Nfjregi slovenski dnevnik
-c ▼ Z rdi njenih državah >
Vetfa za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
RLirOir PUAJLX1: 4887 001TLAKDT. KnUrsd as Sacand-CUas Matter, Ksptembsr U, lfOS, U the Post Office aft Mew York, M. T,
tka Aet of Oongraaa of
9, 1879.
NO. 125 — ŠTEV. 125.
NEW YORK, MONDAY. MAY 28, 1917. — PONEDELJEK, 28. MAJA, 1917.
LAŠKA OFENZIVA.
BOJI OB SOCl SE NEPRESTANO NADALJUJEJO. — NEČLO- i VEŠKA PRIZADEVANJA SOVRAŽNIKA. — LAHI ZAVZELI PAR ZELO VAŽNIH VlSlN. — 26 MAJA SO VJELI NAD 3000 AV8TRUSKIH VOJAKOV. — ARTILERIJSKI BOJI V SEVERNEM DELU KRASA. — VELIK VOJNI PLEN. — NAJHUJŽI BOJI DIVJAJO PRI PLAVEH, VODICAH IN SVETI GORI.
Rim. It j
»vrni |»«>v
lija. lii. maja.
V p
»m
HI JU..
I"
ipravi

i»tv« Itukf armade j*' ♦» pom'tit •: na Kra*i me se vedno Našim hrabrim retain i-»lov eeraj zop»«t nekolt->vati. Zavzele so vet- u-utojank. vjele 3500 av-irojako* in zaplenili vera mater iala. mih artilerijskih »»reiki *o tra'-1	štirih a<) zavzeli nasi vojak.i
Francoska fronta.
London, Anglija, 27. mja. — Y j bojih sev t- roža pad no od St. Quen-' tina smo imeli mnogo uspehov. — Mnogo Nemcev je bilo ubitih. 18 pa -»in<> jih vjeli. Mi smo imeli samo dva ranjena.
Odbili »mo sovražni napadi na I/Krt. Sovražna artilerija je in<x'rin obstreljevala naše postojanke juž-
iark< er ri» V n
i Me,
11 je i
uie.j i/.lkVom reke Ti- no od reke SeariM\
o t« m" k o vzhodno od iili rokah mi t 11 vi-
izirubili tudi svoje le pri KoMnjeviei. fm ilHu Krasa se vrše rij^ki Mpopadi. Najhuj-vrše pri Vodieth. Soje na v m* mo((k*e nači-
d<
ti
■raj
m
r
te
P
trgati nam nekaj
*e mu pa. ni |H>-■..» vprizortli A* »en napad. Na na-njihovi strani je tka množina vojakov, i *o pa višine še vedno v ih.
vi mo nekoliko napredovali ob obronkih višine št. 363
<M 14. maja do današnjega dne MBo vjeli na kraški fronti nad tkan" vojakov, m«*! katerimi se j«* naliajalo t tuli nad 4><7 eas4nik«rv
Rim, Italija. 27. maja. — Vodstvo italijanske armade poroča sledeče:
Četrti dan rroene bitke na Krasu smo nekoliko napredovali in zavzeli več važnih policij. Postojanke, ki smo jih zavzetli pred tem ea*<*u. ko oatale v naših rokah.
.Včeraj je od iutra do veeera divjala vroča bitka na vsej fronti.
Najhujše je bilo med oba l jo in Jamljani.
Po strašnih naporih smo zavzeli dobro utrjeno višino jugovzhodno od Med je vasi.
Vjeli hibo skoraj IKK) avstrijskih vojakov, med katerimi se je nahajalo 34 častnikov.
Tudi severno od Jamelj so se vršili vroči boji. Z naskokom smo zavzeli par važnih toe k in pregnali sovražnika.
Artilerijska bitka, ki se je vnela vzhodno in severno od Goriee. še ni končana.
Naša artilerija ie obstreljevala vodnjake v (»rgsrju m Britofu.
Naši zrakoplovei so neprestano v akciji.
železniška postaja v Sveti Lh eiji je tmtčno poškodovana.
Par sovražnih zrakoplov smo izstrelili pri Vertojbi.
Dunaj. Avstrija. 26. maja. -Poročilo o bojih na soški frmiti. ki ga h* izdalo vrhovno poveljstvo avstrijske armade, se glasi:
Velika bitka im jugozapadu se m prestali«) nadaljuje.
Boji ▼ Makedoniji.
Pariz, Francija, 27. maja. — S srluškega bojišča so včeraj poro čali o običajnih artilerijskih bojih. V bojih v prednjih črtah smo vjeli nekaj sovražnih vojakov. Na tej fronti so naši letalei vrgli 34 bomb na sovražno taborišče.
26. maja so angleški letalei bombardirali nemške postojanke pri Li-vanovo. severno od Petroviči. — l>rugih važnih poročil ni s te fronte. —
Nočno poročilo:
Popoldne smo zopet priborili neka i ozemlja pri Kontaine-4ez-Vroi-silles. V manjših si>opadih pri reki < "oje h I smo danes zjutraj vjeli več sovražnih vojakov.
Včeraj smo uničili tri sovražna letala, osem pa smo iih poškodovali, da niso bili več sposobni za službo.
Pogrešamo štiri naša letala.
Pariz, Francija, 27. maja. — Nemei s svojim napadom pri Mou lin ile Laffaux niso imeli uspeha. V tem okrožju in na planoti California, kakor tudi severno od Nauru v in Morovillieres so so vršili Ijrtti artilerijski boji.
Zračni boji: Tekom dneva je 25 naših letalcev izstrelilo štiri so vraž na letala. V noči od 26. do 27. ma ja so naši letalei vr«»Ji sovražne vojaške naprave 3300 kilogramov eksplozivnih snovi. Vžgalo se je več poslopij. Metali »o tudi bombe na letališče v Colmar in Sissone ter na nemško taborišče pn uao-nu. —
Nočno poročilo:
V <,'hampagne je sovražnik dvakrat navaLil na naše postojanke pri Teton. Sovražniku se je posrečilo vdreti v naše zakope. s protinapadom pa smo ga zopet pognali v njegove postojanke.
Popoldne so tretjič navalili 'na nas. pa smo jih takoj T>repodili.
Nemški zrakoplovi nad Anglijo.
Berlin, Nemčija, 26. maja. — Nemška admiraliteta poroča:
Pri uspešnem poletu so naši zra koplovi metali bombe na Dover in Folkestone. Tudi poleti globoko v deželo so imeli uspehe.
London, Anglija. 26. maja. — 1'radno poročilo pravi, da je 16 nemških aeroplanov v petek med pol šesto in pol sedmo uro zvečeT napadlo jugovzhodno angleško obrežje. Metali so bombe na več mest in so povzročili škodo na. poslopjih, V nekem mestu pa je bilo ubitih 76 oseb. 174 pa jih je bilo ranjenih. Med ubitimi je 27 žensk in 23 otrok; med ranjenimi pa 43 žensk m IH otrok.
Angleški zrakoplove i so napadi« nemška letala in so tri izstrelili.
Na povratku čez kanal so se spopadli zrakoplovei sredi nad kana lom in eno sovražno letalo je bile uničeno. Blizu belgijskega obrežja je zopet prišlo do spopada in uničeni ste bili dve nemški letali.
Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Ruska fronta.
Petrojfrad, Rusija, 27. maja. — 2:"». maja so naši letalci poleteli nad Pinsk. kamor so vrgli šest bomb Opazilo se je. da so bombe zadele železniško progo, na zapadni vtra ni mesta pa se je vžgalo več poslopij.
STRAŽA OB SOČI.
Ameriško brodovje. Evropske železnice.
Nemci so vedeli, da pluje ameriško brodovje v Evropo. — Minirali so pristanišče. — Washington presenečen.
Washington, I). C.. 26. maj
Danes popoldne je mornariški ta j
j Neki ameriški poročevalec, ki se i je ravnokar vrnil z Dunaja, porojen naslednje:
— Na živilske probleme een-— Jtralne Evrope .ie v zadnjih mesecih neugodno uplivalo dejstvo, da
nik Daniels podal sledečo izjavo , j so železnice počasi izgubile svojo lanes admiral. uspešnost in da niso več v stanu
"Kakor poroda Sims, je Berlin vedel štiri dni pred izvršiti svoj prihodom ameriških Angleško, da so ladje na potu in !a na železniške v katero pristanišče plovejo.
On naznanja, da ima gotove informacije. da je bilo to naznanjeno Nemči ji v naprej in dovolj zgo-laj. da je bilo pristanišče, kakor ie brodovje vozilo, dan preti prihodom minirano.
_ le! pri razdelitvi ži-rušileev najvilskih potrebščin. Vojna je stavi-
črtc velikanske zahteve in nemogoče je bilo posvetiti program in železniškim vozom pazil ost. ki jo zahtevajo.
Skozi dve leti se je železnice popolnoma zanemarjalo. To hi velikanski promet na nekaterih glavnih črtah je povzročilo, da je ž<*
Tornado v Srednjem zapadu
Illinois in Indiana zelo prizadeti. 160 mrtvih in nad tisoč ranjenih. 5 milijonov škode.
nlzroir fmautb: ust cortlahdt volume xxv. ~ letnik xxv.
KRUH IN MOKA.
n—-O-- r ■
AMERIKANCI NAJ BI JEDLI KORUZNI KRUH. — ZNAČILNA ZAHTEVA POLJEDELJSKEGA TAJNIKA HOUSTONA — PŠE-NIČNA MOKA NAJ BI VSEBOVALA SAMO 81 ODSTOTKOV — NEKATERI SE ŽE DOLGO ČASA IZOGIBAJO TEJ POSTAVI
-O-
Profesor Alfonzo E. Tavlor je tem se nudi dokaz psihologije, obvestil vlado Združenih držav, da I Salomon Westerfeld. podpred-moramo jesti v tej deželi koruzni j sednik National Retail Grocesrs
Associatian je rekel na posveto-
Depa-tment je prepričan, da je; leznifiki sistem le še senca tega. kar nemški špijonažni sistem še ved- je bil preie> Temelje ali podstav-
Pošiljateljem denarja.
Kakor ie mano, no aprojemamo nič več denar aa isplačOa v A* 1 atriji, Ograki in NemfcijL
lAhkn pa vedno ie ixpoaljujemo izplačila vojnim ajet nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tod onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki » zasedeni po laiki armadi.
Kadar pofijeto denar, prilolite tudi dopianico ali piamo rojn«f> am a tam pomagata aeataviti pravilni naalov.
no na delu v deželi, ki ima informacije o naših pomorskih operacijah. Ako se kretanje brodovja prej oznani, je to nevarno.
Vlada, ki ve. da časopisi niso izdali te informacije, želi, da se o-bme |>ozornost časopisov na to de; >tvo. da se prepričajo, kako se mora paziti, predno se objavijo vojaške informacije, bodisi po časo-ui-sju ali kako drugače.*'
Informacije o vožnji ameriškega brodovja v Evropo so mogle priti le iz mornariškega urada, ali pa od brodovja. Da je nemška špijo-uaža mogla prodreti v osrčje mornariških zadev, je za državne u-radnike veliko presenečenje.
Upajo, da bodo po skrbni preiskavi dognali, odkod je prišlo to naznanilo.
V	Jržavi sta samo dve brezžični postaji: Savville in Tuckerton Tudi kabel je pod mornariškim nadzorstvom. Državni uradniki pravijo, <la je nemogoče, da bi šlo poročilo skozi angleško, ali pa francosko cenzuro.
Zato so mnenja, da je bilo spo. ročen o najprej v Mehiko, ali pa Južno Ameriko in od tain i>otoiu brezžičnega brzojava v Nemčijo. Iz Buenos Aires se naznanja, da so Nemei postavili novo brezžično postajo.
Mdrnarica pa tudi kontrolira kabel proti jugu in ie odredila o-mejitev porabljanja v trgovske svrhe. Dosedanja preiskava v tem oziru ni dovedla do povoljnega u-speha.
Kmalu i>o napovedi vojne se je priznalo, da so imeli v državnem, vojnem in mornariškem poslopja na sumu šest oseb. da so špijoni. Tajna policija je povsod nameščena po raznih vladnih poslopjih in mobilizacijskih krajih.
Agenti pravosodnega depart-menta so tudi noč in dan na delu. da pazijo na špijone. Mnogo tujcev je bilo aretiranih, mnogo j-ih ie še v ječi in čakajo sodrfijske preiskave.
V	zvezi s temi misterjoznimi dogodki v državnem, vojnem in mornriakem departmeaitu se spominjamo tudi načrta za kontrole ognja na superdreadnoughftu Pennsylvania, ki je bil vkraden in sra niso nikdar mogli najti. Tudi niso našli mornariških tajnih na-vodl, ki so bila vkradena na patii-
ke so zelo površno izvršili stari možki, dečki, ženske in vojni jetniki in posledica tega je bila, da so se tračnice in vozovi kaj hitro poslabšali in obrabili.
Vsled pomanjkanja izurjenega dela niso bile država in privatne družbe v stanu obdržati vozove in stroje v dobrem stanju. Posledica tega je bila. da se je moralo zmanjšati hitrost vlakov. Iz tega je zopet sledilo zmanjšanje prevozne kapacitete ali zmožnosti železnic. Posebno lokomotive so bile v slabem stanju.
Dvomljivo je, če bi bilo mogoče najti v centralni Evropi železniški stroj, ki, bi bil zmožen izvrševati 60 odstotkov dela. ki ga je bil izvršil preje. To je posebno opaziti v mrzlem vremenu, kjer kaže para. vhajajoča iz sto in sto razrahljanih spojev, kako malo »wist ot kov premogov e sile se v resniei izrabi.
Dejstvo, da so v takem slučaju črte zaprte po cele ure, še veliko poveča neugodnost prometne situacije.
V pretekli zimi je bilo na ta način uničenih na tisoče ton krompirja in drugih pridelkov. Vlake se je za cele dneve potisnilo na stranske tračnice, da je bilo mogoče očistiti progo ter nato spraviti naprej zaostale vojaške transporte.
Izgledi v centralni Evropi glede železnic so izvanredno naugod-ni. Nekaf"*e proge bo treba opremiti s popolnoma novimi tračnicami. predno se bo mogel vršiti po njih normalni promet.
Dokler bo trajala vojna, tega ne bo mogoče storiti, dočim napreduje z vsakim dnem poslabšanje železniških prog v skoro geometričnem razmerju. Stranske tračnice večine železniških središč so prenapolnjene z železniškimi vozovi vsake vrste, katerih ni mogoče več uporabiti. Če bo trajala vojna še nadaljni dve leti. bo morala centralna Evropa po končaifih sovražnostih popolnoma preosnovati in skoro docela nnovo zgraditi večino svojih železniških prog. Se večji pa bodo stroški, ki bodo nastali vsled nabave novih strojev, železniških vozov in drugega mar terijala, ki je vsled trajne uporabe ter nezado&tnih popravil sedaj popolnoma obrabljen.
Mattoon, 111., 26. maja. — Okoli ■*>() oseb je bilo ubitih in več kot ->00 ranjenih, ko je danes popoldne tornado divjal čez mesto. Trgovski tlel mesta je bil opustošen in 200C oseb je brez strehe. Toča in dež sta ovirala rešilna dela. I>o pozne noči so izkopavali ljudi izpod razvalin.
Chicago, 111., 27. maja. — Du zdaj se je dognalo, da je bilo u-bitih več kot 160 oseb in več kot tisoč ranjenih, ko je tornado dr-vil preko sedmih držav: Kansas. Illinois, Indiana, Tennese, Ken-tucky, Alabama in Arkansasa.
Najbolj je bilo prizadeto mesto Mattoon, 111., kjer je bilo ubitih r,4 oseb, več kot 500 ranjenili in 46i) hiš porušenih.
Tornado je odnesel hiše in na pokopališčih je porušil spominske kamne.
Po mestih so bile telefonske in brzojavne naprave tako poškodovane, da prebivalci niso mogli iz drugih mest poklieti pomoči.
Predno je prišel tornado v Charleston. III., je uničil cel gozd.
A' Mattoon, 111., je porušil 50C hiš. Površina štrri ceste na široko in 35 cest na dolžino je v razvalinah.
Izstradanje.
Centralne države so baje še preskrbljene do žetve. — Izjava ravnatelja Hooverja.
Washington, D. C., 27. maja. — Zavezniki zastonj upajo, da bodo eentralni zavezniki v kratkem času izstradani. Iz precej zanosljivili virov se ie izvedelo, da imajo v Avstriji in na Nemškem še dovolj hrane do prihodnje žetve.
To je potrdil tudi ameriški po-slnik Penfield. ki se je vrnil pred kratkim z Dunaja.
Izjavil je, da prebivalstvo sicer trpi pomanjkanje, da bo pa z živili še nekako šlo do jeseni.
Živilski diktator ie rekel, da so zavezniki glede živil skoraj na ravno takem stališču kot centralne države.
Zavezniki dobivajo skoraj vsa živila iz inozemstva. Pomisliti je treba, koliko ladij jim potope nem ški podmorski čolni in še koliko drugih zaprek jim ie stavljeno na pot. — Nemčija ima vsa živila v okrilju svojih meja in žnjimi na ekonomičen način razpolaga.
Deportacija Belgijcev.
Havre. Francija, 27. maja. — Nemško povelje z dne 15. aprila zahteva iz mesta Mons 600 mlade-. ničev za nemške kavalerijske barake; imeti morajo s seboj obleko m živež. Mesto mora plačati za vsako osebo, ki ne bi priala 300 mark ($60).
Vse kaže, da bodo odpeljati tudi ženske, ker se sedaj vrii revri-straoii*.
kruh, da bomo lahko pošiljali svojo pšenico v Anglijo in Francijo. — Francozi in Angleži. — pravi Taylor, — nočejo jesti koruznega kruha, vsled česar smo mi v tej deželi prisiljeni izpremeniti svoj način življenja ter nadomestiti pšenico, ki smo jo zavživali dose-daj. s koruzo.
—	Treba je vzeti vpoštev psihologijo situacije. Psihologija je zelo važna stvar ter se je ne sme ignorirati. Ko sem bil v Angliji. <em slišal nekega nemškega vojnega jetnika izjaviti, da ne dobi vajo jetniki zadosti hrane. Ko se' jim je reklo, da dobivajo isto. kar dobivajo drugi ljudje v Angliji, je stopil naprej neki nemški častnik. s hlebcem belega kruha v roki, ter rekel: — Kako morete za-hevati od nas. da bi živeli ob tem slabem belem kruhu?
—	Niso bili vajeni belega kru-i lia, — je nadaljeval dr. Tavlor, — j in njih psihologija jim je. prepovedovala vrjeti vanj. Psihologija reagira, kakor hitro se zahteva od ljudi, naj izpremeni svoj način življenja.
