Koroška v letu 1998 ... vshnaši župani ... dom na Prevaljah bo ... nova Obsevanja ‘ U' ^ • Hj ... zlata Kordtanova jesen ... moda ... šport ... zaliava v 'v-S . v, & 12/VIII - december 1998 - cena 250 SIT • Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem KOROŠKI (V) ČASOPIS iti "S> ili.. ' A ^ m 2Dù38i0 19^9 » 5( . ' J^I f korake paterne ZAVAROVALNICA MARIBOR UGODNO: KASKO ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL NOVO: POTRESNO ZAVAROVANJE SGPKOGRADX iGEMd.d. SREČNO 1999! • Dravograd • Črna -Slovenj Gradec - Mislinja - Prevalje - Nama Ravne - Lena Levec • PONUDBA ZAVAROVANJ NA EVROPSKI RAVNI OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC tel.: 0602 505 611, fax: 0602 41>840 PREDSTAVNIŠTVI: Radlje ob Dravi, tel.: 0602 73-024 Ravne na Koroškem, tel.: 0602 23-658 ZASTOPSTVA: Črna na Koroškem, tel.: 0602 38-488 Dravograd, tel.: 0602 84-506 Mežica, tel.: 0602 37 026 W novost v ponudbi'. Sl ko zavarovan; PRIMERNO DARILO f«I in mirni te Mr n y Mm Mkml Pravočasno štipendijsko zavarovanje je naložba v prihodnost naših nukov, nečakinj in nečakov, ščeneev Zagotavlja jim svobodnejšo izbiro poklica in dokončanje šolanja brez gmotnih stisk. Ne sprašujmo se, kaj bo iz njih, ko zrastejo. Zagotovimo jim štipendijo že danes. Naj sami uresnično svoje sanje. zavarovalnica triglav, d.d. V »Hm, tale Drnovškova špaga se mi zdi prekleto tenka!« J SREČNO NOVO LETO, ZGLEDNI KOROŠCI "Korošci smo zmeraj za mušter bili," poje pesmica, ki jo vsi radi poslušamo. Ni pa dovolj, če to resnico poudarja le pevec, treba jo je dokazati tudi z objektivnimi informacijami. Pa začnimo: Na političnem nebu so se pravkar odvrteli volilni mlinčki, dobili smo nove župane in nove občinske svetnike. V prvem krogu smo jih Korošci izvolili šestinšestdesed procentov, v celotni državi pa le šestdeset. S tem smo prihranili nekaj tolarčkov ! Med župani imamo na Koroškem triintrideset odstotkov neodvisnih, v državi je takih le trideset odstotkov. Do novega leta si bodo neizvoljeni opomogli od razočaranja, izvoljeni pa se bodo streznili, in začelo se bo zares. Do preloma tisočletja je prav malo časa in v tem kratkem obdobju nas čaka še regionalizacija, sicer ne bomo sprejeti v Evropo. Nova ustava povezavo občin v regije omogoča, zapoveduje pa je ne. Ker se strankarski veljaki ne morejo uskladiti okrog imena teh povezav, jih še nimamo. Regije ali pokrajine, to je zdaj problem. Inovativni Korošci smo ta problem že rešili. Ustanovili smo SVET KOROŠKIH OBČIN in pokazali celotni državi zgled v sodelovanju. Vsi slovenski župani bi lahko posnemali tovrstno pobudo in tako bi država le potrdila prostovoljno ustanovljene regije/pokrajine. Časa ni veliko! Da nas ne bodo prehiteli podaniki Vatikana in s predlaganimi osmimi škofijami predčasno zaključili slovensko regionalizacijo?! Volivci ob prihajajočih praznikih zato želimo, da koroški župani strpnost in sodelovanje zgledno prenesete na kolege v celotni državi. Tako bomo lahko na vas ponosni. TIK V večini čakalnic ima krzno prednost. NIKO Iz vsebine: ■Silo je leto 1998 9 ■Koroško v sliki ; ■ Anketo: Koko po volitvah 12 ■ l/si naši župani 13 ■ Dom na Prevaljah bo! 16 ■ Šibovniki dvakrat srebrni 19 ■ Prava kravata ta pravo osebnost 20 ■ Pri Skitkovih na Bramici 22 ■ Družabna kronika 29 ■ Prenovljena Odsevanja 30 ■ Smučarjem bo sima toplejša 33 ■ Pričevanja 38 r i i 1 ì 90 Na naslovnici: Zima Fotografija: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZPVORANC,d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o.. Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Bilo je leto 1998 (Bilo je leto 1998 in začelo se je s stečaji: v občini Dravograd TIO, na Prevaljh pa TRD. Preživeli smo burne predvolilne dneve, pregledno razstavo in tragično smrt Jožeta Tisnikarja, lažni alarm pod Golico, sodstvo in politika sta se ukvarjala z muškim županom Ivanom Draušbaherjem, Korošci smo se potegnili za svojo regijo. Skratka, bilo je leto 1998. NASTAVKI ZA KOROŠKO REGIJO Poslanca LDS v državnem zboru republike Slovenije Herman Tomažič in Peter Petrovič sta pripravila pobudo za ustanovitev koroške pokrajine ter zakonski osnutek vložila v parlamentarno proceduro. Še prej pa sta občinam koroške regije predlagala, da v skladu s 143. členom ustave ter 72. členom zakona o lokalni samoupravi podpišejo sporazum o združevanju koroških občin v koroško regijo ter s tem formalno opredelijo interes za združevanje ter za delovanje regijskega sveta kot skupnega usklajevalnega organa. S podpisom deklaracije o ustanovitvi koroške pokrajine so koroške občine poudarile interes in hkrati zahtevo, da bo v okviri decentralizacije Slovenije tudi Koroška regija dobila status pokrajine. Pred poldrugim letom, 14. marca 1997, je deset županov občin koroške regije v Radljah ob Dravi že podpisalo pismo o nameri za ustanovitev koroške regije in od takrat tudi uspešno in odmevno deluje regijski svet kot skupno neformalno telo županov desetih občin, aprila letos pa so te dokumente tudi podpisali. S to deklaracijo so vse koroške občine pristojne državne organe obvestile, da potekajo aktivnosti za ustanovitev regije, hkrati pa so od vlade zahtevali, da nemudoma nadaljuje z aktivnostmi za sprejem zakona o pokrajinah, ki naj omogoči tudi ustanovitev koroške pokrajine. Z deklaracijo so tudi zahtevali, da se v času do sprejema tega zakona in ustanovitve koroške pokrajine ne izvajajo aktivnosti, ki bi zmanjšali pristojnosti ali ukinjali posamezne regijske ustanove. Poleg deklaracije so občinski sveti sprejeli tudi sporazum o združevanju koroških občin v koroško regijo. Ta temelji na realnosti, ki jo sestavljajo geografski, kulturni, zgodovinski, družbeno ekonomski in drugi razlogi ter značaj ljudi. To regijo sestavlja Dravska dolina z občinami Dravograd, Muta, Podvelka, Ribnica, Radlje ob Dravi in Vuzenica, Mežiška dolina z občinami Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne ter Mislinjska dolina z mestno občino Slovenj Gradec in občino Mislinja. STEČAJ OTIŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE Nakopičena izguba v letih 1991-1996 je znašala 472 milijonov tolarjev, terjatve delavcev zaradi manj izplačanih plač, kot jih predvideva kolek- tivna pogodba, pa so v tem obdobju znašale 231 milijonov SIT in izguba je že presegla vrednost osnovnega kapitala, mesečna izguba pa se je vrtela znaša okoli 15 milijonov tolarjev. Vse to je botrvalo žalostnemu dejstvu, da za TIO v Otiškem vrhu ni bilo drugega izhoda kot stečaj, zaposleni pa so v tem letu doživljali strahovite socialne stiske. Še leta 1993 je bilo v TIO zaposlenih 1015 delavcev, leto za tem še 900, tik pred stečajem seje zaposlenost vrtela okoli 600. Sedaj na tej lokaciji deluje samo TIO Inpod