• ^ -
PoStnina plačana ; gotovini«
Leto XIII., štev; 122
• * $$

Ljubljana, petek TI. maja 1932
Cena 2 Din
Cpravaištvo: L Dijana, JfLaaf^eva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratnl oddrlek: Ljubljana, Selen-bursrvva ui. 3. — TeL 3492 ia 2492 Pod ru žnica Maribor: A leksan d rov a cesta St 13 — Telefon it 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica
št. 2. — Telefon ŠL 190. Rakuni pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78.180. VV:fr.	-541
iNaročmna maša mcasCoo Drn, za faozemstrc <0 — |>«.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva nlica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). CeMe K oceno v ji „| g Tel^t ?t 100
Rokopisi so ne vračajo. — Oglasa po tarifu.
aslu sestavlja novo grško v
General K©n&llis vrni! mandat — Papanastasiu dobil proste roke za sestavo nove vlade
Atene, 26. maja. p. Položaj v razvoju grške vlodne krize se je včeraj in danes že toliko razčistil, da obstoja upanje, da bo kriza še danes rešena. Po dolgo" trajnih konzultacijah in posvetovanjih je predsednik republike snoči poveril mandat za sestavo vlade generalu Kon-dilisu. General Kondilis ie bil sprva prepričan, da mu bo uspelo sestaviti vlado, vendar pa je v pogajanjih s posameznimi strankami naletel na take težkoče, da ie naposled vrnil" mandat. General Kondilis je zahteval za svojo vlado najširša pooblastila in predvsem ta" kojšnjo proglasitev moratorija za vse inozemske dolgove. V zvezi s svojo namera, da uvede režim močne roke, je zahteval poostritev cenzure, za sanacijo državnih financ pa veliko povišanje davkov in strogo obdavčenje ka~ pitala. Ker pa so njegove zahteve izzvale splošno nerazpoloženje v javnosti in nobena politična stranka ni hotela prevzeti tega programa, je bil general
Kondilis prisiljen, da vrne mandat.
Pozno ponoči je nato pozval predsednik republike v avdijenco vodite'ja republikanske unije Papanastasia tar mu poveril mandat z,a sestavo parlamentarne vlade, pusteč mu proste ro" ke, da si po svobodni izberi dobi so-trudnike. Ker se je za Papanastasia zavzel tudi Venizelos, so v političnih Krogih prepričani, da bo njegova misija uspela in da bo mogel še danes sestaviti viado. Ker pa Venizelos osebno iz zdravstvenih razlogov odklanja aktivno sodelovanje v vludi. bo Papanasm-siu poleg ministrskega predsedništva obdržal tudi zunanje ministrstvo in mj-brže tudi vojno ministrstvo, ker ,omeni njegova vlada prav za prav onemogočitev generalske diktr.ture, zaradi česar bržkone noben general ne bo hotel prevzeti vojnega ministrstva. Papa-nastasiu je novinarjem izjavil, da bo takoj po sestavi vlade sklical parlament in obrazložil program svoje vlade.
Slabi izgledi za razorožitveno m reparacijsko konferenco - Dr, Beneš napoveduje le težke čase
Prasra, 26. maia. g. Na današnji seji izvršnega odbora Češkoslovaške narodno - socija-li?tjčne stranke je med drugimi govoril tudi zunanji minister dr. Beneš. ki je podal izčrpno poročilo o vseh perečih problemih notranje in zunanje politike. Dr. Beneš je poudarjal, da je mednarodni politični položaj zelo nerazveseljiv. Razmere v evropskih državah >o silno zamotane. Nastale so notranje politična težave in pristojne vlade imajo na mednarodnih pogajanjih zelo malo Uspehov. Zaradi tega je komaj pričakovati, da bi imela razorožitvena konferenca kakor tudi bližnia reparacijska konferenca v Lau-sanni pomembne uspehe. Razvoj mednarodnih polnilnih in gospodarskih razmer se v t 'h okoliščinah v doslednem času nikakor ne bo obrnil v usodno smer. Naiboljši dokaz za to so današnje finančne težave v veČini evropskih držav. Kljub tej situaciji pa
ni nobene neposredne nevarnosti za Češkoslovaško. Prišla pa bo perijoda nekaj let, ki bo polna težav, pretresov ter negotovosti in bojazni, iz katerih bo moral biti edini izhod smotreno in skupno delo vseh državotvornih funkcionarjev ter vztrajanje v medsebojni pomoči in solidarnosti. Češkoslovaška je v notranjem političnem in mednarodnem oziru trdnejša in močnejša kol vsi oni, ki bi ji mogli škodovati. Pogoj za to pa je, da bo republika to periodo pretresov preživela zdrava. Prav tako je pogoj, da se ohrani notranji mir in stremi za tem. da se nudi vsem državljanom v stiski pomoč. Republiki je treba čvrste državne politike V- smotre-ne in ustvarjajoče finančne politike, češkoslovaška zunanja politika ne bo spremenila svojih dosedanjih smernic in bo tudi v bodoče kot dosedaj pripravljena na vse more-bitnosti
Itelijansko-turško politično prijateljstvo
Podaljšanje prijateljske in arbitražne pogodbe — Nemški list o italijanski zunanji politiki — Prvenstvo v trgovinskem prometu v Darda-
nelah
Rim. 26. maja. ž. Včeraj opoldne je italijanski kraljevski par priredil svečan obed na čast turškima ministroma Izmet paši in Ruždi beju. S tem je hotel fašistični Rim, kakor ugotavlja tisk, še prav posebno odlikovati tuirške politične prijatelje.
Popoldne sta bila Izmet paša in Ruždi bej v palači Venezii. Uradna agencija »Štefani« je davi i zda'a komunike, v katerem pravi, da se sta turška ministra v Ve-nezii sestala z Mussolinijem in Grandi-jem. Sestanek, ki je trajal celo uro. je potekel v zelo prijaznih razgovorih in se je končal s podpisom po: jod ne. s katero se za pet let podaljša italijansko-turški pakt o prijateljstvu in arbitraži. Nova pogaJba vsebuje tudi klavzulo, da se pogodba po poteku določenega roka avtomatično podaljša za novo peti e t je, če jo ena izmed obeh strank ne odpove. Pogodbo so podpisali vsi štirje ministri.
Turške novinarje, ki so prispel' v Rim z obftma ministroma, je sinoči pogosti'! šef tiskovnega urada pri ministrskem predsedstvu.
R mski tisk je po včerajšnjih zunanjepolitičnih dogodkih zelo navdušen, vendar se ne spušča v stvarne komentarje. Listi pr-iobčujejo komentarje inozemskega tiska
Francija in reparacije
Pariz, 26. maja. d. Pozornost je zbudil članek »Tempsa«, ki govori o koristnosti črtanja reparacijskih dolgov. Med drugim pravi: »Nihče ne oporeka, da bi bilo za zadovoljitev Evrope in za povratek mednarodnega zaupanja velika korist, če bi se reparacije končale. Taka rešitev pa bi bila samo možna v primeru istočasnega črtanja vojnih dolgov Zedinjenim državam, zaradi česar je končna odločitev odvisna od Wa-shingtona.« List izjavlja nazadnje, da bi bilo najbolje, ako se Hoovrov moratorij podaljša, dokler bi washingtonska vlada ne proučila vprašanja dolgov.
Nemiri v Španiji
Madrid, 26. maja. d. Polciija je pretekli torek izsledila v Andaluziji, Kataloniji in v Madridu vnovič mnogo bomb. Po nienih ugotovitvah je le malo manjkalo, da ni prišlo v Španiji do nove velike revolucije, ki naj bi se pričela z nasilnimi dejanji. V Sovilli ie eksplodiralo v torek ponoči na mostu preko Guadalquivira osem bomb, kar je povzročilo veliko razburjenje med prebivalstvom. V Malagi so aretirali šest teroristov, udeleženih pri zadnjem atentatu. Zaprli so tudi tri osebe, ki so izvršile napad na b-Toaoško banko v Madridu. V Ba-taloni je bilo iivršenih več požigov v tovarnah, zaradi katerih je ostalo brez posla več sto delavcev. V mnogih krajih je prišlo do huoih spopadov med policijo in stav-kuječimi.
0	turškem posetu v Rimu. Poleg turških
listov navajajo predvsem francoske in nemške. Tako citirajo članek berlinskega
1	sta »Deutsche Tageszeitung«, Id poudarja, da je poset turških ministrov v Rimu prav tako velikega pomena, kakor je bilo potovanje obeh turških državnikov v Moskvo. Italijanska zunanja politika, navaja n em ški člen ka r, obsega Nemčijo, Madžarsko in Avstrijo, ki ji bodo mogle v primeru vojne nuditi vse one sirovi ne, ki jih kot sirernašna država sama ne premore, Grčija pa bo 6'iužila Italiji kot most na vzhodnem Sredozemskem morju, na katerem se pričenja vedno bolj intenzivno turško-italrja.ns.ko sodelovanje. Vse te države s>o sicer prepojene z duhom miru, vendaT je vsakomur jasno, da usoda ne zavisi od njihovih hotenj jn želja.
Pariški »Temps« pripi-suje rimskemu sestanku predvsem gospodarski pomti. List navaja statistične podatke o turško-italijanskih trgovinskih odnosa jih in ugotavlja, da je italijanska trgovinska mornarica dosegla v zadnjih letih v prometu po Darda-n el ah spet prvenstvo, ki je bilo časih privilegij starih italijanskih pomorskih republik. Ta svoj prestiž ea hoče sedaj Italija za vsako ceno utrditi in trajno ohraniti,
Renkineva vlada pred parlamentom
Bruselj, 26. maja. d. Nova Renkinova vlada se je včeraj predstavila parlamentu. ^ ladna deklaracija, ki bila prečitana v poslanski zbornici in senatu, pravi, da bo vlada nadaljevala potiliko pomirjenja in finančnega ozdravljenja. Jezikovno vprašanje se mora končno veljavno urediti in bo v ta namen vlada predložila parlamentu nove predloge, ki bodo omogočili soglasne sklepe. O zunanji politiki pravi deklaracija^ da bo vlada vztrajala pri politiki miru in solidarnosti. Razen tega izjavlja, da bodo belgijski zastopniki podvzeli v Lausannu vse za zagotovitev belgijskih pra-vic ter delali z vsemi sredstvi za gospodarski sporazum med narodi. Vlada je odločena boriti se proti usodnemu sistemu omejevanja in oviranja izmenjave blaga. V notranji politiki napoveduje vlada strogo šte-denje v upravi ter izraža voljo za spoštovanje verskega in kulturnega miru.
Rumunski finančni ukrepi
Bukarešta, 26. maja AA. »Cuventul« piše, da se v uradnih krogih demantira vest o sklicanju parlamenta na izredno zasedanje, potrjuje pa se, da bo vlada izdala finančne odredbe za olajšanje stanja državne blagajne in za zagotovitev izplačila uradniških plač.
VI BITKE V PRUSKI ZBORNICI
Velike demonstracije in spopadi med komunisti in hitlerjevci v Berlinu in provincijalnifa mestih — Pred sestavo nove pruske vlade
Berlin, 26. maja. g. Po včerajšnji bitki v pruskem deželnem zboru je prislov pretekli noči kakor tudi v teku današnjega dneva v Berlinu in nekaterih provincijalnih mestih do velikih demon" stracij, ki so se večinoma razvile v krvave izgrede. V Berlinu je bilo najbolj burno v severnih mestnih okrajih, kjer so demonstrirajoči komunisti napadli in do krvi pretepli prodajalce narodno -socialističnih listov. Narodni socialisti — približno 100 po številu, so se skušali maščevati, a so jih komunisti pognali v beg. Policija je morala opetovano posredovati, ne da bi se ji bilo do prvih popoldanskih ur posrečilo končno razkropiti demonstrante. Pri spopadih so padali na več mestih tudi streli in demonstranti so razen tega uporabljali tudi nože in drugo orožje. Posebno krvav je bil pretep okoli 14. ure v Sions-kirchenstrasse, pri katerem so bile številne osebe lažje ranjene. Doslej še neznan moški je dobil celo smrtno nevarne poškodbe. V Hamburgu je skupina komunistov napadla narodno socialistični društveni lokal. Tudi pri tem spopadu je padlo več strelov in je bilo nekaj oseb ranjenih. V teku dopoldneva so se ponovili težki izgredi med komunisti in narodnimi socialisti tudi v Alto~ ni, kjer so komunisti napadli narodno socialistično trgovino z živili in jo popolnoma izropali.
Popravljanje opustošene dvorane pruske zbornice
Berlin, 26. maja. g. V plenarno dvorano pruskega deželnega zbora so prišli danes dopoldne rokodelci, da bi popravili polomljene stole, pulte in drugo. Najprej so se lotili madežev po črnilu in krvi, na stenah in preprogah, toda čiščenje ni imelo uspeha. Zdi se, da najbrže sploh ne bo mogoče popolnoma odstraniti sledov včerajšnjega krvave-
ga pretepa. Obrtniki bodo imeli dovolj posla, če bodo hoteli do zopetnega sestanka deželnega zbora, to je 1. junija, spraviti dvorano v red. Število ranjenih pri včerajšnji bitki v deželnem zboru znaša po zadnjih ugotovitvah 12. Težke poškodbe na glavi je dobil socialno demokratski poslanec Jiirgensen, ki se je šele v teku noči zopet zavedel. Dalje so bili ranjeni na glavi komunisti Krammer, Kurz in Golte. Lažje poškodbe na glavi so ugotovili pri komunistih Fladungu in Schwenku. Med narodnimi socialisti sta bila ranjena poslanca Winkler in Wenner. Končno je bil lažje poškodovan še stenograf Ahrenberg. ki je bil ravno v službi. Poškodbe ostalih poslancev so lažjega značaja.
1. junija volitve pruskega ministrskega predsednika
Berlin, 26. maia. d. Socialno-demokrat-ska frakcija pruskega deželnega zbora je izdala objavo, v kateri najstrožje obsoja sirove izgrede na včerajšnji seji pruskega deželnega zbora, katerih žrtev je postal tudi povsem neudeleženi njen tajnik Jiirgensen. Krivdo za krvave spopade pripisuje v enaki meri narodnim socialistom ter komunistom; narodnim socialistom zaradi dogovorjenega izzivanja ter ogražanja komunističnega govornika, komunistom pa zaradi prvega udarca. Socialno-demokratična frakcija pruskega deželnega zbora protestira najostreje proti pretepaštvu ekstremnih strank ter zahteva brezpogojno zagotovitev svobodnih in nenasilnih razprav v deželnem zboru.
Narodno socialistična frakcija le izdala o včerajšnjih dogodkih obširno izjavo, v kateri trdi, da so imeli komunisti namen izzivati narodne socialiste. Končno izjavlja, da ie s svojim discipliniranim nastopom dokazala, da hoče ohraniti pruski deželni zbor sposoben za delo. Ker je bil poslanec Hink-ler brez vsakega povoda udarjen v obraz,
Ji ni preostalo ničesar drugega kakor obramba v sili proti organiziranemu napadu. Narodna socialistična stranka je odločena, da pride do oblasti samo po zakonitem potu, če pa se ji postavljata nasproti nezakonitost in sila, je odločena in priprav'jena, da si zavaruje zakonitost svojega postopanja z uporabo po zakonu dopustne obrambe v sili. To je tem bolj potrebno, ker so po včerajšnjih dogodkih izjavili socialno-de-mokratski poslanci, da bodo prihodnjič prinesli s seboj samokrese.
Policijska oblast bo uvedba preiskavo o včerajšnjih dogodkih v deželnem zboru šele tedaj, če bodo socialni demokrati vložili kazensko ovadbo, kar zaradi hudih poškodb socialnoiemokratskega poslanca Jur-en-sena ni izključeno.
Svet seniorjev pruskega deželnega zbora je sklenil, da se skliče prihodnja plenarna seja, na kateri se bo izvršila volitev ministrskega predsednika za 1. junij, če bodo pogajanja dotlej zaključena. Po govoricah v parlamentarnih krogih, je nameraval ministrski predsednik Braun že sedaj prenehati s svojim uradnim poslovanjem, medtem pa so merodajni socijalno - demokratski voditelji sklenili, da opuste vse, kar bi moglo pomagati narodnim socijalistom do oblasti. Zato bo Braun še nadalje vodil vladne posla.
Na seji sveta šefov posameznih strank, ki se je sestal snoči, so razpravljali tudi o d<-»-godkih v deželnem zboru. Narodni socijah-sti in komunisti so izjavili, da jim ni za rešitev vprašanja o krivdi pred policijo, so-cijalni demokrati pa so biM mnenja, da jo treba stvar vsekakor razčistiti že zaradi hudih žalitev poslanca Jflrgensena. Narodni socijalisti in komunisti niso opustili svojega stahšča, zaradi česar se je včerajšnja seja šefov parlamentarnih frakcij zaključila brez uspeha. Centrum je zavzel enako stališče kakor socijalni demokrati.
Berlin, 26. maja. č. »Berlinea- Borisen-Kurier« piše, da so dogodki v pruskem deželnem zboru ustvarili položaj, zaradi katerega je nujno potrebno, da 9e poostrijo metode Br{jningove vlade. Mnogi politični krogi pa niso tega mnenja, češ da bi diktatorska oblast nemške državne vlade naletela na težkoče in nasprotja v ustavi.
Pred važno odločitvijo Hindenbnrga
Ultimativne zahteve dr. Bruninga o razčiščen ju položaja
zaradi nesoglasij v vladi
Berlin, 26. maia. d. Državni tajnik dr. Meissner se mudi na vzhodno-pruskem posestvu državnega predsednika Hindenbur-ga, s katerim ne obravnava samo nameravanih novih zasilnih odredb, temveč razpravlja tudi o položaju v vladi, ki se je pokazal kot zelo negotov. Državnega predsednika bo takoj po njegovem povratku po-setil državni kancelar dr. Bruning, ki bo zahteval, naj se položaj čimprej razčisti, ker ne more dopustiti, da bi še nadalje trpela njegova avtoriteta zaradi razmer v vojnem ministrstvu. Ustvariti se namreč mora jasnost, ali naj še dalje preko Iozan-ske konference vodi vlado ali pa napravi prostor drugim osebam. Gre za to, da se predvsem zasede mesto vojnega ministra, ker ostavka generala Gr5nerja še ni bila sprejeta, in da se reši tudi vprašanje, ali naj se to mesto zasede začasno ali pa defi-nitivno s poklicno vojaško osebnostjo, kakor zahteva dr. Brilning. Nerešeno je tudi vprašanje imenovanja ministra za gospodarstvo, ki naj bi postal po Briiningovi želji nemško-nacionalni župan v Leipzigu, Gordeler. Tudi položaj ministra za prehrano
Schieleja Je popolnoma negotov, ker obstojajo med njim in več drugimi ministri, zlasti finančnim ministrom, precejšnja nasprot-stva, zaradi katerih hoče izvajati posledice. Na njegovo mesto naj bi prišel sedanji komisar za pomoč vzhodnim pokrajinam Schlange-Schoningen, ki bi še nadalje obdržal vodstvo svojih dosedanjih poslov. Glavno vprašanje pa ni, katere osebe naj bi prevzela posamezna ministrstva, pač pa ga predstavlja dr. Bruning sam, ki noče več dalje ostati v negotovosti.
Državnozborska frakcija nemško-nacijo-nalne ljudske stranke je poslala državnemu predsedniku Hindenburgu brzojavko, v kateri se pritožuje, ker je zahtevo po sklicanju državnega zbora njegov predsednik odklonil, kar dokazuje, da je prišlo na mesto pravice nasilje politične večine. Zato se izreka proti nameravanim novim zasilnim odredbam vlade, s katerimi bi bila naložena prebivalstvu nova neznosljiva bremena. Končno naproša državnega predsednika, naj spričo takšnega položaja ne prevzame odgovornosti za sedanjo vlado s podpisom novih zasilnih odredb.
Acerbo v Sofiji
Sofija, 26. maja. AA. Snoči so predsednik vlade, zunanji minister in gospa Mušanov priredili večerjo na čast italijanskemu kmetijskemu ministru baronu Acerbu in njegovi soprogi. Na večerji so bili italijanski pooblaščeni minister v Sofiji g. Hor z gospo, italijanski vojaški ataše polkovnik Coconi, predsednik sobranja Malinov s soprogo, kmetijski minister Gičev s soprogo, načelnik dvorne pisarne Drangar, glavni tajnik zunanjega ministrstva Radev s soprogo, guverner narodne banke Sakarov s soprogo in druge odlične osebnosti.
Na večerji je imel predsednik vlade in zunanji minister Mušanov zdravico, v kateri je pozdravil prihod italijanskega kmetijskega ministra barona Acerba v Bolgarijo in izrazil svojo radost, da se bo mogel osebno na svojem potovanju po Bolgariji prepričati o izrednih naporih, ki jih mora prestati bolgarski kmet v boju s sedanjo krizo.
Na zdravico je odgovoril baron Acerbo v daljšem govoru, v katerem je naglašal vse velike lastnosti bolgarskega kmeta tako glede racijonalnega obdelovanja zemlje kakor tudi na polju zadružništva. Acerbo je dalje omenil sedanje zveze med bolgarskim in italijanskim narodom in se zahvalil za lep sprejem, ki mu je bil prirejen v Sofiji.
Včeraj popoldne je imel baron Acerbo predavanje v palači Akademije znanosti o delu fašističnega režima za povzdigo italijanskega kmetijstva.
Kralj Boris Je odlikoval italijanskega kmetijskega ministra Acerba z najvišjim redom vel. križa reda sv. Aleksandra, njegovega tajnika Ciampanija pa s tretjo stopnjo reda za državljanske zasluge.
Poset francoske križarke v Varni
Sofija, 26. maja. AA. Včeraj dopoldne je priredil bolgarski kralj Boris vel:k sprejem na svojem gradiču Evksinogradu pri Varni na čast poveljniku francosike križarke »Jeanne d\:c* in oficirjem te križarke, ki je priplula v varnsko pristanišče 24. maja. Sprejema se je udeležil tudi francoski poslanik v Sofiji Cambon. ki je predstavil kralju Borisu poveljnik- križarke Marqui-sa. Popoldne si je k™1? Boris ogledal kri-žarko »Jeanne d'Are«, kjer so ga sprejeli poveljnik križarke Marquis, francoski poslanik v Sofiji Cambon, francoski mornariški ataše in vsa posadba ladje, ki je stala v vojaškem redu na palubi im izkazala kralju vojaško čast. S križarke »Jeanne d'Arc« je kralj Boris poslal pozdravno brzojavko predsedniku francoske republike Lebrunu.
Italijanski dar Madžarski
Budimpešta, 25. maja g. Kakor javljajo listi, je italijanska vlada ponudila madžarski prav tako veliko letalo v dar, kakor je bilo ponesrečeno letalo Endresza. Poleg tega je bil nakazan Endreszovi vdovi časten dar 100.000 lir, Bittayevi vdovi pa 50 tisoč lir. Italijanska vlada je tudi sporočila, da bo na kraju nesreče postavljen spominski kamen iz marmorja.
Seja izvršnega odbora SKJ
Beograd, 26. maja. p. Davi sta prispela v (Beograd prvi podstarosta SKJ K Gangl m načelnik Bajželj. Jcitri se bo vršila seja iz>-vršnega odbora SKJ, na kateri bodo razpravljali o organizaciji sokolskih čet na deželi ki o končnih pripravah za udeležbo na vsesokolskem zletu v Pragi.
