ČETRTEK, 1. JULIJ 2010 / ŠTEVILKA 866, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR PRODAJA. MONTAŽA •S V. TOSHIBA Panasonic DAIKIN »Varcmc GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sij Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 ssmobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 1. SAMOPOSTREŽNA PRALNICA V IZOLI &PERLA Gasilska ulica 2, Izola * tel: 041/707-567 , ■1 Zastonj ne pomeni brezplačno Verjetno Izolani izgledamo tako, da nas imajo ostali Slovenci za bedake ali pa vsaj za malo manj razvite. Kako sicer razumeti, da se čudijo, da morajo plačati parkirišče in vstopnino na kopališče. Pravo Eni to počnejo za slavo, jaz pa le spoštujem pravo in grem počasi od odloka do odloka, dokler nekje ne nastane razpoka, potem pa tam poiščem napako in zagrabim za najmanjšo dlako, in čeprav znam biti prava zgaga, sem tisti, ki navadno zmaga. (Mef) Najprej me je presenetila mlada sorodnica, ki mi je potožila, da je morala plačati parkirišče v Simonovem zalivu potem pa še par Eurov za vstop na kopališče. Poskušal sem ji dopovedati, da je treba tudi za ogled Postojnske jame plačati vstopnino, pa nisem prepričan, če sem bil zelo preprič-jjiv. “Mladi nimamo veliko denarja in za nas je vse drago” me je skušala omehčati, a se nisem dal, saj vem, da nas je brezplačnost pripeljala v stanje, ko imamo polno Izolo, prihodka od tega pa bistveno manj kot bi ga lahko imeli. Ni treba biti poseben analitik, da ugotoviš, kako je Izola polna turistov s statusom sorodnika ali najboljšega prijatelja, ki je z družino le na obisku v prijateljevem ali sorodnikovem vikendu ali stanovanju. Seveda vsakomur privoščimo da ceneje preživi dopust, toda njegov cenejši dopust je nam dodatni strošek. Pa odmislimo, da ti neprijavljeni brezplačni turisti zasedajo prostor na plaži, da zasedajo naša skromna brezplačna parkirišča in delajo neskončne vrste v trgovinah z jestvinami. Zdaj, ko Izolani plačujemo najdražjo vodo (skupaj s kanalščino) nam je še manj vseeno, če nekateri vso našo infrastrukturo uporabljajo brezplačno. Če bomo vztrajali pri tem, da je pri nas vse brezplačno, smo urejali Izolo zastonj. Sbetìamahit 1879 Trgovina Delamaris nudi poleg ribjih izdelkov Delamaris ter pakirane sveže in zamrznjene ribe, odslej tudi pakirano sveže perutninsko meso in izdelke Pivka. Obiščite nas v Izoli, Tovarniška 13, ob delavnikih do 18.30 in v soboto do 12.30 ure. Tel.: 05 6605864. Vabljeni! Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel 05 / 64 01 300 SPREMENJEN URNIK ponedeljek - petek: od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00 zaželjeno naročanje l\/l 0X0 l\/1AXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola JJEFZEB A V TO CENTER mn BANKA KOPER [ Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izo/a -isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik Praznik rokerske vrste Tokratna slovesnost ob Dnevu državnosti je bila izvrstno obiskana, saj so se Izolanom v velikem številu pridružili tudi turisti. Sobotno proslavo na Manziolije-vem trgu so skupaj pripravili, Italijanska samoupravna narodna skupnost, Center za kulturo, šport in prireditve Izola ter Občina Izola. Vremenski obeti so bili dobri, program dovolj zanimiv in tako se je obetal lep, praznični večer na Manzioljevem trgu, ki je nedvomno naj lepši prireditveni prostor v Izoli. Toda, vremenarji so se še enkrat ušteli in nekaj minut pred začetkom slovesnosti se je ulil dež, ki je grozil, da bo onemogočil proslavo in koncert, ki naj bi ji sledil. Toda, organizatorji so bili potrpežljivi, obiskovalci tudi in tako se je, po slabi uri zamude, slovesnost le začela. Seveda, tako kot se spodobi, z Zdravico, ki jo je zapel domačin, polfinalist letošnje izvedbe Slovenija ima talent, Damiano Roi. Slavnostni govornik, izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik je spomnil na tiste dni ob koncu junija in začetku julija leta 1991, ko smo, ob prvem oboroženem spopadu v Evropi, po 2. svetovni vojni, Slovenci razglasili in izborili lastno državo. Govornik je ob tem potegnil tudi vzporednico med prevzemanjem odgovornosti v času osamosvajanja ter odgovornosti, ki smo jo nase prevzeli s sprejetjem Zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Po slavnostnem govoru pa je bil čas za zabavo in slavje, za to pa sta poskrbela Damiano Roi, ki je zapel dve pesmi, med drugim tudi arijo Nessun dorma, s katero je prepričal tudi prisotne na Manziolijevem trgu. Potem pa je nastopila Tinkara Kovač s skupino in se “pohvalila”, da je tudi ona Izolanka, ter v slabo uro dolgem nastopu pokazala, da je upravičeno prva dama slovenske pop rock glasbe. Obiskovalci so ji namenili veliko spoštovanja, niso pa izterjali dodatka, preprosto zato, ker to ni bila klasična publika ampak kombinacija udeležencev proslav in radovednih turistov. Morda je proslavi res manjkalo malo tiste prayničnosti, vendar je s proslavami v Sloveniji itak križ, tako da bo še najbolje, če vsako pripravimo tamo, kot se nam tisti trenutek zdi. In izolska je bila, glede na čas, vreme in turistično sezono kar prava. Bolje, kot na pol prazna dvorana kulturnega doma s tradicionalnim programom. P.M, Splav je privezan, barke tudi Dela na evropsko podprtem projektu urejanja ribiške infrastrukture v Izoli so se začela. Delovni splav Ankaran je že privezan ob ribiški pomol in je že začel z izkopavanji na valobranu velikega pomola. A še nekaj dni tega je kazalo, da se bo dobro zapletlo, saj so ribiči zagrozili, da bark preprosto ne bodo umaknili, če se izvajalec oziroma investitor z njimi ne bo pogovoril o tem, kako bodo organizirana dela in kam bodo lahko privezovali svoja plovila. K sreči je prevladala zdrava pamet in tako je vendarle prišlo do pogovora in dogovora, ki je, kot vse kaže, zadovoljiv za obe strani. Neuradno so se dogovorili, da bodo sproti dogovarjali, kje naj vežejo plovila za posamezne gradbene posege, poleg tega jim bčina IZola za čas gradbenih del ne bo zaračunavala privezov, dobili pa bodo tudi posebno zavarovanje za svoja plovila, če bi slučajno prišlo do kakšnih poškodb. Nujna je reforma evropskega ribištva Državna sekretarka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila rednega zasedanja kmetijskih ministrov EU, na katerem so izmenjali mnenja o poenostavitvi kmetijske zakonodaje. Na tokratnem zasedanju je Komisija predstavila možne posledice izvajanja obstoječe skupne ribiške politike tudi v prihodnje, na delovnem kosilu pa je potekala razprava o reformi skupne ureditve trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. Državna sekretarka Strniša je izpostavila pomen ohranjanja tradicije ribištva v EU, kar je še posebej pomembno z vidika malih ribiških sektorjev, ki se s težavo soočajo z velikimi administrativnimi obremenitvami. Poudarila je, da je treba v reformi upoštevati specifične lastnosti posameznih ribiških sektorjev kot tudi segmentov ribiške flote. Slovenija se pridružuje mnenju, da je potrebna posebna ureditev v korist flot malega priobalnega ribolova, saj je mali priobalni ribolov sam po sebi trajnosten in zagotavlja preživetje obalnih skupnosti prek delovnih mest, ki jih zagotavlja ribičem in njihovim družinam. Dejala je: “Specifike malega priobalnega ribolova je treba upoštevati predvsem v prihodnjih strukturnih ukrepih v ribištvu, in sicer v smislu večjih deležev sofinanciranja ter širšega nabora ukrepov kot tudi lažje dostopnosti sredstev za obnovo in posodobitev plovil.” V prihodnji ribiški politiki bo potrebno pozornost nameniti tudi ri-bogojstvu, pri katerem je potrebno upoštevati značilnosti ribogoj-skih sektorjev posameznih držav članic. MKR MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.raandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Marinada Občini pomol B, v paketu pa še pomol A in cel akvatorij Vrhovno sodišče je v sporu med Občino in Marinvestom glede pravice gradnje in upravljanja s pomolom B, razsodilo prid izolski Občini. Ob tem pa je vrhovno sodišče izdalo še odlok, ki Občini podaja v roke pravico za dodeljevanje koncesije ostalega dela akvatorija. Že več kot desetletje let dolg spor med upravljalcem izolske Marine, podjetjem Marinvest in izolsko Občino je morda prišel do zaključka, ali pa vsaj do nekakšnega začetka zaključka. Vrhovno sodišče je namreč pred tednom dni sprejelo sklep o upravnem sporu glede upravljanja in izgradnje delov pristanišča in v celoti ugodilo Občini Izola. Kot je na tiskovni konferenci povedal župan dr. Tomislav Klokočovnik, je Občina dobila spor, ki se vleče že 20 let, saj je, poleg tega, da je sodišče ugodilo zahtevam Občine pri razpisu za upravljanje in izgradnjo pomola B, v odloku zapisano tudi, da se mora najkasneje do oktobra letos urediti koncesijsko razmerje za ostali del Marine, torej pomol A. „Kot veste smo imeli veliko sestankov s predstavniki Marin-vesta in z njihovim direktorjem Enricom Galassijem, na katerih smo poskusili rešiti spor tako, da smo predlagali, da bi si Občina in Marinvest delila pomol B, in da se končno podeli koncesija za A pomol in za celoten akvatorij. S tem bi Občina dobila vsaj nekaj denarja, saj v dvajstih letih, odkar se je začela gradnja Marine, ni na račun Občine prišel niti en sam Euro. Teh sestankov je bilo nešteto, a niso obrodili sadov, gospod Calassi pa seje odločil, da bo zadevo uredil po pravni poti. Prepričan je namreč bil, da lahko dobi celotni pomol B. Zato se tudi ni prijavil na lanskoletni razpis za gradnjo tega pomola in s tem avtomatično izpadel kot stranka v postopku, nato pa je pred tednom prišel še ta sklep vrhovnega sodišča" je povedal vidno zadovoljen župan, ki ni zamudil priložnosti, da bi pohvalil odvetnika Aleksija Mužino, ki je celoten postopek pripeljal do konca. ..Pokazali smo, da se je spor lahko rešil v le nekaj letih, samo hoteti je bilo treba." Župan je poudaril, da gre za veliko zmago za Občino, saj pričakujejo, da bo zdaj moralo podjetje Marinvest plačati tudi del stroškov za nazaj, za kar pa še čakajo na dokončno sodbo. „Žal pa lahko Občina zahteva povrnitev stroškov le za triletno obdobje, na to karto pa so tudi igrali odvetniki Marinvesta, ki so se zavedali, da lahko s tožbami zavlačujejo kolikor hočejo. Zdaj pa bodo morali te obveznosti poravnati, sicer bomo razpisali koncesijo tudi za ostali del Marine. Upam pa, da so toliko modri, da sprejmejo ponujeno. Ponudili smo jim koncesijo akvatorija in polovico pomola B, ob pogoju, da morajo poravnati pretekle obveznosti. ” Odvetnik Mužina je dodal, da je odlok o koncesiji za upravljanje pomolov A in B tisti temelj, ki je bil predmet sodnega postopka s strani Marinvesta, ob katerem je treba poudariti, da je Marinvest izgubil spor na upravnem, ustavnem in končno še na vrhovnem sodišču. "Zavedati pa se moramo, da smo šele na začetku poti in končno imamo temelj, da začnemo reševati odprta vprašanja," meni Mužina. Pomol A in pomol B sta ločeni zgodbi Mužina je še povedal, da moramo deliti vprašanje reševanja pomola A in pomola B. Pomol A že ima upravljalen, podjetje Marinvest, ne glede na to, če je legitimen ali ne. Odlok pa zavezuje občino, da do oktobra uredi razmerje z dejanskim upravljalcem, in s tem uredi tudi razmerj e za nazaj .Glede tega, kot povedano, Občina lahko preko pravnih postopkov zahteva povračilo sredstev za obdobje zadnjih treh let, govora pa je o nekaj več kot petsto tisoč evrov na leto. „To pa je najnižji prag, gre samo za koncesijsko dajatev v kolikor bi se ta dajatev primerjala z najemnino za uporabo javne površine. V kolikor do oktobra meseca ne pride do ureditve razmerij, pa odlok pooblašča župana, da razpiše koncesijo za upravljanje pomola A, ne glede na to, kdo se zdaj ima tam za njegovega upravljalca" je še povedal Mužina, ki pravi, da je v odloku zapisanih šest pogojev, na katere bo moralo podjetje Marinvest pristati, če bo hotelo dobiti koncesijo. Med temi je tudi tako poravnava preteklih obveznosti, kot tudi to, da se pri Marinvestu zavežejo za plačilo tekočih obveznosti. Ob tem je podžupan Darko Grad dodal, da je eden od pogojev tudi ta, da plačajo pretekle obveznosti v celoti, in ne le koncesnino za obdobje zadnjih treh let. ..Preko sodišča lahko izterjamo povračilo le za zadnja tri leta, a če bodo hoteli še z nami sodelovati, bomo zahtevali vse, kar so dejansko dolžni, to vsoto pa še moramo izračunati, sicer ne bodo izpolnjevali vseh pogojev" je povedal Grad. Govora pa je o vsoti „težki“ okoli pet milijonov evrov. Pri pomolu B ni dvomom Povsem drugačna je zgodba o pomolu B, kjer je odlok, ki je potrjen, predvidel javni razpis, na katerega se Marinvest ni prijavil in s tem ni izrazil interesa, da bi sodeloval kot