33. številka. Ljubljana, v sredo 11. februvarja. XVIII. leto, 1885. Iahaja vsak dan ivel-er, iziin i nedelj« in praznike, :er velja po poftti prejemati za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto lf> gld., M pol letu H ^lil., u četrt leta 4 pld. /a jedeii mesec 1 gld. 4u kr. — Za Lj ubijan« brez pošiljanja tla dom za vse letal 19 gld. za Mrl leta 3 k1*1 M k<\, za jeden DIMM 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računale p* 10 kr. za mesec, po 0 kr. za Cent leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ho od tctlrfsftipne petit-\rat>- po 6 kr., H *c <>/,na' l0 jedenkrat talk«, po 5 kr., će se dvakrat iti po 4 kr., MM trikrat ali večkrat tiska. Dop.ai d*i se izvolć fraiiko\Hti. — Rokopisi so no vraeajn. Uredništvo in upravništvo j« v Frana Koliuana hiši, ^Gledališka Htulha-. Uprav ni s t v u naj bo blagovolijo poSiijati uarOCOlM, reklanueije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. r-—-r-» Napeta struna. ~o.— Vodica prijateljstva mej državnozborsko večino in Taaflejevo vlado je sedaj kalna, motna! Stvar sicer ni tako nevarna, kakor jo z jedne strani opisujejo levičarski listi, ki se delajo, kakor bi res imeli potrebo smijati so v pest, in kakor jo na drugi strani slikajo vladni listi, da bi v strah pri jeli tiste poslance na desnici, ki v šestih letih pre-pokornegn stopicanja za vlado neso pozabili, da jim je Bog nebeški podaril jezik in vest, volilci pa jim naložili z mandatom poslanskim tehtovite dolžnosti. Konečno je tudi za poslance na desnici prišel čas, da vlado ostrejše spominjajo, kaj je narodom dolžna, kaj je celo obljubila! Zadnji čas je sedaj za poslance, nič več se ne da odlašati, a zadnji čas je tudi za grofa Tnaffeja in njegove kolege, da pokažejo, koliko resnobe je pripisovati programu sedanje vlade in koliko velja obljuba iz ust avstrijskega ministra. Ta čut navdajati mora vsacega poslanca na desnici, ki je c« lih šest let z ministerstvom hodil po drni in strni, čestokrat ne v posebno veselje ob-davkovanih svojih volilcev. Vlade zvesti podporniki vedo, da jim bodo volilci v roke gledali, jim žepe preobračali, jih tožili in obsodili, če jim za drnge denarje ničesar ne bodo prinesli. Popolnem opravičena ta zavest ne daje jim sedaj pokoja, ker ga jim navzlic vsem oficijoznim tolažilom dati ne more — in zatorej opazujemo sedaj naravno prikazen, da pogostejše trkajo na ministerske duri. da s krep-kejšo besedo terjajo, kar njihovim volilcem gre po zakonu in po izrecnih vladnih obetanjih! Kakor smo že dejali, sedanji napori poslancev naravni, opravičeni sami po sebi. Toda, kako jih vzprejema sedanje ministerstvo, kako plačuje poslancem usluge storjene? Odgovor nam je lahek, za naše slovenske razmere je bil te dni še posebe ilustroviin, neso se barve še posušile, sezimo torej po to najbližnjo nam ilustracijo! Poroča se, da naš poslanec dr. vitez Tonkli ni mogel z mirno krvjo odgovarjati, koje prošli teden v budgetnem odseku imel opraviti z besedami naučnega ministra barona Conrada in njegovega zastopnika. Pritožil se je, da se za šolstvo sloven- skega naroda ne skrbi po uzakonjenem načelu jednakopravnosti, pritožba torej, ki mu jo potrjuje slovenski narod jednoglasno že leta in leta, pritožba, ki jo podpišemo z grenkim žolčem vsi Slovenci od vseh štirih strani slovenske naše domovine! Znana je ta v nebo upijoča krivica brez dr. Ton-klijevega proizvanja tudi sedanji vladi, dokumento-vana je z neštevilnimi akti v arhivih našega mini-sterstva! Znana je tudi baronu Conradu, saj si ni le jedenkrat z nesrečnimi dovtipi pomagal preko nje! A če jo je naš poslanec zopet letos poudarjal, Če jo je podpiral z novimi dokazi, nikdar bi se ne bili nadejali, da bode avstrijski minister za to priliko šel po izgovor k turškemu guvernerju, da bode s turškim cinizmom odgovarjal na pritožbe lojalnega, kulturnega, avstrijskega naroda! Čutil je potrebo, zopet izjavljati, da so nam slovenske paralelke na gimnaziji Ljubljanski dane samo „za poskušnjo", izjava, ki je sigurno globoko utemeljena v osnovnem členu XIX tem! A da nam pove še kaj novega izustil je tudi gospod naučni minister, da slovenske paralelke rojevajo slab sad, v dokaz to, ker se vse-učiliški profesorji v Oradci [pritožujejo — da dijaki Blovenski ne prinašajo iz Ljubljane zadovoljivega znanja nemščine! Dr. vitez Tonkli bil je baje tako osupel, da na take izjave ni mogel hitro dobiti pripravnega d o v t i p a za odgovor baronu Conradu, nego je samo dejal, da iz slovenskih pnralelk, ki živijo stoprav tretje leto, noben dijak ni še prišel na Graško vseučilišče pod sumnjivo lupo tamošnjih bismarkujočih profesorjev! Vender se je našemu poslancu na Du-naji beseda tresla, kakor se trese beseda, kadar odgovarjamo na gorostasni nezmisel, ki ob jednem žali uho, pamet in srce! S takimi in jednakimi epizodami se je boriti slovenskim poslancem, ki bi v bodočem volilnem gibanji radi slovenskemu narodu poročali o blagi misli in volji vlade, o resničnem izvrševanji jednako-pravnostnega programa, o opravičenih nadejali, ki jih smemo imeti „v podpore vredno sedanjo vlado". Jednake tožbe čujemo tudi od češke in hrvatske strani v parlamentu in v časopisji. V zadnjih trenutkih sedanje zborbe, važnih za zastopnike in za vlado, prezirajo se trdovratno opravičene zahteve, postavlja vlada svoje obljube in programe na laž, na glavo. Ni torej čudno, da je struna mej frakcijami desnice in mej vlado napeta, da čut nezadovoljstva in nezaupljivosti osvaja si čedalje bolj vladne podpornike, da se čuti in sluti, kakor bi „železni obroč odjenjaval in razpadal. Zadnja glasovanja v državnem zboru, okolnost, da se Henrik grof Clam-Martinic odmika proč od parlamentarnega dela, vibrovanje za kulisami, — to so sami sim-pb mi sedanje nezdrave situvacije. Grof Taaffe hoče, da ga desnica nema več za odkritosrčnega, ona desnica, ki mu je sto potov dokazala, da gori za njegov