Uredba o Ljubljanski kredtni bank! uveljavljena
Beograd, 26. maja p. DanaSnJe sShii-bene Novines objavljajo uredbo o izplačilnih rokih za vloge in druge terjatve Ljubljanske kreditne banke in imenovanje g. dr. Frana Novaka za komisarja prt banki. Uredba je torej stopila z današnjim dnem v veljavo.
Velik shod JRKD v Dubrovniku
Dubrovnik, 26. maja č. Snoči se je rr« Silo v r>ubrovniku pred mestno hišo na trgu Kralja Tomislava veliko zborovanje JRKD. Zborovanje je ctvoril senator in du-brovniški župan dr. Mičič. Govorili so poslanci Milan Cukovič, Svetislav Mihajlo-vič, Nikodijevič, Josip Stažič m kot poslednji dubrovniški poslanec Kneževič, ki se je zahvalil vsem predgovcmikom za pozdrave Dubrovniku in navdušene govore za Jugoslavijo.
Aretacije fašistov v Pragi
Praga, 26. maja. g. V izvršitvi preiskave, ki se vrši po nalogu notranjega ministrstva proti eksponentom fašistične omladrnske organizacije, sta bila danes po končanem zaslišanju na praškem policijskem ravnateljstvu pridržana kot aretirana predsednik fašistične mladinske organizacije Tomaž Kolar ie brat bivšega generala Gajde, Iva>n Gajda. Oba sta bila izročena kazenskemu sodišču. Proti ostalim obtoženim fašistom bo uvedeno postopanje po zakonu o zaščiti republike.
Komunistične demonstracije proti Ameriki na Dunaju
Dunaj, 26. maja. č. Danes so blagoslovili novo veliko stavbo, ki jo je zgradila dunajska mestna občina in so ji dali ime po Georgesu Washingtonu. Blagoslovitve se je udeležil tudi ameriški poslanik Stock-ton, ki je imel daljši govor. Med njegovim govorom je prispel nfeki avto, iz katerega so izstopili štirje komunisti, pomazani po obrazu s črno barvo in pričeli demonstrirati, ker je sodišče v Alabami obsodilo na smrt sedem črncev. Mati dveh izmed teh obsojencev Anny Wright je prispela včeraj na Dunaj. Komunistični demonstrantje so pričeli kričati »Doli Amerika! Na svobodo z obsojenimi črnci!« Ameriški poslanik je moral večkrat prekiniti svoj govor. Šela policija, ki je nekaj komunistov aretirala, je napravila red. Ko pa se je ameriški poslanik odpeljal z avtomobilom izpred nova hiše, so komunisti priredili nove demonstracije ter obmetavali njegov avto s kamenjem, vendar pa njega samega niso zadeli.
Proces proti Matuschki
Dunaj, 26. maja d. Sodna razprava proti železniškemu atentatorju Matuschki se bo pričela 15. junija in bo trajala bržkone 4 dni.
SLAB STAHT NAŠIH KLUBOV
V DRŽAVNEM PRVENSTVU
Dva poraza slovenskih kla&ov - Vendar pa je Maribor na tujifc tleh bolje odrezal kot Ilirija pred domačim občinstvom — Admira
pokalni prvak Dunaja
Pod zelo neugodnimi avspicijami smo šli na start za državno prvenstvo. Lilo je že ves teden kakor za stavo, in tudi na dan tekme je padal dež tja do začetka glavne tekme. Toda naše zvesto športno občinstvo je neglede na nebeške kaprice povsem napolnilo igrišče. Bilo jih je na štirih nasipih preko 2500, ki so brez izjeme dajali oslona domačemu moštvu, žal, da vse skupaj ni pomagalo, ker so se zagrebški >purgarji« izkazali za premočnega protiv-nika.
Napovedane predtekme nd bilo, saj so bila tla toliko razmočena, da jih ni kazalo kvariti. Pač pa so nastopile vrle hazena-šioe, ki so po programu absolvirale svojo prvenstveno tekmo.
Ilirija : Atena 13:2 (4:0)
Toliko gledalcev že ni imela zlepa pri nas kaKa hazenska prireditev, čim so ha-zenašiee zapustile igrišče, bilo je že 17.30, so se pojavili plavo-belj zagrebški gostje, k/i jih je občinstvo toplo sprejelo. Pozdravili sij občinstvo, najprej na strani tribune, potem še na nasprotni strani. Takoj za njim so se prikazali domači, ki jih je občinstvo naravnost burno aklamiralo. Sodniško funkcijo je vršil g. šitič iz Splita.
Grad janski: EErija
4 : G (3 : 0)
Oradjanski: Mihelčič _ Bivec, Rajkovlč — Pikič, Mekič, Vidrih — Urbanke, Gum-feaiter, Koprivnjak, Dukovič, Kokotovič.
Predstavil se je kot zelo močno borbeno moštvo, kakor jih v zadnjih časih nismo videli v Ljubljani. Vsekakor je letos v pri-Iično močnejši formi kot lanski, ko je ime! prav z Ilirijo zelo mnogo opraviti. Od starta do konca je moštvo vzelo svojo nalogo z najresnejše strani, in čeprav je bil rezultat prvega polčasa po poteku igre preveč izražen, se lahko reče, da je svojo zmago z doseženim rezultatom povsem zasluženo dosegel. ToMko je bila njegova igra v drugem polčasu premočna nad igro domačih fantov. Odločen start je moštvu preskrbel ogromno število žog, lepa in smiselna kombinacija sloneča na dobri povezanosti poedimh delov moštva mu je dala premoč v igri in v polju, s katero sj je napad ustvaril neb roj lepih pozicij. Le dejstvu, da napad ni bil pri pravem strelu se je zahvaliti, da Jakšič kljub temu ni bil prezaposlen, pač pa je sicer ilirijanska obramba imela s tem razpoloženim napadom obilo in preobilo posla Vrata Gradjanskega je čuval zvesto ali ne vedno zanesljivo naš žiškar Mihelčič, ki je pač še vedno borec, toda svojih sijajnih dni ne doseza več. Ob količkaj večji prisebnosti ilirijanskega napada, bi se dala ta ali ona njegova pogre-ška s pridom izkoristiti. Zelo dobra sta bila branilca. Bivec zlasti močan v prvem polčasu. Halfi so dominirali v polju. Zanesljivi in sigurni v obrambnem poslu, pa prav tako koristni v podpori napadu. Odlična je bila zveza med sredo in napadom. Zlasti se je odlikoval Mekič z lepim podajanjem žog najbolje plasiranemu napadalcu in je umel dobro izkoristiti krili. V napadu sta kljub njegov} siceršni homogenosti domiinirala dva napadalca lenih sposobnosti: Koprivnjak kot srednji napadalec, odličen tehničar fin preudaren taktik ter do konca nenad-kriljivo marljiv, in Urbanke na desnem krilu, ki je venomer spravljal ilirijansko svetišče s svojimi napadi, centri in šuti v kritične položaje. Od ostalih je bil Gum-halter morda najšibkejši mož napada, pač Pa je bil zelo nevaren SDretni Dukovič, ki je našel v svojem krilu krepko podporo. I Temu napadu je manjkalo samo odločnejših strelcev, pa bi bilo moštvo doseglo v Ljubljani rezultat, o katerem se mu niti sanjati ne bi moglo.
Ilirija je v svoji prvi letošnji tekmi z nasprotnikom, k; jo je zadnja leta vedno z vsem respektom tretiral, povsem razočarala, V postavi: Jakšič _ Jančič. Berglez —
Belak, Srednv, Unterreiter _ 'Ilovar, Ko-
šak, Svetic, Doberlet, Pfeifer je dala sprejemljivo igro samo v prvem polčasu. Toda tudi v tem delu ni bila povsem enakovreden nasprotnik. Moštvu manjka starta, pokrivanja in pravega plasiranja. Poleg vsega pa je bil napad le redke trenutke prvega polčasa formacija, ki jo je bilo resno vzeti. Skoro ves čas je bilo v napadu pet ljudi, navezanih nase vsak zase, brez primerne podpore od zadaj in brez medsebojnih skupnih vezi. Sveticu se je kar videlo, da je pravkar vstal i-z bolniške postelje. Ni utegnil povezati napada in tudi sam zase ni mogel dati vsega moža. Tako je bilo najvažnejše mesto v napadu pasivno in je mnogokrat prevzel Košak agende vodje napada. Grešil pa je zelo s tem, da je vedno ostajal v ozadju in pretežen del igre pomagal kot četrti half, namesto da bi polnil vrzeli v napadu. Edini polnovredni napadalec je bil Doberlet, malo preoster kar je kvarno vplivalo, toda prodoren in priden. Bil pa je osamljen, ker mu tudi Pfeifer ni bistveno pomagal. Nekaj aktivnejši je bil Ilovar, toda vedno s Pikičevo senco ob strani. Halfi niso mnogo zaostajali za napadom Popustil je celo sicer marljivi in uspešni Belak, Unter je vse preveč silil naprej in v sredo ter «ta.ko neprimerno olajša! delo Urbanku. S te strani je bil najšibkejši half Srednv je sicer bil zelo po-požrtvovalen, vsaj bolj kot uspešen, poleg tega pa pretirano oster in bi ga bil vsak količkaj energičen sodnik odstranil z igrišča Ot>ram'bo je skoro ves čas mučila nervoza. tej je predvsem pripisati prvi zgoditek. Branilca sta bila neprenehoma zaposlena in sta morala zaustavljati in zavra čati napad za napadom. Bila sta kmalu izčrpana na težkem terenu in nista mogla serviratj daljših odbojnih strelov. Zaostaja-jala sta oba za svojo običajno formo in sta tako potrebovala izdatnejše pomoči od halfov Jakšič ni bil zelo zaposlen, posege) je samo parkrat vmes v kritičnih situacijah. v njegovo breme gre samo nrvi gol
Formalnosti sta opravila e sodnikom oba golmana-kapetana, žreb je dobil Jakšič. Prvo potezo je imel torej G- ki ie takoj prešel v napad. .Tančic je nesrečno odbil UTbanku ra nogo, e^nterpas je ustvari! ?nečo pred J&kšičem, ki je zgrešil žogo, in
iz te gneče je Gumhalter že po 30. sekundah igre dosegel vodstvo 1 : 0 za G. Uso-depoln začetek za domače! Protinapad 1. ji prinese kot, potem se drž: par minut pred golom G. Šele po par min. se posreči G. prenesti igro. Igra je živa, občinstvo bodri domače. Dva kota za G. in opaža se čedalje večja premoč gostov V 18, min. napad G. s kombinacijami po sredi in na levi. oster center prestreže prostostoječi Urbanke pred golom in komodno poviša na 2 : 0 za G. Se en kot za G„ potem se I. osvobodi pritiska, doseže pa samo par kotov. Napadi se menjavajo, G. izsili še en kot, potem v 29. im 30. min. dve kočljivi situaciji, najprej v območju Mihelčiča, •potem pri Jakšiču. Toda sreča pri enem, Jančič pri drugem rešujeta. V 33. min. doseže Koprivnjaka pas z leve, ki ga ta s plasirano bombo pretvori v 3 : 0 za G. Šele sedaj pritisnejo domači fantje in si izdelajo par lepih situacij. Dosežejo pa samo serijo kotov, iz katerih ne izbijejo nič. Proti koncu polča6a je I pogosto v napadu, ne da bi mogla preko obrambnega zidu.
V drugem polčasu se vedno močneje odnašajo vrline gostujočega moštva, paralelno k temu pa Izbijajo tudi vedno močneje na dan nedostatki domačinov. 2e po prvih minutah preide skoro vsa iniciativa na goste. Ilirijani se skoro ves čas obupno branijo. Napadi so samo sporadični in brez vsake nevarnosti. G. se mestoma poigrava, borbe že ni več in igra postaja sčasoma nezanimiva. V 23. min. dobi na foul Srednjega Dukovič žogo. predribla obrambo in z divnim strelom doseže končni rezultat 4 : 0 za G. Do konca nezanimiva igra v premoči G. Koti 9 : 7 za I.
Sodnik g. Šitič je sodil zelo sflabo. Ne da ee reči, da neobjektivno, pač pa mnogokrat nesmise'no in prav narobe. Za Meki-čev stoping z roko v kaz. prostoru bi bil moral dati brezpogojno 11-metrovko.
Po končani tekmi" si je občinstvo dalo premočnega duška za svojo ne vol jo, tako da je morala celo oolicija posredovati, ki je kaj hitro razpršila prevnete g'ave.
Prvenstveni tekmi v Zagrebu
Zagreb, 26. maja.
Kar dve državnoprvenstveni tekmi sta se danes vršili v Zagrebu. V drugi je sodeloval ISSK Maribor, ki se je na tujih tleh kljub porazu prav dobro držal.
Hašk : Slavija (Osijek) 4:2 (2:1)
Hašk, ki ne igra v ligi, v kateri nastopajo klubi LNP, .si je precej lahko priboril svoji prvi dve točki.
Viktorija: ISSK Maribor
2:1 (1:0)
ISSK Maribor je imel t tobko težjo nalogo kot Ilirija, ker 6e je moral boriti na tujem terenu in pred tujim občinstvom. Prestal je svoj »ognjeni krst« v državnem prvenstvu dobro, ker je Viktorija, čeprav zasluženo, zmagala le s tesnim rezultatom.
Mariborčani so sprva pokazali nekoliko treme, so se pa kmalu znašli. Zelo dobri ■so bili halfi i.n branilci. Odlikoval 6e je zlasti Kor-en. Sodil je slabo g. Jelačid iz Osfjefea.
Rapid : SK Leibnitz 8:0 (4:0)
Maribor, 26. maja. Rapid j« z lahkoto
zmagal nad avstrijskimi gosti. Mariborčani so predvedli prav lepo kombinacijsko igro. vendar niso igrali s takim elanom, kot * se je pričakovalo.
SK Leibnitz je bil docela inferioren nasprotnik in bi njegov poraz lahko bil še večji. Sodil je g. Jančič.
V pred tekmi je rezerva Rapida porabila rezervo Leibnitza z 8 : 3 (3 : 3). Tudi to tekmo je sodil g. Jančič.
Admira : WAC 6:1 (3:0)
Dunaj, 26. maja.
Pred 25.000 gledalci se je danes odigrala finalna tekma za dunajski pokal med Ad-rniro in WAC, ki se je končala z visoko zmago 6 : 1 (3 : 0) AdmiTe. Zmagovita enajstorica je bila v vseh deliih moštva boljša od nasprotnika V 8. min. se je posrečilo Schallu zabiti z glavo prvi gol. WAC je bil nato malo močnejši, venda/r pa zaradi neodločnosti svojega napada ni mogel doseči uspeha v številkah. V 38. min. je zvišal Siegel naskok na 2 : 0 in že 2 min. pozneje je zopet Schall postavil 3 : 0. Po odmoru se je že v 3. man. uveljavil Siegel in zvišal na 4 : 0. Šele v 27. min. je zmanjšal Kuibesch iz enajstmetrovke razliko na 4 : 1. V 35. min. pa je Schall zopet zvišal in 2 min. pozneje je Vogel zabil šesti in zadnji goL Admira bo kot zmagovalec v dunajskem pokalu sodelovala v tekmah za srednjeevropski pokal. Ker je moštvo tudi v prvenstvenih tekmah v zelo dobri poziciji, ni izključeno, da bo Adimira dosegla letos redki dvojni uspeh.
Concortfia : Primorje
V nedeljo na igrišča Primorja.
Po daljšem času evo nogometna tekma v velikem stilu! ASK Primorje je povabilo pred svojim startom v širše državno prvenstvo zagrebško Conoordijo na prijateljsko tekmo Conoordia nastopi v kompletni postavi. Tekma se bo vršila ob 17. na igrišču Primorja.
Odveč je vsaka reklam«, ti bi Sa v podrobnosti Naši športniki nn naše športno občinstvo vedo. kaj pomeni Com»rd:«i v našem spoTtu in kakšna je njena tnoi. Primorje pa bo s svoje «t-ani predstavlo javnosti končno moštvo, se bo bori-o v širšem državnem prvenstvu za vstjo v ožje.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi nedeljskih tekem da/nes ob I7. naprej obvezen trening vseh nogometašev
Ob 20. seja uprave igrišč pri Krapešu Ob 20.30 seja načetetva nogometne sekcije istotam.
Teniško državno prvenstvo v Ljubljani
V nedeljo ob 8. uri na »iBrlJl«
Tekmovanja za državno prvenstvo so se pričela v nedeljo 22. t. m. Tekmovanja so letos nekoliko spremenjena, tako da nastopa po novem pravilniku vsako moštvo s 5 igralci, ki igrajo 5 posameznih iger in 2 igri v dvoje, t. j. prvi s prvim itd. Dame tekmujejo separatno, in sicer dve, to so 4 igre (vsaka z vsako) in eno igro v dvoje.
V Ljubljani bi morala preteklo nedeljo nastopiti Atena : Ilirija, v Mariboru pa Rapid : SK Bled. Ker pa Atena in SK Bled nimata še svojih tekmovalcev, sta obe srečanji odpadli ter se ie vršilo v Celju tekmovanje med SK Celjem in SK Mariborom. Zmagali so povsem sigurno Celjani. V Ptuju so pa klonili domačini pred Ruskim teniškim klubom iz Zagreba.
Tako bomo imeli v nedeljo priliko videti drugo kolo v zcni »A«, in sicer Ruski ten. klub : Ilirija.
To bo letos prva večja prireditev v LJubljani, ki bo za naše Ilirijane preizkušnja za nadaljnje turnirje. Zagrebčani so v prav dobri formi. Vso zimo so imeli dovolj treninga in se obeta prav zanimiva borba. Kapetan zagrebškega moštva g. Maksi -movič pripelje v soboto v Ljubljano naslednjo postavo: gg. Poltanov, Maksimo-vič, Ferhmin, Grill, Zemljak in rezervi Se-bastyan ln Pracevič.
Ilirija pa postavi najboljše svoje Igralce: gg. Truden, Kmet, Inž. Novak, šivic, Zaje Vaso, rezervi- Zaje Drago, Gorup Boris. Kapetan Ilirije g. Milan Kmet. Vrhovni sečnik g. R. Kos.
Začetek v nedeljo ob 8. zjutraj; popoldne pa ob 15.30. Vabimo športno občinstvo k turnirju. Vstopnina je zelo nizka s posebnim ozirom na propagandni moment prireditve. — V primeru izredno slabega vremena se turnir preloži.
Službeno iz LNP
Nadaljevanje s seje p. o. od 24. maja.
Kazenskemu cdboru se predasta igralca Kos Jože in Podkoritnik Franc, oba SK Dobrna, Trbovlje, na podlagi sodniškega poročila o tekmi SK Retje : SK Dobrna dne 15. maja v Trbovljah. Poziva se MO Trbovlje, da imenovana igralca zasliši in pošlje zapisnik o zaslišanju do 3. junija.
Vzame se na znanje sporazum med SK Javornikom in SK Diskom, da se prvenstvena tekma med njima preloži na poznejši termin. — Odobri se prijateljska tekma SK Olimp : SK Rudar, Hrastnik, 29. maja v Celju. Naknadno se odobri prijateljska tekma SK Hrastnik : SK Atletik, Celje, 22. maja v Hrastniku.
Rezervira se termin 31. julija 1932 SK Olimp, Celje, za klubski dan v Celju. — Vzame se na znanje zapisnik MO Trbovlje od 19. maja. — Odobrita se poskusni tekmi SK Bratstvo, Jesenice : SK Svoboda, Ljubljana, 26. maja na Jesenicah in SK Disk : SK Svoboda, Zalog, v Domžalah. — Ponovno se poziva SK D;sk, Domžale, da poiavna stroške ss. g. Zupanu v znesku 62 Din tekom osmih dni, to je do 2. junija 1932., in to pod pretnjo suspenza.
Verificirajo se s pravom nastopa dne 4. junija 1932 za TSK Slovan, Ljubljana: šorn Edvard, za SK Svobodo, Maribor: Ranftl Oton; s pravem nastopa 4. junija 1932 za mednarodne, dne 24. avgusta 1932 za prijateljske in dne 24. novembra 1932 za prvenstvene tekme se verificira za SK Svobodo, Maribor, Zelenko Franc. Poziva se SK Rapid, Maribor, da pošlje njegovo legitimacijo do 1. junija 1932.
Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: Rapid : Svoboda 6:0, Jadran : Ilirija H. 4:2, Amater : Zagorje 2:0, Ilirija II. : Grafika 7:3, Sparta : Disk 2:0, Primorje IL : Svoboda II. 3:0, Slovan : Jadran 4:2, železničar : Atletiki 2:0. Tajnik n.
Vojaška imenovanja
Beograd, 26. maja. p. Imenovani so: za zrakoploveega im pomorskega vojnega odposlanca v Franciji in Angliji, brigadni general Mihajlo Nenadovič; za vojnega odposlanca v Rumuniji pešadijski polkovnik Mihajlo Sajič; za komandanta vojnega okruga v Celju polkovnik Dušan Gavrilo-vič, dosedaj pomočnik komandanta v Mariboru; za pomočnika komandanta vojnega okruga v Mariboru pešadijski podpolkovnik Bajo Stumišič, dosedaj v Celju; za pomočnika komandanta vojnega okruga v Kuma-novem pešadijski podpolkovnik Slavko Pe-truhar; za komandanta vojnega okruga v Kosovski Miitrovici peš. podpolkovnik Julij Lampič, dosedaj v Ljubljani; za šefa III. odseka, U. oddelka inšpekcije državne obrambe pešad polkovnik Dragu tin Purič, dosedaj komandant vojnega okruga v Ce-Iju.
Za vršilce dolžnosti komandirja čet so imenovani: 4. četa 35. pp. poručnik Blago-je Nebreglijevič, 2. četa 45. pp. poručnik Božidar Joksimovič, 6. četa 45. pp. poručnik Novak Pavličevič, 8. četa 45. pp. poručnik Petar Kaludjerovič, 12. četa 45. pp. poručnik Hija Vučinič in za komandirja 11. čete 45. pp. kapetan II. klase Filip Bokun, za vodnike pri 45. pp. podporučniki Vlado Tcsič, živojin Antič, Gjuro Djorič, Cedo-mir Pantelič, Dušan štefanovič, Dušan Stojič, Dušan Djakovič, Božidar Mršulja, Ljubisav Mitrinovič in žarko Obrenovič. V službo pri štabu 45. pp. so premeščeni poročniki Momčilo Miljutinovič, Dragoljub Todorovič, Miroslav Altaler in Božidar Paunkovič. Mariborskemu vojnemu okrugu sta prideljena pešadijski poručnik Dušan Janačkovič in Luka K runi <5.
Neurje v ŠnmadtH
Kragujevae, 26. maja č. Včeraj je bila nad Kragujevcem tn okolico zopet velika nevihta, ki je prizadela precejšnjo škodo. V selu šljivovcu so nastali celi potoki vode. ki so se razlili po bližnjih njivah. Dve deklici, ki sta se vračali z vezom domov, sta zašli v vodo, voz se je prevrnil in sta obe utonilL
Grške težave
Velika gospodarska kriza, ki duši ves svet, je prav močno stisnila tudi Grčijo. Krčevito se je trudilo vodstvo njene državne politike, da obvaruje državo pred hujšimi pretresljaji. V ta namen je poseglo po sredstvih, kakor se uporabljajo danes tudi drugod; odredilo je omejitev odtoka denarja v inozemstvo, štednjo na vseh koncih in krajih, posegajočo tudi v skrajno skrčenje državnih izdatkov, znižanje plač itd., poleg tega pa tudi patriotično zbiranje zlatih in drugačnih dragocenosti, katerih vrednost naj bi pripomogla, da se zaupanje v državno finančno moč obnovi in utrdi.