upravitelj in graditelj pomola B in je dejansko to možnost za vedno tudi izgubil. Nadaljna strategija pa je jasna, Občina bo karse-da hitro začela z gradnjo pomola, investitor pa je, kljub temu, da še ni potrjen, tudi znan, saj se je na razpis prijavila samo izolska Komunala, saj naj bi se ostala gradbena podjetja ustrašila nejasnosti vse situacije. Klokočovnik pravi, da bo Izola z gradnjo tega pomola končno dobila nekaj prepotrebnih enodnevnih privezov, ki so nujni v obmorskem turizmu. Mužina je še povedal, da se s to odločitvijo še niso povsem končali spori z Marinvestom. „V tem trenutku je še v teku spor Marinvesta proti Občini za plačilo odškodnine v višini treh milijonov evrov, ker Občina ni dovolila Marinvestu da gradi pomol B. Glede na ravnokar izrečeno sodbo pa menim, da se bo ta spor za Občino rešil ugodno. Nato je tu še spor Občine proti Marinvestu za neupravičeno uporabo občinskih zemljišč za obdobje prejšnjih treh let i/ višini 1.6 miliona evrov. Pa še kakšen manjši spor, kot je recimo tisti o plavajočih pomolih." Mužina pričakuje, da bodo v novo leto stopili z Marinvestom kot zakonitim upravljalcem pomola A in občino upravičeno do plačila, medtem ko je pri pomolu B v bistvu tako praktično kot teoretično nemogoče, da bi Marinvest to pravico sploh lahko še dobil. a.m. Ka{ se {e pravzaprav dodalo leta 1998? Torkovo tiskovno konferenco je še dodatno začinil profesionalni podžupan Bojan Zadel, ki je iz arhiva potegnil nekaj starih dokumentov, večinoma iz leta 1998, na katerih je izražen namen, da bi se vendarle dodelila koncesija podjetju Porting, a zadeva ni nikoli uspela nemoteno izstopiti iz dvorane Občinskega sveta. Zadel je tudi pozval prisotne novinarje, da pobrskamo po naših arhivih in zato objavljamo ta izvleček iz zapisa s seje Občinskega sveta (Mandrač št. 275) 23. julija leta 1998. A.Frantar: Razprava se nanaša na problematiko podaljšanja koncesije v navednicah, oziroma uprav-Ijalske pravice Portinga. Tisti, ki so zaposleni v Portingu, tisti, ki imajo v marini svoja podjetja ali lastnino in jo ekonomsko izkoriščajo je legitimna pravica vprašati ali bodo s svojim glasovanjem posredno ali neposredno pridobili korist. Takšne je iz glasovanja treba izločiti. V. Gregorič: tudi ti imaš tam jadrnice, ki jih daješ v najem... A-Frantar: Jaz plačujem, poslovnih odnosov pa nimam nobenih... (sledi izmenjava besed na obeh straneh, ki jih avtor ni uspel zapisati.) B.Pečan- županja: prosim, nehajte ga prekinjati, ker potem vse traja še toliko dlje... A.Frantar: glede na to , da hočete zelo konkretne stvari bi vprašal, ali je imel Porting pravico, na osnovi odloka, ki ga je sprejel občinski svet, zahtevati vpis upravljalske pravice na parcele, ki so občinska last.Ali so odgovorne osebe, ki morajo skrbeti za zaščito občinskega premoženja reagirale na ta poizkus. Tu ne govorimo le o tem ali bo kdo imel upravljalsko pravico ali ne, pač pa govorimo o denarju, o dosti denarja in o denarju na račun občine Izola. V izpiskih, ki smo jih dobili, gospa županja, je na občinskih zemljiščih, to so parcele ob morju, je plomba. Zakaj je plomba? Zato ker je Porting, na predlog direktorja, Branka Mahneta zahteval vpis upravljalske pravice. Kaj pomeni vpis upravljalske pravice? To pomeni, da se lahko zemljišča, ki so družbena lastnina v uporabi občine Izola, lahko hipo-tekira, tako kot so že bila hipoteki-rana par mesecev nazaj.” Yf \YIMl\( 4 -----------------------------------------Šolsko dvorišče--------------- Klokočovnik s trdo roko nad Argolino Argolina že dolgo časa stagnira v ne ravno primernem stanju, zato so vodilni na Občini sklenili, da je bilo čakanja dovolj. Podjetju so poslali globo, s katero upajo, da jih bodo motivirali pri iskanju možnih rešitev. Občinski svet je pred kratkim sprejel odlok o urejenosti občine, katerega namen je bil pritisniti na lastnike nepremičnin, da bi bolje skrbeli za zunanji videz zgradb in pročelij in tako pripomogli k lepšemu izgledu in videzu našega mesta. A glavni razlog je bil bržkone začetek reševanja najbolj dekadentnega in propadlega dela Izole, območja nekdanje tovarne Argo. Argo je že več let v lasti podjetja Argolina, ki je v celoti v lasti A banke. Pred leti je Argolina prišla na dan z zazidalnim načrtom, ki pa ga občinski svet ni sprejel, od takrat pa situacija stagnira. In tako imamo v Izoli velik del obmorskega pasu prepuščenega milosti in nemilosti investitorja, ki ne ve kaj bi počel s tem območjem. V uradu župana Tomislava Klokočovnika so želeli, da bi del območja uredili tako, da bi zrušili del zahodnega in južnega zidu, ki ga spomeniško varstvo ne varuje in uredili, prepotrebno parkirišče, toda vsi pogovori so padli v vodo po nenadni smrti direktorja A banke. Od tega tragičnega dogodka pa menda v vodstvu banke niso našli sogovornika, ki bi se hotel lotiti tega, kot ga je imenoval župan Klokočovnik „zanje očitno nepomembnega problema." Zato je sledil ukrep, ki je bil v zraku že dlje časa, torej globa v višini 50.000 evrov za lastnike neurejenih območji v občini, ki presegajo 3000 kvadratnih metrov. Naslednja bo lahko KBM Banka Klokočovnik pravi, da še vedno upa, da se bo našel primeren investitor za območje Arga, saj gre za „vitalen del Izole", a da A banka ocenjuje, da je območje vredno 30 milijonov evrov, kar pa je pretirano, zato je toliko težje, da bi se investitor našel. Je pa povedal, da bi Občina umaknila globo že, če bi se pri Argo- Upokojenci na izlet z geografi V državah EU, in seveda tudi v Sloveniji, demografski trendi kažejo intenzivno staranje prebivalstva in naraščanje deleža starejših ljudi v populaciji. Staranje družbe pa nikakor ni nekaj negativnega, pomeni predvsem, da ljudje živimo dlje, kot so običajno živeli doslej. V starosti morajo ljudje imeti možnost za dostojno življenje in možnost, da izberejo »svoj«, sebi čim ustreznejši življenjski slog. Kakovost življenja starejših ljudi ni odvisna le od primernega delovanja pokojninskega in zdravstvenega sistema, ampak tudi od ustreznih možnosti za dolgotrajno oskrbo, možnosti in spodbud za »podaljšano« aktivnost in izobraževanje, ustreznih delovnih razmer, pa tudi od odnosa družbe do starejših in starosti. Prav zaradi tega je pomembno vzpostavljati in ohranjati medgeneracijsko solidarnost, ki omogoči vsem generacijam, da tvorno in v sožitju ustvarjajo kakovost (so)bivanja in prepreči, da bi bile posamezne skupine odrinjene na rob družbe. V čem so prednosti medgeneracijskega povezovanja? V družbi prihaja do večjega razumevanja, sodelovanja in spoštovanja med generacijami, osebnostnega razvoja in aktivnega družbenega sodelovanja, krepijo se socialna omrežja in socialni kapital udeležencev, premagujejo se stereotipi o starih oz. mladih, idr. Na Filozofski fakulteti, Oddelku za geografijo smo dobro soočeni s problematiko staranja prebivalstva. Lansko šolsko leto smo v okviru predmeta Geogra- fija podeželja pod mentorstvom ga. Irme Slavič Potočnik izvedli projekt Medgeneracijskega sožitja v Domu upokojencev Izola. Pripravili smo tri delavnice z oskrbovanci doma. Osnovno šolo Livade, Gimnazijo Koper in študenti geografije. Ker je bil projekt zelo uspešen in dobro sprejet s strani vseh udeležencev, smo se na oddelku odločili, da letošnjo šolsko leto ponovno prinesemo nekaj svežine v Dom upokojencev Izola. Marca 2010 so na prvi delavnici lini odločili, da bodo omenjena zidova porušili in nekoliko uredili območje, in tako omogočili mimoidočim vozilom pogled na morje, po možnosti pa uredili še pešpot. Pričakuje pa tudi, da se bo zdaj začela bitka pritožb in tožb. Enaka usoda pa menda čaka tudi lastnika območja Ribe, banko KBM, s katerimi pa že poskušajo najti najbolj primerno rešitev. Zelo odločno je nato župan izjavil, da tistega, ki ne bo uredil svojega zemljišča, bodo oglobili, pa bo. Zveni zelo preprosto. Videti pa še moramo, kako bo učinkovito. Župan odstavil vodjo inšpektorjev Na tiskovni konferenci je župan še pojasnil, zakaj je z mesta vodje občinske inšpekcije odstavil dosedanjega vodjo Almina Hu-removiča. Kot je znano, je pred časom Huremovič naredil kvalifikacijo za detektiva in župana prosil za pooblastilo, da lahko opravlja detektivsko dejavnost v prostem času izven območja Občine Izola. Župan je takrat pooblastilo podpisal, kasneje pa ga je, kot sam pravi, Drago Kos s Komisije za preprečevanje korupcije „okrcal“, da je s tem ravnal koruptivno. Zato je zdaj to pooblastilo tudi preklical. Huremoviča pa je z mesta vodje odstavil zato, ker je po njegovem mnenju tako pomembno funkcijo opravljal neuspešno, in z njegovim delom ni bil zadovoljen. Klokočovnik je tudi poudaril, da sta obe zadevi povsem ločeni. A.M. sodelovali učenci Osnovne šole Livade pod mentorstvom Lilijane Hrvatin. Aprila smo v Dom upokojencev Izola povabili skupino dijakov iz Gimnazije Koper pod mentorstvom ga. Helene Ruter. Delavnico smo začeli z »debatnim krožkom«, kjer smo se z varovanci pogovarjali o načinu življenja nekoč in danes. Tretja in tudi zadnja delavnica se je odvijala v maju s študenti Filozofske fakultete. Odpravili smo se na krajši sprehod do cerkve, kjer smo v uri in pol predstavili kaj se na Oddelku za geografijo učimo. S seboj smo prinesli vejice in plodove različnih dreves, ki so jih poskušali varovanci prepoznati, različne vrste prsti, merili smo temperaturo zraka in hitrosti vetra. Varovance smo tudi naučili uporabljati kompas in pogovarjali smo se o demografiji. Menimo, da bi bilo v Sloveniji potrebno bolj razvijati programe medgeneracijskega sožitja. Večina starejših je sposobna avtonomno in načeloma nič bolj odvisno kot mlajši ljudje živeti svoje življenje, poleg tega pa je zmožna posredovati nam mladim mnogo vrednega iz zakladnice svojih izkušenj in nam veliko pomagati. Keli Jerman 0 ^ 5 Seja Občinskega sveta------------------------------------------- Subvencije za kanalščino Vendar ne za vse, ampak za socialno najbolj ogrožene, Vprašljiva je zakonitost sklepa, za vse pa je kriv republiški pravilnik o cenah teh storitev. Nadaljevanje 17. redne seje izolskega občinskega sveta se je pričelo z imenovanjem predstavnika ustanoviteljice v Svet zavoda Mestne knjižnice Izola, in sicer Srečka Gombača in Antona Juri-ševiča. Sledilo je glasovanje o svetniških pobudah, sedemnajsto redno sejo pa so svetniki zaključili s predlogom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Izola, ki med svetniki ni dobil večinske podpore. Pred pričetkom 18. redne seje so svetniki potrdili spremenjen dnevni red zasedanja, osrednjo spremembo pa je predstavljal umik informacije v zvezi s problematiko hipotek podjetja Istrabenz na zemljiščih v lasti Občine Izola. Informacija je bila svetnikom podana v pisni obliki. V nadaljevanju so po daljši razpravi svetniki v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč ter ga posredovali v 30 dnevno obravnavo članom občinskega sveta. Končno Jagodje - Šared Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za cesto in kolektor Jagodje - Šared. Zdaj strokovne službe ne bodo imele več nobenega izgovora, zakaj ne pohitijo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za to, tako potrebno cesto. Apartmaji v stanovanja Občinski svetniki so obravnavali dopolnjen osnutek spremembe zazidalnega načrta Livade - zahod (za območje B) ter ga poslal v 30 dnevno javno obravnavo. Spremembe so naravnane tako, da dejansko s tega območja izginjajo bazeni, turistični apartmaji pa se spreminjajo v stanovanja. To seveda zelo ustreza investitorjem in kupcem (nižji DDV), glede na ceno stanovanj pa gotovo tam ne bo mladih izolskih družin. Na predlog Alojza Zorka, svetnika IJN svetnika je občinski svet, po vroči razpravi, sprejel spremembe besedila 7. člena tega istega odloka,odloka, ki dejansko omogoča prekvalifikacijo turističnih apartmajev v stanovanja. Subvencije za kanalščino Po sprejetju predloga Odloka o razglasitvi izolskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena v prvi obravnavi je bila daljše razprave deležna tudi informacija v zvezi s subvencioniranjem cen za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Po razpravi so sprejeli sklep o subvencioniranju največ 50% cene storitve uporabe javne infrastrukture (omrežnine) ter 20% cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Subvencije bodo deležni socialno ogroženi občani. Nagrade V zaključnem delu 18. redne seje so svetniki sprejeli sklep, da se priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre za leto 2010 podeli dramski igralki Saši Pavček. Prav tako so potrdili predlog za podelitev priznanja Občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom, nagrade ter ustrezne listine Karmelu Klevi za življenjsko