Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der OstmariC vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr.43 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 28. Oktober 1944 Einzelpreis 10 Rpf Od DatMeina do onstran Save! Ustanovljen ¡e Volkssturm Steiermark — Po pozivu Gauleiterja bodo Štajerci branili svojo domovino do zadnjega izdihljaja — Führerju in očetnjavi zaprisežena zvestoba do groba Na podlagi Führer-jevega poziva Volkssturm-a nemškega naroda pod orožje, je Gauleiter Dr. Uiberreifher sklical velezborovanje vseh Ortsgrupp mesta Graz, katerega so se udeležili vsi moški od 16 do 60. leta ter tudi veliko število deklet in žena. Na Freiheitsplatz-u, kjer so se postavile ljudske množice, je Gauleiter sprejel poročilo, nakar je godba od6virala slavnostno melodijo »Volk ans Gewehr« (Narod k puškam). Sledilo je čitanje Führer-jevega dekreta o pozivu Volks6turm-a, nakar je spregovoril Gauleiter. Gauleiter je otvorii svo]a izvajanja s kratkim prikazom položaja. Njegovo poročilo je bilo trezno, kakor je resen trenutek, ki zahteva, da smo si na jasnem, kaj hoče Nemčija v tej vojni, ki ji je bila vsiljena pred petimi leti To vojno so nam sovražniki vsilili, ker niso želeli, da je Nemčija zahtevala vse pravice ki pripadajo velikim kulturnim narodom, to je, da bi 6i zgradila Reich, kjer bi bilo prostora za vse Nemce. Adolf Hitler je ustanovil Veliko Nemčijo in hotel je vsem Nemcem zajamčiti v tem Reich-u blagostanje na podlagi nacionalsocialističnega reda »To je treba danes«, tako je zaklical Gauleiter »še enkrat jasno ugotoviti Mi hocemc v tem Reich-u živeti, kakor bomo mi, nemško ljudstvo, določali. Nam še ni nikdar pad?o v glavo, da bi drugim kulturnim narodom iste krvi ovirali njihovo voljo po združevanju in oblikovanju države. Nemčija ni nikdar hotela drugim kulturnim narodom predpisovati, kako imajo urediti njihov težim in kako morajo vzgajati svoje otroke Le Nemčija si naj pusti vzeti to primitivno pravico"' Kaznovati nas hočejo kakor kakšno kolonijalno ljudstvo ter se v to svrho vojskujejo proti nam, ker se hoče naš narod veseliti svojega življenja na svoj način. Teqa nesramnega poseganja v naše pradavne pravice mora biti s to vojno konec za vselej!« Gauleiter je nato omenil prozorne vzroke, ki so jih naši sovražniki navajali ob izbruhu, vojne kot povod za vojno: Pravili so takrat, da morajo braniti Poljsko pred narfii, narod, ki so ga nato že davno hladnokrvno izročili in žrtvovali boljševiš-kemu molohu. Ko je ob izbruhu vojne naša slavna oborožaoa sila korakala od zmage do zmage, je prikorakala skoraj vsa Evropa v naš tabor. Ko so pa prišli odboji, nas je zapustil en zaveznik za drugim, tako, da stojimo danes osamljeni m navezani sami na sebe, kakor smo bili v začetku te vojne. Na zadnje nas je hotel krožek izdajalskih zločincev na bojazljiv način oropati še najdražjega, življenja našega Führer-ja. Trezno in jasno je Gauleiter nadalje ugotovil: »Položaj je absolutno resen. Sovražnik stoji na mejah Reich-a, ki jih ie tu in tam že prekoračil za malenkost. Zdi se mu času primerno, da kriči o zmagi in odlaga krinko raz svoje hinavske spake«. Ogorčenost se je izražala med poslušalci, ko je Gauieiter omenil nesramne besede Montgo-mery-ja, ki je dejal svojim četam: »In sedaj naprej v Nemčijo! Obilo lovske sreče v Nemčiji!« Sovjeti obljubujejo svojim vojakom nemške žene in dekleta kot plačilo za zmago, v Eupen-u "so uredili koncentracijsko taborišče za nemške otroke, moštvo nemške oborQŽene sile pa hočejo za-vleči kot delavske sužnje v Sibirijo, medtem ko je angleško delavstvo sk'enilo, da je Nemčija odgovorna za vsa vojna dogajanja, za kar jo je kaznovati. Da je vzeti vse te grožnje resno, dokazuje usoda v zasedenem področju: Glad, revščina, hlapčevstvo in prostitucija so posledice »osvoboditve« po sovražnikih. Vse to bi se pa v Nemčiji še veliko bolj Izživelo. Ker 60 nam te stvari znane, je dozorel v nas jekleno-trd sklep, da ne sme pasti Nemčija nikdar v oblast sovražnikov, pa naj stane to kar koli.« Zločinec Roosevelt 6e je nahajal v veliki zmoti, ko je izgovoril drzno besedo, da je nekaj bistvenega nemških generalov kapitulirati tedaj, če se pojavi sovražnik na mejah Reich-a Maloštevilni generali, ki bi bili zmožni take sramote, so končali na vislicah. Drugi slavni vojskovodje te vojne se t>odo pa borili še bolj fanatično, čim se sovražnik bliža mejam Reich-a. »Tokrat«, tako je nadaljeval Gauieiter med naraščajočim razburjenjem zborovalcev, ne stojijo na čelu Reich-a strahopetci, kakor v prvi svetovni voinil« Vihar pritrjevanja je odmeval po trgu, ko je govornik omenil, kako je pred 26 leti Žid Eisler na istem trgu objavil polom, na trgu, kjer 6e danes poziva Volkssturm! Gauieiter je nato podal ponosno poročilo o dosedanjih storitvah totalne vojne vpo6tave. 2e sedaj je kljub formiranju mnogoštevilnih novih divizij odšlo na tisoče in tisoče novih delovnih sil v oboroževalno industrijo, produkcija se pa stalno dviga. Na Fuhier-jevo povelje smo začeli z qradnjo obmejnih utrdb, ki nas naj zaščitijo pred iznenadenjem. Na podlagi, številk je Gauieiter nanizal vse, kar 6e je doslej storilo na tem področju, kjer delajo skupno Hofrati, delavci, pastirji in Obersti izven službe v pravi nacional- socialistični skupnosti- Nikdo se ne sme in nikdo se ne bo umaknil delu, ki služi zaščiti domovine. Gau Steiermark se v tem pogledu ne bo pustil posekati po nobenem drugem Gau-u«. Višek prireditve so piedstavljale besede Gau-leiter-ja, s katerimi je odredil in pozval Volkssturm Gau-a Steiermark zaključno Spodnje Štajerske. Z dvignjenim glasom je klical večtisoč-glavi množici: »Jaz prevzamem s tem vodstvo nad desettisoči, ki bodo nastopili vse od Dach-stein-a pa do onstran Save ter v slučaju potrebe branili svojo domovino pred vsakim sovražnikom. Prisegam za sebe in ve6 Volkssturm Fuhrer-ju in domovini zvestobo do smrti!« Nežna melodija znane štajerske pesmi »Hoch vom Dachstein an« je potrdila Gauleiter-jevo prisego, nakar je nadaljeval: »Naša lepa dežela od Dachstein-a do Save, naši gozdovi, naše gore, naša vinogradov bogata Spodnja Štajerska, vse to ne sme postati plem naših sovražnikov! Prisegam tukaj, da se pustim z mojimi možmi preje pokopati pod razvalinami, predno bi mi kaputulirali! Moltke-jeve besede: Tu ne gremo nazaj, ker gre za Prusijol veljajo tudi za nas. Tudi pri nas ne bo šel nikdo nazaj. Mi bomo branili in držali, tu gre za štajersko pokrajino Velike Nemčije!« Prisega zvestobe do smrti v tem boju za domovino je bila odločilna in največja na tem zborovanju ter izgovorjena iz src vseh navzočih mož Volkssturm^a. Po teh besedah je sledil letalski Bei den Kämpfen im lothrincrischen Raum, griff eine deutsche Panzerabteilung 60 US-amerikanische Sherman-Panzer an 15 davon blieben vernichtet auf der Strecke, die übrigen ergriffen die Flucht. Dies ist einer der feindlichen Kampfwagen, der von unseren Panzern gründlich fertiggemacht wurde. PK.-Kriegsber. Speck (Sch). Gründlich erledigt. Brezuspešni poskusi prodora fHolandiji Položaj na zapadni fronti — Potek operacij v preteklem tednu Po poročilu, ld Je bilo izdano pretekli četrtek, •o nemške čete vzhodno od Helmonda razbile sovražne poskuse prodora, ki jih je sovražnik podprl z najjačjo vpostavo artilerije in letalstva. Jugovzhodno od Wiirselena je bilo iztrganih Amerlkanccm več mimogrede izgubljenih bun-karskih postojank. Na periferiji mesta Aachen •o s« vriHU boji od hiše do hiše proti sovražniku, Iti je napadal s treh strani. V te boje je nemško nim izidom sta javili posadki Dunkirchen in Lo- v nemške postojanke, so bili v glavnini uničeni rient. — Nadaljeval se je tudi 21. t. m. povra- Srditi boji so se medtem odigravali vzhodno od čilni ogenj na London. — V Srednji Italiji so Luneville-a in v odseku Bruyeres, kjer so tr-naše čete razbile vse sovražne napade v področju čili nemški protinapadi na silovit sovražni odpor. Vergato. Tudi severno in vzhodno od Loina so V težavnem gozdnem terenu sta se borili obe se izjalovili vsi sovražni napadi. Medtem so se strani z največjo srditostjo. — London si je zo-zrušili angleški protinapadi proti našim novim pet skusil povračilni ogenj V-l. — V srednji postojankam na obeh straneh Cesene v ognju na- Italiji so beležili zgolj slaijotnejše in v sstalem . . . . Sega obrambnega orožja. — Anglo-ameriška le- brezuspešne soyražne napade. Sovražnik je po-ietalstvo posegalo z opazovanim dobrim učin- tala so v noči od 21. na 22. oktober vrgla bombe skusil z močnejšimi silami suniti iz mostišča Čekom. Postojanski boji so se odigravali v gozdu na jugovzhodno in zapadno Nemčijo sena, kar se mu pa ni posrečilo Nemške toroe r "SE»¿s K3&K p/rs?1^ sr&sras r sr Sf^rjsr «srri Ss »ms^ ¿šssmi London. — Medtem so se stopnjevali glede srdi- „„ w„i „J ' - s0. na?a ,ale vfh°d" naselbine v južni in jugovzhodni Nemčiii Druaa tosti napadi 5. ameriške armade v srednji Italiji. °d Hertogenbuscha, so izvojevale le malo te- sovražna ^ ^ mJetfL svme bbZ^naBer-Pri Ceseni se je vzdrževal močan angleški pri- rena' Pn Wurselenu so sp «rt,«™« .. * » metala svoje bombe na Ber- tisk. V ozadju fronte so Nemci razbili več tolovajskih skupin ter zaplenili mnogo orožja, mu-nicije Itd. — Mesto Bonn je bilo težko prizadeto po terornem napadu. Drugi terorni napadi so veljali mestoma Kassel in Köln. Ponoči" so posamična angleška letala bombardirala Hannover In Mannheim. Pretekli petek so naše čete odbile v krvavih bojih kanadske napade pri Breskensu in pri rena. Pri Wurselenu so se istočasno odigravali „„i™,™ trdi boji za bunkarske postojanke. Vzhodno od Luneville-a in pri Bruyeresu so se vršili 22. oktobra le lokalni spopadi. Kjerkoli je sovražnik mestoma zamogel prodreti, so ga nemške čete zaustavile v lastnih protinapadih. — V Apeninih je bilo medtem odbitih več napadov, ki so jih izvajali odredi 5. ameriške armade. Ob jadranski obali so razbile naše divizije več sovražnih napadalnih skupin, ki so ves dan s stopnjevano srditostjo napadale naše postojanke. Samo se- e;;^ t"»____t__1 ~ . - i--- .uaiju iiaj/nuait uaac uu3luiuurc. octllk J1, Sovražni poskus zozitve našega verno od Savia je uspelo sovražniku malo mo- Iar!adn° ,0?. reIie Maas se Je Nalovil, stišče. - Anglo-ameriški terorni bombniki so Medtem se Je nadaljevala materialna bitka za bombardirali Hannover, Münster, Braunschweig, Aachen. Hrabra posadka je prizadejala Ameri- Neuß in Hamburg. Posamične bombe so padale kancem v srditih pouličnih bojih težke izgube, na zapadno Nemčijo. Pri Bruyeresu so se zrušili sovražni bataljoni v našem ognju ali pa so bili zavrnjeni v protina- Težišče bojev na zapadu je bilo po poročilu z je bilo pri tem 31 sovražnih letal, med njimi 22 itirimotornih bombnikov. Dne 25. oktobra je bilo sporočeno, da so se boji pri Anversu In Hertogenboschu še stopnjevali. Odredi L kanadske in 2. angleške armade so pridobili nekaj terena šele po težkih bojih in velikih izgubah. Nameravani prodor pa je bil preprečen. Na vsej ostali fronti med srednjo Ho-landijo in med lotringijsko mejo je prišlo le do lokalnih spopadov. V zapadnih Vogezih, kjer je sovražnik v nekaterih odsekih vdrl v našo glavno črto, dajejo naše čete srdit odpor. — Nad Londonom so zopet beležili povračilni ogenj V-l. — V Apeninih io naše čete utrdile svoje postojanke med Vergatom in Loianom. Tu je bila uničena neka ameriška napadalna skupina, ki