program, kakor ga je bil obelodanil, da ima dobro voljo, dati vsakemu svoje in tako umožniti soglasje, mirno napredovanje vseh narodov avstrijskih — ako le on hoče. Toda grof Taaffe daje povode, da se mora dvojiti o njega, vse narodne pravice obsegajočem programu, ob solidarnosti njegovi z desnico, iz katere je zajemal šest let svojo moč. Kaže, da take desnice ne potrebuje več, njegovi ministri pa umejo frakcije izpred praga pojati, da je veselje! To se čuti, to je skalilo vodico dosedanjega prijateljstva. Će se tudi posuši, mi Slovenci ne bodemo preveč vzdihovali po prijateljstvu takem! Iz državnega zbora. Na Dunaj i 10. februvarja. Pet let so slovenski poslanci v državnem zboru zvesto in zanesljivo podpirali vlado, dasi so v vsem tem času le malo čutili, da ni več na krmilu liberalna nemška, ampak vsem narodom pravična vlada. Le na Kranjskem se je malo na bolje obrnilo, na Štajerskem, Koroškem in v primorskih deželah pa gospoduje piejšnji gmiianizatorični sistem in sicer še poostren. Slovenski posLnci so dostikrat javno v zboru in po posebnih deputucijab vlado opominjali, naj tudi Slovencem vender že uresniči narodne pravice. Skoraj vsako leto oddali so kako spomenico, najnovejšo pred nekoliko dnevi. Mimo so čakali, ker so se nadejali, da pride tudi za Slovence rešilna ura in ker so znali, kako odgovornost si nakladajo, ako rušijo večino. Pa svaka sila do vremena. Prišli so do razpotja: ali še pohlevno čakati in kakor jih LISTEK. Pripovedka o Hudičevej gori. (Spisal Bret Ilarte; poalovenil A. B.) Daljo Ko je oče Jose vse to pregledoval, polastilo se ga je sveto koprnenje. Njegova z navdušenimi podobami napolnena domišljija videla je vso to širno krasoto že pod milim vladarstvom svete vere in z gorečimi novoizpreobrnenci naseljeno. Na vsaki majhni višini ugledal je v duhu majhno cerkvico; iz vsake temne soteske bliščali so se beli zidovi misijonskega poslopja. Še drznejši postajajo v svoji navdušenosti in še dalje v prihodnost gledaje videl je novo Španijo, rodečo se na teh divjih bregovih. Že je gledal stolpe krasnih stolnih cerkva, glave palač, nedo-gledno vrsto vinogradov, vrtov in logov. Zrl je samostane, ki so na pol mej griči skriti stali, čuvani od mogočnih pomerančevcev, po dolinah pa so se mu premikali dolgi sprevodi prepevajočih nun. Tako zelo so se zlivale v njegovi duši omame preteklosti s slikami prihodnosti, da mu je izmej onih glasov na uho donel tako dragi glas Carmene ... In mej tem ko je bil utopljen v ta sanjarska premišljevanja, začul je na jedenkrat otožni glas zvona, ki pa je kmalu izgubil se v daljavi. Bilo je Marijino zvonenje. Padre Jose vlekel je s praznoversko pazljivostjo na uho. Misija San Pablo le ala je daleč, daleč, glas je torej moral biti čeznaturno znamenje. Ali nikdar poprej ljubeznivo resni glasovi tega nebeškega pozdravljenja njegovega navdušenega duha neso tako čudovito ganili. O zadnjem umirajočem glasi bilo mu je, kakor da se mu žarna domišljija pričenja ohlajevati; megla se je krepkeje stiskala pod njim in dobremu očetu je nenadoma prišlo na misel, da še ni večerjal. Vzdigne se in si serapo trdneje ovije okrog pleč — kar prvi pot opazi, da ni bil sam. Njemu ravno nasproti, na mestu, kjer bi maral biti nezvesti Ignacio, sedela je resna in jako dostojna postava. Bila je videti kot postaren hidalgo v žalni obleki, z jekleno sivimi, skrbno povoščenimi brkami, ki so se vile okrog upalib lic. Velikanski klobuk z velikim peresom, veliki kreželj in več ko preveč široke hlače so čudno nasprotovale njegovemu skrčenemu in posušenemu telesu — in vse to je bilo od prvega do zadnjega iz preteklega stoletja. In vender se oče Jose ni začudil. Njegove pustolovno življenje in poetična domišljija, ki je r.e- ! preuehoma cikala v čudežno, sta ga nekako stavila nad praktično in materijal.io misleče ljudi, Hipoma je izpievidel vražji značaj tujca in za vse bil pripravljen. Vitezu na pozdrav odgovoril je primerno mrzlo in uljudno. „Oprostite, gospod duhovnik", prične tujec, „da Vas motim v Vaših premišljevanjih . . . Sicer pa so bila gotovo jako prijetim in polna domišljije s tako krasnim razgledom pred očmiu „Morebiti malo posvetna, gospod hudič — tfi, s« mi namreč zdite," veli častitljivi padre, tujec pa se tako nizko prikloni, da se njegovo črno pero tal dotakne; „malo posvetna morebiti; kajti ltogu je dopadlo, pustiti nam tudi v nnšein prerojenem stanji mnogo onega, kar pripada mesu; vender upam, da se to ni zgodilo brez ozira na blagor svete cerkve . .. Mej tem ko je moje oko gledalo to lepo okolico, se mi je kakor vsled preroškega d bljeja oko odprlo, in na čuden način mi je zopet prišla na misel obljuba, da nam bodo nevemiki pripadli kot dedščina. Kajti gotovo ga ni človeka, kateri bi tako malo poznal pravo vero, da bi ne vedel, da ima tudi iz-preobrnenje teh pomilovanja vrednih divjakov svojo pomenibo . . . iii kakor sveti Ignacij modro pravi," je petletna izkušnja učila, ničesar pričakovati ali izreči, odločno svoj aut — aut. Zdaj so zaporedoma na vrsti vladni predlogi, na katerih je vladi veliko ležeče, da jih sklene državni zbor. Davčna novela, ki naklada nova bremena davkoplačevalcem, regulovanje rek na GaliSkem, za katero treba 1") milijonov gld. iz državne hlagaj-nice, zakon proti socijalistom itd., povsod je treba vseh dozdaj združenih glasov, da ostanejo v večini. Slovenski poslanci so tedaj vlado na novo opomin ali, naj izvede svojo program tudi glede Slovencev. Ob jednem so naznanili svojim dosedanjim tovarišem na desnici, da si morajo pridržati prosto glasovanje pri vseli predlogih, ker niti vlada, uiti večina nesta ničesar resnega storili za slovenske narodne težnje. £e pri glasovanji o kongrui se je po- J kazalo, da so vsi slovenski glasovi potrebni za večino. Takratno postopanje bila je opomuja do vlade ! in večine, da je petletna potrpežljivost pri kraji. Še resneji pa je navstal položaj za