delo na področju likovne naivne umetnosti. Hkrati so denarno nagrado Občine Izola z ustrezno listino podelili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Korte za 30 let dela na vzgojno izobraževalnem, kulturnem in varnostnem področju. Cesta za Šared še ni nared Občinski svetniki so sprejeli Podroben prostorski načrt za gradnjo nove ceste od Jagodja do Šareda. Na ta dokument so Izolani, posebej pa prebivalci podeželja čakali res predolgo, seveda pa to ne pomeni, da se bo gradnja ceste kar začela, saj je treba dokončati še nekaj zelo pomembnih postopkov. Med drugim tudi odkupti nekatera zemljišča. Obstoječa lokalna cesta Izola - Korte, po kateri poteka navezava mesta z zaledjem, ni prometno tehnično ustrezna, zaradi lege na strmem in deloma plazovitem območju kompleksna sanacija ni možna oz. bi zahtevala izrazito visoka finančna sredstva in velik poseg v območje »izolski amfiteater«. Prav tako na obravnavanem območju ni urejena odvodnja fekalnih odpadnih vod. Za naselje Šared je v izdelavi lokacijski načrt, ki bo omogočil bistveno povečanje naselja in števila prebivalcev, zato je zbiranje in odvod fekalnih odpadnih vod nujen. V konceptu odvodnje in čiščenja odpadnih vod mesta Izola je predvideno zbiranje vseh fekalnih odpadnih vod in navezava na kanalizacijsko omrežje mesta Izola ter končna dispozicija na centralni čistilni napravi v Kopru. Predvidena je izgradnja nove povezovalne ceste in vzporedna izgradnja fekalnega kolektorja »Š« v skupnem koridorju oz. trasi. Načrtovana rešitev je usklajena tudi s predvidenimi posegi državnega pomena. Nova povezovalna cesta se naveže na predviden priključek HC Jagodje, opredeljen v državnem lokacijskem načrtu. Na območju pod Šaredom se cesta priključuje na obstoječo lokalno cesto Izola -Korte. Trasa poteka preko območja, ki je opredeljeno kot deponija izkopnega materiala pri gradnji predora na HC Koper - Izola. Tako bo načrtovana cesta služila tudi kot dostopna cesta na deponijo, po izvedbi zasutja pa se bo preko območja navezala na lokalno cesto. ur Na Medljanu je manjkal le Wild West V soboto so na Turistični kmetiji Medljan pripravili 12. dan odprtih vrat Konjeniškega kluba Medljan, ki postaja ena tradicionalnejših izolskih prireditev. Vsako leto se tega zanimivega konjeniškega dogodka udeleži več ljudi in letos jih je bilo blizu 700 in imeli so kaj videti. Ves dan so si lahko ogledovali konje in delo na kmetiji, v popoldanskih urah pa so člani kluba pripravili voden ogled kmetije, se poučili o pripravi konj na jahanje (čiščenje, sedlanje in uzda-nje konja), otroci so lahko zajahali konja in se sprehodili po maneži, spoznali šolo jahanja na lonži, visoko šolo dresure in videli tekmovanje v spretnostnem jahanju. Odpadel je le western show, toda tudi brez tega je bilo na Medljanu lepo. NOVO V SOBOTO DNE 03.07.2010 BOSTE PRI MLEKOMATU V IZOLI (vcentru polegtaxistovi OB NAKUPU 1 LITRA MLEKA PREJELI BREZPLAČNO STEKLENICO. HKRATI PA BO OB NAKUPU VEČJIH KOLIČIN ,0^ MLEKA (5-10L) CENA L/MLEKA LE 0,80 €. OB NAKUPU DOBITE 10L POSODO GRATIS. X VABLJENI w. imetij»-zjajn* Pojasnilo uredništva Čeprav še niti ne vemo, kdaj bodo lokalne volitve so nekatere stranke že pohitele s prikrito predvolilno kampanjo za svoje županske kandidate. V uredništvu smo prepričani, da je izmenjava mnenj in stališč sicer zelo demokratično dejanje, vendar je treba pri tem ločevati resno zaskrbljenost piscev od predvolilnega populizma, zato bomo, v bodoče, vse do začetka predvolilne kampanje za lokalne volitve v Reaktorju objavljali pisma podpisana s strani stranke ali liste, ne pa kandidatov. Komu je v napoto izolska tradicija? V poštne nabiralnike smo Izolani minuli teden prejeli občinsko glasilo Bobnič - La Grida, v katerem je bolj kot ne našel prostor le reklamni material trenutne občinske oblasti. Občinsko glasilo je sicer profesionalno oblikovano, a vendar menim, da so bili stroški tovrstne neekološ-ke tiskovine odločno predragi za občino, ki vedno bolj tone v rdečih številkah. Ne glede na vsebino glasila, pa me je prizadela vest, da so ukinili Ribiški praznik! Ali je res potrebno izbrisati iz Izole vse, kar je vezano na spomin in na dejavnost, ki je imela v našem mestu najdaljšo tradicijo?! S tem je mesto izgubilo košček svoje duše. Že res, da je Ribiški praznik v zadnjih letih izgubil pomen, saj je bil bolj kot ribiški praznik čevapčičev in česa drugega. To pa ne pomeni, da ga moramo ukiniti, ampak nam daje izziv, da ga vrnemo in osredi-nimo tam, kjer je nekoč že bil. To našo tradicijo je potrebno obuditi in ji povrniti nekdanji blišč. Se spominjate brodetov na ribiških barkah, pečenih sardel, sardonov, papelin, šurov, škombrov, vloženih slanih ribic, vrtečega vola, športnih iger, kot je bila vleka vrvi, plezanja po zamaščenem drogu do zvonca, ognjemeta in še in še? Ribiški praznik ni le del izolske tradicije. Je priložnost, ko na ulici Izolani srečamo svoje sorodnike, znance, prijatelje in se v sproščenem vzdušju zabavamo, sprehodimo mimo stojnic, poskusimo morske dobrote in izdelke naših vinarjev, ki slovijo še iz časa Beneške republike kot eni zmed najboljših. Ribiški praznik je vse to in veliko več. Ne smemo pozabiti, da je v skoraj petih desetletjih obstoja ta praznik uspel pripeljati v Izolo množice turistov iz bližnje in daljne okolice ter tako ponesel razpoznavnost Izole v svet. To je bila priložnost za promocijo ribištva in njegove tradicije, oljkarstva, vinogradništva, turizma in obrti. To so zadeve, po katerih je Izola še danes razpoznavna in družbeno-zabav-ni dogodki, kot je ta, so priložnost za promocijo in razvoj na področju turizma, saj zadovoljni obiskovalci širijo svoje vtise od ust od ust, kar je najbolj učinkovita in poceni reklama. Vendar kot kaže, se je nekdo Reaktor pripravljen odreči temu prazniku, istočasno pa bi ga radi Pirančani vzeli za svojega?! Ribiško poletje, kot so nekateri poimenovali »množico« poletnih prireditev, je le pesek v oči, s katerim želijo nekateri prikriti dejstvo, da Izola na tem področju samo nazaduje. Izola potrebuje odmeven tradicionalni Ribiški praznik in vzporedno množico prireditev, ki ji bodo povrnile dušo in to ne samo v času poletnih počitnic, ampak preko celega leta. Tradicijo je potrebno negovati, vzpodbujati, jo plemenititi - vsak svetovljan išče na svojih popotovanjih avtohtonost in avtentičnost. Izola ima vse pogoje, da sodobnemu turistu ponudi tisto, kar išče. Boljši jutri moramo ustvarjati na stvareh, ki so naše, ki jih poznamo, obvladamo in smo z njimi razpoznavni, drugačni. To je naloga vodstva Občine Izola, ne pa uničevanje tradicije zgolj zato, ker je ne poznajo in je ne razumejo. mag. Igor Kolenc Po Bobniču na boben Poleg Mandrača imamo Izolani sedaj pred sabo obnovljen Bobnič. Po njem se vidi kako hitro se približujejo lokalne volitve. Seveda je pohvalno, da si je mesto nadelo lepšo obleko (beri omet -fasado), a koliko se nas ob tem zaveda, da je bistvo očem skrito? Med odtujenostjo, ne-sproščenostjo, vsakdanjo naglico, se novega dne skoraj bojimo. Vodilna občinska ekipa, ps. »sedaj sem v dilemi koliko županov šteje,« bi bila poštena, če bi našla seznam volilnih obljub in enostavno odkljukala izpolnjene obljube. Ker je toliko županov, bi seveda moral biti rezultat rešenih zadev pomnožen z njihovim številom. Pa je temu tako?? Pravzaprav me je k pisanju spodbudila informacija o izgradnji kulturnega centra v Arigoniju. Ce ne bo denarja iz EU, potem so to seveda iluzije. In bolje bi bilo da so. Nekako nehote sem se ob predstavljenih slikah vprašala, ali sedanja arhitektura res ne more dlje, kot do neke škatlaste forme? Kulturni center v Arigoniju bi zagotovo lahko popestril življenje v našem mestu, toda če ni denarja za javne prireditve oz. je ta zelo okrnjen in ker se večina ubada s kalupom preživetja, me zanima kdo se bo potemtakem zbiral v tem hramu? In če bo škatlasta forma kljub vsemu postala realnost, koliko dreves bo padlo v tem parku, ki je že sedaj strokovno zelo razredčen. Če se na kratko vrnem še k ometom, imam vprašanje ali je iz občinske malhe padel kakšen cent tudi za izolacije, saj tako radi govorimo o varčevanju z energijo. Končno je pohvalno, da je mleko-mat tudi v Izoli, ker pa je ob komunalnih odpadkih, je ne-pohvalno. Prav tako je ne-pohvalen odnos do kmetijstva, ki po mojih informacijah na našem podeželju ne pomaga pri razvoju ekoloških kmetij. Edina zna- na je kmetija Mivšek na Medljanu. Čas bi že bil, da spregledamo, da se ne prepustimo melanholiji, da postane vsebina važnejša od zunanjosti. Vsebina smo mi naša sreča, sproščenost, pripravljenost na sodelovanje. Kako bo jutri in kako pojutrišnjem lahko pove večina, če bo -boto čutiti že v jeseni. Lepo poletje vsem Viktorija Proti Stanovanjskemu skladu Izolski odbor Oljke - stranke slovenske Istre nasprotuje načinu s katerim se ustanavlja javni stanovanjski sklad Občine Izola. Težko vnaprej napovemo smotrnost ali utemeljenost samega sklada, saj o njem enostavno vemo premalo. Dejstvo je, da gre za izjemno pomembno strateško usmeritev delovanja izolske občine, ki je po napovedih povezano z upravljanjem 10 milijonov evrov premoženja v nepremičninah. Poleg tega iz dokumentacije, ki je predložena v obravnavo Občinskemu svetu, najbolj jasno izhaja, da bi bila ena osnovnih nalog stanovanjskega sklada uskladitev novih neprofitnih najemnin, ki se bodo drastično povečale. Strinjamo se, da je pomembna tudi ekonomičnost poslovanja izolske občinske uprave, vendar je potrebno v težkih kriznih časih, ki so se močno izrazili prav v izolski občini, ohraniti močno socialno noto. Poleg tega težko verjamemo študiji izvedljivosti, ki pri ustanovitvi in delovanju javnega stanovanjskega sklada predvideva minimalne dodatne kadrovsko - organizacijske stroške. V preteklosti se je žal pogosto izkazalo, da so take ocene dokaj nerealne. Ustanovitev takega sklada bi morala biti tehtno presojena in široko predstavljena mnogo prej, kot pred eno izmed zadnjih sej trenutne sestave Občinskega sveta Občine Izola. Povsem neprimeren je tudi 15- dnevni termin javne obravnave, ki se bo zaključil v juliju, v polnem dopustniškem času. Nepopolna in v številnih členih dvoumna je tudi sama vsebina odloka ter študija izvedljivosti, ki jo je izdelalo zasebno podjetje. Če občinska uprava ni zmogla urediti ustreznega upravljanja občinskega stanovanjskega fonda v skoraj štiriletnem obdobju, bi to nalogo morala prepustiti v odločanje novemu občinskemu svetu, ki se bo formiral že po nekaj mesecih in bo lahko sprejel bolj odgovorne in tehtno premišljene odločitve, upoštevaje mnenja širše javnosti. Vojko Ludvik, Oljka Izola Nagrado Bertu Pribcu Oljka - stranka slovenske Istre je bila ena izmed številnih pobudnic podelitve Priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre za leto 2010, gospodu Bertu Pribcu, staroselskemu Istranu, Šavrinu in Slovencu, ki je slovenski jezik in kulturo ponesel v svet s številnimi pesniškimi zbirkami, prevodi, knjigami, eseji, razpravami in članki. Literarna kritika ga je uvrstila med najvidnejše književne ustvarjalce slovenske diaspore. Predlagatelji za podelitev Priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča Bertu Pribcu so bili Kulturni klub Istra, literarna revija Fontana, Oljka, Slavistično društvo Koper in Kulturni klub Beseda Slovenske Istre, ki tako po številčnosti, kot po raznolikosti, predstavljajo po našem mnenju tudi najbolj konsistentno in utemeljeno kandidaturo. Zato smo razočarani in presenečeni, da se Komisija za podeljevanje priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča ni odločila za Berta Pribca, ki je eden najbolj vidnih nosilcev šavrinske kulturne identitete. Ob tem pa najbolj ostro zavračamo utemeljitev predsednika komisije za odlikovanja Konija Steinbacher-ja, ki je utemeljitev predloga letošnjega odlikovanja zaključil s skoraj neprimernimi besedami: »Prepričani smo, da je dramska igralka Saša Pavček na polju scenskih umetnosti morda edina ustvarjalka, ki si za svoje dolgoletno delo zasluži priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za leto 2010«. V Oljki - stranki slovenske Istre smo prepričani, da temu ni tako. Oljka Izola Občinski stanovanjski sklad Rabimo Sklad ali višje najemnine? Ustanovitev javnega stanovanjskega sklada Občine Izola je lahko dobra vzpodbuda pospešeni stanovanjski gradnji. V analizi upravičenosti ustanovitve sklada je zapisano tudi nujno povišanje neprofitnih najemnin. Tudi na ta vprašanja je treba najti odgovore v obdobju med prvo in drugo obravnavo odloka o ustanovitvi javnega stanovanjskega sklada Občine Izola. Razprava na seji občinskega sveta je že ob prvi obravnavi