je hotela razširiti nek lokalni vdor. — Anglo-ame- padih. — Nadaljeval se je povračilni ogenj V-l dne 24' oktobra na desnem krilu nemške arma- riški letalci ao v nizkem poletu obstreljevali či- na London. — V srednji Italiji so nemške čete 19. t m. preprečile vse sovražne poskuse prodora višinskih postojank južno od Bologne. Pri tem so se boji razširili tudi na odsek Vergato. Medtem so Angleži na široki fronti nadaljevali «voje brezuspešne napade v jadranskem odseku. — Ameriški bombniški odredi so po dnevu bombardirali Mainz, Mannheim, Ludwigshafen, Karlsruhe in Wiesbaden. Ponoči so izvršili te-rorne napade na Stuttgart in Nürnberg. Zbitih Je bilo 27 anglo-ameriških letal, med njimi 16 Itirimotornih bombnikov. Iz sobotnega poročila izhaja, da so se zrušili sovražni napadi na mostišče Breskens ter vzhodno od Helmonda v ognju našega obrambnega orožja. Pri Anversu so pričeli Kanadčani z napadom na široki fronti. Po malenkostnih začetnih uspehih so bili zaustavljeni. V bitki za Aachen so nemške čete po 19 dnevni krvavi borbi razbili tudi 20. t. m. vse napade, naperjene proti severni periferiji mesta. Za posamezne skupine hiš so se vršili srditi boji moža do moža. Izjalovljene napade sovražnika so beležili v področju Luxemburga ter pri ßruyeresu in pri Cornimontu. — Povračilni ogenj nad Londonom. — Težišče bojev v srednji Italiji dne 20. t. m. Je bilo pri Vergatu, kjer so bili odbiti vsi sovražni napadi. — Ameriški bombniki so napadli Regensburg ter naselbine v južni Nemčiji. Zbitih' Je bilo deset štirimotornikov. Dne 22. oktobra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so naše čete tudi 21. t. m. preprečile globlje vdore v mostišču zunanje Wester-schelde, čeprav se je posrečilo sovražniku vdreti v mestece Breskens. Severovzhodno od Anversa je sovražnik nadaljeval svoje močne napade. Proti Kanadčanom, ki so vdrli v našfe postojanke, so bile vpostavljene sveže rezerv.e v protinapadu. Prav tako so se tudi izjalovili sovražni napadi pri Turnhoutu. Pri Würselenu so se medtem nadaljevali srditi boji za bunkarske morja je sovražnik zopet pos'ojanke. Nemci so tu v uspešnih protinapadih padi vrgli sovražnika iz več bunkarskih skupin. V zvezi s temi sunki je bilo osvobojenih več naših obkoljenih posadk. Področje vzhodno od Luneville-a ter pri Bruyeresu in na zapadnem obronku Vogezov so bila i nadalje žarišča srditih boiev. Pri Cornimontu so naše čete iztrgale sovražniku mimogrede izgubljeno višino. Naskočne izvidniške operacije z uspeš de v Holandiji. Severno od Anversa in vzhodno vilno prebivalstvo, zlasti v Rheinlandu. 16 teh od Hertogenboscha so naše divizije preprečile letal je bilo zbitih na tla. Posamična angleška koncentrične in težke poskuse prodora Angle- letala so 24. oktobra v ranih urah bombardirala žev in Kanadčanov. Kjer so sovražni tanki vdrli Hannover. Srditi boji na Madžarskem v vzhodni Prusiji Boljševiški "napadi ob Narevu - Uspešni protinapadi nemških oklopniških sil v vzhodni Prusiji Nemške čete so po poročilu z dne 19. oktobra izpraznile v srednji Grčiji mesto Theben. V istem času so se vršili težki boji vzhodno od Kraljeva in Kragujevca ter jugovzhodno od Bel-grada. Okrog Debrecina so se nemške čete v težkih bojih upirale proti severu prodirajočemu sovražniku. Nemški letalski odredi so uničili v svojih operacijah nad 100 sovjetskih vozil in številne topove. Zapadno od sedla Dukla so bili odbiti jačji sovjetski napadi. Medtem se je stopnjevala bitka ob vzhodno-pruski meji med Su-dauenom in Schirwindtom s stopnjevano silo- Dukla, istočasno pa je sovražnik začel zopet napadati s&verno od Varšave in v narevskih mostiščih. V vzhodni Prusiji so se vršili težki boji med Sudauenom in Schirwindtom, zlasti pa v Rominter Heide in pri Ebenro4e-u. Sovražni napadi so bili odbiti nadalje pri Libau-u, v zalivu Rige in ob cesti Ledenega morja. Zajjadno od Petsama se je ojačil sovražni pritisk proti našim postojankam. Iz sobotnega poročila izhaja, da so nemške divizije v področju zapadne Morave izjalovile boljševiške poskuse obkoljevanja. Mesto ¿elgrad vitostjo. Mesto Eydtkuhnen je bilo prepuščeno je bilo prepuščeno sovražniku po srditih poulič- sovražniku, toda naše hrabre čete so boljševikom onemogočile nameravani prodor. V trodnevni bitki je bilo uničenih 250 sovjetskih tankov. Tudi jugovzhodno od Libau-a ter v zalivu Rige so bili odbiti močnejši boljševiški napadi. Na Srednjem Finskem se vršijo naše umikalne ope- nih bojih in po razrušenju vseh vojaških objektov. V loku, ki ga tvorita Donava in Sava, so nemške čete nadaljevale žilavi odpor. Medtem ko je sovražnik zapadno od izliva Tise v smeri na Donavo prodiral, je napredoval nemško-mad-žarski napad v področju levo in desno od Szol- - . racije po načrtu. Severno od ceste Ledenega noka. V debrecinskem področju in na obeh stra- alarm. V vzornem redr in discipani so zapustili d^settisoči zborovalni prostor, kar je podalo najlepšo sliko vojaške odločnosti. Po poročilu, ki je bilo izdano pretekli petek, so se nahajale naše čete v Belgradu in južno od Belgrada v težkih bojih s prodiraj očimi boljše-viki. Na južnem Madžarskem so zavrnile nemške čete ^skupno z madžarskimi odredi sovražnika prevladujočo iug°vzhodn° °d Szolnoka ter prodrle do Mezd-tiira. Težki boji so se odigravali 19. t m. v področju Debrecina. Po žilavi obrambi naših čet je bilo mesto prepuščeno sovražniku. V debrecinski oklopniški bitki je bilo od 8. oktobra do 20. oktobra uničenih 427 sovražnih tankov. Nekaj brezuspešnih napadov so beležili ob sedlu pričel s svojimi na- neh reke Samos so se naše divizije žilavo upirale proti severu prodirajočim boljševikom. Zapadno od sedla Dukla so naše čete ob najslabših vremenskih razmerah razbile v štirih valovih izvršene boljševiške napade. Istočasno so se izjalovili jačji boljševiški napadi ob. spodnjem Narevu, kjer je sovražnik v ..dveh dneh izgubil 89 tankov. Med Sudaenorri in Schirwindtom je bil Druck und Virlag : Marburger Verlag»- und Drurkerei-Ges. m b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Hauptschriftleiter Friedrich Golob: a lle in Marburq/Drau. Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lieterung des Biattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung de« Bezugsgeldes. izpolnjen peti dan bitke za vzhodno Prusijo i težkimi boji. Sovražniku je uspel z novimi silami oklopniški prodor severno od Rominter Heide. Sovražni oklopniški odredi so imeli težke izgube vsled dejstva nemškega letalstva. V bitki za vzhodno Prusijo je bilo do sobote uničenih 463 sovjetskih tankov. Neka močna bojna skupina Nemcev je razbila po poročilu z dne 22. oktobra jugovzhodno od Belgrada sovjetske klešče ter je vzpostavila zvezo z našimi črtami zapadno od Belgrada. Na južnem Madžarskem so prodrle sovražne napadalne konice zapadno od Tise do mes"ta Baja ob Donavi. V uspešnih bojih vzhodno od Szolnoka so bili večji romunski in sovjetski odredi obkoljeni ter zapisani uničenju. Ujetih je bilo 4300 mož, med njimi komandant 4. romunske pehotne divizije s svojim štabom. Zaplenjenih oziroma uničenih je bilo 270 topov, 290 vozil in več železniških vlakov. Med rekama Tiso in Samos so se medtem nadaljevali težki boji. V narevskem mostišču so bili zaustavljeni boljševiki v žilavih bojih. Bitka za Vzhodno Prusijo se je stopnjevala na obeh straneh z največjo srditostjo. Pri Goldapu in pri Gumbinenu so bili zaustavljeni sovjetski oklopnjaki. Na obeh straneh mesta Ebenrode so se izjalovili sovražni poskusi prodora. Na obeh straneh mesta Tilsat so se naše čete umaknile radi skrajšanja fronte na južno obrežje reke Memel. Na Balkanu so se naše čete, ki so se več dni upirale premoči v področju mesta Niš, izvile sovjetski obkolitvi ter se priključile našim glavnim silam. Na južnem Madžarskem se je ojačil sovražni pritisk v smeri na Donavo. Pri Szegedu so naše in madžarske čete odbile opetovane bolj-ševiške napade. Severno od Debrecina so naše čete sovjetskim odredom, ki so prodrli do gornje Tise, odrezale zvezo z ozadjem ter jim prizadejale velike izgube. Pri Serocu ob Narevu so se zapletle naše čete v težke obrambne boje proti močnim sovražnim divizijam. Bitka za vzhodno Prusijo se je premaknila do Augustova. Med Su-dauenom in Goldapom so uspeli boljševikom globlji vdori. Goldap je bil po težkih bojih prepuščen sovražniku. V srdite boje je nemško letalstvo učinkovito posegalo. V sedemdnevni bitki je bilo uničenih do 23. oktobra 616 sovražnih tankov. Uspešna je bila obramba tudi na visokem severu. Dne 24. oktobra je prispela vest. da so nemške čete v Srbiji v težkih bojih s tolpami, Bolgari in boljševiki. Vzhodno od Szolnoka so se nadaljevali težki boji. V področju Debrecin—Nyiregy-hžza so se nadaljevali gibljivi boji, toda do odločitve nikjer ni prišlo. Siloviti nemški protisunki pri Serocu so sovražniku prizadejali težke izgube. V vzhodni Prusiji se je stopnjevala bitka z največjo srditostjo. Nemcem je uspelo pri Goldapu in Gumbinnenu zavrniti boljševike v protinapadih. Vsekakor pa so bili novi poskusi prodora boljševikov odbiti ali zaustavljeni. Na Balkanu je bila po poročilu z dne 25. oktobra uničena neka bojna skupina, sestavljena iz tolp in Bolgarov. Ob zapadni Moravi so se odigravali težki boji. Med Donavo in Tiso so bili madžarski odredi uspešni. Trdi boji pa so se medtem vršili ob spodnji Tisi ter v področju Szolnoka. V področju Debrecina so Nemci uničili glavnino 30. sovjetske konjeniške divizije in 3. sovjetske oklopniške brigade. Med Varšavo in Bugom so nemške čete odbile boljševike, ki so imeli znatne izgube. Novi boji so se vneli ob Narevu. Sovjetske divizije so napadle po bobna-jočem ognju ob močni podpori letalstva in oklop-njakov. Na več mestih je bil sovražnik zavrnjen. Pri Goldapu in pri Gumbinnenu so nemške čete v protinapadih pridobile terena. Na ostalih odsekih fronte v Vzhodni Pusiji je sovražnik napadal mestoma z močnimi silami. Na severnem Finskem in pri Kirkenesu so bili za- Der Kampfraum Im Südosten. (Scherl-Bilderdienst K odfedbi o amnestiji Kakor znano, je Gauleiter kot šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem Izdal odredbo o amnestiji. Po tej odredbi tie bo kaznovan, kdor i« na osnovi lažnjivih obljub ali vabil zapustil svoje stanovanjsko ail delovno mesto, ako se javi do 31. oktobra nemškim oblastem. Pod to amnestijo padejo tudi vsi tisti, ki so podpirali tolovaja pod pritiskom aH prostovoljno, ako jav:jo svoje delovanje do 31. oktobra nemškim oblastem. Samo v tednu od 15. do 21. oktobra se je javilo 412 Spodnještajercev pretežno iz Krels-ov Rann in Triiail, čeprav je bila odredba o amnestiji razglašena šete par dni poprej in vsi prizadeti o njej niso mogli biti še dolgo obveščeni. Mimo tega se je veliko število oseb tiho povrnii" k svojim sorodnikom, ne da bi se bili javili oblastem. V njihovem lastnem interesu se pozivajo vsi ti vrnjenci, naj se nemudoma javijo pri kaki nemški oblasti, ker se bo sicer registriral njihov odhod, ne pa njihov povratek in ker bi se sicer po 31. oktobru začeli avtomatično Izvajati ukrepi proti sorodnikom. Tudi Primorcem se že svita »Prihodnjo zimo naša vojska ne sme trpeti nobenega pomanjkanja, da bo tako spomladi čil« in spočita strla glavo ne samo na smrt ranjenemu Hitler-jevemu zmaju in njegovim hlapcem, domačim belogardističnim izdajalcem, ampak s« bo lahko zmagovito ustavila s podporo Rdeč« armade tudi tretjemu okupatorju, smrkavemu kralju Petru, ki 6e bo 6kušal po zmagi nad Hitler-jem 6 pomočjo angleških in ameriških reakcio-narjev polasUti se oblasti nad jugoslovanskimi narodi in zavedno opehariti naše zavedno ljudstvo za svobodo.