Te ugotovitve dr. Taylorja se je razširilo po celi deželi. V tem smislu je govoril pred poljedelskim komitejem poslanske zbornice v Washing tonu ter izjavil isto tudi v New Yorku. na nekem zbo to vanju.
Poljedelski tajnik Houston, ki si je izbral profesorja Taylorja za svojega glasnika, zahteva od naroda, naj zavživa moko iz bombažnega semena mesto žita, kojega je bil dosedaj vajen, vendar pa ne pove ničesar o psihologiji, ki bo reagirala proti taki izpremembi
Taylor nam pripoveduje, da so se Nemci pritoževali nad belim kruhom, katerega niso bili vajeni. Pravi, da se bodo Francozi in Angleži z istega vzroka pritoževali nad koruznim kruhom. Ameriški narod ni bil vajen zavživanja konj skega mesa. Zdravniškemu komisarju Emersonu pa se je zahvaliti, da njega psihologija ni odvrnila od zavživanja tega mesa, katerega se veliko proda v New Yorku
Če zadržuje angleška in fran eoska psihologija naše zaveznike od zavživanja koruznega kruha mesto pšeničnega. zakaj ne bi zadrževala ameriška psihologija A-merikancev od uporabe koruze mesto pšenice?
Profesor Taylor soglaša s sv o jim gospodarjem Houstonom ter posestniki velikih parnih mlinov da se ne sme zahtevati od mlinov izpremembe v izdelovanju patentne moke, proti čemur je javni zdravstveni urad Združenih držav.
On pravi, da je pšenična moka vsebujoča 81 odstotkov, idealna in istočasno je poslala ameriška zveza pekov-mojstrov poslanico Herbert C. Hooverju, v kateri se protestira proti vsaki oficijelni akciji, s katero bi se prisililo mletje pšeniene moke. ki bi vsebovala vefc| odstotkov.
Sprejelo se je z iste strani resolucije, v katerih se izjavlja, da bi vsaka izprememba obstoječih regulacij in predpisov nudila priliko za ponarejanje ter uničila hranilno ali redilno vrednost in standard.
Pekovski mojstri, katere je vlekla na eno stran znanost, na drugo pa dobičkaželjnost, so sprejeli še druge resolucije, v katerih se izjavlja, da bi bilo boljše, če bi peki sami mešali moko kot pa mlinarji v slučaju, da bi bila kontrola glede dobave živil prisiljena odrediti mešanje koruzne moke t pšenično.
Oni sami mešajo že sedaj moko ter so jo skozi leta. Mlinarji morajo zaznamovati mešano moko kot tako, pekom pa ni treba zaznamovati svojega kruha.
Navadni narod ne ve ničesar glede te sleparije na debelo in v
na
vanju pekovskih mojstrov: — A-meriški želodec ne bo prenese* kruha, izdelanega iz popolne, to je moke z otrobi vred. — Zveza pekovskih mojstrov je tudi hrzoj.% vila poljedelskemu departmentu. da ne more držati v zalogi popol-ne moke, ker se prehitro pokvari. Isto so ^ Mi natveziti vladi tudi znanstveniki, a temu stoje nasproti tehtna dejstva.
V New Yorku ie šest velikih pekarn. kjer se napeče vsaki teden "iO.OOO hlebcev kruha iz popolne moke. to je moke z otrobi vred. "V štirih letih se je ta produkcija zvišala od 500 hlebcev na oO.OOO.
Nasprotno zagotovilom znanstvenikov in pekovskih mojstrov, se je ameriški želodec ne le privadil zavživanju popolne moke. temveč raste njena uporaba od dne • d dne.
Kako nevzdržno je stališče parnih mlinarjev, ki skušajo preslepiti vlado, je razvidno iz delovanja Washburn Crosby Co., ki razpošilja v svet na stotine tisočev let-a-lov, v katerih se pojasnjuje vrednost. Wheat A. Lax a ', izdelka te družbe, ki tvori 100-odstotno pšenično moko.
Med drugimi značilnimi izjavami, ki popolnoma nasprotujejo vsemu, kar so izpovedali parni mlinarji in vsemu, kar so rekli znanstveniki. je tudi sledeča:
— N asa popolna pšenična moka izpolnjuje v polnem zahteve zdrav stvenih oblasti Združenih držav. Ker tvori polno pšenico, vsebuje tudi v zadostnih množinah vse elemente, potrebne za vzdrževanje življenja .-n to v lahko prebavljivi obliki. Predstavlja naše instinktivno veliko živilo in izvedenci vseh dob so izjavljali, da je popolna pšenična moka eno najbolj primernih živil za človeško telo.
Ob istem času izjavlja W. K. Kellog. eden največjih ameriških izdelovalcev takozvanih "Corn Flakes", pri oglašanju "drobtin", napr-ivljenih iz 100 odstotkov pše-ničae moke, <4da delajo te drobti-ne močne dečke, ker so napravljene iz Durum moke. vsebujoče vse m^n?ralne sol; in vse druge snovi. ki so po mnenju zdravnikov potrebne za mladino.
Isto izjavlja Postum Cereal Čoki izdela na tisoče ton Grape Nuts iz popolne pšenične moke.
Isto izjavlja Bennett Bisiviitt Co.. ki izdeluje najboljše biskvite
popolne pšenično moko, kar ;«ih .!<? dobiti na trgu,
J sto izjavljata (»reat Valley Mills v Paoli, Pa. in Knox Crutch-field v Richmond. Va.. ki izdelujeta 100-odstotno pšenično moko v velikih množinah.
Pillsbury Co., eden največjih mlinov, kjer se izdeluje patentno moko. to je moko brez otrobov iz samega škroba, spravi ia svoj stran ski produkt, to je otrobe, v lepe zavoje ter širi resnico glede velike zdravilne vrednosti otrobov po svetu s pomočjo oglasov v listih in magacinih. Izjave te družbe nasprotujejo bistveno izjavam vseh "znanstvenikov" in posestnikov patentnih valjčnih mlinov, ki so vstali sedaj kot en mož proti predlogu. naj zavživa in rabi ameriški narod polnozmleto pšenično moKO, kot da bi bila slednja nekaj novega, nevarnega in nekaka grožnja, mesto nekaj, kar se propagiralo in nasvetovalo že izza dni Silvestra G rabama in od učenjakov kot so bili Voit, Gautire. Moor, Edy, Sullivan, Towels, Voectlin, Sinclair, Mettluer. Sherman in nešteta množica drugih, ki so skušali razširiti resnico kljub zaprekam, ki so se jim srtavljale na i>ot.
Moderna znanost, s svojimi prhkimi argumenti, temelječimi na psihologiji in svojim trdovratnim omalovaževanjem vseh dejstev, se zde nerazsodnim mogoče kot zelo domoljubna stvar.
GLAS NARODA, 28. MAJA 1917
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(s corporation.)
FRANK SAKSEft. President._LOUIS BEXEDIK, Treasurer.
FLace of Business of the corporation and addresses of above officers: Si! Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko
In Canarto....................$3.50
Ta pol leta........................................2.00
Za četrt leta....................................1.06
Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto......6.00
"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") oswned every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Prt
DupU brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money 0«ler. premembl kraj« naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče _ naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
Dopisom in po£iljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
82 Cortlandt St.,
New York City.
Telefon: 46S7 Cortlandt.


Vlada in business
Sht-ll Co., pa je. ki ustanavlja petrolejske postaje na obeh stra neb prekopa ter jih namerava posejati po vseh morjih kot je pose jala Anglija svoje premogovne postaje.
Ameriško korporaeijo, ki bi lahko stria in premagala organizira no inozemsko silo kapitala, — to ameriško korporaeijo pa se je zdrobilo in sicer od ameriške vlade same.
Dobički Standard Oil korpora-eije so ostali nedotaknjeni, pač pa m> je zmanjšalo njeno zmožnost. da služi deželi.
Standard Oil je naučila Kitajsko videti tudi ponoči. Njene pe-trolejske svetilke so prodrle v kraje, kauior ni preje prodrl noben belokožec. Petrolejske kan trljice so iK»tale neobhodno potrebne v v»taiki kitajski družini Pričale so o ameriški trjrovini in nravilnem postopanja. Danes pa je izfrubila ameriška petrolejska trgovina polovico prejšnjega namena in tudi pomena. Royal Dutch Shell družba je prevzela polovico kitajske trgovine in petrolejskih vrelcev.
bila v Tur j To je povest o vladi in bustnes-ji pi.-nir na Xemei-'su. kojih cilji si nasprotujejo ter l /. načrtom ustvari- delajo drug proti drugemu. Slabe Evrope".	i posledice tega smo videli v Me-
i straw do Rehren- hiki. iu ji- kaj kratka Ameriška vlada, ki ne pripozna businetssa v velikem obsegu ter ne i-a i«- raa.lalja m« 1 dela z njim roko v roki. živi v i in Xt'W Yorkoiu.J osemnajstem stoletju. Le s tem, da uporabljamo moderno oblike eko k »t > m nomske ali narodno-gospodarske .i tele- organizacije, moremo uspešno tek • ta lo movati z drugimi narodi, ki so sprejeli te moderne -Mike in se jih tudi v vsakem oziru poslužujejo s * r i'HUMMMKx). Tuja. i nožem j Mezeg ne more kot nosilec tekmo akeij*ka družba. Royal I hitelii vati z železnico.
-OOO-
Izvežbanje amer. častnikov
rnoH- 'j gresta angleška via-t angleška zastava, jima sle-imgleški kapital, trgovina hi ški promet.
Downing Street do Thread e Street v Londonu je le en i. AngU ški kani tal je potre Rau<l zlata polja. Angleška je šTa ter jih vzela. Augle-!ada ni storila ničesar, ko je !i na dramatičen način ku-alnice Sueškega prekopa. Oij etrov i nasledniki so ustann »r^mogovne postaje kot vo-kaiiu-ne na (Hiti v daljni lz-*r i»o<lpiruli parobrodstvo. da doseglo |i.irol>ro<hio službo
0	je potrebovala dežela.
u ija ni čakala, da se bosta k& iztočna Afrika in Ju golita razvili sami po sebi. Načr-razvoj kolonij se je izdelalo v r. k s tr«r-v i. .ndustrijal-bankirji. Dernburg, iidovaki '"uik, *je po*tal kolonijalni ter. Dve nemški parobrodni ii se je podpirala, da se nu.li >ro«lno slu/bo kot jo je za-
1	hitri razvoj teh kolonij. — au ie bila tako bankirska e;nška (Mistojatrka. ei;t>»ehe Bank
le ne morejo premoru** iznajdbe a, telegraf i i v tem. da j« duha.
prekop srno izdali
temjsko vežbanje, armadni poslovnik in artilerijsko vežbanje.
Najbolj zanimivo izmed vsega dela za mlade poročnike je jahanje. Šola stoji pod vodstvom kapitana Ben Lear ter se uči častniške rekrute jahati, skakati in dirkati Manj kot dvajset odstotkov bo doeih častnikov je sploh sedelo ke daj na konju, a kljub temu se je treba v dvajsetih lekcijah priučiti temu, kar se nauči navadni vojak v devetdesetih.
Prvi pouk se daje v jahalnieah pozneje pa na prostem. — Sistem ekvitacije je slieen onemu francoske kavalerije ter isti kot se ga u-prablja v jahalni šoli v fort Riley kjer se skoro stalno nahajajo za stopniki vseh armad sveta.
Vsak provizorični bodoči čast nik se mora priučiti jahanju, kajt v vsakem pešpolku ie gotovo šte vilo častnikov na konju. Učencem ki so namenjeni za službo pri ka valeriji, se nudi prilika za špeci-jelno izobrazbo, v kar je vključeno borenje s sabljami na konjn tel vaje s pištolami.
Vsak provizorični častnik je deležen popolnega pouka v osnovnih pojmih vojaškega zdravoslovja.
Posebno pozornost se poveča le g*i taborišč, sanitaciji in prepre eenju najbolj običajnih bolezni Navaja se jih tudi, kako poučevat) svoje čete glede osebne higijene in kako spoznati izbruhe nalezljivih bolezni, kadar ni zdravniška pomoč takoj pri rokah.
Glede inžinirstva se je prišlt do prepričanja, da je boljše opremiti bodočega častnika z majhnin mesto obširnim znanjem. Vse. kai se stori v tem oziru, spada v topo grafijo in poljsko inžinirstvo. 2 ozirom na topografijo se ne L mlade častnike risati površne skice ter izvrševati merjenja v primer nem obsegu.
Eno prvih vprašanj, ki se vsiljujejo človeku, ko zasleduje izvr šitev tega načrta, je to, Če nudi to trimesečno vežbanie dosti prak tičnih uspehov, da se zagotovi spoštovanje bodočega častnika od strani navadnega moštva.
V tem oziru se upa storiti toli ko, da ne bo v tem oziru nikakih pritožb. Velik del mladih mož katere se je ravnokar odpustil« iz te šole, prihaja iz vojaških dru žin. Vsebovana so imena, ki so znana v armadi skozi generacije. Številnim ter je bilo vsled pomanjkanja političnega upliva nemogoče priti v West Point akademije in sedaj so se poslužili prilike, k> jim odpira iste izglede za bodočnost kot West Point.
Dopisi,
Pred par tedni se je odpustilo iz provizončne častniške šole Združi* rt i h držav v Fort Leavenworth. Kan. 342 poskusnih poročnikov, ki tvorijo prvo serijo nekako 500C novih častnikov, katere je treba izvežbati v pr.hodnjih štirih letih Ta oddelek tvori prvi razred provizoričnih častnikov kar se jih ie kedaj sprejelo v armado Zdru /onih držav. Izttolnili bodo tisoče praznih me^rt, ki so nastala vsled novega obrambnega zakona Združenih driav,
S« pred tremi meseci fto bili ti možje rami-šeni po vseh Združenih državah kot civilisti. V.privatnem življenja »o ixvrierali najrazličnejše poklice, do*čim so sedaj armadni častniki, ki bodo poveljevali narodni armadi.
Ti molje so se prvi poslužili velike prilike, ki se je nudila civilistom, da dosežejo po primeroma krat k era času častnika mesta.
Ko se je otvorilo dne 3. januarja t. 1. prvi razred častniške iole v fortu Leavenworth, se j« stavilo njene člane pod isto disciplino kot je določena za akademijo Weat Point. Te discipline pa se ni ftlaj&alo. dokler ni bHp vežbanj*. končano.
Šola stoji pod poveljstvom podpolkovnika Jamas Me Andrew. — Vojni department ca j« »bral za to nM*to radi n krovih dolffolet-cih fekuknj o« tem polju.
Fort Leavenworth se je izbrale kot najbolj praktični kraj v tr >vrhe. Tam se namreč nahajajo še druge vojaške strokovne šole.
Osnovni princip načrta je sezna niti provizoričnega častnika z o snovnimi pojmi vojaške vede. v . kolikor je to mogoče v treh mese eih. Mladim ljudem ie treba aa*~ trdno podla sto, na kateri lahko po tem eradijo naprej s pomočjo prak tičneea vežbanja in privatnih atu 1 dij.
' Ko so enkrat dos-riHli grojenei te aj. se iih prideli vojaškim postojankam prav kot redne častnike. Ce se ie koncem dveh let izkazalo, da so sposobni za vojaško karijero. se vrže proč njih ptnvi-zoričini naslov ter postanejo * te« stalno nameščeni častniki. One ki se ne izkažejo sposobnim, se izbriše iz vojaških seznamov in vrnejo se v civilno življenje. Vežba nje pa je tako popolno, da je pričakovati le majhnega odstotka poznejša h diskvalifikacij.
Radi pomanjkanja časa je ver pouk. manj ali več teoretičen. Ne-mo*d£e je namreč dati v tako omejenem času praktžno ilustracija celejra dda. ki ea je treba ovrtiti
Delo. ki ae era vdeieže učenci, je razdeljeno v aedetn razredov. — Prvi tek so teorelti&ni predmeti kot: inžinirstvo. voja&ka umetnost vojno pravo in vojna gamtacija.
i
pa zjutraj, ko človek vstane, kako lepo tieki žvrgolijo. da Človek, ee ima le količkaj »rea Uo dela. hiti vsak po svojem delu Tukaj je miruo življenje, tukaj ni nobenega bossa. tukaj ni bati. če piščalka zažvižga in ti zamudiš, da te odslovijo. Ti si sam boss: ee te veseli, -greš oi> treh lijutraj ali pa ob devetih, ker sam zase delaš in je lepo vsa družinea sku-pia-j.
Srčen pozdrav.
Francis f^esa^. R. 2. Box tf»,	Pueblo. Colo
Otroci v vojnem času.
Lebanon, Pa.
Iz vseh krajev Združenih držav vidim dopitie, le od nas se malo kdo oglasi.
Z delom gre prav dobro in »zaslužek je tudi dober; na 10 ur dobimo $2.55. Vsi pravijo, da je letos prav dobra j>lača; a človek ne premisili, kaka je draginja, ker moraš dati za funt mesa in za 100 funtov moke $8.75. Ce hočeš preživeti svoje otroke, moraš ku piti. Spominjam se leta 1SS8. ko je bila moka $1.50, meso "pork čaps*' 6v ter sladkor in služilo se je na uro Tistikrat so bila boljša leta kakor sedaj in si je mogel človek kaj prihraniti; sedaj si ne moreš nič. Zdaj morajš lati $5 za moške čevlje, za žeaiske pa $9. Za $12 si prej kupil za 7 otrok čevijev, zidaj stanejo samo /.cnski čevlji toliko. Obeta se nam, ]a bo še večja draginja kakor je zdaj.
Pozdrav rojakorn in rojakinjam po širni Ameriki.
B. Kočev&r.
Pueblo, Colo.