vlado v današnji seji, ko je pristojbinska novela na dnevnem redu. Za novelo so bili pri generalni debati upisani: Obreza, Čeh Trojan in Poljak Minski, nasproti mnogo govornikov z levice. Ko se je pričela debata, dal se je g. Obreza vsled sklepa slovenskih poslancev izbrisati. To je vzbudilo veliko senzacijo in kmalu se je poizvedelo, zakaj se je to zgodilo. Mnogi češki poslanci, zlasti Mladočebi, so silili v dr. Trojana, da naj se tudi on odpove, govoriti za novelo. In res se je dal izbrisati, pa zdaj so starca v pest vzeli grof Clam, dr. Riegcr in drugi in spet se je dal upisati. Toda ko je prvi govornik z levice končal, in bi moral Trojan govoriti, ga ni bilo v zbornici in izgubil je besedo. Vsled tega se je tudi Bilinski dal izbrisati, tako da nobenega govornika ni bilo za. in je zopet dobil levičar besedo. Na novo so začeli loviti Trojana in ga konečno pri-tirali v zbornico, kjer je potem govoril. Za Troja-nom je vladni zastopnik Omari branil predlog in osvetljeval njegove temne strani. Potem se je nepričakovano zgodaj seja sklenila in prihodnja seja še le za petek sklicana, to zato, da bo mej tem časom mogoče zopet skrpati večino, kajti ko bi se danes bilo glasovalo, padel bi predlog, ker bi tudi mnogi češki poslanci bili proti glasovali. Knez Alfred Licbtenstein se je včeraj bil mandatu odpovedal, ker je pri kongrui večina njegovega kluba drugače glasovala, kakor on sam. Naprosili so ga, naj svojo odpoved prekliče, kar je res storil. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 11. februvarja. Državni zbor se sedaj začne baviti z naj-nepopularnejšimi zakoni, s pristojbinsko novelo, novo pogodbo s severno železnico in socialističnim zakonom. V kakej drugej državi bi vlada tacih predlog v poslednjem zasedanji ne predložila zboru, ko imajo poslanci kmalu stopiti pred svoje volilce, njim dajati poročila o svojem delovanji in zopet se njim ponujati za kandidate. V Avstriji je pa to vse drugače, baje volilci neso še tako politično izobraženi, da bi se bilo v tacih slučajih kandidatom, ki pripadajo večini, bati za mandate, ali pa pri volitvah vsled umetnih volilnih redov odločuje volja vlade. V ogonkem državnem zboru začela se je debata o reformi gospodske zbornice in obeta biti jako burna. Še celo vsi vladni privrženci neso zadovoljni ž njo, nekaj jih je, ki bi radi, d i bi se zbornica volila, kakor so posvetovanja v klubu po kazala. Včeraj je poslanec skrajne levice, Desder Szilaghi, v dolgem govoru pobijal predlogo in predlagal, da se zopet izroči odseku, da jo predela po sledečih načelih; 1, Število dosmrtnih članov se pomanjša na trideset; 2. nekaj članov gospodske zbornice naj volijo komitati in mestni zastopi; :;. volitev je tajna, mandat traja najmanj osem let in voljeni elani ne dobe nikako odškodnine; 4. določb*' nesposobnosti naj se raztegnejo na imenovane in voljene člane. Ta predlog jo podpisalo 15 poslancev, mej njimi grof Albert Apponvi. Vnaiijc državo. Rusija si je posebno prizadevala, da bi se uvele kake mejnarodne naredbe proti anarhistom . Pa vedno se je teinu protivila Anglija. Po poslednjih dinamitnib atentatih v Londonu so se nadejali v Peterburgu, da bode tudi Anglija privolila v to. A v Londonu tudi sedaj nočejo nič slišati o tacih na-redbah in vsled tega je neki tudi Rusija popustita to misel. — Kanadska vlada hoče z zakoni zabraniti, da Kanada ne bode domovanje dinamitovcev, kateri bi vznemirjali Anglijo in drujje države z atentati. — V ponedeljek so bili izgredi delavcev v Parizu. Pa hitro je policija naredila red in štirideset osob zaprla. Število izgrednikov pa ni bilo veliko, kav kaže, da anarhisti nemajo toliko privržencev v tem mestu, kakor se večkrat sirokoustijo. Francoska vlada misli uvesti vojaško takso, kakeršno imamo v Avstriji. S tem misli pokriti povišanje vojnih stroškov, ki bodo navstali, ker so se odpravili jeilnoletni prostovoljci. S franc >sko-l«lta|skpga bojišča prihaja vest, da so Francozi pri Long-Sonu zgubili 21 mrtvili in 162 ranjenih. Priplenili so pa mnogo strelna Še sedaj ni nič gotovega, ali sta se AnifliJ* in lt»llja kaj sporazumeli zaradi Vzajemnega postopanja v Egiptu in Sudanu. Govori se sicer, da se italijanski vojaki ne pridružijo angleškej sudan-skej ekspediciji, ampak le zasedejo kraje, katere bodo ostavile angleške čete, katere odrinejo v Sudan. Sicer pa zasedenje krajev ob Rudečcm morji po Italijanih utegne imeti še druge neprijetne posledice. Od teh krajev plačuje Egipet davek sultanu. Ako si jih pa Italija prisvoji, kdo bode plačeval ta davek. Egipet pat" ne, ker teh krajev ne bode imel, Italija pa tudi ne, ker bi bilo poniževalno, da bi kralj nezavisne Italije plačeval Turčiji davek, in bil nekako zavisen od sultana. Sicer je pa egiptovska vlada svojim četam dala ukaz, da naj ne ostavijo teh krajev, in tako so sedaj po teh primorskih mestih egiptovske in italijanske posadke. — Italijanska vlada bode od zbornic zahtevala za ekspedicijo k Rudečemu morju 20 milijonov frankov kredita. Angleška vlada je sklenila z vso energijo za-treti ostanek v Sudanu. Wolseley bode Mahdija prijel od treh stran ij. Njegov voj prodira skozi puščavo, drugi voj bliža se od Suakima, Carle pa se pomika naravnost naprej. Trije gardini in štirje linijski peš-polki dobili so povelje z otoka Malte oditi v Egipet. dva batalijona in jeden kavalerijski polk pa iz Indije. O Gordonu se ne ve nič gotovega Nekateri ogleduhi poročajo, da je mrtev, drugi, da je ujet. Vsi angleški listi z veseljem pozdravljajo sklep vlade, da se vsekako mora zatreti usta-nek, naj stoji, kar hoče. Poslednja poročila iz Sudana so baje nekoliko pomirljivejša. Samo iz Suakima prihaja vest, da je kakih 10.000 ustajnikov iz Agiga odšlo k Tomai-u, kjer ima Osman Digma svoj tabor. Dopisi. Iz Truta 8. febr. [Izv, dop.] Poročal sem o zboru političnega društva „Edinost* i o predlogu g. Komuščiča, naj se odpošlje peticija d