« »Štrli bomo glavo tudi temu reakcionarju, saj je ob naši strani ne samo slavna Rdeča Armada, ampak delavno ljudstvo vse Evrope. Saj je celo italijansko delavno ljudstvo (beri: italijanski komunisti) v znak solidarnosti že poslalo v naše hribe celo brigado, da se tudi ona bori za naš« pravice in za katero moramo tudi poskrbeti, da nam bo stala ob strani v odločilnem trenutku zadnje reakcije.« To so napisali komunisti na letak o pobiranja denarja za OF in za savojske brigade, kt so ga razširili na Primorskem. Nek rajonski blagajnik v Baškem okrožju pa je v svojem poročilu napisal: »V neki vasi je pa komisar izjavil tovarišu na terenu, ki se je izkazal za nezanesljivega, da bo to posojilo uporabljeno ne samo za našo NOV, temveč tudi za italijansko brigado, ki je pri nas na položaju, posebno z« Mancinijevo in tržaško brigado. Ta neprevidna izjava je vplivala na moralo ljudstva, ki o italijanskih tovariših noče še nič slišati.« Sedaj je padla tudi zadnja krinka. Boj za »osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorja« ni nič drugega kot boj komunistične partije za komunistično revolucijo in za diktaturo komunistov. Ze, ko je oklicala komunistična -partija boj proti prvemu »okupatorju«, proti badoglijev-skim Italijanom, smo vsi vedeli in tudi na zunaj občutili, da ta »boj proti okupatorju« ni iskren, ampak je le krinka za skupno in dogovorjeno uničevanje našega naroda. Boj proti »okupatorju« je za komuniste tisti kruh. od katerega živi in se hrani vsa njihova komunistična revolucija. Za »osvoboditev«. Jugoslavije se bore tako, d« bivšemu kralju Jugoslavije napovedujejo boj kot »tretjemu okupatorju«, za osvoboditev Jugoslavije 6e vežejo z boljševiki in z italijanskimi komunisti. Ti italijanski komunisti so »v znak solidarnosti« že poslali svoje tolpe v kranjska Brda, ia komunistična OF po svojih zaupnikih že pobir« davke po kranjskih vaseh za italijanske komuniste. Ni čudno, da v kranjskih vaseh nočejo nli slišati o italijanskih »tovariših«. Komunistični rajonski blagajnik sicer pravi, da v kranjskih vaseh zaenkrat še ne marajo nič slišati o »tovariših«, upa pa seveda, da bo komunistična propaganda s svojimi lažmi ljudi tako preslepila,, da bodo verjeli, da se 6avojske tolpe borijo z« ) osvoboditev Kranjcev in Štajercev. V OF imajo izključno besedo komunisti V zadnjem času se vedno češče dogaja, da najdejo pri ujetih ali padlih komunističnih tolovajih spričevala o dovršitvi komunistične „partijske šole". Mnogokrat je tako spričevalo spleh edina listina, ki jo ima padli ali ujeti komunist pri sebi. Da jih njihovi lastniki hranijo, dokazuje, kako veliko „vlogo" igrajo ta spričevala, kajti šele na njihovi osnovi dobi komunist vse pravice in prednosti partijca. Izmed mnogih zaplenjenih spričeval prinašamo v zmanjšanem posnetku naslednjega: n Partijska šo!a pri Centralnem komiteju komunistične partije Slovenije VI. tečaj od 18. maja 1944 do 14. julija 1944 Izkaz Tov. Peklaj Jože, rojen 6. II. 1909 v Polhovem Gradcu, poklic: tkalec, okrožje: o. k. k. Smlednik. Član KPS od marca 1943 je dosegel v partijski šoli tale uspeh: Splošna ocena: zelo marljiv. Snov obvladal: prav dobro. Na položaju, 14. julija 1944. Za CK KPS: Kardelj Pepca Predavatelj : Bratko Ivan Ta izkaz je zanimiv in poučen v več pogledih. Izstavljen je v najnovejšem času, saj nosi datum 14. julija t. 1. To je dokaz več, da komunisti slej ko prej nadaljujejo svoja prizadevanja, vključiti čim več pripadnikov oboroženih krdel v svojo stranko in jih tako popolnoma navezati na sebe. Prisilne mobolizirance in kratkovidne zapeljance najprej dan za dnevom obdelujejo v komunističnem smislu politkomisarji v svojih „političnih urah", ki so za vse obvezne. One, ki se jim zde najbolj dostopni in od katerih si obetajo največ slepe pokorščine, hujskajo in preparirajo nato še v posebnih tečajih „partijske šole", kjer jih skušajo prekvasiti s skrajnim komunističnim internaoionalizmom, da bodo potem brez pomisleka ln obotavljanja izvrševali povelja komunističnih kolovodij. Za slepljenje javnosti komunisti radi lažejo, da so oni samo del OF in da so v njej zastopane vse bivše slovenske stranke in nazorske skupine. Ce bi bilo tako, zakaj pa potem (razen komunistične) nobena druga stranka ali skupina ne sme razširjati v oboroženih ln neoboroženih krdelih OF svojih nazorov, ne pridobivati novih pristašev? Ali je bilo že slišati, da bi imeli na terenu svoje nazorske šole n. pr. oni bivši krščanski socialisti in oni bivši Sokoli, ki so zatajili svoja prejšnja načela ter se vdinjali komunistom, pa še vedno zatrjujejo, da tvorijo v OF samostojne, s komunisti „enakopravne" skupine? Ne, nobena teh skupin ne prireja in ne sme prirejati svojih političnih ali nazorskih tečajev! Ta pravica je pridržana samo komunistom, kakor so jim pridržane tudi vse druge pravice v OF. Komunistična partijska šola je torej nov neizpodbiten dokaz, da je OF skoz in skoz komunistična in da imajo v njej izključno besedo komunisti. Mislečemu človeku pa se postavlja v tem pojavu še nadaljnje važno vprašanje. Ce bi se komunisti res borili za cilje, kakor jih lažnivo prikazujejo za slepljenje nerazsodnih in zbeganih ljudi in kakor jim marsikateri kratkovidni naivneži in bojazljivci še vedno verujejo, čemu bi jim bile potem potrebne komunistične partijske šole? V resnici pa nadaljujejo s svojimi šolami, kakor je razvidno iz objavljenega „izkaza", tudi v najnovejšem času, ko se zopet skušajo zakrivati z bolj narodno krinko. Ze samo to dejstvo je zadosten dokaz, da je- tudi najnovejša „spreobrnitev" komunistov samo hinavska taktika. Oni slej ko prej streme za edinam ciljem, izvesti popolno komunistično revolucijo in spraviti vso moč izključno v roke svoje partije. Zato potrebujejo čim več ljudi, ki bi ob primernem času slepo opravili za partijo vse krvniško delo in poleg drugih likvidirali zlasti tudi današnje kratkovidne simpatizerje ln pomočnike OF, v kolikor se komunističnim kolovodjem ne bi zdeli več potrebno orodje za izvajanja njihovih načrtov. Z ozirom na potfebo, da se porušijo cerkve, odrejamo../' V zapuščini osemnajste divizije so domobranci našli tale dokument: Stab IX. SNOB, XVIII. Divizije NOV IN POJ Položaj, dne 9. V. 1944 Stev. 1116 Inz. tehn. referentu IX. SNOB Položaj. Z oziram na potrebo, da se razruši cerkev in ostale objekte okrog cerkve. Odrejamo: 1. da se mobilizirajo vsi moški in vse ženske v Žužemberku in okoliških vaseh od 15. do 50. leta za dela na rušenju teh objektov; 2. mobilizacijo izvrši inž. tehn. četa pod vodstvom komandirja tov. U r š i č a Franca; 3. rušenje se bo vršilo pod vodstvom in kontrolo inž. tehn. čete IX. brigade, in sicer referenta tov. Vilija Kožarja. 4. da se to rušenje prične jutri v zgodnjih urah; 5. četa mora imeti stalno v zalogi najmanj 20 min. Smrt fašiznju — Svoboda narodu! slednji in poslednji prvi: najprej si lahko na-plenijo politkomisarji in komandanti, nato pa vsi ostali v obratnem redu, kot ga imajo pri napadanju. Enakosti tudi ni pri jedi. Stab ima svojo kuhinjo z boljšimi jedrni. Ni čuda, če se smukajo okoli štabne kuhinje mnogi, ki ne pripadajo štabu. Vtikanje nepoklicnih v štabno kuhinjo je izzvalo posebne „štabne odredbe . Priobčujemo prepis listine, ki vsebuje take odrebdo. Izdal jo je 27. III. t. 1. „štab XII. SNOV brigade" vsem štabnim edinicam. „Dogaja se, da razni vodje odsekov vzlic na-redbi, katera je bila izdana glede kuhinje, Se vedno posečajo štabno kuhinjo pa z ozirom nato odrejamo: V štabni kuhinji se hranijo samo: ožji štab brigade t. j, komandant, politkomisar, namestniki, načelnik štaba, administrator in strojepiska in sekretar ZKM, šef obveščevalnega centra, sanitetni referent, in intendant brigade. Vse ostalo osobje in edinice se hranijo na ka-zanu. Od sedaj naprej bo imela kuhinja spisek, katere ima na hrani, katerega se more strogo pridržavati. . Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Politkom.: Majcen. Komandant: D. Jerman." Vidi se, da je število ljudi, ki jedo v štabni kuhinji brigade, precej omejeno. Moštvo pa prejema svojo vodo in zelje iz skupnega kotia. Politkomisar V. d. komandanta — kapetan . s dem Kampffeld zwischen Memel und hebheh. Nachdem fünf bataillonssta ke Angriffe 8e befindlicher deutscher Zivilisten. Dank der Litauen erfaßten Verbanden die, gegliedert wie- der Sowiets in der Bereitstellung zerschlagen und Initiative und der Entschlußfreudigkeit, wurden der aibwehrfahig wurden, wuchs eine stabile Front, weitere vier Angriffe abgewehrt worden waren, alle diese Zivilisten, auf dem Brückenkopf Minge Zu df,r. slch Verstarkend neu herangeführte Kräfte gelang es bei den bis in die tiefe Nacht hinein zusammengedrängt, durch die Soldaten geborgen. Ein Hauptmann brachte hier mit wenigen Kräften Das Ringen um neue Frontlinien. breiter Front an, drangen in die ostpreußische Die hart kampfenden, aufgesplitterten Verbände Schutzstellung ein und stießen darüber hinaus mit Sow,et« zu stoppen, nicht abe: sie aufzuhalten, zähes und tapferes Aushalten die gegnerische Füh- tingen vor Z™lelh warran dCm Ta! t tÄ-rKSi s sisitrsas sr,sS3-Tf: hier nach starkem Vorbereitungsfeuer maßierter des Feindes gebremst die sowi™ische Trunnen Z, £ ? c Tauroc't'en notwendig, ge- Artillerie. unterstützt durch Panzerverbände und führung gezw'ung^ ihrt Ä JKSf u terbroch n ^Tiefen X bew^i^hei kampffüS: unter pausenlosem Einsatz von Schlachtfliegern, aufzuspalten und sich der Bekämpfung der sich rung wTde w^ gesellten. anhaltenden Angriffen aufzuhalten. Am 13. Ok- Das vorläufige Halt! - tober stellten sie auf Grund dei hier erlittenen ,)<>„ Obwohl die bolschewistischen Angriffe, die Verluste ihre Anqriffe ein. qewinnOTd, aHe deutechra i^iviiisten und a^les ^ P-zern unterstützt wurden, am 11 Damit war die siebentägige Memelschlacht Wehrmachtgut über den Fluß bei Minge zu brin- ^twiSlÄS Ä^Ä 2SÄÄSKÄ IT den. Am 12. Oktober griffen die Bolschewisten lieh und nördlich des Brückenkopfes Stadt Memel, umiassung insits abgewehrt. naoh Zuführung dreier aufgefüllter Panzerbriga- haben die Sowjets deutschen Boden betreten Die Im Verlauf des 10. Oktober zeigten eich deut- den zu je achtzig Panzern erneut an *n den Mit- Kämpfe werden in diesem Raum nun auf ostlich die sowjetischen Absichten, mit zwei Ar- tagsstunden de6 12. Oktober eröffneten sie diesen preußischem Gebiet ausgetragen und haben damit meen eine Umfassung von Tilsit zu erzwingen. Großangriff, den letzten dieser Art nördlich der eine besondere Härte angenommen. Einer über-Großzügig in der Planung, hatten sie sich drei Memel. Mit starken Kräften, die aus drei ver- mächtigen Überlegenheit von sechs voll aufqe-Ziele gesetzt: erstens den Durchstoß bis an. die schiedenen Richtungen nördlich der Memel in frischen Sowjetarmeen von 1200 Panzern war es Küste und damit die Abschnürung der Heeres- südwestlicher Richtung angriffen, wollten sie geglückt, die weitgespannte deutsche Front auf- Seite 8 »stajerski gospodar« 28. Oktober 194*. VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOVČEK SADJARSKE NALOGE V JESENI Mnogi sadjarji so mnenja, da je z obiranjem sadja v tekočem letu delo že končano. To