V nedeljo 20. maja se je vršila.času vojne." v cerkvi Marije Pomočnice v na- Te besede francoskega inunieij-Šem mestu slovenska poroka. Že- skega ministra jasno pokažejo de-nin je bil rojak Jane* Kralj, sta- lovanje fr&neoske in angleške rejši sin po-znaneig-a farmerjs Jo-j vlade. Na Francoskem, Angle-žefa Kralja, rojen v Pueblo, in je,škem in v Italiji prej začenjajo popeljal pred oltar Marijo, sta rej- zjutraj delati kot v mirnem času. šo hčerko Antona Močilnikarja.jV Rusiji so že leto pred revolu-Svatba se ej vršila na ženinovem cijo pričeli s tem, da bi se dovo-domu, kjer se naB je zbralo veliko lilo otrokom delo v industriji, število kljub slabemu vremenu.) Kanada, Avstralija in Nova Ze-Hisa je bila polna do zadnjega land ija so narvzlic temu, da so po-kota; veselili smo se pozno v noc. si ale velike armade na bojno po-Tmeli smo vsega v izobilju in smo Ije, obdržale kte delavne ure; le bili dobro poatreženi. Novo- 5>° nekodi so se vpeijale majhne poročeni par bo živel tukaj v Pu- ftnpremembe. Vietoria je dovolila, eWo in n».u želim mnogo sreče, za- dm smetjo žene in otroci le malo dovoijnoet in blagoslova boejega delati če« uro. Nasprotno p<a je v novem stanu.	[Manitoba skrčila postavni de-lav-
Živimo od mesta 6 mdilj; imamo ni čas. Iz Nove Zelandije ne pose prav dobro. Sprvega je ros bolj ročajo nikake omejitve ženskega težko, oee par let je pa dosti bolj- in otroskoga dela. se iivigecije kot v meetn. Drage Na Francoskem je bilo v prvih rojakinje in žene, če kaj ljubite dveh letih vojne dovoljeno otro-svoje može. le na farmo, ne bojte kom pod 18. 1 rti delati s dda. Zrak ie zdrav,
Različna priporočila, da bi se upotrebljali tudi otroci za delo na polju, nas opozarjajo na angleško Skušnjo o otroškem delu. Angleška je vse moči posvetila vojni in pustila otrokom delati na polju.
Angleška vlada je dovolila posebne olajšave v Šolskem obisku. Od začetka vojne pa do prvega maja iproteklesra leta je bilo 28 tisoč šolskih etrok oproščenih šolskega obiska in so delali na kine tijah.
Krajevne šolske oblasti imajo pravijo oproščati otroke od šol skega obiska. Ponajveč pa te ob lasti ne ugodijo prošnjam stari-šev: fiarmerji morajo sami opravljati vsa poljska dela, ker šolske oblasti ne dovolijo, da bi otroci 'zostali iz šole.
Ministrstvo za uk jo v prvem lert.u vojne krajevnim šolskim ob lastim sporočilo, kakor sledi: S^ol-^kega obiska se sniejo oprositi samo posamezini otroci po osebnem preiskanju vsakega slučaja; ni namen splošno uničiti ptystavo; zapekle®je šolskih otrok se mora smatrati kot izjemni ukrep in s >me dovoliti samo tedaj, kadar ni mogoče dobiti drugih delavskih moči. Nikdar se Tie sine dovoliti, kadar je dovolj soli odrastlih o-trok na razpolago. Oblastim se mora svaznaniti način dela; dolo-eiti f^e mora plača in koliko časa vzame delo, ki pa niora biti lahko in primerno otrokom.
Leto pozneje je ministrstvo priporočalo, da se morajo ti pogoji natančno vpoštevati. Namočil Šolskim oblastim, da so mora delo primerjati s plačo, katero ponudijo farmerji otrokom. Otroci, ki so oprctišičcni šolskega pouka, morajo biti vpisani. Vsake tri mese ee se mora šolska oblast prepričati, ako obstajajo pogoji, pod katerima so odšli otroci na delo.
Navzlic temu je zdravniški u-radnik v ministrstvu rekel: Opazilo se je, da krajevne šolske oblasti prerade dovoljujejo otrokom, da ostanejo ib šole in se v tem oziru niso izpolnjevali predpisi vlade.
Angleški trgovski urad poroča, kako so še na drug način nadomestili poljske delavce. Zaposlili so starejše otroke; ženske so pro-.•rtovoljmo šle na polja; vpeljalo se je tninoigo poljedelskih strojev.
Prianava se, da so na ta način Žrtvovani najboljši otrokovi interesi. V svojem zadnjem naznanilu piše zdravniški uradnik šolskega ministrstva: '; S tenu da se otroka perej vzame iz šole, koit pa bi se smelo po postavi, se prekine njegova izobrazba v času, ko bi mogoče ravno pričel vporabljati v življenju nauke, katere je prejel v šoli, in izpostavljen je naporom, ki slabo vplivajo na njegov fizični razvoj."
IL
"Izkušnja v vojnem času je samo pokazaila — tehnično, gospodarsko in celo psihološko —. da -so delavski zakoni potrebni. V naši postavodnji najdemo pogoje za boljšo in večjo produkcijo v
pod 18. leti delati ponoči in nočni delavei so vedno pod zdravniškim nadzorstvom.
Vojno ministrstvo je izdalo 31. julija 1916 sledeči odlok:
"V nadaljevanju vojne je potrebno, ne samo dobiti mnogo <ie laveev. katere potrebujemo v naši vojni industriji, temveč se mora paziti, da se delavci ne izčrpajo in da ne omagajo. Zaradi narodne obrambe moramo ohraniti fizično moč naših delavcev, ki izdelujejo vojni materjo!."'
Francoska vlada je v zadevi šolskega obiska uredila tako, da otroci pod 17. leti še vedno med delom obiskujejo šole, daisiravn •> samo dcioma.
Na isti način so uredili na An glesk'vn; postava pa zahteva obiskovanje šole do 14 Ma.
V vseh državah, ki so zapletene v vojno, so vpeljane postave, kako dolgo sme vsak delavec na dan delati, da ni zdravju škod ljivo.
Širom Amerike.
San Francisco, Cal. — Nek Kari Nil>on je bil obsojen na 30 dni je ee, ker se je zaničljivo izrazil o pred sedniku AVilsonu.
— C4ledališki asrent J. F. Fisher j ki je prišel semkaj na parniku "Governor" je naznanil policiji ; da mu je bilo ponoči ukradenih, zlatnine, denarja, jrosli itd. v vred- j nosti *f»000. Ko je spal. so sra klo-1 roforinirali in okradli.
NAŽI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naroA-nino a dnevnik "Glas Naroda". Naročnina a "Glas Naroda" Je: za celo leto $3.50. sa pol leta $2.00 In za četrt leta pa fl.00. Vsak znstopolk Izda potrdilo za svoto, katero Je prejel tn Jih rojakom priporočamo.
Sua Francisco, CaL: Jakob LovSin.
Denver. Colo.: Lcala Andolfek lo Frank Skrabec.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk.
Pneblo, Colo.: Peter Cullg, John Germ, Frank Janesb In A. Kochevac.
Salida, Colo. Id okolica: Lonla Costello.
Somerset. Colo.: Math. Kamelj.
Clinton, Ind.: I^mbert Bolskai-.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudmaa.
Aurora, 111.: Martin Jurkas In Jernej B. Verblč.
Chicago, III.: Jos. Bortič, Jos. Btlsb
Poglavje o morski deklici.
Poslušajte in strmite!
Ob obali Kitajske se je na«lo o kostje bitja, ki je bilo napol čk> vek in napol riba in ki je sogrlasn« z izjavo znanstvenikoiv živelo preti nekako 4000 leti. Razkritje tega o-kostja. zakopanejra globoko v ob režni pesek, je oživilo staro vpra šainje, če so morske deklk*e v res-niei kedaj živele. Okostje je bile sprejeto v nekaterih krosih koi konečni dokaz, da so taka bitja v resnici obstajala, bitia. ki so uživala trajno slavo v bajkah in pripovedkah neštetih dežel.
Čudni ostanek, ki je prišel sedaj na dnevno luč, ima erlavo, ramena in roke ženskesra bitja, kar je raz vido iz formaeije kosti in oblike erepinje. Spodnja polovica telesi je okamenela ter je slična v vsa kem oziru repu ribe. Ima tudi več plavut. Na g-lavi in gorenjem delu telesa se je našlo nagubano kožo slično oni egipčanskih, mimir). \ nadaljni dokaz se je našlo tudi pai las in strokovnjaki, ki so kožo poiskali, so izjavili, da so brli ti lasje nekoč gosti in dolgi.
Vsaka povest slika morsko de-klicp kot sedečo na skali, dočim s: uravnava in češe lase. Skoro vsak izmed starih narodov je pustil za seboj povesti o morskih deklicah Skozi stoletja se tozadevnim baj kam ni vrjelo ter jih stavilo v isto vrsto s pripovedkami o grških bo gov i h.
Morske kače in zmaje strašne zunanjosti kot jih popisujejo sta ri pisatelji, se pe spravljalo skupaj z morskimi deklicami ter proglašalo vse to kot produkt živahne teorije hladnega modernega časa ter spravlja na površje še enkrat vprašanje, katero se je tako pogo sto stavilo: — Ali so morske deklice v resnici eksistirale?
Predstavljanje morskih deklic je slično onemu tritonov in siren sta-rek veka. Kaldejci so imenovati to bitje Oannes, Kitajci Wimps in celo naši ameriški Indijanci so poznali bajko o morski dekilei, katero so nazivljali Ottawes.
Okostie. ki se ga je našlo na Kitajskem, je precej maniše kot obi čajna velikost morske deklice, živeče v ljudski domišljiji. Izvaja pa se, da je bilo mogoče to okostje last pritlikavca in da so živeli večji eksempiarji.
Mrzlo delo avijatikov.
AvijatikI so izpostavljeni hude mu mrazu, kadar se dvignejo vi soko v zrak. Najbolj vročega po letnega dne more dospeti avijatik v desetih minutah v arktične al polarne kraje, ee se dvigne do vi šine 10,000 čevljev, prav kot more iti turist skozi vse zemeljske podnebne pasove, kadar spleza na goro Kilimadžaro. ki se dviga na ekvatorju do višin večnega snega Tak turist prične s tropičnim pragozdom ter konča v večnem snegu. —
Zračna temperatura je stalno nizka v višini 10,000 čevljev, ee leži nad tropaml ali nad severnim tečajem. Dejstvo je celo. da je ta temperatura najnižja nad ekva tor jem.
Tam je malo izprememb v tem peraturi, izvzemši one. katere povzroča veter. Celo v sredini naj bolj večnega poletja naleti zrako-plovec v viiini 10,000 čevljev na 40 stopinj mraza po Fahrenheitu in v dvakrat toliko Višino na tem peraturo 100 stopinj.
ROJAKI VULO0AJTK SB JU GLAS VABODA", MAJVZČJ1 ponoči: SLOVnm DOTOK ▼
■daj pa j« prepovedala dekletom DltiTJA,
Denver, Colo. — 56-1 et ne ga voz nika James McFarron so zaprli ker je imel nek nagovor na fante ki so hoteli stopiti v vojaško slu- Frank J^rJorec.
žbi. Preklinjal ie tudi Združene	V}; okoUc*: A Mežnan j.
•loliet. III.: Frank Bambleh, Anton Bamblch, Franb Lanrleb, A. Oberster ln John Zaletel.
Iržave in rekel fatnom. da ne bo-j 1 odobili nobenega plačila za sv o i ie krvavo delo. Policija sa je are-tovala radi veleizdaje, vendar se mu ne bo nič zgodilo, dokler ne bodo zvezne oblasti tega prvega slučaja v Denverju preiskale.
— Igralka Florence Wilson je bila tukaj aretovana in odpeljana nazaj v San Francisco ker je spravila v promet ponarejenih čekov v znesku $1000.
Colorado Springs, Colo. — Iz
tukajšnje okrajne ječe je ušlo sedem kaznjencev, čuvaja Howard a so podrli na tla in mu odvzeli ključe. Čuvaja so davili, vendar ni težko ranjen.
fSerif ga je našel v krvi ležečega na tleh. Ječa stoji v sredi me-staje, 4 nadstropje visoka in do
La Salle, IU.: Matij* Komp. Livingston, 111.: Mlb. Cirar. Nokomis, 111. in okoUca: Math. Galshek.
North Chicago, IU. in okoUca: Antoa Kobal in Math. Ogrln. So. Chicago, IU.: Frank Černe. Springfield, IB.: Matija BarbortC. Waukegan, I1L in okolica: Math. Ogrln ln Frank PetkovSek
Cherokee, Kans.: Frank Režlgnla. fiolumbus, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okoUca: Bok Firm ln Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk ln Peter Sehneller. Mineral, Kans.: Frank An?n£tla. Ringo, Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, Md. Id okoUca: Frank V«jdopivec. Baltic, Mich.: M. D. Ukovtch. ,	, .. ,	, , Calumet, Mich, in okolica: M. F.
bro Ograje— tudi okna imajo trd- Kobe, Martin Rade ln Pavel Sbalta.
Detroit. Mich.: Jno Gla«lrh Manistique, Mich. In okoUca: Jona
Kotzian.
Chishoim. Minn.: Frank Govže, Jak. Petrifh In K Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Iran Gonie, Jos. J. Peshel. Anton Poljanee In Louts M. Peru5ek.
Eveleth, Minn.: Loul* Govže ln JartJ Kotze.
Gilbert, Minn. In okoUca: L. Vesel, nibbing, Minn.: Ivan Ponfie. Kitzville, Minn. In okoUca: Jo«
ae mreže, tako da ni nikoli komu na misel prišlo, da more kak kaznjenec pobegniti.
Pojasnilo rojakom,
Nahajamo se v novem in težav-iem položaju ter marsikdo potrebuje informacije in pojasnila. I Mnogo jih je, ki radovoljno izpol-'
^jujejo postave in želijo kaj sto- ./""V1 * i x i	-. i - iAdamich
iti za Ameriko, toda ne vedo, kaj
?e od njih zahteva. Rojaki potxe-
'>ujejo protekcije. pomoči, pojas-
lil in informacij.
Ako kdo ni na jajrnem zaradi
Iržavljanstva, registracije itd..
iaj nam piše in mu bomo odgovo- j
rili. Odgovarjali ne bomo v pis- j
mih, temveč v listu pod naslovom:
"Listnica uredništva*'. ^
Uredništvo. !
NAZNANILO.
Tem potoni naznanjam članom in članicami društva sv. Barbare postaja štev. 2 v Jenny Lrind, Ark., da sem bil izvoljen tajnikom pri zadnji redni seji. ki je vršila dne 6. maja 1917 v Tenny Ling, Ark. Toraj obveščam \"se člane in članice, da se v vseh društvenih zadevah pri meni oglasijo, kar se tiče tajništva, posebno pa glede mesečnih asesmen-tov, da rai jih o.b pravem času do-pošljejo, ker ravnalo se bode natančno po pravilih z vsakim brezi izjeme.
Mesečna seja se vrši vsako prvo viedeiljo v mesecu ob 2. uri po-| ooldne v naši društveni dvorani j tukaj na Jenny L ind. S isobratskim pozdravom Frank Dollar, I. tajnik, P. O. Box 42, Jenny Lind, Ark
McKinley, .Minn, in okolica: Fr. liojc. New I>ulnth, Minn.: John .Terina. Sari ell. Minn, in okoUca: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank HrovatlclL St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont, in okoUca: Frank Petrieh. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. Drich. Roundup, Mont.: Tomaš Panlln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka I la Jernej Per.
Barberton, O. ia okoHca: M*rb. vsem Kramar.
Bridgeport, 0.: Frank Hočevar. CoUinwood, O.: Math. Slapnlk la John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karllnger, J. Marlnčlc, Frank Meh, Joha Prostor ln Jakob Besntk.
Lorain, O. ln okoUca: Frank Anaelo, Louis Balant In J. Kum5e. NUes, O.: Frank Kogovfiek. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City,Ores.: M. Justin Id 1 Mlaley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlcli. Ambridge. Pa.: Frank Jakde. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghtoo, Pa in okolica:
Ipavee.
Bnrdine, Pa. tn okoUca:
Ante*
Jofca
NAZNANILO.
Radi preobilega posla sem bil Trebets.
Canonshnrj;, Pa.: John Kokllch. CeciL Pa. in okoUea: Mike Eoj!erar Conemangh, Pa.: Ivan Pajk, Yld RovanSek ln Joa Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna ln Antoa Kozoglov.
Dunlo, Pa. tn okollea: Joseph Suhnr. Export, Pa.: Lonla SupanClC In Fr.
primonan poiskati namestnika in posrečilo se mi je dobiti
Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milo-jevič je obiskaval Me v Ljubljani in potem študiral medicino v j Oradcu na Štajerskem, poizaieje^ je nadaljeval svoje študije na »•aznih evropskih klinikah in eno' 'teto v ameriški bolnišnici. S po-: močjo dr. Milojeviea mi bo zda-j'
bo-| ali;
mogoče zdraviti vsakovrstne Teani. bodisi moške, ženske otročje.
Dr. Jos. Grahek,
843 Kast Ohio Street, North Side.	Pittsburgh Pa.
(26-5—26-6 2x v t)
Rad bi izvedel za naslov ANTDRE-JA in JAKOBA KOCJANČfČ. Jaz imam za oba vsakovrstno dobro delo, hrana dobra, dober stan in dobra zdrava voda, či-
stega vsakeroiu lahko ostane' $1.70. Potem potrebujem pa še Porenta.
Forest City, Pa.: Mat. Kamin, Fran«
Leben ln K. Zalar. Farell, Pa.: Anton ValentlnCld. Greensburg, Pa. in okoUca: Frank
Norak.
Hostetter, Pa. bi okolica: Frank
Jordan.-
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ta John Polanc.
Luzerne, Pa. Im okoUca: Ant Oaoinlk.
Manor. Pa. In okoUca: Fr. DemKar Moon Rim, Pa.: Frank Maček ln F* PodmllSek.
Pittsburgh, Pa. lo okollea: U B Jakobieh, Z. Jakabe. Klarich Matu, I Maerlater. T. Podvasnik in Joa. Poga&ir Reading, Pa. in okeUca: Fr. fipebar South Beihleben, Peona.: j«rs. KoprlvSek. Steeiton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okoUui: Frani SSchlfrer.
Tyre, Pa. tn okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Joolp J or an. Willock. Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okoUca: J. Kartell« Tooele, Utah: Anton FalCUL Black Diamond, Wash.:
15 niaž za stalno delo celih pet let. 9 in pol ur na dan. Delo je lahko. Oglasite se na: Joe Cornish, Rolling Rack Clupe, Ligo-nier, Pa._(26-29—5 )
X*6B sx M02B
Sft deist! v usnjarni Dabra St, stalno dal«.
C. Moenaeh Sona Camp amy, (13—4 v d> Gvwazkda, N.
?1*

John
1.
Davis, W. Va. in okoUea:
Brosleh in John TaviSelJ.
Thomas, W. Va. In ^oUea: Korenchan.
Milwankee, Wla.: An«. Oollandar tm Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton He, Martta Kos. John Stampfei ln Heron In Svetlin.
West AUis, Wis.: Anton DemSar la Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fort ana. A. Justin, Valentin Marrtna la Vsfc

GLAS NARODA. 88. MAJA 1»1T
Iz Skandinavije.
s!i ian
H,»hn,
'jadrnic, iz česar se lahko sklepa,
- L'*Ln pa7\Ttn nlnvhn ima ta n«.