pokazala, da je vprašanj kar nekaj pa tudi sam dokument ni dovolj popoln za sprejemanje, čeprav ga je pripravljala, za občino v zadnjem času uspešna odvetniška pisarna, ki jo vodi doc. dr. Aleksij Mužina. Svetniki so namreč opozorili na to, da v gradivu še ni zapisano niti to s kolikšnim kapitalom razpolaga sklad, prav tako ni jasno ali bo sklad razpolagal tudi s poslovnimi prostori in celo zemljišči v občinski lasti. Odvetnik Mužina in občinsko vodstvo so sicer pojasnjevali, da gre za vzporedne postopke, saj bo v obdobju med prvo in drugo obravnavo narejena dokončna cenitev vrednosti stanovanjskega fonda, pripombe svetnikov, da bi moral sklad upravljati tudi s poslovnimi prostori da je treba doreči njegove pristojnosti v odnosu do občinskega sveta in podobno, pa so razumeli kot del javne obravnave in jih bodo upoštevali pri pripravi odloka za drugo obravnavo. In čeprav je bil predlog najprej predviden za sprejemanje po skrajšanem postopku ter nato prekvalificiran v sprejemanje po rednem postopku s 15 dnevno javno obravnavo, so svetniki le dosegli, da je za obravnavo zdaj na voljo mesec dni. Negativna ocena koncesionarju Če bi brali obrazložitev dobesedno, potem bi lahko rekli, da dosedanje delo koncesionarja (Stavbenik servisne storitve) ni bilo posebej kvalitetno, čeprav je res, da so svetniki vsa ta leta njihova letna poročila sprejemali brez posebnih pripomb. V obrazložitvi namreč piše, da Občina Izola vse do sedaj ni imela učinkovitega pregleda nad njeno nepremičninsko bilanco, niti ni imela rešenega vprašanja in pokritosti javnopravnih evidenc, kar pomeni, da ni imela celostnega pregleda nad nepremičninskim (stanovanjskim) stanjem v občini. Seveda pa takšna ocena ni nastala v občinski hiši ampak jo najdemo v študiji o možnosti ustanovitve Stanovanjskega sklada v Občini Izola, ki jo je izdelalo podjetje EL-MARKT d.o.o. iz Portoroža. A to ni najbolj zaskrbljujoča ocena iz te študije. Bistveno bolj nas lahko skrbi ocena, da so naše neprofitne najemnine vsaj za polovico prenizke. A pojdimo po vrsti. V študiji smo prebrali, da ima Občina Izola v lasti 343 stanovanj skupne površine 18.184,13 m2. Poprečna površina stanovanja znaša 53 m2, kar po normativu zadošča za nastanitev 4-član-ske družine. Od tega je 87,46% stanovanj oddanih. Prostih oz. neoddanih stanovanj je 30 oz. 12,54%. Vrednost stanovanjskega fonda je cca. 22.730.000 EUR (1.250 EUR za kvadratni meter stanovanja). Prihodki od najemnin stanovanj so v letu 2009 znašali 395.280 EUR. Res prenizke najemnine? V študiji avtorji ugotavljajo, da v Sloveniji poprečna neprofitna mesečna najemnina za kvadratni meter stanovanja velikosti 53 m2 znaša 3 EUR/m2. V Občini Izola pa poprečna mesečna najemnina za kvadratni meter takega stanovanja znaša 1,98 EUR. Mesečna neprofitna najemnina za 55 m2 stanovanja v Občini Izola znaša poprečno 109 EUR. Najemnine v Izoli na letni ravni predstavljajo 1,74 % vrednosti stanovanjskega fonda, kar ne zadošča niti za ohranjanje enostavne reprodukcije le-tega. Minimalna vrednost letnih neprofitnih najemnin, ki še omogočajo dolgoročni obstoj stanovanjskega fonda je 3,18 %, maksimalna pa znaša 4,68 % vrednosti nepremičnine. V skladu z izračunano srednjo vrednostjo neprofitnih najemnin za stanovanja, bi lahko samo iz naslova povišanja najemnin sklad vsako leto pridobil cca 450.000 EUR dodatnih sredstev za reševanje težav na področju stanovanjske politike. Ko je razprava prišla do te točke pa je postalo na seji precej vroče, saj je svetnike čakala še razprava o zelo konkretnem povišanju cen kanalščine, zato so predlagatelji ustanovitve sklada pohiteli s pojasnili, da je to le ocena iz študije in da niti ne razmišljajo o dvigu neprofitnih najemnin. Odgovor sicer ni prepričal je pa vsaj pomiril. Denar in kadri Sredstva za poslovanje sklada naj bi zagotavljali iz sredstev občinskega proračuna in iz sredstev državnega proračuna, iz sredstev ustvarjenih s prometom z nepremičninami, iz najemnin za stanovanja, poslovne prostore in garaže, iz naslova kupnin za prodana stanovanja in iz prihodkov ustvarjenih z lastnim poslovanjem. Letni strošek dela zaposlenih na Skladu bo znašal 119.300 Eu-rov letno večina zaposlenih je že zdaj v službi na občini, dejansko predvideni novi strošek Občine Izola, bo strošek zaposlitve inženirja, ki je ocenjen na 23.200 EUR letno. ur Novo zbiranje pooblastil. Na tiskovni konferenci ZDUS o Vzajemni sta predsednica dr. Mateja Kožuh Novak in podpredsednik Mirko Miklavčič poudarila, da upokojenci niso nikoli nameravali prevzeti Vzajemne. Pomagali so samo članom, da se organizirajo in usmerijo Vzajemno v pravo smer. V ZDUS pričakujejo, da bo že v tej številki Uradnega lista objavljen sklic skupščine vzajemne zavarovalnice Vzajemna, saj mora biti skupščina sklicana še ob izteku pristojnosti izredne uprave. Ta bo namreč sklenila devetmesečno poslovanje 23. julija. Ker hočejo člani Vzajemne (mladi, zaposleni in upokojenci) zavarovalnico ohraniti kot neprofitno ustanovo in hoteli nadzorovati, kaj in kako dela uprava z njihovim denarjem, se bodo pač še enkrat lotili zbiranja pooblastil, da bodo imenovali svoje predstavnike v nadzorni svet. Izolski upokojenci bodo pooblastila dobili v podpis po pošti in v Društvu upokojencev verjamejo, da bo odziv tudi tokrat dober. Upokojenci spet na Mašim Tudi letos se bomo izolski upokojenci srečali, v petek 16. julija 2010, z ilir-skobistriškimi upokojenci na Mašunu. Poleg nas so njihovi gosti tudi slovenski upokojenci iz Trsta in MoPZ “ F. Venturini “ iz Domja, ki bo z našim ŽePZ “ Sinji galeb “ in MePZ “ A. Šuligoj “ sodeloval v kulturnem programu. Gostja srečanja bo tudi predsednica ZDUS ga. Mateja Kožuh Novak. Na poti na Mašun si bomo ogledali grad Prestranek in rejo islandskih konj. Po malici bomo odšli na farmo, kjer gojijo frizijsko govedo. Za konec pa si bomo ogledali še, za naše kraje posebno, ambrus govedo. Prijave sprejemamo v pisarni društva ob uradnih urah, to je ob ponedeljkih in sredah. Vabljeni! Predsenik DU Izola, Marjan Pavlič. Članom Društva invalidov -Člane Društva Invalidov Izola obveščamo, da bo društvo od 5.7. do 18.7.2010 in od 1.8. do 8.8.2010 ZAPRTO zaradi koriščenja letnega dopusta. -V vmesnem času to je od 19.7. do 30.7. je društvo normalno ODPRTO. - Dne 4.9.2010 organiziramo izlet v Domžale na praznovanje 35. obletnice Dl Domžale. Z vpisovanjem začnemo v sredo, dne 11.8.2010. MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefančič s.p. MOB 040/ 624 - 225 MOB 041/703 - 927 V Kortah se je zbijalo natančno Rokomet Balinanje Prišel je Eurofest V soboto se bo v Izoli s slovesno otvoritvijo ob 20. uri začel letošnji 18. Eurofest. Ta mednarodni rokometni praznik bo na Slovenski obali potekal od 3. do 8. julija. Tudi tokratna prireditev se bistveno ne razlikuje od dosedanjih izvedb. S svojo zasnovo in jasnim ciljem - popularizacija rokometa in druženje mladih, ostaja v svetu dovolj močan magnet, ki je letos v Izolo letos privabil več kot tri tisoč glavo množico športnic in športnikov iz enaindvajsetih držav. Izola, delno tudi Koper, bo tako slab teden dni živela v znamenju rokometa in mladih, ki bodo v to nekdaj ribiško, zdaj pa vse bolj turistično mesto, znova vnesli živahen utrip. Letos bo po lanskem vpadu udeležba zelo visoka, saj je udeležbo najavilo nad 170 ekip, s čimer bo izenačen doslej rekordni obisk Eurofesta. Moštva prihajajo iz štirih kontinentov, tako da bo Obala preplavljena z mešanico svetovnih jezikov. V tekmovalnem programu bo sodelovalo enaindvajset ekip, ki se bodo pomerile v osmih starostnih kategorijah. Pričakovati je, da bodo tudi letos dvoboji postregli z zmerno mero tekmovalnega naboja, a brez ostrine, ki je značilna za prvenstvene spopade. Iz programa družabnih dogodkov gre omeniti tekmo »Primorske zvezde - Slovenske zvezde«, ki bo sledila otvoritveni slovesnosti in bo zbrala veliko znanih imen slovenskega športa. Novost letošnjega Eurofesta je akcija »Fair play poteza«, ki je nastala s sodelovanjem s Slovensko olimpijsko akademijo. Z njo želijo udeležence opozoriti na pomen in uveljavljanje športnega odnosa na tekmovanjih, kar bo na otvoritvi opravil olimpionik Miro Cerar. Pesta mednarodna zasedba pa ne bo le na igriščih, pač pa tudi ob njih. Tudi sodniki prihajajo iz različnih koncev sveta, tako da bo Eurofest res postal nekakšen svet v malem. Svet ljudi, ki so predani rokometu in ki želijo šport izkoristiti za krepitev prijateljstva med narodi. Te dni pričakujejo organizatorji prihod še zadnjih najavljenih ekip iz tujine, kar nekaj domačih pa bo v Izolo dopotovalo v soboto. Organizacijski odbor ima tako te dni dela čez glavo in vsi napori so tačas usmerjeni v namestitev udeležencev, pa tudi na otvoritveno slovesnost. Vremenoslovci sicer ne obetajo najboljšega vremena, kar pa zagotovo vsem navzočim na otvoritvi 18. Eurofesta ne bo pokvarilo dobrega razpoloženja. Program 18. EUROFESTA: sobota, 3. 7. :Otvoritvena slovesnost z mimohodom ekip ( 20.00 ) - Rokometna tekma Primorske zvezde -Slovenske zvezde ( 22.00 ) nedelja, 4. 7. ‘.Predavanje: Tone Goršič - Sodoben način igranja na-padalcevf 20.30 ) - Spoznavni večer - disco party ( 21.00 ) ponedeljek,5 . 7.:»TRŽNICA EURO-FESTA«: predstavitev držav udeleženk ( v parku Pietro Coppo in na Lonki ob 21.00 ) torek, 6. 7.:»Večeri prijateljstva« -Predstavitev Češke ( 21.00 ) sreda, 7. 7.: Izbor Miss in Mistra Eurofesta ( 21.30 ) četrtek, 8.7.: Zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad ( 22.00 )_________ Nogomet MNK Izola je v petek 18. junija 2010 organiziral veliko “fešto” ob zaključku tekmovalne sezone 2009/2010. Na tej prireditvi se je udeležilo preko 180 otrok, njihovih staršev in sorodnikov. Člani UO MNK Izola so ocenili, da se nas je zbralo cca. 300 privržencev kluba. Po ogledu nepozabne nogometne tekme naše reprezentance proti ZDA, so se rasposajeni otroci, mladostniki in ostali povabljenci preizkušali v dobrotah, ki jih je “kuharska ekipa” našega kluba zelo dobro pripravila. V zelo sproščenem in veselem vzdušju so trenerji, odborniki, igralci, starši in ostali udeleženci obujali spomine na minulo tekmovalno sezono. Prav tako je bilo veliko besed na račun bodočnosti kluba, saj je bilo enotno mnenje udeležencev, da je takih aktivnost v klubu premalo. Eden od udeležencev, ki spremlja nogometno dogajanje v Izoli veliko let nam je ob tem zaupal naslednjo izjavo: “Že veliko let se nisem tako dobro počutil v tem klubu, pa ne zaradi dobre pijače in jedače, ampak zaradi tega, ker smo bili prisotni vsi člani našega društva od najmlajših pa do veteranske ekipe”. Pohvaliti je treba predsednika Davida Zajca in njegove najožje sodelavce, ki so se za ta dogodek zelo dobro pripravili in zadevo zelo profesionalno izpeljali. Upamo, da bomo tovrstne aktivnosti v našem klubu še imeli, saj so take dejavnosti zelo pomembne za vzdušje in razumevanje med ljudmi, ki delujejo na različnih področjih našega društva. Posebno bi se radi zahvalili še Valterju Štihoviču, ki nam omogoča gledanje Svetovnega prvenstva, sponzorjem ter veteranom. V nedeljo je bilo na balinišču v Kortah državno prvenstvo v natančnem zbijanju za dečke. Ob otvoritveni slovesnosti in pozdravu Borisa Požarja, direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve občine Izola, se je začelo zares. Tekmovanja se je udeležilo 26 igralcev iz Slovenije. Zmagal je Zakrajšek Jan iz Postojne pred Božičem in Lulikom. Balinarski klub Korte je poskrbel za dobro organizacijo tekmovanja in obdaril zmagovalce s praktičnimi nagradami. Predsednik B.K.Korte Miran Kle-va l$e: Žarko Kovačič Svetovno nogometno prvenstvo se nadaljuje, nas pa vse skupaj »trese« nekoliko manj. Naši nogometaši so prizorišče zapustili in doživeli lep sprejem. Škoda, da niso izkoristili priložnosti proti reprezentanci ZDA in bi nato sami odločali o nadaljevanju. Pričakovati tujo pomoč nas je že velikokrat stala boljših uvrstitev. Ob vsem pa so dokazali, da je šport najbolj prodorna »politika«. Žal ostajajo še vedno veliki in mali in to nekoliko kvari stvari. Prav malim, pa daje šport veliko več priložnosti za dokazovanje in uveljavitev. Zato tudi moja trditev, da vsaka uvrstitev naših športnikov na katerokoli prvenstvo (EP,SP,OI) je velik uspeh, ne glede na uvrstitev. Izola je zaplula v športno poletno mrtvilo. Klubi in igralci so si vzeli nekoliko počitka. Ne prav veliko, saj jih že čez dober mesec dni čakajo priprave na nova prvenstva. Veliko lenarjenja ne bo koristilo, saj bo nadaljevanje Plavanje V Kopru se bo plavalo Plavalni klub Koper bo v soboto, 3.julija v olimpijskem bazenu v Žusterni, v okviru praznika Krajevne skupnosti Žusterna, organiziral mednarodni