pa ni res. Baš drevesom, ki so rodila, je sadjar dolžan posebne pozornosti. Prvenstveno je odstraniti iz sadonosnika podpore. Najbolje jih je shranjevati pod streho, kjer pa to ni mogoče, jih je zložiti v piramide kakor hmeiovke ali jih vsaj prisloniti h kakemu večjemu drevesu, kjer nas ne ovirajo. Podpore, ki čakajo v sadonosniku do naslednjo sadne letine in morda ležijo po tleh, bodo kmalu preperele in propadle. Vsled teže sadja, vsled podpiranja in pri obiranju nastalih poškodb drevesja ne smemo prezreti. Vse večje rane je takoj gladko obrezati in namazati z drevesnim voskom ali drevesnim katranom. Pod drevjem je pobrati sleherni plod, predvsem pa je treba odstraniti črvivo in gnilo sadje, ker se s tem že v kali zatira jabolčnega zavijača in druge škodljivce, predvsem pa sadno gnilobo (monilija). Vse odpadke drevesa (listje itd.) je »odstraniti oziroma pograbljati že v jeseni ter na licu mesta sežgati. Na ta način znatno zatremo škrlup, pa tudi razne druge sadne škodljivce. Debla in debelejše veje je ostrgati. Staro, odmrlo skorjo je zbrati na pogrnjene plahte, odpadke pa vreči v ogenj. Ako nimamo -namena, izvršiti zimsko škropljenje že v jeseni, kar v gotovih razmerah in z raznimi škropivi vsled občutljivosti drevja pred s UMNI KMETOVALEC pozebo ni priporočljivo, je sedaj dobro izvesti škropljenje s 5"/o apnenim beležem. Drevje, ki je rodilo, je navadno izčrpano ter je zlasti v nižinah občutljivo pred ozebo. Apneni belež pa ima to lastnost, da vsled bele barve odbija sončne žarke. S tem preprečuje segrevanje delov drevesa in delovanje sokov ter varuje drevje pred pozebo. Po apnenem beležu pa se tudi drevesna skorja lepo čisti in mladi, predvsem pa odpadajo mah in lišaji. Vsako mazanje debel starejšega sadnega drevja z zmesjo apna, ilovice in kravjeka pa je opustiti, kajti slaba stran tega je, da s tako gosto zmesjo nekako zamažemo škodljivce v njihovih skrivališčih, kjer prav lepo prezimijo. Misliti je tudi na gnojenje sadnega drevja. Drevje, ki je rodilo, je nekako „lačno" in mu je nuditi hrane. ' Cim je listje odpadlo, že lahko izvedemo gnojenje. V jeseni se poleg hlevskega gnoja in komposta z uspehom gnoji tudi s počasi delujočimi umetnimi gnojili. V intenzivnem sadjarstvu, kjer se ne prideluje podsade-žev in kjer se zemlja pod drevjem obdeluje, je izvesti jesensko kop ali praho. To je zelo dobro zlasti v težki zemlji. Cim pa čas in vreme dopuščata, se je spraviti na čiščenje sadnega drevja. Predvsem pa ne smemo pozabiti na mlajše drevje, ki ga je pravočasno oviti in zavarovati pred zajcem. izolacijo od znotraj. Taki načini so pa bolj zamotani in se na dado izvršiti s sredstvi, ld m na vasi vsak čas in povsod pri roki. Se na nekaj je treba opozoriti. Da bo poslopja suho, moramo upoštevati tudi glede neposredna okolice gotova načela. Stene, zaraščene s trto ali drugimi plezalkami, so vedno izpostavljene vlagi zlasti pri tleh. N« smemo dopustiti, da se tako okrasno rastlinstvo preveč razbohoti. Košata sadna drevesa bom* zasadili vedno primerno daleč od hiše. Popolnoma brez vsake koristi se mi pa zdi, ako kdo nasadi igličasto drevje tik hiše. Pameten kmet bo vsekakor znal najti pravo mero pri razmestitvi rastlinstva okrog svoje hiše, da mu bo v užitek pa tudi v veselje. K. ZA ZDRAVA PODEŽELSKA NASELJA Pri novih zgradbah je mogoče s smotrnim delom in strokovno pravilnimi ukrepi tudi pri manj ugodnih- terenskih razmerah graditi popolnoma suhe stavbe. Znatno težje pa je odstraniti vlago iz že zgrajenih poslopijv Na žalost najdemo pa na deželi mnogo sicer solidno zgrajenih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, pri katerih že na zunanjem zidovju vidimo, da so vlažna, da pronica vlaga visoko, na temeljno zidovje. Posebej moramo naglasiti, da je vlaga v stanovanjskih in gospodarskih prostorih škodljiva zdravju in gospodarstvu. Kolikor delavne sile ugonabljajo vlažna stanovanja, povzročajoč in pospešujoč bolezni, koliko škode napravijo vlažni, nehigienski hlevi v živinoreji, koliko dragocenih, s krvavim trudom pridobljenih kmetijskih pridelkov uničijo vlažna skladišča in shrambe! Zaveden kmet bo skušal z vsemi sredstvi ohranjevati svoje stanovanje, svoje hleve in vsa svoja gospodarska poslopja suha. Suha poslopja pa imajo tudi še encT prednost, ki jo kmet ne sme podcenjevati. Zahtevajo namreč malo stroškov za vzdrževanje: ne drobi se opeka, omet se ne kruši, les ne gnije, suho poslopje napravi vedno čist, prijazen vtis — sploh ima v gospodarsko-posiovnem pogledu neprimerno višjo vrednost, nego poslopje z vlažnim, pegastim zidovjem, preperelim podom in zatohlimi prostori. Ako so poslopja vlažna, povzročajo vlago vedno razne okoliščine. Očividno ni zadosti preskrbljeno za to, da se prepreči dviganje talne vlage po lasnicah preko temeljev v nadtalno zidovje. Sredstva za borbo proti vlagi so tu podobna, prav za prav ista kakor pri' novih po- zureißen und die wenigen eigenen Divisionen, die diesem Ansturm entgegengestanden,. zu überrennen. Dank der heldischen, todesmutigen Tapferkeit und der mannhaften Zähigkeit haben Offiziere und Mannschaften aller Waffengattungen wie die Verzweifelten gekämpft, um den Feind von deutschem Boden abzuhalten. Sie sind erlegen, aber nicht resignierend und gleichgültig, sondern zäh kämpfend und zurückschlagend, sich an den Boden klammernd und dem Feind zum Teil im Nahkampf mehr als zweihundert Panzer abschießend Die im Bereich der deutschen Führung mit ausweichenden deutschen Flüchtlinge, wurden geborgen. Dort, wo Zivilisten in Dörfern zurückgeblieben waren, wurden sie im Gegenangriff zurückgeholt, um sie dem Zugriff bolschewistischer Truppen und jüdischer Besetzungskommissare zu entziehen. slopjih, samo uporabiti jih bo težavneje pa tudi uspeh ne bo dosegljiv v polni meri, kakor če bi se bilo vse napravilo že pri gradnji. Vendar pa je v mnogih takih primerih mogoče položaj znatno izboljšati z razmeroma enostavnimi sredstvi. Začeti moramo zopet pri temeljih. Z drena-žami in odvodnimi kanali bomo skušali kolikor mogoče znižati talno vodo in po najkrajši poti odvajati vso deževno in površinsko vodo od poslopja. Ako so tla prizemlja prenizka, imamo dvoje možnosti: bodisi znižamo ,jn splaniramo zemljišče okrog poslopja ali pa zvišamo, če je le količkaj mogoče, tla v poslopju. Posebno važno vlogo ima zidovje v temeljih. Mnogokrat tiči tu največja pogreška. Ako sestoji namreč iz poroznega (luknjičastega) kamna ali pa iz navadne opeke, ali če vsebuje porozno, mehko apneno malto, je tu glavni vzrok za pronicanje vlage iz zemlje v zidovje. V takem primeru bi bilo pač najbolje izmenjati vse mehko, porozno zidovje z dobrim tesnim betonbm; edino tako je mogoče temelje popolnoma asanirati oziroma izsušiti. Kjer pa to ni mogoče, bomo skušali slabo temeljno zidovje vsaj obložiti z dobrim betonom, kletno zidovje pa, kolikor je porozno in v stiku z zemljo obetonirati in po možnosti še premazati z asfaltom ali terom. Okrog vsega temeljnega in kletnega zidovja bomo pa, kakor je bilo že naglašeno, odstranili ves zemljeni material, izkopali jarek okrog vsega pslopja do spodnjega roba temeljev in ga napolnili z grobim kamnom. Ako je zemljišče zelo vlažno, je dostikrat potrebno, da napravimo betoniran kanal v globočini temeljev okrog vse hiše. Plast iz grobega kamenja, gramoza ali prodci je tudi najboljša izolacija proti vlagi pod tlemi. Zelo dobro je, ako tako plast napravimo tudi pod kletnimi tlemi. Neobhodno potrebna pa je taka plast pod tlemi pritličja, ako hiša ni pod-pletena, ker se sicer ne ubranimo ponicanju talne vlage v stanovanjske prostore. Gramoz ali prodec, ki ga uporabljamo za nasip pod tlemi pritličja, ne sme vsebovati niti sledu humuznih (peščenih) snovi, ker se sicer takoj razvijajo škodljive glivice, zlasti glivice izredno škodljive hišne gobe. Dobro je, ako grobemu gramozu oziroma prodcu za podtalni nasip primešamo nekaj živega apnaP, ki uniči škodljive klice. Najboljše uspehe pri asanaciji obstoječih poslopij bomo dosegli, ko se nam posreči ujeti dostop kapilarne vode od zunanje strani. Ako to ni mogoče, ima sodobna tehnika sredstva tudi za NASE ZDRAVILNE RASTLINE BALDRIJAN Baldrijan (Valeriana officinalis) spada v rod baldrijanovih rastlin ter zrase do 150 cm visoko. Rastlina cvete v juniju oziroma juliju ter poseduje ploščnate korenine in ozke kakor tudi širokolisnate oblike. Baldrijan je doma v Evropi in ljubi vlažno okolje. Najraje uspeva v globoki peščnati in apneni zemlji. Posejemo ga najpozneje v juniju v toplo gredo, ki mora bili vedno dovolj vlažna. Kaljenje traja 3 do 4 tednOL 1000 zrn tehta pol grama. Za sto kvadratnih metrov potrebujemo 10 do 15 gramov semen«. Ce ga posejemo na prostem, je treba _grede pokriti, ker so ptiči veliki ljubitelji baldrijanovega semenja. Sajenje izvršujemo aprila, razmnožuj jemo pa ga lahko tudi s pomočjo delitve rastlin. Na sto kvadratnih metrov posadimo približno 900 baldrijanovih rastlinic. Žetev7 je po sorti bodisi spomladi ali pozni jeseni drugega leta. Semena pridobimo 300 do 750 gramov na sto kvadratnih metrov. Na enem aru pridobimo 30 do 40 kg korenin (Radix Valerianae), ki edino prihajajo v poštev za znani in priljubljeni baldri-janov 'čaj. Ta čaj pomirjuje in ojačuje živce. Iz korenin pridobivajo eterično olje, baldrijanovo kislino itd. Med rastjo je treba cvetje izrezovati. Korenine je treba oprati, zelo razdeliti, izčesati ter sušiti na zraku. Ako sušimo z umetno toploto, ista ne sme presegati 30 do 35 stopinj Celzija. Iz 9 kg svežih korenin dobimo 2 kg posušenih, Vsa potrebna pojasnila glede pridelovanja in nabave baldrijanovega semenja daje: Abtei-lung fiir den Heil- und Gewiirzpflanzenanbau, Marburg, Schonerergasse 29, Tel. 24-85. MELISA Melisa, matičnik, rojevnica, medenika, medeni list, čebeloperka, maternjak. — Melissa officinalis. — Melisse, Herzkraut. Ime: „Melissa" = „mel" — med ln „apto" = čebela. Opis: Melisa je 30 do 100 cm visoka rastlina ia družine ustnatic (Labiatae) z vztrajno, vejnato korenino, iz katere se dviga pokončno, štiri-oglato, precej vejnato steblo, z velikimi, nasprotnimi, pecljatimi; kosmatimi, jajčastimi ali srčastimi, priostrenimi in po robu napiljenimi listi. — Rumenkasto ali rdečkasto beli cveti so zbrani po šest v kratkopecljatih pazdušnih, navideznih vretencih. Caša je dvoustnata. Cvete od junija do avgusta. Raste: Domžl je v Prednji Aziji, pri nas pa jo goje po vrtovih. Gojitev: Priporočljivo je posebno razmnoževanje z delitvijo, ker s semenom razmnožena rastlina pozno vzklije. Zemlja mora biti rodovitna, pa ne pregosta in ne prevlažna. Čeprav jo rastlina vztrajna, vendar ni umestno puščati rastline nad 4—5 let, ker izgubi na odpornosti. Nabiramo liste in vso rastlino, preden se razcvete torej v začetku junija in avgusta. Sušimo: Nabrane liste, oziroma rastlino t senci. Lastnosti: Vsa rastlina diši po citronah in vsebuje precej hlapnega olja, ki posebno pospešujo potenje lajša bolečine itd., grenke snovi, čreslo-vino, smolo in sluz. Krepi živce, odstranja krče, vpliva blagodejno na možgane, srce, prebavila in maternico. Uporaba: Ze zdravniška knjiga iz leta 1720 pravi o melisi, da je „vroče in suhe narave ▼ drugi stopnji. Na vinu kuhana melisa zdravi ženski čas; prav tako zdravi naduho in star vred Ce koga ugrizne stekel pes, naj pije vino, na katerem je kuhal melisine liste. Ni se mu bati mirti. Kuhati liste na vodi in