z okoli 300 zaposlenimi. Ob reorganizaciji podjetja je delniška družba TIO ustanovila dve hčerinski podjetji v sto odstotni lasti Tekstilne industrije Otiški Vrh: invalidsko podjetje Inpod d.o.o in družbo TIO Tiara. Za Tiaro so napovedovali celo lepo prihodnost, toda letos jeseni se je že znašla v stečaju; prvi narok za preizkus teijatev pa bo 13. januarja prihodnjega leta. MUTA Župan občine Muta Ivan Draušbaher je bil v zadnjem letu dni stalno prisoten v javnih občilih zaradi znanega sojenja okrog trgovanja z orožjem, še posebej pa z razsodbo ljubljanskega višjega sodišča, ki je muškega župana obsodilo na zaporno kazen. Prvič se je tako tudi v širšem slovenskem prostoru pojavilo vprašanje in dilema, kaj zaporna kazen pomeni za opravljanje županske funkcije. Prestajanje zaporne kazni je bilo preloženo, Ivan Draušbaher pa je bil na zadnjih volitvah ponovno izvoljen za župana občine Muta. Kot je znano, gre za sojenje v primeru gorenjske najdbe orožja na kranjskem sodišču, ki ga je Draušbaher označil kot "montirani proces". V sodnem spisu, ki obsega 360 strani, ni niti enega originalnega dokumenta, le fotokopije, je takrat povedal Ivan Draušbaher in dodal, da je nesmiselno govoriti o nedovoljeni trgovini z orožjem, saj so to trgovino spremljali vsi dokumenti. Sicer pa je bil Ivan Draušbaher tisti, ki je opozoril na 120 ton orožja, skritega na mariborskem letališču in očitno je z odkritjem mariborskega orožja stopil na žulj skupini pomembnih slovenskih politikov. PROTESTI IZPOD GOLIŠKEGA JEZU Na Muti je bil 7. julija letos ponovno lažni alarm in domačini so na naslov najvišjih državnih ustanov in posameznikov poslali domala 600 podpisov krajanov, ki protestirajo zaradi dogajanj okrog hidroelektrarne Golica. Protest in podpise je spremljal tudi sveženj dokumentacije, ki vsebuje vse dopise, ki jih je občina Muta od leta 1995 dalje naslavljala predvsem na ministrstvo za okolje in prostor oziroma njihovo upravo za varstvo narave, ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvo za obrambo in Eles- Elektro Slovenija. V teh nekajletnih pisanjih Mučani opozarjajo na stalne kršitve mednarodno dogovorjenega pretoka reke Bistrice. Po mnogih letih obratovanja te elektrarne še vedno ni načrta za evakuacijo in navodil za umik ob morebitnih poškodbah na pregradi. Krajani so prepričani, daje njihovo premoženje na ta način trajno razvrednoteno, zato tudi zahtevajo nadomestilo za manjvredne nepremičnine. Zahtevajo tudi ureditev zavarovalnega jamstva v primeru škode na poplavnem področju, za prestajanje strahu, psihičnih obremenitev in stresa, ki so ga krajani doživljali ob dosedanjih alarmih in ga bodo preživljali tudi v bodoče - predvideno obratovanje elektrarne je 99 let - pa terjajo ustrezno odškodnino. Poleg tega so krajani pod hidroelektrarno Golica tudi razočarani so nad nezainteresiranostjo slovenske države do reševanja tega problema. Podpisniki pravijo, da je za slovensko državo sramotno in neodgovorno, da je te ljudi pahnila v to situacijo in napovedujejo, da se ne bodo sprijaznili iz obstoječim stanjem. Občina Muta pa bo preko državnozborskih poslancev s Koroške skušala doseči sprejetje zakona, ki bo temu področju dajal poseben status in ustrezno nadomestilo. RADEUSKA OBVOZNICA Kar 20 ali 25 let se v Radljah ob Dravi pogovarjajo o obvoznici in razbremenilni cesti za Radlje ob Dravi. Narisane so bile različne variante: ena je vodila tik ob Dravi, druga sredi rodovitnega polja, obe pa sta preveč posegali v kmetijska zemljišča prve kategorije. Leta 1994 je bila na takratni občinski skupščini Radlje ob Dravi sprejeta nova trasa za obvoznico, ki se je precej približala naselju, vendar je od njega toliko oddaljena, da bi še opravljala svojo funkcijo, hkrati pa od vseh prejšnjih variant tudi najmanj boleče posega v prostor. V letošnjem letu pa so bili v Radljah ob Dravi nemara še najbližje začetku uresničevanja tega velikega projekta. Poplačane so tudi že prve odškodnine in nadomestila za izgubljeno imetje, pri tem pa si je prednost pri izplačili seveda priborila tudi poslanka Darinka Mravljak, ki je naredila »posel stoletja«: zemljo je kupila za pet milijonov tolarjev in jo državi prodala za 31 milijonov tolarjev. Investicijska projektna naloga za obvoznico Radeljskih klancev in Radelj ob Dravi predvideva prestavitev magistralne ceste M 3 v dolžini 3,9 kilometrov, s tem pa bi bili rešeni tudi Radeljski klanci in promet skozi strnjeno naselje Radelj ob Dravi. Poleg te trase je predvidena gradnja in ureditev priključnih cest v dolžini dveh kilometrov, en viadukt v dolžini 190 metrov, akvadukt v dolžini 17 metrov, ureditev devetih križišč, prestavitev in zaščita komunalnih vodov. Po zadnjih ocenah, ki datirajo v februar letošnjega leta in jih je pripravila Direkcija republike Slovenije za ceste, bi ta naložba veljala nekaj več kot 1,5 milijarde tolarjev. Sama dela na cesti skupaj z viaduktom, akvaduktom in ostalim posegi so ocenjena na dobro milijardo tolarjev, razdeljen pa so na dve fazi. Okoli pol milijarde tolarjev pa bi bilo potrebnih za plačilo odškodnine za zemljišča, spremembe namembnosti, ruštive in odkupe objektov ter nadomestne gradnje. Te številke pa so le groba ocena, ki se bodo zagotovo spremenile navzgor, seveda če bodo obvoznico sploh gradili. Prihodnji državni proračuni v te namene ne predvidevajo kaj veliko denaija. MEŽIŠKA DOLINA: ZELENA LUČ ZA DOM STAROSTNIKOV Tik pred koncem leta je občina Ravne-Prevalje prejela sklep ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki pravi, da je investicijski program skupaj z idejnim projektom za dom starostnikov Na Fari na Prevaljah v skladu z določbami navodila o pripravi investicijske dokumentacije in spremljanju investicij ter tako imenovanimi minimalnimi tehnični pogoji za delo domov za starejše občane. Z drugimi besedami to pomeni, da na Prevaljah lahko pričnejo z gradnjo doma starostnikov in temeljni kamen bo predvidoma postavljen januarja prihodnje leto. Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije je dala zeleno luč za to investicijo potem, ko je prejela in pregledala dopolnjen investicijski program, ki ga je izdelal SGP Kograd Inženiring d.o.o. Dravograd ter idejni projekt Studia Varia d.o.o. Ravne na Koroškem. Omenjena komisija namreč ugotavlja, da je predložena dokumentacija v skladu z navodili in zato je minister tudi izdal sklep, da lahko z investicijo tudi pričnejo. Za dom starostnikov Na Fari je občina Ravne-Prevalje namenila zemljišče v velikosti dobrih 15 tisoč kvadratnih metrov: po republiških normativih bo država v te namene priznala okoli 7000 kvadratnih metrov površin, tri tisoč jih bo dodala še občina, ostalo zemljišče pa bo rezervirano za prihodnost. Gre za sončno lokacijo, ki je zaščitena pred vplivi prometa, na drugi strani pa je v neposredni bližini vrsta objektov, ki so potrebni za zadovoljevanje potreb starejših ljudi: trgovina, banka, pošta, avtobusna in železniška postaja, na voljo pa je tudi celotna infrastruktura. Predračunska vrednost te naložbe je dobra milijarda tolarjev, predvidoma 65 odstotkov denarja bo prispeval državni proračun, ostalo pa vse štiri občine v Mežiški dolini. V tem domu bo 184 ležišč in glede na izkušnje in standarde obstoječih tovrstnih slovenskih zavodov ugotavljajo, da takšna zmogljivost zagotavlja ustrezno oskrbo, primerno kadrovsko strukturo in organizacijo dela ter racionalno in ekonomično poslovanje. Od skupnega števila 184 postelj bo predvidoma 120 ležišč za tiste oskrbovance, ki bodo potrebni večje nege, 64 pa za aktivne varovance. V domu starejših občanov na Prevaljah je predvidenih po 40 enoposteljnih in dvoposteljnih sob ter 16 štiriposteljnih sob. Vsak od načrtovanih osmih oddelkov po 23 oskrbovancev je zasnovan tako, da bo po potrebi lahko enakovredno služil negovalnim kakor tudi aktivnim varovancem. S posteljami v Črnečah in novimi posteljami na Prevaljah bi se tudi Koroška približala številu 400 postelj, kar bi pomenilo, da bi zagotovili petim odstotkom populacije, starih nad 65 let, preživljanje starosti v domu. Takšna so namreč republiška merila; na Koroškem namreč prebiva okoli 8000 prebivalcev, ki so starejši od 65 let. VALUK JE NA PODROČJU NAMENSKE PROIZVODNJE PRVI KONČNI IZDELEK Na boljše se je premaknilo tudi na področju kovinsko-predelovalne industrije. Družba STO Ravne je namreč letos s slovensko vojsko podpisala pogodbo o serijski proizvodnji kolesnega oklepnika Valuk, ki pomeni za ravenske železarje preobrat, saj bodo tu končno imeli tudi končni izdelek. Zaenkrat je sicer predvidenih le 40 odstotkov domačih delov, v prihodnosti pa naj bi se delež domačih sestavnih delov povečal na 70 odstotkov. Žal je neustrezna jeseniška pločevina pri prvih dveh vozilih to razmerje že porušila. Začetek projekta Valuk, ki ga predstavlja nakup licence pri avstrijski firmi Steyr-Spezial-fahrzeug, je v javnosti pogosto dvigoval prah, delno tudi upravičeno. Prvotna pogodba je namreč bila dokaj neugodna in ni omogočala resnega pristopa k realizaciji projekta. Z licenčnim partnerjem pa so sedaj v bistveno drugačnih odnosih. Pogodba za dobavo desetih vozil - od tega jih bo osem namenjenih slovenskim enotam za mednarodno sodelovanje - v vrednosti okoli poldrugo milijarde tolarjev pa je za to družbo v zadnjih nekaj letih daleč največji pridobljeni posel. S podpisom pogodbe z ministrstvom za obrambo za prvih deset oklepnih vozil je v STO zaključena prva petletka tega projekta, ki je vključevala nakup licence, razvoj, izdelavo prototipa, testiranje in vse popravke. Stroški, ki jih je pokrila sama družba, niso bili zanemarljivi, saj je že izdelava prototipa veljala okoli milijon mark. In kar pri naročilu oklepnih vozil radi poudarjajo tako v STO kakor tudi predstavniki slovenske vlade: STO je del Slovenskih železarn, ki so v postopku saniranja s strani države in projekt lahkega oklepnika je lahko primer, kako država daje delo in naročilo tudi svojim podjetjem in lastnim davkoplačevalcem. V podjetju STO so danes tako organizirani, da zlahka zadovoljijo potrebe po teh vozilih za slovensko vojsko: na leto lahko izdelajo deset do dvajset kolesnih oklepnikov. METAL BREZ ŠTORSKIH DOLGOV Preobrat pa je bil tudi v družbi Slovenskih železarn Metal, ne samo kadrovski - Peter Prikeržnik je zamenjal Braneta Žerdonerja -, predvsem je pomembno dejstvo, da je podjetje končno osvobojeno večine dolga, ki je nastal, ko sta bila Metal in Jeklo Štore združena v podjetje Metal Ravne. Prišlo je do prenosa dolga Jekla Štore na podjetje Kopo Trade Ljubljana. Gre za 8,5 milijarde tolarjev, od tega je premičnin in nepremičnin za več kot 6,1 milijarde tolarjev. V okviru bilance Metala je ostala še obveznost iz lokacije Štor v višini okoli 2,4 milijarde tolarjev, ki pa je definirana v paketu železarske zakonodaje kot obveznost, ki bo prevzeta s strani države. To pomeni, daje okoli 8,5 milijarde tolarjev štorskih obveznosti, ki so po razdružitvi Jekla Štore in Metala Ravne bremenila Metal, prenešenih iz bilance Metala na tretje podjetje. Pod streho Metala pa še vedno ostaja kot dediščina tega združevanja okoli 80 delavcev Jekla Štore, ki jih ni mogoče odpustiti. Ti delavci bodo breme Metala še povprečno 12 let in po nekaterih izračunih bo to za Metal strošek 1,2 milijardi tolarjev. Tudi to problematiko bi v okviru Slovenskih železarn radi čim prej rešili. STEČAJ PREVAUSKE DRUŽBE TRO V Mežiški dolini precej odmeva tudi stečaj družbe TRO. Prav te dni bo podjetje po vsej verjetnosti prodano, saj bo konec meseca na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu tretja javna dražba za prodajo dela premoženja stečajnega dolžnika TRO, tovarne rezalnega orodja Prevalje d.d. v stečaju. Nepremičnine, ki so znotraj ograje stečajnega dolžnika, so ocenjene na skupno vrednost nekaj več kot 108 milijonov tolarjev, stroji in oprema na dobrih 70 milijonov tolarjev, tehnična dokumentacija na 2,3 milijona tolarjev, drobni inventar pa na dobrih 2,8 milijona tolarjev. Vse to se prodaja kot celota (ločen nakup ni mogoč) in izklicna cena znaša dobrih 183 milijonov tolarjev. Prva javna dražba je bila 30. junija letos in, kot je bilo pričakovati, podjetje TRO na prvi dražbi ni bilo prodano, saj se v sodni dvorani ni pojavil kakšen od potencialnih kupcev. Vrednost nepremičnin, ki se nahajajo znotraj ograje stečajnega dolžnika TRO, je bila ocenjena na več kot 301,5 milijona tolarjev, stroji in oprema, ki se nahajajo v proizvodnih obratih družbe TRO v stečaju, so bili ocenjeni na več kot 196 milijonov tolaijev, tehnična dokumentacija je bila vredna skoraj 6,5 milijonov tolaijev, drobni inventar pa nekaj manj kot osem milijonov tolarjev. Izklicna cena za nakup nepremičnin, strojev in opreme, inventarja ter dokumentacije družbe TRO je torej znašala dobrih 512 milijonov tolaijev. Na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je bila neuspešna tudi druga javna dražba 6. novembra letos, čeprav se je premoženje prodajalo po 40 odstotkov nižji ceni kot na prvi javni dražbi: izklicna cena za nepremičnine je znašala nekaj več kot 180 milijonov SIT, stroji in oprema, ki je v proizvodnih obratih stečajnega dolžnika, so se prodajala po izklicni ceni 118 milijonov SIT, tehnična dokumentacija v višini 3,8 milijonov tolarjev in drobni inventar za nekaj več kot 4,7 milijona SIT, kot celoto je to premoženje stečajni upravitelj prodajal za dobrih 307 milijonov SIT. SLOVENJ GRADEC: SMRT IN RETROSPEKTIVA JOŽETA