Kristijani ja.
jo Ne-m predstav-! kako razvito plovbo ima ta na-sto. ki še dalee z" j rod. Prav tako je zapadno prista-
nde iz
.Vm

tla,'
Vti
i v Knsti-1 r!de%di stopi-! vse najnov^j-ko več-i
.i;
1'lovek, ki nišce Piperviken jako obsežno, »zvanih orni-' Hudo preglavico dela zimski
h dežela, bi mislil, da doni v airaz, ki pokriva morje z ledom, ju arkti'uejia svetA kdovejtoda mornarji si znajo pomagati t nazadnjaško ljudsno. A te- tudi v tem slučaju. Pri nas se rani tako. tilavii'» mesto Nor ve- bi sne/ni plng. ki ga vlečejo ko-a ni nič manj napredno, ka- nji ter odmirajo z njim zamedene na primer Tr>t. Poleg tefcaleeste. Knako delajo Norvežani rebiv»l«*ev.j pot skozi zamrznjeno morje, seveda ne s konji, ampak s parno silo. V to jim služijo močmo okovane ladje, ki razbijajo led pred *«4>oj. Kako to poka po trdem po-odpre takuj pi»-d kolo-jvršju! Ladja potrebuje mnogo krasna uli<-a Karl-Jo- J časa. da se izkoplje iz leda ter do-ide. Ta uliea drži poleg bi pravo smer. Sele potem se po-i sijajnih izložb vedno vLV miče polaeoma med debelimi ]e-toliko, <ia se komaj po/.na. dmimi krtovi dalje. Razčesane ' *■«* z velikanskim k ml je- plasti se kopičijo <lruga nad dru-idoni. ki gleda s svojega} tro. umikajoč se jeklenemu oklepu ri»a stali>-a po vsej ulici ladje, ki se drzno zaganja v trdo njo bi se lahko ponašala j skorjo. Treba je boja in hudega vropsk j prestolnica. ; napora, da se more prodirati na-> Kristijanija je dobilo!iprej. V gorkem letnem času je ime po danskem kralju Kristija- vožnja prava igrača v primeri z nu IV.. ki je imel L* »ko in Nor ! vožnjo pozimi, vi š1 o v svoji oblasti. On je usta-j Meščani obiskujejo v poletju i 1 fi'24. «»li severnem kon- posebno radi polotok Bvgdo ob a sedanjo Kri bt i j ani j o. Napadati strani Kristijanije (Nor--sto, !. /e."e ob vzhodni vežani pišejo Ohrrsrtianie). Tu je je o;iuš, alo \edno bolj. mnogo gradičev, vrtov, parkov in pri- . va jm-.l nestjem. j zabavišč. Tje se lahko pelješ s par-e n en povedo najbolje,t nikom ali z električno železnieo. j napreduje norveška me Kakor se ti poljubi. Najbolj za-. Leta 1H01. je inc4o me- j n »mi va stavba na polotoku je kra-«M*m» pre I »i val rev, leta Ijevi grad Oskarshall. stoječ na hn» najnovejše bro jen je visoki skali nad morjem. Ako se pa izka/irje ;.». j o/ a -« no število. | po4rudiš na njegov osmerovoglat: P' *g tega e tudi njena okolica stolp, boš gotovo zadovoljen z le-jako lepa. ju/ i strani obro-Jpim razgledom, ki se ti nudi na-bu je Krw zalivi, ob visoki Ek verna in s gorovji morje; v s Ijivo vna da nismo čaja. tem

»vil le
♦ Jožefi
Prva njavo „
pO j
vijt\š <len n <1 re vo Jia\ /.a
Al
Karl-Tol
.š v Kir
nahi
»roki njič bust leta v r«
jam proti
tujo morje s svojimi okrog. Ce te mika plezati tako vi-ovzhodu stoji 122 ni soko. ostaneš lahko na grajski te-•g. Prav tako sta se- rasi. s katere se tudi vidi daleč tran obrnejeni| okoli. Ko se pelješ po morju na-skalovje in r., j v mesto, obi£<~-eš otok Hovedo. M' tO daje mestu prikup- Na njem so bivali štiri stoletja i j -»r. Skoro bi m ki rl i J redovniki <i*tereijani. toda refor-v ohližju severnega te- maeijska doba tu<li njim ni priza-ve« ^ kakem južnem ob- n**sla. Zapustiti so morali samo-pristanišču.	stan. ki je sedaj v razvalinah,
ot ne j • )H'ljala na trd Kakšni so neki prebivalci Nor-.«i«*. Nekaj časa gr«š vešket utegnil bi kdo vprašati, mnagade, potem za Skoro vsi so kropke. velike posta-uade. u katere pri- ve. žilavih rok in dobro razvitih j pr .stor, zasajen z j stopal. Že po «nbutvi, ki je izlože-j I tu j,- tr<-ha stopati na v prodajalnicah, sklepaš naj <* d« ilgo. Kmalu se j obsežnost nog. Včasih smo rekli 1 iih.g.»enim zidov- o tistem, ki je imel velike škor-
ki pr na
dr
ateretna se je že mno-"«t aletaval sovražnik. Zad-je oblegal trdnjavo Akers-pogumni švedski Karol XII. 171«., pa je ni mogel dobiti ke. Zgrajena je na polotoku, jočem v morski zaliv. Na naj-ba.st.ji so postavljeni topovi, majo obrnjena svoja Žrel« i fjordu. I)va vojaka sta stala traži, «sl, n z mečem v roki, i s puško ob rami Akoprav rssui o mirnem času, ko se o ažniku niti misliti ne more. lna re«". me vendar ni-dalje. Oni z mečem je >ar l>esedi ter me po-■ijazno, kakor bi imel
f<
nje. <ii\ bi se z njimi lahko voail kakor v čolnu. Pri Norvežanih ni velika noga nikaka izjema; treba mogočnega kopita in praeej ^is-nja, da se ji naredi primerno obuvalo. A ne samo po krepkih udih. temveč tudi po barvi se razločuje Skandinavec od drugih ljudi. Prebivalci južne Evrope, oko bit o romanski narodi, so temne kože in črnih Jas, pri Norvežanu in Švedu pa prevladuje svetla, polt. Srečuje te prav veliko višnjevo-okih in rirmenolasih, bodisi moških a.li ženskih, da takoj vidiš, kakšno je skandinavsko pleme.
Kakor sta ri južni in severni Evropec neenaka glede telesnih - varnega človeka pred lastnosti, tako se razločujeta tudi ti' sem se toraj zjidovo v duševnih zmožnostih. Italjam ■ledhti na sj»otlaj ležeče i in Sjnanee sta živahne narave ter i a. kamor je dio+topi vzplajntita večkrat iz neznatnega Nekateri so šli v notra-; povoda, goreča kakor vino, ki je >re trdnjave, toda pu- dozorelo pod žarki oudotnega e 7>to» ker ho imeli do j soliK*a. Norvežan pa je liladnega I vojaškega poveljni j značaja, prej počasen neigo nagel, I trezno misleč, a v st raj en iu ne-ustrašljiv, ako se je polotil kakega dela. Gore njegove domovine in dolge zime so ga utrdile, da more prenašati vse težave. Prebivalci južnih pokrajin skoro ne vedo, kaj je "»neg in mraz, zato so Pred wjo sol čestokrat lah ko mišljeni in brez-ter ga zasipali 7. akrbni. Ne tako Skandinavec. On ima v celem letu malo solnčnih dni, kraitko poletje m dolgo zimo. Boriti se mu je a prirodnimi silami, ki so ran vtisnile pečat moči in poguma. To vidimo pri drzo-vitih brodarjiih, ki se podajajo >»kan<tmavcib j<* sicer znano, da: proti severnemu tečaju, ne meneč ravnijo lepo z /,rvino in je ne mu se za nevarnosti, ki jih čakajo v • ijo tako, kakor marsikdo naših: domovini večnega ledu. nre/sr nih \ozuikov, a pri tej pri- Kako izgleda hiša norveškega liki anm videl, da je živina veliko kmeta! Čeprav mu ne manjka "ka-
li
Nad
(flflV
vit«
aj na ravnino, nove cerkve fJo-te». Stavba sestoji iz *ke in j« v kleti nova lim vhodom se vzpenja k stolp, ki daje cerkvi
'J
ivnavtali svi»t imozom Sm J so mnogo trj se je upira! je spravljali Iti kolesa ko s \dirala v on
i so ae m; konji, li pri vožnji. Ži-tia vse kriplje, vozove naprej, skoro na polovi-h.'ani zemlji. O
Nikake starostne meje za uspešnosti.
Ljudsko izročilo pravi, da je s% demedeset let skrajna meja človeškega življenja. To dobo človeškega življenja je treba razdeliti > tri časovne dobe, vštevsi pripravljanje, uspešnost in propad. Glede atletov in rokoborcev je stvar še veliko bolj stroga. Govori se. da ima malo mož v starosti petintrideset let dosti rezervne vitalnosti ali življenjske moči in vstrajnosti da bi se mogli kosati z možkim v starosti petindvajsetih let. Vsled tega je nekako prepisano, da s* morajo atleti v starosti petintridesetih let umakniti bolj v ozadje ter prepustiti tekmovalno delo drugim, mlajšim silam.
— Nimamo pa nobenega znanstvenega dokaza, da bi bilo to v re niei potrebno. — pravi 4'Popu lar Science Monthly*'. Človeško telo je čisto priprosto skupina celic, katere je treba vzdržati aktivne. ne da bi se jih prenapenja-lo ter jih hraniti, ne da bi se jih mastilo. To pa namenu, da so v stanu ustavljati se napadom mikro skopičnih sovražnikov, ki povzročajo bolezni in razpad človeškega sistema. Poti ugodnimi razmerami bodo živele te celice neskončno, ne tla bi kazale znamenj starosti ali izgube življenjske sile.
Vsled tega pride znanstvenik do sklepa, da ni doba sedemdesetih lei nikakor določena po naravnih ]>o-stavah. temveč da je posledica razmer, v katerih žive ljudje in navad, katerim se udajajo. Borilee ali atlet, ki živi pod najboljšimi higijenskimi razmerami ter se drži postave zmernosti v vseh stvareh in ob vsakem času. bi moral biti trden na svojih nogah, kolikor časa bi se mu poljubilo.
Navedena izvajanja pa šepajo v številnih ozirih. ker se ne vzame vpoštev reči, ki so pri dolgosti in upešnosti človeškega življenja glavne. Med te šteti podedovane lastnosti, konstitucijonelne hibe slabi živčni ustroj in nešteto drugih tvari. ki pridejo vedno bolj vpoštev, čim bolj se stara človek in v čim razburi j i ve jši sferi jfivi in deluje. Starost in uspešnost v starosti je individualna zadeva ter je ni mogoče opredeliti ali aplicirati na splošnost.
trpela.
Stopimo od tu v morsko prista-mši*.\ ki ni daleč od Ivanove cerkve. Ker stoji trdnjava Ak era h us *V* polotoku, potisnjenem preeej daleč v morje, ima Kristij^nij* dvoje pristanišč, vzhodno in aa-padno. Vzhodno ae imenuje Bjor-viken, zapadno pa Piperviken. V fwv^m vidiš velikanske sklade ie-m, ylavnega norveškega pridelka. Tukaj so tudi zasidrani ve'iki parnikL Tisti parniki, ki priha jajo is severnih norvaikih meat Ohristiansuid. Bergen, Trodhjem itd., (Mrtanejo v obližju trdnjave; drugi, ki prihajajo is južnih krajev, a« lartavljajo ne dalee od iz-t**'-neg*, kolodvora. Mesto aamo poseda V« 180 parobrodov in 190
menja, teše vendar kmet svoja poslopja edino le iz ilesa. Vse je narejeno prostorno, velika je veža, velika, je kuhinja, velika so stanovanja iza ljudi in živino. Visoka so tudi okna, da je dovolj zraka in svetlobe. Ob notranjih straneh oken, to je v hiši, vise bele mreže, kakršne so pri nas le v gosposkih stanovanjih, tukaj se pa nahajajo tudi v kmečkih do-mih. Hlevi in shrambe za seno slonijo na debelih lesenih ali kame nitih podporah, da dohaja od spodaj spirepih, ki odvračuje vlažnost. Gospodarji imajo poleg živinoreje in poljedelstva še drug aaalužek. Ker v notranjih delih dežele ni poštne zveze za osebni morajo kmetje sami oakr-
Zavezniki bodo povedali vojne cilje.
London, Anglija, 25. maja — Iz zanesljivega vira se je dozna-lo, da je francoski ministrski predsednik Ribot povedal francoske vojne cilje in da je to prva tozadevna izjava. Zdaj bodo tudi drugi zavezniki podali svoje izjave o vojnih ciljih.
Za gotovo se ve, da so vsi zavezniki edini v tem, da se mora Belgija dati nazaj, ravno tako Srbija, Črnagora iti Rumunrja ? l'Yancozom se bo vrnila Alzae^ja in Lotaringija, Italija dobi Tren-tin, Slovani pa, ki so pod lavstrij-sko-ognsko vlado, dobe avtonomijo.
Usmrčenje v Sing-Singu.
Sinoči ob 11. uri je bil na električnem stolu usmrčen dr. Artur "W arren Waite, ki je lansko leto zastrupil svojo taščo in tasta, da bi na ta način prišel do miljon-skega premožeija. Ves čas. odka» je bil v zaporu in tudi pri sodnij-ski obravnavi je bil tako miren in hladnokrven, da so se mu vsi čudili.
Sinoči je še dobro večerjal in pojedel vse, kar so mu prinesli Ko so ga vprašali, ali ima kako posebno naročilo ,je rekel, da ne tudi ne za svojo umirajočo mater
Dal se je mirno privezati na električni stol; v štirih minutah so spustili skozi njegovo telo tri električne toke. nakar je bil mrtev.
Adler apelira.
Amsterdam, Nizozemsko, 28. maja. — Dr. Pr. Adler. ki je zaradi umora avstrijskega ministrskega predsednika Staergkha bil obsojen na smrt, je prosil najvišje sdišče, da se smrtna kazen ne izvrši.
bova ti vožnjo popotnikov. Dolžnost jim je, da peljejo za določeno «voto vsakega tujca in ab vsaki uri. kamorkoli zahteva. Omenjeni način vožnje se imenuje <4skyds'\ Vozovi imajo le dvoje koles in prostora za dve osebi ter za voznika. Dobijo pa se tudi majhni vozički, v katerih se pe lje samo eden, ki je hkratu voznik irj popotnik. Ko se pripelje, kamor je bil namenjen, pošlje ka-rijolo in konja gospodarja
Nekaj iz zgodovine zastav.
Podrobno raziskovanje zgodovine zastav ter praporov, pri čemur se rabi zadnji izraz najširšem pomenu. razodeva človeku vso velikost človeške iznajdljivosti. Število zastav in praporov je velikansko in njih zgodovina sega daleč nazaj v najstarejše čase. Zastave pa. kot jih poznamo sedaj, ne mo rerno zasledovati dalj kot v prve prič<*tke srednjega veka.
Stari so imeli veliko število "znamenj", signum. Vrjetna je trditev nekega pisatelja, da so ljt». dje. kakorhitro so se pričeli zbirati v skupne namene, tudi rabili kake vrste vidni znak, ki je bil simbol skupnosti interesov in čustev in točka, krog katere se .K zbiralo vse.
(Vz nekaj časa so se pričela ta znamenja spojevati v spominu ljudi 7. izvršenimi junaškimi čini katere se je izvršilo v družbi tovarišev. obenem z idejo domoljubja in osebne lojalnosti.
Taka znamenja ali prapori so bili v navadi pri skoro vseh narodih v gotovem stadiju civiliza-eije. Oil Perzijev par stoletij pred Kristom. ki so nosili orle na koneu sulic pa (io severoameriških Indijancev, ki so nosili svoje prapore okrašene s ptičjim perjem. Tako so bili prebivalei Daeije, ki so 110 sili prapor, predstavljajoč zvito kačo. dočim je bil zmaj že po svoji naravi poklican biti bojno znamenje številnih narodov.
Bili pa so stari Rimljani, ki so najbolj razvili uporabo znamenj in praporov. Pri njih se je spravilo ta prastari običaj v sistem in razvila se je cela heraldika.
Na konec sulice se je pritrdilo povprečni drog in na ta drog roko, izdelano iz srebra in počivajo-čo na celi vrsti srebrnih plošč, ki so kazale sliko Marta in Minerve in v poznejših časih ono cesarjev ali velikih generalov. Bilo pa je šele v zadnji dobi rimske republike, da je postal orel špecijalni znak rimskih legij.
Še pozneje je priešel v navado sloviti "Liabarum" poznejših rimskih cesarjev. Napravljen je bil iz škrlataste svile, bogato vezen > zlatom in dasiravno se ga je ponavadi obešalo na povprečni drog se ga je včasih tudi razvilo kot moderno zastavo, to se pravi, da se ga je pritrdilo na eno stran pokončnega droga. Omenli pa sme že, da niso prišle današnje zastave v splošno rabo pred osmim ali devetim stoletjem.
Te zastave so bile sprva izključno verskega značaja. Narodna zastava Anglije, — rdeči križ sv. Ju rija, — je bila seveda skozi stoletja verska, prav kot je bil rdeči križ sv. Patrika in beli križ na modrem polju sv. Andreja.
Slavni "Chape de St. Martin" zastava starih francoskih krajev je bil sprva čisto priprosto ban-dero opata iz St. Denis, velikega lokalnega pariškega svetnika.
Vsaka narodna zastava ima seveda svojo lastno zgodovino, tako Union Jack angleškega cesarstva. Stars and Stripes Združenih držav, francoskega trikolora itd. — Kljub temu pa obstaja med šte vilnitni teh 3ličcost. ki temelji na istem izvoru.
Proge so najbolj priljubljeni motiv pri zastavah in izmed barv so najbolj priljubljene bela, rdeča in modra ali sinja. Najbolj originalni narodni zastavi sta menda oni Siama in Japonske. V za-padnem delu sveta ni zapaziti ničesar sličnega belemu slonu na rdečem polju, kar tvori zastavo cesarstva Siam ali vstajajočemu solncn. ki je simbol japonskega cesarstva.
Uvoz v Južno Afriko.
Uvoz v južno-afriško Unijo je dosegel 1. 1916 svoto $191,526,441 v primeri z $140,708,725 leta 1915. Povečanje uvoza se je precej sorazmerno razdeljevalo na razna pristanišča, vendar pa je bilo posebno veliko v Durbanu. — V tem pristanišču se je uvedlo blaga v vrednosti skoro 70 milijonov dolarjev. V Port Elizabeth se je u-vedlo za skoro 45 milijonov in v Cape Town nad 40 milijonov.
Pristanišču East London ln Tjo-renzo Marqes sta kazali uvoz v vrednosti 18 milijonov in pol dolarjev ter 13 in pol. kar znači majhno napredovanje z ozirom na uvoz v prejšnem letu.