piti, liste pa polagati na glavo, izvleče otok in stori lahko glavo. Melisine liste na vinu kuhati je dobro, kadar koga piči pajek ali škorpijon. Komur teče iz ušes, naj deva gori melisine liste." Zaradi zgoraj omenjenih lastnosti je upravičena uporaba melise kot notranje zdravilo, in sicer v obliki čaja (1 veliko žlico ali 5—8 g na skodelico vode), ki ga daš bolniku 2—3 skodelice dnevno pri živčnih bolečinah v želodcu in srcu, pri motnjah v prebavi, krčih v črevesju, koliki ali zavijanju v maternici, napenjanju, naduhi, živčnih, zobo- in glavobolih ter bolečinah v ušesih, srčni nervozi, nevrasteniji, migreni in splošno pri živčnih boleznih (melanholija, histerija itd.). Zlasti je priporočljivo dodati melisi špajke (baldrijana) kot sredstvo za spanje. Namesto same melise moreš pri nervozi uporabljati za čaj tudi mešanico rutice, melise, hmelja in baldrijana. GOSPODARSKE VESTI I X V Franciji obratuje komaj tretjina industrije. Tako izjavlja gospodarski minister de Gaulle-ove vlade. Težave so v glavnem v dobavi električnega toka in v prevozih X New York nazaduje gospodarsko in finančno. Odkar traja vojna, je opažati padanje pomena mesta New York kot industriisko-trgovsko-finanč-nega središča. Medtem ko se je industrija preselila na zapad, je bankarstvo prešlo v Chicago. X Odrejena deflacija v Belgiji. V Belgiji je moralo prebivalstvo oddati državnim blagajnam vse bankovce nad 100 frankov. Oddane zneske so oddajalcem vpisali v dobro ter dali vsakemu komaj 2000 frankov v novih bankovcih. Lastniki bančnih računov lahko razpolagajo samo 10% svoiih dobroimetij po staniu iz leta 1940. X Slovaika spravlja sladkorno peso. Na Slovaškem so okrog 10. oktobra začeli spravljati sladkorno peso. kar bo trajalo do kraja novembra. Producenti so obvezni oddati ves svoj pridelek tovarnam za izdelovanje sladkorja. Predelovanje sladkorne pese v druge svhe kakor v sladkor in špirit je prepovedano. X Vrbovje za pletenje košar. Na Moravskem (Protektorat) gojijo posebno v področju Mährisch-Weißkirchena vrbovje za pletenje košar. Ko so spravljeni vsi kmetijski pridelki zaključno sladkorne pese, pride na vrsto tudi spravljanje vrhovih šib. X Napredovanje slovaškega gospodarstva z električno silo. Na Slovaškem so po letu 1942 združili pet pomembnih elektran v eno veliko podjetje, ki zalaga velik del Slovaške z električno energijo. To je podlaga za obsežno elektrifikacijo vse dežele, ki se kljub vojnim težavam vrši zadovoljivo. Pridobivanje električnih sil je v lanskem letu naraslo za 26 milijonov kWh napram letu 1942. DIVJI LOVEC Spodnještajerska ljudska pravljica V raznih krajih Spodnje Štajerske si pripoveduje podeželsko ljudstvo po izročilih prevzeto pravljico sledeče vsebine: Pred več 6to leti so v bližnjem gradu imeM lovca, ki je prinašal z lova graščaku vedno izredno velik lovski plen. Ni bilo lovca, ki bi mu bil lahko uspešno tekmoval z njegovimi lovskimi uspehi. Kadar koli si je zaželel pred svojo puško jelena, ga je lahko ustrelil. Vsaka žival, ki je v naših krajih živela, in je imela kot lovski pl^p. vrednost, je bila obsojena na smrt, če je lovec to hotel. V času lova na zajce, je sam nalovil po dvajset do trideset zajcev dnevno. Srnjad je nosil z lova, kakor da bi jo kupoval v trgovinah z divjačino. Njegov graščak je prodal vsako leto največ lisičjih kožuhov, ker se ni nikdar vrnil z lf' i na zv^orepe Lisice brez plena Fazanov, jerebic, divjih petelinov, sov. orlov, sokolov in čukov je včasih ustrelil v tako velikem številu, da so jih vozili grajski hlapci z lovišča na vozovih v grad. Veveričjo zalego je streljal najbolj v času dozorevanja orehov. Z orehovega drevesa je navadno na vsak njegov 6trel padlo po pet do sedem veveric Na velikih skupnih lovih, ki so se jih udeležili razen graščaka, njegovih sinov in vseh domačih mm n I SPiPlUi Zakon narave določa, da ima vsaka stvar svoj začetek, svojo življenjsko dobo in svoj konec. Kakor požene iz rastlinskega semena klica, se pozneje razcveti, razvije ter dozori, nakar odpade kot zrel sad; takšen je tudi proces življenja pri vsakem organskem bitju. Sledijo pač razdobja: naravna ljubezen med moškim in žen6iko, razinno-žitev, novorojenček, fant ali deklica, mladenič ali mladenka ter končno mož ali žena. Ker je ta proces periodičen ali ponavljajoč, je naravno in logično, da pride po izvršenju vseh po naravi določenih funkcij ali izživetju konec ali zaključek, ki ga tudi človeški um ne more preprečiti. Ko je človek kot najvišje in najpopolnejše naravno bitje, izvršil namenjeno mu nalogo ter doživel svojo dobo, nastopi to, kar predstavlja konec vsakemu organskemu bitju — smrt. Zaključka življenja ali smrti se boji in brani do neke meje vsako živo bitje. Človek, ki mu narava omogoča urediti si najlepši in najboljši način življenja, kar se p"o naključju usode lahko tudi deloma ali popolnoma izjalovi, se najbolje zaveda pomena smrti. To se vidi iz čuvanja zdravja ter prizadevanja po dosegi ugodnega, lahkega, prijetnega in dolgotrajnega življenja. Kot mislečemu bitju, mu je jasno, da je z nastopom smrti konec vsega dobrega in hudega na svetu, ter je či6to naravno, da si nikdo, ki misli normalno, ne želi smrti. Ko človek umre, se loči za večno od V6ega in vseh, kar mu je bilo trdega in qrenkega ter dragega in ljubega v življenju. Z nastopom smrti je človek bil in ni ga več. Za njega je vse končano. In ravno navezanost na svojce je tisto, kar dela težko ločitev ali smrt. Lepa značajna poteza vseh narodov je, da že od nekdaj spoštujejo 6pomin umrlih. Tem zakonom izročil in navade gre tudi zasluga; da poznalo narodi vsaj enkrat v letu dan, ki ga posvetijo spominu umrlih. Ta dan je pri nas prvi november. Ko letos v šestem letu najstrašnejše vojne, počastimo spomin mrtvih, segajo naše misli nazaj v življenjsko dobo pokojnih, ki smo jih poznali in so nam bili v času njihovega življenja blizu. Počastitev in spomin pri tem ne sme prezreti tistih rajnih, ki so padli junaške smrti kot žrtve vojne, pa naj si bo na bojišču, v zaledju po letalskih napadih ali pa na druge, z vojnimi do-aodki povezane načine. V kolikor nam razmere dopuščajo, obiščimo na dan vseh mrtvih tiste tihe domove ali pokopališča, kjer ni več ne stremljenja in ne hrepenenja, ne veselja in ne žalosti, temveč mir in tišina, in kjer bo danes ali jutri — za kar ne vemo ne ure ne dneva — tudi naše poslednje bivališče. Na vseh mrtvih dan mislimo o mrtvih samo lepo in dobro. S lovcev, tudi mnogoštevilni sosedni graščaki s svojimi sinovi in lovci, je napravil pred vso lovsko družbo tako ogromen lovski plen, da so videli v njem nekako nadnaravno lovsko bitje. Akoravno ni ta grajski lovec nikdar veliko govoril in se ni v svojem življenju v ničemer razlikoval od ostalih grajskih lovcev svoje dobe, je po njegovi smrti izvedelo ljudstvo iz ust njegove žene daleč naokrog za ozadje njegove izredno velike lovske sreče, ki si jo je baje pridobil na sledeči način: Kot sin pridnega grajskega lovca je nasledil 6lužbo 6vojega, na lovu smrtno ponesrečenega očeta. Kljub vzgoji, verovati v Boga, se tega ni držal. Živel je sicer kakor vsi ljudje njegove dobe, zanikal pa je Boga. Ko je sedel neke pozne nočne ure utrujen na klečalniku na križpotju stoječega velikega križa, da bi si malo odpočil, se mu je prikazal hudič Ker ni veroval v Boga, je zanikal tudi hudiča ter ga smatral roparjem. Komaj je obrnil puško v morebitno obrambo, mu je padla sama iz rok, prikazan mu je pa dejala: »Ker si lovec in ne veruješ v Boga, lahko služiš meni. Jaz sem hudič iz pekla in pridem po smrti po tvojo dušo! Ustreli s svojo puško v znak zaobljube men' in peklu v križ, plačilo dobiš od mene v času, ko boš živel na zemlji!« Lovec je nato kakor uspavan, brez lastne volje nameril puško in oddal 6trel v križ. Takoj nato je pa hudič nadaljeval: »Zapisan in zaobljubljen si smrtjo je zaključeno vsako morebitno nesoglasje Izza čisa njihovega življenja. Ko bodo naši bralci letos na vseh mrtvih dan polagali jesensko cvetje na grobove svojih dragih pokojnih, ali pa v svojih domovih in delavnicah mislili na svoje nekdanje ljubljence, ki jih pokriva temna zemlja, naj 6e v lepih mislih spomnijo tudi tistih mnogoštevilnih umrlih, ki niso zapustili svojcev, prijateljev ali znancev, da bi krasili njihove grobove ali pa počivajo v hladni zemlji, ne da bi kdo poznal njihova zadnja bivališča. M Al E V ESI I_| * Totalna vojna vpostava. Ministerialni direktor Faust je podal zastopnikom tiska pregled o položaju na delovnem trgu, ki je nastal na podlagi ukrepov, izdanih v okviru totalne vpostave. Razen tega je omenil postavitev mnogoštevilnih novih vojaških divizij, ki so jih formirali iz mož, pridobljenih iz totalne vojne vpostave * Častitljiva starost Spodnještajerke. V Hake-dahl-u Nr. 4 i/Lippe, živi gospa Barbara Dobrina, rojena Schmarz, rodom iz Wisella, Kreis Rann, ki je dne 21. oktobra dovršila 91 leto starosti. Ta dan je vrla spodnještajersk > žena proslavila v krogu svojih otrok, ki živijo v istem kraju. * Poenostavljeno poslovanje Standesamt-ov. V nizu ukrepov, zadevajočih totalno vojno vposta-vo, 60 poenostavili tud' uradovanje Standasaint ov. « Tako se bo oklice razglaševalo, dokler traja vojna, samo v kraju, kjei Standesamt objavi oklic. V primernih slučajih lahko Standesbeamte tudi opusti razglasitev oklicev Cas oklica je znižan na teden dni. Nadalje je skrajšan način sodnega postopanja, s katerim se ugotavlja, ako pripada po sklepanju zakona nezakonskemu otroku ista pravica kakor zakonskemu. Na delovnem času se bo prištedilo tudi z uvedbo poenostavljenega postopka okrog knjiženja rojstev in družinskih matičnih knjig. Vsa dela. ki se jih sedaj opušča za poznejši čas, se bodo po vojni zaključila. Uspeh poenostavljenja je pa izražen v pridobitvi ossb za oborožitev in oboroženo silo * Brezobzirno zadržanje napram bombnim poškodovancem. Ker se je Kari Falconetti, stanujoč v Marburgu, Griindelgasse 4, branil, sprejeti v svoje stanovanje bombne poškodovance, akoravno je imel za to prostor na razpolago, so ga oblasti kaznovale s zaporom. * Bombne lijake je izravnati. Tam, kjer so bombe poškodovale rodovitno zemljo po njivah in travnikih, je v interesu kmetijstva, da se do-tične ploskve takoj rekultivira. V to svrho je čas po spravljanju okopavin za to delo najbolj pripraven. Poškodbe večjega obsega naj popravijo vaške skupnosti. * Naslovi na živilskih kartah. Ker imamo, kakor znano, združene živilske karte in je izguba istih prav občutna, je v interesu vsakogar, da se na istih nahajajo naslovi imejiteljev. Izgubljene karte se nadoknadi le v malokaterih primerih. meni in peklu. Po smrti pridem po tebe. Kot plačilo ti bom od te ure nadalje pomočnik pri lov«. Kolikor živali boš želel ustreliti, toliko jih bom spravil pred tvojo puškino cev in skrbel da jih pogodiš!« Temu 6ta sledila grom in blisk, odprla se j« zemlja, v katero je zginil hudič. Hudiču ln pek!