o visoke vlade, da bi se v tukajšnj splošni deški šoli upe-ljal za I. in II. razred za Slovence slovenski, za Italijane italijanski učni jezik. „Triesterca" od če-tertka postala je kar besna, ker jo je g. Komuščič v poslanem prisilil, da mora laž popraviti. Da bi mu škodovali, ker je suplent na tej šoli, napisala je drugo laž, da je bil K. od Tržaškega magistrata ker se je s politiko ukvarjal, odpuščen, ter želi, da bi ga tudi iz te šole odpravili, G, Komuščič pa je zopet v štev. z dne 7. t. m. zahteval, da popravi in preklice laž, kar je nevoljno storila. „Triester Zeitung" zave/ala bi se i z Zulukafri, samo, da Slovane grdi, da ima zaveznika proti našemu narodu. To eksotično velo zelišče, ki le od milosti tukajšnjih priseljenih Nemcev životari, ima pri vsakej priliki svojo deutsclie Grilndlichkcit v predalih, ter upije go svetu, da v Trstu le Nemci morejo gospodariti, ter povzdigovati Trst. Pri tem pa prezira škrbasta teta, da živijo Slovenci na svoji zemlji. G. Komuščič imel je čisto prav, da je stavil v političnem društvu predlog, kajti on kot poznavalec šolskih razmer, uvidel je, da je krivo slovenske in laške otroke, ki niti besedice nemščine ne umejo, precej v I. razredu politi s kropom nemščine. Ako se pomisli, da je na tukajšnji Allgemeine Kna-benvolksschulle z nemškim učnim jezikom, katero vlada vzdržava za novce ubogih davkoplačevalcev, od 1134 šolarjev le 18T> Nemcev 184 Slovencev in 7G5 Italijanov, mora se reči, da je to pedagogična bedarija, ako se zaradi 185 uemškik otrok usiljuje 9-11) otrokom druge narodnosti nemški jezik na način, ki nasprotuje zdravi pedagogični misli. Ako se jih že hoče naučiti nemški, čemur tudi mi nesmo načeloma nasprotni, naj se poučuje po zakonu, po načelih pedagogike, a ne po metodi papige. Napadi Triesterce nag. Komuščiča so strastno škodoželjni, u ker je namen preveč prezoren, ne bodo vsi tj napadi imeli nikakega vspeha. G. Komuščič pustil je sam magistratsko službo, ker mu rodbinske razmere neso ugajale na Krasu, samo radi tega izstopil iz službe. Ako se pomisli, da so pri Triesterci sodelovavci s slovanskimi imeni, odpadniki, se lahko reče, poturica za devet turoka-Slovenci smo že toliko psovk prenesli, minula bo tudi ta. Časi se spreminjajo, naseljenci in gostači menjavajo, narod in njegovo posestvo ostane pa na veke. . 1/ i,»nij:i 9. februvarja. [Izv. dop.] Da je bil V. Vodnik rešitelj naroda našega in njega pro-buditelj, to prepričanje se vedno širi mej nami. Mi se tudi ne spominjamo, da bi bili še katero leto čitali o tolikih veselicah Vodniku v spomin, kakor letos. Zato pa tudi Puljska Čitalnica ni hotela zaostati, proslavila je tudi ona pesnika buditelja, kolikor so jej dopuščale skromne njene moči. In reči moramo, da je rešila to nalogo častno. Že na ude-ležitvi — bilo nas je nad 300 — sme Čitalnica biti ponosna, a se ponosnejše na izidu vse slavnosti. Dvorana „Apollo" bila je prekrasno dekorirana z grbi, narodnimi in cesarskimi zastavami; so- nadaljujo oče Jose, odkašlja se ter glas nekoliko povzdigne: „,pagani bodo bojevalcem Kristovim dani kot redki biseri, kojih najdba veseli mornarjevo srce.' Da, lehko bi celo rekel — — " A tu tujec, ki je bil čelo nagubančil in potrpežljivo vihal si brke, porabi njegov govorniški premolk. „Obžalujem, gospod duhovnik, da moram tek Vaše zgovornosti ravno tako neuljudno ustaviti, kakor sem Vas že v Vaših premišljevanjih motil; ali dan se že pričenja noči umikati. Razodeti Vam moram nekaj silno važnega in jako bi me veselilo, ako bi mogel za malo minut Vašo pazljivost pridobiti." Oče Jose pomisli. . . Izkušnjava je bila velika, in nada, da bi utegnil kaj pozvedeti o naklepih in zarotah velikega sovražnika, velike pomembe zanj. In da resnico povemo: vedenje tujčevo je imelo na sebi nekako spodobnost, neko zadrževanje, ki je očeta zanimalo. Če ravno je oče Jose dobro poznal različne Protejeve postave, katere si je zastarani sovražnik mogel dati, in če ravno je bil po polnem prost slabosti mesa, vender ni imel moči nad izku-šnjavami duha. Ako bi se mu bil hudobec, kakor nekdaj svetemu Antonu, v podobi lepe mlade deklice prikazal, bi ga dobri pater pri tej priči prepodil z jednim očenašem, ko je bil tako zveden v prevarah lepega spola. A ne glede na častitljivo starost tujčevo imel je na sebi nekaj melanholično resnega — podoba je bila, da ga navdaja neka preudarna zavest, da bi ga v nravstvenem oziru padre prekosil — in to je poslednjega nagnilo, da se je pokazal od velikodušne strani. Tujec je zdaj prešel na to, da je očetu Jose-u povedal, da je že dalj časa njegovo uspešno delovanje v dolini opazoval. Da je užaljen, ne da bi mu to ne bilo všeč, ampak samo zato, ker vidi, kako tako navdušen in viteški nasprotnik svoje moči na tako brezupnem delu trati. Kajti govoril je dalje, izid velikega boja mej dobrim in zlim bo ves drugačen kakor dobri očetje mislijo — kur mu bo takoj dokazal.. „V malo trenotkih," pristavil je, „spusti se noč na zemljo, in v teh minutah mraku dana mi je vsa oblast, kakor veste . . . Poglejte na zahod." Ko se padre obrne, sname tujec veliki klobuk in ga trikrat zavihti pred njim. O vsakem mahljeji velikanskega peresa se je megla stanjšala, dokler je nevidno popolnem razhlapela in pokrajina zopet pred njim širila se, od žarkega soluca še segreta. Mej tem ko je oče Jose razmotrival, zadonela je bojna godba iz doline, in potem je videl iz globoke grape priti dolgo kavalkado sijajnih vitezov — vsi so bili oblečeni kot njegov obiskovalec. Ko so se pomikali proti ravnini, pridružili bo se jim še drugi sprevodi, ki so počasi dohajali is grap in prepadov skrivnostne gore. Zdaj pa zdaj je zvoneč glas trobente prodrl skozi zrak; videlo se je, kako se je lesketal križ iz Santiaga in plapolale kraljeve zastave kastilijske in argonske nad pomi-kajočimi se trumami. Tako bo se slovesno pomikali proti morju, kjer je videl oče Jose v daljavi