TISNIKARJA Kulturno leto pa je v Slovenj Gradcu zaznamovala retrospektivna razstava Jožeta Tisnikarja v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, žal zadnja za časa njegovega življenja, saj je Jože v času trajanja razstave tragično umrl. Na dobrih tisoč kvadratnih metrih galerijskih površin je bilo razstavljenih okoli 250 slik in risb, nekakšen kronološki pregled Tisnikarje-vih štirih desetletij ustvarjanja, od slike "Lupljenje krompirja" iz leta 1957 do najnovejše produkcije. Razstavo bi lahko na kratko poimenovali Izbrana dela Jožeta Tisnikarja. Slovenjgraško politično jesen pa je zaznamoval spor okrog postavitve spominskega obeležja žrtvam povojnih pobojev in medvojnih nedokumentiranih smrtnih izginotij, ki se je vlekel domala ves mandat mestnega sveta. Postavitev tega obeležja so odložili, občina pa naj bi financirala izdajo zbornika, ki bo na dokumentiran način spregovoril o dolgo zamolčanih vojnih in povojnih dogajanjih v Mislinjski dolini. Pobudnik ustanovitve posebne komisije za povojne poboje pri mestni občini Slovenj Gradec s predlogom kolegija političnih strank, da bi postavili spominsko obeležje brez imen in priimkov ljudi, ki so bili med in po vojni pobiti, niso soglašali. (mp) RES SO DOBRI! Že nekaj časa je jasno, da bo konec tranzicije, ko se bo natančno vedelo, koliko kdo tehta - seveda v markah. Natančneje rečeno, gre za tisto materialno tranzicijo, ki smo jo sprožili z denacionalizacijo in spremenjenim vrstnim redom pomembnosti lastnin. Ko se ve, da je zasebna lastnina alfa in vse ostale omega. Tranzicija je tako očitnno samo dirka za novo alfa lastnino - z ne povsem natančnimi pravili, pa večkrat videnimi skoraj vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Vsaj po količini kaznovanih grabezev z nedovoljenimi sredstvi sodeč ima tokrat tehtnica pravice nihalo blokirano. Medtem neopazno teče tranzicija vrednot. V tesni odvisnosti od prejšnje, pa vendar kaže, da bo gornja tranzicija naplavila na vrh v družbeni strukturi kar precejšen delež takih, ki so imeli vrednote že od nekdaj na pravem mestu za sedanje čase. Čase tranzicije, ko je za trdne temelje (v markah) včasih dobro zamenjati vrstni red vrednot. Koroška ni nobena izjema. Ob koncu evolucionarnega desetletja (novo revolucijo smo raztegnili na tranzicijo in se zaradi Evrope nismo pobijali) že imamo povsem oblikovan sloj težakov (v markah oziroma premoženju - lastnini). Imamo seveda tudi večino, ki to ni in je po nekdanjih definicijah klasični proletariat in imamo spet sloj tistih, ki so ob natančno vse. In čisto po ameriško je res, da ima vsak toliko, kot se je v tranziciji znašel. Če nisi bil na začetku dovolj pameten, je bilo dovolj tudi, da nisi imel morale (kar velja še sedaj), če pa si imel moralo in znanje, in če si se znal prepričati, da je (r)evolucija samo enkratna priložnost, si kljub očitkom moralistov, da si neoliberalec, vseeno presedlal iz srednjega sloja v “težake ”. Če pogledate okoli sebe, boste videli, da je “težakov ” malo, predvsem pa, da pamet brez prepričanja v priložnosti v tranziciji ne pomeni dosti. Kvečjemu preživetje. Ali kakor bi rekel kak sociolog stare šole - srednji sloj je obubožal. Ali imajo “težaki”, Piše: Edi Prošt, ki pravijo, da si je kriv vsakdo novinar Radia Slovenija zase sam, prav? Onidan je finski predsednik govoril o tem, da njegova država ni pozabila na ljudi. Če zreduciramo njegovih mnogo besed na pomen, go-voril je o njihovem vključevanju v Evropo in o njihovi evoluciji, ki so jo morali preživeti in ostati ljudje. Če je pol tako, kot je pravil, sem za to, da se spravimo na sanke in gremo na Finsko. Vsaj tisti, ki se nismo uspeli prepričati v enkratne priložnosti, s sabo pa vzamimo še one, ki so ob vse, pa tega niti ne vedo. Zelo redki smo še na Koroškem, ki nismo tako ali drugače usodno povezani in odvisni od vedno manj ljudi, ki so v tranziciji postali upravljalci velikih premoženj. Nekateri zato mislijo, da so postali tudi upravljalci ljudi, njihovih usod, nekateri že zdaj za ohranitev svojega premoženja žrtvujejo vse. Med drugim - kupujejo tudi ljudi. Zame so dobri tisti, ki poznajo in udejanjajo drugačen vrstni red in jim je premoženje sredstvo za ljudi in še vedno štipendirajo in odpirajo delovna mesta za nedoločen čas in dajejo denar tudi kulturi, športu in si ne perejo vesti samo s spovedjo, ali članstvom pri rotarijancih in lajonsih. Res so dobri in tudi na Koroškem jih je že kar nekaj! Pi2AMAf Bor Zupančič --------------------------------------------------------------------------------^ PčrSpčkhve ìmcjetjd. Ži vljenj d jo zares i Z jenon-e f ! ! ^ | hrrč — - /f f 1 ž Ivi Pe$ho New yoìrk, levo Moskvd-1 In m ■ZaorA-j, e b e ^ <*- '■ o v ‘ (D ifl! Ì: — V mariborski galeriji Archivum je bila v oktobru in novembru odprta razstava fotografij Ludvika Jerčiča z Mute. Strokovnjaki so izrekli kar nekaj priznanj o visoki umetniški vrednosti razstavljenih fotografij. Posnetek Kristl Vaiti Osnovna šola Koroški jeklarji z Raven na Koroškem je slovesno proslavila svoj 20. rojstni dan. Učenci so pod vodstvom mentorjev prikazali pestro vsebino svojega dela in dokazali, da na šoli dobro delajo. Posnetek Jasmina Detela Kvatro sax, ansambel štirih saksofonistov z Mute, je gostoval v Sobotah v sosednji Avstriji. Za sosede je bilo gostovanje prijetno presenečenje in nad celovečernim koncertom niso skrivali navdušenja. Posnetek Kristl Vaiti 100. obletnico rojstva velikega Korošca dr. Franca Sušnika so na Ravnah in Prevaljah z vrsto prireditev dostojno obeležili. Fotografija Toma Jeseničnika je z razstave o delu našega velikega rojaka, ki so odprli na uvodni prireditvi ob predstavitvi zbornika ob 100-letnici rojstva dr. Sušnika v Koroški osrednji knjižnici, ki nosi po njem tudi ime, fotografija Franca Jurača pa je bila posneta ob odkritju Sušnikovega doprsnega kipa na Prevaljah. Fotokronika PREPIH Muta je končno tudi na zunaj dobila pečat bogate kovaške tradicije. Umetno kovana okrasna kupola v centru trga je sled generacij kovačev, ki jim je Ludvik Jerčič s kolegi postavil časten spomin. Na fotografiji Kristla Valtla mojster s pomočniki postavlja umetniško kovano kupolo. V knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je Zgodovinsko društvo Koroške predstavilo knjigo Koroški zbornik II. Vsebino zbornika je temeljito predstavil njegov urednik Marko Košan. Posnetek Stanko Hovnik Turistično društvo Slovenj Gradec je na Glavnem trgu organiziralo tradicionalni Elizabetin sejem. Vse vrste stojnic na obeh straneh glavne ulice so ponujale raznovrstno blago, največ prehrambenih izdelkov, posteljnine, obutve, suhe robe, konfekcije in bele tehnike. Tudi kupcev ni manjkalo. Posnetek Stanko Hovnik Mežičani so prvič