« zaobljubljen grajski lover pa se je podal domov, kjer je svoi doživljaj zaupal samo ženi, kar je ostala izključna tajnost obeh zakoncev do moževe smrti. Ko so po dolgih desetletjih uspešnega lovskega poklica našli ostarelega grajskega lovca mrtvega v gozdu, kjer se je nahajal na lovu, mu je graščak priredil lep pogreb z udeležbo lovcev od blizu in daleč. Par dni po pogrebu pa je v temni noči prišel zopet sam hudič k lovčevi vdovi v spalnico in odnesel lovsko puško pokojnega moža, š katero je nekoč streljal v križ. Bog je kaznoval lovca s posmrtno obsodbo radi oskrumbe križa v življenju ter mu naložil, da se mora njegova duša do sodnega dne pokoriti z lovom in streljanjem po loviščih, kjer je v življenju bil grajski lovec s hudičevo pomočjo. V to svrKo mu je moral tudi sam hudič ^prinesti in izročiti puško. V tajinstvenih nočnih urah slišijo verni ljudje še danes od slučaja do slučaja streljanje s puško in lajanje lovskega psa ter pravijo,'da are z« divjega lovca, ki dela pokoro, ker je služil hudiču. a HRABRI SPODNJESTAJERCI Za hrabro zadržanje pred sovražnikom na irontah so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter J. Gorinschek iz Rogeisa, Ortsgruppe Kötsch, Kreis Marburg-Stadt; trije bratje: Obergefreiter Thomas Kieslinger, -Rottenführer Hermann Kieslinger in Obergefreiter Ferdinand Kieslinger, vsi iz Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Gefreiter Franz Wretschko, Ortsgruppe Zellnitz, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Anton Damian in Grenadier Josef Petrowitsch iz Mar-gareten-a, Ortsgruppe Kranichsfeld, Kreis Pet-tu; Gefreiter Anton Gawes iz Zwischenteichen-a, Ortsgruppe Ankenstein, Kreis Pettau; Leutnant Sepp Mandl, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Franz Kurnik iz Zoggendorf-a, Kreis Pettau; Gefreiter Franz Jug, Ortsgruppe Marburg I, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Alois Fritz iz Margareten-a in Grenadier Karl Rebertz iz Hinterbrücken-a, Kreis Pettau; Gefreiter Rudolf Nowak, Ortsgruppe Schil-tera, Kreis Pettau; Soldat Johann Nedelko (iz Hinterberga) in Soldat Josef Ziserl (iz Burg-stall-a), Ortsgruppe Thomasberg, Kreis Pettau; Obergefreiter Alfons Brandstätter in Obergefreiter Adalbert Gsellmann iz Marburga ter Gefreiter Franz Kowatschetz iz Ortsgruppe Margareten, Kreis Pettau. Eisernes Kreuz I. Klasse so dobili: Gefreiter Josef Janschekowitsch (Bründl) iz Ortsgruppe Mörtendorf, Kreis Pettau; H-Oberscharführer Hans Sailer, Ortsgruppe Wildon; Gefreiter Martin Fekonia iz Wanetina, Ortsgruppe Kirchberg, Kreis Pettau; Obergefreiter Josef Swer, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt in Obergefreiter Ferdinand Kieslinger iz Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau. Slednji se nahaja hkrati med današnjimi odlikovanci z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse ter je prvi nosilec teh dvih visokih oblikovanj v svoji Ortsgruppi. Kriegs verdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je dobil Wehrmannschaftssturmführer Anton Andritz iz Ortsgruppe Saldenhofen, Kreis Marburg-Land. * Bezugschein!, Kleiderkarte in živilske karte spadajo v letalsko-zaščitno prtljago. Kdor teh listin pri letalskih alarmih ne vzame v zaklonišča, ne sme računati, da bi se mu v slučaju izgube izdale nadomestne listine. * Visoka starost. V Kumbergu (Kreis Trifail) živi naročnik našega lista, gospod Bartholomäus Martintschitsch, ki se je rodil leta 1852 ter stoji v 93. letu svoje starosti. Vrla spodnještajerska korenina je še čila in zdrava ter želi dočakati srečen izid sedanje vojne. Istotam imamo bralko Mario Zilenschek, rojeno leta 1864, živečo pri svoji omoženi hčerki Angeli Brawetz. * Smrtna kazen za zločin zoper nravnost. Sodišče v Marburgu je obsodilo na smrt, leta 1912 v Drachenburgu rojenega, mizarskega pomočnika Josefa Kautschitsch-a, ker je leta 1944 v okolici Marburga poskušal posiliti dva mlada dekleta, kar mu 6icer ni uspelo, ker sta se isti branili z vsemi silami. Imenovani je bil leta 1930 pred-kaznovan radi zločina umora ter poskušenega posilstva na 6edem let težke ječe. Smrtna sodba je bila izvršena. * Vzela je slovo za vedno. V Sternbergu (Neoi markt) je umria, stara 60 let, gospa Cäcilie Knes, rodom iz Wolfsgrunda, Kreis Rann. Pokopali so jo na pokopališču v Sternbergu, kjer počiva že dvanajst spodnještajerskih rojakov iz Kreisa Rann. Pokojnica je bila blaga žena ter bo ostala vsem v lepem spominu. * Brzojavna nakazila denarja je omejiti. Kljub omejitvi brzojavnega nakazovanja denarja so nakazila še vedno velika. V interesu razbremenitve brzojavnih prog je, da 6e taka nakazila omeji na najnujnejše primere. * Dodatno pošiljanje paketov ze delavce oboroževalne industrije. Prometni minister je odredil, da lahko dobijo delavci oboroževalne industrije, ki živijo ločeno od svojih družin, mesečno po eno pošiljko s perilom, ne da bi se ista vračunala v predpisan kontingent. Odpošiljatelj paketa mora v to svrho imeti predpisano potrdilo dotič-nega obrata. * Urad Betreuungsstelle des Reichs-Versor-gungsamtes Graz ima svojo podružno poslovalnico v Marburgu, Tegetthoffstraße 6, pri pisarni Wehr-machts-Fürsorgeoffizier-ja. Zastopnik imenovanega urada iz Graza uraduje v Marburgu vsako sredo od 14. do 17. ure. * Zatemnitev mora preiti v kri in meso! To velja za stanovanja, delavnice, vozila in žepne svetilke. Slednje je treba na vsak način zatem-niti, da ne povzročajo nevarnosti. Luč predstavlja letalcem najboljši cilj. Opazijo jo na ogromne daljave, tudi če je čisto mala. Vsak letalec pa ve, da je tam, kjer je luč, gotovo tudi človek, hiša, delavnica, hlev. šupa, zaklonišče itd., kratko, življenje in gospodarstvo, torej cilj, ki ga sovražni letalci iščejo v svrho bombardiranja. * 125-letnico obstoja prve avstrijske hranilnice so nedavno obhajali na skromen način s tem, da je podjetje darovalo velike v6ote v razne socialne in dobrodelne svrhe. * Ustni testament vojaka. Ako se nahaja vojak v smrtni „nevarnosti, lahko napravi 6voj testament brez vseh formalnosti. V takih primerih zadostuje, ako pred enim ali večjim številom tovarišev izjavi svojo posledmjo željo. Taka oporoka je veljavna samo tedaj, če 6i te priče dobro zapomnijo izjavljeno poslednjo voljo, jo zabeležijo ter javijo poveljniku svoje enote. Nadalnja dolžnost poveljnika je, da odredi zaslišanje dotičnih prič po vojaškem sodniku. Na podlagi teh pismenih podatkov, ki jih je poslati zapuščinskemu sodišču, priznajo nato vsebino testamenta. * Ne dotikajte se stvari v po bombah poškodovanih poslopjih! Vsaka prisvojitev tudi najmanjšega in popolnoma neznatnega predmeta se smatra kot plenitev in se kaznuje s smrtjo. To velja za vsako stvar brez ozira na vrednost, tudi če gre za hlačni gumb. Ta strogost je potrebna, če se pomisli, da po bombnih napadih ni nrtožno takoj spraviti, rešiti ali pa zastražiti blago in svo-jino ponesrečencev, ki so vsega obžalovanja in vsake zaščite potrebni. * Stoletnica otvoritve železniške proge MOrz-zuschlag-Graz. Dne 21. oktobra je minulo sto let, odkar so otvorili železniško progo Mürzzuschlag-Graz. * Prepoved nemškega časopisja v Argentiniji. Argentinska vlada je prepovedala izhajanje večine nemških dnevnikov v območju Argentinije. * V Nemčiji nI bede. Angleški tisk je krmil svoje čitatelje že več let z lažjo, da vladata v Nemčiji glad in 6tiska. Sedaj je taisti tisk naenkrat začuden in dementira svoje lastne nekdanje laži. Tako prinaša londonski list »News Ohro-nicle«, ki je bil že pred vojno znan po svojem sovraštvu do vsega, kar je nemško, sliko nekaterih beguncev iz Aachen-a. Pod sliko se nahaja sledeča razlaga: »Mati in sinko nosita izvrstne in krepke čevlje. Mali dečko je toplo oblečen in izgleda dobro hranjen«. * Tragična smrt vzglednega sadjarskega strokovnjaka. O priliki terornega letalskega napada na mesto Marburg dne 17. oktobra je bil od letalske bombe smrtno zadet 60 letni sadjarski inštruktor Franz A p 1 e n z, z njim pa je delila tragično usodo tudi njegova 45 letna soproga Herta. Pokojnega Aplenza in njegovo soprogo so polo žili v četrtek, dne 26. oktobra na mestnem pokopališču v Marburgu k večnemu počitku. Franz Aplenz, ki je deloval na vinarski in sadjarski šoli v Marburgu skoraj celih 40 let, je vzgojil generacije naših spodnještajerskih kmetskih sadjarjev. Bil je velik strokovjak, mož izredne prakse in najzrelejših izkušenj. Sadjarstvu je posvetil vse svoje sile, svoj učiteljski poklic pa je izvrševal ne samo z vso resnostjo, temveč budi iz ljubezni do stvari same. Dičila ga je mimó tega plemenitost njegovega srca z vsemi moškimi vrlinami. Spodnja Štajerska je izgubila s pokojnim Aplenzom enega izmed najboljših in odlikovanih sadjarjev, njegovi najlepši spomeniki pa so mnogoštevilni vzorni sadosnosniki, ki so nastali po lepih prizadevanjih njegovega praktičnega podu-čevanja. * Anglo-Amerlkanci kršijo neprestano švicarsko nevtralnost. Po švicarskih uradnih vesteh so v nedeljo tako angleška kakor tudi ameriška letala prekršila švicarsko nevtralnost. Predpoldan so namreč preletela jugovzhodno, popoldan pa jugozapadno mejo. * Roosevelt je preteklo soboto obiskal New York. Za vzdrževanje reda in za osebno varnost prezidenta je bilo mobiliziranih 10 000 policijskih agentov. * Na povelje Moskve. Sovjetska komisija v Helsinkiju je zahtevala od finske oblasti, naj jI preskrbijo 10.000 finskih delavcev za gradbena dela v področju Porkkala pri Helsinkiju. To ozemlje je morala Finska odstopiti po besedilu premirja Sovjetiji. Švedski list »Svenska Mor-genbladet« pristavlja, da so finske oblasti to zahtevo »rade izpolnile«. GOSPODARSTVO I Krompirjevka kot gnojilo Na žalost se še vedno najde kmetovalce, ki sežigajo krompirjevo travo, (krompirjevico ali krompirjevko,) ne da bi se zavedali, da gre za sestavni del krompirjevega pridelka, predstavlja-jočega dragoceno surovino za gnojitev črne prsti ali humusa in zemlje v splošnem. Največji nesmisel predstavlja zažiganje krompirjevke tam, kjer primanjkuj e rodovitni zemlji humusa in re-dilnih snovi. Znano je, da nam radi vojne primanjkuje umetnih gnojil, posebno dušika in fosfatov, kar 6e pa v velikem obsegu lahko izravna, če uporabljamo in pravilno izkoriščamo naše lastne, za gnojilne svrhe upotrebljive surovine. Ena teh surovin je krompirjevka, ker vsebuje na primer trikrat toliko dušika, kakor žitna slama. Krompirjevka je pa tudi bogata na drugih redilnih snoveh. Njiva, na kateri je zrastlo 200 meterskih stotov krompirja, da lahko 40 do 60 stotov krompirjeve trave, ki vsebuje kakih 15 do 20 stotov suhih snovi, to je 8 do 10 centov humusa, nadalje 30 do 40 kg dušika, kar da 150 do 200 kg apnenega dušika ,razen tega 50 do 60 kg kalija, to je 125 do 150 kg 40% kalijeve soli; 8 do 12 kg žvep-lene kisline, to je 50 do 70 kg tomaževe žlindre in 40 do 60 kg apna. Vrednost krompirjevke znaša kakih 40 do 60 RM na hektar. Ce primerjamo to vrednost s ploskvami krompirjevih njiv širom Velike Nemčije, predstavlja krompirjeva trava veliko premoženje naroda. Iz povedanega je sklepati, da nikakor ne kaže, še dalje sežigatl krompirjevko. Komur primanjkuje nastilja, naj suši krompirjevko in jo uporab-ljl v hlevu kot nastilj. V drugem primeru jo je pa predelati v gnoj ali kompost. Spravljanje krompirjevke na kupe komposta ni popolnoma enostavno, ker zavzema veliko prostora in slabo pregnije. Najbolje je, naložiti jo najprej zraven kompostnega kupa in pozneje 6Časoma plast za plastjo kompostirati skupno z drugimi odpadki. Taki kupi komposta morajo biti vedno vlažnf. X Madžarska bo podvojila podiranje drevja. Madžarska namerava v prihodnjem lesno-gospo-darskem letu podvojiti količino posekanega drevja. S tem hočejo izravnati primanjkljaj, ki se je v zadnjih letih pojavil radi pomanjkanja transportnih možnosti. Madžarska razpolaga s kakimi 3 milijoni hektarjev gozdov za izkoriščanje. * 630 Letoncev so postreljali s strojnicami. Švicarska brzojavna agentura poroča iz zanesljivih londonskih virov, da skuša velik del prebivalstva Letonije zbežati, da bi 6e ubranili na ta način boljševiških grozodejstev, zlasti pa terorja in eksekucij GPU, čije oddelki sledijo sovjetskim četain za petami. Begunci, ki 6o prispeli na švedska tla, pripovedujejo, da so boljševiki po zasedbi vasi Skalsuava V6e prebivalce — tudi ženske, deco in starčke — pobili kot »protikomuni-stične elemente«. V Leodni je GPU zbrala 630 ljudi iz okolice, nakar so jih postreljah s strojnicami. Boljševiki so pričeli na Letonskem tudi z deportacijami, kakor so to že prakticirali v letih 1940 in 1941. Da bi 6i rešili golo življenje, bežijo ljudje v gozdove, vendar jih GPU sistematično preiskuje * Slovaška tiskovna zbornica V Bratislavi so te dni konstituirali Tiskovno zbornico za Slovaško. Zbornica ima posebne sekcije za časnikarje in za izdajatelje. Predsednikom je bil imenovan sedanji prosvetni minister Kočiš. V sekcijah so zastopani tudi Nemci in Madžari. * Bolgarski dar za Nemški Rdeči križ. Te dni je izročila v Graz-u neka deputacija v imenu 46 v Graz-u delujočih bolgarskih vrtnarjev Nemškemu Rdečemu križu 11.750 Reidismark kot izraz njihove povezanosti z nemškim narodom. S to prostovoljno manifestacijo so ti Bolgari istočasno dokazali, da stojijo v taboru narodne Bolgarije in da so spoznali v boljševizmu smrtnega sovražnika svoje dežele. * Bivši finski prezldent Rlsto Rytl je po vesteh iz švedskega vira, težko in nevamo zbolel. Zatemnitev od 13. 