Stiska gospodarske in posebno še finančne krize pa se s tem ni mogla bistveno omiliti, kaj šele odpraviti. In tako je končno nastopila vladna kriza, ki se je napovedovala že dolgo. Venizelos, šef vlade, je podal demisijo svojega kabineta.
Venizelos se je o priliki svoje demisije po pravici pritoževal, da so šefi strank, namesto da bi, uvidevajoč težkoče finančne politike, podprli njegov trud, ki je stremel za utrditvijo vrednosti drahme ter za pre-prečenjem padca državne valute, z vso silo nasprotovali njegovim sanacijskim ukrepom. Venizelos je užaljen nad kritiko nasprotnih strank, ki so porabile priliko finančne in gospodarske krize, da so na vso moč navalile na vladajočo stranko ter nanjo zvračale vso odgovornost, namesto da bi pomagale pri sanaciji. Venizelos, preizkušeni vodja grške nacijonalne politike, ki se more ponašati, da je trikrat rešil domovino v najhujših težavah, pa je vselej za to žel samo nehvaležnost, se je zahvalil šefom ostalih političnih strank za tako komodno postopanje ter kratko malo — odstopil.
Opozicijonalno časopisje je ves čas spremljalo Venizelosove poskuse za izhod iz finančnih težav z neprijazno kritiko. Razumljivo, zakaj reševanje takih problemov je vedno nepopularna zadeva, kritika pa je vedno tem bolj popularna, čim energičneje odklanja vsakršne žrtve. Venizelos je zahteval končno, da mora vlada dobiti za sanacijo izredna pooblastila, slično kakor jih je dobila nemška vlada v dodatku k wei-marski ustavi.
V grški opoziciji je treba ločiti republikanski in monarhistični tabor. Venizelos se je pritoževal zlasti, da ga niso podpirali republikanci, zato jim sedaj prepušča, da si sestavijo sami koncentracijsko vlado, on sam pa želi zapustiti politično areno ter oditi v inozemstvo, najprej kot diplomatski predstavnik Grčije pri mednarodnih konferencah v ženevi in Ložam. Za opozicijonaJne stranke nastopa sedaj moment, da pokažejo svojo sposobnost. Ali za monarhiste je že sedaj precej jasno, da se bodo take prilike skrbno ogibali. Zakaj njim je kriza močno pogodu in neuspeh venizelistične politike kakor nalašč. Ljudska stranka, ki jo vodi Tsaldaris, neizprosen nasprotnik republike ter Venizelosa, ki se ix) pravici smatra za njenega poglavitnega predstavitelja, upa, da bo požela uspeh finančne ter gospodarske krize ter potegnila ozlovoljene volilce na svojo stran, kar bi moglo pomeniti zopetno obnovo mo-narhističnega režima. Zato bi bil Tsaldaris šele takrat pripravljen vstopiti v vlado, ako bi ta vstop pomenil razpust parlamenta, ki imajo v njem venizelistl absolutno večino, ter razpis novih volitev, v katerih bi kriza pognala volilce zoper nosilce dosedanjega režima.
Venizelos ni zapustil lepe dediščine. Toda prav gotovo je, da pade krivda zato na druge faktorje, ne nanj. Oni, ki bodo za njim prevzeli režim, se bodo o resničnosti tega prav kmalu prepričalL
Ustanovitev sreske organizacije nove stranke za litijski srez
Litija, 26. maja.
Davi je imel začasni sreski odbor organizacije JRKD konferenco, ki so se je udeležili vsi predsedniki in drugii funkcijo-narji krajevnih organizacij. Razpravljali so o položaju ter pripravili poročila za popoldanski občni zbor sreske organizacije. Na konferenci sta poročala začasni predsednik sreske organizacije, g. notar Mravlje ter tajnik litijski župan g. Lajovic in njegov namestnik g. Turk.
Popoldne je bil občni zbor, ki so se ga ndeležiili delegati iz Litije in vse okolice, zlasti šmartnega, Polšnika, Zagorja in drugih krajev. Občni zbor je otvoril začasni predsednik notar g. Mravlje, ki je pozdravil prisotnega narodnega poslanca g-Mrovljeta in zastopnika banovinske organizacije dr. Zajca, nadalje banovinskega svetovalca Birolo iz Zagorja Ln ostale. Po poročilih funkcionarjev in banovinskega tajnika JRKD so sledile volitve. Za predsednika je bil izvoljen notar g. Mravlje, za prvega podpredsednika delegat Višnje gore, ki ga bodo pa šele določili na okrožnem sestanku v Višnji gori, za drugega podpredsednika litijski župan Lajovic, za tretjega podpredsednika župan zagorski Grčar. za četrtega šolski upraviitelj v Polš-niku Aničič, za tajnika davkar Vaidetič in tajnik sreskega cestnega odbora Turk, za blagajnika pa trgovec Strman iz Vel. Ko-strivnic-e pri šmartnem. Izvoljenih je bilo tudii več odbornikov iz posameznih krajevnih organizacij. Občni zbor je nadalje izvolil eksekutivo, ki jo tvorijo vsi predsedniki in njihovi namestniki, nadzorni odbor, delegate za banovinsko skupščino in držav-žavni kongres v Beogradu. Za delegata na državnem kongresu so bili izvoljeni gg. Lajovic, Kušar in višnjegorski delegat.
Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegli zastopniki posameznih krajevnih organizacij. Vodstvu je bila izrečena zaupnica. Z občnega zbora sta biM poslani pozdravni brzojavki ministroma dr. Albertu Kramerju ln Ivann Puclju. V prijateljskem razpoloženju so delegati razpravljali o raznih perečih vprašanjih, dokler se niso z večernimi vlaki vrnili domov
V Sibiriji je še ita tisoče vojnih ujetnikov
Budimpešta, 25. maja 3. Po 18-letnem ujetništvu v Rusiji se je včeraj vrnil v svoj rojstni kraj bivši zasebni uradnik Ar-min Wimmer. 1915 je prišel v vojno ujetništvo ter so ga pozneje preglasili za mrtvega. Na domačem pokopališču so mu postavili celo nagrobni spomenik. Pripovedoval je. da je le z največjo, težavo pobegnil iz Sibirije, kjer živi še vedno na tisoče in tisoče vojnih ujetnikov, ki pa se ne smejo nikamor ganiti. Večina je brez vsakih sredstev.
Sklicanje Narodne skupšSne
Biograd, 26. maja. p. Kakor je zvedel vaš dopisnik, bo Narodna skupščina sklicana za 2. julij, senat pa za 9. julij. Na svojem julijskem zasedanju bosta Narodna skupščina in senat razpravljala o občinskem zakonu. razen tega pa bo na dnevnem redu tudi ratifikacija trgovinskih pogodb z Avstrijo in Italijo, kakor tudi pogodbe o preferencah s Francijo. Narodni skupščini bo predložen tud- predlog o definitivni likvidaciji žitnega režima.
Iz bolgarske politike
So .ja, 26. maja. AA. Vesti, da je prišlo med finančnim ministrom Štefanovim in zemljoradniško parlamentarno skupino do nasprotij zaradi proračunskega načrla, ki je sedaj pred parlamentarnim finančnim odborom, je r nančni minister Štefanov snoči kategorično demantiral in poudaril, da obstoje med njim in zemljoradniškimi ministri v vladi in zemljoradniško parlamentarno skupino slej ko prej več kakor korektni odnošaji. Podoben demant je podal tudi tajnik zemljoradniške zveze Virgil Dimov, ki je nrav tako potrdil, da so odnošaji med zemljoradniki in Štefanovim popolnoma korektni.
Sofija, 26. maja. AA. Listi poročajo, da j. med nacij mnlnimi liberalci, ki jih vodi Sr.:ilov, prišlo do razcepa, ker sta prvaka te skupine Angelov in Jortov mnenja, da sf voditelja Šmilov in Stavev zavozila stranko na popolnoma oogrešno pot, kosta se ločila od Demokratičeskega zgovora. Jortov in An?elov sta že v pismu obvestila pre Isedstvo nacijonalne liberalne stranke, d" izstopata iz stranke in da ustanovita svojo posebno skupino. Trdi se, da so Angelov. Jortov, Savov in Cankov že danes obvestili predsedstvo sobranja o ustanovitvi posebne parlamentarne skupine.
Neciško-bo^arska trgovinska
pogajanja
Sofija, 26. maja AA. Dopoldne sta bolgarska in nemška delegacija v Sofiji začeli razgovore o novi trgovinski pogodbi. Nemška delegacija je ob 10. dopoldne posedla predsednika vlade in zunanjega ministra Mušanova, nato pa glavnega tajnika zunanjega ministrstva Radeva. Prvi sestanek obeh delegacij je bil v palači akademije znanosti, kjer x> Izdelali splošni delovni načrt. Prihodnji sestanek delegacij bo jutri dopoldne.
Predavanje o Pocfunavja
v Beograda
Beograd, 26. maja č. Snoči Je tearf generalni tajnik beograjske Trgovske zbornice Svetislav Marodič predavanje o problemu podunavskega bloka. Predavanje je poslušalo tudi več uglednih strokovnjakov in množica študentov*. Predavatelj je podal zgodovino in ideje posameznih podunavskih držav ter navajal statistične podatke o gospodarski kapaciteti Podunavja. Po predavanju se je razvila diskusija, v katero je poseglo v§č strokovnjakov, med njimi tudi generalni tajnik centrale industrijskih kor-poracij Dioka Curčin.
Velik monopolsM proces
Osljek, 25. maja n. V ponedeljek se ponovno prične razprava pred osiješkim okrožnim sodiščem proti tovarnarju Isu Langu. Proces se je pričel že L 1925. zaradi ponarejanja ovojčkov monopolske uprave. Lang je imel takrat tvornico cigaretnega papirja in je ponarejal ovojčke, da mu ni bilo treba plačevati monopolskih taks. Soudeležene osebe, Id so bile takrat zapletene v to zadevo, so bile kaznovane na skupno globo 64 milijonov dolarjev. Tvornica >Mira* Je takrat prenehala poslovati, lastnik Lang pa je med procesom pobegnil v Avstrijo. Ker so ga avstrijske oblasti izročile našim, so proces zopet obnovili.
Propaganda m Jugoslavijo na Poljskem
26. maja AA- Gospodarsko -turistični film o Jugoslaviji, ki so ga predvajali na pobudo jugoslovensko-turistične-ga urada, je dcsegel tudi velik uspeh. Film so predvajali v veliki dvorani »Koloseja-t pred več ko 3000 gledalci. Med občinstvom je bilo mnogo uglednih osebnosti, med drugimi zastopniki ministrstev in krajevnih oblasti, ves diplomatski zbor ter predstavniki gospodarskih in finančnih krogov. Pred predstavo je imel zastopnik turističnega urada g. Moczidowski govor o turističnem pomenu Jugoslavije in opozoril na njene prirodne lepote. Na koncu svojega govora je naglasil, kako tesne zveze spajajo poljski in jugoslovenski narod. Listi so film sprejeli z navdušenjem.
Nas! študenti na Poljskem
Varšava, 26. maja AA. V Gdinji, Gdan-sku in Varšavi se je vršil ciklus gospodar-sko-upravnih predavanj, ki jim je prisostvovalo 40 jugoslovenskih študentov s praških visokih šol, ki potujejo po Poljski. Predavanja fo se vršila o upravni strukturi na Poljskem, o gradbi in razvoju pristanišča v Gdinji, o pomorski ek3oanzijI Poljske, o zgodovini poljskih bojev za morje, o razvoju Gdinie, o narodopisnem obeležju poljskega primorja, o gd^nski luki in o razvoju poljske kulture.
Predavanja so se vršila pod vodstvom profesorja dr. Tadeja Hilaroviča in so uvod za glavna predavanja, ki bodo meseca julija v Gdinji in ra katera b<~do povabljeni Jugosloveni in Cehi.
črnec kandidat ira ameriške predsedniške volitve
N«w Tork, 23. maja d. Komunistična stranka je sklenila na svojem prvem volilnem sestanku v Chicagu, da postavi kot kandidata za državnega podpredsednika črnca Fourda, čigar deda so linčali v Ge-orgiji. Komunistični kandidat za predsednika bo Foster.
Washington, 26. maja AA.. Socialistični vodja Thomas je pred^žil svojo kandidaturo za predsednika republike.
Občutna redukcija angleškega proračuna
London, 26. maja č. Kakor poročajo listi, pripravlja angleška vlada nov zakonski načrt o štednji, po katerem bodo reducirali proračun za 100 milijonov funte v šterlingov. V prvi vrsti nameravalo občutno znižati socialna izd^tk? pokojnine, podpore brezposelnim ir izdatke 7a šolstvo. Liberalni ministri so se ba>? cdločno uprli proti takim redukcijam.
Slavnost TK »Skale«
Ljubljana, 26. maja.
V beli dvorain-i hotela Uniona se je vršila sinoči prisrčna slavnost, ki jo je priredil TK »Skala« svojemu predsedniku prof. Janku Ravniku. Prof. Ravnik je praznoval desetletnjioo svojega predsedovat:ja požrtvovalnemu turistovskemu klubu.
Prof. Ravnik
Se v svojih mladih letih doma v Bohinjski Bistrici je prof. Ravnik vzljubil planine in se ta ljubezen izraža tudi v njegovih 6:kladbah. Leta 1922. so ga izvolili SkalašS na izrednem občnem zboru za svojega predsednika. Mladi planinski idealisti so ustanovili svoj markacijski odsek, ki je brezplačno markira! vsa planinska pota s skalaško markacijo, ki jo je pozneje prevzelo tudi SPD. Klub je bil notranje sijajno organiziran in je pričel delati tudi za čim večji ra/rnah propagande za turistiko izven moj naše domovine. S svojimi prijatelji in tovariši je prof. Ravnik ustanovil pozneje tudi fotoamaterski odsek, ki se je naglo razvil v prvo pomembnejšo fotografsko organizacijo. Fotoamaterji »Skale« so posneli na svojih poh-odih prekrasne motive iz naših planin in imajo zaradi tAga velikanske zasluge pri odkrivanju in popularizaciji krasot našega planinskega sveta. Slike prof. Ravnika. Planinska. Skr-lepa ter drugih Skalašev is prevzel tudi dr. Kuigv v svoja dela. Odlični fotoamaterji so se lotili pozneje še večjega dela — fil-manja našega gorskega s^eta in življenja naših planincev. Izgotovilj so prrekrasni film »V kraljestvu Zlatoroga«. o cigar pomenu se je že veliko pisalo. Pri vseh teh de'ih se je prof. Ravnik odlikoval s svojo iniciativnostjo in požrtvovalnostjo. »Skala« se je uveljavila s svojimi deli tudi v inozemstvu ter je privabila v Ljubljeno že več znamenitih alpinistov.
AaiViemu klubtu in njegovemu predsedniku ob hi bile ju nesebičnega delovanja iskre-i e čestitke!
Novo življenje v Ponovičah
Litija, 26. maja
Kdor pimerja sedanje ponoviško velepo-sestvo, last banovine, z enim od prejšnjih let, ko je bilo vse z graščino vred v rokah neke italijanske dražbe, se mora čuditi velikemu napredku. Pred nekaj leti je bil večji del poslopij v nevarnem razpadanju, sedaj pa se vse naglo in zgledno popravlja, posebna pozornost pa se posveča dozidavi gospodarskih objektov. Ponoviče, ki merijo nad 400 ha, so namenjene bodoči kmetijski šoli, zelo važni in potrebni za naš okoliš, v delu poslopja pa je nameščeno državno vzgojevališče in je ta zavod v teku dobrega leta dosegel že velike uspehe. Često ga pesečajo učitelji raznih krajev zaradi njegove zanimive ureditve.
Nedavno so si ogledali zavod ljubljanski učitelji, ki so se posebno zanimali za strokovne delavnice in za. individualni pouk v razredu za nižjo skupino. Po ogledu vzgo-jevališča. je pozdravil goste upravnik banovinskega veleposestva g. Rupelj ter jim razkazal lepo urejene gespodarske objekte. Posetniki, odlični pevci, so gojencem zapeli več pesmi, domači mladinski tambu-raski zrbor je dobro zaigral več komadov, nastopili pa so tudi dobro izvežbani mladinski pevci. Pred učitelji so pesetili zavod tudi ljubljanski učiteljiščniki, ki so hospitiral! v dveh razredih.
Grajska uprava si posebno prizadeva, da bi čim prej pogozdila močno izsekane širne gozdne komplekse. Lepo napreduje gozdna drevesnica v dolini Mačkovna in so zadnje čase ponoviški gojenci in učenci ljudske šole v Litiji pod vodstvom okrajnega gozdarja g. Burnika sadili smrečice in borovce na pobočjih nad železniško progo.
Izlet ljubljanske Jadranske Straže v šibenik
Ljubljana, 25. maia.
Jadranska Straža smatra upravičeno kot
najučinkovitejšo propagando za svojo stvar, da seznanja članstvo neposredno z morjem in obmorskimi kraji V tem pogledu so izleti ljubljanske Jadranske Straže pod vodstvom agilnega profesorja Franja Siča postali skoro tradicijonalni. Predlanskem ie ljubljanska JS peljala svoje člane v Split, Solin in Trogir, lani iih je seznanila z naj-lepšemi kraji severnega Primorja, letos pa jih je vodila ob binkoštih mimo nebroj otokov v historični Šibenik, idilični Skradin, k divje romantičnim slapom Krke in v prijazni Zlarin. Kako priljubljeni so postaii ti izleti, je razvidno že iz tega, da vidiš na njih mnogo starih znancev, ki niso doslej zamudili še niti enega, in da je na njih vedno več pomladka, zlasti iz ljubljanske trgovske akademij & in iz liceia.
Letošnji izlet v Šibenik in njega okolico je kljub težki gospodarski krizi uspel nad vsako pričakovanje. Navdušenje nad krasotami krajev, ki so jih videli, in prijetno vzradoščeni nad gostoljubnostjo prebivalstva, kamor so dospeli, zlasti nad izredno naklonjenostjo Jadranske plovidbe, ki se je res potrudila, da so imeli izletniki vse udobje na parnikih.
Izleta se je letos udeležilo 72 članov, od teh 42 članov pomladka. Vozili so se iz Su-šaka do Šibenika na prijaznem udobnem salonskem parniku »Split«, od Šibenika do slapov Krke na posebnem lokalnem parniku »Tomaseo«, vračali pa so se iz Šibenika na Sušak s prvorazrednim luksuznim par-nikom »Prestolonaslednik Peter«. Vožnja po morju je bila nadvse prijetna, morje čudovito mirno, nebo brez najmanjšega oblačka. Izletniki so živeli kot ena sama velika rodbina. Razlike v razredih sploh ni bilo opaziti, razen v ceni. Vodstvo Jadranske plovidbe je izjavilo, da so naši izletniki njegovi naimilejši gostje in to se je res tudi povsod živo občutilo. Izgledalo ie, kot da so vsi parniki, ki so nas vozili, samo nam v izključno uporabo.
Predolgo bi bilo opisovati vse številne
zanimivosti našega izleta, ki ostane vsem
udeležencem v trajnem spominu. Na Krku je pričakovalo na obali naše izletnike številno prebivalstvo z godbo in petjem. Načelnik mesta je izrazil toplo dobrodošlico. Na Rabu je čakala naš parnik ogromna množica domačinov in gostov. Zelo prisrčen je bil sprejem v Šibeniku. Na čast izletnikom je bila zvečer dvorana v hotelu »Krka« nabito polna, igral je jazz-orkester on-dotne kr. mornarice, predsednik šibeniške JS g. Pao Kovačev ie v prisrčnem govoru pozdravil izletnike, naša mladež pa se je pomešala med šibeniško in se prijetno zabavala ob godbi in petju pozno v noč. Nepozaben pa ostane vsem izletnikom zlasti sprejem v Skradinu, malem mestu ob slapovih Krke. V imenu občine je tam pozdravil izletnike načelnik g. Dragišič. v imenu ondotne JS pa odvetnik g. dr. Kosta Dobrota. Nato so bili vsi izletniki sredi mesta pred načelnikovo hišo pogoščeni z izvrstno domačo specialiteto in izmenja nih je bilo pri tej priliki več toplih prisrčnih besed, ki so pričale o bratstvu in pravem rodcljubju.
Težko je bilo slovo od Skradina in Šibenika in njihovih dobrodušnih prebivalcev. Marsikdo je želel, naj bi se izlet podaljšal vsaj za nekaj časa, kar seveda ni bilo mogoče. V vseh krajih, kjer smo pristali, ta ko v Krku, Rabu, Šibeniku, Skradinu in Zlarinu, so si izletniki ogledali tudi vse zgodovinske zanimivosti, ki jih jim je tolmačil z živo besedo tajnik ljubljanskega odbora JS g. Marjanovič.
Izleti ljubljanske JS na morje se odlikujejo tudi po tem, da so aranžirani tako spretno, da izletnikom ni treba skrbeti prav za nobeno stvar, da jih čaka povsod pogrnjena in obilno obložena miza in udobna postelja ter da lahko uživajo za mal denar in v kratkem času največje zanimivosti in krasote. Tako zna izlete aranžirati in voditi prof. Sič ml. Odbor ljubljanske JS pa naj nadaljuje svojo pot in priredi šs več takih izletov. Najboljša reklama za nie bo zadnji izlet.	Izletnik.
Drzen vlom na Notranjskem
Neznani tatovi so oplenili v eni zadnjih noči trgovca in gostilničarja Hlapšeta v Podcerkvi — Za vlomilci ni sledu
Stari trg pri Ložu, 36. maja.
Te dni je bilo ponoči vlomljeno v vasi Podcerkvi pri Starem trgu pri posesitniku, trgovcu in gostilničarju g. Janezu Hlapše-tu. Tako drznih vlomov, kakor je bil ta, tudi najstarejši tukajšnji ljudje ne pomnijo. Kisa, ki so si jo rokomavhi izbrali za svojo žrtev, stoji nekoliko oddaljena od drugih poslopij in prav zato so imeli vlomilci lahek posel. V pritličju so okna zamrežena, zato so zlikovci prislonili šest metrov dolgo lestvo k oiknu v prvem nadstropju im skozi ubito šipo z lahkoto brez vsakega šuma odprli okno ter se tiho splazili v sobo, kjer so vse prebrskali in pretaknili vse predale v nadi, da dobijo denar. V tej sobi so pobrali večjo množino mo-ških im ženskih oblek, mnogo rjuh in drugega perila.
Nato so se vtihotapil! po stopnicah v pritličje, odprli vrata shrambe ter se polastili okoli 100 jajc, večje količine salam, gnjati in prakajenega mesa. Zatem so se spravili v gostlniške prostore, kjer so se založili z vinom, žganjem, cigaretami, cigarami in tobakom.
Zanimivo je, da je v kuhinji spal lovski pes, ki so ga tatovi gotovo na neki način premotili, da ni dal glasu od sebe. Svojo srečo so vlomilci poizkušali tudi na vratih, ki držijo v trgovino. S sekiro mesarico so se lotili zapahov, ki se ji pa k sreči niso vdali. Pred kratkim se je trgovec založil z večjo množino manufakturnega in koloni-jalne-ga blaga, kar je bilo tatovom gotovo znano. Če bi vlomilci mogli priti v trgovino, bi gotovo pobrali vse, kar bi jim prišlo pod roke. Ko so opravili svoj posel, so tatovi s plenom nemoteno izginili v noč brez najmanjšega sledu.
Domači so sipali spanje pravičnih tn sploh niso ničesar čuli. Gospodar, nekoliko naglušen, gospodinja pa je trdno spala zaradi utrujenosti po dnevnem delu. Nočni vlom so opazili šele v zgodnjih jutranjih urah, ko so se odpravljali k maši v Stari trg. Po hiši je bilo vse razmetano in odprto, pri vratih v trgovino pa je ležala za spomin sekira mesarica.