miting, ki ga sofinancira tudi Mestna občina Koper. Tako na sobotnem plavalnem tekmovanju “Pokal Kopra 2009”, pričakujejo udeležbo več kot 200 plavalcev iz 15 društev iz Slovenije, Italije in Flrvaške. Plavalci vseh starosti se bodo pomerili v devetih, predvsem krajših disciplinah, v štirih različnih kategorijah. Plavalni klub Koper bo razdelil kar 28 kompletov medalj, ki jih bodo prejeli po trije najboljši v posamezni kategoriji. Pokal Kopra in nagrado pa bosta prejela plavalec in plavalka za najvišji seštevek dveh razultatov (FINA točke). Tekmovanje bo potekalo v dveh delih: dopoldan ob 9,00 uri (razplavanje ob 8,00 uri) in popoldan ob 18,00 uri (razplavanje, ob 17,00 uri). Na startu organizator pričakuje člane mladinske reprezentante, ki so te dni na pripravah v Kopru, plaval pa bo tudi koprski olimpijec Matjaž Markič, ki naslednji teden skupaj z Emilom Tahirovičem pričenja priprave v domačem bazenu. toliko težje. V rokometni dvorani, razen lepotnih korekcij ni opaziti življenja. Oba kluba sicer migata in tudi v »zakulisju« se premika, saj oboji napovedujejo veliko boljši sezoni kot lani. O konkretnih spremembah ni dokončnih odločitev, zatika se pri imenih. Najbolj pomembno področje, klubska blagajna, pa naj bi bilo dorečeno. Seveda ne bo kopanja v denarju, stvari naj bi potekale v bolj normalnih pogojih. Bo pa Izola kar nekaj dni center svetovnega rokometa. Pričanja se Evrofest in zopet bomo imeli priložnost videti in slišati veliko različnih barv in govoric. Ponovno se bomo srečali z mnogimi, ki nas obiskujejo že dolga leta. Prav ta prijateljstva so pomembna, predvsem pa so dobra reklama za naše mesto. Tudi za udeležence je stvar pomembna, veselje ob zmagi poplača veliko vsakodnevnih odrekanj. Med vsemi udeleženci bo čas sigurno promoviral tudi imena, ki bodo v bodočnosti nekaj pomenila. Za naše klube in igralce to sigurno velja, saj so vsi najboljši »gulili« igrišča po vsej Izoli. Kot rečeno, aktivnosti se umirjajo in vsi si želijo le lepega vremena in poležavanja na plaži. Dober zasuk in ponovno bo treba vse znova. AMT ^TEHNIČNI PREGLEDI V IZOUI AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Južna Afrika je predvsem lepa in nič kaj nevarna dežela i ii m (A* A\Sv , m* Svetovno nogometno prvenstvo se je za slovenske nogometaše že končalo, nogomanija v državi pa tega ni opazila, saj počasi prihajajo na spored četrtfinalna srečanja, pa polfinalna, nato paše finalna, končni žvižg in veselje naroda, ki se bo naslednja štiri leta lahko hvalilo, da je najbolj žogobrcarsko na planetu. In ker nogomet je za marsikoga najpomembnejša stvar na svetu, za katero pridejo, v vrstnem redu, družina, prijatelji in služba, pomeni, da ne govorimo o kar nekem športnem naslovu. Nogomet, pravijo, je več od tega. Pa vendarle, je samo to. Letošnje nogometno prvenstvo je za našo ne več tako hudo mlado državico sicer pomembnejše od večine preostalih, preprosto zato, ker smo na njem lahko navijali za naše nogometaše, ne pa samo “proti” nogometašem določene sosednje države, kot je bilo v navadi sicer. In ker so bili v Južni Afrki prisotni naši nogometaši, so bili tam prisotni tudi naši navijači, a zaradi “pumpanja” določenih medijev, češ. Južna Afrika je eden najnevarnejših krajev na svetu, teh ni bilo toliko, kot bi jih sicer lahko pričakovali. A vseeno jih je nekaj bilo, tudi z našega mesta. Ob golu Angležev proti Sloveniji smo lahko opazili transparent Ribarjev, pogovorili pa smo se tudi z Guso, Iztokom Gustinčičem, ki je na južno poloblo priletel kar na letalu, ki je bilo namenjeno boljšim polovicam in staršem nogometašev. Gusa, dolgoletni nogometni delavec, je namreč že več let dejaven na področju Nogometne Zveze Slovenije, kjer trenutno deluje kot vodja U-15 reprezentance. Pravi človek, torej, da nam pove, kaj se je pravzaprav dogajalo v Južni Afriki. - Pravkar si se vrnil z Južne Afrike. Kakšni so bili tvoji občutki? - Najprej bi rad poudaril, da je bilo vse natolcevanje novinarjev in medijev o nevarnosti Južne Afrike ena velika laž, saj kraj ni nič bolj nevaren od povprečne države na zahodnem svetu. Jasno, če bi hotel človek najti težave, bi jih brez težav. Ponoči se lahko hudo opit odpraviš v pri- staniški del in vpiješ na mimoidoče, in jasno je, da se ne bo iz tega izcimilo nič dobrega. A kar se tiče normalnega preživljanja prostega časa, je Južna Afrika resnično lepa dežela. -Kako je vplivala nate ta medijska kampanija, češ, Johannesburg je hudo nevaren? - Zelo. Dovolj bo, da povem, da sem se pred odhodom odpravil do Ateljeja Judit v Koprski ulici, če mi lahko pripravi pas, v katerega lahko skrijem petsto evrov, ločeno, v primeru da me ugrabijo in okradejo, pa morda pustijo samo še pas (smeh). Zdaj se zdim sam sebi smešen, a tako, kot so to državo predstavljali, se mi je zdela to še najpametnejša zamisel, do katere sem sploh lahko prišel. Južna Afrika je v resnici odličen kraj za preživet zadnja leta življenja, kot to počnejo marsikateri Evropejci. Standard je nekoliko nižji od našega, kot je tudi cena za življenje. Klima je odlična, hrana tudi, država pa jemlje predvsem tistim, ki imajo. Ljudje pa so tudi zelo prijazni. Res je super kraj. - Lahko nam poveš, kot insider, kakšno je bilo vzdušje v slovenski ekipi? - Vzdušje je bilo super. Fante sem srečal predvsem po treningu, pa za kosilo ali večerjo, in takrat tudi vidiš v resnici, kakšno je vzdušje. Jasno pa, vedno velja pravilo, da to, kar se dogaja v ekipi, ne sme privreti na površje. - In kako je ekipa sprejela dramatičen zaključek svoje svetovne avanture? - Seveda so bili jezni, predvsem na sebe. A to je normalno. A vedeti moramo, da se ciklus te ekipe še ni končal. Skoraj vsi bodo lahko odigrali prvenstvo tudi čez štiri leta, razen nekaterih izjem, kot so Novakovič pa Kirm, ki pa v ekipi nimajo ključne vloge. Poleg tega pa je še nekaj mladih, s katerimi sem imel priložnost delati v U-19 selekciji, ki res dobro obetajo. - Omenil si, da igralce večinoma že dolgo poznaš. - Nekatere zelo dolgo. Miša Brečka sem naprimer izgubil v Fiesi, ko je bil star šele tri leta (smeh). Na srečo, se je zgodba končala srečno in smo ga našli, ko je nabiral neke polže nedaleč stran. Za Sarmo Handanoviča pa smo videli, kako dober je, ko je prišel še kot rezerva v mladinsko reprezentanco. Danes je resnično dober vratar, poleg tega pa še, ob Boštjanu Cesarju, vodi celotno obrambo. Odličen dečko, ki je v trenutku, ko me je opazil v jedilnici, takoj skočil name. In povem vam, ni ga malo. Z lahkoto bi me lahko zbil na tla (smeh). - Pa se preselimo nekoliko bolj lokalno. Kaj se dogaja z izolskim nogometom? - Ne dogaja se ravno veliko. Pa ne gre slabo samo izolskemu, temveč je problem na celi obali, tudi v Kopru. Pred leti sem polovico mladinskih reprezentanc lahko zapolnil z igralci z obale, danes pa jih skoraj ni več. Razlogov za to pa je več, med drugim tudi članarina. Ko sem bil še sam “mule” lahko takoj povem, da bi me članarina odvrnila od nogometa, to pa preprosto zato, ker si tega doma ne bi mogli privoščiti. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da mlajše selekcije vodijo izključno nekateri od staršev, kar ne pelje daleč, ne glede na to, kako se za to zavzemajo. Tudi predsednik kluba, ki ga sicer še nisem spoznal, je oče enega od otrok. Vseeno mislim, da bi moral klub voditi nekdo, ki ni osebno tako vpleten. Težava pa je seveda predvsem v sredstvih. Jaz imam lahko neskončno dobrih idej, a če ne prinesem zraven še nekaj evrov, te ideje nimajo vrednosti. Tako je danes v nogometu. - Kakšen pa bi moral biti realen domet izolskega mladinskega nogometa? - Prva liga, vsekakor. Igralcev iz nižjih lig takorekoč niti ne kličemo v državne selekcije. Morda nekajkrat še, a nato ne več, preprosto zato, ker igrajo na prenizkem nivoju. Stroški za igranje v prvi ligi za mladinske selekcije pa tudi niso tako visoki, da Izola tega ne bi zmogla. Je pa tukaj še eno dejstvo, ki bi ga rad poudaril. Dva kluba sta za tako mesto preveč. To je jasno in to nikamor ne pelje. - Če bi hoteli končati še nekoliko bolj globalno. So te “peklenske” vuvuzele resnično tako glasne? - Najprej naj povem to, da so vuvuzele samo kos plastike, ki nima nobene vrednosti. Ko sem hotel posikati “pravo” vuvuzelo in sem se odpravil v neko starinarnico, me je prodajalka nadrla, češ, mi tega ne prodajamo. To sploh ni nek tradicionalni južnoafriški inštrument, temveč, kot sem rekel, samo kos plastike, v katerega ne pihamo, ampak dobesedno “prdimo” z usti. Zvok, ki nastane pa poznamo vsi. In sploh niso tako hudo glasne, kot pravijo. Mislim pa, da jim organizatorji tekem “pomagaj®” pri doseganju teh decibelov s predvajanjem posnete osnove iz zvočnikov med tekmami. AM FtfWP.iT'fìirrfl u m sramiiijniffs Kultura in prosveta Čisto vse je lahko obleka Manekenka Kate Moss v obleki narejeni iz mreže proti komarjem z oglasom poziva k zbiranju denarja za nakup mrež za revne dežele. Reciklaža je v modni industriji dobila svoje mesto. In v Izoli tudi. Jutri, v petek, 2. julija ob 21.00, bo v KT1 performans v sklopu kreativnih delavnic “RECIKLIRANE OBLEKE”, ki jih v Klubu izolskih študentov in dijakov pripravljajo že od marca meseca. Svoje izdelke bodo predstavile Jasna Ratoša, Olivera Rakovič Bošnjak, Petja Urkovič, Lea Benko in Nadja Koršič, ki je bila tudi pobudnica teh ustvarjalnih delavnic, zato smo jo povabili na kratek pogovor. - Kdaj ste začeli z delavnicami in koliko je bilo sodelujočih? - Prva delavnica je bila 26. marca letos, vključno z menoj pa je ves čas sodelovalo pet kreatork, ■ Delavnice so bile brezplačne. - Delavnice so bile, seveda, brezplačne, nosilec programa je Mladinski svet Izola v sodelovanju s KIŠD. Projekt je podprla tudi Občina Izola. Zdaj smo jih zaključili in končni performance bo jutro, v petek 2. julija v izolskem KT1. - Ali boste kostume, ki ste jih izdelali, razen za performans v KT1, nato uporabili v še kakšne namene. - Kostume, ki smo jih naredili bomo predstavili v KT1, vendar načrtujem, da jih bomo predstavili tudi kje drugje u obliki razstave, saj je to projekt, ki ga nameravam nadaljevati. National so tudi naši Poslušalci Vala 202 že ves teden poslušajo popevko tedna, pesem z naslovom Anyone’s Ghost ameriške skupine The National. Tisti, ki manj spremljate glasbo boste morda skomignili z rameni, drugi, ki sledijo dogajanju na glasbeni sceni pa vedo, da so The National ena najbolj cenjenih ameriških rock skupin zadnjega obdobja. Novi album High Violet, s katerega je tudi omenjena pesem tedna pa je napovedal njihovo pot v “ligo prvakov”, v druščino akustičnih predatorjev mehkih src. Ko glasbeni novinarji v zadnjih dveh letih sprašujejo glasbene zvezde o tem, katera skupina jim je najbolj všeč, se celo taki mački kot Pearl Jam ali Killers brez zadrege spomnijo na The National. In res, skupina je v zadnjih treh letih gostovala na največjih televizijskih postajah in v najbolj znanih tv showih, pa vendar so fantje ostali zelo navadni, skromni in dostopni, kot so bili takrat, 27. junija leta 2005, ko smo jih gostili v Shoto klubu v sklopu zadnjega Mediteran festivala. Pravzaprav so prišli kot zamenjava za neko drugo skupino, dan pred nastopom in uredili smo jim prenočišče na Belvederju, sami pa so se odpravili v Shoto klub, kjer naj bi, na isti večer, nastopili skupaj z argentinskim harmonikarjem Renatom Borghettijem. Koncert Borghettija je bil izvrsten, potem je prišla nevihta, zmanjkalo je elektrike in The National so ostali brez nastopa. Pa so hitro ugotovili, da bodo počakali še en dan in so nastopili naslednjega dne, pred izbranim občinstvom, ki ni moglo verjeti, da lahko v dolini pod Belvederjem v živo posluša tako dobro skupino. In tudi njim je bilo všeč, vse, od prizorišča do občinstva, tako da so naslednji dan pozabili del opreme in so jo vozili za njimi na naslednji koncert na Dunaj. Leto dni kasneje so The National dokončno postali veliko glasbeno ime, nam pa je ostal lep spomin nanje in kontakti, ki jih ohranjamo ter skupinska fotografija pred njihovim odhodom v veliki svet. A.M. - Kje dobivate “surovine” oz. materiale, ki jih nato predelate? - Ker je delavnica na tematiko reciklaže, materiale dobimo doma, na smetiščih in odpadih. - S čim pa se sicer ti ukvarjaš? - Ukvarjam se s fotografijo, slika- njem, grafičnim oblikovanjem in pripravo na tisk ter z organizacijo različnih delavnic oz. vvorksho-pov/simpozijev. Oktobra 2009 sem diplomirala na Akademiji za Lepo Umetnost v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia), smer dekoracija. Tema moje diplomske naloge je bila fotografija in sicer odsevi v fotografiji, naslov “Trn luce e il riflesso” (Med svetlobo in