10. do 5. 11.1944 od 17.30 do 6. ure. * V Estonski imajo že kolhoze. Moskovska poročevalska služba je objavila vest, da so bile v Estonski, ki figurira sedaj kot »sovjetska republika«, vzpostavljene vse boljševiške instance in komunistične organizacije. Preteklo soboto so taeli sovjetski funkcionarji zborovanje, na katerem so poročali o uničenju kmečke posesti, ter o •reditvi in uvedbi_ kolhozov, t. j. državnih po-«estev, na katerih 6mejo nekdanji posestniki sano še garati in pridelovati . * Borbe v severni Španiji. »Aftontidningen« pojoča iz Barcelone, da se odiqravajo v severni Španiji v dolini Aran boji med regularnimi španskimi četami in med španskimi boljševiki, ki so ▼drli čez mejo iz Francije. Boljševiki so zavo-Jevali štiri španske vasi, toda regularne čete so Jim v soboto iztrgale eno izmed teh vasi. Boji so •e pričeli preteklo 6redo. Doslej je že padlo in kilo ranjenih okrog 3000 španskih boljševikov. V poročilu se omenja da so španski komunisti dobro oboroženi s puškami, strojnicami in metalci min angleškega in ameriškega izvora. * London je dejansko razdejan. Londonski list »Sphere« ugotavlja, da v Londonu ni niti enega dela ali predmestja, ki ne bi bilo trpelo vsled biskovite nemške letalske ofenzive 1940-41 in ▼sled obstreljevanja s povračilnim orožjem »V 1«. V enem izmed londonskih predmestij ni ostala «poškodovana niti ena hiša. V nekem drugem predmestju je poškodovanih 80 odstotkov V6eh hiš. Tako je púletela prva leteča bomba »V 1« •a neki most s štirimi progami železnice »London •ud North Eastern Railway«. * 30.000 Fincev zbežalo na Švedsko. Do preteklega ponedeljka ob polnoči je prispelo na ivedsko iz severne Finske 30 tisoč ljudi in 18.047 flav živine. * Silne izgube Sovjetlje. Predsednik sovjetskih •trokovnih organizacij in zastopnik Sovjetske Unije na mednarodnem kongresu strokovnih organizacij, Kuznecov, je podal značilno izjavo o •trahotnih človeških izgubah, ki jih beleži Sovjetska Unija. Stalinova metoda brezobzirnega pošiljanja ljudstva v smrt je zahtevala v treh letih •koraj sedem milijonov mrtvih vojakov. Poleg te<# je izgubila Sovjetija 70 tisoč tankov, 60 tisoč letal in 90 ti6oč topov. Čeprav Kuznecov sigurno ■i povedal čiste resnice, izhaja že iz njegovega delnega priznanja vsa težma izqub, ki jih je pretrpela v teh treh letih Sovjetska Unija. * Velika eksplozija v Clevelandu. V Clevelandu •e je odigrala te dni silna eksplozija v nekem laboratoriju, v katerem 6o izdelovali tekoči plin. Nastal je nenadoma požar, ki se je radi. viharnega vremena naglo razširil, povzročujoč celo ▼rsto novih manjših eksplozij. 70 oseb je bilo takoj ubitih, 168 'oseb pogrešajo, 235 pa jih je bilo težko ranjenih. Okrog .3600 oseb je brez strehe. Ker je nastala nevarnost novih eksplozij in ker je prekinjena dobava plina, vode in toka, je Koralo nadaljnjih 10 tisoč ljudi izprazniti poškodovane hiše. * Nesreče v ameriški oboroževalni industriji.' V ameriški oboroževalni industriji so zabeležili cd pričetka vojne do danes 37 smrtnih nesreč. 219 tisoč delavcev oziroma delavk je dobilo tako težke poškodbe, da so za vse življenje dela ne-«posobne, 450 tisoč delavcev je pa začasno nespodobnih. * Mihajlovič je pobegnil v Italijo. Agencija keuter je sporočila iz Londona, da je bivši »jugoslovanski vojni minister« Draža Mihajlovič zapustil »jugoslovansko državno ozemlje« ter odpotovali smeri proti Italiji. > * Nagi ljudje v »osvobojenih pokrajinah«. Biv-4i ban dr. Marušič in sedanji prometni in prosvetni minister Šubašičeve vlade je izjavil po poročilu agencije Reuter, da je pomanjkanje obleke v »osvobojenem ozemlju« deloma tako veliko, da delajo kmetice na polju nage in da so oblečene »amo s predpasnikom. Štiri- do petčlanske rodbine posedujejo čestokrat samo eno obleko, ki jo nosi tisti član rodbine ki ima zunaj opravka. ^Ostali člani rodbine sedijo medtem popolnoma naqi v svoji hiši. V teh krajih hodi narod po ▼ečini bos, ker ni obutve. * Krvavi dijaški nemiri v Bukarešti. V.Bukarešti so aretirali več nacionalnih vseučiliških profesorjev. V zvezi s temi aretacijami je prišlo do burnih demonstracij dijaštva 'Ker policija ni zadostovala, so še vpostavili GPU proti demonstrantom. Več dijak-pv je bilo ubitih, 30 ranjenih, nad 200 pa aretiranih ter izrdtenih zloglasni GPU. * 165.000 Fincev je doslej pribežalo iz Finske te Baltika na Švedsko Ti Finci so 6e zbali sovjetske strahovlade na Finskem. B9or4liy se fe v ¡Hemcijo Nove posameznosti o političnem preobratu na Madžarskem Ves madžarski narod v nacionalnem taboru V zvezi s političnim preobratom, ki je zadnje dni dovedel na Madžarskem do Horthy-jeve de-misije ter do sestave Szalassy-jeve vlade, so v Budimpešti s pristojne strani izdali sledeče posameznosti: Ko je v nedeljo, dne 15. oktobra, peštanska radio-postaja v Horthy-jevem imenu objavila pro-klamacijo, ki je vsebovala izdajstvo napram Nemčiji ter kapitulacijo Madžarske pred boljševizmom, je nacionalna opozicija takoj odgovorila s primernimi protiukrepi. V tistem trenutku se je nacionalna opozicija odločila, da bi istočasno odpravila trhli režim grajske klike ter ga nadomestila z ljudsko vlado. Odločno držanje nacionalne opozicije je v taboru regenta in njegove izdajalske klike izzvalo veliko nesigurnost. S stopnjevanim pritiskom opozicije je postal položaj za regenta končno nevzdržen, ker se je medtem jasno izkazalo, da 60 se mase madžarskega naroda obrnile z gnjevom proti izdajalskemu zadržanju madžarskega državnega vodstva. Pod pritiskom tega razvoja se je odločil regent v ranih jutranjih urah 16. oktobra za političen umik. Za svojo osebo je izrazil željo, umakniti se v privatno življenje ter oditi Iz Madžarske. Potom ministrskega predsednika Lakatosa je sporočil nemškemu poslaniku, da se želi postaviti pod nemško zaščito ter da prosi za sebe in za svojo rodbino azil v Nemčiji. Tej prošnji je bilo ugodeno. Istočasno je izdal qeneral Lakatos primerna povelja policiji in vojski, da bi preprečil krvo-prelitje. Še istega dne je odslovil regent Lakatosovo vlado in je poveril vodji stranke puščičastih kri-žev, Szalassy-a, fe sestavo nove vlade, obenem pa je podpisal svojo demisijo, v kateri se je odpovedal vsem regentskim pravicam Nato je gospod Horthy zapustil Budimpešto s posebnim letalom in odletel v Nemčijo. V njegovem spremstvu sta bila razen rodbine, podmaršal Vattay, dosedanji šef vojaške pisarne in qeneralmajor Oruns-sik. Mala izdajalska klika, k; je hotela z nameravano brezpogojno kapitulacijo pahnit; Madžarsko v boljševiško brezno, ni na noben način poskušala preprečiti preobrata. S tem je bil' podan dokaz, da so bili ti izdajalski krogi na zelo slabih nogah. Na drugi strani pa se je izkazala moč nacionalnih sil, ki imajo podporo celokupnega madžarskega naroda. Spaak ne prenaša resnice Kakor poroča posebni dopisnik agencije Reuter iz Bruslja, je tamkaj nastala resna politična kri«. Komunisti so namreč začeli ostro ofenzivo proti Pierlotovi vladi, ker se je doslej izogibala sodelovanju s komunisti. Med prebivalstvom pa se je istočasno širilo nezadovoljstvo nad zmešnjavo v preskrbi ljudstva z živežem in tokom. Zunanji minister Spaak, ki se je pravkar vrnil iz Londona v Bruselj, je imel govor, v katerem je skušal zaščititi vlado, prebivalstvu pa dopovedati, da je prehrana anglo-ameriških okupacijskih čet prvenstvena stvar in da nikdo ne sme misliti, da so z „osvobojenjem" prenehale tudi sovražnosti. Od belgijskega naroda je zahteval Spaak, da mora še nadalje prenašati bremena ter da ga čakajo „še velike težave". Spričo priznanja glede narodne stiske in vladne onemoglosti je zares čudno, da je udaril Spaak po tistih, ki so ugotavljali, da je šlo Belgijcem pod nemško upravo bolje. „Proklinjam v tej uri vse tiste nespametne in zločinske izjave takih oseb, ki pravijo, da jim je šlo pod nemško upravo bolje." Spaak je torej prepovedal resnico, zahtevajoč od belgijskega naroda, da naj laže v lastni žep na ljub „osvoboditeljem", ki so pomagali emigrantski kliki zopet na sedlo, dočim so narodu prinesli samo bedo, stisko, draginjo in gospodarsko anarhijo. „©¡¡¿rn^ni človeški lov" Boljševike v Sovjetiji navdaja velika jeza z ozirom na dejstvo, da je uspelo razmeroma velikemu številu beguncev pobegniti iz baltiških držav v za njih odrešujočo Švedsko. Kakor omenjamo na drugem mestu, je prispelo na Švedsko že več desettisočev beguncev. Jasno je, da je sleherni izmed teh beguncev propagandigt proti boljševizmu. To je moskovskim boljševikom silno neprijetno, kajti švedska in Norveška sta po kapitulaciji Finske prihodnji cilj grabežljive ploskve. Nič čudnega toraj ni, da se zrcali bes-nilo moskovskih boljševikov v strahovito ne-kvalifikaciranih izpadih ptoti baltiškim beguncem. Ta onemogla gonja pa gre sedaj na živce celo samim Švedom, ki so našli^na ta način povod za prezentiranje neprijetne resnice boljševikom. Tako ugotavlja stockholmski list „Mor-gen Tidningen", da so baltiške države kljub svečanim obljubam takozvanih „zaveznikov" ponovno oguljufali za njihovo samostojnost. Švedski list nadaljuje svoje rezoniranje takole: Če pravijo v Moskvi, da so se baltiški narodi leta 1940 prostovoljno priključili Sovjetski Uniji, je v zvezi s tem tudi znano, kako neki je izgledala ta „prostovoljnost". Vlade zapadnih sil pa molčijo tudi spričo dejstva, da sovjeti niti ne dopuščajo dvoma glede svojega namena, preselit baltiško prebivalstvo v notranjost Sovjetije ter ga tako praktično uničiti. S tem, da je „Morgen Tidningen" označil boljševiško gonjo proti baltiškim beguncem kot „okrutni človeški lov", je brez dvoma zadel žre-belj na glavo. Toda kdo se briga na svetu za ta novi boljševiški množinski umor razun Nemčije in njenih zaveznikov? □ Razočarana Belgija. »Vtis Belgijcev, da bodo odslej brez skrbi^ in da bodo dobro in v blagostanju živeli zgolj manifestacijam mirnega značaja, je doživel velik potres.