Vest o vlomu se je bliskovito raznesla
po vasi in vsej okolici in razburila ljudi, saj so taki dogodki po tukajšnjih vaseh zelo redki. Za vlomilci manjka vsaka sled. Istega dne tudi ni bilo opaziti v bližini ni-kakih sumljivih oseb. Upamo, da se bo našim vrlim orožnikom posrečilo spraviti zli-kovce za zapahe.
Deževni praznik
Ljubljana. 26. maja.
Lepi praznik Tetolovo je potekel letos v ■znamenju dežja. Kakor vsako leto, so bile tudi letos ulice in ceste obrobljene z zelenimi vejami in je Ljubljana vsa pomladanska čakala, da se na praznik, razvijejo lepe procesije. V sredo že je prevladovalo deževno vreme, ki se je ponoči še poslabšalo, Tekom noči se je od časa do časa vlila pravcata ploha, dočim tudi vmes dež skoro •ni prenehal. Dež je prenehal za nekaj časa samo okrog 7. zjutraj, da so se po najkrajši poti razvile procesije v nekaterih imestnih farah, pozneje pa se je spet vlil dež in se tako najlepša procesija iz stolnice ni mogla vršiti. Cerkvene svečanosti so se morale zategadelj vršiti v notranjosti, •mestni gasilci pa so na Gradu oddali 15 topovskih strelov.
Navzlic dežju pa je bila Ljubljana v do poldanskih urah izredno živahna. Zopetna ploha pa, ki se je vlila pred 10., je razgnala sprehajalce zaradi česar so mahoma oživele gostilne, še bolj pa kavarne. Kislo se je držalo nato tudi popoldne in so ljudje ostajali doma. Iizletm:kov danes na deželi niso imeli kaj prida in je vladalo mrtvilo tudi v ljubljanski okolici. Celo tramvajski vozovi proti Št. Vidu in Viču so ostajali bolj prazni, ker so se ljudje raje tiščali v mestu.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
Premijera „Mala Floramge**
Težke, olimpijske oblake, ki so v zadnjem času pluli nad našo muziko, je v sredo zvečer v operi razpihalo vroče in radostno južno solnce, zavalovalo je naše morje, zapeli, nasmejali so se naši originalni Spličani, zmagala je na celi črti >Mala Floramyes.
Nič! A prijeten, ljubezniv, prisrčen nič, nič, ki olajša srce, ki gre v glavo jn noge. ki oprosti dušo, ki prežene vse ^skrbi, vse probleme. porojen iz živega solnčnega žarka. iz luninega svita, iz morskega valčka, iz porednosti. iz naivne šale. iz ljubezni do domače obale, namenjen veselim, dobrodušnim ljudem brez razglabljajoči!}, nagubanče-nih možgan, rodni koči. malemu človeku, ki ga lomiio čez dan življenjska bremena in ki jih hoče pozabiti vsaj za par trenutkov, hu-morno - sentimentalna pesem v svoje rodno mesto zaljubljenega srca. ki še vsa topla tako daleč od Splita ogreva celo nas prezeble Ljubljančane Kakor hitro bi se te drobne, krhke Floramye dotaknil secirni nož krvavega anatoma, bi razpadla v prah in pepel. Zato jo glejmo in uživajmo kot io gle-daio in uživajo doma. kier je zrasla in kjer ed'no jo bodo popolnoma razumeli.
Ivo Tijardovič lahko napiše poleg »Male Floramye< karkoli še hoče, no, preko »Flo-ramye<: ne bo mogel. 2 njo je zadel v cen-
ter, a dva. trije taki streli so redki, boljši pa nobeden. Tijardovič zna vse! Sebe prekositi pa ne bo znal. Pa, saj si je s »Flora-mve« prikomponiral. pripisal, prirežiral, pri dirigiral itd. ljubezen svojih Splitčanov in nas. pridobil si ie ime in denar, kakor in kolikor nihče izmed nas. Dejanje? Bežne, živahne, stare, a vedno nove. prozorne scene. Posamezni šaljivi nastopi lokalnih tipov ^najbolj razumljivi domačinom, pisana množica »maškar«, avstrijski policaj, banda, godrnjavi »pieaferaj«, vesela trojica starih splitskih >purgariev«. ki govore v italijanščino preneseno, kot so govorile nekdaj ljubljanske kuharice, češ, »prezidentov pe-dentar na gank tepihe klofa«, med njimi vse poživljajoči, nepretrgan smeh vzbujajoči »šjor« Bepo - Pegula. generaliziran tip malega splitskega meščana, prezirajočega vse razen grada Splita, ljubezniva, sentimentalna Floramye. ki tudi ne more pozabiti domačega vročega solnca, sinjega morja. splitske rive, lepi dijak in poz,neie pogumni oficir Mirko, smešna, do grozote karikirana Miss Beautyflover. Senegalci. girli. častniki, itd., pisana množica, veselo "razigrana, ki jo podobno vidimo v vsaki opereti in vendar ne vemo točno, kje smo jo videli. In ravno taka muzika! Veseli znanci iz kinematografov, iz radija, iz kavarn, iz plošč, toda: lovi, vjemi jih, ako moreš i Or-
kester, petje, slike, življenje, vse je pripro-sto, lahkotno, a s spretno in srečno roko povezano v dišeč, domač šop iz v domačo zemljo presajenih, a vendar doma zraslih cvetlic. Prav posrečena je iskrena pesem v rodni Split zaljubljene Floramye, pesmi Mirka, zelo živ in celo duhovit »troedini* ples girlov v II. aktu itd.
Gosp. Zupan je na vso stvar »naredil« po preizkušenem zagrebškem vzorcu in zasluži priznanje, dr. Švara se je stvari oddolžil z nesebično ljubeznijjo, vsi na odru in vsak posebej pa so prikupljivi. domači, lahkokri-
li stvarici pripomogli do uspeha, ki je bil podoben eksploziji celega kupa granat. Prav posebno smo se veselili sijajnega komika, gosta gosp. Dubajiča, ki bi mu segel do temena morda le gosp. Peček. ravno prav mehke, srčkane Floramye ge. Ribičeve, zelo prikladnega gosp. Ivelje, gosp. Magoliča, nad vse spretne ge. Kogejeve, ge. Spanove. no, in kar vseh.
Slike so bile. zlasti prva. lepe In tople, ljudje so bili čedno oblečeni, balet se je mladostno, živahno odrezal, zbor je pel navdušeno in jasno, skratka: Tijardovič se je z nami vred iz srca smejal. Moral ie na oder. on, Zupan. dr. švara. vsi, a ne enkrat, a neštetokrat, in vroči, razžarjeni dalmatinski »drukarjk so s celim teatrom vred ploskali, tolkli bili. vzklikali, da so se za kratek hip dobrovoljno smehljajoč poskrili z Wagnerjem in Verdijem vred vsi veliki in mali glasbeni veljaki. Pričela se ie sezona solnčnih in morskih kopeli. Pojd'mo v Split! »ča de pusta Londra prema Splitu gradu?«	—ž.
Nevaren požar v Prekmui ju
Murska Sobota, 26. maja.
Te dni okrog polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Poc:ča Aleksandra v Panovcih. Ker je bila stavba lesena. jo je ogenj na mah zajel in prešel tudi na sosednje zgradbe, ki so bile prav tako iz lesa. Požar je zavzel prav nevarne dimenzije in je začel ogražati poslopja sosedov v neposredni bližini.
Nekaj trenotkov nato se je že vnelo gospodarsko poslopje soseda posestnika Novaka, kateremu je požar povzročil največ škode, ker je bil ta zavarovan le za malenkostno vsoto. Novaku je z gospodarskim poslopjem vred. v katerem se je nahajalo mnogo krme. zgorela tudi klet, kjer so se nahajali sodi in razna živila.
Le hitri pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da ni postal ogenj katastrofalen za vso vas, ki ima mnogo lesenih zgradb. Kako je ogenj nastal sredi noči, je doslej še zagonetka. Vse okoliščine pričajo, tla je bila na delu hudobna roka požigalca.
Vlom pr! belem dnevu
Zgornja Besnica, 26. maja Pretekli petek popoldne med 16. in 18. uro je neznan vlomilec vlomil v hišo posestnika Paplarja, po domače Matije, v (Zgornji Besnici. Ko so bili vsi od doma na polju je prišel k hiši neznan človek, se t plazil sikozi okno v sobo in vse premetal, da bi prišel do denarja. Ker pa denarja ni idobil, se je zadovoljil z obleko. Vzel je eno moško obleko, par moških čevljev, razmo žensko obleko, 15 svilenih rut, eno žepno •uro in nekaj zlatnine.
Diana francosko žganje In kruha hleb
rešita hišo najhujših potreb
Cena: msla »tekjeoie* 10 Dia, srednja
ndea 96 Din, velika steklenica St Dia. Pobira ee porsed.
Po vlomu je šel neznanec ▼ smeri proti Podnartu, kar je pokazal s tem, da je 300 korakov od Besnice proti Podnartu zaigal sliki, ki ju je ukradel, nekaj korakov nato pa je odvrgel škatlo, v kateri so bile shranjene rute.
Orožniki »o dogmali, da je bfl riomSee manjši in slabotaiejši človek, ker bi sicer no mogel skozi majhno okno v notranjost. Morda je bil kdo od ciganov, ki se vedno •drie v naši okolici.
Prva matura na ljubljanskem uateljSo.
Leta 1869. na dan 5. avgusta, je bila na ljubljanskem učiteljišču prva matura, kateri je predsedoval sam deželni glavar Kranjske Konrad pl. Eibsfeld. Član izpraševalna komisije je bil tudi z Dunaja dospeli mi-nistcrijalni šolski svetnik dr. Hermanu. Maturante vidimo na sliki, in sicer so zgoraj od leve na desno: Javoršek, Meglič, Tuma, Dovar, Jane, Breznik, Vizjak, v drugi vrsti
pa: Majer, Petrič, Grebene in Zmerzlikat. Vsi ti maturanti eo kot učitelji in pozneje nadučitelj! službovali dolga leta. Turna in Vizjak pa sta bila tudi zaslužna šolsia nadzornika. V visoki starosti nad 80 let živita samo Se apokojeni nadučitelj g. Martin Breznik in upokojeni nadučitelj prve ljubljanske mestne šole g. Jože Majer.
Razkritje strašnega zločina v Beogradu
Zloraba in okužen je dveh otrok — Zločinec, star nad 60 let, pobegih
Beograd, 26. maja.
Ni še četrt leta od tega, ko je v Beogradu mizar Andrej Hincman odvede! z ulice s seboj desetletno Danico, hčerko čevljarja Črnogorca, jo na nekem skladišču zlorabil in potem zadavil, ko se ie dogodil te dni v istem okraju — na Dorčolu — zločin iste vrste. Žrtvi tega zločina sta učenki iste ljudske šole, katero ie obiskovala tudi nesrečna Danica, zločinec pa je nad 60 let stari ruski begunec Ivan Šivarijov, ki ga z največjo vnemo išče vsa beograjska policija.
Par dni se je o zločinu govorilo po dorfcol-skem okraju, policija pa ni imela točnejših podatkov, dokler ni zaslišala obeh žrtev, ki sta sprva celo prikrivali strašen doživljaj zaradi tega. ker ie zločinec zagrozil, da bo napravil tako, kakor je storil Hincman, o katerem še vedno govori ves okraj. Prva žrtev strašnega zločinca je hčerka nekega šoferja, druga pa hčerka nekega delavca iz Dušanove ulice. Obe deklici nista samo zlorabljeni, temveč tudi okuženi ter se njune
Izjave popolnoma vjemajo v tem, da jn je s ceste zvabil oni ruski »čičac, ki je nekdaj vršil službo hišnika v Dušanovi uliri.
Policija je našla zločin če vo stanovanje zaprto in prazno in je gotovo, da je zločinec takoj po svojem strašnem zločinu izginil iz Beograda. V kartoteki zglasilnega urada na policiji so našli o njem samo kratko za-beležbo, da je služboval nekdaj pri kozaški konjenici in da je, odkar prebiva v Beogradu, — dobrega vedenja. Zaslišali so vefi ruskih beguncev, ki pa niso ničesar posebnega izpovedali o zločincu, čigar identiteta je po izjavah obeh žrtev in tudi z njegovim begom popolnoma ugotovljena in dokazana. Na policiji 9o mnenja, da je stari kozak, okužen, kakor je bil, sledil po nekod razširjenim vražam, da se človek iznebi vsake bolezni, če jo prenese na otroka.
Prebivalci DorSola, strašno vznemirjeni zaradi teh zločinov, pričakujejo z največjo nestrpnostjo uspehe uvedenega zasledovanja ubeglega zločinca.
Razne nezgode v mursko-soboški okolici
Murska Sobota, 26. m«jft.
Te dni so bile v okolici Murske Sobote precejšnje nevihte s kratkotrajnimi nalivi in močnim grmenjem. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnice Verone Cigler-jeve v Borejcih ter povzročila precejšnjo škodo. Strela je razdejala dimnik, poškodovala tudi streho, potem pa porušila in zažgala shrambo. Sled strele na 6trehi je bil širok okrog 2 metra. K sreči se ni vžgala hiša in tudi človeških žrtev ni bilo, dasi so bili vsi stanovalci doma.
Sodarski vajenec Alojzij Hajdinjak iz Fikčincev je delal v gramozni jami in sc je vsula nanj s pobočja velika plast zemlje ter ga popolnoma zasula. Delavci, ki 60 delali v bližini, so pravočasno opazili nesrečo ter odkopald revnega fanta, ki pa ima hude notranje poškodbe in zlomljeno nogo Ponesrečenca so takoj odpeljali v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno.
V bolnišnico je prišel tudi mladenič Ivan Vereš. ki je postal žrtev fantovske podivjanosti V neki gostilni v Tišini so se fantje, razvneti od pijače, sprli in spopadli ter je Veresa ranil neki Kuzma. ki je prišel na dopu-st od vojakov. Ranjenec se prepira v gostilni sploh ni udeleževal in je po golem naključju dobil precej hudo rano.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20. orf
Petek, 27.: Marij. Premijera. CL Sobota, 28.: Kralj Oidipus. K
OPERA
Začetek ob 20. mi
Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Turandot D.
flENTJAKOBSKl GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.30. Petek, 27.: Študentje smo...
Nedelja, 29.: Študentje smo... Gostovanje na Sokolskem odru na Vi£o. CELJSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20. Četrtek, 2. funija: Spreobrnitev Ferdinanda Pištore. Gostovanje mariborskega gle-
dališča.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, pro-tinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d
Slavnost TK »Skalecc
Ljubljana, 26. maja.
V beli dvorani hotela Uniona ee je vr-iila sinoči prisrčna slavnost, ki jo je priredil TK »Skala« svojemu predsedniku prof. Janku Ravniku. Prof. Ravnik jc praznoval desetletnaoo svojega predsedovanja po^tvcvaLnemu tiiristovskemu klubu.
Izlet ljubljanske Jadranske Straže v šibenik
Prof. Ravnik
Že r slojih mladih letih doma v Bo
hi n j s.ki Bistrici je prof. Ravnik vzljubil planine in se ta ljubezen izraža tudi v njegovih skladbah. Lete 1922. so ga k volili Skalami na izrednem občnem zboru za svojega predsednika. Mladi planinski idealisti so ustanovili svoj markacijski odsek, ki je brezplačno markiral vsa planinska pota s 6kaIaško markacijo, ki jo je pozneje prevzelo tudi SI'D_ Klub je bil notranje sija j-ro organiziran in je pričel delati tudi za čim večji razmah propagande za turistiko irven mej naše domovine. S svojimi prijatelji in tovariši je prof. Ravnik ustanovil pozneje tudi fotoamaterski odsek, ki se je raglo razvil v prvo pomembnejšo fotografsko organizacijo. Fotoamaterji »Skale« so posneli na svojih pohodih prekrasne motive iz naših pknin in imajo zaradi t>ga velikanske zasluge pri odkrivanju in popularizaciji krasot našega planinskega sveta. Slike prof. Ravnika, Planinska. Skr-lepa ter drugih Skalašev ie prevzel tudi dr. Kugv v svoja dela. Odlični fotoamaterji so se lotili pozneje še večjega dela — fil-manja našega gorskega sveta in življenja naših planincev. I z gotovi 1 j so prekrasni film »V kraljestvu Zlatorotfa«-, o čigar pomenu se ie že veliko pisalo. Pri vseh teh deMh se je prof. Rav.iik odlikoval s svojo micijativnostjo in požrtvovalnostjo. »Skala« se je uveljavila s svoiimi deli tudi v inozemstvu ter je privabila v Ljubljano že več znamenitih alpinistov.
AgiViemu klubta iii njegovemu predsedniku ob jubileju nesebičnega delovanja iskre-re čestitke!
Novo življenje v Ponovičah
Utaja, 26. maja
Kdor pimerja sedanje ponoviško velepo-sestvo, last banovine, z enim od prejšnjih let, ko je bilo vse z graščino vred v rokah neke italijanske družbe, se mora čuditi velikemu napredku. Pred nekaj leti je bil večji del poslopij v nevarnem razpadanju, sedaj pa se vse naglo in zgledno popravlja, posebna pozornost pa se posveča dozidavi gospodarskih objektov. Ponoviče, ki merijo nad 400 ha, so namenjene bodoči kmetijski šoli, zelo važni in potrebni za naš okoliš, v delu poslopja pa je nameščeno državno vzgoje val išče in je ta zavod v teku dobrega leta dosege1, že velike uspehe. često ga pc-sečajo učitelji raznih krajev zaradi njegove zanimive ureditve.
Nedavno so si ogledali zavod ljubljanski učitelji, ki so se posebno zanimali za strokovne delavnice in za individualni pouk v razredu za nižjo skupino. Po ogledu vzgo-jevališča. je pozdravil goste upravnik banovinskega veleposestva g. Rupelj ter jim razkazal lepo urejene gospodarske objekte. Posetniki, odlični pevci, so gojencem zapeli več pesmi, domači mladinski tambu-raški zbor je dobro zaigral več komadov, nastopili pa so tudi dobro izvežbani mladinski pevci. Pred učitelji so prsetili zavod tudi ljubljanski učiteljiščniki, ki so hospitirali v dveh razredih.
Grajska uprava si posebno prizadeva, da bi čim prej pogozdila močno izsekane širne gozdne komplekse. Lepo napreduje gozdna drevesnica v dolini Mačkovna in so zadnje čase ponoviški gojenci in učenci ljudske šole v Litiji pod vodstvom okrajnega gozdarja g. Burnika sadili smrečice in borovce na pobočjih nad železniško pro-go.
Ljubljana, 25. maia.
Jadranska Straža smatra upravičeno kot
najučinkovitejšo propagando za svojo stvar, da seznanja č!anst\o neposredno z morjem ;n obmorskimi kraji V tem pogledu so izleti ljubljanske Jadranske Straže pod vodstvom agilnega profesorja Frania Siča postali skoro tradicijonalni. Predlanskem je ljubljanska JS peljala svoje člane v Split, Solin in Trogir, lani jih je seznanila z naj-lepšemi kraji severnega Primorja, letos pa jih je vodila ob binkoštih mimo nebroj otokov v historični Šibenik, idilični Skradin, k divje romantičnim slapom Krke in v prijazni Zlarin. Kako priljubljeni so postaii ti izleti, je razvidno že iz tega, da vidiš na njih mnogo starih znancev, ki niso doslej zamudili še niti enega, in da je na njih vedno več pomladka, zlasti iz ljubljanske trgovske akademije* in iz liceia.
Letošnji izlet v Sibenik in njega okolico je kljub težki gospodarski krizi uspel nad vsako pričakovanje. Navdušenje nad krasotami krajev, ki so jih videli, in prijetno vzradoščeni nad gostoljubnostjo prebivalstva, kamor so dospeli, zlasti nad izredno naklonjenostjo Jadranske plovidbe, ki se je res potrudila, da so imeli izletniki vse udobje na parnikih.
Izleta se je letos udeležilo 72 članov, od teh 42 članov pomladka. Vozili so se iz Su-šaka do Šibenika na prijaznem udobnem salonskem parniku »SpHt«, od Šibenika do slapov Krke na posebnem lokalnem parniku »Tomaseo«, vračali pa so se iz Šibenika na Sušak s prvorazrednim luksuznim par-nikom »Prestolonaslednik Peter«. Vožnja po morju je bila nadvse prijetna, morje čudovito mirno, nebo brez najmanjšega oblačka. Izletniki so živeli kot ena sama velika rodbina. Razlike v razredih sploh ni bilo opaziti, razen v ceni. Vodstvo Jadranske plovidbe je izjavilo, da so naši izletniki njegovi najmileiši gostje in to se je res tudi povsod živo občutilo. Izgledalo je, kot da so vsi parniki, ki so nas vozili, samo nam v izključno uporabo.
Predolgo bi bilo opisovati vse številne
zanimivosti našega izleta, ki ostane vsem udeležencem v trajnem spominu. Na Krku je pričakovalo na obali naše izletnike številno prebivalstvo z godbo in petjem. Načelnik mesta je izrazil toplo dobrodošlico. Na Rabu je čakala naš parnik ogromna množica domačinov in gostov. Zelo prisrčen je bil sprejem v Šibeniku. Na čast izletnikom je bila zvečer dvorana v hotelu »Krka« nabito polna, igral je jazz-orkester on-dotne kr. mornarice, predsednik šibeniške JS g. Pao Kovačev ie v prisrčnem govoru pozdravil izletnike, naša mladež pa se je pomešala med šibeniško in se prijetno zabavala ob godbi in petju pozno v noč. Nepozaben pa ostane vsem izletnikom zlasti sprejem v Skradinu, malem mestu ob slapovih Krke. V imenu občine ie tam pozdravi! izletnike načelnik g. Dragišič, v imenu ondotne JS pa odvetnik g. dr. Kosta Dobrota. Nato so bili vsi izletniki sredi mesta pred načelnikovo hišo pogoščeni z izvrstno domačo specialiteto in izmenja nih je bilo pri tej priliki več toplih prisrč nih besed, ki so pričale o bratstvu in pravem rodoljubju.
Težko je bilo slovo od Skradina in Šibenika in njihovih dobrodušnih prebivalcev, Marsikdo je želel, naj bi se izlet podaljšal vsaj za nekaj časa, kar seveda ni bilo mogoče. V vseh krajih, kjer smo pristali, tako v Krku, Rabu, Šibeniku, Skradinu in Zlarinu, so si izletniki ogledali tudi vse zgodovinske zanimivosti, ki jih jim je tolmačil z živo besedo tajnik ljubljanskega odbora JS g. Marjanovič.
Izleti ljubljanske JS na morje s« odlikujejo tudi po tem, da so aranžirani tako spretno, da izletnikom ni treba skrbeti prav za nobeno stvar, da jih čaka povsod pogrnjena in obilno obložena miza in udobna postelja ter da lahko uživajo za mal denar in v kratkem času največje zanimivosti in krasote. Tako zna izlete aranžirati in voditi prof. Sič ml. Odbor ljubljanske JS pa naj nadaljuje svojo pot in priredi še več takih izletov. Najboljša reklama za nje bo zadnji izlet.	Izletnik.
Drsen vlom na Notranjskem
Neznani tatovi so oplenili v eni zadnjih noči trgovca in gostilničarja Hlapšeta v Podcerkvi — Za vlomilci ni sledu
Stari trg pri Ložu. 26. maja.