odsevom). Trenutno sodelujem s KIŠD-jem in sem honorarno zaposlena na Zavodu za favnistiko Koper. p,m, Odšel je Jurček Pravzaprav je odšel Julij Ce-ner, glasbenik z veliko začetnico, mojster kontrabasa, ki je vzgojil generacije in generacije učencev glasbene šole, hkrati pa je tudi sam igral od otroških nog do zrelih let. Z bratom, Miškom, sta vrsto let skrbela za dobro počutje in prave glasbene užitke številnih generacij na obali, seveda pa se je njuna glasbena zgodba rodila že veliko pred tem, tam v prekmurskih ravnicah, kjer je glasba tako nekaj normalnega, kot je poletni maestral v teh krajih, kjer je Jurček preživel velik del svojeg življenja. Tisti z nekaj več leti na hrbtu se spominjajo njegovega sodelovanja z orkestrom Geze Baranja, ki je vrsto let nastopal v kavarni Astoria, nato pa še v night-baru, vse do jutra. Tega je bil vajen, igranja dokler so prsti še hiteli in dokler je bilo čutiti pripadnost ljudi. Spremljal je največje tistega časa, tudi Ivo Robiča, ki je bil takrat velika zvezda, kasneje pa je odšel na ladjo, igral vse do juga Afrike, nato se vrnil domov pa na morje in h koloniji prekmurskih glasbenikov, ki so prišli na obalo v šestdesetih letih, od bratov Horvat do Pircev in še koga. Jurček je bil glasbenik vsak trenutek svojega življenja, neštetokrat sva se srečala in nikoli se nisva pogovarjala o čem drugem razen o glasbi. Pa ne o kakršnikoli glasbi ampak o klasični pa o ljudski in o rocku. Jurček je namreč imel svoj specifičen pogled na glasbo. Cenil je dušo in znanje, manj pa tehniko, čeprav je bil, kot učitelj na glasbeni šoli, velikokrat posivljen v položaj, ko bi moral dati prednost tehniki. A Jurček se ni dal. To lahko potrdijo številni njegovi učenci, tudi Izolan, Marko Gregorič, eden najbolj cenjenih kontrabasistov v Sloveniji zadnjih let. Jurček je bil pač glasbenik z dušo in vsakomur je povedal tisto, kar je mislil, da mu je treba povedati, zato je znal biti tudi kritičen do tistih, ki po njegovem mnenju niso razumeli bistva glasbe. In glasba je bila zanj nekaj tako vzvišenega, tako popolnega, da enostavno ni dovolil, da bi se z glasbo ukvarjal nekdo, ki je ne razume. Pa čeprav je bil doma iz njegovih krajev in je bil super slaven. On te slave ni bil deležen nikoli, preprosto zato, ker se ni posvečal slavi ampak glasbi. Z bratom Miškom sta igrala takorekoč do včeraj. V super dragem hotelu ali na trgu. Čisto vseeno, samo da je glasba. Vsaj desetkrat sva se dogovarjala za daljši pogovor, kjer bi podrobneje opisal svojo glasbeno “kariero” a se je vedno izognil in izgovoril na kakšno stvar. Zdaj izgovora ne rabi več. Julij Cener je bil velik glasbenik, čeprav ni bil glasbena zvezda. Toda, bil je tisto, kar nekatere glasbene zvezde ne bodo nikoli. Mef lM.\\iIIIt\C 11 Četrtek, 1. julij 2010, št. 866 ----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi Četrtek, 1. julij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland Igrajo: Hilda Péter, Tibor Pàlffy, Norbert Tankó, Melinda Kàntor, Seba-stian Marina, Roberto Giacomello, Làszló Màtray Ko mož Katalin Varga odkrije, da ni Orbdnov oče, ženo pri priči vrže iz hiše. Pod pretvezo, da gresta obiskat bolno babico, se mati in sin odpravita proti Karpatom, kar za Katalin pomeni vrnitev tja, od koder je zbežala in kamor se ni želela nikoli več vrniti. S srebrnim medvedom za zvočno oblikovanje nagrajeni filmski prvenec je preplet cestnega filma in pripovedi o maščevanju ter sočutna filmska študija o travmatičnih posledicah posilstva. Ob 21.00 Perzijski princ: Sipine časa Režija: Mike Newell Igrajo: Jake Gyllenhaal, Gemma Arterton, Ben Kingsley, Alfred Molina, Reece Ritchie, Toby Kebbell, Ambika Jois, Richard Coyle Režiser fantazijske avanture Harry Potter in ognjeni kelih se poda med puščavske sipine srednjeveške Perzije, kjer se neustrašni mladenič Dastan s pomočjo spretnosti in poguma izkaže v bitki, zato ga kralj posvoji. Toda novopečenega princa bolj kot slava in bogastvo zanimajo divje pustolovščine, zato se s skrivnostno princeso Tamino podata v nevarno avanturo. Najti in zavarovati skušata božji meč, s katerim je mogoče upravljati čas, kar želi izkoristiti zlobni plemič Nizam._ Petek, 2. julij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland Ob 21.00 Perzijski princ: Sipine časa Režija: Mike Newell Sobota, S.julij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Perzijski princ: Sipine časa Režija: Mike Newell Ob 21.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland Nedelja, 4. juluj 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Perzijski princ: Sipine časa Režija: Mike Newell Ob 21.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland Ponedeljek, 5. julij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Perzijski princ: Sipine časa Režija: Mike Newell Ob 21.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland Torek, 6. julij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Perzijski princ: Sipine časa Režija: Mike Newell Ob 21.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland Sreda, 7. julij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland ob 21.00 Beograjski fantom Beogradski fantom Dokumentarna kriminalna drama,lh 22min, 2009, Srbija, Madžarska, Bolgarija,Jezik: srb- j| ščina - Režija: Jovan Todorovič Igrajo: Milutin B Miloševič, Radoslav Milenkovič, Marko Zivič, H Miloš Vlalukin, Nada Macankovič, Andrej Se- ■ petkovski, Cvijeta Mesič Film, prepleten z re- fl sničnimi dogodki, je postavljen na nočne ulice | Beograda, v letu 1979. Skrivnostni voznik belega dirkalnika z vratolomno vožnjo noč za nočjo izziva nemočne policiste. Upornika pričnejo vzpodbujati gledalci, ki vse bolj množično spremljajo divje dirke. Toda to ne ustreza oblastem, ki dogodke razumejo kot politično provokacijo med obiskom predsednika Tita na Kubi, zato aktivirajo vse sile, da bi ustavili beograjskega fantoma. »U\\\SK» fuscnjš Mednarodni folklorni festival Lonka ( Trg pri vratih ) IZOLAFOLK Folkorno društvo Val Piran, CKŠP Izola in Občina Izola Program Četrtek, 1. julija ob 21.00 - Lonka ( Trg pri vratih ) • Gruppo Folclorìstico Miliš Pizzinu, Sardenija ( Italija • “Maros” Folkdance Group, Madžarska • Mladi Glas&Planika Slovenian Dance Group Toronto, Kanada Petek,2. julija ob 21.00 - Lonka ( Trg pri vratih ) • Jantra Bulgarian Folkdance Group, Bolgarija • Folk Group Rozmaryn, Češka • Folk dance collective Ežerunas, Litva Vabljeni, vstopnine ne bo ! galerija INSULA SMREKARJEVA20izou,tel.os/6415303 0 Galerija Insula in Palača Manzioli MOST - PONTE - PUINT« BORIS BENČIČ, BARBARA JURKOVŠEK, SIMON KASTELIC, ROK ZELENKO, ISABELLA DEGANIS, RENATO TOSO, ANNAMARIA FANZUTTO, NEVIA BENES Galerija Al£a / »»/^1 Vabimo vas na ogled skupinske razstave članov društva LIK IZ IZOLE hotel Delfin razstava akvarelov Krbavčič Edo Vedute Izole - pred nastankom marine v Izoli Galerija Salsaverde / RUD Salsaveide - Kulturno umetn&o druitvo Salsaverde vabi vjmtek 09. julija ob 20. uri na otvoritev razstave Silvestra Plotajsa Sicoea Otvoritev bo vodil Darjan Gorela. Pretorska palača - Koper razstava od 2. julija do 30 julija Boris Rutar in Sean Rutar Dve izolski cerkvi, cerkev Sv. Mavra in cerkev Sv. Marije Alietske, sta odprti za obiskovalce po naslednjem urniku: ponedeljek - sobota 10.00 - 14.00 in 16.00 - 20.00 nedelja 11.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 V cerkvi Sv. Mavra je v zakristiji na ogled tudi razstava starih sakralnih predmetov “Zakladi svetega Mavra” ______________________Ogledi so brezplačni._______________ Poletni večeri ob filmu Kulturno-izobraževalno društvo PiNA tudi letos v koprski Taverni pripravlja cikel poletnih večerov od filmu. Julija in avgusta bodo tako ponedeljkovi večeri v znamenju avtorskega filma. V ponedeljek, 5.7. si bomo ob 21h ogledali film Vittoria de Sice Tatovi koles (Ladri di biciclette) iz leta 1948. Vstop je brezplačen. V primeru slabega vremena bodo projekcije preseljene v e-Kavarno PiNA, Kidričeva 43, Koper. Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 01.07. do 31.08.2010 odprta za obiskovalce: • ob ponedeljkih in četrtkih od 8.00 do 12.00 in od 18.00 h do 20.00 h. • ob torkih, sredah, petkih od 8.00 h do 15.00 h. • ob sobotah bo knjižnica zaprta. Središče za samostojno učenje in Borza znanja bosta delovala v času odprtosti knjižnice. --------------------------- Kulturni spomeniki-- Staro pokopališče bomo zaščitili Občinski svetniki so v prvi obravnavi sprejeli predlog Odloka o razglasitvi izolskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena. Sicer kulturno zgodovinsko in etično utemeljena pobuda bo dodatno obremenila upravljalna oziroma Občino, ki pa doslej ni veliko zapravila za svoje “spomenike". Pobudo za razglasitev starejšega dela izolskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena zaradi zgodovinskih in kulturnih vrednot je v letu 2009 podal občinski svetnik Silvano Sau v imenu Kluba svetnikov Italijanske samoupravne narodne skupnosti. Urad za družbene dejavnosti Občine Izola je odstopil pobudo v nadaljnje reševanje Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, ki je pripravil predlog za razglasitev starejšega dela izolskega pokopališča za kulturni spomenik lokalnega pomena, strokovne podlage za razglasitev in grafične priloge. Najpomembnejša je grobnica Degrassijevih V strokovnih podlagah, ki so bile osnova za razglasitev izolskega pokopališča za kulturni spomenik lokalnega pomena so v piranskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine med drugim zapisali, da se v naj starejšem delu pokopališča nahajajo grobovi najstarejših izolskih družin, uglednih in zaslužnih Izolanov skupaj z elementi, ki dokazujejo avtohtonost italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju, grobovi padlih v NOB, grobovi padlih v drugih vojnah in pripadnikov drugih vojsk. Posebno vrednost imajo nagrobni spomeniki v obliki obeliskov ter nekaj nagrobnih plastik, ki so žal večinoma brez signature. Posebej izstopa po svoji obliki in velikosti družinska grobnica - kapela Degrassi (goriški arhitekt Girolamo Luzzatto, 1910). Večinoma klasicistično oblikovani najstarejši nagrobni spomeniki so izdelani iz lokalnega kamna. Ciprese so dei pokopališča Podobno kot je skoraj brez izjeme v vseh istrskih pokopališčih je tudi za izolsko razpoznavni znak visoka piramidasta vednozelena cipresa (Cipressus sempervirens) ki krasi aleje. Zaradi svojih vizualnih značilnosti dominira v prostoru in predstavlja visoko vrednost s krajinsko oblikovnega vidika še posebno, ker na enem mestu raste večje število dreves. Pokopališče, znano kot »cimitero di Callelarga«, so odprli 2. novembra 1883. Iz leta 1883 je tudi vhodni objekt - vežica, ki je svojemu namenu začel služiti dve leti kasneje. Kapela sv. Mihaela je bila dograjena 7. maja 1886, posvetil pa jo je 29. junija 1887 škof J. N. Glavina. Aleje tega najstarejšega dela so urejevali vse do leta 1929. Obstajajo še nerealizirani načrti (avtor E. Longo) iz leta 1944 za širitev pokopališča in za izgradnjo nove mrliške kapelice na nasprotni strani obstoječega vhodnega objekta. Za opuščene naj skrbi občina Po mnenju strokovnjakov Zavoda je treba ohraniti podobo pokopališča v širši okolici, posebej pa vizualni pogled na vhodno vežico. Na ploščadi pred vhodno vežico ni možno posaditi zelenja večjih dimenzij (vključno s cipresami), ki bi zakrivali pogled na njeno arhitekturo. Grobnice in nagrobni spomeniki, starejši od 50 let, se varujejo po posebnih varstvenih režimih (točno opredeljenih za vsako posamezno grobno parcelo v upravljavskem načrtu in pokopališkem redu), ki veljajo ne glede na to, ali so grobni prostori trenutno v najemu ali brez najemnika oziroma plačnika. Prav slednje skrbi upravljalca pokopališča, saj je kar nekaj grobov in nagrobnih spomenikov že nekaj časa brez obiskovalcev in plačnikov. Pa vendar v Zavodu svetujejo, da se vsak zaščiteni nagrobni spomenik varuje v celoti, za kakršenkoli poseg pa je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda. Če se trenutni najemnik odpove grobnici ali grobni parceli, upravljalec (Komunala) te ne more oddati novemu najemniku, temveč prenese vse obveznosti na Občino Izola. Takšen je režim v 1. varstvenem območju, v 2. varstvenem režimu pa Komunala grobnico ali grobno parcelo lahko odda novemu najemniku s tem, da mora skrbeti tudi za morebitno sanacijo starega spomenika, ki ostane na prvotni lokaciji. Nove napisne plošče ni dovoljeno postaviti na stari nagrobni spomenik, temveč le na zidu desno ali levo od njega ali pa na vodoravni zeleni površini, tako, da bo stari spomenik viden v celoti. Palme lahko odstranijo Vrtno arhitekturno ureditev na