« To ugotovitev je zapisal na uvodnem mestu posebni dopisnik lista »Daily Telegraph«. — Doživeli so — tako nadaljuje omenjeni list — da so jim bančni konti večinoma zamrznili in da se je omejil obtok bankovcev. Doživeli so nadalje, da je na trgu izginilo ne 6amo maslo, nego tudi druga živila. V Bruslju so zaprli vse restavracije. Misleči Belgijci pričakujejo v veliki zaskrbljenosti zimo, kajti tudi kuriva ni na razpolago v dovoljni meri. D Moskva razpihuje ogenj' revolucije v Španiji. Kakor poroča stockholmski list »Aftonbla-det«, računajo v Londonu že v kratkem z izbruhom nove revolucijske vojne v Špan:ji. Priprave za to meščansko vojno razpihuje Moskva. Agencija Reuter citira odlomke iz nekega članka, ki ga je sovjetski list »Vojna i raboči klas« naperil proti Francovi Španiji. V tem članku zahteva omenjeni sovjetski list, »da je treba v interesu bodoče evropske varnosti popolnoma de6inficirati gnezdo fašistične infekcije. Francoski levičarski list »De-peche de France« potrjuje angleške informacije, ko pravi, da je zmešnjava v Katalbniji vedno večja. Iz poročil, ki prihajajo s pirenejske meje, je posneti, da vlada v Španiji velika napetost, ki lahko hitro zavzame značaj revolucionarnega gibanja proti Francovi vladi. Revolucionarne dogodke ob španski meji priznavajo v Parizu tudi gaullistični kroqi, čeprav si prizadevajo bagate-lizirati in zamolčati boljševiški kaos v južni Franciji. Tako so morali priznati, da tvori več desettisoč Špancev na jugozapadu Francije težavno vprašanje. □ Čangkajšek igra klaverno vlogo. Anglo-Amerikanci so že večkrat neženirano pokazali, da je Čangkajškova Kitajska 6icer dobra vprež-na živina pred njihovim imperialističnim vozom, v ostalem pa jo smatrajo zgolj kot narod djuge ali tretje vrste. To je sedaj zopet jasno povedal »Daily Express« ki piše med drugim sledeče: »Vzdržuje se domneva, da spada Kitajska k štirim velikim silam. Čangkajška se še vedno smatra govornikom Kitajske, kakor govorijo Roose-, velt za Zedinjene države; Churchill za Veliko Britanijo m Stalin za Sovjetsko Unijo. Ta je žal samo fikcija, kajti Čangkajšek kontrolira dejansko samo del Kitajske«. macht vieles leichter: — auch neues OÜirken. neue Arbeitsaulgoben erlordern'exaktes Sehen, dazu bedarf es besten lichtes, wie es OSRAM spendet. Wer ausschaltet, wenn es nicht mehr benötigt wird, hilft auch hierdurch eine lichtvolle Zukunft sichern. OSRAM: viel Sticht für wenig Strom! ____l Nebensächlich oder unwichtig sind heute viele alte Gewohnheiten gegenüber dem einen Ziel: Dem baldigen Sieg. Zahnpflege ist zwar nicht unwichtig, aber Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bittet hierfür ebenfalls um Verständnis. Rosodoiit Zier^ocwMfeiteMWMSIK Wir geben allen die traurige Nachricht, daß mein lieber Gatte, unser guter Vater, Bruder und Onkel Herr Josef Urschitsch Gastwirt aus Tschatesch bei Rann/Save am 18. Oktober 1944, im 71. Lebensjahre, nach kurzem, schwerem Leiden, für immer von uns gegangen ist Er wurde am 21. Oktober 1944, auf dem Friedhof im Bad Berka (Thüringen) zur ewigen Ruhe beigesetzt. Er ruht, fern seiner heißgeliebten unter-steirischen Heimat. 696 Bad Berka (Thüringen), Mar-burg/Dr., am 23. Oktober 1944. fn tiefer Trauer: Joseflte Urschitsch geb. Jager, Gattin: Nada und Marian, Kinder, und alle übrigen Verwandten Danksagung. Allen, die meinen unvergeßlichen Gatten, unseren guten Vater Bruder und Onkel JOSEF URSCHITSCH das letzte Geleite zu seiner Ruhestätte gaben, allen Blumenspendern sowie für die aufrichtige Anteilnahme an unserem Schmerz danken wir auf diesem Wege herzlichst. Bad Berka (Thüringen), den 26. Oktober 1944 Familie URSCHITSCH. Erfolgreiche RUSSEN und SCHWABENBEKÄMPFUNG übernimmt 860 Schädlingsbekämpfungsanstalt A. STREIT, Wien II, Tandelmarktg. 8Tel. A 47-0-86. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn. Bruder, Onkel und Schwager Matthäus Lach Gefr. der Luftwatfe, ausgezeichnet mit dem EK II, dem Verwundeten-Abzeichen in Sübc-r, dem Erdkamn'abzeichen der Luftwaffe u. der Nahkampfspange I. Stufe am 3. Olttobei 1944, als Freiwil liger an der Ostfront im Kampf gegen den Bolschewismus für Großdeutschland im Alter von 22 Jahren gefallen ist. Marburg-Dr., Kötsch, Frauenberg. Fraustauden, Nieder-Kellers-dorf, Luttenberg, Wien, im Einsatz, am 24. Oktober 1944. In tiefer Trauer: Matthlas und Maria Lach, Eltern; Traudi, Braut: Frieda, Max, V/alter, Meinkl, Geschwister; Fritz Gruber, Felix Pristanik, Schwäger; Frieda und Maria Lach, Schwägerinnen; Josef Lach, Onkel; Maria, Katharina, Franziska und Anna, Tanten; Karl u. Maria Landkammer. Großeltern; Franz Landkammer, Onkel: Finni und Lini Landkammer, Tanten. 692 ijü"* Vom Schicksal schwer ge-troffen geben wir die traurige Nachricht. daß unser übei alles geliebter, guter, unvergeßlicher Sohn und Bruder Franz Krulez ii-St';rmmann am 10. August 1944, im schönsten Alter von 31 Jahren, an der Westfront gefallen ist. 858 Sctuvarzenbach-Mießtal, Trifail, im Oktober 1944 In tiefer Trauer: Josefine und Franz Krulez, Eltern, u. alle übrigen Verwandten m Mit traurigem Herzen teilen wir allen Bekanrten mit, daß unser guter Vater, Groß- und Schwiegervater, Herr Simon Wrschitsch Landwirt am 6 Oktober 1944, im 83. Lebensjahre. samt entschlaffen ist. Er wurde am 8. Oktober 1944. um 15 Uhr, in Maria-Schnee beigesetzt. 859 Maria-Schnee, am 6. Okt. 1944. In tiefer Trauer: Felh und Josef, Söhne; Justi und Maria Schwiegertöchter. Franziska, Elisabeth, Ignaz, Stefanie, Johann, Maria, CScilla, Josef. Franz, Margarethe und Amalla, Enkel u. Enkelinnen Lieben Dem unerforschlichen Ratschluß des Allmächtigen hat es gefallen, unsere ,t Franz Aplenz Obstbauinst ruktor und Hertha Aplenz geb. D i w i a k anläßlich des Luftangriffes am 17. Oktober 1944, jäh aus einem arbeitsreiche.. Leben tragisch herauszureißen. Was an unseren lieben Toten sterblich war, betten wii am Donnerstag, den 26. Oktober 1944, um 16.30 Uhr. am Städtischen Friedhof in Drauwei-ler zur letzten Ruhe. 698 Marburg-urau. Windischlatids-berg. Berlin, am 25 Okt. 1944. Irene Ambroschltz Ziehtochter, im Namen aller Verwandten. JXi Schmerzerfüllt geben wir JGPf die -traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn Ludwig Romich Gefreiter geb am 8. August 19^3, am 4. Oktober 1944, seinen an der Front erlittenen schweren Verletzungen in einem Lazarett erlegen ist. Die Beisetzung fand auf einem Ehrenfriedhofe am 25. Oktober d J. statt. 857 Fresen am First; den 21: Oktober 1944. Franz u. Marie Romich, Eltern, und Geschwister. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß Johann Toinko Grenadier am 28. Juli 1944, im Alter von 22 Jahren den Heldentod gefunden hat Untertainach—Bärental, den 17. Oktober 1944. 690 In tiefster Trauer: Johann und Maria Toinko, Eltern; Franz, Josef, Alois Maria, Rosalia, Aloisia, Geschwister, und Anna Zmereschek. ,;>. Schmerzerfüllt geben wir {»° die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder Alois Michelitsch Gefreiter im 2i Lebensjahre, am 23. Juli 1944, seiner an der Ostfront erlittenen schweren Verwundung erlegen ist und auf einem Heldenfriedhof beigesetzt wurde. 683 Pöltschach. am 18. Okt. 1944. Alois und Rosina Michelitsch, Eltern; Emil und Gottfried, dzt. im Felde, Söhne, u. alle Verwandten MCIICC "ulvei lüi Wuchs und • J Mästunp der Schweine REDIN, Tli' qorantierterrf Erfolg Zentraldrogerie Emil IllÜr Marburg (Drau). Herreng. 33 der Die fertiggestellten Kleidungsstücke FÄRBEREI u. CHEM REINIGUNGSANSTALT LUDWIG ZINTHAUER sind ehestens in der Hindenburgstr. 7, im Hof abzuholen. 684 üleiner Anzeiger Realitäten und Geschäftsverkehr 2 Kleiner Besitz witd In Pacht gegeben. Adr. beim „Stai. Gosp." 688-2 Zu verkaufen Speisezimmer oder KUchenkredenx, altdeutsch. schön gearbeitet, nußpolitiert, 550 RM: Waschtisch mit Spiegel, nußpolitiert 350 RM Anzufragen von 8-10 Uhr, bei Putscbko t.. Marburg-Dr., Trie-sterstr. 57 695-3 D London in Washington sta priznala De Gaulle-a. Kaotične razmere v velikih delih Francije so zavzele že tako velik obseg, da 6kušajo ameriške in angleške okupacijske čete v Franciji zvaliti raz sebe odgovornost za vedno večjo zmešnjavo. London in Washington sta radi tega sklenila, s privolitvijo Moskve, priznati De Gaulle-ovemu vladnemu odboru vlogo »začasne vlade«. Na ta način ga hočejo obremeniti z odgovornostjo za anarhijo v Franciji. * Generalmajor Galland častni občan mesta Berlin. Te dni je bil imenovan znani generalmajor Galand častnim občanom prestolnega mesta Ber-lin-a. Ko mu je komisarični nadžupan izročil častno listino, se je generalmajor Galand vpisal v zlato knjigo mesta Berlin-a. * Komunistične tolpe v okolici Pariza. Kakor poročajo švicarski listi, ustrahujejo v okolici Pariza komunistične tolpe prebivalstvo in potnike. * Amerikanci so bombardirali lastne čete. Po izpovedi angleških vojnih ujetnikov, so ameriški bombniški odredi južno od Bologne »pomotoma« bombardirali lastne čete. Izgube ni6o bile malenkostne. T? menda ni bila prva »pomota« ameriških pilotov. Zu kaufen gesucht Achtung! Arbeiten werden nur vormittags übernommen. Zimmermann Georg. Feinschleifer- und Schirmreparateur — Marburg-Dr, Viktringhofg. 5. 689-14 Weinstein kauft jede Menge. Angebote an H. & M. Mernig. Marburg-Dr.. Pet-tauerstraße 1. 691-4 Offene Stellen 6 Winzerfamili.t, brave und ehrliche, mit 4—5 Arbeitskräften, auf einen schönen Weingutsbesitz gesucht Der Posten ist sofort oder am 8. Novembet beim Winzerwechsel anzutreten Anschrift erliegt in der Ven d Bl 800-6 Ochsenknechte dringend gesucht. Bezahlung in Barlohn und Deputaten. Anträge an Forstverwaltun« Wurmberg. 845-6 Seid immer Funde - Verluste 13 luh-schurfz-bereiá ! Netz mit Kinderwäsche am Sonntag am Wege Georgenberg—Marburg-Dr. verloren. Der ehrliche Finder wird gebeten, die Sachen bei Stramer, Mozartstraße 44, gegen Belohnung abzugeben. 687-13 Sommermantel, licht, mit zwei Schals, am Freitag von der Täublinger Brücke bis Martin verloren. Der ehrliche Fin- UPOSfCVusIC der soll ihn' gegen Belohnung in Martin bei Dominik oder Pettauerstraße 58, abgeben. 685-13 Schlüsselbund. 2 große und 1 kleiner Schlüssel von Fraustaudnerstraße 33 bis Margareten verloren. Abzugeben gegen Belohnung: Fraustaudnerstraße 33. » 697-13 letalshe predpise Goldene Armbanduhr am Dienstagmittag am Gemeindeamt verlören Der ehrliche Finder soll sie gegen Belohnung bei Marchold Hermann, Eselberg 47, bei Pesr.itz, abgeben. 693-13 Verschiedenes Derjenige Wehrmachtsangehörige, der Sonntag abends, 22. 10., in Oberkuni-gund meiner Frau beim Fahrradsturz geholfen hat und dann mit ihrem Fahrrad nach Marburg fuhr, unterwegs aber von mir zurückblieb, wird gebeten, das Fahrrad bei Steiner. Mozartstraße 44, abzugeben. 686-14 Abgängig) Johann Perwinschek, 39 Jahre alt, untersetzter Statur, braune Augen, dunkle Haare, am Scheitel stark gelichtet, Bart schwarz, glatt rasiert, auf der linken Hand zwischen Daumen und Zeigefingei starke Narbe Bekleidung: schwarzer Anzug, gleichfalls schwarzer Hut und schwarze Schuhe beherrscht nur die slowenische Sprache • seit Sonntag abgängig! Angaben, welche zur Aus-findung führen, werden erbeten an Abs. Anna Perwinschek, Unter-Kötsch 100 — Post Kötsch - « 694-14 Tadellosen Hubertusmantel, Größe 8, tausche gegen Knabenmantel von 12-13 Tahren. Rast 212. 699 i