Te dni je bilo ponoči vlomljeno v vasi Podcerkvi pri Starem trgu pri posesitniku, trgovcu in gostilničarju g. Janezu Hlapše-tu. Tako drznih vlomov, kakor je bil ta, tudi najstarejši tukajšnji ljudje ne ;>omni-jo. Kisa, ki so si jo rokomavhi izbrali za svojo žrtev, stoji nekoliko oddaljena od drugih poslopij in prav zato so imeli vlcn milci lahek posel. V pritličju so okna zamrežena, zato so zlikovci prislounili šest metrov dolgo lesitvo k oknu v prvem nadstropju in skozi ubito šipo z lahkoto brez "vsakega šuma odprli okno ter se tiho splazili v sobo, kjer so vse prebrskali in pretaknili vse predale v nadi, da dobijo denar. V tej sobi so pobrali večjo množino moških in ženskih oblek, mnogo rjuh in drugega perila.
Nato so »e vtihotapili po stopnicah v pritličje, odprli vrata shrambe ter se polastili okoli 100 jajc, večje količine salam, gnjati in presajenega mesa. Zatem so se spravili v gostilniške prostore, kjer so se založili z vinom, žganjem, cigaretami, cigarami in tobakom.
Zanimivo je, da je v kuhinji spal lovski pes, ki so ga tatovi gotovo na neki način premotili, da ni dal glasu od sebe. Svojo srečo so vlomilci poizkušali tudi na vratih, ki držijo v trgovino. S sekiro mesarico so se lotili zapahov, ki se ji pa k sreči niso vdali. Pred kratkim se je trgovec založil z večjo množino manufakturnega in kolonl-jalnega blaga, kar je bilo tatovom gotovo znano. Če bi vlomilci mogli priti v trgovino, bi gotovo pobrali vse, kar bi jim prišlo pod roke. Ko so opravili svoj posel, so tatovi s plenom nemoteno izginili v noč brez najmanjšega sledu.
Domači so sml i spanje prav i 6n 'h tn spi oh
niso ničesar čuli. Gospodar, nekoliko naglušen, gospodinja pa je trdno spala zaradi utrujenosti po dnevnem delu. Nočni vlom so opazili šele v zgodnjih jutranjih urah, ko so se odpravljali k maši v Stari trg. Po hiši je bilo vse razmetano m odprto, pri vratih v trgovino pa je ležala za spomin sekira mesarica.
Vest o vlomu se je bliskovito raznesla
po vasi in vsej okolici in razburila ljudi, saj so taki dogodki po tukajšnjih vaseh zelo redki. Za vlomilci manjka vsaka sled. Istega dne tudi ni bilo opaziti v bližini ni-kakih sumljivih oseb. Upamo, da se bo našim vrlim orožnikom posrečilo spraviti zli-kovce za zapahe.
Deževni praznik
Ljubljana. 26. maja.
Lepi praznik Tetolovo je potekeJ letos znamenju dežja. Kakor vsako leto, so bile tudi letos ulice in ceste obrobljene z zelenimi vejami in je Ljubljana vsa pomladanska čakala, da se na praznik razvijejo lepe procesije. V sredo že je prevladovalo deževno vreme, ki se je ponoči še poslabšalo. Tekom noči se je od časa do časa vi la pravcata ploba, dočim tudi vmes dež skoro •ni prenehal. Dež je prenehal za nekaj časa samo okrog 7. zjutraj, da so se po naj krajši poti razvile procesije v nekaterih mestnih farah, pozneje pa se je spet vlil dež in se tako najlepša procesija iz stolnice ni mogla vršiti. Cerkvene svečanosti so se morale zategadelj vršiti v notranjosti, •mesitni gasilci pa so na Gradu oddali 15 topovskih strelov.
Navzlic dežju pa je bila Ljubljana v dopoldanskih urah izredno živahna. Zopetna ploha pa, ki se je vlila pred 10., je razgnala sprehajalce zaradi česar so mahoma oživele gostilne, še bolj pa kavarne. Kislo se je držalo nato tudi popoldne in so ljudje ostajali doma. Iizletnkov danes na deželi niso imeli kaj prida in je vladalo mrtvilo tudi v ljubljanski okolici. Celo tramvajski vozovi proti St. Vidu in Viču ®o ostajali bolj prazni, ker so se ljudje raje tiščali v mestu.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
Premijera „Mata Floramyet(
Težke, olimpijske oblake, ki so v zadnjem času pluli nad našo muziko, je v sredo zvečer v operi razpihalo vroče in radostno južno solnce, zavalovalo je naše morje, zapeli, fasmejali so se naši originalni Spličani, zmagala je na celi črti »Mala Floramye<.
Nič! A prijeten, ljubezniv, prisrčen nič, nič, ki olajša srce, ki gre v glavo in noge, ki oprosti dušo, ki prežene vse skrbi, vse probleme, porojen iz živega solnčnega žarka. iz luninega svita, iz morskega valčka, iz porednosti, iz naivne šale. iz ljubezni do domače obale, namenjen veselim, dobrodušnim ljudem brez razglabljajoči!), nagubanče-nih možgan, rodni koči, malemu človeku, ki ga lomiio čez dan življenjska bremena in ki jih hoče pozabiti vsaj za par trenutkov, hu-morno - sentimentalna pesem v svoje rodno mesto zaljubljenega srca. ki še vsa topla tako daleč od Splita ogreva celo nas prezeble Ljubljančane Kakor hitro bi se te drobne, krhke FloramVe dotaknil secimi nož krvavega anatoma, bi razpadla v prah in pepel. Zato io glejmo in uživajmo kot io sle-daio in uživajo doma, kier je zrasla in kjer edino io bodo popolnoma razumeli.
Ivo Tijardovič lahko napiše poleg »Male Floramye« karkoli še hoče, no, preko »Flo-ramye« ne bo mogel. Z njo je zadel v cen-
ter, a dva, trije taki streli so redki, boljši pa nobeden. Tijardovič zna vse! Sebe prekositi pa ne bo znal. Pa, saj si je s »Flora-mye« prikomponiral. pripisal, pri reži r al, pri dirigiral itd. ljubezen svojih Splitčanov in nas. pridobil si ie ime in denar, kakor in kolikor nihče izmed nas. Dejanje? Bežne, živahne, stare, a vedno nove. prozorne scene. Posamezni šaljivi nastopi lokalnih tipov najbolj razumljivi domačinom, pisana množica »maškar«. avstrijski policaj, banda, godrnjavj »picaferaj«, vesela trojica starih splitskih »purgarjev«, ki govore v italijanščino preneseno, kot so govorile nekdaj ljubljanske kuharice, češ, »prezidentov pe-dentar na gank tepihe klofa«, med njimi vse poživljajoči, nepretrgan smeh vzbujajoči »šjor« Bepo - Pegula, generaliziran tip malega splitskega meščana, prezirajočega vse razen grada Splita, ljubezniva, sentimentalna Floramye. ki tudi ne more pozabiti domačega vročega solnca, sinjega morja. splitske rive. lepi dijak in pozneie pogumni oficir Mirko, smešna, do grozote karikirana Miss Beautyflover. Senegalci, girli. častniki, itd., pisana množica, veselo razigrana, ki jo podobno vidimo v vsaki opereti in vendar ne vemo točno, kje smo jo videli. In ravno taka muzika! Veseli znanci iz kinematografov, iz radija, iz kavarn, iz plošč, toda: lovi, vjemi jih, ako moreš! Or-
kester, petje, slike, življenje, vse je pripro-sto, lahkotno, a s spretno in srečno roko povezano v dišeč, domač šop iz v domačo zemljo presajenih, a vendar doma zraslih cvetlic. Prav posrečena je iskrena pesem v rodni Split zaljubljene Floramye, pesmi Mirka, zelo živ in celo duhovit »troedini* ples girlov v II. aktu itd.
Gosp. Zupan je na vso stvar »naredil« po preizkušenem zagrebškem vzorcu in zasluži priznanje, dr. švara se je stvari oddolžil z nesebično Ijubeznijjo, vsi na odru in vsak posebej pa so prikupljivi. domači, lahkokri-
li stvarici pripomogli do uspeha, ki je bil podoben eksploziji celega kupa granat. Prav posebno smo se veselili sijajnega komika, gosta gosp. Dubajiča. ki bi mu segel do temena morda le gosp. Peček. ravno prav mehke, srčkane Floramye ge. Ribičeve, zelo prikladnega gosp. Ivelje, gosp. Magoliča, nad vse spretne ge. Kogejeve, ge. Španove. no, in kar vseh.
Slike so bile. zlasti prva. lepe hj tople, ljudje so bili čedno oblečeni, balet se je mladostno, živahno odrezal, zbor je pel navdušeno in jasno, skratka: Tijardovič se je z nami vred iz srca smejal. Moral je na oder. on, Zupan. dr. Švara. vsi, a ne enkrat, a neštetokrat, in vroči, razžarjeni dalmatinski »drukarjk so s celim teatrom vred ploskali, tolkli bili. vzklikali, da so ee za kratek hip dobrovoljno smehljajoč poskrili z WagnerjPm in Verdijem vred vsi veliki in mali glasbeni veliaki. Pričela se ie sezona solnčnih in morskih kopeli. Pojdimo v Split! »ča če pusta Londra prema Splitu gradu?«	—i.
Nevaren požar v Prelomu ju
Murska Sobota, 26. maja.
Te dni okrog polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Poč:ča Aleksandra v Panovcih. Ker je bila stavba lesena. jo je ogenj na mah zajel in prešel tudi na sosednje zgradbe, ki so bile prav tako iz lesa. Požar je zavzel prav nevarne dimenzije in je začel ogražati poslopja sosedov v neposredni bližini.
Nekaj trenotkov nato se je že vnelo gospodarsko poslopje soseda posestnika Novaka, kateremu je požar povzročil največ škode, ker je bil ta zavarovan le za malenkostno vsoto. Novaku je z gospodarskim poslopjem vred. v katerem se je nahajalo mnogo krme, zgorela tudi klet, kjer so se nahajali sodi in razna živila.
Le hitri pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da ni postal ogenj katastrofalen za vso vas, ki ima mnogo lesenih zgradb. Kako je ogenj nastal sredi noči, je doslej še zagonetka. Vse okoliščine pričajo, <ia je bila na delu hudobna roka požigalca.
Vlom pri belem dnevu
Zgornja Besnica, 26. maja Pretekli petek popoldne med 16. in 1§. uro je neznan vlomilec vlomil v hišo posestnika Paplarja, po domače Matije, v "Zgornji Besnici. Ko so bili vsi od doma na polju je prišel k hiši nezinan človek, se t plazil skozi okno v sobo in vse premetal, da bi prišeJ do denarja. Ker pa denarja ni klobil, se je zadovoljil z obleko. Vzel je eno moško obleko, par moških čevljev, razno žensko obleko, 15 svilenih rut, eno žepno ■uro in nekaj zlatnine.
Diana francosko žganje in kruha hleb
rešita hišo najhujših potreb
Cen«: mala steklenica 10 Din. vednja it«U»
ni ca 36 Din, velika steklenic« 5g Din. Pobira m porsod.
Po vlomu je šol neznanec v »meri proti Podnartu, kar je pokazal s tem, da je 300
'korakov od Besnice proti Podnartu zažgal sliki, ki ju je ukradel, nekaj korakov nato pa je odvrgel škatlo, v kateri so bile shranjene rute.
Orožniki ®o dognali, da je bil viomSec manjši in slabotnejši človek, ker bi sicer no mogel skozi majhno okno v notranjost Morda je bil kdo od ciganov, ki se vedno ■drže v naši okolici.
Prva matura na ljubljanskem učiteljišču
Leta 1869. na dan 5. avgusta, je bila na ljubljanskem učiteljišču prva matura, kateri je predsedoval sam dežekii glavar Kranjske Koorad pl. Eibsfeki. Član izpraševalna komisije je bil tudi z Dunaja dospeli mi-nisterijalni šolski svetnik dr. Hermanu. Maturante vidimo na sliki, in sicer so zgoraj od leve na desno: Javoršek, Meglič, Turna, Dovar, Jane, Breznik, Vizjak, v drugi vrsti
pa: Majer, Petrič, Gcefeenc in Zmerzlikar. Vsi ti maturanti eo kot učitelji in paznejo nadučdtelji službovali dolga leta, Turna in Vizjak pa sta bila tudi zaslužna šolska nadzornika. V vi»oki starosti nad 80 let živita samo še upokojeni nadučitelj g. Martin Brezmfk in upokojeni nadučitelj prvo ljubljanske mestne šole g. Jože Majer.
Razkritje strašnega zločina v Beogradu
Zloraba in okuženje dveh otrok — Zločinec, star nad 60 let, pobegnil
Beograd, 26. maja.
Ni še četrt leta od tega, ko fe v Beogradu mizar Andrej Hincman odvedel z ulice s seboj desetletno Danico, hčerko čevljarja Črnogorca, jo na nekem skladišču zlorabil in potem zadavil, ko se ie dogodil te dni v istem okraju — na Porčolu — zločin iste vrste. Žrtvi tega zločina sta učenki iste ljudske šole, katero ie obiskovala tudi nesrečna Danica, zločinec pa je nad 60 let stari ruski begunec Ivan Šivarijov, ki ga z največjo vnemo išče vsa beograjska policija.
par dni se je o zločinu govorilo po dorfiol-skem okraju, policija pa ni imela točnejših podatkov, dokler ni zaslišala obeh žrtev, ki sta sprva celo prikrivali strašen doživljaj zaradi tega. ker je zločinec zagrozil, da bo napravil tako, kakor je storil Hincman, o katerem še vedno govori ves okraj. Prva žrtev strašnega zločinca je hčerka nekega šoferja, druga pa hčerka nekega delavca iz Dušanove ulice. Obe deklici nista samo zlorabljeni, temveč tudi okuženi ter se njune
izjave popolnoma vjemajo v tem. da Ju Je a ceste zvabil oni ruski »čiča«, ki je nekdaj vršil službo hišnika v Dušanovi ulici.
Policija je našla tločinčevo stanovanj« zaprto in prazno in je gotovo, da je zločinec takoj po svojem strašnem zločinu izginil iz Beograda. V kartoteki zglasilnega urada na policiji so našli o njem samo kratko za-beležbo, da je služboval nekdaj pri kozaški konjenici in da je, odkar prebiva v Beogradu, — dobrega vedenja. Zaslišali so vež ruskih beguncev, ki pa niso ničesar posebnega izpovedali o zločincu, čigar identiteta je po izjavah obeh žrtev in tudi z njegovim begom popolnoma ugotovljena in dokazana. Na policiji 90 mnenja, da je stari kozak, okužen, kakor je bil, sledil po nekod razširjenim vražam, da se človek iznebi vsake bolezni, če jo prenese na otroka.
Prebivalci Dorčola, strašno vznemirjeni zaradi teh zločinov, pričakujejo z največjo nestrpnostjo uspehe uvedenega zasledovanja ubeglega zločinca.
Razne nezgode v mursko-soboški okolici
Murska Sobota, 26. mffjft-
Te dni so bile v okolici Murske Sobote precejšnje nevihte s kratkotrajnimi nalivi in močnim grmenjem. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnice Verone Cigler-jeve v Borejcih ter povzročila precejšnjo škodo. Strela je razdejala dimnik, poškodovala tudi streho, potem pa porušila in zažgala shrambo. Sled strele na strehi je bil širok okrog 2 metra. K sreči se ni vžgala hiša in tudi človeških žrtev ni bKo, dasi so bili vsi stanovalci doma.
Sodarski vajenec Alojzij Hajdinjak iz Fikčincev jc delal v gramozni jami in se je vsula nanj s pobočja velika plast zemlje ter ga popolnoma zasula. Delavci, ki 60 delali v bližini, so pravočasno opazili nesrečo ter odkopala revnega fanta, ki pa ima hude notranje poškodbe in zlomljeno nogo. Ponesrečenca so takoj odpeljali v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno.
V bolnišnico je prišel tud-i mladenič Ivan Vereš. ki je postal žrtev fantovske podivjanosti V neki gostilni v Tišini so se fantje, razvneti od pijače, sprli in spopadli ter je Vereša ranil neki Kuzma. ki je prišel na dopust od vojakov. Ranjenec se prepira v gostilni sploh ni udeleževal in je po golem naključju dobil precej hudo rano.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20. orf
Petek, 27.: Marij. Premijera. CL Sobota, 28.: Kralj Oidipus. E.
OPERA
Začetek ob 20. trt
Petek, 27.: Zaprto. Sobota. 28.: Turandot D.
šentjakobski gledališki oder.
Začetek ob 20.30. Petek, 27.: Študentje smo... Nedelja, 29.: Študentje smo... Gostovanj« na Sokolskem odru na Vi5n. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 2. Junija: Spreobrnitev Ferdinanda Pištore. Gostovanje mariborskega gledališča.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee
izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, pro-tinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijslrih trgovinah.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Na občnem zboru kamniške podružnice SPD je bil osvojen predlog odbora, naj se iz kredita, ki je preostal ob zaključku poslovnega leta, izvršijo nekatera dela na turistovski poti Stahovica - Bistrica. Nad novozgrajeno cesto pri Iverju se bo popravila stara pešpot mimo znane kapelice, katero bodo renovirali. Tudi kapelico na Kraljevem hribu s starimi slikami sv. Treh kraljev bodo popravili in renovirali. Nova vozna cesta, katero so pričeli graditi lani, je zgrajena večinoma po stari turistovski pešpoti, zato bo treba skrbeti, da se za turiste in izletnike sčasoma napravi nova pešpot, da jim ne bo treba hoditi po trdi prašni cesti. Za sedaj je v načrtu naprava galerij v Predoslju in nov dohod do tega najlepšega predela bistriške doline. Pred prehodom čez potok Belo bo krenila pot navzdol k strugi Bistrice, katero bodo premostili in izpeljali pot po desnem bregu. Po galerijah bo nato vodila pot do znanega naravnega mosta v Predoslju. Z realizacijo tega načrta bo romantična pot v Kamniško Bistrico mnogo pridobila. Z delom bodo pričeli takoj in je upanje, da bo v juniju nova pot že gotova. — Lani je imela kamniška podružnica SPD v načrtu zgradnio okrepčevalnice in turistovskega zavetišča v stari mežnariii pri sv. Primožu, a je morala svojo namero zaradi nesprejemljivih pogojev opustiti. Kakor zaenkrat kaže. ta načrt še dolgo ne bo izvršen. — Občni zbor je obravnaval tudi nekatere pritožbe s strani turistov zaradi pretiranih cen v planinskem domu v Bistrici. Ugotovilo se je, da je brana v Bistrici mnogo dražja, kakor pa na Krvavcu. Sklenjeno je bilo, da se bo temu skušalo odpomoči. Zelja vse turistov-ske javnosti je, da ne bi ostalo zopet vse samo pri besedah.
ka— Meroizkusni nrad v Kamniku bo s 1. julijem ukinjen. Urad je doslej vzdrževala mestna občina, ki pa od njega ni imela nobenih dohodkov. Gremij trgovcev in interesenti iz drugih občin niso hoteli prevzeti stroškov za vzdrževanje urada, zato mu je občina odpovedala prostore in subvencijo.
Iz Novega mesta
n— Vojaški promenadnl koncert bo v nedeljo ob priliki svečane zaprisege rekru-tov naše garnizije dopoldne na trgu Kraljeviča Petra. Igrala bo godba dravske divizije, ki bo popoldne koncertirala na vrtu \Vindischerjevega hotela.
n— Nastop gojencev operne šole. V soboto zvečer nastopijo v Sokolskem domu gojenci ljubljanskega konservatorija, ki bodo naši publiki odpeli scene iz znanih svetovnih oper, kakor »Bajazzo«, »Car-nem«, »Nižava«, »Onjegin«. »Prodana nevesta«, »Boheme«, »Seviljski brivec« in »DaLila«. Večer naših mladih pevskih talentov občinstvu kar najtopljeje priporočamo.
Iz Trbovelj
t— Pešizlet. V primeru lepega vremena priredi Sokol v nedeljo 29. t m. pešizlet k Sv. Katarini Zleta, ki je obvezen za vse članstvo, se udeležita tudi sokolska deca in naraščaj. Skupen odhod ob 13. izpred Sokolskega doma. Prijatelji Sokolstva se vabijo, da se pridružijo izletnikom.
t— Obrtna vest. Lokal, v katerem je imel doslej svojo trgovino g. Hlastan, je okusno renoviran in bo v njem otvoril svojo podružnico trgovec g. Drago Radej.
Z Vranskega
vr— Združena vranska društva nprlzore v
soboto in nedeljo 29. t. m. Milčinskega pravljično igro »Volkašin«. Cisti dobiček je namnejen domačim revežem in brezposelnim. Glede na blag namen prireditve se pričakuje številna udeležba. Vsak posameznik se naj zaveda, da s posetom ne nudi le sebi nekaj uric razvedrila, ampak podpre tudi materijalno svojega trpečega sobrata.
Iz Šoštanja
š— Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo 29. t m. ob 15. v Sokolskem domu težko pričakovani koncert slovanskih umetnih in narodnih pesmi. Med njimi se nahajajo pesmi, s katerimi je doseglo društvo na glasbenem festivalu v Ljubljani drugo mesto z lepo nagrado. Gotovo bo nudil koncert CPD vsakemu poslušalcu izreden užitek. Zato v nedeljo vsi v Sokoiski
dom v Šoštanju!
š— Donski kozald so v ponedeljek obiskali naše mestvo. Njihovim vratolomnim produkcijam na igrišču športnega kluba je prisostvovalo precej ljudi.
š— Nezgode. V letošnji stavbeni sezoni, ki je kljub slabim časom prav živahna, imamo že beležiti prvo nesrečo. Pri prezidavi stanovanjske hiše Haukoljeve žage zaposleni zidarski strežnik Franc Sinček je izgubil na visokem odru ravnotežje in se pri padcu v globino nevarno poškodoval na glavi. Nalomljenih ima tudi nekaj reber. — žena paznika pri velenjskem premogovniku ga. Marija Jelenova je padla s kolesa tako nesrečno, da si je zlomila ključnico. Zdravi se v celjski bolnicL
Iz Slovenjgradea
sg— Celjsko pevsko društvo obišče v soboto 28. t. m. naše mesto v okviru svoje turneie in priredi ob pol 21. koncert z izbranim sporedom v Sokolskem domu. Uspehi, ki jih je doseglo to izvrstno pevsko društvo na velikem pevskem festivalu v Ljubljani, nam jamčijo za izreden umetniški užitek. Te redke prilike Slovenjgradčani nikakor ne smejo zamuditi!
Iz Ljutomera
lj— Tombola, ki jo je priredilo sokolsko društvo dne 22. t. m., je privabila na telo-vadišče velikansko množico ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Prvo tombolo (vrednost 2000 Din) je zadel posestnik Alojz Rajh iz Ključarovcev, drugo (1000 dinarjev) Ivan Rlžman iz Ka jžarja, tretjo pa Mihael Mlinaric iz Veličan.
lj— Stekel pes. Z vročino se je pojavila zopet steklina. V petek 20. t. m. se je pri-tepel v mesto kužek rumene barve, ki se je blizu trgovine Senčar na oglu Starega trga zaganjal v tamkaj stoječi avto ter ga obgrizeval. Ko se je zidarski mojster gospod Prelog pripeljal na svojem kolesu mimo, se je pes zagnal vanj ter ga obgrizel na nogi. Potem je stekel po Starem trgu, kjer so ga pri gostilni Štiblar ujeli, Ker je opravičen sum. da je pes stekel, se je g. Prelog odpeljal v Pasteurjev zavod. Pes je baje obgrizel tudi nekaj psov.