pokopališču je treba ohraniti, v slučaju širitve pa upoštevati koncept dosedanje zasaditve. Dovoljena je le odstranitev palm ali visokega grmičevja s samega grobnega prostora. Odstranitev osušenih oziroma bolnih cipres je potrebno nadomestiti z novimi zasaditvami cipres. Urediti je treba lapidarij Potrebno je zagotoviti redna sredstva za vzdrževanje celotnega spomenika, še posebej za obnovo zaščitenih elementov ter za namestitev starih, najbolj zanimivih nagrobnih plošč in spomenikov iz morebitno zapuščenih grobov na posebno, za v ta namen prirejenem prostoru - lapidariju, ali ob obodnem zidu znotraj samega starejšega dela pokopališča (eventualno tudi v novem delu pokopališča). Razprava je pokazala, da sami pobudi nihče ne nasprotuje, saj je stari del izolskega pokopališča res vreden ogleda tudi kot kulturno zgodovinska turistična atrakcija, vendar pa se upravljale! bojijo težav z grobovi, ki nimajo lastnikov oziroma tistih, ki bi plačevali zanje, vzdrževati pa jih vseeno morajo, pa še pokopnih mest zelo primanjkuje, Občino seveda skrbi, kje bo dobila denar za takšne varovalne oziroma zaščitne posege. Do druge obravnave bo verjetno napisan še kakšen amandma, toda zdaj je bolj ali manj jasno, da po starem delu pokopališča ne bo mogoče postavljati česarkoli. D.M. Srečanje upokojencev bo v Kopru Letošnje srečanje upokojencev Primorske bo 10. julija 2010 v Kopru. Zaradi logističnih potreb organizatorja (ZDU MO Koper) prosimo, da bi se udeleženci tega srečanja predhodno prijavili na DU Izola. Prijave sprejemamo samo v ponedeljek 28. junija 2010 od 9.00 ure - 18.00 ure ali po tel.: 641 97 37 v pisarni Društva na Plenčičevi 3. Plaža v San Simonu ima novo obleko Na račun nekaterih delov plaže v kopališču v Simonovem zalivu je bilo kar nekaj pripomb, zdaj jih verjetno ne bo več, saj so dokončali obnovo tlakovcev na sprehajalni poti oziroma na ploščadi ob vodi, uredili pa so tudi peščena igrišča, postavili nov gostinski lokal in tako izboljšali ponudbo tega, že vrsto let, najbolj nagrajevanega izolskega kopališča. Promet v mestu Vse je v redu, nič ne Štirna V zadnjih desetih letih smo se v Izoli intenzivno ukvarjali s prometom, postavljali in podirali smo ležeče policaje, omejevali in poviševali hitrost vožnje, postavljali in podirali prometne znake. Slabše kot je bilo ni, toda veliko bolje tudi ne. Da bi bolje razumeli o čem govori to razmišljanje najprej predstavimo dva zanimiva dogodka, ki vsak po svoje dokazuje, da smo, tako v preventivi kot v kurativi zgrešili cilj in zadeli nekaj, kar nismo ciljali. Primera nimata zgodovinske brade ampak sta stara manj kot mesec dni. Zgodilo se je, takorekoč, včeraj. Otrok bi bil mrtev Zgodilo se je v Koprski ulici, eni tistih tipičnih, na novo pretlakovanih ulic starega mesta, kjer je vsakomur jasno, da je promet z motornimi vozili absolutno prepovedan in za večino vozil onemogočen, vendar to niti malo ne moti motoristov. Pa problem niso vozniki težkih motorjev, čeprav se najde tudi kakšen “težkokategornik” ki zapelje po ozki ulici. Ampak ti vsaj peljejo počasi, za razliko od skuteristov, ki so prepričani, da je treba izkoristiti tako lepo tlakovano ulico za samo-dokazovanje in dokazovanje koliko potegne njihov ropotajoči ali žvižgajoči predelanec. Zadnje leto dni jih je z vsakim dnem več. Dilerske poti so se umaknile s Sončnega nabrežja, kjer se ti parkrat na dan lahko zgodi, da naletiš na policiste v avtomobilu ali marici, po ulicah, tudi tistih najbolj prehodnih pa te nevarnosti, vsaj podnevi, ni. Ne le, da ni tam policistov, tudi redarjev ni in tako se vsake toliko, na ves glas in ves gas, mimo pripelje kakšen očela-den bledozgledajoči mladenič s pogledom, ki ne odkriva prav nič, razen tega, da mu ni čisto jasno, kje sploh je. In točno eden takih je pred nekaj dnevi v Koprski ulici podrl možakarja, takšnega, dovolj mladega in dovolj konkretnega, da jo je odnesel z zahtevnim zlomom roke in odrgninami. “Če bi bil kdo šibkejši, starejši ali otrok, bi se verjetno končalo tragično” je ocenil zdravnik, ki mu je oskrbel poškodbo. Skuterist brez tablice a s čelado, tako da ga ni mogel videti, je seveda odpeljal svojemu pomembnemu ramskemu poslanstvu naproti in izginil še preden bi ga kdo lahko ustavil. Zato so mu tudi svetoval, naj niti ne prijavlja dogodka, saj, razen svoje zlomljene roke, nima kaj pokazati ali povedati policistom. Poleg tega na nobenem koncu ulice ni prometnega znaka, ki bi prepovedoval vožnjo po ulici. Iz vrst občinskega redarstva pa je dobil namig, naj napiše par besed županu, ki bo svojim uslužbencem naročil, naj se problema lotijo z vso resnostjo. In, to je vse. Kazen, ker je padel Povsem druge vrste zgodbo smo izvedeli od Izolana srednjih let, ki je kolesaril od Kopra proti Izoli in pri avtokampu Jadranka nerodno zavil v desno ter zapeljal s kolesarske poti desno na travo, se naslonil na ograjo avtokampa in padel ter se odrgnil po rokah in nogah, tako da je krvavel. Povsem slučajno so takrat mimo peljali reševalci, ki so videli, da je poškodovan in so ga prepričali, da gre do zdravnika, čeprav je sam nameraval s kolesom do doma. Zdravnik mu je oskrbel odrgnine in ga poslal domov, sam pa seveda policiji sporočil podatke o poškodovancu, kot je to pač v navadi in po zakonu. In tukaj bi se zgodba lahko končala, če ne bi sledilo presenečenje v obliki položnice za plačilo kazni zaradi udeležbe v prometni nesreči in posledičnih poškodb. Pa, da ne bi kdo mislil, da je tisti, ki je kolesarju zaračunal kazen za njegov padec, ponesrečenca sploh kaj vprašal ali opravil ogled prizorišča nesreče. Ne, kar tako, od daleč, iz pisarne, je prišla kazen, zato ker je padel. Izolan, ki so se mu medtem odrgnine skoraj zacelile, je spoznal moč zakonov in tistih, ki skrbijo za njihovo izvrševanje, seveda vse zgolj skozi svetlo modro kuverto z mandatno kaznijo. Še sreča, da s pravočasnim plačilom lahko prihrani 20 Eurov oziroma polovico kazni. “Drugič bom zelo pazljiv, da ne bi kje padel” je še dodal. “In če bom, bom to sušal dobro skriti pred tistimi, ki me varujejo.” Samoorganiziranje občanov Na podobne težave opozarjajo stanovalci različnih delov starega mesta, ki, posebej ponoči, postajajo dirkališča različnih dvokolesnikov. Na pomanjkanje prometnih znakov in posebej nadzora pa so opozorili tudi stanovalci Ljubljanske ulice v kateri so številni lokali, trgovine in tudi stanovanja mladih družin z otroci in je ena tistih, ki zares živijo. Tudi zato je postala priljubljeno sprehajališče domačinov in turistov, posebej pa mamic z otroki. Na pripombe skuteristom in ostalim motoristom, ki mirno vozijo skozi ves ta živžav slednji odgovarjajo, da ni znaka, ki bi jim to prepovedoval. In ker ga res ni se stanovalci vse bolj samoorganizirajo, zadržujejo se na ulici, sedijo pred hišami in parkirajo kolesa tako, da je vožnja z motornimi kolesi vse prej kot preprosta. Včasih kdo od jeznih voznikov povzdigne glas a je v manjšini in se navadno umakne. Seveda pa so to včasih nevarni dialogi, saj gre včasih za prepotentneže, ki jih prav nič ne moti, če se skozi ulico pripeljejo na Manziolijev trg, ko je tam kakšna prireditev. Kot da bi hoteli povedati: “Kaj nam pa morete.” Zakon sam nič ne določa Glede na različna tolmačenja oziroma pojasnila, zakaj ni več znakov, ki bi prepovedovali vožnjo po ulicah, smo prejeli kar nekaj pojasnil in večina je logičnih. Od tega, da bi imeli mesto polno prometnih znakov do pojasnil, da zakonodaja ulice razume kot prostor, kjer je vožnja prepovedana. Pregledali smo zakonodajo a v njej nismo našli nobenega določila o tem, da so ulice starih mestnih jeder zaprte za promet z motornimi in drugimi vozili. Zato smo vprašanje, kako se nameravajo lotiti tega problema, še posebej sredi turistične sezone, zastavili Komisiji za urejanje cestnega prometa v občini Izola oziroma občinskemu redarstvu in izolski policijski postaji. Diego Bertok, pomočnik komandirja Policijske postaje Izola je bil v odgovoru kratek in uraden: Glede vašega vprašanja, ki se nanaša na vožnjo vozil v mestnem jedru, vas obveščam, da Zakon o varnosti cestnega prometa u nobeni določbi ne opradeljuje posebej vožnje v mestnem jedru. Velja splošno načelo, da morajo vozniki voziti po cesti oziroma površini namenjeni vožnji določenih kategorij vozil ter spoštovati cestno prometno signalizacijo. V kolikor bi želeli zapreti dostop z vozili na določeno mestno središče bi to lokalna skupnost morala urediti z ustrezno prometno signalizacijo ali fizično oviro. Blaž Maljevac iz izolske občine pa je povedal, da se v upravi zavedajo teže problematiko in jo imajo za eno od prioritet. Dodal je, da se je v torek sestala Komisija za tehnično urejanje prometa in da so prisotni člani komisije razpravljali tudi o teh primerih kršenja prometnih predpisov ter sprejeli odločitev, da bo Občina Izola dopolnila obstoječo prometno signalizacijo. Zaradi pomanjkljive signalizacije so občinski redarji kršitelje večinoma opozarjali, po namestitvi dodatne signalizacije pa bodo ukrepi zagotovo še strožji. Redarji in policisti na cesti Pobuda svetnika Liste Izolani, da se poveča prisotnost policistov in redarjev tudi po stranskih izolskih ulicah in da se tja večkrat odpravijo peš ali s kolesi, je občinska uprava sprejela in o tem so že govorili tudi na Varnostnem sosvetu. Pobuda je pravzaprav le konkretizacija želja občanov, ki so prepričani, da bi že pogostejša prisotnost varuhov reda zagotovila večjo varnost v mestu in občini. Če bo obrodila konkretne rezultate bo cilj dosežen, v nasprotnem pa se stanovalci starega mesta že pripravljajo na zbiranje podpisov podpore tej pobudi. D. M. Kriminalije Ce sodeluješ nisi “nategnjen” Spletni portal Obala.net, ki ga od nedavno ureja naš nekdanji predvolilni urednik, Darjan Gorela, je pred dnevi prvi pri nas objavil zgodbo o podjetnem Izolanu Zoranu Cvetkoviču, ki naj bi v začetku leta 2009 v bratovi hiši v Ilirski ulici (Jagodje) odprl fantomsko izpostavo panamske banke First Free Bank. Stranke naj bi vabil z obljubami o ugodnih obrestih. Za vloge, višje od 5000 evrov, naj bi obljubljal več kot 25-odstotne obresti na mesec. Obljubljal naj bi jim, da jim bo denar oplemenitil z vlaganjem na t. i. forex trgih. Kaj je Forex denarni trg? Forex je valutni trg, na katerem udeleženci zamenjujejo eno valuto za drugo. S preko 3000 milijardami dolarjev dnevnega prometa gre za največji, najdinamičnejši in najlikvidnejši kapitalski trg na svetu. V bistvu gre za, povedano preprosto, spremljanje valutnih razlik med valutnimi pari. Na osnovi informacij se odločimo za nakup ali prodajo valute v valutnem paru. Pravilna odločitev za nakup ali prodajo prinese dobiček, in sicer ne glede na to, ali valuta raste ali pada. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan, od odprtja v nedeljo ob 22-ih do zaprtja trga v petek ob 23-ih. Na valutnem trgu aktivno trguje več sto tisoč dobro poučenih posameznikov, podjetij in investicijskih skladov. Resnica je, da moramo biti za trgovanje na denarnem trgu tega vešči. Imeti moramo obilo znanja in izkušenj - in seveda informacij. Informacije so bistvenega pomena, saj sicer ne moremo pravilno odreagirati na impulze in se nam lahko zgodi, da se napačno odločimo. Podprite Inovatorja! Tako je na spletni predstavitvi enega od slovenskih kandidatov za evropski parlament zapisal eden od udeležencev foruma. Kandidat je namreč svoj predvolilni program naravnal na alternativne vire energije in evo ga, našega “inovatorja”. Nujno potrebno je nekatera naša podjetja prestrukturirati in popolnoma jasno nam je, da bo v prihodnje zelena energija najbolj iskana dejavnost. Tukaj lahko storimo veliko za našo prihodnost. Podprite inovatorja Zorana Cvetkoviča iz Izole pa začnite proizvajati vetrne elektrarne z vertikalno osjo. “Plemenitil” je tuj denar Zoran Cvetkovič torej ni počel nič nelegalnega, saj ta trg uradno obstaja in v tem trgovanju lahko sodeluje vsak posameznik, ki ima računalnik, je priključen na splet in ima ustrezno znanje za tovrstno poslovanje. In ker marsikdo nima nič od tega je podjetni Izolan verjetno ponudil, da bo to storil namesto tistih, ki tega ne znajo, radi pa bi dobro “obrnili” denar. Cvetkovič naj bi v iskanju premožnih vlagateljev organiziral obširno mrežo menedžerjev. Samo v Istri in v Reki jih je imel deset. Cvetkoviču naj bi nasedli številni hrvaški ugledneži, med njimi tudi politiki, zdravniki in profesorji. Nekateri naj bi prodajali celo hiše in denar dajali Cvetkoviču, da ga oplemeniti. Cvetkovič naj bi ogoljufal tudi Slovence, ki se zdaj na spletnih forumih povezujejo s prevaranimi vlagatelji iz Hrvaške in drugih držav. Nekaj prevaranih slovenskih