praznovali praznik svoje občine na dan sv. Barbare. Svečanost so obogatili s predstavitvijo knjige Vodnik po mežiških vrhovih. Na fotografiji Marijana Mauka je skupina, ki je obhodila mejo mežiške občine in popisal vrhove, zgodbe ter geološko sestavo tal. V slovenjgraški restavraciji Pagat je potekal posvet na temo Turizem, gostinstvo in izobraževanje za gostinske poklice. Koristno srečanje, ki se ga je udeležila vrsta naših priznanih turističnih in gostinskih delavcev. Posnetek Stanko Hovnik Zadnji dan v vinotoku, ko goduje Andrej, so na turistični kmetiji marin na Šentanelu slovesno odprli prvo polnilnico mošta na Koroškem. Gre za pravi koroški jabolčnik, ki ga trgu ponujajo v sladki in prevreti obliki. Pokušina koroške specialitete je bila posebno doživetje. Posnetek Franc Jurač Ob mednarodnem dnevu invalidov in 50 letnici sprejema deklaracije o človekovih pravicah je bila osrednja koroška slovesnost v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu. V kulturnem programu so nastopili Mitja Šipek in družina Breznik, o pomenu praznovanja pa je spregovoril mag. Franc Hočevar. Posnetek Franc Jurač V slovenjgraški knjižnici je ožji uredniški odbor (na sliki: Andrej Makuc, Blaž Prapotnik in Tone Turičnik) 20. novembra predstavil novo številko Odsevanj, koroške revije za leposlovje in kulturo. Umetniški večer je s svojim nastopom obogatila tudi slovenska akustična skupina Tantadruj. Posnetek Stanko Hovnik se*' Med 9. in 13. novembrom se je v Slovenj Gradcu zvrstila kopica prireditev, posvečenih 70. obletnici kina v tem mestu. Pester program je zajel projekcije starejših slovenskih filmov, izbor iz domače produkcije risanih filmov, kinotečnih uspešnic ter predstavitev aktualnih filmskih mojstrovin. Slavnostni govornik na osrednji proslavi je bil direktor Slovenske kinoteke Silvan Furlan (na sliki), nekatere neme filme pa je spremljal pianist na spodnji sliki. Posnetka Metoda Hovnik Rek e= ri. * #/)■ 4 Lions Klub Slovenj Gradec je hotelu Krnes v Črni na Koroškem konec novembra organiziral dobro obiskan dobrodelni slavnostni večer, namenjen pomoči za ustanovitev koroškega centra OZARA - združenja za kakovost življenja. V programu so sodelovali aforist Niko Brumen in Zdovčeve dečve. Na fotografiji Toma Jeseničnika: Boža Vitežnik - Raj, pobudnica za ustanovitev OZARE na Koroškem. KOPA računalniški inženiring d.d. Slovenj Gradec je dvajsetletnico obstoja podjetja svečano zaokrožila v prostorih Galerije likovnih umetnosti. Ob tej priložnosti so izročili tudi humanitarni prispevek (računalnik) slovenjgraški bolnišnici. Na posnetku je direktor Kope Bernard Osvald, ki je ob tej priložnosti podelil tudi spominski plaketi bivšima zaslužnima direktorjema tega uspešnega podjetja. Kulturni dom Ravne na Koroškem je bil prizorišče svečanosti ob podelitvi letošnjih nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za dolgoletno aktivno delo v društvih varnostnih inženirjev. Na posnetku Franca Jurača nagrajenci - od leve: Janez Šterbal, Emil Marušič, Gvido Klar, Alojz Štandeker in Franc Čegovnik. Galerija Kolar v Slovenj Gradcu je za zaključek letošnje bogate galerijske dejavnosti postavila razstavo del slikarja Pavla Sedeja iz Žirov (na sliki Stanka Hovnika prvi z desne). Tudi sama otvoritev razstave je bila svojstven kulturni in družabni dogodek. O avtorju je spregovorila gospa Polona Škodič iz Postojne (v sredini). Razstava bo odprta do 15. Januarja 1999. Dravograjski oktet KOGRAD IGEM je pod vodstvom Alenke Mori s svojim drugim letnim koncertom v telovadnici Osnovne šole Dravograd navdušil poslušalce in poznavalce zborovskega petja. Program je bil sestavljen iz domačih in tujih pesmi, nekatere je oktet izvedel z glasbeno spremljavo. Volitve. V večini koroških občin so bile končane v prvem krogu, v štirih občinah pa so se volivci podali na volišča dvakrat, saj so župane izvolili šele v drugem krogu. Tako je volivce v Kotljah ujel v objektiv naš fotograf Franc Jurač. Da pa vse le ni bilo tako strogo volilno resno, dokazuje tudi fotografija Zlatke Strgar s predvolilnega golaža, ki ga je dva dni pred volitvami pred ravensko Namo organiziral kandidat za župana občine Ravne na Koroškem Maks Večko. Prizadevni mislinjski športni delavci so tudi letos lepo uredili svojo skakalnico, ki je prve dni decembra že doživela letošnji tekmovalni krst. Pohval tudi s strani tekmovalcev iz drugih slovenskih klubov in krajev ni manjkalo. Posnetek Franc Jurač Otroci se kot vsako leto veselijo praznikov, ki se zvrstijo pred koncem leta: Miklavž, Božiček, pa Dedek mraz. Dobri stari Miklavž je takole obiskal otroke in jih obdaril v cerkvi sv. Florjana v Doliču. Posnetek Franc Jurač Tudi letos so v Radljah pripravili zaključno letno srečanje s sprejemom jubilantov, ki gaje za delavce v obrti organizirala Območna obrtna zbornica Radlje. Na srečanju sta predsednik Območne obrtne zbornice Andrej Šrajner in predsednik Skupščine Območne obrtne zbornice Franjo Maček podelila priznanja obrtnikom, ki v tej branči delujejo 10, 20 ali 30 let. Za 30 let dela v obrti je priznanje s spominsko sliko prejel Anton Plazi z Ribnice na Pohorju, za 20 let dela v obrti sta priznanja in spominski sliki prejela Otmar Maurič ter Novica Toni z Mute, 10 let dela v obrti pa so zabeležili Zvezdana Brglez, Vera Ternik, Branko Maher iz Radelj, Branka Črnko z Ribnice na Pohorju, Franjo Markač in Zvonko Gros iz Vuhreda, Vojko Kovačič z Mute, Martin Grum iz Vuzenice, Radivoj Sušek iz Sv. Vida pri Vuzenici ter Frančišek Tacer z Vasi pri Radljah. Prihodnje leto bo tudi Območna obrtna zbornica Radlje praznovala 20 letnico organiziranega delovanja. T. K. Spoštovanim občankam in občanom Občine Radlje ob Dravi se iskreno zahvaljujem za številčno podporo na volitvah za župana naše občine, kjer ste pripomogli, da smo v naši občini skupaj naredili korak naprej. Trudil se bom, da bom v prihodnje upravičil vašo podporo. Hubert Robnik, župan Decimirnica v Radljah že obratuje V Radljah oziroma, natančneje, v Spodnji Vižingi je na skladišču Gozdnega gospodarstva delniške družbe Slovenj Gradec v drugi polovici novembra pričela s poskusnim obratovanjem decimirnica, ki je namenjena predvsem obdelavi manj kvalitetnega bukovega lesa. Kot je povedal direktor Gozdnega gospodarstva Hubert Dolinšek, pa je Gozdno gospodarstvo ureditev samega objekta za decimiranje lesa veljala med 25 in 30 milijonov tolarjev, pri čemer dokončnega zneska še nimajo. V decimirnici bo skupno zaposlenih 12 delavcev, med katerimi bo večina invalidov, delovna mesta pa so zapolnili s takoimenovanimi premestitvami. Mesečno naj bi obdelali okoli 4 tisoč kubičnih metrov manj kvalitetnega bukovega lesa za pohištveno industrijo, ki ga bodo plasirali na