Iz Ptesša
j— Realna gimnazija v Ptuju. Pouk v četrtem in osmem razredu je končan. Od 49 gojencev četrtega razreda je izdelalo 25, popravljalni izpit ima 11, padlo pa je 13 gojencev. Osmi razred pa je obiskovalo 26 gojencev, od katerih je izdelalo 17, po-navljalni izpit ima 6, padli pa so trije gojenci. Ponavlialni izpiti bodo 7. junija, nakar sledita mala in velika matura.
j— Ker je zemljiškoprometna komisija pri okrajnem sodišču v Ptuju ukinjena z dnem, ko je stopil v veljavo novi finančni zakon, strankam ni treba več vlagati prošenj za odobritev kupnih pogodb.
j— Gremij trgovcev opozarja trgovce tn obrtnike, da predlože pravočasno obrtne liste sreskemu in mestnemu načelstvu, da ne bo rok zamujen.
Narodni dom, danes morske ribe.
Iz Pre6cmur|a
pm_ Ustanovni občni zbor društva »Soče« bo v nedeljo 29. t. m. ob 10. v mali dvorani Sokolskega doma.
Sokol v Mojstrani se pripravlja z vso resnostjo na javni meddruštveni telovadni nastop, ki bo v juliju v Mojstrani na novozgrajenem letnem telovadišču, ki se bo s to prireditvijo slavnostno otvoril. Članstvo marljivo planira svet, ki se bo tudi ogradil z 2 m visokim plotom. Na binkoštno nedeljo je priredil Sokol pešizlet k aljaže-vemu domu v Vrata, katerega se je udeležilo precej članov in članic. V načrtu je še pešizlet preko Rožce na Golico. Dramski odsek je vprizoril 24. aprila in 1. maja »Tri vaške svetnike«, ki so želi obilo priznanja. Sokol bo s to igro gostoval v Kranjski gori meseca junija. Na praznik je vprizorila sokolska deca »Dve Marički« z lepim uspehom in v nedeljo 29. t. m. se bo igrala »Ploha« na sokolskem odru. Poleg godbe na lok se je ustanovil še sokoiski tamburaški zbor, katerega sestavlja 11 navdušenih naraščajnikov. V načrtu je še ustanovitev sokolskega pevskega odseka.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčiea odprto telo in pospeši krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropre-izkušene »Franz Josefove« vode. »Frana Josefova« gr-enčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Branko Sodnik:
S teboj pojdem
Ne vem več, kako je bilo takrat v Farizu. Časih zaživi še v meni spomin, moten, zameglen, le za trenutek, in se izgubi, da ga ne morem več priklicati. Tako je vselej, če pride človek v vrtiš nec, ki ga potegne vase in bruhne iz sebe. ko se ga naveliča.
.Jetična Madona' smo ji pravili. Bog ve, kdo ji je dal prvi to ime. Morda je komu prišlo na jezik, ko smo pijani sedeli v baru in se nam je iz kota sme« jala. Kakor mlada mačica je bila. Če si pomahnil z roko, je prišla k tebi in ti sedla v naročje:
»Kaj je fant?«
Ovila se ti je okoli vratu. Če je bila v kotu, te je še poljubila.
Zaradi nje smo hodili v tisti bar. Vsak drugi, tretji večer. Do konca smo ostali tam. Ko se je zunaj že svetlikal dan, smo jo spremili do doma in ča» sih kateri še naprej.
Nekoč nisem dobil znancev in sam sem krenil v bar. Ponedeljek je aii. Tako pusto, prazno, da mi je bilo sko* raj žal, ko sem "rišel po ctonnicah ^ se zagledal v prazne miz Obrniti sem se že hotel, tedaj pa - -m jo zagledal, kako ie samevala v kotu.
Krenil sem k njej. »Kaj je novega, Luiza?« Luiza ji je bilo ime. »Sedi, povem ti,« se je nasmehnila. Naročil sem steklenico vina in dve časi.
Po stari navadi mi je sedla v na«
ročie.
»Kai mi boš lepega -novedala, Luk
za V.
»Kaj bi ti lepefa povedala? Saj nič ne vem. Same stare reči. Tisočkrat si jih žr čul. """e je tikala.
Čutil sem mehke prste, ki so se mi igrali na rami. Z drugo roko si je pod= nrla glavo, da mi je gledala v obraz. »Kaj naj ti novem? Reci m govorila
bom.«
»O sebi mi kaj povej, Luiza.« »O sebi?« Glas ji ;e zadrhtel. »Za* kaj 1 ; to ^-ad?«
»Sam ne vem. Kdo drugi bi rekel, da a zanl .a. Pri meni je drugače. Res, sam ne vem.« »Poglej* Vsa dekleta, '"akor sem jaz, ^ 'o enake zgodbe. Pridejo v me« sto. Dobro plešejo, morda so tudi le» pa.	d-nar, se uče. notem
moraio pogledati za kruhom. Najdejo ga tx> bar"- in tam se začne življenje, kakor je moje. In konec ... konec ..
V •
življenja 111
Pojoče ribe in drugi morski čudes
O ribah velja naziranje. da so popolnoma neme. Pa je le riba, ki poje, in sicer perihtisnotat, ki živi ob bregovih Tihega oceana. Ta riba. to je samica, ima čudno navado, da zapoje pravo zazibalko, ko izleže jajca, in prej ne preneha dokler se ne izvalijo mladiči. Seveda je to pesem svoie vrste, točneje rečeno mešanica brenčanja, grgranja in kvakanja, ki jo je nad vedno površino dobro slišati in ki nastaja v ribjem mehurju.
Narava je ustvarila tudi drugo ribo. pri kateri se je po vsem videzu med ustvarjanjem premislila, da bi jo napravila za popolno ribo in jo je spremenila deloma v žabo. Ima sicer obliko ribe, a skače najrajši po kopnem kakor žaba in pri tem daje prednost visokim in suhim mestom. Med oseko si lovi po grmovju žuželke v letu in močno razvite prsne plavute ji omogočajo prav tako lahko kretanje na kopnem kakor v vodi.
Ob bregovih Tihega oceana živi tudi potujoči ostriž, ki petuje oz. se plazi v suhi dobi ponoči baje po kopnem do novih vodovij in sicer s pomočjo škrgnih ploščic cb obeh straneh glave.
Riba krkon, ki živi v Afriki, Avstraliji in Južni Ameriki, se ob nastopu suše za-
koplje v blatno dno rek. Blato se strdi kakor kamen in žival spi v njem svoje zimsko oz. visokopoletno spanje, dokler naslednja deževna doba ne omehča tal in jih preplavi z vodo
Tudi ribe se poslužujejo elektrike kakor človek, da si ž njo svetijo v svojem temnem dnu in privlačujejo plen. Električna jegulja južnoameriških vodovij pa izkorišča to skrivnostno silo za lov. V njenem do 2 m dolgem telesu se skriva električna energija, ki more celo človeka spraviti na tla. Že rahel udarec z repom napravi skoraj vsakega njenega nasprotnika za boj nesposobnega in ga omami.
Riba ribarka lovi ribe prav kakor človek. Na glavi ima dolgo udico in na koncu te majhno vabo, ki jo vihti pred očmi lačnih ribic sem in tja, dokler ne izginejo v njenem ogromnem žrelu. Manjša sestra te ribe, ki biva v temnih globinah oceana, ima na koncu udice lučko, s katero preiskuje najtemnejša skrivališča globin.
To so le nekateri čudni eksemplarji podvodnega življenja ki jih je rdkrila znanost. Morje pa skriva v svojih globinah nedvomno še tisoče in tisoče živih čudes, ki bodo presenečali naše zanamce.
Ideal Amy Johnsonove
V Angliji se mnogo govori in piše o skorajšnji možitvi letalke Amy Johnsono-ve z letalcem Mollisoncm. Seveda hočejo pri tem odnesti levji plen tudi reporterji, ki nadlegujejo Johnsonovo z vsemi mogočimi vprašanji. Zlasti ne dajo emiru njeni preteklosti. Enemu izm^d teh obotdjih nad-legovalcev je Amv Johnson izjavila tole;
Po mojem uspešnem poletu so me moški naravnost zasipali z molitvenimi ponudbami. Primamila jih je pač moja slava. Najbolj čudno pa se mi je zdelo to, da niso snubeči prav nič prikrivali namena svoje snubitve. Odkrito so izjavljali, da me želijo za ženo samo zaradi moje 6lave in uspehov. Ta lov za senzacijami mi je končno postal tako odvraten, da sem se zaklela, da se vobče ne omožim. Priznati moram namreč, da nimam prav nobenega smisla za gospodinjstvo. Na kuiho se niti najmanj ne razumem K 6reoi je Jimmy Mollisrn, moj bodoči mož, človek, ki mu ni do tradicionalnih zakonskih idil. Beaf-teak in copate sta mu n-ez.na.na rekvizita. Mollison in jaz sva oba letalska pionirja. Živiva in bova tudi naprej živela temu svojemu idealu, zato ne bova za konca v običajnem pomenu besede, ampak, če hočete, tovariša. Tako se ni nikomur iznvd naju bati, da bi doživel zaradi tega pozneje kakšmo razočaranje.
Poostreno nadzorstvo nad tujci v Franciji
Zaradi umora francoskega predsednika Doumerja po Gcrgulovu je sklenil pariški ministrski svet prošli petek poostriti nadzorstvo nad tujci v Franciji. V prvi vrsti se bodo natančno pregledale listine inozemcev na francoski meji pred vstopom v državo. Nansenove petne liste, ki so jih dobivali brezdomovinci. v prvi vrsti ruski migranti. bodo smeli francoski konzuli vi-dirati šele na podlagi dovoljenja francoskega notranjega in zunanjega ministra. Tudi nadzorstvo v hotelih bo poostreno. Tujci v Franciji, ki se ne bodo mogli izkazati z rednimi listinami ali katerim ne bodo izdala francoska oblastva legitimacije, bodo morali zapustiti državo.
Rekord v metanju kopja
JPEttz; £S?1
Nemec Weimann iz Lipskega je izboljšal rekord v metanju kopja in dosegel 69 m in pol daljave
»Ne govori o koncu, Luiza. Konec je povsod enak. Pri vseh ljudeh. Le da pri nekaterih prej pride ...«
»Saj to ie ravno ... kdaj pride ...«
Pobesila je glavo in roka ji je omah* nila.
»Kakšna si danes, Luiza. Kaj ti je?«
»Nič. Ali pa vse. Kadar je prazno, sem vselej taka. Ne morem pomagati. Tudi v meni je vse prazno. Zebe me, v srce me zebe. Prav je, da si nocoj prišel,« je rekla po kratkem premolku.
Na drugem koncu je igrala godba. Toliko, da sva jo čula.
»Ali bi plesala, Luiza? Morda bi te to razvedrilo?«
Ne, trudna sem. Zmeraj sem trud« na, kadar je tako. Kakor bi mi bile noge iz svinca.«
Nisem vedel, kaj naj ji rečem. Nalil sem ji čašo do vrha in jo potisnil prednjo.
»Daj, pij!«
Naglo me je pogledala in izpila na
dušek.
Da, opiti bi se morala, fant. Potem bi bilo morda bolje ... Še nikdar nisem poskusila...«
»Ne, ne bi bilo bolje, Luiza. Nasloni se name, Luiza, zasanjaj! Tudi jaz bi rad sanjal. Tak večer je danes, taka bo noč.«
To so sladke!
Moderni Diogen
Norveški listi poročajo o čudaku, fen ga danes prav nič nd sram živeti po Diogeno vem vzoru ne v sodu, ampak v zaboju. Mož, kd je imel dovolj poguma za takšno živi jen1 je, se piše Soven im je po poklica potnik. Zdaj mu je 68 let. Zadnjih petnajst let potuje Soyen kritžem Norveške šn prevaža s seboj svoj zaboj, kamor leže vsako noč, da se mu telo naspi in duh odpočije. Zaboj, v katerem prebiva, je 1.80 m dolg, 80 cm širok in 120 cm visok. Obit je z aluminijem in tehta 40 kg. Sprednja stena služi Sovernu za vrata. Kadar leže spat, zapre moderni Diogen vrata kakor se potegne rolo in se zlekme po žimmioi. V vratih ima stekleno linioo, da 6kozri njo lahko vidi, kaj se godii runaj njegove »hišice«, tr kateri je tudi dobro preskrbljeno za ventilacijo. Čudaški Soven pravi, da sd je v zadinjih desetih letih s svojim zabojem prihranil lepo vsotico denarja, lci bi ga bil sicer moral izdati za stanovanje v podna-jermi pri drugih ljudeh.
LJenfojov red za Stafhrgrad
Osrednji izvršilni odbor zveze sovjetskih republik v Rusiji je sklenil podeliti stalin-grajslci tvosrnnci za traktorje Ljeniinov red, in sicer zaradi tega, ker bi bilo morate podjetje po načrtu v lanskem poslovnem letu izgotoviti 144 traktorjev, dočim jih je rt-gotovilo 150. Poleg podjetja je bil odliiko-vam z istim redom tudi ravnatelj in 38 naj-marljavejših delavcev.
Muzej pisatelja de Amicfsa
V Imperiji pri Bologrm so prošli teden slovesno odkrili spomenik pisatelju »Srca«, Edmondu de Amicisu. Zdaj so odprli se de Anrnisov muzej, v katerem so poleg italijanskih izdaj »Srca« tki so dosegle skupno dva milijona izvodov) vsi tu je jezični prevodi tega dela.
Zadnji kralj Aztekov
V Mehiki še vedno upajo, da se jim posreči odkriti nagrobni okras zadnjega azteškega kralja (Juatemoziaa. Star.noslov-ci se ceio nadejajo, da leži uakitje nekje v gorovju Alban. Neka arheologimja, ki se je že doslej proslavila z odkritji v Mehiki, celo naravnost izraža domnevo, da leži grob Guatemozina v A!banu. kjer so že dosedanje ekspedicije odkriic nekaj človeških okostnjakov, po vsej priliki oseb iz Guatemozinovega spremstva. Našlj so namreč nekaj prstanov in stičnega drobnega na ki tj a z imensko značko zadnjega velikega vladarja Aztekov.
Po smrti slovitega cesarja Montezume je postal Guatemozin vladar Mehike. Vladal je deželo do njene zasedbe. Ko so prihrumeli sovražni voji in so zahtevali izročitev zakladov, pa se ie temu uprl. Zato je izdal Cortez povelje, naj ga sežgo. Ta konec pa je le še bolj povečal njegovo sila-vo in danes, stoletja po njegovi smrti, pozna njegovo ime vsak šolski otrok, o Guatemozi novi dobi pa pričajo tudi spomeniki in ceste, ki so dobile po njem svoje ime.
Usodne posledice boksaške vaje
V	MIlanu imajo boksaško šolo, v katero je zahajal tudi dvajsetletni Luciano de Štefani. Poklicni boksač in učitelj na šoli Bianchessi je hotel te dni trenirati in je pozval de Štefanija na boj. Mladenič, ki je že večkrat nastopal z močnejšimi borci, je to sprejeL Med borbo pa je nenadoma dobil bolesten sunek v obraz in ko je dvignil roke, mu je zadal Bianchessi nehote nev silen udarec v prsni koš. De Štefani je padel na tla, a si je kmalu opomogel. Do 6. zvečer je še delal, šele ponoči je začutil sitne bolečine v glavi. Naslednji dan je vseeno šel v službo, a popoldne so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl zaradi vnetja možganov.
Premalo vina se popije
V	Parizu je nedavno zborovala medrra-rodlna vinska konferenca. Zborovaksi 90 ugotovili, da .precej vidno nazaduje poraba vina, zaradi česar bodo morali prod« centi ubrati nova pota. Predvsem bodo posredovali pri turšik'' vlada v Angori, naj dovo«? uživanje alkohola m naj odstrani iz korana vsa mesta, ki govore proti vinu. V vinskih deželah naj bd se vrhu tega uvedla cfcvezna poraba vina. Končno opozarjajo korogresisti vinogradnike, naj do nadaljnjega nikar ne zasa jajo novih vinogradov, ko je mogoče komaj speča ti pridelek sedanjih količki.
šangfaaj — mednarodno svobodno mesto?
Japonski jemanji mrrrster Jošrzeva to imel prošli ted<en sestanek s poskniiki Anglije. ZecRnjenih dmžav, Francije in Italije- Sporočil jim je najprej, da je jopom-ska vlada sklenila popolnoma izprazniti Šanighaj. obenem pa je predlagal v imenu svoje vlade, raj bi se Sangbaj proglasil za mednarodno svobodno mesto z demilitariziranim pasom.
Po-dgaiTasfi vrečar
Harrv Finkvson, San učiteljskega zbor« na adelhaidski unšverai je v svoji razisdao-vateljski vnemi prišel na to, da podganasti vrečar, z latinskim imenom caloprvmnus campestris, ki so ga imeli že ftkoro sto let za izumrlo žival, še živi_ Pred Finiavsonovo ugotovitvijo je prevladovalo prepričam je, da so trije eksemplarji imenovane živali, ki jih goje v Britsikem institutu, zadnji potomci svoje vrste na svetu.
Plavač
največja irancoska nada za i^oa -^ugeles. Dosegel je nov rekord v prsnem plavanju na razdaljo 100 m. 12. Junija se bo v Parizu pomeril z nemškim rekorderjem Wit-tenbergom
Tesno se me je oklenila,
»Daj, poljubi me. Po poljubih naj* laglje sanjam.«
Preden sem ji mogel ustreči, me je sama poljubila.
»In zdaj sanjariva!« Povej mi, odkod
sL
»Od daleč, Luiza. Nikdar še nisi bila tam in nikdar ne boš... Pri nas ni ta» kih hiš, ki bi silile med oblake. Samo naše gore so tako prdrzne.«
»Ali so lepe vaše gore?«
»Lepe so. Solnce je na njih in veter, ki ti biča prsa. Pri vas je dim, ki tlači, ubija. Ali si že kdaj videla gore, Luiza?«
»Ne, nisem jih. Pri nas jih ni...«
»Tn travnike? Ali si jih že videla?«
»Da, nekoč sem jih videla. Lepi so ... Če bi bila nocoj na njih! V travo bi legla in se okopala v mesečini: In ti bi moral biti pri meni, fant. Da, nekoč je bilo lepo, lepo ...«
»Vidiš, Luiza, še mesec dni in Šel bom tja, domov. Lepše je kakor pri vas.«
»S teboj pojdem, fant.« je takrat vzkliknila. »Tam mora biti zdravje. Pri nas ga ni. Čutim, da me dim razjeda. Časih pokašljujem. Nisem ti hotela prej povedati, morda me ne bi bil ho« tel poljubiti.«
»Vseeno bi te bil poljubil, Luiza. Tw di zdajle te bom, da boš videla. Ne bo» jim se bolezni. Naj se me loti! Pri nas jo ozdravim.«
»S teboj pojdem, fant,« je ponovila, kakor bi bila preslišala moje besede. »Zdravja pojdem iskat___Ali ne?«
Zamišljeno sem pogledal predse. Plašno se me je oklenila, kakor mačica, ki jo pes preganja.
»Zdravja pojdem Iskat... zdrav*
ja___ali me čuješ, fant? Ali me čuješ.
Zdravja, zdravja!«
In mesec dni je potekeL Ne vem, kaj je bilo, da n!sem nikdar več prišel v tisti bar. Šele na dan slovesa sem krenil s prijatelji tja.
Luize ni bilo več.
»Kam je šla?« sem vprašal njeno na* slednico.
Bolna je ... Leži — H koncu gre 2 njo. Včeraj sem bila pri njej. Morda preživi še nekaj dni... morda ...
Taka je zgodba o Luizi, jetični Ma* doni. ki je iskala zdravja.
Citaite tedensko reviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Kralj, banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevu čmčiie
nalo razstavo preprog
v veliki dvorani hotela „Union*
od 28. maja do 1. junija od 9.—12. in 2.—7. ure zvečer Na 24 mesečno odplačevanje brez naplačfla
6195
♦	Odlikovanje Jugoslovenske zdravnice.
Češkoslovaški poslanik g. dr. FLieder je v dvorani poslaništva izročal češkoslovaški red belesa leva o stopnje gospe dr. Nataliji Nikolajevdčevi, voditeljici poliklinike ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje in referentki za šolsko higijeno beograjske občine.
♦	Angleški turisti v Dalmaciji. V Spift je prispel ogromni angleški parnik družbe Peninsular and Oriental Strathnaver, največja ladja, ki se je kdaj zasidrala pred Splitom. S tem parnikom (39.000 ton nosilnosti) je prispelo 605 angleških turistov, ki so si ogleda® Split in okolico tn bodo nadaljevali potovanje v Dubrovnik in Boko Kotorsko.
*	Spomenik nadškofu Stadlerju. Sarajevski kipar Marin Studin je dovršil te dni kip pokojnega sarajevskega škofa dr. Josipa Stadleria v nadnaravni velikosti in v pozi pridigarja. Spomenik bo slovesno odkrit ob priliki evharističnega kongresa v Sarajevu.
♦	Odpuščen Iz državne stuibe je pristav higijenske šole v Zagrebu dr. Pavle
Gregorič.
*	Obiskovalcem XTf. ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala permanentne legitimacije po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje pri potovanju na velesejem in na povratku. Na odhodni postaji ie treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da legitimacija pri povratku ž:gosati na postaji blagajni v Ljubljani, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri odhodu ne oddajte kart postajnemu vratarju, ampak jih dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajin po vsej državi, naroče se pa lahko tudi z dopisnico pri velesejemskem uradu. Za zdrava in poceni stanovanja v hotelih in
privatno je poskrbljeno.
♦	Podeželskim občinskim tajnikom ln občinskim uslužbencem. Prejeli smo: Nov občinski zakon je pred vratmi! Kakšen bo in kaj se bo od nas zahtevalo, še ni znano. Da pa nas ne bo našel nepripravljene, bi bilo dobro, da ai ustvarimo tudi mi stanovsko organizacijo, ki naj bi branila naše življenjske interese. Zato pozivam vse tovariš; . naj mi nemudno naznanijo svoje naslove in eventualno tu-di lastna mnenja o nameravani ustanovitvi te stanovske organizacije — Jercog Ludovik, občinski tajnik. Trata nad Škofjo Loko.