lepe ladje, ki so imele vse isto dobro znano zastavo; in tam so se ukrcali. Dobri padre opazoval je ta prizor z nasprotujočimi čuvstvi, dokler je tujčev resni glas pretrgal molk. „Tam vidite, gospod duhovnik,'1 dejal je, „kako poslednje sledi pustolovne Kastilije zginjevajo. Tam vidite, kako zah aja slava stare Španije kakor tamkaj žarko solnee. Žezlo, katero je odvzela nevernikom, pada že iz njene nezmožne suhe roke. Otroci, katere je vzgojila, je nočejo več pripoznavati. Tla, katera si je priborila, bodo jej ravno tako nepre-klicljivo odvzeta, kakor je ona Mavrom ugrabila ljubljeno Granado." (Konec prili.) sebno lože, odmenjene odličnjakom, bili so jako ukusno okrašene. Ko je došel g. okrajni glavar — c. kr. vladni svetovalec — spremljevan po županu Fuljskem, zaigrala je vojaška godba avstrijsko himno, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Pelo se je 3 pesmi precizno, tako da se je Čulo po vsakej točki burno odobravanje. Imamo pa tudi tenorista, s katerim se smemo ponašati. — Slavnostni govor gospoda M. C. bil je kratek; a jedrnatim besedam se je videlo, da prihajajo iz rodoljubnega srca in našle so tudi svoj pot do src poslušalcev. Sosebno bi pa radi proti koncu govora izpregovorjene zlate besede še jedenkrat Puljskim Slovencem poklicali v spomin, katerih zvršetek se je glasil: Viribus unitus. Besede te bile so pravi narodni evangelij. Kaj pa naj bi rekli o deklamaciji Gregorčičeve pesni „Domovini?" Podi zadosti to: bila je ta točka najkrasnejša vsega programa. Čuli smo že mnogokrat deklamovati — dobro in slabo - a da bi bila deklamacija napravila tako velikansk vtis na poslušalca, tega nam ni bila prilika še videti. Vladala je v vsej dvorani sveta ti-hota, sveti čuti prošinjali so nam dušo, ki so se razlegali glasovi svete poezije po širni dvorani Besede, ki izražujejo neizmerno ljubav koprnečega srca do milega mu naroda, izvabile so marsikatero solzo iz očes poslušalcev. Gori navedene odlične osobe same so izrekle svoje začudenje nad izrednim talentom deklamovalke — M. Zalo kar je ve. Častitamo iz srca! Govoriti nam je še o zadnji točki programa, o gledališnej igri. S strahom pričakovali so prijatelji naši te točke — a izid pokazal je, da je bil ves strah neopravičen. Gospodičina Ema C o ti če va in gospodje Lovro Sturm, Makso Cotič in Jaka Fajdiga igrali so tako, da se nikdar in nikjer ne more boljšega pričakovati od diletantov. Smeha ni bilo ne konca, ne kraja in občinstvo je po izvršenej igri izzvalo vrlo igralko in igralce Po „Besedi" pričel se je pa živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Ta večer bode zabeležen z zlatimi črkami v kroniki našega društva. Vsem sodelujočim bodi izrečena prisrčna zahvala, najboljše plačilo pa naj jim bodejo besede, izrečene po odličnem udeležencu: „So vvas hattc ich von der Čitaonica nie erwartet!" P u 1 j s k i Slovenec. Iz Ituulollovpga 10. februvarja. [Izv. dop.] Živo so nam še v spominu zadnje deželnozborske volitve, pri katerih smo premagali nasprotnike in si priborili slovensko večino. A žal, naše veselje ni dolgo trajalo, izcimila se je neka srednja stranka, katero je na vse mogoče načine zagovarjal mož, katerega smo žalibože Dolenjci volili poslancem. Zakaj pa je izpremenil svoj (!) program, nam pripoveduje sam v „Zvonu" 1878. 1. p. 276: ,,V sredi — po največ nahajamo slabotne značaje, omahljive može in nezanesljive, nekaj iz strahu, nekaj iz nejasnega mišljenja. Brez kake doslednosti podpirajo sedaj desnico —--sedaj se udajo levici. In vendar ta politika ni povsem nepraktična: v ljutem hoji se mej seboj uničujeti skrajni stranki ali „aurea mediocritas" jih preživi in se potem raduje bogate zapuščine; strela je razklala mogočne hrastove in visoke jelke strmoglavila je nevihta, ali praprot je oBtala in mirno zeleneva nizko grmovje." Pa naš učenjak se je (tukaj) zmotil oj britko, kajti velik je razloček mej deželnošolskim nadzornikom in profesorjem. Za odbodnico je mnogo njegovih goljufanih vo-lilcev z veselo ironijo citovalo njegove besede: Odšel je poslanec dolenjskih mest — premalo spoznan in premalo Čislan od svojega naroda, kateremu je bil vender posvetil vse svoje sile, um in srce ter ono redko demonično moč, katera se zove: genijalnost (Zvon 1878) — na Dunaj, kamor ga je poklicala Conradova milost. —k— lz Si u ari i u pri Jelšah 9. februvarja. [Izv. dop.] — Veselica, ki jo je bila napravila včeraj naša Čitalnica, obnesla se je izvrstno. V salonu Jagodičevem zbralo se je bilo mnogo občinstva, mej tem lepo število dragih gostov s Slatine in s sosedne nam Hrvaške. Ko doigra godba venec slovanskih pesnij, nastopi g. Jurkovič s svojimi pevkami in pevci. Vse pesmi, posebno pa Vilharjeva „Domovina" in G. Ipavčeva „Zvečer" pele so se tako precizno in s takim globokim čuvstvom, da smo bili očarani. Poslušajoč to petje, mislil si, da imaš izšolane pevce, ne pa diletante pred seboj. Zahvalo smo dolžni g. kapelniku za njegov trud, častitamo radostno rodoljubnim gospodi čina m in gospodom na njih vspehu ter jih prosimo, naj tudi poslej posvečujejo slavčja grla svoja narodni Čitalnici, domovini na čast ravnajoči se po prislovici, ki pravi: ,,Svaka ptica k svojemu jatu leti". Jako prijetno iznenadil nas je ta večer tudi vrli Slatinski kvartet z novo Ipavčevo skladbo: „Mi vstajamo I" Da je bil po „besedi" sijajen ples, ni treba skoraj omenjati. — To bi bila druga večja veselost našega društva. Vivat sequent! Iz V«-ii .»'uiln'ua okrafa 7. februvarja. [Jzv. dop.] Skoro čuditi se je poročevalcu, ki omenja lepi red na cestah Velikolaškega okraja in hvali zaslugo in trud dotičnega cestnega odbora zaradi hitrega odmetavanja snega z okrajnih ce3t. Koliko je na tem resnice, služijo naj Vam sledeče vrstice v pojasnilo. Ker poročevalec omenja posebno lep red na okrajni cesti, ki pelje iz LašiČ skozi Zdensko vas, Hočevje proti Krki, mora se mu naravnost reči, da odkar je