Bra&lija.
Bio de Janeiro, Brazilija, 2ii. maja. — Parlament bo izdal odredbo, da se zaplenijo nemški parniki kakor hitro pride natančnejše poročilo o potopljenem braziljskem pamiku "Tijuca". Preklical bo tudi nevtralnost, t
Vojni tnišč in ptice-pevke
Naše ameriške ptice, ki prihajajo sedaj na sever paroma, v skupinah ali velikanskih množinah kot je pač navada dotičue vrste niso prav —»strašene. ko vidijo da se nahajajo v deželi, z.Voleteni v boj. Pa tudi v slučaju, da bi prišle med dejansko vojevanje, bi to prav nič ne motilo njih miru ali jih napotilo, da izpremene vsakdanji način živjlenja.
Vojaki s fronte poročajo, da niso bile evropske ptice skoro nič vznemirjene vsled strelov, eksplozij ter prisiljenega tovarištva s tisoči človeških bitij. Seveda, škr-janei ne morejo gnezditi na polju, ki je razrito d granatnega o gnja, vendar pa gnezdijo v neposredni bližini strelskih zakopov. na travnikih, katerim je artilerijski ogenj še prizanesel.
Nad glavami čet pojejo sedaj škrjanei prav tako iskreno in goreče kot so peli v časih pesnika Shei-leva. Ptice se kaj hitro privadijo bojnemu hrupu in t ruše u. Kakor hitro vidijo, da ostanejo nepoškodovane. pričenjajo smatrati ves trušč na ničesar drugega kot grmenje, ki spremlja poletne nevihto. —
V	lesu v bližini Bois de Pretre v iztočni Franciji, je zgradil ptičji par gnezdo ter vzgojil mladiče brez obzira na to, da se je nahajal v jami, oddaljeni deset korakov od gnezda, šest-inčni top, ki je lajal neprestano vsaki dan.
Francoske lastovke so se vrnile v dolino reke Marne v pomladi leta 1915. Našle so hiše v vaseh, kjer so imele poprej svoja gnezda, popolnoma porušene in razdejane. Na stotine lastovk je gnezdilo vsako leto edinole v vasi Vaubecourt. ki je bila tekom bojev popolnoma razdejana. Lastovke so dospele na pozorišče v prvih dnevih maja 1915 ter celi dan iskale domovja in gnezda. Ker pa jih niso našle, so odpotovale v drugo vas, oddaljeno le eno miljo in dotedaj še nerazde-jano.
V	par dneh bodo francoske ptice zopet živele in gnezdile v neposredni bližini ljudi, kojih edini življenjski cilj je postalo uničevanje življenja v vsaki obliki.
nepoznana bolezen odstranjeno
Celi svet je strmci ter se čudil
naravnost ženijalnemu vodstvu
človeka, katerega se je smatralo za! Cudezn* tajl'a furniulf, , ,	, Krvnega Laja je napravila H. H. Von
D Dca.	_	Schlicka slovitega. Dnevno dobi kupe
Leta 1793 je diktiral Karol XII. zahvalnih pisom od trpeOib, ki jim je
sam mirovne pogoje trojni zvezi pomagal, kakor je to:
to je Poljski Rusiji in Danski, ki	gospodje:—
so se bile zvezale, da ga uničijo. ! Trpe! sem na neki ""»"»nji bolzni,
Tedai na se ie nričela zani doba ki ji neTem imena iu ko ^ prifel n' tedaj pa se je pričela zanj doba hm ,a ^ takoj j<? preminula ta ne_
drugih razočaranj in neuspehov. znana bolezen. Radi tega si Štejem v
Nezadovoljen S tem, kar je bil dolžnost, da visoko eenim vas in vase
dosegel, je nadaljeval z bojem. — nepreplaeljivo zdravilo, in toplo pripo-
Njegov prvi korak je bila kampa- r,*"jm TSakemu-,ia tlržl to Pravilo do-1 .	1 . mu za vsak slučaj, ki lahko pride. Pri-
katero je nameraval streti	J	1
Življenje švedskega kralja Karala XII.
nja, s
mogočno rusko carstvo. Z le 37 tisoč možmi je vpadel v rusko o-zemlje ter pričel korakati proti Moskvi.
Ta korak pa je bil usodepoln. — Nesreča ie sledila ne.sreči in v od-ločilrti bitki je bil Karol ranjen.
ložetio dobite $1.10 za drugo škatljo, da jo imam pri r«iki. Frank Kukovie, 203 I'nion St.. La Salle. 111.
Rt*llte gotovi, da imate vedno eno škatljo tega čudovitega čaja pri rokah. Vzemite ;ra zdaj. da boste Imeli svežo »"•isto kri i*> leti in se boste veselili čilega zdravja, rdečih lie in bistrih od. Nikar ne žrtvujte svojega zdravja z
Uovolj za 7 meseeev stane le $1.00. Pošljite gotov denar, znamke, all money order, ali pa ga vam pošljemo C. o. I>. Pripravljen in garantiran le
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Opomba. Ako hočete, da zavitek priporočimo, potem pošljite še lOe.
Zastonj
dobite knjižico : Navodilo kako se postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVENIC PUBLISHING CO., S2 Cortlandt St.. New York, N. Y.
Njegove čete, ki so mislile, da je P«naredhami. Preskrblte si originalni
mrtev, so *e umaknile pred rusko W	H. Von Sehlieka na
zavitku.
premočjo.
Pobit in z le majhnim ostankon. svoje armade, je iskal Karol pribežališča v Turčiji. Turki. na.ščn-vani od Rusije, so ga skušali ujeti. S 300 svojimi vojaki je pri bege 1 v neko hišo ter jo obrnil proti več turškim polkom, dokler se ni za-žglo strehe nad njegovo glavo — Nato si je skušal priboriti pot skozi vrste sovražnika, a bil It ranjen in ujet..
Njegovo drugo izjalovljenje je bilo še veliko bolj obsežno in temeljito kot pa prvo. Karol je bil namreč sam in jetnik v daljni deželi. izročen milosti in nemilosti kru- _______
tega sovražnika. Njegova armada	wa7nantt n
je bila razbita in ruske in danske	'
čete so zopet pričele korakati pro- Cenjenim rojakom v državi Miti Švedski.	jchigau naznanjam, da jih* bo v
r» --i	1 -j. kratkem ohiskal naš zastopnik
Posreeilo pa se mu .ie pobegniti	Jt-^^ll
iz ječe in preoblečen je prišel na Švedsko, kjer je zopet vzel v svoje roke vajeti vlade. Zavezniki pa so ga prekašali glede števila vojakov ter porazili v neki bitki, decembra 1715. Njegova sila je navidez izginila za vselej.
Mesto da bi se ud al. ie sestavil Karol nov načrt, — načrt, ki bi laliko spravil Švedsko na mesto svetovne sile. Sklenil je zvezo z Rusijo ter hotel najprvo napasti Norveško, nato Veliko Britanijo in koneeno celo kontinentalno Evropo. Svoje sovražnike je kmalu pognal iz Švedske ter vdrl v Norveško, katero je pričel zavojevati.
Na vrhuncu- uspehov v tem novem podjetju, pri obleganju mesta Friderickshall pa mu neka kro-glja iz topa zdrobila glavo. To je je zgodilo dne 30. novembra 1718.
Trajno pa se je vzdržala govorica. da Karol XII. sploh ni bil možki. temveč ženska.
Grd, neotesan mlad človek, bedastega obraza in čudnih kretenj je postal leta 1697 švedski kralj pod imenom Karol XII.
To so bili kaj burni časi za severno Evropo. Par let preje je bil dvignil kralj Gustav Adolf imenovan "Severni lev", Švedsko do svetovne veličine. Domoljubni Švedi pa so se ozirali na mladega Ka-rola v upu. da bo nadaljeval z delom svojega prednika.
Novi kralj pa je razočaral vse ter jih varal v njih nadah. Sovražil je politiko ter se izogibal vsem državnim poslom, če je bilo le mogoče. Večkrat se ie na skrivnem odstranil s posvetovanj, da je mogel iti na lov.
Lov in atletični športi so bili edina stvar, za katero se je zanimal.
Oblačil se je kot kak potepuh spal na trdi klopi ter živel povečini od suhega kruha in vode.
Prav od prvega pričetka je predstavljal velikanski polom kot kralj Vsa viseoka pričakovanja naroda so se vsled tega izjalovila iin zunanji sovražniki so javno izjavljali da je švedski kralj tepec. Prišli so vsled tega do sklepa, da je sedaj idealen čas lopniti po starem sovražniku ter uničiti Švedsko. Da Karol XII. je predstavljal veliko razočaranje in tega niso mogli zanikati niti njegovi najboljši prijatelju
Rusija, Poljska in Danska so takoj sklenili trojno zvezo proti Švedski. Z bebcem na prestolu, je bil videti poraz Švedske lahak.
Tedaj, vspričo te velike narodne nevarnosti, pa se je Karol XII. prebudil- Vrgel je vstran svojo ljubljeno puško ter se posvetil Se boli divjemu športu, lovu na ljudi.
Na čelu majhne armade je zapodil oz Švedske armado Dancev, ki so bili vdrli v deželo. Z le 20 tisoč možmi je napadel pri Narvj rusko armado, broječo 80,000 mož. Po manj kot petnajst minut trajajočem boju ni le popolnoma premagal Rusov, temveč ubil ali zajel skoro celo njihovo armado. Nato je porazil saško armado, katero sc poslalo proti njemu ter končal vojno s tem, d* je prisilil Poljsko na kolena.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.
Uredništvo.
CENIK KNJIG
S	katere ima v zalogi
1 SLOVENIC PUBLISHING CO
I ;82 CORTLANDT ST. NEW YORK, NI V.
mmmaamaaBmssaamaamoBamaaaMasBammtL
POUČNE KNJIGI:
▲hnov nemikosngleilrt toimai	
vesaa	
Cerkvena agodoviaa	«=.70
Poljedelstvo	BJO
Postrežba bolnikom	t—.20
Sadjereja t pogovorih	tsJX
Slov.-sngleikl ln angL-elov.	
slovar	91.50
Srednji katekizem	—.50
Trtna ni ln trtoreja	1—.40
Umna živinoreja	i-JtO
Umni kletar	t=U*0
Umni kmetovalas	«=.50
Veliki slovensko-angleikl	
tolmač	92.00
Venček Castltk	fci25
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli ■ oroijaai	j=
Hubald pripovedke	f—
Iganaml, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Ia raznih stanov (pesmica) Jama nad Dobruio Jaromil Juan Mlaerla Juri baron Vega Kraljičin nečak Korejska brata Nekaj ia rnaka zgodovina O JetlU
Pegam ln Liabergu Prattl jodek
Preganjanj« ladtjasrtlh mial-
JonarJe? Prlaega traronakega glavarja RepoSter Ribičev sin
.—.50
f—.20 —.25 j—.25 i—.20
«-=-20 $1.00 1—.25 i^.40 «.40 »—.HO *=J5
VJetnlk na galeji	~.1S
Vojna na Balkanu, 15. area.	$1.M Zgodovina c. In k. pešpolka it IT
a slikami	f->J9 Zlatokopl	a-.40 Zlatar je vo Blato	fU00 Življenje na avatr. dvora ali Smrt cesarjevima Bndolfa (Tragedija ▼ Meyer llngn)	t?,T|
Sherlock Heteeei V rakvl kraj bombe Zaklad kapčevalca 1 mlaji Ena sama kaplja firnila
Grob v svetilnika Gospa ■ kanarskim briljantom Kako so vjell Jacka razpara Ca Londonski ponarejalcl denarja PlemlS
RAZGLEDNICE! Newyorike a cvetlicami, humo-rlstične, božične, novoletna ia velikonočne komad po	e=.M
ducat po Album mesta New Torka c krasnimi slikami, «i*n
—.U BOS t-Al »-Of
—MO
81oven*ke novela Ia poreod
«*rlJ«l«H
Stanley ▼ Afriki riaoCej ia TDem
ZEMLJEVIDI I
Zdrnienlb driav veliki
Avstro-Italljanska vojna n Balkanskih držav Evrope
Evrope, vesaa Vojna stenska supa
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Kanu j. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vaeh drugih drfev PO
Avstro-Ogrske mall
veliki reaaa Celi svet
Velika stenska mapa U. B. aa —_ __	drugI atrani pa eaU svet
i IfaroOlom je pctMM štmirn rodnost, bodisi ?
»«*BlBS iS VSI
«JH hOI pa t-^il H-.1I
¥=»43 —-40 f-.25 S5.1I —.W f-J0
.IS

p.
OLA S NARODA. 28. MAJA 1917
Uradno naznanilo.
O«! vojnega depart menta smo dobili sledeče obvestilo, tikajoče se resist racije:
Sedem točk glede registracije:
1.	— Le en dan je določen za registracijo, namreč 5. junij 1917.
2.	— Vsak možki prebivalec v Združenih državah, če j*' državljan ali up. ki jf* dopolnil svoje 21. leto ter še ni dosegel lil. rojstnega dne, se mora popisati ali registrirati na imenovani dan, 5. junija 19917. Edine izjeme pri tem so rastniki in vpisani možje redne armade, mornarice, mornariškega zbora ter Narodnih milic in mornariške milic*, dočiin se nahajajo slednje v službi Združenih držav ter častniki v lastniškem rezervnem zboru ter vpisani možje v vpisanem rezervnem zboru, nahajajoči se v aktivni službi.
3.	— Registracijo je razločiti od žrebanja. Imate lali ko ta ali oni vzrok za izjemo, a popisati se morate.
IB
4.	— Registracija je javna dolžnost. Onim, ki se ne zavedajo te javne dolžnosti, se določa v obrambnem zakonu kazen zapora in ne globe.
•">. — Oni, katerim je vsled bolezni nemogoča osebna registracija, naprosijo potom namestnika za kopijo registracijske karte pri okrajnem ali občinskem uradniku. Uradnik bo dal navodila, na kak način je treba izpolniti to karto. Karto mora nato poslati po pošti bolna oseba ali pa njf1 namestnik in sicer registrarju njenega volilnega okraja. Bolna oseba mora priložiti ovitek (envelope) z znamko ter naslovom na sebe samo. Ta ovitek se ji bo vrnilo snotrdilom o registraciji.
fi. — Vsaka oseba, ki misli, da bo na dan registracije odsotna od svojega volilnega okraja, naj naprosi čim hitreje mogoče za registracijsko karto pri okrajnem uradniku okraja, kjer se namerava muditi, če je pa to mesto nad 30.000 prebivalcev, pri City Oierkii. Uradnik bo zapisal odgovore na karto ter jo nato izročil odsotnemu. Od-sotni naj pošlje nato karto po pošti registrarju svojega domačega volilnega okraja, da bo dospela uradniku v roke na registracijski dan.
Priloži naj se na samega sebe naslovljeni in z znamko opremljeni ovitek, da se zagotovi odsotnemu dostavi je-nje registracijskega certifikata.
7. — Registracijski uradi bodo odprti od 7. zjutraj do 9. ure zvečer na dan registracije, dne 5. junija 1917. --ooo--— '
Par nasvetov.
Vsak. ki je dolžan registrirati se, bo moral izpolniti registracijsko karto, koje vzorec prinašamo tukaj:
RE< JISTRATIOX BLANK FOR ARMY DRAFT.
(Form 1)	Xo.-
Registration Card.
Given Name. Age in Years. Family Name.
1.	— Name in full..........................
2.	— Home address............7.
3.	— Date of birth................
4.	— Are you (1) a natural-born citizen, (2) a naturalized citizen, (3) an alien. (4) or have you declared your intention (specifv which) ?..........
Tc 'Wii. State. Nation.
5.	— Where were you born ?................
6.	— If not a citizen, of what country are you a ctizen or subject?...................
7.—	What is your present trade, occupation, or office ?.............................
8.	— By whom employed ? ..................
Whre employed i................
9.	— Have you a father, mother, wife, child under 12, or a sister or brother under 12 solely dependent on you for support (specify which) ?
10.	— Married or single (wliich) ?............
Race (specify wliich) ?..............
11.	— What military service have you had ?____
Kank......Branch......Years ...... Nation or
State ..............
12.	— Do you claim exemption from draft (specify jjrounds)......................
I affirm that I have verified above answers, and that they are true................Signature.
V naslednjem hočemo pojasniti posamezne točke te registracijske karte, da bodo naši rojaki vedeli, na kak način jih treba izpolniti.
Vprašanja gredo po številkah ter jih bomo navedli v originalu in v slovrnskem prevodu. Vse odgovore na ta vprašanja mora zaznamovati registracijski uradnik na registracijski karti s črnilom, pri čemur mora paziti urad nik na to, da so imena pravilno pisana.
— POLNO IME. Starost po letih. Družinsko ime. (O i ven Name. Age in Years. Family Name.) _To pomeni celo ime, predimek in družinsko ime. Starost je navesti le po letih, brez dodatnih mesecev ali dni. Reče se na-prosto 21 let, ne pa 21 let, tri mesece in pet dni.
2. — OZNAČENJE STANOVANJA. (Home Address). — Pri tem je treba navesti stalno bivališče, kjer
\
človek živi, ne pa naslov, kjer je zaposlen. Tako je treba naprimer zapisati: J. K., 320 East 22, St., Cleveland, O.
3.	— KEDAJ ROJEN. (Date of Birth.) — Pri tem je najboljše, če se napiše na poseben listek natačni datum svojega rojstva, nakar se ga pri registraciji odda uradniku. Napiše se naprimer: 4. avgusta 1889. — Registracijski uradnik bo sam zapisal datum v registracijsko karto.
4.	— Ali ste (1) ameriški državljan po rojstvu? (2) naturaliziran državljan? (3) inozemec? (4) ali ste izjavili svoj namen postati državljan?
(1).	Kdor je rojen v Združenih državah, v Alaski ali na Havajskem otočju, tega ne smatra za državljana po rojstvu in naj so bili njegovi stariši rojeni v tej ali oni deželi ter pripadali tej ali oni narodnosti. Kdor je bil rojen v inozemstvu, tega se smatra za državljana Združenih držav, če je bil njegov oče v času njegovega rojstva držav-ljan.
(2).	Kdor je dobil svoj drugi državljanski papir, ta je naturaliziran državljan. Kdor pa je le izjavil, da ima namen postati državljan, to je, kdor je vzel takozvani |4 * prvi papir", tega se še ne smatra za državljana. On je le j"deklarant". — Državljanom pa se smatra v inozemstvu
rojene osebe, kojih oče je bil naturaliziran državljan v času, ko niso te osebe še dosegle svojega 21. leta ter so prišle v Združene države pred 21. letom.