*	SPD sporoča, da so stalno odprte in oskrbovane naslednje planinske koče: v Triglavskem pogorju Aljažev dom v Vratih, v Karavankah Spodnja in Kadilnikova koča na Golici, Valvazorieva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu. Dom na Kovcah, v Kamniških planinah dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini, nadalje pa novozgrajene planinske postojanke na Sv. Gori, Sv. Planini, na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem, Piskernikova in Tilerieva koča v Logarski dolini, Mozirska koča in restavracija na Boču. Erjavčeva koča na Vršiču ie odprta le v primeru dovoljnega obiska in nai se vsi turisti poprej prijavijo pri njeni oskrbnici Julki Pečarjevi v Kranjski gori
*	Novi grobovi. Na Krki pri Stični je v sredo 25. t. m. po daljšem bolehanju umrl g. Josip Piškur, finančni preglednik v poke ju. Pokojnik je dclga leta služboval na Gorenjskem. Bil je vedno naprednega mišljenja in ni svojega prepričanja nikdar zatajil. Dasi kot upokojenec ni živel v posebno ugodnih razmerah in je moral paziti na vsak novčič, je vendar bil do zadnjega naročnik »Jutra«. Po upokojitvi se je preselil v svoj rodni kraj Krko, kjer so ga zaradi njegove poštenosti in značajnosti vsi spoštovali. Kot moža poštenjaka so ga najemniki ribolova ob izviru Krke postavili za ribarskega čuvaja, kateri posel je vestno opravljal dolga leta v zadovoljstvo svojih gospodarjev, pa tudi v zadovoljnost žtevilmh ribičev gostov, ki so prihajali ribarit v ta prekrasni revir. Vsi ti bodo ohranili pokojnika v najboljšem spominu in ga bodo težko pogrešali. — V Mariboru je preminil dijak ljubljanske delovedske šole g. Rado B a č n i k v najlepši mladosti 21 let. Pogreb pokojnika bo v soboto ob 17. na magdalensko pokopališče. — V Laškem je preminila ga. Lina četinova. Pc kojnico bodo pokopali danes ob pol 17. - - Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
+ Pogrešane! Iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da f?e proglase za mrtve naslednj-i pogrešanei iz svetovne vojne: posestnik Ignacij Peč-nik iz Dobrne, Jožef Ratej iz Dober v Slovenskih goricah, Avgust Vaši iz Topovelj pri Braslovčah, Franc Vasle iz Podvina pri Polzeli, Janez Ojsteršek az Mladih Vin -pri Krškem, Ignacij Brinovšek in Ivan Bri-liovšek iz Gorenj, Štefan Kožuh iz Dramelj, Janez Kumer iz Pečovnika pri Celju, Martin Zorko iz Sel pri Brežklih ter Franc Blatnik od Sv. Hironima pri Vranskem. Za mrtvo se proglasi tudi J-era Krumpakova ■iz Lemberga pri Celju o kateri že 10 let ni ničesar znanega.
* »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani bo imela redni letni občni zbor 29. t m. v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Pričetek
ob pol 9. dopoldne.
+ Iskal zlato, našel smrt. Rojak Anton Luzovič, ki je bil dalj časa zaposlen kot rudar v Ely, v državi Mlnesota, a se je lani preselil v Kalifornijo, je bil — kakor poročajo ameriški listi — nedavno ustreljen od
neznanih oseb, ko je izsl-edoval zlato rudo
v okoli-oi Orovillea. Njegov 17 letni sin Tone je bil pol milje oddaljen, ko so počili streli. Pohitel je k očetu, ki pa je bil že mrtev. Kakor se je ugotovilo, je bil zadet od petih krogel, storilci pa so izginili brez sledu. Pokojni Luzovič je bil star 43 let, rodom iz okolice Kamnika. Ker je bil brez dela, je iskal zlato rudo, našel pa je smrt.
♦	Tragična smrt sestre pomočnice. Kakor javljajo iz Vfirovitioe, je Fanika Ce-šarkova, sestra pomočnica v tamkajšnjem Domu narodnega zdravja po rodu Slovenka, pri kopanja v bližnjem potoku utonila. Zagrabil jo je krč ter je brez pomoči izginila v -valovih.
♦	Dunav Je zahteval letos že sedem žrtev.
Kakor poročajo iz Novega Sada, je Dunav v novosadskem okrožju zahteval letos že sedem človeških žrtev. Zadnja žrtev je bil preteklo nedeljo desetletni deček, ki je pri Gajdovi lovil ribe na trnek. Precej velika riba mu je potegnila trnek iz rok, mladi ribič pa je padel v vodo in utonil.
♦	Smrt zaradi stekMne. Premožnega posestnika Gašperja Nemeša v okolici Subo-tdoe je pred mesecem dni ugriznil domači pes. Nemeš neznatni rani ni posvečal pozornosti. Pretekli .ponedeljek pa so opazili na njem znake stekline Nikdo se mu ni smel približati in njegova žena je bi-!a v nevarnosti, da jo mož ubije. Reševalno društvo iz Subotice mu je s težavo obleklo prisilni jopič. Nesrečnega moža so prepeljala v bolnico, kjer je naslednjega dne podlegel steklini
♦	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrooljeno perilo v najlepšo Izdelavo
♦	Bakrene, medene In aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9.
n_ Ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD za mesto Ljubljano bo 28. L
t. m. ob 18. v prostorih ZKD, Kazino, n. nadstropje. Dnevni red: pozdrav predsednika začasnega sreskega odbora, nagovor delegata banovinskega odbora, poročilo začasnega odbora o dosedanjem delu, volitve odbora in delegatov in njih namestnikov za banovin sko skupščino in državni kongres, slučajnosti. Sreske skupščine se udeleži tudi minister g. dr. Albert Kramer. Banovinska skupščina bo sklicana za 4. In 5. junija.
u_ Premiera Ufinega velefilma Zmagovalec« v kinu Matici. Včerajšnje deževno vreme je bilo kot nalašč ustvarjeno za po-■set kinematografa. V Elitnem kinu Matici so bile vse predstave prav dobro obiskane. Na sporedu je bil Ufin velefilm iz Erich Poramerj-eve superprodukcije »Zmagovalec« Velik in Izvrsten film, tako da je bila vsa včerajšnja publika z njim Izredno zadovoljna Hans Alters se je igralsko tako izkazal, da postaja tndi p-rl nas eden najbol; priljubljenih igralcev. Ni čudno, da je v Berlinu oboževan kot malokdo. Visok, vitke postave in eleganten kavaliir. In naša Subotičanka Kat.h-e von Nagy mu je polnovredna partnerica. Mikavna vsebina filma ta melodijozna glasba W-ern-erja Hey-manna sta brez dvoma očarala vse gledalce. Film »Zmagovalec« je tedaj zmagal kakor povsod drugod tudi pri nas v Ljubljani. Vsi, ki ga še niso videli, naj si ga Planeš prav gotovo ogledajo. Predstave v kinu Matici bodo danes ob 4., četrt na 8. in četrt na 10. zvečer.
u— Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi 12. junija pri žiberdovi gostilni v št. Vidu nad Ljubljano veliko tekmo koscev za prvenstvo dravske banovine v košnji ped pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča. Spored: ob pol 14. skupni odhod s Kongresnega trga na tek-movališče z godbo na čelu ; ob 15. glavna tekma koscev, potem tekma koscev škri-cev, razdelitev nagrad in razvitje prapora. Po razvitju ljudska veselica s plešem in srečolovom. Sviral bo tercet g. Magistra. Po železnici polovična vožnja! Legitimacije se naročajo pri zveznem tajništvu, Praža-kova ulica 8.-I.
u— Nočni kraval. V Janševi ulici v šlški je nastal včeraj ponoči silovit kraval. Tamkaj so se naselili na nekem travniku potujoči komedijanti, ki imajo s seboj tudi vrtiljak. Med dmžinico komedijantov je vladal ves večer mir, 'kmalu po polnoči pa je
Zagreb
NA JELACIČEVEM TRGU
Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.	219
V nedeljo, dne 39. maja 1932 ob 16. tsri
JAVNA TELOVADBA
Sokola I na Tabora.
če ljubite doko in lepo domačo knjigo
se naročite na knjižne zbirke Tiskovne zadruge.
je aaekrat zavladalo tam ▼eMfco raaiburje-
nje. čuli so se divji vzkLikl, ki jim je sledilo obupno kričanje ženske. Ko so prihiteli zbujeni sosedje bližje, ter je bil pozvan tudi stražnik so ugotovili, da gre za umobolneža, ki pretepa žensko. Pozneje so moškega, in sicer nekega Hermana Pest-nerja, ki je znorel in napadel svojo življenjsko družico 26 letno -Mo Erandtovo z ročico od voza ter jo poškodoval na glavi ter na rokah ukrotili, Brandtovo pa so morali zaradi hudih poškodb odpeljati v bolnico.
u__ Dobavo okrog 500 kubičnih metrov zdravih, suhih bukovih drv za kurjavo razpisuje mestno načelstvo v Ljubljani. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti mestnemu načelstvu v Ljubljani, gospodarski ura-d, do 20. junija opoldne. Dobavni pogoji in pojasnila se dobe v mestnem gospodarskem ui-adu, soba 13.
u— Zasledovan izsiljevalec. 2€ letni brezposelni krznarski pomočnik Slavko Jereb, ki je stanoval do nedavna na Tržaški cesti 27, je pred nekaj dnevi na prevejan način izsilil od tvrdke Medic in Zanki v Ljubljani 27.000 Din, nato pa neznano kam izginil. Drznega izsiljevalca zasledujejo.
u— Tatvina kolesa. Predsinočnjim je odpeljal neznan tat izpred hiše št. 6 v Dvorakovi ulici črno pleskano kolo z navzgor obrnjenim krmilom, ki je bilo last Ivana Dovžana. Ukradeno kolo, ki je prostega teka, je vredno 700 Din.
u— Vlom v stanovanje. V stanovanje Inž. Viljema Hiibla v Tavčarjevi ulici 10 je vlomil te dni neznan zločinec. V stanovanje je prišel s pomočjo ponarejenih ključev ter ukradel par novih čevljev, znamke >Peko* in pa brivski apaTat s kli-nanoi vred. O-kradenec trpi 400 Din škode.
a— Čistilno kopališče in fizikalno zdravilišče. Ekspozitura Okrožnega urada razglaša, da je pretekli torek otvorila svoje čistilno kopališče in fizikalno zdravilišče, ki je dostopno vsej javnostL čistilno kopališče je odprto razen v ponedeljkih vsak dan od 9. do pol 19., ob sobotah od 8. do pol 19. Ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. Cene so nizke, razen tega ob torkih, sredah in četrtkih dopoldne s popustom. Fizikalno zdravilišče je odprto vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. za moške v torek, četrtek in soboto, za ženske pa v ponedeljek, sredo in petek. Posebno se še poudarja, da imajo v navedenem času dostop vsi privatniki, torej tudi nečlani, čistilno kopališče in fizikalno zdravilišče je higiensko, kakor tudi medicinsko najmodernejše opremljeno.
a— Novi avtobusni vozni red. Te dni
bo stopil v veljavo novi avtobusni vozni red na podeželskih progah.
a— Razstava ženskih ročnih del ta risb v zavodu šolskih sester bo 29„ 30. in 31. t m. in 1. junija. Ročna dela bodo razstavljena v telovadnici, risbe in drugi tovrstni izdelki pa v risalnici učiteljišča.
a— Lovsko streljanje priredi podružnica SLD v nedeljo 29. t m. ob 15. na vojaškem vežbališča v Radvanjn. Streljali bodo na leteče golobe, divjega petelina, lisico, srnjaka in zajca. Podružnica je nabavila tudi nekaj novih modelov in tarč.
a— Srčna kap je včeraj dopoldne zadela 72-Ietno Josipino Pračkovo v Nasipni ulici na Pobrežju. Bila ie na mestu mrtva in so jo prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču.
a— Ogenj Je izbruhnil na Telovo okrog 4. zjutraj v gospodarskem poslopju Friderika Gomilarja v Zg. Rad vanju. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Radvanja, Studencev, Maribora in Peker, ki so ogenj lo-kalizirali. škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo nad 20.000 Din, ker je zgorelo vse gospodarsko orodje in vozovL Kako je požar nastal se ne ve, domnevajo pa, da je udarila v gospodarsko poslopje strela in zanetila ogenj.
a— Najdenček lz frančiškanske cerkve — občinsko dete. O usodi ofcročička, ki ga je odložila njegova mati neke zimske nedelje v epovednici v frančiškanski cerkvi so razpravljali mestni očetje na zadnji seji Ker je balo vse .poizvedovanje po trdosrčnl materi brezuspešno, je prevzela najdančka mestna občina ln sa dala v oskrbo ge. Alojziji Knafelčevi, M je poskrbela, da je bilo dete krščeno na ime Bogdana. Ga. Knafel-čeva je tudi otrokova krstna botra. Tako je torej najdenček prišel do krstnega Imena, ostal pa brez priimka. Ker pa mora imeti po zakonu vsak človek tudi priimek, so mestni očetje sklenili, naj dobi mala Bogdana priimek po svoji rednici ge. Knar felčevL
Iz Celja
e— Mariborsko gledališče bo gostovalo po daljšem presledku v Celju v četrtek 2. junija. Na sporedu bo »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, zelo posrečena komedija znanega češkega dramatika Františka Lan-gerja. Dejanje te komedije se godi db periferiji velemesta in je zabeljeno z rahlo satiro. Režijo vodi glavni režiser Kovič, ki igra tudi glavnega junaka Ferdinanda. Občinstvo opozarjamo, da si nabavi, odnosno rezervira vstopnice činrprej, ker se v primeru neprimernega odziva publike gostovanje ne bo vršilo.
e— Agilno Celjsko pevsko društvo, ki je doseglo pri zadnji pevski tekmi na glasbenem festivalu v Ljubljani drugo nagrado, se ie odločilo, da priredi v okviru svoje velike pevske turneje, katere skromen del je že absolviralo s sijajno uspelimi koncerti v Slovenski Bistrici, Šmarju pri Jelšah in drugod, tudi dva velika koncerta s samimi izbranimi skladbami v zapadnem delu Spodnjega Štajerja. V soboto ob pol 21. bo kon-certiralo v Sokolskem domu v Slovenjgrad-cu, v nedeljo ob 15. pa v Sokolskem domu v Šoštanju. Za oba koncerta vlada v tamkajšnjih krajih veliko zanimanje.
e— Procesija Rešnlega telesa se zaradi dežja ni vršila, čeprav so bili že pripravljeni štirje oltarji za blagoslove. Službi božji v župni cerkvi so prisostvovali predstav-
niki tukajšnjih chrOnih m vojaških oblaster
in društev, pred cerkvijo pa je oddala častna vojaška četa štiri salve.
e— Kako podpiramo napredek tujskega prometa. Tujskoprometna sezona se je v Celju kljub hudim gospodarskim razmeram pričela povoljno razvijati. Tako mestna občina kakor Olepševalno društvo. »Putnik« in ostali prizadeti činitelji se potrudijo za čim ugodnejšo nastanitev tujcev, ki so vsega vpoštevanja vredna pridobitev za vse prebivalstvo v gospodarskem pogledu. V vprašanju podpiranja tujskega prometa si pa po dosedanjih letošnjih izkušnjah nismo enaki z nekaterimi odgovornimi činitelji. Za vzgled naj navedemo Ie nekaj primerov: Preteklo nedeljo so Celje in okolico, kamor so pohiteli na oddih Celjani in številni le-toviščarji, preplavili cigani, ki so na naj-vsiljivejši način izsiljevali iz lj udi denarno podporo. Prva skupina je vodila velikega medveda, druga zopet medveda, tretja veliko opico, četrta v pomanjkanju živali slepega človeka, ki pa pri odmoru pod kapucinskim mostom niti od daleč ni kazal nobenih znakov slepote, več ženskih družb pa je kazalo uboge majhne cigančke, gole m izstradane, ki naj bi vzbudili usmiljenje. Po zakonu je vsako beračenje prepovedano, zato ne moremo razumeti, kako so mogli dobiti cigani pravico nabiranje milodarov v Celju in okolici. V Ljubljani je svoj čas izdal neki sreski načelnik odlok, ki prepoveduje vsakemu ciganu prebivanje v tamkajšnjem okraju, kar je popolnoma pravilno. Iz uradnih ugotovitev je razvidno, da nima ▼ celjskem okraju noben cigan domovinske pravice. Ce ne smejo v celjskem okraju po zakonu prositi pomoči niti domačini, ki jim je kdo požgal domačijo aK pa so padli na ta ali oni način v nesrečo, tem mani smemo to dovoljevati za delo sposobnim ciganom. ki so si našli v beračenju in izsiljevanju. da ne naštejemo številnih dnevnih primerov izpred kazenskih sodišč, glavni in edini vir svojih dohodkov. Pomisliti moramo, da tnjci, ki ne znajo našega jezika, presojajo ves naš narod po ljudeh, ki jih vidijo m katerih način življenja preizkušajo vsak dan na svoji lastni koži ln t svojem tukajšnjem življenju.
e— Celjsko in okoliško občinstvo opozarjamo, da bo drevi ob pol 19. v mestnem kina sokolska predstava kulturnega filma v šestih delih (»Korčulas »Dubrovnik«, »-Kosovo z Gračanico«, »Zlata Praga«, »Vežbe na morju« in »Vežbe za nego ta gibčnost te-
lesa «). Cene izredno znižane, za fofskt) uAt-
dino se pa bodo vršile posebne predstave.
e— Nov športni klub v Celju. V nedeljo 29. t m. dopoldne bo v Celju ustanovni občni zbor novega nogometnega športnega kluba, ki se bo imenoval SK Jugoslavija. — Kakor smo obveščeni, bodo pri klubu sodelovali številni priznani celjski nogometaši.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. prekrasno cirkuško zvočno dramo »Cirkus«.
Iz Kranja
r— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD v Kranju bo danes ▼
Narodnem domu ob 20. Poročali bodo senator g. dr. Novak, narodni poslanec gospod d-r. Rape in tnžiškd župan g. Lončar.
Z Jesenic
s— PruStvo »Soča« ima redni letni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 15. v društvenem lokalu pri Kobalu. člani tn prijatelji, pridite!
s— Pogreša se 18-letnl Jožko KatračnTk, sin tovarniškega delavca Janeza Katrač-nika, stanujočega na Jesenicah (Kurja vas). Mladenič je šel na binkoštno nedeljo od doma prodajat pecivo. Odpeljal se je z dopoldanskim vlakom proti Žirovnici, kjer so ga na binkoštni ponedeljek vid-Ji nekateri znanci pred restavracijo g. Ozvalda. Od tedaj manjka vsaka sled za njim. Ker se domneva, da se je mladenič ponesrečil ali pa je postal žrtev kakega brezvestnega človeka, prosijo njegovi starši, če bi kdo kaj vedel o njem, da to sporoči njim na Jesenice- Mladenič je slaboten in grbast
Iz Litije
1— Sokolska mladina našim mamicam. Mladinski odsek, ki mu načeluje učiteljica s. Iva Kodermanova, priredi v nedeljo 29. t. m. materinski dan. Dopoldne po procesiji bo kancertirala naša gasilska godba na pro-menadnem koncertu, naša mladima pa priredi za revno deco cvetlično zbirko. Ob 30. Ibo v Sokolskem d orani akademija. Naša (mladina se bo poklonila svojim staršem s krasnim programom: d aklamacije, razni pri-tzori, igrica mladinskega pisatelja Davorina Ravljena, ki se bo pn nas prvič izvajala, sokolski mladinski godalni kvartet in mladinski pevski zbor pod vodstvom br. učitelja Pertota. Šaljive telovadne igre bo preskrb el načelnik učitelj br. Taufer. Uvodno besedo izpregovori učiteljica s. Danica Halbjanova.
i— Poroka. Te dni sta »e poročOa v litiji g. Rudolf Zorimšek, bri-vski mojster na Glavnem trgu, in gdč. VaJburga M«verj«va. doma iz Stor pri Celju. Mlademu narodnemu paru obilo sreče!
oipodarstTo
Stanje Narodne banke
V na^uovejšeni izkazu Namodme banke od 22. t. m. vidimo, da je zlata ki devizna podlaga, ki je sredi maja nekoliko nazadovala, zopet prekoračila inejo dveh milijard, to pa predvsem zaradi tega, ker so ee devizne rezerve dvignile za 113 milijona dinarjev in ker so tuje valute v podilagi narasle za 1 milijon. Posojila na menice in na lotnbard so 6e le za malenkost povečala, m sicer za 1.6 na 2348.4 milijona Din. Ostale postavke med' aktivami so ostaJe nespremenjene, zlasti hudi začasni avans glavne državne blagajne, ki je psi 600 milijonih v celoti izkoriščen.
Obtok bankovcev se je skrčil za skoro 100 milijonov in znaša sedaj 4.905 milijonov Din. Istočasno pa so se obveznosti na pokaz povečale za 134 na 662 milijonov dinarjev. Privatne žirovne vloge, ki izvirajo predvsem od naših denarnih zavodov, so dosegle že znatno v®oto 522 milijonov dinarjev. Tudi obveznosti na pokaz po raznih računih, ki izvirajo od državnih gospodarskih podjetij, so narrastle za 77 na 108 milijonov Din. Ra-zmerje kritja je osta'lo skoro nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev na pokaz v zlatu in devizah znaša 36.11 odst. (v zadnjem izkazu 36.12 odst), kritje v samem zlatu pa znaša 31.67 odst (31.87 odst).
Stanje je bilo na dan 22. t m. naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t m.); aktiva: podlaga 2 010.7 (+ 12.4), od tesa v zlatu 1.763.2 (—), v valutah 2.6 (+ 1.1), v devizah 244.9 (4- 113); devize, ki se ne štejejo v podla go 814 (— 2.6); posojila na menice 1.989.5 (+ 53); posojila na lombard 358.9 (— 3.7); začasni avans glavne državne blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4.904.6 (— 98.2); obveznosti na pokaz 662.4 (4- 133.9), od toga nasproti državi 31.7 (4- 12.0), po žirovoih računih 5225 (4- 44.2), po raznih računih 108.2 (4- 76.8); obveznosti z rokom 1.323J (— 6.1).
= Delegat ministrstva ra Some In rudnike za dunajsko lesno konferenco. Z odlokom ministrstva za šume in rudnike je bil odrejen inž. Krešimir Katič, ministrski svetnik, za delegata tega ministrstva na mednarodni lesni konferenci, ki bo 9. junija na Dunaju.
— 1500 vagonov vfna za produkcijo vinskega kisa. Ob priliki pogajanj, ki so se vršila v kmetijskem ministrstvu s predstavniki producentov kisa, so le-ti izjavili pripravljenost, da prevzamejo okrog 1500 vagonov vina za produkcijo vinskega kisa. Prevzem te količine naj bi se izvršil preko novoustanovljene centrale za špirit Defini-tivno se bo o tem vprašanju sklepalo na posebni konferenci, ki se bo vršila ▼ nekaj dneh. Čeprav prihajajo v ta namen v poštev le najcenejša banatska vina. vendar bo ta odkup pripomogel k razbremenitvi vinskega trga.
= Sanacija nemških velikih paroplomfli družb. Največji dve nemški paroplovni družbi sta bili v zvezi z izrednimi težkočami, ki vladajo v pomorstvu zaradi svetovne gospodarske krize, primorani izvesti občutno redukcijo delniške glavnice. Družba Nord-
Za 16 m/m
kin0-film
izdeluje
Napise
(Titel)
Foto-materijal
Janko Pogačnik
Ljubljana, Dunajska c. 20
deutscher Lk>7d je morala odpisati na svojem plovnem parku in na dragih aktivah 140.5 milijona mark, dužba Hamburg-Amerika Ldnie pa jo morala enako odpisati 153.7 milijona, tako da znašajo odpisi obeh družb 294.2 milijona mark ali S milijarde 940 milijonov Din. Obe družbi sta sklenili reducirati glavnico v razmerju 3 : 1, in sicer Norddautscher LIoyd od 150 na 50 milijonov mark, Hamburg - Amerika Linie p« od 160 na 533 milijona mark.
= Razstava kmetijskih strojev ln orodja. Letošnja razstava strojev ob prflfkj XTL ljubljanskega velesejma od 4, do li junija bo zelo bogata. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega m za vse vrste gospodarstva. Nude-na bo velika izbira poljeddskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 3000 kv. metrov razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležfjo domače tvrdke in one iz Inozemstva, zlasti iz Cehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francije, Amerike, Švedske ta Danske. Kmetijske stroje ln male bencinske motorje za pogon strojev in stroje za mlekarstvo bo razstavilo veliko število tvrdk. Vsak imetnik velesejmske legitimacije ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije (po 30 dinarjev) pri razprodajalcih aR direktno pri velesejemskem uradu v LJubljani. Dopisnica zadostuje. Lahko pa kupite tu<fl navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 Din. — Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove^ gasilno orodje, jermeuarske izdelke, verige, različne vozove, bicfklie, obleke, čevfje, strarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd.