sneg zapadel, on še po tej cesti ni hodil, še manj pa, da bi se bil ondu mej tem časom vozil, kajti kdor je bil zaradi kupčijskih ali drugih silnih stvarij primran, se po tej cesti napotiti, moral je seboj lopato imeti, da si je, kadar je koga srečal, poprej sneg odmetal in se tako potem izognil. Ako pa ni lopate z seboj imel, moral je konja spreči in v sneg pognati, sani pa na sneg zvrniti, kajti le na ta način mogel je drug druzemu ogniti se, drugače pa nikakor ne. Tudi okrajna cesta, ki pelje iz Ljubljane v Kočevsko mesto, po kateri mora vsaki dan dvakrat pošta voziti, tudi ta je bila v tako slabem stanji, da je poštni voz, ako sta se s katerim voznikom srečala, ali pa voznikov, torej jeden se gotovo zvrniti moral, kar se je tudi pripetilo. Tudi je poštni voz iz Kočevja in še drugih 7 voznikov na Cegel-nici pri Peklu po več ur čakalo, da je prišla pošta iz Ljubljane, ker na okrajni cesti se neso upali sre-čavati se. Gospod dopisnik je pač malo na cesto stopil in se sam prepričal, kakor ni poslušal godrnjanja ljudstva, kateremu še po okrajni cesti, ki pelje z Blok skozi Lužarje v Lašiče, ni bilo mogoče ob nedeljah k božji službi hoditi. Ne bom zagovarjal malomarnosti cestnega odbora Zatiškega okraja, ker ta malo, ali bi rekel, skoro ničesar ne stori na okrajni cesti, ki pelje skozi Krko proti Kočevju, kajti kamni, pa ne samo kamni, ampak kar cele skale se nahajajo na tej cesti in rekel bi, da je skoro vsak gozdni pot lepši, nego okrajna cesta čez Krški hrib. Kar je pa zadnji sneg zapadel, je bila ta cesta s Krke do Kočevja 14 dnij popolnem zaprta. Da bi bil red na našej cesti tak, kakor je pisal g. dopisnik, to bi pač želeli vsi tukajšnji prebivalci, žal, da je resnica ravno nasprotna. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je farnej občini Želimeljskej za zgradbo nove cerkve r>00 gld. — (Špehovko) pripravijo jutri pevci čitalnice Ljubljanske v čitalničnej dvorani. Spored je jako zanimiv, za smeh in zabavo dobro skrbljeno, kajti razen romantično-hereično-tragične opere Kralj Vondra XXVI., so v slavo debelega četrtka še druge jednake točke na programu, potem loterija, naposled pa še ples. Nadejati se je torej prav veselega večera in splošnega dobrega humorja, da se dostojno proslavijo kurenta zadnji dnevi. — (Svetično besedo) prirede gojenci knezoškofijskega Alojzijevišča v Ljubljani novemu knezoškofu kranjske dežele gospodu dru. Jakobu Misiji na čast v Alojzijevišči v četrtek 12. t. m. — Spored: 1. a) „Moj dom", zbor, zložil Anton Ned-včd; b) „An den Sonnenschein", zbor, zložil Robert Schumann. — 2. „Pozdrav". Govori Ivan Oštir. — 3. a) „Hymne an die Nacht", zbor po „Andante" iz Sonata appassionata", zložil Lud. van Beetho-ven; b) „Pobratimija", zbor s samospevom (Josip Čerin), zložil Anton Foerster. — 4. „Skriti biser". Drama s petjem v dveh dejanjih. Spisal Nj. Emi-nenca Nikolaj kardinal "VViseman. Poslovenili Alojzniki. — (Slov. del. pevsko društvo „Sla-vec") priredi v restavraciji Ljubljanske čitalnice, pustni torek šaljivi pevski večer, na katerega programu so komični prizori in ples. Svirala bode glediška godba. I vstopnina za ude 20 kr, za neude 40 kr. K tej veselici vabi najuljudm'je vse prijatelje društva, petja in zabave odbor. — (Profesuro) na semenišči v Mariboru — doslej g. dr. Lavoslav Gregorec — dobil je jjosp. Anton Ribar, kaplan v Braslovčah. — (Domoljubno voli lo.) Pred kratkim umrl je v Aradu odvetnik Gabriel Janko v ić, ki je volil vse svoje premoženje, v znesku 25000 gld. srbskemu narodnemu gledališču v Novem Sadu. Slava! — (Požar.) Včeraj ob '/a 2. uri zjutraj vzbudilo je v Šmartnem pri Litiji nenadno zvonenje vse prebivalce iz spanja in nočni mir Izpremenil se je v vrišč in hrup, vsa vas bila je hkratu po konci Gorela je malo korakov zumij vasi stoječa kovač niča. Strah bil je velik in vse je hitelo gasit. Briz-galnica je vrlo delovala. A kjubu marljivemu gašenju pogorela je kovačnica. Bogu hvala, tla ni bilo vetra in da je bila pomoč vrlih Šinarčanov naglu in toli izdatna da se ni vnela zraven stoječa čisto lesena žaga, kjer je nakopičenega obilo lesa. Nile žaga, vsa vas bi bila lahko pogorela. — (Predavanje o Slovencih.) V lite-rarno-govorniškem društvu „Slavija" v Pragi imei je sinoč gosp. Jan Lego, znani češki pisatelj, predavanje „0 karakteristiki Slovencev." — („Spornine na Črno Goro") donašal je najnovejši naš dnevnik pred kratkim v podlistku. Da ne bi nihče mislil, da ima omenjeni list svojeg;, specijalnega potovalca in da so omenjeni podlistk. izvirni, bodi povedano, da so ti „Spomini" prevod nemškega spisa „Wanderungcn durch Montenegr-von Theodor Ritter Stefanović v. Vilovo". (Separat-Abdruck aus der „Politik".), izpuščeno je samo ime spremljevalca, znanega polkovnika Ilorvatovida. — (Pri glavnem ravnateljstvu c. kr. avstrijskih državnih železnic) zvrše se. kakor čujemo, v 1. dan maja meseca važne pre-membe v osobstvu. Zlasti se baje pokliče v službo tudi mnogo ženskih močij. Tudi se približuje nov.i organizacija vsega upraviteljstva z značajem decen-tralizujočim. Težišče upravništva ima se položiti de želnim ravnateljstvom v roke. — (Žene v službi železniški.) Notranji minister ukazal je z naredbo z dne 29. pr. m Ženske morejo se samo tedaj pripuščati k službi, da pazijo na tire železniške, ako pri preskušnji po- I kažejo znanje in sposobnost za službo, V katero 6e oglasijo. Vzprejemati pa se smejo sploh žene tistih mož, ki služijo pri železnici. Njih služba pa smo biti samo po dnevu. Kot odznak v službi imajo no siti na rami žolto pasko s krilatim črnim kolesom. — (Senožeška čitalnica) priredi v soboto t. j. v 14. dan t. m. maskerado. Plesna godba družba Peinelt (kvintet). Ustopnina bode za osobo: 50 kr, za obitelj: 1 gld. K mnogobrojni ude-ležitvi vabi najuljudneje odbor. — (Vabilo) k veselici, katero prirede rodoljubi na Colu v korist revnim šolskim otrokom, v nedeljo dne 15. svečana 1885. 