Pod "deklarantom" je razumeti osebo, ki je vzela pivi papir, ki pa ne sme biti zastaran, torej ne vzet pred 26. septembrom 1906 in ne starejši kot sedem let.
Kdor ne spada v ravno navedene razrede, ni državljan Združenih držav, temveč inozemec (an alien).
Z. — KJE ROJEN? (Where were you born? Town. | State. Nation.) — Imenovati je treba najprvo kraj, nato posamezno deželo in konečno državo, naprimer: Ljubija-na,Carniola, Austria.
6. — ČE NISTE DRŽAVLJAN, KATERE DRUGE DEŽELE DRŽAVLJAN ALI PODANIK STE? (If not a citizen, of what country are you a citizen or subject?) Na to vprašanje je treba odgovoriti le nedržavljanom in deklarantom, to je posestnikom prvega papirja. Ne sme se pozabiti, da deklarant še ni državljan. Odgovori se pri-prosto: Slovenian, Austro-Hungarian Subject.
! 7. — KAJ JE VAŠ SEDANJI POKLIC, DELO ALI URAD? — (What is your present trade, occupation'or office ?) Vprašanje se ne tiče tega, kar je človek nekoč delal ali česar se je izučil. Tiče se le dela, pri katerem je človek sedaj zaposlen. Odgovori se na kratko: Strojnik, farmer, premogar itd. Kdor je v kakem uradu ali vladni službi, mora tudi to označiti, naprimer: Colninski uradnik.
8. — PRI KOM ZAPOSLEN? KJE ZAPOSLEN? — (By whom employed? Where employed?) — Navesti je treba ime osebe, tvrdke, korporaeije ali družbe, pri kateri je človek zaposlen. Če pa ima svojo lastno trgovino ali dela v kakem poklicu sam zase, mora to tudi navesti. Kdor je uradnik Združenih držav ali kake posamezne države, ! mora navesti, če je zaposlen pri zvezni vladi, pri posame-• zni državi, okraju ali občini. Na vprašanje Kje ? je treba | navesti kraj, okraj in državo.
9. — ALI IMATE očeta, mater, ženo ; sestro ali brata pod 12 let, ki so odvisni edinole od vas glede podpiranja ali življenja ? (Have you a father, mother wife, child under 12, or a sister or brother under 12 solely dependent on you for support — specify wliich?) — Odgovore na ta vprašanja je treba natanko premisliti ter imeti pri tem v mislih blagor dežele. Če imaš ljudi, ki niso popolnoma odvisni od tebe, bi bilo grdo, če bi se skrival za ženska krila.
10.	— OŽENJEN ALI SAMEC? (Married or single, which?) -PLEME. (Race. Specify which)? To vprašanje ne pomeni, če si bU kedaj poročen, temveč če si sedaj poročen. — Na vprašanje glede plemena se odgovori s 'Kavkazijec" (Caucasian).
11.	— KAKO VOJAŠKO SLUŽBO STE OPRAVLJALI? Čin----Stroka----Leta____Narod ali država?
(What military service have you had? Rank____ Branch
.Nation or State?----?) Stranska stvar je, v kateri
deželi se je služilo. Na to vprašanje je treba dati natančna pojasnila. Pri odgovarjanju naj se imenuje najprvo čin, to je častnik (Commissioned Officer) podčastnik (Non-commissioned Officer), prostak (Private). Nadalje naj se navede stroko, v kateri se je shižilo z naslednjimi označbami: Infanterija (Infantry), kavalerija (Cavalry) artilerija, avijatika, provijant, mornarica. Nato je navesti število službenih let, pri čemur se ne všteje rezervne dobe. Konečno se imenuje narod ali državo, v kateri se je služilo, če v Združenih državah ali posameznih državah in sicer v Narodni milici te ali one države.
12.	— ALI ZAHTEVATE OPROSTITEV od izbora in zakaj ? (Do you claim exemption from draft — specify grounds). — Odgovor in navedbe na to zadnje vprašanje je treba sestaviti tako, da pridejo v resnici vpoštev in da se soglašajo navedeni vzroki z odgovori na vprašanja št. 7 in 8. Vzroke se navede naprimer v naslednji obliki: — Kdor pripada verski sekti, ki prepoveduje udeležitev pri vojni, naj imenuje ime dotične sekte. — Kdor je zaposljen v poštni službi ali je delavec ali mehanik v kaki orožarni, arzenalu, ali navv yardu Združenih držav ali je pa v službi kakega državljana ali trgovca v Združenih državah, naj to tudi navede. —
Zločinci in moralično manj vredni naj na kratko u-gotove to. Kdor izjavi, da je telesno nesposoben, mora to nakratko pojasniti. Telesna nesposobnost velja že sama
posefai kot oproščen je od vojaške shrisbe.
_ _ ______
Rojaki,* vpoštevaj te!
Vsi možki, prebivajoči v Združenih državah, ki se dovršili svoje dvajseto leto in ki še niso stari 31 let, se* morajo registrirati.
Par rojakov nas vprašalo, če se morajo registrirati, akoravno niso ameriški državljani in nimajo niti prvega papirja.
Na tem mestu bodi povedano, da se mora registrirati vsakdo v omenjefu starosti, pa naj je rojen v Ameriki, na Slovenskem, v Avstriji, v Afriki ali na Turškem
KDOR SE NE BO REGISTRIRAL, BO NAJMANJ ENO LETO ZAPRT.
Tozadevna postava ne pozna nobenega izgovora in nobene izjeme.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo 6. junija star 21 let?
Odgovop: — Ne.
Vprašanje: — Ali se morajo registrirati možki, ki bodo stari dne 5. junija 21 let?
Odgovor: — Da, oni se morajo registrirati.
Vprašanje: —- Kako je z onim, ki bo star 4. junija 21 let ?
Odgovor: — On se mora registrirati.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki ie izpolnil dne 4. junija 31. leto?
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 5. junija 31 let?
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 6. junija 31 let? (
Odgovor: — Da, on se mora registrirati.
Vrane.
Nad Grozdnimi vrhovi se je dvignila nenadno s krakanjem pri-klieana jata vran, obstala za hip visoko v zraku m se zapodila z bi zim poletom in divjim in sovražnim kričanjem za kraguljem, ki je lovil mladica.
Nove jate vran, ki so se pojavile v ospredju, so mu preprečile pot trije, četvero velikih sivih vraa, se je zagnalo vanj. ko se je skušal okreniti, zagrabilo po njem 7 močnimi in velikimi kljuni in mu izruvalo velike šope perja, ki je padalo v mirnem večeru v malih ovinkih naravnost doli proti gozdnim vrhovom.
Tudi krasrulj je kljuval na desno in levo, gledal s svojimi hudobnimi očmi krog sebe in grabil z ostrimi in močnimi kremplji po vranah, ki so se trle v veliki gne-či krog niega. Kljuvale so z ostrimi kljuni po niegovi slavi, silile mu v oči, pulile perje iz peruti iz rep in kričale kakor besne. — Krasrulj je opešal, spustil se je naravnost doli proti grozdu kakor kamen in izginil tako mahoma med vrhovi. Vrane so se spustile za njim. dvisrnile se nato kvišku visoko v zrak. letale v širokih krogih nad že mračnim gozdom in kričale ponosno, kakor bi slavile svojo zmago.
Beli mladič je bil dospel v tistem času do hrasta, kjer se je rodil. Njegova mati, plaha samica brez kremplja na nazaj obrnjenem prstu leve noge. je sedela tik praznega gnezda in cula. Samec se je bil odzval krakanju, ki je bilo vstalo nenadno v zraku, odle-tel je bil, in zdaj je čakala samica nanj, gledala s plašnimi očnr v noč. stala na eni nogi in pričenjala polagoma dremati.
Šum, ki ga je provzroeil med vejami njen beli mladič, jo je nekoliko predramil. Stegnila je levo perut in ob njej levo nogo stresla perje, široko odprla kljun in zazdehala in se okrenila počasi proti mladiču, ki se je ustavil n? veji nad njo, gledal zvedavo ir nekako vprašujoče nanjo in skla njal pri tem glavo in vil vrat na levo in desno.
Samica je zletela k njemu, pričela mu je popravljati po glav; perje, hodila okrogr njega po ve jah in se stisnila naposled tesne k njemu in obmirovala.
Ko se je vrnil samec, je beli mladič že spal. Stal je na eni nogi, glavo je imel zataknjeno pod levo perutnico in pri dihanju se je njegovo telo rahlo in enakomerno zibalo. Samec je sedel k samici in ko je pogledal preko nje na belega mladiča, se je stegnil ii* ga hotel menda- okl ju vati. A tudi samica se je stegnila Istočasno, prijela poltrdo in pol-ljubeznivo njegov kljun in ga potisnila v stran. Samec se je oglasil na vse to z nekakšnim grgrajo-čim glasom, potem je poravnaval svoje perje, pričel dremati, zataknil glavo pod perut in naposled mirno zaspal.
Noč je bila primerno tiha. Sove so. letale po njej in skovikale tu-intam. ali rekdo. Tudi čuk se je v časi kje v bližini oglasil in enkrat je zalajala prav spodaj pod
hatam lisica. Gledal* j* na dr*
-
. .
v o. opazila belega mladiča in mi slila, da je golob.
Pred polnočjo ni bilo nikakšne saipe, a po polnoči je pričel piha ti čisto rahel veter.
Popolnoma nalaliko se je majalo hrastovo listje in šepetalo ko maj slišno in silno skrivnostno... Ko se je pričelo daniti in se je razlilo po zraku od raznih strani zvonjenje. se je ozračje zopet d* malega pomirilo Oil listja je vi sela rosa, tuintam kapala v debelih svetlih kapljah na veje in na listje, ki ie rastlo nižje, in od tam na mah in steljo.
Vrane so se prebudile zgodaj Samec in samica sta stresala svoje perje in ga poravnavala s kljunom, beli mladič je spal zelo rat šopirjen tako dolgo, dokler ga ni predramil samec, ki mu ie izpulil iz perutnice dolgo pero. Mladič se je stresel, plaho ie dvignil glavo in se stisnil v tesno kepo, a samica je vzela samcu iz kljuna belo pero in se kazala, kakor bi hotela braniti. Skočila je med samca in mlatiiča. a samec je kljuval preko nje po mladičevem belem perju in se vmes tiho, nekako jeznogrgrajoče oglašal. Samica je branila resnično, prestrezavala je samčev kljun, in ko je zadel samec mladiča enkrat vprav nad kljunom, da se je pokazala živo-rdeča kri, se je nenadoma razlju-tila. —
Razprostrla je peruti, zakraka Ia je dvakrat, trikrat naglas, odprla nekoliko kljun in se zagnala v samca. Kljuvala ga je po glavi in po hrbtu, njegovo črno. v modro kovinsko barvo se izpremw-njajoče perje se je lovilo po listju in vejah nižie spodaj, a samec se ni branil. Miroval je, zatisnil Darkrat oči, ko ga je izkljuvala baš po temenu, naposled se počasi dvignil na vejo, ki je rastla višje, zakrakal s čisto vsakdanjim odurnim glasom in odletel. Vzpel se je visoko v zrak, letel enicrai dvakrat v krogu nad tistim krajem, nato se obrnil naravnost proti goram in odletel v visoki in ravni črti.
Samica ni gledala za njim. 1 Mladiču je poravnala perje >kušala mu odstraniti kri. ki se ie bila zbrala v živordeči kaplji na njegovem kljunu, in končno je odletela z njim v polje. Tam mu fe poiskala hrane, sama mu polagala v kljun in ga branila pred vranami, ki so se zaletavale vanj
In hodila je od tistih časov vedno z njim.
Skupaj sta spala na hrastu tik gnezda, zjutraj sta skupaj letela na kraj, kjer sta bila sama in sta lahko nemoteno iskala hrane, v popoldanski vročini sta čepela v gostem grmičevju ob samotnem potoku ip. na večer, ko so se že vsi gosdni prebivalci pomirili, sta letela večinoma na skrivaj in nizko ob robu gozda proti hrastu kjer sta prenočevala.
Beli mladič je rastel naglo m ie bil že skoro prav tako velik kakor samica. Ali čez prsi je bil drobnejši. njegova glava je bila manjša, kljun krajši in ožji in skoro sličen golobjemu. noge tanj ie in slabše a njegove rdeče, velike oči so bile še daleč bolj plašne kakor samičine črnosive, neprijazne in neverna oči.
Oa se ni bal »smo ljudi, ampak
tudi vsakega ptiča, ki bi bil vsaj njegove velikosti. In nekoč se je celo dogodilo, da je bežal pred vrabci. Za hip je bil sarn na njivi, priletela je jata vrabcev, seoia krog njega, kričala vanj, šopirila se in se zaletavala proti njemu, a on se je preplašil nenadoma in zletel. Tiho je letel, kakor tat je bežal skrivoma ob meji in se naglo skril v gostem grmičevju. — Tain je dihal ves zasopljen. spustil peruti do tal in se tresel po svojem belem* slabotnem telesu.
Samec se ni vrnil nikoli več. Mogoče je, da se je samica kdaj spominjala nanj, takrat morda da so ca iskale njene nikomur zaupajoče oči, ko se je dvignila v čas i ob jutrih nenadno visoko nad gozdom kvišku, letala tam semintja v dolgih črtah, obstala za hip na mestu, trepala naglo s perutnicami in strmel tja nekam daleč proti goram.
Nekoč je tudi odletela v tisto stran zjutraj navsezgodaj in vrnila se je šeJe takrat, ko je bilo zašlo solnce in se je po naravi po lagoma mračilo.
Beli mladič je bil prepuščen tisti dan čisto samemu sebi. Zjutraj se je spustil varno po hrastovem vejevju do zadnjih vej in zletel od tam na tla. In ko je tako iskal ob robu gozda hrane, mu je u-daril mahoma na uho silen pok. vse krog njega so se zarila v zemljo svetla zrna. drobci prsti so odleteli v zrak, rjav pes je letel preko polja proti njemu hi tam daleč je vpil visok, bradat člo-vek:
— Bela vrana, bela vrana!
V hipnem in silnem strahu se je dvignil v zrak, visoko se je vzpel in letel tja proti drevesu. ki je stalo globoko v dolini. Počilo je vnovič in čisto mimo njegovih oči je zletela množica drobnih svetlih zrn. ki so se zasvetila v solnčnih žarkih kakor rosa.
In tako vdrugič prestraš«-n je letel na v*o moč v vijugasti črti dalje in dalje. Cez dolino, čez holm, čez novo dolino, čez nov holm in ustavil se je šele takrat, ko je bil tako truden, da je padel čisto brez moči na zemijo.
Na solnčnem, visokem kraju je bilo to, solnce je upiralo tja na vso moč svoje žarke, pripekalo je in žgal o. Ug on je ležal tam na goli zemlji s široko razprostrtimi belimi perutniemi. z odprtim kljunom, težko sopeč in z napolza-strtimi očmi.
Ure so tekle, a mladič je ležal razprostrt na vroči zemlji. Cez dolgo se je oprl na noge in šel opotekaje in kakor slep zdaj naravnost dalje, zdaj na desno in zdaj na levo. Razpete peruti so se vlekle i>o zemlji za njim. rep se je drsal zadaj po tleh. trepalnice so postajale težje, dvigal jih je šiloma in z naporom in strmel v nedoločeno daljo z rdečimi motnimi in zmešanimi očmi.
Suhi kljun bi bil rad kje omočil, nečesa hladnega bi bil rad, 0-potekal se je dalje in obležal zopet na planoti. In ko je tako vnovič miroval, je padla nanj kakor kamen težka ptica. Oprijela ga je z ostrimi kremplji, ki so se za-pičili globoko v njegovo meso. izkljuvala je v hipu blodne oči, vso glavo je razkljnvala in srebala z žejno strastjo njegove bele vodene možgane. In raztrgala ga je vsega, vsega razkljuvala in požrla. Nato se je dvignila v skoro navpični črti v višave, zazibala se visoko v zraku kakor čoln na viharnih valovih in izginila v da ljavi.
Ko se je delal mrak, se je vrnila na hrast samotna samica. Oleda-la je. iskala po vejah, spustila se v zrak, ozirala se po daljami in krakala, ali oglašale so se tuje vrane. Priletele so bliže, odletele so zopet in se razgubile med mra čnimi gozdnimi vrhovi.
Belega mladiča ni bilo. samica se ie vrnila v hrast in tisto noč prenočevala prvirat sama po — silno dolgem, dolgem času. In tako je bilo potem vso vrsto noet.
A že je pomrzovalo in je bila slana že davno zamorila vse rože. se* je njeno življenje mahoma izteklo. Ponoči, ko je spala, se je na-nekrat prebudila, v njeni notri-ni se je nekaj stiskalo in krčilo, zakrakal a je enkrat, dvakrat od silne bolečine, izgubila na veji ravnotežje in se prevrnila takte vznak, da je visela na nogah. In tudi iz prstov je odhajala mo&. Popuščali so drug za drugim, peruti so visele od nje, pričela je padati od veje do veje in napo* sled je obležala mrtva na vlažnih gozdnih tleh.
Tiho je bilo vse. samo hladen dih je šel preko dalje, neka Jiee-naaa mrzla moč. ki je umoril** zadnje zelenje.
(Kansc.)
SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
©
ZA ZKDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
ne 21, januarja 1XK v drUvi Pennsylvania. GLAVNI I RADNIKI:
Predw
Pod|*r< Tajali
lik: F. TArCHEK. «74 Ah«ay Are., Rock Spring«, Wyo. rnlnik: JAKOB DOLENC, bo* 1«, Rrourfliton. P«.
FRANK PAVLOVČlC. box G47, Fowst City. Pa. Pomota t tajnik: AVGUST GOOTlftA, box 310, Forest City, Pa. Blacajnlk : JOSIP MAKIXCU*', 5N»T> 8t Clair Are.. Cleveland, Ohio. Po«do*ii1 blagajnik: ANT. HOCHKVAR, RFI». No. 2, Un 11 Vi. Bridgeport. Oble.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box 93, Willolk, Pa.
1.	Badaornik: JERNEJ HAFNER, box 0T». Uurtllne. Pa.
2.	aadaornik: IVAN tiROŠEIJ, SWG E. l.TTth St., Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik pome. odbora: MARTIN OBRKŽAN, box 72. E. Mineral, Kan«. 1 porotnik: FRANC TEBOPClC, IL F. D. No. 3. box 14«. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1*1« So. 14tb St., Springfield, 111.
Vstaja Škemterbegova,
ZGODOVINSKA POVEST. —
Angleški »pisal Benjamin Disraeli Earl of Beaconsfield.