domačem trgu, del proizvodov pa na avstrijski in italijanski trg. T. K. Slovesnost RK Radlje 4. decembra je v Radljah potekala svečanost ob 45 letnici krvodajalstva v Sloveniji in 60 letnici ustanovitve Krajevnega odbora Rdečega križa Radlje. Na prireditvi,ki sojo s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole in Glasbene šole Radlje, je med drugim zbranim spregovoril tudi predsednik RK Slovenije Vladimir Topler in poudaril, daje krvodajalstvo pri nas na nivoju, ki zadošča potrebam po krvi, saj letno kri daruje 5 % državljanov. V Sloveniji dnevno potrebujemo 400 krvodajalcev, letno pa kri daruje 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. Na prireditvi so podelili tudi plakete za 70, 60 in 50 krat darovano kri, s priznanjem za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja. Bronasti znak Rdečega križa Slovenije pa so prejeli Krajevni odbori Rdečega križa Vuzenica, Kapla in Ožbalt. TOMAŽ KARAT / N Koroška cesta 2 2360 RADLJE OB DRAVI Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 Studio: 0602 73 557 VAL RADIA RADLIE ___________________J Hvala. Prepihova anketa: KAKO PO VOLITVAH? Volitve so za nami in na novo izvoljeni župani so s svojim delom začeli po ustaljenem urniku. Malo drugače si bodo zastavili delo v novoustanovljenih občinah Ravne na Koroškem, Prevalje, Podvelka in Ribnica na Pohorju. Znani so svetniki v posameznih občinskih organih, znani pa so tudi člani svetov krajevnih skupnosti in primestnih vaških skupnostih. Če so odločitve občanov na volitvah bile prave, bo pokazal čas. Naključno izbrane anketirance smo povprašali, kako so zadovoljni z delom občine v minulem obdobju in kaj pričakujejo od novoizvoljenih županov in svetnikov. MARJAN COKAN, poslovodja, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “Z delom župana mestne občine Slovenj Gradec Janeza Komljanca in s svetniki sem bil v minulem obdobju zadovoljen. V štiriletnem mandatnem obdobju smo tudi v našem kraju precej napredovali, še večji napredek pa pričakujemo v nadaljnjih štirih letih. Od novoizvoljenih krajevnih in občinskih funkcionarjav pričakujem, da se bodo še naprej zavzemali za razvoj kraja in vseh zaselkov. Seveda pa bomo morali pri tem pomagati tudi mi občani.” RADE PUŠIČ, rudar, Gori\ji Dolič: “Ni se mi bilo težko odločiti, koga bom volil za župana. Z Mirkom Grešovnikom sem bil v tem mandatu zadovoljen, zato mislim, da je prav, da je ponovno izvoljen. Odkar smo pred štirimi leti v Mislinji dobili novo občino, z veseljem ugotavljam, da je bilo v občini veliko narejeno. Vodovoda v Završah in v Doliču sta bila gotovo največja zalogaja, ki gaje občina izvedla. Tudi v bodoče želim, da bi se tako župan kot svetniki tudi v zavzemali za razvoj in napredek vseh krajev v občini.” JULIJANA KRIŠTOF, upokojenka, Kotlje: “Mislim da, pred štirimi leti, ko smo na volitvah izvolili župana Maksa Večka, naredili prav. Prvi uspehi tega so se pokazali in v Kotljah bomo dobili novo pošto, kar je za naš kraj pod Uršljo goro zares velikega pomena. Tudi od nove županje, ki nas bo zdaj vodila, pričakujem, da bo uresničila predvolilne obljube, zlasti tiste za oživitev gospodarstva in za rešitev mnogih perečih problemov v občini, med katere prav gotovo sodi zaposlitev za mlade.” JOŽE CEHNER, delavec, Pameče pri Slovenj Gradcu: “Ni se bilo težko odločiti, koga bom volil za župana. Mislim, da si je to ponovno zaslužil Janez Komljanec, ki smo ga ponovno izvolili na čelo občine. Pričakujem, da se bodo tako župan in svetniki ter člani primestnih vaških skupnosti zavzemali za razvoj in napredek vseh krajev v mestni občini Slovenj Gradec. Mislim, daje naša odločitev na volitvah garant za dobro delo svetnikov v občinskih organih.” DUŠAN PLEŠIVČNIK, kmet, Libeliče: “Menim, da je bil izid volitev pričakovan. Zdaj bo treba začeti delati in pozabiti na predvolilne razprtije. Kot kmet od občinskega sveta in župana pričakujem, da bi tudi naš kraj Libeliče v prihodnjih letih pridobil več za napredek kraja. Za lepši videz našega obmejnega kraja bi bilo treba še veliko storiti, da bi se lahko kosali z ostalimi kraji v občini. Tudi na področju kmetijstva bo treba še kaj storiti, da bo tudi kmet za svoje delo in trud pošteno plačan.” F. Jurač gostinstvo DELALUT Prevalje Gostilna Brančurnik Prevalje Tel. 31-000 Gostišče Delalut Dobja vas Tel. 288-240 v/iv za %e//ye/u//i avdiom de zaAvafltpem o/fù/:, i> /e/a ZZZef te/yYm že/tmee /fož/zueyieazni^e ùi drecne s/sj/jo /e/,o/ Cfi/ede$ /forno oaJeaa o/fù^oz o o/feÀ oiaS/Ayojd^ù/d/f^A /off/tA1. PREPIH mi ČRNA NA KOROŠKEM Franc Stakne: »V prihodnjih letih bomo zgradili zdravstveni dom, sodelovali pri gradnji doma starih na Prevaljah in pripravljali teren za devetletno osnovno šolo. Nadaljevali bomo z izvedbo načrtov pri cestah. Veliko dela je tudi v Žerjavu.« DRAVOGRAD Rado Krpač: »Imamo veliko programov, tako da bomo zagnano nadaljevali začeto delo. Volivci so pokazali, da ne nasedajo trenutnim razpoloženjem in nam dali mandat za nadaljevanje začrtane razvojne politike Dravograda in okoliških krajev.« MEŽICA Janez Praper: »Komunalno službo bomo organizirali podobno, kot jo imajo v Črni, več dela bomo opravili sami. Predvidevam, da bomo prihodnje leto rešili lastništvo Narodnega doma, leta 2000 pa pričeli z njegovo obnovo.« Koroški župani mio iimtau MISLINJA PREVALJE Mirko Grešovnik: »Treba bo uskladiti lokalno samoupravo z novo zakonodajo in v teh okvirih si bom še naprej prizadeval za uspešen razvoj občine Mislinja. Zdaj je čas za izdelavo dobrega razvojnega programa občine.« MUTA Ivan Draušbaher: »Nad izvolitvijo že v prvem krogu volitev sem bil presenečen. Program, ki smo ga zastavili, bomo izpeljali do konca, pričakujem pa, da bodo tudi v prihodnje stalnica Mute vprašanja o hidroelektrarni Golica - Koralpe.« PODVELKA Anton Kovše: »Čaka nas še precej dela. Najprej bomo speljali projekt osnovne šole na Kapli, pa tudi sicer bomo sledili željam in potrebam krajanov po posameznih vaških skupnostih. Pospešiti bo treba deljenje premoženja bivše občine Radlje ob Dravi.« Dr. Matic Tasič: »Velika naloga je izgradnja doma starih, dokončanje telovadnice in priprava programa izgradnje novih stanovanj na Prevaljah. V občini moramo zasnovati obrtne cone, s kreditiranjem pa pospešiti razvoj drobnega gospodarstva.« RADLJE OB DRAVI Hubert Robnik: »Mladi v Radljah nujno potrebujejo prostor za druženje. Zgradili bomo stezo za rolkanje. Podprli bomo tudi tiste podjetnike, ki imajo izdelane dolgoročne vizije. Poseben poudarek bom dal enakomernemu razvoju vseh krajev v občini.« RAVNE NA KOROŠKEM Ivana Klančnik: »V občini moramo najprej oživiti gospodarstvo. Z vsemi sredstvi bomo preprečili, da bi se sanacija železarskih družb končala neuspešno. Podprli bomo razvoj malega gospodarstva in turizma, uredili prostore za mlade, kmetom pa pomagali pri pripravi vstopa v EU.