1. v prostorih go« spoda Makso Žgurjn. Spored: 1. Kocijančič. — „Ve-nec narodnih pesnij", moški zbor. 2. Dr. B. Ipa-vec. — „Narodna", mešani zbor. 3. S. Gregorčič. — „Samostanski vratar", deklamacija. 4. R. Bur-garell. — „Nazaj v planinski raj!" samospev s spre mljevanjem harmonija. 5. Dav. Jenko. — „M>ji sablici", moški zbor. 6. Dr. B. Ipavec. — „Nu hribih", mešani zbor. 7. Dr. B. Ipavec. »Vso mine", mešani zbor. 8. S. Hajdrih. — „Peteline kova ženitev", šaljivi zbor. 9. Tombola. 10. PU>. Začetek ob 4. uri popoludne. K obilnej udeležbi vabijo uljudno rodoljubi. — (Posojilnica v Mariboru) razpošilja računski sklep za tretje upravno leto 1884. Delovanje tega zavoda je leto za letom širše in vspe> neje, promet vedno večji, in vodstvo sme s pono som gledati na svoje delovanje v letu preteklem Hranilne vloge narastle so na 168.436 gld. 20 kr. posojila na 165.484 gld. 17 kr., a obrestij jesam«. 115 gld. 96 kr. na dolgu. Reservni fond znaša kon cem 1884. 1. že 3192 gld. 74 kr,, število članov pa 644. Od 14. februvarja 1882 do 31. decembri 1884 imela je ta posojilnica 1,043.959 gld. 20 kr. denarnega promota. Prihodnjo nedeljo je redni občni zbor, pri katerem se bode sklepalo mej drugim o porabi čistega dobička in se bode reservni fond zopet pomnožil. Pri tako previdnem in točnem delovanji ie več nego naravno, da pridobiva ta zavod vedno več članov in da je že faktor v denarnih zadevah. — ( R a z p i s i na) je služba učitelja na jedno-razrednici v Zalogu. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnie do 25. t. m. na c. kr. okr. šolski svet v Kamniku. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": London 11. feb; livarja. nDaily News" ima brzojavko iz Gakdula z dne 8. t. m : Iz Kariuma ubegli doma'iui potrjuje, da je bd G<»rdon ubit, ko je st pil iz hiše, da bi zbral vojake, kar mu jih jc zvestih ostalo. Slednji bili so vsi ubiti. V več ur trajajočem mesar-J9iiji se niti ženam in otrokom prizanašalo ni. Dostojanstveniki Kartumski, izim^i dve paši izdajici, vsi ubiti. London 11. februvarja. (Reuterjevo porodilo.) Wilson prine>el je v 9. dan t. m. v Korti ve>t, da je Gordon. ki je pri zajetji Kartuma bajt bil z bodalcem uboden, v 4. dan t. m. umrl. London 11. februvarja. Govori se, da se bode deset tisoč mož: reservne pehote poklicalo k vojski in da se za njih oboroženje delajo priprave. London 10. februvarja. Rtuterjev bureau poroča iz Korti v 9. dan t. m.: "VVilsona in njegove tovariše, katerim se je parobrod pri otoku blizu Nilnvega slapa Sabluka razbil, rešil je parobrod „Lord Boresfurd". Mej potom v Gabdul napali so ustaši parobrod, a bili odbiti. Kazne vesli. * (O tvoren je Praškega „Rudolfinuin a") Jako sijajno in prav veličastno vršilo se je 7. t. m. otvorenje „Ruiioltinuma • v českej prvostolnici. Cesarski namestnik baron Kraus izjavil je v svečanem govoru veliko veselje, da je češka hranilnica za pro-speh umeteljnosti toliko žrtovala in želel podjetju najboljši uspeh. Ob jednem je cesarski namestnik presrčno obžaloval, d* se naš prestolonaslednik ce-sarjevič Rudolf zaradi bolehnosti ni mogel udeležiti prelepe in redke svečanosti. * (Osepnice v zahod ne j Galiciji.) Po mnogih krajih zahodne Galicije sedaj silno razsajajo osepnice. V Novem Sandeci zaprli so radi te kužno bolezni vse šole. * (Plesna veselica — brez moških.) Največe in izredno čudo v veselem in poskočnem letošnjem predpustu je vsekakor nemških umeteljnic plesna veselica — brez moških v Monakovem. Kakor prejšnja leta, tako so tudi letos napravile učenke umetniške šole v Monakovem z izredno ročnostjo in s pravim humorjem zabavno veselico, pri kater j so plesale in se na razne načine razveseljevale, ne pogrešajoč moškega spola. Tudi brez lepih slikarjev, brdkih dijakov, bahatih kavalirjev in ošabnih bogatinov, zabavale so se izvrstno mnogobrojne lepe Evine hčerke do ranega jutra. Sedaj se pa širi po mestu vest, da je ta ženska plesna veselica prekosila po finosti in krasoti vse druge veselice v Monakovem. — Ravno taka veselica, pred nekaj leti na Dunaji osnovana, se je pa slabše obnesla. Obiskalo jo je namreč samo 5, beri pet zastopnic lepega spola — Kaj bi se: mož je le mož, steber hiši in vsakemu življenju._ Javna zahvala. Hrvatskomu akad lit. zab. družtvu „Hrvatskau u Gradcu slala su slavna uredničtva sliedeče svoje listove tekom prošle godine 18H4 bezplatno: „Sloboda11 (do uzkrate postdebita), „Narodni list", „Narod", „Sriemski Hrvat", „Narodne Novine", „Naša sloga", „Slovenski Narod'1, „Narodnie novinv", „Katolički list", „Mjesečnik prav. družtva", „Napredak", „Gospodarski poučnik", „Gospodarski list", „Viesti kluba inžinirah i arhitektah", „Vie-sti arheolog, družtva", „Zvon", „Hrvatski učitelj", „Parlamentar", „AgramerZeitung"; za pol ciene: „Vienac" i„Wiener allgemeine Zeitung". Odbor hrv. akad. družtva? „Hrvatska" zahvaljuje se najusrdnije ovim napomenutim uredničtvom, koja su na ovaj način podpotnagala naše družtvo, te umoljava tom sgodom najuljudnije, da bi slavna uredničtva i nadalje izvolila dostavljati ovoinu družtvu svoje cienjene listove. U Gradcu početkom mj. siečnja 1885. Za odbor hrvatskoga akad. lit. zab. družtva „Hrvatska" u Gradcu: Predsjednik: Za tajnika: N. Marinković. Kamilo Zajčić, stud. j ur. ttactflrjeuo zdravilo. Množeča se naročila na Moli-<> v o „Francoako žganje" dokazujejo o usp Snej upo abi tega sredst\a proti prot nu, trganju in vsem bolez mat vsled prehlada. Steklenica 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpofiilia vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tu.hlHuben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicab na dežtli zahtevaj ae izrecno M0.11*0V izdelek z njegovo varstveno znamko m podpisom. 