vlagateljev je v začetku leta na forumu forex-trgovanje.net dalo pobudo za zbiranje dokazov o oškodovanju, saj so z zbranimi prijavami želeli vložiti ovadbo proti Cvetkoviču, ki je v začetku letošnjega leta izginil. Domnevno naj bi se skrival v Švici. Izkušnja delavcev ladjedelnice Zoran Cvetkvič sicer ni povsem neznan podjetnež, saj mu je menda nasedlo tudi nekaj Izolanov, ki so mu zaupali “obračanje” njihovega denarja, dobro pa se ga spominjajo tudi delavci izolske ladjedelnice, ki so pred leti končali na Zavodu za zaposlovanje v Izoli, od tam pa so jih napotili k temu “podjetniku”, ki naj bi zaposlil večje število teh delavcev in delavk na programu proizvodnje in montaže vetrnih elektrarn. Delavci so se seveda odzvali, vendar so kmalu ugotovili, da podjetnik nima niti poslovnih prostorov. Po eni teoriji je šlo za to, da bi “podjetnež” od države dobil denar za zaposlitev teh delavcev, čeprav ni imel za zaposlitev nobenih pogojev, po drugi pa je zaposlene potreboval zaradi prijave na razpise.. Nevarne igre z vlagatelji Tokratno poslovanje Zorana Cvetkoviča pa ni bilo tako nenevarno, kot v primeru, ko je želel denar od države. Tokrat gre v glavnem za denar ljudi, ki ne trpijo pomanjkanja ampak so želeli le dodatno oplemenititi svoj kapital. Tudi zato, vsaj na koprski Policijski upravi menda nimajo nobene ovadbe proti Cvetkoviču, saj se vlagatelji bojijo, da bodo z njegovim prijetjem izgubili vsako možnost, da povrnejo vsaj del vloženega denarja. O tem pričajo tudi zapisi na nekaj forumih, kjer se vlagatelji pogovarjajo o tem, kaj jim je zdaj storiti. “Kazenska ovadba, po moje, zaenkrat ne pride v poštev, ker bo pristal v priporu in denarja 100% ne bomo še nekaj časa videli. Če je delal sranje bo tako ali tako pristal u zaporu, samo dobro je da se mu da malo časa, ali da uredi zadevo ali pa da se denar dobi po drugih poteh.” “Mene dokler je tak denar in zaslužek, sploh ne zanima kaj je, če ti po pravici povem, če bi denar izgubil bi ga dobil nazaj, v to sem bi siguren in sem tudi še sedaj. Če ne zlepa pa zgrda... Ker če trguje ne more ves denar naenkrat zgubiti. ..Vložil sem pa točno 100.000 Eur gotovine in predno sem vložil sem se postavil v Zoranovo kožo in mi je bilo jasno, da se ne bo mogel za*ebavati, ker notri v programu niso samo naivne ovčke, ampak tudi taki, ki komaj čakajo da bo kaj narobe....tukaj bi znalo takoj počit, tako mi pravi občutek.” Zelo iskana oseba Na spletu smo še prebrali, da Cvetkoviča iščejo tudi posamezniki, ki so mu pomagali iskati stranke, saj na njih pritiskajo ogoljufani posamezniki. Vprašanje, ali je proti Zoranu Cvetkoviču vložena kakšna ovadba in, ali je v kakršnemkoli postopku s tem v zvezi, smo poslali tudi na Ministrstvo za notranje zadeve, vendar od tam nismo dobili nobenega odgovora. Zato pa smo na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev prebrali, da je Agencija delovanje družbe First Free Bank naznanila Generalni policijski upravi. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je že 9. 4. 2010 na svoji spletni strani objavila opozorilo javnosti, v katerem sporoča, da omenjena družba pri ATVP za opravljanje investicijskih storitev in poslov na območju Republike Slovenije ni pridobila ustreznega dovoljenja. Dne 28. 5.2010 pa je ATVP v okviru postopka nadzora zaradi suma piramidnega sistema zadevo odstopila Generalni policijski upravi v nadaljnje reševanje. Podjetnik mnogih idej V Financah so leta 2003 poročali o nenavadni ponudbi izolskega podjetja Adler, ki naj bi se lotilo izdelave vetrnih elektrarn, in je vsakomur, ki bi postal solastnik podjetja in bi vanj vložil nad milijon tolarjev obljubilo nov avtomobil. Dogovor o izbiri vozil naj bi sklenili s podjetjem Porsche Slovenija, vendar so tam povedali, da z zadevo niso povezani. Podjetje Adler, ki namerava graditi vetrne elektrarne, je pred časom denar zbiralo z obljubami o velikih dobičkih in možnostih za brezobrestna posojila. Podjetje je s ponudbami za prodajo lastniških deležev pravnim in fizičnim osebam nameravalo zbrati sto milijard tolarjev za gradnjo vetrnih elektrarn. Obljubljalo je dividende in brezobrestna posojila, kasneje pa nove avtomobile. Ideja je bila prav neverjetna. Nov avto bi vlagatelju dali na lizing - lastnik avta bi bil vsaj še tri leta Adler -, vlagatelj pa mora prodati svoj stari avto in z denarjem kupiti delež v podjetju. Stroške lizinga plača Adler iz zaslužkov vloženega denarja. Zoran Cvetkovič, direktor Adlerja, je takrat v časopisnem oglasu prihodnjim solastnikom podjetja ponujal zamenjavo starega avtomobila za nov, dražji avtomobil brez doplačila ali odplačila. Operacijo je imenoval dividendni lizing. Tudi takrat je policija opozarjala na pazljivost vlagateljev. “Policija morebitne vlagatelje v najrazličnejše ‘donosne’ naložbe opozarja, naj se zavedajo osnovnih zakonitosti ekonomskega poslovanja, da je z višjo obljubljeno stopnjo donosa naložbe večje tveganje naložbe. Hitro se namreč lahko zgodi, da se ‘dobra’ poslovna priložnost izkaže kot goljufija, vlagatelj pa pričakovanega donosa ne dobi ali pa celo ostane brez vloženih sredstev.” Predzadnja KRIMINALIJE MALI OGLASI Vozila in plovila Kazen za psa Ženske pijejo Ob 21.00 uri je v okolici Izole neza- V Izoli so policisti ponoči pridržali varovan pes napadel in ugriznil 43 44-letno voznico, ker je odklonila letno domačinko. Poškodovani je preizkus z alkotestom, vozila pa se bil izdan pioškodbeni list, zoper 34 je z neregistriranim avtom, na kate-letno lastnico psa pa bo podan ob- rem so bile nameščene registrske ta-dolžilni predlog. blice, ki pripadajo drugemu vozilu. Danes sem srečal precej zanimivo osebo. Pred trgovino Hofer v Izoli sem iskal prosto parkirno mesto, ki bi bilo v senci bloka v bližini trgovine. Opazim avto, ki je bil parkiran točno na črti, ki nakazuje rob parkirnega mesta. Voznik se je pravkar odpravil proti trgovini. Ogovoril sem ga: »Kaj res potrebujete dve parkirni mesti za vaš avto ?«. Gospod mi zelo resno odgovori: »Moram tako parkirat, ker mi ga drugače lahko obtolčejo.« Z nerazumevanjem njegovih problemov, mu zabrusim, naj si kupi cenejši avto pa takih problemov ne bo več imel več. Dogodek gre mimo. Sam grem še v Mercatorjevo trgovino v Livadah, kjer ponovno opazim tega gospoda. Na parkirnem prostoru s pogledom poiščem njegov »dragoceni« avto, kar seveda ni bil problem saj ima res zanimivo navado parkiranja. Fotografiral sem ga in vam z »zgodbo« pošiljam v prilogi še fotografijo, ki očitno kaže, kako je treba parkirati, če imaš drag avtomobil. ž. d. TABORJENJE z IZOLSKIMI TABORNIKI Taborniška sezona je že za nami, nezadržno pa se bliža vsakoletno taborjenje. Taborjenje predstavlja v vsakem rodu višek sezone in dela v rodu. Taborjenje je namenjeno prav vsem članom rodu, ter vsem tistim, ki si želijo preživeti deset dni v naravi, v prijetni družbi, s pestrim in nevsakdanjim življenjem, z novimi izzivi, doživetji in odkritji! Zakaj ne bi tudi vi spoznali čare in lepote Zreč z okolico?! Kaj pa se bo dogajalo na samem Taborjenju ? OOOGROMNO ! Taborovo-dja je pripravila zanimiv program, ki ne bo dal miru niti ponoči, čez dan pa bomo v gozdni šoli obnovili znanja postavljanja šotora, lokostrelstva, se odpravili na nenavaden orientacijski pohod, pomerili v raznih igrah,...Posvetili se bomo preživetju v naravi-naučili se bomo postaviti bivak in ognjišče ter si skuhati topel obrok. Sprehodili se bomo po Pohorju, spoznali običaje, narečje in znamenitosti. V bližnjem potokui se bomo kopali in igrali razne vodne igre. Adrenalinski naboj bomo doživeli na progi preživetja, se preoblekli v...(to naj ostane še skrivnost), izdelali razne pionirske objekte, učili taborniških veščin, samostojnosti in dela v skupinah. Zvečer se bomo vsi skupaj družili ob ognju in peli ali se igrali razne igrice in še in še! ! ! ‘Še vedno niste čisto prepričani, da vam bodo starši dovolili iti z nami ?’ No prava primorska trma in pogum tudi še nekaj veljata, zatorej se le ne predaj in vztrajaj do končne zmage! Vodstvo Taborjenja in vodniki se bomo potrudili, da vam bo kar najmanj dolgčas. Pripravili vam bomo tudi še kakšno presenečanje! Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem (možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 - V Izoli - Livade ugodno prodam brez posrednika, enosobno stanovanje v izmeri 46 m2 v 5/5 nadstropju mirnega bloka. Stanovanje obsega predprostor, kopalnico, shrambo, bivalno kuhinjo, dnevni prostor in balkon ter klet. Na galeriji stanovanja dodatnih 30m2 (15m2 pohodnih). Stanovanje obnovljeno 2010. Cena 99.900 EUR. tel 031 -827290 ODDAMO - Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena: 550 EUR(051-634-390) - Oddam dvosobno stanovanje, popolnoma opremljeno, za daljše obdobje (za 4 odrasle osebe). Parkirni prostor zagotovljen. 05/ 641 92 75 Delo - Dve devetošolki iščeta delo. tel 030 352 949 - Nudim nego na domu starejšim osebam. tel 051 235 947 - Inštrukcije angleščine in španščine za osnovno,srednjo šolo in fakulteto ter priprave na maturo. Kontakt: 031 579 177, www.smartcorner.webs.com - Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156 - Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051 444 912 - Nudim vsa gospodinjska dela in pomoč starejšim na domu. tel 031 567 627 -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156 - Prodam avto Lancia Z enoprostorec -7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890 - Prodam 4 gorska kolesa(21,18 brr-zin) in eno moško, cena cca 50EUR na kolo. tel 040 638 217 - Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933 - BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 Kmetija - 50 litrov domačega tropinovca prodam. tel 041 676 541 (Josip) - Prodam ektsra deviško oljčno olje po ceni 11,00 evrov/liter in domači refošk po 1,50 evra/liter. Kontakt 040/251-335 - Kompostiran KOZJI GNOJ tel 040 342 200 - Prodam extradeviško oljčno olje. Cena 10 EUR/1. Po želji možna dostava na izolskem območju. Kontakt 041 217 485 Razno - Novo enojno posteljo z jogijem prodamo za 100 EUR. tel 041 939 688 - Na Svetilniku pri igralih sem izgubila sem fotoaparat Olimpus (analogni kompakttni). Poštenega najditelja prosim da me pokliče na 041 39 21 80. - Podarim kolo in peč za centralno kurjavo. Gsm 040/247-827 Marjan - Prodam zelo ohranjeno otroško kolo Tiger (14col) z dodatnimi koleščki in dobro ohranjen otroški latex jogi, debeline 5 cm velikosti 60 x 120.Cena po dogovoru, tel 040 984 263 - Prodam otroško posteljico z posteljnino. Kot nov. Cena po dogovoru. 041/828605 - Spalnica, z drsno omaro dolgo 3 m, nočne omarice in ogledalo nujno prodam poceni, tel. 030 399 887 KDAJ? Redni tabor (šolski otroci): od nedelje, 18.7. do nedelje, 25.7. (MČ) oz. do srede, 28.07.2010 (GG) Klubovski tabor (starejši taborniki z družinami idr občani); 31.07.-08 .08.2010 KJE? Brezje pri Oplotnici, v bližini Zreč, pod Pohorjem KOLIKO ? Za člane RJS Izola : *MČ: 90 Eur, GG: 120 Eur (popust pri MČjih in GGjih lahko pridobijo otroci, ki imajo pri tabornikih tudi brata ali sestro), PP+pomočniki: na ceniku Za nečlane oz. šolske otroke : MČ: 110 Eur, GG: 140 Eur (vključuje bivanje v šotorih na ležalnikih z blazinami, 4 obroke na dan, organizacijo in izvedbo 10 dnevnega programa ter prevoz) INFORMACIJE in VPLAČILA ! Vsak petek od 19:15 - 20:15 v Taborniški sobi v Livadah (poleg O.Š. Liva-de-športna dvorana) ali na GSM 031/573-080 (Katja) ali pišite na katja. mahne@siol.net. ODHOD ? Zbor na parkirišču pred ladjedelnico Izola, v nedeljo 18.7. ob 14.30 PRIHOD ? Za MČje: Pridejo jih iskat starši v soboto, 24.7.10 Za GGje: V sredo, 28.7.10 okoli 16.30 na parkirišču pri ladjedelnici Izola STARŠI !!! Za program in organizacijo je na taboru odgovoren taborovodja, za varstvo in varnost vaših otrok terza izvedbo programa bojo skrbeli vodniki z večletnimi izkušnjami, na taboru imamo tudi starešino, medicinsko sestro in kuharja. Spisek obvezne opreme dobite pri vplačilu! NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 H NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket mltook/m: I! ri" >Taibk-a.masaža ■tenikura ■p-Prenoc-išc-e— r sra |!0I^a’s;s‘a'g'e I c-u r a| pemgttamentP .^aolii kimal Vrac-a^enar^zerstvo U|z>aiC^i«l&la iiir ■^irrfÈmi^ilffi^o I d i Xabava je v centru \\^e^'nient0 9 ln Ce/Jtr0 CASINO IZOLA «CASINO ISOLA IGRALNI SALON / SALONE SLOT www.casinoisola.com Gratis parkirišče / Gratis parcheggio KGZ IX. korpusa 24, Izola; teLštj: o^/ 6638 8^0 CERKNICA KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z 0.0. VROČA PONUDBA Vljudno vabljeni! “ Delovni čas: ponedeljek - petek: 07.00 -19.00, sobota: 07.00 -12.00 Sekunda, ki nas je poslala domov