Dr J<
VRHOVNI ZDRAVNIK:
?IP V. GRAHFK, M3 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York, N. T.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki no naprufieni pošiljati vse da-pier direktno na glavnega tajnika In nikakor drugega. Denar naj se pa po-Ulja edino pi»ti>m pwtnlh, ekspn*snlh ali ttanrnili denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih 6ekov, na naslov: Frank Pavlovčič. Farmerr A Miners National Bank. Forest City. Pa.
V siuOaJil, da opazijo d mit veni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake puuuuijkljivoati. naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da •e umore napako popraviti
XIIL
Vrnimo se h knezu Xieeju in gospki Iduni. Ta dva drzna tovariša sta ir.gubila svojega udanega bruuitelja kmalu izpred oči in sta polagoma dospela do vrha prvega odrastka epirskih gora. Od tukaj sta videla širno in skalovito dolino. kjer so držale steze ma vse strani ter do najvišjih gora, ki ?»o se v zd igo v ale pred njima ; vse so bile pokrite z gozdovi. Nieej je izbral pot, ki se mu je zdela najbolj varna pred zasledovanjem in job solnenem zahodu sta prišla do j ozke doline, ki jo je namakala gorskia reka. Voda je delala zemljo rodovitno in prijazno. Divje evetlico raznovrstnih prijetnih barv so vabile njune utrujene oči in vonj blagodišečih rastlin jima je kiejK-al ie mučene čute. Zagle dala sta križ iz surovo '»bseksne-ga lesa in kot kristjana sta se ga razveselila, ker ju je to sveto znamenje navdajalo z upom in tolažbo; biLo jima je znamenje rešitve iz rok moslemskih zasledovalcev. Tedaj pa se jima približa častitljiv puH-žavnik; prišel jeob svoji trnje vi palici iz bližnje da uživa večerni zrak in opravi svojo večerne molitve.
Odgovor na pro4ttit in pojasnilo priavnega tajnika združenih drturtev *v. Barbare v Forest City Pa., x dne maja. priobčeno v glasilu Glas Naroda.
ve reči rešijo mad postajo in gl. odborom |
Iz tega je raz\idnoT da tudi Vi ne viHjfctevate pravil in ne delujete v prvi organizacije.
Gl tajnik tudi omenja, da sam
Glavni tajnik nam prrdUeivk, l .jnik podpisuje tajnika in pro-d-da j*' IhI z nebroj bolnikov pri sednika. To zopet ni res Vse li-Julravnikih in do ><-daj še ni no-[sline, dosadaj poslane v gl. urad, Ih-ii U4nik plačal za prvUka.'o |ktere zahtevajo tajnikov in pred-par pa -siinio za zdravila. To je sedtiikoiv podpis, nismo še dose-ntog-oče je jK» nekaterih krajih j daj poslali v gl. urad brez lastno-nli ne povw<wi. V naši n.%*ell»in: ročnega podpisa. < e ima pa gl plačujeiuo zdravnika na uiesec; za'taJnik take listine ne lastnoročno izpolnitev listin moramo plačati, potlpi^ane. proximo na nahtevo jMow-hoj brez pard<i«a. ker t<» j,-J predsednika. da jih vrnete v do-»Jravnikovo postransko delo. [kaz.
G!. tajnik crtftcnj«, tudi. da po-{ Na vsaki redni mesečni seji so ^taja št. > Moon Runu ni nikoii bolniški obiskovalci r<Mlno pero-zahtevala od bolnika nikake pi	v kakem položaju so bili bol-
sane zdravnike izjave. To ni re^; nikt. predno je bila bolniški pod-do s,*laj se je vsak bolnik pravil- P°r* odobrena, no javil pri zdravniku in tajniku Naše <iruštvo še tudi ni nikoli k tf?po4ujeno listiaio posebne pi>a- po preteku več mesecev nobene-ve, zato pa m Menikoti gl. tajnik (mu nakazalo bolniške podpore, od noltemga zahteval, da je bol Dokaz, da društvo članu ni j»od-nik priaie^ei bolniški List od zdrav-l jKire odobrilo, ampak odklonilo; nika »4pohgen postaj m-mu t ijni-Jravno tako tudi gl. porotni odbor ku. To je res iu se mora Tpošte-jin konvencija.
vs*i več zdravnikova izjava, nego, <;i. tajnik tudi izreka, da se popa |HJ«Uijnega tajnika. Do sedaj ,*taje ne ozirajo na to, kolikokrat s«« ni nikoli zadostovalo samo <>.1 je bil btdnik pri zdravniku, da za-straiii Mnik«, pač pa od zdrav- dostuje le .prijava bolnim in nika iai tajnika.
Prosimo, mi še nismo nikoli trdili. da je bil zdravnikov ateC brezplačen, trdimo p<a to, da mo-
IAN MALCOLM,
Balfourjev privatni tajnik.
pripovedf»val mu je, koliko trpe krščanski brati v poganskih ue želah. kar je očivkliio pušča vniku zelo zanimalo.
Jduna pa je kazala, kako zelo je potrerma počitka. To opai/i pu-ščavnik, zagrabi sam cel tovor draičja, ga zravna v eni izined celic ter povabi lduno k počitku, votline Hunyadijeva hei poklekne ]>red oltarjem Device .Marije in se " jsahvali za milosti za milosti
osebna poslanica
ji ki
prijatelja—da vedo kdo sem jaz'kaj iem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spiičaje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim ie dolgo vrrto let; moji Ivje so danes snežo-bcli po dolgih letih it udiranja, raziskavanja in dele. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdra\-ijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le povrino znanje. Želim, da mi vsak bolan moiki in vsaka bolna ženska zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. PiiUe po brezplačno kn£-iico. katero vam čudim, in iiiajUr mojo poslanico made.
Nice j in iduiu sta doslej hodila'?1" j" P^^e ^ nakloni-! skoro ne da bi spregovorila bese-jj^ nuto pa S<1 posloV1 ocl ^ite-Izmučena vsled strahu in!
dico. Izmučena vsled strahu ml,Jtt.m ^^'»Uevalca ter odide v naporov se je Hunyadij«va lič-i lel!T°f°, V0 0' J?e ,m "^navadno s težavo obdržala na konju, Sa
1
ŽELODČNE BOLEZN
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata Žila, revmati-sem, katar, naduha in funkcionalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z naJim vspeSnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, neciita kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje' 96 strani, zastonj.
PiSite Se danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna takta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moSki in vsaka ženska; Fjoaebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, piiite takoj po to brezplačno IcaJUUco in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljaj te denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakSna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot le zdravja, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša ieskoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zapišite vaSe popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem Času.
Dr. J. RtissELL Price Co.,
j- 1100 Madison A Clinton Sts., Chicago, HI.
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravnl&Ico knilžK-o popolooita a| in poštnine prosto.
Štev. in ulica ali Bos_________________________________________________
Moto--------------------------------------Dtitn..........
posteljo in se kmalu zazibJje v ki je bilo tako
vzhodu in ko je opravljal svoje
nio ena misel jo je zanimala in ^P4"1^ k\ Jf hll° tako sladko «n jutranjo molitve, se mu je pridrn-
nedoiiano kakor ona sama.	! žila Iduna, okrapeana in poživ-
Xieej pa kljub svoji veliki utru- ljena po imrnem spanju. Po kt*n-jenosti ni moge>l zatisniti
vzpodbujala kljub vsemu trpljenju: spomin na &kendna.
i 1j1L-ot* n«., in nr*\-1 It + vijl^iln T11> i
oeesa; čani i)obožmosti ji je njeui častit
i * • •	-1s0 tJ1<li sam	počivat. Nieej toka, ik seje izlival v reko a bil
odlnme lastnosti m njegovo cud-	ŠMi- 1	_	' ,	v ir.w, <\
J	V* ** odftel ^otlnie, se ustavil sedaj skoro brez vode. I.epe vitke
110 življenje. Njegova slava, tako nevarna ženskim srcem, se ni zananj«ala u tean, da ga je osebno »poznala. In s»edaj, ko se je Iduna
ob bregu reke iu razmejeno zrl breze in visoki topoli so se Mzdi na^vodovje, ki se je penilo v me : go vali irnad skalovja, ki je bilo sečni 1. Atenski knez je imel 111110- pokrito s svitiim zelenim mahov-
•irvninniln m« nnr* hiti b™ ,epih la"stnosti> toda svojim jem in raziiobojiiini rastlinjem.
strastt'm ni M gospodar; bolj ne-J Eno stran doline so obsevali zlati go razum je domišljija vodila žarki vzhajajočega sol ne a, druga njegovo življenje.	j {,a je bila v globoki senci.
V njegovi duši se je vnela 'Tukaj lahko varno uživaš na-s-trastna ljubezen do Idone; na ravo in .prostost", je rekel pu-vse okohiosti in nevarnosti je po šeavnik, "kajti tvoji sovražniki
srce hvaležne ljubezni do junaka, ^teo ie^oi J'v	^ ^ T" T
Vee kakor enkrat je hotela Iduna S t %	Ll Žblti ^ " ^ mSO °dnehaU °d Zaslc*
v . XT. . J. .	i,1<l J° *»ora <Iofuti za v«*iko eeno dovanja.
vprašati Niceja, zakaj sta se on1;,, .1..	nA <m:,i„ - C:u . • - - t . . . , J' , . . , j111 Utl se lle aniue pnj s »Sken-I V resnici je krasna častiti
111 Skendw tako zelo skrivala (irmi)	anl-i^r- ^ , ,, . . , JT1 L<1SUL1
. v ,. arom,	tiouier ni ldmia njegova of-e", je rekla Iduna, "in le vjet-
pred njo. Toda neko čustvo, ki «a žena.	nik M je ravnokar pr^ol ^ ^
m mogla tolmačiti, Ji je branilo. Vsled te strastvenosti je kgubU nosti; more popolno občutiti vso da bi govorila z atenskim knezom Xicej vso sinisel za osvoboditev i njeno krasno.-o • .xondru.	| domovine, />a rešitev svojega pri-j "Kc« je tako", je rekel puščav-
Pa tudi Nicej sam ni bil mč kaj jatelja; vse to, za kaa- bi bil sicer! nik. "tudi jaz. sem bil v *užno-
ležna aa vse, kar ji je bilo dragega. da ima njegovi nesebični uda-nosti zahvaliti ne samo življenje, temveč vse. kar dela življenje mikavno : časrt, svobodo, domovino in svojce, je prekipevalo njeno
t:Moji zatiralci niso bili poga-ni", je odgovoril puščavnik. "vendar so bili mnogo bolj strašni: bile so to moje lasrtns strasti. Kil je čas, ko so moje oiH iskrile kakm* tvoje, /plemeniti potnik, in moje srce ni bilo tako čisto."
"Itog j«* uwinAljen", je rekla Iduna, "in brez njegove potn<wi so najmočnejši le ubogi slabiči."
"liodi vedno takih misli", je odvrnil puščavnik, "in zaslužil boš prej Njegovo ljubezen, kakoi
"Počivaj tukaj, nežni mladenič. jaz pa pokličem tvojega tovariša. Zelo se bojim, da njegov duh ni tako tzelo zadovoljen kakor je tvoj."
"Starejši je in je več skusil", je dejala Idima.
Puščavnik jo zmajal z glavo in se opirajoč na svojo palico povrnil v votlino. Iduna pa je ostala na m ali oviti skali, poslušala ptice in razmišljala o Skcndrovi usodi. Ko je bila zatopljena v to sanja.-
njegovo usmiljenje Trideset dol- renjc% jo je nekdo pokHeal po
gill let sem preživel v tej samoti ter premišljeval preteklost in to gledala Niceja. mi je še vedno pouči ji v predmet. Moje mre mi niso nikdar predol ge >n meni je sp</min, kar je drugim ljudem življenje."
imenu. Ozrla se je. zardela in za-
'"Kako se počuti moja nežna tovarižica?" jo vpraša atenski knez.
oee?
Ali ste mnogo videli, častiti r "T?k®l	"P?™: Cla, se tu.d!
11 x počutiš, dragi Nicej. V resnici
"In se več čutil. Vendar se bo
jsr.a bila srečna, da sva našla ta-
ramo plačati, ker imamo dokaze.
Do sedaj smo že vedno dovolj bolnike nadzorovali ter jih bomo tudi še v bodoče. Oe se je nam *>a kdaj kateri sumljiv zdel, smo mu Nesreča ne praznuje, ali nobeden,
zdravim. Dosedaj se pri nas še kaj takega 111 zgodilo; vsi bolniki dostnlaj so bili tudi redno zdravniško obiskani.
Kar se pa tiče bolniške podpore, jako obžalujemo, da smo imeli
pri volji,-da bi govoril o tej stva ri ter po prvih besedah upanja in
011 pripravljen žrtvovati svoje sti." življenje in premoženje, ga sedaj! "Ali res, častiti oče? Pri never-
bojazni, kaj jo s tovarišem, stalni več zanimalo. Neštete armade'nikili?"
zopet umolknila: ta molk je sem-intja pretrgal Nicej, obžalujoč, da mora Iduna toliko trpeti; Iduna pa se je ua vse take tožbe samo nasmehnila.
Prijazen kraj. kamor sta prišla
ravno v mesecih januarju febru- tCT prijazen puščavnik, ki sta ga arjiii in marcu toliko bolnikov.
še vedno bolniško podporo zadržali do časa op na vice® ja.
Gl. tajati k tudi omenja SDPZ
upamo, da ni bil neopravičen do nje. Res je, da smo omenjene tri mesece več prejeli nego vplačali;
koliko stotakov je prihranila ome-'zato nam tudi gl. tajnik očifta. Ko njena organizacija z omenjeno li-!^' Pa on vse preračunal, koli-
stino. Mislimo, da priv nič ne. ampak le mogoče z visokimi me-sečnin»i prispevki.
Raxk»v edni smo, zakaj je vedno naklada v bolniški sklad?
Prosimo pa tudi, če je dosedaj
srečala, vse to je Eia hip razvedrilo samotna potnika. Nieej se je približal častit emu možu ter mu povedal, da sta kristjana, da sta bila sužnja, a sta ubežala in ga sedaj po strašnih naporih utrujena zaprosita gostoljubja in zavetja. Puščavnik pozdravi potnika v imenu Odrešesnikovem, pokaže s svojo palico po poti, ki se je vila ob bregu reke proti votlih ter Citati smo tudi v glasilu Glas ju poviafbi v svoje divje bivališče
ko smo vplačali in koliko prejeli, odkar obstoji naša postaja, bi prišel gotovo do zaključka da nimamo deficit v bolniškem skladu.
Naroda prostest od št. 93 in št. 15.
še kateri suspendiran član posta-'Ne vemo Pa< zakai br- tajnik je št. 3 prejel boluiško podnoro,!ni <wnenjemma postajama odgovo-ali ne, .^aj^ smo vedno poAHjalip1 in jih kritiziral kakor nm vsak mesec v tri. urad imena su-| &'daj nas naj pa javnast sodi, spendiranih ali cHanili članov. j ali «mo se ravnali po pravilih ali
iiie. (V se nismo ravnali no nravi-
V prava m o gl. tajnika, če je dy-seduy še kateri nepravičen elar. .jurnjel bolniško podporo, * ali eč smo donedaj še katerega izobčili, če je delal v korist organizacije prosimo jwvno dokazati.
Postajni zapisnik dokazuje ter je vedno na raapolago gl. tajni km, da bolniška podpora se ni izplavala nobenemu članu drugače kakor enoglasno.
To ni rea, mi člani nimamo ni-kakega medsebojnega prijateljstva, ne sovraštva in rano enakopravni.
Če je pa kateri imel zapreke, se mu je podpora še vedno zadržala do eaaa opravičen j a.
Iz Vašega pojasnila je razvidno, da se ozirate več na neuradna pisma posameznih članov in odobravate rahrbtno delovanje posa-mmnih članov. IVosimo, če dobke neuradno pismo posameznih 21a-aki ne bi ibilo boljše, da se postajo, da se sumlji-
nismo ravnali po pravilah, prosimo oproščen j a, to pa zato, ker prtavil nimamo, akoravno so že v \ eljavi od 1. januarja te-era leta, in kakor je bilo razvidno iz trimesečnega računa, so tiskarju g. A. Zbašniku tudi že plačana.
S sobratskim pozdravom Člani dr. sv. Barbare št. 3.
DELO DOBE
trije možje, dva za delati "šlajt" in eden pa goniti konja. Plača $3.50 na dan pošteno vsak mesec. Pridite takoj.
Jake Požar, Camp 12,	Crestraont, N. C.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA JAVODNIKA. Pred šestimi leti sva bila skupaj v Beixil, ILL Prosim, da ae mi oglasi do petega junija.— John Sirca, Box 39, Meadow Lands, Pa.	(2G-29—5)
k svoji preprosti mizi.
Votlina je bila precej prostorna in razdeljena na več oddelkov. Bila je zarvetje prvih kristjanov, ki so našli v dnevih preganjanja v njej svoj dom, v katerem je u-metnost vsaj kolikor toliko dovršila. kar je narava sama započela. Votlina je bila hladna, čista in prijetna. Skozi odprtino v strehi je zrlo nebo na pobožnega stanovalca ^ tla so bila pokrita z drač-jem ; v eni vdoflbini je stal bronast križ. v drugi pa je gorala večna luč pred «liko. na kateri se je Marija nežno smehljala božjemu Detetu.
Pušičavtrnk prinese na. leseni hlod medu. posušenih rib in lesen vrč, napolnjen s čisto vodo iz rc
vojakov polmeseca so hitele, da so vsuje jo -na Grško, da uničijo to rodoljubno in krščansko* delo, o katerem sta Škender in on to-likaaij razmišljala. To delo je bilo sedaj v nevarnosti^ edinole vsled tega, ker se mu je Škender za ne kaj časa odtegnil, in sicer samo iz ljubezni do Niceja.
To delo je bilo morda ravno vsled tega skoro izgubljeno. V teh usodnih trenutkih pa jji zaslepljeni atenski knez na vse to pozabil in sklenil, da odvede Hu-nyadijevo hčer v kako daljno deželo, ako bi drugače ne hotela postati njegova žeina. Bil je snubač ki ga je ona že zavrnila, in to tako, da ni mogel imeti nobenega upanja, »lino zasiuga za njeno junaško rešitev bi mu še izamogla; vzbuditi -naklonjenost Idiminega! srca. po kateram je hrepenel.
Toda on si ni mogel utajiti, da mora Iduna čutiti, da je Igral on pri vseh teh velikih dejanjih samo postransko ulogo, da ima vse zasluge za srečno izvršitev junaške rešitve Škender, kateri ji je s toliknu pogumom, vstrajnostjo in izvedenostjo priboril o&voboje-11 jo iz sužnosti.