10 (11 —M Tujci: 10. februvarja. Pri WI«»nn: Wagner z Dunaja. — Alimonda, Alodi iz Trsta. — Tomas z Dunaja. — pl Cavalca iz Vidma. — pl. Sterlini iz Gorice. ri Huliti: Belina, Gerber z Dunaja. — Moschek iz Gradca. — Kohtit z Dunaja. Tržne cem* v I juMjanl dne 11. februvarja t. 1. rt kr. a kr. ! Pšenica, hktl. ti Špth povojen, kgr. . -\tJi 1 Rež, n • • • 5i53 Surovo maslo, . Ječmen, n ... 4 5 Oves, Ajda, n h Mirko, liter .... 1 1 n 4 M i ;■'.<■ <■ meso, kgr. - 6 Proso, n 5 85 Telečje , , - 1-8 Kom/a, » • . • ;» 20 Svinjsko n , i Krompir, n d .'i Koštrunovo „ „ -3« Leča, g ... 8 - I Grah, n * — -18 Fižol, n 8 50 Sen •, IGO kilo . . 1 90 M»slo, kgr. . _ 91 Slama, n . ■ • l\lf Mast, n — Bi Drva trda, 4 □ metr. 7 H- 1 Speh frišen, n - al n mehka, . „ 5,2o Meteorologi ono poročilo. Dao Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 10. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732 05 ms. 733*35 mm. 735 64 mm. — 20" U 33" 0 ,— P2"C Sl. BVZ. sl. svz. si. svz. megla jas. jas. 000 m. Srednja temperatura 0 0", za 04 pod normalom. HD-u-najetea "borza dne 11. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafiftno poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta......... . 83 Zlata renta.......... Napol ..... C kr cekini ........ Nemške in,trke . . ■ 4% državne srečke iz 1 18"4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4u/„ avstr zlata renta, davka presta Ogr»ka zlata renta 6u/0 • . . . 9 papirna renta 5°/4 . . , 5'/0 Štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke *>'/„ 100 gld Zemij obč avstr 4Vi0/o zl^ti zast listi Prior oblig Eli/abetine zapad železn ch Pror oblig Ferdma.idove sev železni e Kreditne srečke . 100 gld Rndolfove srečke . 10 , Akcije amrlo- « str banke 120 r Trami»whv-druSt velj 170 gld a v 83 gld. 25 kr. 83 • 95 n lo»; t 70 n 98 R 95 n 866 I. — n 303 1» — 11 123 ff 85 n 9 n 78 t> 5 * 80 n 60 1 35 n 127 n 174 n 2.1 o 106 n 70 it 98 « n 30 * n 9V n 10 I 104 n — » U a ti 75 it 122 * 75 I 112 n 25 VI 105 r 60 178 n — i? 19 n 50 n 1()7 » fO n 212 • 25 n Zahvala Za mnogovrstne i traže sožaleuja ob smrti in pogrebu predragega ti .t sega očeta, oziromi Boproga jrj svaka TV&HTA, ZORA, za poklonjene krasu« vence, «jg. pev ein Čitalnice Ljubljanske za pre rasno petje pred hišo, v cer k v i Id na grobu. Šišenski čitalnici, ki seje mnogobrojno in z zastavo udeležila sprevoda, Viein gg. uradnikom in narodnjakom, ki »o blagovolili po kojmku izkazati poslednjo čiist, izreka najiskre nejSo zahvalo (88) žalujoča rodbina Zorova. Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbrauih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... 1*— kr elegitiitno vetan po......... 1'60 „ II. zvezek, nevezan po . ......... 70 t elegantno vezan po......... 1*20 „ III. zve/.e<, nevezHn po.......... 70 , elegantno vezati pn Ako pa tudi od- da jemo vsak pos m i čen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino »a več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld. .....l'*0 , Na ročnimi za zve-zrk I, II, HI, IV. in V stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročtiiua pošilja so i»tj prikladne je s pofttnimi nakaznicami pod n-isim 11 m ; u. .1 o s. Starč v Lj u b Ij a ni, Manje Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče* skupno po 10 izvodov ter zanje po-sljejo gosp. dru. Jos. S tare t u v Ljubljano naročilno svoto 6 £old. (22-7) . Odbor za Jurčičev cpomenlk. V „NARODNI TISKARNI" v I -tjiibl. j;i n i so izšle in se dobivajo sledečo knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spistl grof A. K. Tolstoj, poslovenil J P. — Ml. 8°» 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr, NOV. Roman. Spisal Turgetijev, poslovenil M. Mdlotrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Junak našega časa. Roman. Spiral M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2t)4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Diihi ovslii. Povest. Spisal A. S. Pmkin, poslovenil J. P. — MJ. 8a, 122 st m mj. Cena 25 ki:, po pošti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat uoiuinis uiii'»ra. Ml. 8 , 19 pdi. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j miju takoj pekočimi m b.dečine vsum ranam in bulam, zabranjuje divje meso, i'vi.če v Maknula« brez razmelicamega sredstva m brei rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem c»hu ozdravi prsnega raki, krta*a ub-sa. znstaraiie poškodbe na nogah, /un. bin o kr. pri lekarnarji J. Nwobodl, v Ljub-Ijini, na Preftrnovem trgu. t715—14) ▼ i Cvet zoper trganje! je odločno najbolj-e zd a>ilo/.opir irotin ? te. r vin iti'pni. trganje po mlih, bolečine ♦ v krži ter živcih, mekima, »irpie ude Iti kile itd., malo asa, n se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,celn Z«per Irgao e po dr. Malici" z z.-a en stoje« im ziiaiin njem ; I steklenica 50 kr. Narneilii B dežel« izvrSČ He takttj „pri samorogu" ritmiio€KV-ja i na Mestnem trgu v Lju Ijam. v4 —3 ■ ^rljutimftTff. v lekarni JI lil.I Volika partiia H788-80, ustankav sukna (po 3—4 metre, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštni m povzetji, ostanek po 5 gl. L. Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadah, se more zamenjati. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 kr. Mproito linija. ^ h Trsta v Novi-Jork naravnost. Vol ki prvmazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonla", odhod okolu 15. dne marca 1885. Kajuta za potnike 20O guld. — Vmesni krov 6« n©ld. Potniki naj se obrnejo na (20—16) J. TERKUILE, geueraluega pasažuega agenta, Via de!l' Arsenale Nr. 13, Teatro Comuuale, v Trstu. Zaradi vožnje bUga obrne naj se na EiuIUbuo d* Ant. Poglajen, generalneira agenta v Trstu. Dobro službo!!! d o«-: lr^o«vi. a-ci.li, urndiifkil, prlVHfnl ljud e itd., k ter. h- č jo |»r.>d»jMtl mslro-..^riKlie il'/innc In pieiui jsli< nr». e. PonuiMie, v katerih mora biti povedano, s čim dotić...k sedaj p«-ča, na (62—5 Hauptstadtische VVechselsiuben • Gesellsckft v BUDAPEŠTI. Odgovarja se samo na nemška pisma. Izdateij in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1