« RIBNICA NA POHORJU Marija Sgerm: »Naša občina ima velike možnosti za razvoj turizma, obrtne, kmetijske in društvenih dejavnosti, zato bomo v to vložili veliko energije. Posebna naloga je tudi redno vzdrževanje lokalnih cest, dovozov do naselij in asfaltiranje regionalnih cest.« SLOVENJ GRADEC Janez Komljanec: »Nimamo še dodelanih vseh projektov pri razvoju turizma, kar je ena naših pomembnih prioritet. Treba bo kaj narediti pri spremembi strukture gospodarstva in pri skrbi za starejše občane. Komunalni projekti so narejeni, da bo le dovolj denarja.« VUZENICA Miran Kus: »V občini si bomo prizadevali izkoristiti vse bogastvo Pohorja, veliko pozornosti bomo posvetili oskrbi s pitno vodo, kanalizaciji in urejanju cest. Pripravljamo prostorsko dokumentacijo, ki bo določala naše nadaljnje aktivnosti.« Sodobnejše upravno poslopje muške kovačije u/y uyijJij shl/ujšli) UJjtiJMS ' »iiui Podjetje Štruc - Kovačija Muta je pred kratkim dobilo novo upravno -skladiščno poslopje, ki je nadomestilo več kot dvesto let staro upravno zgradbo. Naložba je zahtevala 75 milijonov tolarjev, med drugim pa naj bi pripomogla k orga- Novo upravno poslopje nizaciji in ureditvi podjetja, ki kane doseči evropsko raven. V podjetju Štruc - Kovačija Muta, katerega večinski lastnik je Adolf Štruc iz Nemčije, je zaposlenih 172 delavcev, ki proizvajajo poljedelsko, vrtno in cvetlično orodje, odkovke, pločevinaste izdelke in polizdelke in sadjarsko opremo. Večino proizvodov izvažajo v Nemčijo, preostanek pa namenijo domačemu trgu in devetnajstim državam Evrope in Azije. (pl) Delo kovačev na Muti Ponudba Radlje odpira nov market na Muti Trgovsko podjetje Ponudba d.d. s sedežem v Radljah bo v teh dneh v središču Zgornje Mute svojemu namenu predalo nov market. Ponudba ima svojo poslovalnico na Zgornji Muti že več kot 30 let, v njeno ureditev pa zaradi postopka denacionalizacije zadnja leta niso dosti vlagali. V novi poslovalnici, nahaja se v bližini sedanje enote, bodo po besedah direktorja Ponudbe Jožeta Planinšiča razširili in poglobili dosedanjo ponudbo blaga, večji poudarek pa bodo dali pakiranemu svežemu mesu. Dobrodošla novost za kupce bodo nakupovalni vozički, v katerih bodo lahko bližnji kupci blago odpeljali domov in jih kasneje vrnili. Ud) Posnetek: Franc Jurač »Veliko delaj, malo jej in bodi dobre volje« 96-letna cvetje Ana Buhner prejema Tako vsem, ki želijo dolgo živeti, svetuje najstarejša občanka Črne na Koroškem, 96. letna Ana Buhner. Občinski odbor za zdravstvo in socialno varstvo Črna je v novembru priredil srečanje občanov Črne, ki so preživeli več kot 80 let. Takih ljudi je v črnjanski občini več kot devetdeset, srečanja s prijatelji in sovrstniki pa jim predstavljajo posebna doživetja, ki prebijejo njihov sicer dolgočasen in ponavljajoč se vsakdan. Med povabljenci na srečanje v gostišču Drofelnik je izstopala Ana Buhner, ki je s 96 leti najstarejša občanka Črne. »Dosti je treba delati, malo jesti, pa dobre volje moraš biti,« je svoj recept za dolgo življenje razkrila Ana. ki staji predstavnici Območnega združenja RK, predsednica Ela Eenasi in sekretarka Meta Apohal, podaril šopek cvetja. Drugim so organizatorji poklonili prijetno popoldne, ki so ga oblikovali otroci iz vrtca pod vodstvom vzgojiteljice Metke Jagodič in glasbeniki Urška Predikaka. Alojz Pratnekar in Alojz Pudgar. Predsednica odbora za zdravstvo in socialno varstvo v Črni in direktorica ravenskega Centra za socialno delo Zmaga Prošt je ob tej priložnosti poudarila pomen srečanj starejših ljudi in vlogo njihovih aktivistk pri izvedbi vsakoletnih prireditev. Dejala je tudi, da je zaradi velikega števila starejših v občini Črna pomembno graditi mostove med njimi in mlajšimi generacijami. Voditelj kulturnega dela srečanja Aleš Moličnik je ob tem pripomnil, da se »pozna starost in rano otroštvo dobro ujemata, saj ni srečnejšega otroka od tistega, ki se lahko usede v babičino ali dedkovo naročje, še bolj srečni pa so babice in dedki, ki lahko pestujejo svoje vnuke.« Tekst in foto: Petra Lesjak PLAKETA ZA OBČINO RAVNE-PREVAUE Ob 30 letnici mednarodnih iger otrok je Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev v začetku novembra na svečani seji v Ljubljani podelilo priznanja slovenskim občinom, ki so igre doslej že organizirale, in zaslužena priznanja nekaterim posameznikom. Plaketo za Občino Ravne-Prcvalje je iz rok predsednika slovenskega in svetovnega združenja Jožeta Šaterja prejel župan občine Ravne-Prevalje Maks Večko. Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh $ TRDIM DELOM SO SE REŠILI STEČAJA Tovarna ivernih plošč iz Otiškega Vrha pri Dravogradu je največja tovrstna tovarna v Sloveniji in med največjimi v srednji in jugovzhodni Evropi. 179 zaposlenih na leto proizvede 100.000 m3 ivernih plošč. Oplemenitene iverne plošče delajo v štiridesetih različnih barvnih in lesnih odtenkih. Imajo eno najmodernejših formalnih žag, tako da lahko izrežejo iverko v velikosti, kot jo želi kupec. Njihove iverne plošče se uporabljajo predvsem za notranjo opremo stanovanj: za talne plošče, stenske ali stropne obloge in za omare. Leta 1993 je podjetje zašlo v velike težave. Tedanje vodstvo jim ni bilo kos, zato je v celoti odstopilo. Tovarna je dobila novega direktorja, Bojana Pogorevca, diplomiranega inženirja lesarstva. Bojan Pogorevc je bil v Tovarni ivernih plošč zaposlen že leta 1987 kot prvi tehnolog, kasneje pa kot vodja proizvodnje na liniji končne izdelave. Leta 1992 je podjetje zapustil, ker ni soglašal s poslovno politiko zaradi vodstva in se zaposlil na Republiški upravi za javne prihodke v Velenju. Oktobra 1993 seje vrnil v Tovarno ivernih plošč, tokrat kot direktor. Podjetje je bilo v skrajno slabi situaciji; poslovno in tehnološko je bilo v razsulu. Pogorevc je zbral okoli sebe ekipo strokovnjakov, ki jih je našel znotraj podjetja. S trdim delom je s to skupino strokovnjakov uspel podjetje spraviti iz slabe situacije. Osebno je obiskal vse kupce doma in v tujini in vse dobavitelje surovin in jih prepričal, daje Tovarna ivernih plošč resni poslovni partner. Z aktivnim pristopom tako na trgu prodaje kot tudi nabave so uspeli zaustaviti propadanje podjetja. Znotraj tovarne pa so zelo zaostrili tehnološko in delovno disciplino. Leta 1994 je eden od upnikov podjetja - Ljubljanska banka Koroška banka predlagala stečaj tovarne. Vendar je vodstvu uspelo s poslovnimi rezultati prepričati upnike, da se stanje v podjetju izboljšuje in do stečaja ni prišlo. Naredili so finančno reorganizacijo podjetja in s prisilno poravnavo začeli odplačevati dolg do