Kaj, ako bi Škender ne bil več živ? To je bilo lahko mogoče. Su-žnost Grške in sramotna zmaga polmeseca je bila morebiti odvisna od tega edinega dogodka. In vendar se je Nicej skoraj sprijaz-j nil s to strašno mislijo samo za-
" Pri nevernikih, plemeniti potnik."
"Ali ste bili tudi v Adriano-plju?"
zdel tebi uspeh vseh mojih sku-i šenj zelo majhen, kajti jaz ti mo-
,kega gostitelja."
"M enim, da ti sedaj lahko če-
rem reei samo to: ne zaupaj v sa-
jstitam 11a rešitvi", reče knez. "Po
mega sebe."	j tem samotnem prelazu prideva v
"Velika resnica je to" je apo- dveh tfcleh v EPir iu ^^ ** ne mnila Iduna, "ki vodi do velike b°j,m y«5 zasledovani." popolnosti."	( "Dejanja, ne besede morajo v
"Prav tako", je odvrnil pU-i bodoče izražati, koliko hvale sem starosti smo polnijti dolžna" ™	T'1"-"- <(1vt-
ščavnik.
modrosti, kakor je pozimi reka polna vode, toda mladostni ogen~ osuši reko kakor poletno soln ce."
Iduata 111 ničesar odgovorila. Puščavnik ji reče:
je rekla Iduna. "Moje veselje bi bilo popolno, samo ■ako bi moj oče vedel, da se nahajam v varnosti ter da bi bil naš bivši tovariš tukaj, da bi jo z nami vred užival."
(Dalje prihodnjih
Rojaki sezite po
"Posojilu za svobodo!"
Kdor ne more Z jed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti.
Vsakdo naj stori svojo dolžnost.
Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki
ke, ki je tekla spodaj; večerja je bila preprosta, toda dobrodošla. Gosta sta sedla na sedež iz drač-ja in ko sta se krepeala, ju je puščavnik izprafieval o tem, kar sta doživela. Nieej mu je odgovoril, da sta doma iz Aiten, da sta bila vjeta, ko sta služila kot prostovoljca pod vedikim Ilunvadijem
—	Iduna jc bila v moiki obleki in te skrivnosti Nieej ni razodel
—	ter da bežita iz Adrian opij«:
to, da si tem bolj gotovo osvoji lduno.
Pohioč. je že minula, ko se je Nieej bolj izmučen vsied svojega razburjenega sanjarjenja kakor vsied prejšnjih naporov povimdl v| svojo votlino in našel v nemirnem spanju nekaj odmora za svoje razdivjane strasti.
XIV.
Puščavnik je vstal ob solnčnem
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
BI.AS NAKOBA,- 88. MAJA 1917
m
Jugoslovanska


Katol. Jednota
m
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
iLivm uradniki: rvwiMdalk: MIHAEL ROVANSBK, R F. D No. 1, Gosema««** fi,
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10«, Pearl Ara, Loral«,
•lavni tajnik: JOSEPH PI8HLER, Ely, If*«« •lavni blagajnik: GEO. L. BBOZICH. Ely, Minn. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO. Salida Gola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DB. JOSEPH V. GRAHEK. 843 Kast Ohio Street. PiUafenrft
r*
NADZORNIKI;
JOHN OOUZE, Box 100, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", Bo. Clrfeafo, HL
JOHN VABOOA, 51» Natrona Alley, Pittsbnrgk, Pa.
POROTNIKI: SEO. J. PO RENTA, Box 176, Black Diamond, Weak LEONARD 8 LABOD NIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN R UP NIK, Bex 24, S. R, Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOE:
fOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlak.
JOHN MOVERN, 483 Meaaba Are^ Duluth, lfinn
MAT. POGORELO, 7 W Madison St., Boom 609, Chieaga, QL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
EUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave, N. B. Cleveland, Oklo. FRANK SKRABEO, Stk. Tda. Station RFD. Box 17, Dsnm
Golo. _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert,
Vel doplal, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarna psiiljatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-ftoAbe pa na predaednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani ilanov ss as kodi oairalo.
_Drntveno glasilo: *'GLAS NARODA".
J VALERA:
Pepita Jimenez
ROMAN.
Za 14Glas Naroda" priredil J. T.
s pod a, zdi se mi, da sem morilec Johab, ki je zasadil ined poljubom Amazi nož v sree.
Jaz sem kriv dvojega izdajstva, dvoje sleparije.
Jaz sem presleparil Boga in njo
Jaz sem najbolj zavrženo bitje na svetu.
11. junija.
Da. še vedno je eas. da vse poravnam. — Pepita bo pozabila sla bost, katero sva oba zakrivila.
Od onepa večera nisem bil več v njeni hiši. — Oeeta sem slednjič vendarle preprosil, da bom odšel 25. junija, toraj ravno po velikem prazniku.
Daleč vstran od Pepite, bom zalobil svoj mir. — To je bila sa mo izkušnjava in ničesar drugega.
K«io bi zaradi ljubezni do Bojra rad ne rjozabil vso drugo ljn bežen ?	'
Njena slika počasi izginja iz mojega srca.
38. junija.
To je zadnje pismo, ki vam ga pfšem. — 25. bom na vsak način odpotoval. Ze komaj čakam časa, ko bom prišel k vam in vas zanio-ael objeti.
Moje sree je valujoče morje samih čustev. V kakšnem neredu so moje misli, boste lahko izprevkle-li iz tega pisma. — Vrjemite mi, da res ne vem, kaj vam pišem.
Še dvakrat sem bil v Pepitini hiši. Molčal sein in se delal mračnega. toda Je z veliko težavo..
Včeraj mi je rekel oče, da je Pepita nekaj bolna ter da ne spre joma obiskov. — Takoj sem vedel, da je njena slabo vračana ljubezen vzrok njene bolezni.
Zakaj jo še vedno srledam s takim pogrledom, kot me je ona gledala. — Zakaj sem jo tako nesramno prevaril. — Zakaj sem ji dovolil misliti na mojo ljubezen? — Zakaj so iskale moje ustnice njenih ustnic in zakaj niso zagorele, ko so se jih dotaknile.
Ne, ne. — Moj greh ne sme biti koi nekaka pot k drugim grehom. —
Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Greha se je treba kesati m delati zanj pokoro.
Še enkrat vam povem, da bom 25. junija na vsak način odpotoval.
Ravnokar je bila tukaj Antonija. Pepitina služabnica. — Vaše pismo skrivam, kot da bi bil zločin pisati vam.
Antonija je bila tukaj samo par minut. — Jaz sem bil vstal ter ji s tem pokazal, da bi rad videl, če čimprej mogoče odide.
Ko je odhajala, se je obrnila na pragu in zakričala v souo:
—	Le pojdi lopov! — Le pojdi in bodi proklet! — Ti si okra-del Pepiti srce, ti si jo napravil bolno s svojimi čarodejstvi.
Zatem je planila k meni in me parkrat udarila po hrbtu.
Jaz se nisem branil in se nisem nič pritoževal. — To, kar sem dobil sem zaslužil. Zaslužim celo, da me hudiči pečejo na žrjavici.
—	Moj Bog, daj mi moč, da bom pozabil Pepito! — Dovoli, da bo ljubila koga drugega in da bo s kom drugim srečna. — Ali za-morem še kaj več zahtevati od Tebe. o Bog?
Moj oče ne ve ničesar in ničesar ne sluti. — In boljše je tako.
—	Zdravstvujte! — V par dneh se vidiva!
Jaz sem čisto izpremenjen. — Ne vem, ee me boste poznali. — Koliko nedolžnosti sem izgubil! — Tako ranjena in do smrti utrujena je moja duša!
(Dalje prihodnjič).
NAZNANILO.
Naznanjam, da imam na prodaj salun. Prodam ga zaradi družinskih razmer. Cena je ugodna. Katerega veseli, naj se oglasi in o-gleda pri lastniku:
1212 — 1. cesta, (22-28—5)	La Salle, IU.
DR. ROSENTHAL,
(Nadaljevanje).
n • •	30. maja.
Lojr mi je dal moč kljubovati in jaz sem kljuboval.
7 1	F™" več Pepitrno hišo. — ln tudi nje nisem že
par .[ni \,del. — Zdaj mi ni ve." treba praviti, da sem bolan, kajti b lan - m v n-snu-i. — Bled setu in *uh, ia oče je vstrašnih skrbeh. Neprestano me vprašuje, kaj mi je, in kaj bi mi pomagalo.
B< ir -am mi je napolnil kelih bridkosti in jaz ga prosim, da bi pa vzel rvd mene. Cele noči premolim kleve.
i « h.mi zmagal, bo moja zmaga popolna. Celo življenje bom hvaležen svojemu priprošnjiku.
i epi ti na dojilja, ki je obenem tudi oskrbnica njenega posestva, j kh-petava. pri tem pa vesela in delavna kot malokatera. — 1 '<»in»«'• 11 .i *e je bila s sinom mojstra Ceneije ki je po očetu podedovala ono, česar ni podedoval t»ni.
Antonija, kajti to je njeno ime. je napram vsakemu zelo zaupljiva. — Povsod je domača. — V vseh hišah jo poznajo. — Vse ljudi tika, pofcebuo pa Pepitine sovrstnike.
Z menoj obueje tako kot z vnemi drugimi.
Tudi v moji sobi je /.e bila. — Povedala mi je, da ni lepo oo mene. ker nič več ne ohiščem njene gospodinje.
Moj o-e misli, da sem velik čudak. — Včeraj zvečer me je na vse načine prosil, da bi šel tja. — Njegovim prošnjam se nisem mogel več vstavljati.
Oh, koliko boljše bi bilo, če bi ne Sel. Pepita je bila nama.
Ko sva se za gledala in pozdravila, sva oba zardela. _ Nekako
boječe in brez besede sva si potila roke.
T.«la moja roka ni počivala samo za hip v njeni, pač pa precej
dolgo ča^a.
V	I Vpiti nem pogledu ni bilo nič ljubezni, pač pa samo prijateljstvo, sočutje in žalost
Una je uganila vst iu.»j,- duševne boje, uganila je. da je ljubezen do Boga zmagala v mojem srcu in da je moj sklep neovrgljiv.
Ona se ni pritoževala čezme, kajti do tega tudi ni imela nikakt pravice. Izza njenih svežih, napolodprtih ustnic se je izvil komaj sM-Seii vzdih I ja j.	1	"•
Najini roki sta bili še vedno združeni. — Oba sva molčala. — Kako bi ji povedal, da jaz ni.sem nji namenjen in ni ona meni namiv
njena.
Kako bi ji povedal, da se morava za vedno ločiti.
Moje ustnice »o se najprej dotaknile onih dveh solza, slednjič
so govorile moje oči.
Moj pogled je vzbujal v nji bojazen.
N enkrat se je pa njen pogled skalil, njeno lice je prešinila čudna bled ost, in njen obraz se mi je zdel v onem hipu lepai, veliko lepši
kot je bil kdaj prej.
V	očeh sta se ji utrnili dve veliki solzi in sta počasi polzeli ipo licih.
Jaz ne vem. kaj se je dogajalo v meni. — Čeravno bi vedel, bi ne mo«el povedati.
Moje ustnice so se najprej dotanile onih dveh solza, slednjič sta se pa strnile z njenimi v dolg poljub.
Tedaj naju je obšla neka pijanost, ali boljše rečeno, omotica. Ona je omahnila in bi gotovo padla, če bi je ne prestreglel v svoje naročje.
Ko sem se zopet zavedel, sem prekinil molk s sledečimi besedami:
— To je bil moj prvi in zadnji pregrešni poljub! Ko
smo potem skupaj sedeli pri mizi se mi je zdelo, da sedim na trnih.	11-
Odsel sem zelo zgodaj.
ln ko sem bil sam, sem bil veliko bolj žalosten ko* prej. ko sem sebe.
tega poljuba in onih poslovilnih beseO,
Dr.LORENZ.
Jss sem edini slovensko sovo- j { reči Specialist moških bolezni v I j ! | Plttsburgtm, Pa.	1 j
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal. Specialist že ce z 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, čankar, kapavl-eo. izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec. iedice, muzulji. revmatizem in druge lK>lezni, upraSajte za nasvet I>r. Kosenthala in povedal vam bo ee ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek eas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem »Iva dolarja.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrojie, Indije. Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v PitUburghu čez 20 let. Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. po pol. Ob četrtkih in sobotah od 9. zjutraj do 8.
zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori ae slovensko.	Ne zdravi po Došti.
Izrežite in obdriite to objavo.
Uradne are: dnevno od 0. dopoldne do 8. are svefer. V petkih od 9. dopoldne do 2. po pol Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL
DR. LORENZ,	j j
ftpecialist moških bolezni, «44 Penn Ave. n. nadet, na oHca Pittsburgh. Pa.

US.
PRIPOROČILO.
Rojakom po državi Pennsylva-niji naznanjamo, da jih bo obiskal naž zastopnik
FRANK MEH. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo na roke.
Upravništvo Glas Naroda.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANDREJA M AREN, podoinaee Mežnarjev iz Komenda. Pred devetimi leti sva bila skupaj v Renski provinci ji na Nemškem. Kakor sem cul. se nahaja nekje v Mount Olive, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Frank Jerov-šek. Box 85, Ideal, Colo.
(26-29—5)
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI JARME
V ST. HELENA, N.
C.

^ fr i
Dr. KOLER,
638 P en Are., Pittsburgh, Pa.
Bpaaljalls«
▼ Plttaburtrfc«. U tamm. lSletao srakao ▼ adr»T-fjMija tajnik mo ■Uh bolezni.
Slfllta ali aa-■trupljenj« krrl ■dravi m claaorl-U dr. prof. kttSi mozolje ali aietiurtka po te-.jr srta- lapedanja laa, boMliw v kosteh, pridi t« in Mlatil vam bo krt. Mo eaaajto, kor ta bolMm m noloso.
Issubo soman■ nenaravnim potom, sSravim v par Snah, kapavao all trt-por ln tadl rtm dru*a poaledlca. ki na-larabl}! Tanja auatga soke. ' ki Tcrfa U mehurja, oo-Hydroaalo aS
kllno. arba*o. ikroflo^n Oruaa kotno botaaiiL u nootajojo Tatod nafisto krvi .aoti a >us v kratkam Sam Ia al poteofc
POZOR CITATELJII
H1PN0TIZEM
k Cena knjigi je s poštnino 80s. j BLOVENSKA KNJIGARNA
P. O. Bax Hll, New Yssfc, K. I.
POZOR ROJAKI
HARMONIKE
bodisi kakrinekort rrste isdelnjem ia popravljam po najnižjih cenah, a delo trpefcno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poflje, ker aem ie nad 18 let takaj v tem poala in aedaj v svojem lastnem doma. V popravek kranjske kakor vse droge ter raftmam po del« ka-
kdo ▼prsfcsj.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
— KUPUJTE BOMBE
St. Helena, N. C., leH v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tn imamo še čez sto izč»čeri ih in razorariih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tndi več akrov Tukaj rodi vse, in sieer 8 mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda.
Od že preje označenih farm so prodane št. 9, 11, 12, 19 in 44. Tu zdolaj opišemo zopet par farm, ki še niso prodane.
Farma it. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrev fine zemlje. Lepo barvana prikup ljiva hiša. Mala fiupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje. Vsa zemlja je izčišče-na in kakih osem akrov je izora-nih, en del zasejana in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in po $172.50 na leto v petih letih.
Parma Št. 19. — Ta farma ob sega 10 akrov, ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala čupa, studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7Y2 akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko še izorje, če potrebno. Ns to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172.50 vsaks leto v petih letih.
Parma št. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materij al za zgradbo poceni Leži na severno stran železnice, okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čišcena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in ps $75 na leto v petih letih.
Parma it. 276. — Ta farma eb sega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja js izči-ščena lesa. Sedanja cena je $700, toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm je na izbers in tudi imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MacRae A Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je ▼ pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tndi ne kliče ipekulsntov, za kater« ni prostora v tem krajo. Namen družb« je, da se vsak ssm prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne psseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa s meietarijo. Take potrebujemo, pa nobenih drugih, ker sa zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek ▼ mesecu je Tnifana cena sa vožnjo is Washington*, D. C., do St. Hele na, N. in sbsns ls $11.10 sa sem in tja. V slučaju, da se odls čite ss obisk na farme In želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi iite m mi vsa bomo dragovolja pojsmuli, kar boate ieleU.
m m
s
IV5 I , \ . v 4 Y
s
* \ r/-
i',
Js kafo SraStve
ta, kapa lt<L, ali pa kadar potrakajota are, prstane it<L. ae kupita prej aikjar, da tadl aas aa ■ staas ln Ss. pa <1 Mete prnzraalH dolarja,
—»k«, val fiS isiTljsms kraaplaSae, pm
IVAJT PAJK * CO., 4M CkMtont It..	OOHKMAUOH, PA.
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam drugih kol ls najboljšega ohljskega grosdja doma prešana vina, vsake vrste ln oeas na debelo so sledeče:
Delaware in Catawba, alate barve........po $1.00 salona
Concord, rdeče barve......................po 70c. galona
aa 10 galon posodo računam $1.00, sa 25 galoo pa J 1.60, pri večjih nare-CUah Je pa posoda zastonj.
TROPINJEVEC ln DROŽNIK. Garantiran, čist, doma žgan, najbolj«, ki ste ga Be kdaj pili velja Salona $3.00, $3.50 ln $3.75. Na debelo od 10 galon naprej po $2.65 salona. Naročila priložite denar ali pa money order.
Louis Knaus
VELETRGOVINA DOMAČEGA TINA IN DOMA KUHANEGA £GANJA
8908—8911 84. Clair Ave, Cleveland, 0. Phone: Central 4044 K.
1 f
:: >
vojskujočih se (evropskih držav in pa^ko lonijskih posestev vseh velesil.
Veliki vojni atlas
Obsega 11 raznih zemljevidov.] •TEH8KO MAPO CELI XVROPZ $1M VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI XJB-DIHJENE DRŽAVE IN NA rWOI PA CELI »VET, 0ENA $1.60. *
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AV8TRO-OOR8KE Z ITALIJO. — GENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Narotila in denar poiljits naj
Slovenic Publishing Company
«9 Cortlandt Ki,
f \ h

jigwaaaaammaamaaa«
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y,
IZDELXJJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaike proinje in daje potrstal nasvete t vseh vojeikih zadevah. Rojakom, Id iele dobiti smsriski državljanski papir, dsjs potrebno informaaije gls« ds datnma izkrcanja ali imena paznika. Obrnite ss ssnpno ns njega, kjer boste toino In solidne
postreienL

lWm NAROČAJTE SE NA "<3 L A 9 NARODA*
NAJTEOJI slovenski umevbik v zdr.
.....—■
i. i-..,. - . . j|s	. s ■ ■ ,