Radio
Petek 27. maja.
Ljubljana 11.30: šolska ura: MetnTJarJev muzej . _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: čas, plošče, borza. _ 18.: Salonski kvintet — 19: Francoščina. _ 19.30: šolska ura — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22.30: čas, poročila.
Sobota 28. maja.
Ljubljana 12.15: Plošča — 12.45: Dtnerr-ne vesti. _ 13: čas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gimnaetične vaje.
—	19: Angleščina. — 19.30: Pls Palu. _ 20: Esperantsko predavanje. — 20.30: Prekmurski večer (prenos lz Murske Sobote.) 22.30: Čas, poročila.
BEOGRAD 12.05: R-arftio-onkester. _ 17.:' Popoldanski koncert — 2-0.30: Veseloigra. _ 21.10: Francoska glasba. _ 22: Poročila. — Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 19.20: Koncert iz Brna. — 20.30:
Kvartet rogov. — 21! Mešan pr02rrs.n1. _
BRNO 19.20: Godba na pihala. _ 20: Prenos iz Prage. _ 21: Narodni plesi. _ 22.25
Mešan program. _ VARŠAVA 17.20: Mlar
dinski koncert — 20.15: Lahka glasba. _
22.10: Ohoptatove klavirske skladbe. —
—	22.50: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Orkester. _ 17.: Godba na pihala. _ 19: Arije in pesmi — 20: >lz dunajskih operet. _ 22.20: Plesna glasba. _ BERLIN 20: Koncert z Dunaja. — Plesna glasba. — KO-NIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu. MtlHLACKER 17: Operet glasba 20.15: Večer lahke glasbe 22.45: Nočni koncert.
BUDIMPEŠTA 17: Koncert orkestra. — 18.20: Zborovski koncert. _ 19.45: Mešan
glasbeni program. — Plesna glasba. _RIM
17.30: Vokalen ln instrumentalen koncert
—	20.45: Opera >Šiviljski brivec.«
■	> JUTRO« št 122 -'
MIcbel Zčvaco:	51
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Toda te besede je izgovoril kar tja v en dan. Bil je lev, ki se s
prezirom obrne, ko naleti na žival, ki je slabejša od njega. Vedela je, da bo prav tako predrzen, kakor je bil dotlej. Sklonila je glavo in bolestna črta se ji je zarezala okoli ustnic. Nenadoma pa se ji je zjasnil obraz. Našla je, kar je iskala. Pogledala ga je in žalostno rekla:
Ce ne boste nase pazili... če se vam kaj pripeti — kaj potem z menoj? Kdo me bo branil?«
Prebledel je. Na pravo sprano je udarila.
»Oprezen bom, prisežem vam,« je rekel. »Prav imate — če se vam kaj pripeti, ne bo nikogar, ki bi vas branil.«
»Zdaj je bila prepričana, da bo držal besedo. Potem je spet napeljala pogovor na Concinija.
»Možak je nevaren ... in morda ni edini, ki vas ne more živega videti...«
Streslo ga je. Spet je uganila nekaj, kar ni mogla vedeti.
»Pazite,« je nadaljevala. »Morda vas ne bodo skušali samo ubiti Morda bodo poskušali celo umazati vašo čast.«
»Kako?« se je začudil. »Ali vam je kaj takega rekel?« opravljate strašen posel.«
Mirno je vprašal:
»Kakšen strašen posel... Ali je morda rekel, da sem morilec po naročilu?«
»Da,« je odvrnila.
: 6 ======================
Vzpel se je in skoraj zakričal:
»Lagal je, lagal, zvodnik!«
Mislil je, da ji mora še več povedati:
»Ljudi, ki moram z njimi obračunati, napadam pri belem dnevu Izzovem jih. Prsa ob prsa, meč ob meč. Časih sem sam, nasprotnikov pa je več. Za kožo igram. To niso umori po naročilu. Tak boj je pošten. Ali vam tega ni povedal?«
»Ne,« je zajecljala. »Strašno!«
»Kaj je tako strašnega?« se je začudil.
»Vaš poklic,« je odvrnila in pobesila glavo.
Te besede so mu bile kakor udarec s pestjo. Opotekel se je. Zdelo se mu je, da pada v prepad, od koder ni več rešitve.
Ko ga je pogledala, je videla učinek svojih besed. V dno srca jo je zabolelo in rekla mu je:
»Biti se v obrambi je prav. To je prirodni zakon, ki zahteva, da človek brani svoje življenje. Toda — ubijati za zlato... to je strašno... Ali vam ni tega še nihče rekel?«
Odkimal je. Ko je videl, da molči, je zdrknil pred njo na kolena in ubito rekel:
»Preden mi poveste, da se vam studim ... preden me odžene-te... me poslušajte!... Moram vam pojasniti... ali vsaj poskusiti ...«
Zahropel je. Pobesil je glavo kakor obsojenec pred krvnikom. Ko ga je videla vsega obupanega in se je zavedla, da je ona vsemu kriva, se je zgrozila in vzkliknila:
»Ne pojasnjujte ničesar!... Kar sem rekla, mi bilo namenjeno vam. Vem, da ste najpogumnejši in najpoštenejši vitez, kar sem jih kdaj srečala!«
On pa je ni cul. Oziroma, čul je le njene prve besede. Zastokal je. »Ce odbijete mojo prošnjo... pomeni to, da se vam studim ...Če
===== Petek, 27. V. 1932	-
je tako, mi povejte. Prisežem vam, da si še to noč zabodem jeklo v srce.«
Kriknila je nalik ranjeni ptici Ta grožnja ji je oledenela kri v žilah. Skočila je k njemu, da se je dotaknila njegovih rok, in žalostno, a sladko, je med solzami povedala:
»Zakaj govorite tako? Ali ne vidite, da me boli sroe?«
Dvignil je glavo in jo pogledal. Oči so se mu široko razprle. Mislil je, da ga um zapušča. Zajecljal je:
»Kaj... jokate?... Ne odganjate me?... Ne studim se vam?«
S koncem prstov se je dotaknila njegovega čela in mu odgovorila:
»Ali ste že pozabili kaj sem rekla pred svojim domom: ,Ce umrete, umrem tudi jaz'?«
»Za boga, vi... vi... me lju ...«
Tedaj mu je sama rekla to, česar se ni tipal izreči:
»Ljubim vas!«
»Ljubite me!... Afi me ne varajo ušesa?... Ne, saj ni mogoče... ni mogoče... Sanjam!« glasneje je ponovila:
»Ljubim vas!«
Obstal je kakor prikovan, še zmerom na kolenih, fn ?o nejeverno iskal z očmi. In neprestano je jecljal:
»Ne, saj ni mogoče... ni mogoče... Ona! Mene, pustolovca!«
»Ne izrecite nikdar več te besede,« je jela ugovarjati. »Saj niste pustolovec! Veste, kaj ste? Najplemenitejši, najboljši vitez!«
Še zmerom ni mogel verjeti.
»Ne, zblaznel sem,« je ponavljal, »-zblaznel sem.«
Tedaj pa se je sklonila k njemu in ga prijela za roke. S tisto tajinstveno močjo, ki človeka omami, ga je dvignila m mu nastavila čelo:
»Poljubite me!«
Cene malim oglasom
Zenitve tn dopisovanja; vst*k.a beseda Din Z.—- ter enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din L—v Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«. »Auto-moto*, »Kapitala, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta-novanja odda*, »Stroji*. »V rednote*, »Informacije»Živali*, »Obrt* ln »Lest ter pod rubrikama »Trgovski potnikim fn »Zaslužek*, če te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdnr ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki srn zaračunajo po Dtn L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova V si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali ta dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—,
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
V' oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—s Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlati v pisma obenem z naročilom.
Vsa k s tx*ieda 50 par; za daianie naslova ali za Sifro r>a 8 Din. (1)
Čevljar, pomočnika
i>t>ecijalista za Jamske Čevlje išče »Te-mpo«. Gledališka ulica 4. ' 18571-1
Učenca
v trgw-i.no mednega Wj-ga, s hrano in stanovanjem t hiJi sprejme tvrdka P. K^ren preie Sterk, Črnomelj. '	18824-1
Otroško vrtnarico
»'i varuhinjo otrok, zanesljivo. z zna.nje.rn nege dojenčka, sprejmt-ra s 15. junijem k i in tri četrt leta
stan

'•i ;n novorojen-
čku. Ponudbe s sliko na Dr. Aleksander, Zagreb — 1 :iškanac 18, Jugoslavija.
18523-1

Kdi'<r išče mesto po*-mk.v plača ta vsako be«edo 50 par; sa dajanj« naslova ali za žifpo 3 Di-n. — Kdor »prejema potnike, plača besedo po 1 Din; za, dajanj« naslova aii z.1 šifro p3 5 Din. (o)
Potnika
mantifakturne stroke, za o.'; ;sk privatnih strank v Ljubljani in okolici išče-rno 2« takojšen nastop. — V loka provizija, a psi odgovarja jočem prometu tudi f.ksirm. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 1S749-5
Spretnega potnika
za obisk privatnih strank z manufaktumo kolekcij«
za mesto Jesenice
in bližnjo oikoJic-o sprejme takoj že dobro vpeljano podjet.ie. Ponudbe na po-rirurrico »Jutra« na Jesenicah p"-d značko »Vesten d-lavee«.	1SS25-5
Vsaka beseda 50 par; J» dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)
Upokojen častnik
srednje starosti, z dolgoletno pis«miško prakso — išče za takoj primerno s!nžV» v Ljubljani ali neposredni okojir.i. Cenjene po-nndbe pod »Skromne zahtev« na »glasni oddelek ».Tirtn«.	18823-2
Vrtnarski pomočnik
oženjen. vešč vsega umetnega vrtnarstva, z odličnimi spričevali, vesten in zanesljiv mlad mož, išče primerno službo kot po močnik, 3»i i pa kot samostojen vodja vrta. Gre tudi na veleiposestvo ali graščino. Urejuje uporno in dobičkanosno vrtove. — Alfred Lazar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31.
18740-2
Trgovski pomočnik
pošten, vešč usnjarske in špocerij. stroke. žeii služlbo 3 lo. junijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »830«.	18S3H-2
Trgovski pomočnik
mn^a-ne stroke, dober prodajalec, želi nameščenje 8 1. julijem. Ponudbe prosi na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Izvečban«.
18S30-2
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 8 Din. (6)
Leseno barako
primerno tudi za avto garažo. poceni prodam. — Kapiteljska ulica štev. 3.
18719-6
Čevlji na obroke
»Tempo«, Gledališka al. 4 (nasproti gledališča V. 114 6
Vsaka beseda 1 Din; za i-a janje naslova aii za Šifro pa 5 Din. (15)
Žagana drva
Din 120, premog, preklje za fižol
stavbni les
Jo«. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefon 3389 15614-15
j Vsaka tkeeda 1 Dira5 | ' z® dr,janje aasiova ali f j ra Šifro pa 5 Din. (10) |
Tovorni avto
ki je prevozil eca. 60.000
km. generalno popravljen, v brezhibnem stanju zelo ugodno naprodaj v Kapi-t.ftjski ulici 3. 18718-10
£dgar Rice BurroughS;
T
239
D' Arnota so trdno privezali k debelemu kolu. ženske so prinašale lonce in vodo; druge so pripravljale ognje. Gledal jih je na pol nezavesten od bolečin, a niti enkrat nj zakričal. Smrtni ples se je priče! okoli obsojenega častnika in vrsta plesalcev se mu je vse bolj in bolj približevala
Fordov hladilnik
in druge dele, ali cel Ford avto, tipe 24, proda Kun-stler, Lepi po-t 1. 187.33-10
Kupim
Oglasa trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 6 Dira. — Oglasi socialnega »načaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« tli za šifro pa S Dia. (T)
Čebelni vosek
pristen in čast kupujemo po najvišji ceoi v vsaki množini. G-olob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani.	18319-7
Kolesu
za besedo. Oglasi ao-cijalnega znača ja po 50 paj beseda. Za dajanje naslova ali za šifro 8 Din, oziroma 5 Din.	(M)
Kolo
po zel« mzki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 18772-11
Dvokolo
moSbo m žensko, ^orej novo poceni naprodaj v Fiorijans-ki ulici štev. 36/1 18714-U1
Vsaka beseda 1 l>i.u. za -'ja janje naslova al: za šifro pa 5 Din. (29
Stroj za ažuriranje
naprodaj na Resijevi cesti št. 12, pritličje — de-sno. Vnrašati msd 11. in 12. uro.	18624-29
Strol za plisiranje
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na naslov-. Pre-zelj, Ljubljana, poštni predal 338.	18636-29
Šivalni stroj
nov za 1250 Din naprodaj na Miklošičevi cesti 7/UI, vhod poleg Delavske pekarne.	18773-29
Oblatim
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali z» šifro o Din Oglasi socialnega značaja vsaka beiseda 50 par; »a dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Črna moška obleka
zelo dobro ohranjena, za srednjo postavo ugodno naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3/1 levo. Ogledati samo med 12. iti 14. uro.	18073-13
Sobo odda
Vsaka beeed« SO par: m dajanj« malo »a *U
n šifro 3 Don. (33)
Veliko prazno sobo
tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17536-23
Zračno sobo
oddam eni ali dveana osebama poleg Evrope. Naslov pove oglasini oddelek »Jutra«.	18760-23
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa S Din. (16)
Gotovina
Kdor ima večjo vlogo pri Ljubljanski kreditni banki, se mu nudi ugodna prilika, da pride že v kratkem časiu do gotovine. Sporoči naj visokoet vloge in svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »V kratkem gotovina«.	18642-16

Popoldne si pri črni kavi gospa Marina to-le pravi: »Ho-ho, kako sem dobre volje, da je kupčija šla najbolje: Prodala danes sem omaro in gramofon in drugo šaro. Nocoj pa pojdem mirno spat,
da nov pogruntam inserat...« *
Da so oglasi res uspešni in ne proč vrženi denar, je potreben velik in za oglase dovzeten čitateljski krog, kakršnega ima pri nas samo »Jutro«

Iščem financirja
za izvrševanje posla kakršnega še ni v Jugoslaviji. Izguba v vsakem oziru popolnoma izključena. Vložena glavnica stalno krita z najmanj 200 %. — Vloga 200.000 Din, ki pa se ne potrebuje takoj v celoti. Ponudbe Da oglasni oddelek: »Jutra« pod šifro »200.000«.	18745-16
Gotovina
Kdor ima večjo vlog« pri Ljubljanski kreditni banki,
bodisi privatnik ali denarni zavod, se mu nudi ugodna prilika, da pride že v najkrajšem času do gotovine. Sporoča naj visokost vloge in svoj naslon na oglasni oddelek »Jutra« pod »V kra.tkem gotovina«.	18642
Pekarijo
v prometnem kraju takoj oddam v najem. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«.	18646-17
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« ca.slor» ali za šifro pa 6 Dia. (10)
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« nastora u šifr« pa 6 Din. (21)
in; j
Šj
2 stanovanji
takoj oddam v novi hiši 8 minut od remize št. 224. Kotnik, zraven Carmana.
18768-31
Stanovanje
5 sob, kopalnice in pritiklin, v centru mesta oddamo. Dopise na oglasni oddelek »Juffa« pod šifro »Stanovanje 1. avgust«.
17962-21
Vndjeim
Vsbeseda l Din: aa dajanj« aa«ier*a a> a« S tro pa 6 Dia. (M)
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, v prometnem kraju na deželi oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro >Promecna trgovina«.
18647-17
Trgovino z usnjem
dobro vpeljano oddam takoj v najem z blagom aii brez blaga. Točna pojasnila daje Anton Štefe, Kranj.
18650-17
Lokal v Ljubljani
na Miklošičevi cesti št. 6 oddam radi preselitve notarske pisarne. 18760-19
2 poslovna prostora
v sredini mesta oddamo f 1 junijem. Ponudbe pod šifro »Dvoriščno po»lo>pje« na oglasni oddelek Jutra.
17963-19
Frizerski salon
(brivnico) dobro urejeno im opremljeno prodam v prijaznem industrijskem kraju. Ponudbe pod »Brivni-ca« na oglasni oddelek »Jutra«._ 18829-19
Lokal
na prometni točki Ljubljane VII oddam takoj v najem. Pojasnila daje Zupančič, Kersnikova ul. 3.
18818-19
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali
za šifro pa 5 Din. (37)
MECOltflČ£VA20
Lanene tropine
37/38 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Komp., Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/III; tovarna: Moste pri Ljubljani. ~ ,	17706-3«
Telefon 2059
PREMOG
snha drva
Pogačnik, Bohoričeva Žtev. 5.
	
,§JO	D I S t
-	
	
Vsaka beseda 8 Din; u dajanj« nadors t8 šifre pa 6 Din.
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Angela, Agilna in zmočna. Brezhiben stroj, Brez otrok Častna diskreerja, Dobro idoča, Dve o^ebi. Dobra sigurnost, Dobra gospodinja 126, Dve deklici. Dobro plačam, Dovršenost v trgovsikih poslih, Ekonomija, Essex, Fototrgovina. G. L. 46, Gosposvetski buf-fet. Hiša z vrtom. Hišica, Interesent, Inštnumemtarka
Idealna lega 600.000, Izkoristite priliko, Kavcija 50, Korektna, Kavcije zmožna Knjigovodja, Laborant, Lilija, Mirna 24<1, Manufak-turna in modna trgovina, Medved, Mia, Marv, Mirna .-•ranka. Mirna stranka — točen plačnik, Maj 32, Nastop takoj. Neodvisen, Natakarica, Natakarica 6. Najemnina 45, Odškodnina 57 Promet 157, Preskrba, PTe-pm.ga. Pisarna, Postranska za<posli.tev, Prodajalka. Plača in provizija, Pridna in poštena, Pridna in poštena 819, Rodovitno-arondirano, Resen kupec 104, Resen interesent, S".lnčna, Seij«-re, Sprememba 1704, Sj»o-mlad 1982, Sezaja, Solid-nost 211, Snažna, Solnčno 184, Soliden zaslužek. Šivilja, Trajen sporazum. Takse prost, Trojka Ifti, Tehnik, Tricikelj,_ Takojšen nastop, Takoj denar. Trezen, TTi osebe, Gradnik 201, Ugodnost, Vestna in poštena, Vzgojiteljica 224, Velik zaslužek, Velik promet, Visoka, V bližini kolodvora, Začetnica 162, Zmožna kavcije. Značajen do 45 let, Začetoica 31, ŽelezninaT. Stelezničar 107, 683, 150.000. ooo, ISletni deček, 600 Din.
dražba m o. z~, stavbeni pohištveni pleskar ln ličar, sobo ln črkoslikar, LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 6.
Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši sobosiikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo.	172
i:-^ir -rt*' J-A- ^-ii.'--.	■ -1-?.. .»• '■•■
Kupi! bi opremo
antičnega sloga. V poštev pridejo samo prvovrstni izdelki francoskega ali angleškega žanra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« s prilogo fotografije in skice pod šifro »619«.	6206
Dentist - tehnik
Zibert Josip
izvršuje vsa dela v zlatu in kavčuku najsolidnejše in po zmernih cenah.
Kamnik, Graben št. 12. 6198
Iz življenja na deželi
GORNJI GRAD. Otvoritev Sokolskega doma v Gornjem gradu bo v nedeljo 7. avgusta. Sokolska in druga društva v Savinjski dolini se naprošajo, da na ta dan nimajo svojih prireditev. — Za Sokolski dom v Gornjem gradu so nadalje vplačali obljubljene prispevke, odnosno so darovali po 500 Din: 2mavc Franc, Gornji grad; Ce-plak Jože, Kropa; Golob Martin. Sorina in neimenovani iz Gornjega grada; po 300 Din: Slatmšek Alojzij, dr. Novak Andrej, Gornji grad; po 200 Din: Pustoslemšek Rast o, Brnčič Matko, Ljubljana; pq 100 Din: Košenina Pran (skupaj 20.100 Din); Pevu Ivan, Petrin Ivan, Škulj Jože, Flux Fr. (skupaj 600 Din), Juršič Alojzij, Koleno Franc, Gornji grad; Lap Anton, Ljubljana; Sevar Anten, Bočna; Mošken Stanko, Sv. Lenart (skupaj 500 Din); dr. Kalan E. Celje; 80 Din: Šavernig Feliks, Gornji gr. (skupaj 100 D.n); 60 Din: Kune Franc. Gornji grad (skupaj 110 Dtn); 50 Din: Cesar Ivo, Lepšina Jožica iz Nove Štifte, Lichtenegger Ivan, Ljubno: Gluk Urša, Repenšek Ida, Gornji grad- 40 Din.: ce« imenovan iz Gornjega grada: 30 Dm: Jelene Josip, Gornji grad; 25 Din: Cešnovar Franc, Gornji grad. Vsem darovalcem najlepša hvala! Tiste i>a. ki obljubljenih prispevkov še niso vplačali, prosimo, da ta čim prej storijo. Uprava.
POLJ GANE. Te dni j« bila seja občinske uprave. Po pozdravu novo imenovanih, občinskih odbornikov Zeilhoferja in Var-la je občinski svet razpravljal o vprašanju podpor raznim gospodarskim tečajem. Ker je danes dežela naravnost preplavljena po tako zvanih potujočih revežih, se stavi na. banovino vprašanje, v koliko so jih občina dolžne podpirati. Občinski odbor je sklenil, da mora vsak gospodar ob svojem posestvu obcestne jarke dati snažiti sam. Izpopolnil se je tudi kmetijski odbor z odbornikom g. Varlom ter je bil za blagajnika izvoljen g. Štefan šumer, trgovec t Poljčanah. — Iz Studencev pri Maribor« je premeščen k tukajšnjemu orožništvu g. Jurgelj Jakob. — Zaradi spremembe voznega reda vlakov prihaja in cdhaja od 22. t. m. dalje tudi popoldanski avtobus ia Makol 50 minut pozneje.
ŠT. VED PRI GRORELNEM. V nedeljo 29. t m. ob 15. bo imelo gasflno društvo na šolskem odrti lepo prireditev s pestrim sporedom. Najprej bo deklamacija »Mo3 ognja«, nato petje moškega ra mešanega zbora, naposled pa Golarjeva 3-dejanska veseloigra »Dve nevesti«. Igral bo tudi tamburaški zbor. Cisti dobiček prireditvo je namenjen za plačilo društvene motorno brizgalne. Gostje iz vseh krajev imajo na razpolago ugodne zveze z vlaki in avtobusi.
€1 JA TURK
LJUBLJANA, »lasary-kova e. 9 (nasproti carinarnici) prevzema
OCAR1NJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane s vozovi na konjsl -> uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti.	11Z
Telefon interurban štev. 2157.
Brez posebnega obvestila
Danes ob ^ 5. uri popoldne nas je zapustila naša ljubljena žena, mati, tašča in stara mati, gospa	^
jCttta letina
Pogreb bo v petek, 27. t m. ob Vt 5. uri pop. LAŠKO, dne 25. maja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zapustil nas je v cvetu mladosti, star 21 Jet, naš preljoibljeni, dobri sin in brat, gospod
Stado (Bacniie
dijak delovodske šole v LJubljani
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 28. maja ob 17. (5.) uri popoldne na magda-lensko pokopališče na Pobrežju.
MARIBOR, 26. maja 1932
Jakob in Marija Bačnik, starši; Zdravko, Marica, Cvetko in Danica, bratje in sestre.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Val r Ljubliam.