upnikov. Do danes so te dolgove dejansko že izplačali. Od leta 1995 že poslujejo s pozitivnimi rezultati. Vsako leto za 20 odstotkov povečajo proizvodnjo. Letna realizacija v letu 1997 Tovarna je doslej ohranila 9.000 gozdov je znašala 27 milijonov DEM. Za letos načrtujejo preko 30 milijonov mark letne realizacije in v prvih šestih mesecih so dosegli že 16 milijonov DEM. Polovico svojih izdelkov prodajo na domačem trgu, polovico jih izvozijo. Izvažajo predvsem na Hrvaško, v Italijo, Makedonijo, Srbijo, letos tudi na Madžarsko. Večjih težav s plačili v državah bivše Jugoslavije nimajo, saj prodajajo zgolj kupcem, s katerimi sodelujejo že dlje časa, poleg tega a zahtevajo zavarovanje plačil z akreditivi, bančno garancijo ali avansom po naročilu. Zelje in potrebe so na trgih velike, zlasti v Srbiji. Toda s to državo še ni urejen plačilni promet, prihaja do blokad blaga na carini in podobno. Zato tja trenutno malo izvažajo. Včasih so bile iverne plošče zdravju škodljive, kajti vsebovale so preveč formaldehida. Zdaj že več kot deset let temu ni tako, pravi Bojan Pogorevc. Delež formaldehida v iverni plošči so zmanjšali za več kot desetkrat in že leta 1987 dosegli emisijski razred El, okolju prijazen izdelek, v skladu s strogimi evropskimi standardi. Nasploh zaščiti okolja v Tovarni ivernih plošč iz Otiškega Vrha posvečajo veliko pozornost. Za izdelavo ivernih plošč uporabljajo lesne ostanke in le še 15 odstotkov hlodovine in celuloznega lesa. Izračunali so, da so v 25 letih, odkar obratujejo, ohranili 9.000 ha gozdov. r Spoštovane občanke in občani! Tbdi leto 1998 je bilo za občino Dravograd srečno in uspešno leto. Storjenega je bilo veliko. Izkazalo se je, da marsikaj postorimo in dosežemo, če smo vsi za to. Uspešno je bilo tudi zaradi vašega sodelovanja in pomoči. Z letom 1998 se izteka tudi prvi štiriletni mandat po sprejetju nove lokalne samouprave. Tako smo konec letošnjega leta izpeljali volitve in izbrali ljudi za naslednja štiri leta. Upam in prepričan sem, da ste izida veseli in z njim zadovoljni. Za nas izvoljene je to predvsem nova odgovornost, nov izziv, nove obveznosti. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim za podporo na volitvah. To je podpora, ki obvezuje in zavezuje. Z dobrimi sodelavci in z vašo pomočjo bomo uresničili obljubljeno. Z zaupanjem, spoštovanjem, dostojanstvom in hvaležnostjo zaživimo novo leto sproščeni, ustvarjalni in srečni. Vsem občankam in občanom želim srečno, uspešni in zdravo zadnje leto tega tisočletja ter vesel in miren božič v družinskem krogu. V ŽUPAN OBČINE DRAVOGRAD Rado Krpač, dipl. ing. gozd. Naši kraji MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE DALO ZELENO LUČ ZA GRADNJO DOMA ZA STAREJŠE ORGANE DOM NA PREVALJAH BO! Prav vsak človek se boji temne misli, da bo nekoč, ko se bo starost dotaknila tudi njegovega življenja, postal osamljen, nemočen in sam sebi napoti. Strah ga je, da bo moral oditi, ko ne bo več pri roki njegovih najbližjih, ki bi ga utegnili varovati in skrbeti zanj, v kak oddaljen in nepriljuden dom starejših občanov, kjer bo z leti, ki se bodo odmikala brezdelno, nesmiselno in po polževo počasi, postal še bolj zagrenjen in samoten. Idejno programski načrt doma za starejše občane na Prevaljah je zato zasnovan tako, da upošteva prav vse morebitne pomisleke in zadržke starejših ljudi. Dom bo stal v resnično lepem okolju Na Fari na Prevaljah. Arhitekti so mu po tehtnem premisleku, ki je upošteval tudi vse prej naštete strahove in skrbi, izbrali čedno lokacijo na področju bivše vrtnarije, ki bo s svojim neokrnjenim naravnim okoljem in razkošnimi zelenimi površinami v resnici nudila varovancem bodočega doma maksimalno možno ugodje in prijetno počutje. Predvideno mesto lahko upravičeno imenujemo starejšim osebam prijazno okolje, saj se zemljišče, ki meri 15.000 kvadratnih metrov, razprostira na sončni legi v središču naselja. Na njem je dovolj dodatnih ravnih površin, ki bodo omogočile možnost sprostitve in neobremenjene mobilnosti tako oskrbovancem kot tudi njihovim obiskovalcem. Dom bo povsem zaščiten pred hrupom, ki ga bo povzročal promet iz naselja, a bo vseeno odlično navezan na nujno potrebno družbeno infrastrukturo, kot so tile objekti družbenega standarda, ki jih tudi starejši ljudje skoraj vsak dan nujno potrebujejo: trgovine, banka, pošta, gostilna, avtobusna in železniška postaja, cerkev, kulturni dom, športni štadion in podobno. Tisti oskrbovanci, ki bodo še bolj pri močeh, si bodo lahko privoščili tudi krajše ali sorazmerno daljše sprehode ali celo planinske izlete, saj jim bo iztočnica, kjer bo stal njihov dom, omogočala možnost poljubno dolgih sprehodov po zeleni dolini v smereh proti Stražišču, Brinjevi gori. Dolgi Brdi, Navrškemu vrhu, Zagradu in Kotu z razgledi do Strojne na severu ter košate Uršlje gore na jugu in mogočne Pece na zahodu. Dom za starejše občane bo namenjen krajanom celotne Mežiške doline. O tem so se dogovorili župani sedanjih občin v naši dolini. Upamo, da se boste v njem dobro počutili, saj vam bo prijazno in strokovno podkovano osebje nudilo ob nujni vsakodnevni materialni oskrbi tudi pisano pahljačo kulturnozabavne ter izobraževalne dejavnosti, delovne terapije ter najrazličnejših okupacijskih dejavnosti, rekreacije, športne dejavnosti, verske dejavnosti in dejavnosti za preprečevanje morebitne osamljenosti in utesnjenosti. Ko bo dom Na Fari zgrajen, bomo tudi v Mežiški dolini lahko s ponosom rekli, da imamo primeren prostor, kjer bodo vsi starejši krajani lahko starost preživeli v prijaznem domačem okolju in -kar je navsezadnje najvažnejše! - med domačimi ljudmi! Na tak način bo tudi njihovo življenje teklo naprej dostojno, saj bo čas na tem prostoru živahno utripal. Tako bo tudi moja, tvoja in njegova jesen življenja dobila lepše, zanimive in globlje smisle. Mirko Osojnik VSEBINSKA ZASNOVA DOMA STORITVE INSTITUCIONALNEGA VARSTVA V skladu z normativi in standardi na področju socialnega varstva in zdravstvenega varstva bo dom zagotavljal 190 osebam bivanje, prehrano, varstvo, zdravstvene storitve, nego ter organiziral dejavnosti za ohranjanje in spodbujanje psihične, fizične in duhovne kondicije oskrbovancev. DNEVNO VARSTVO Desetim starejšim osebam bo dom nudil dnevno varstvo. Za starejše osebe s posebnimi potrebami bo dana možnost, da preživijo določen čas dneva (dopoldan, popoldan, cel dan, nekaj ur dnevno) v zavodu, zvečer pa se bodo vračali na svoje domove. ZAČASNE KRATKORAJNE NASTANITVE V ZAVODU Zavod bo lahko nudil šestim osebam storitve začasne kratkotrajne nastanitve v zavodu. V izjemnih primerih bo dana možnost institucionalne oskrbe (do 14 dni) tistim starejšim osebam, ki bodo potrebovale takšno pomoč v primeru daljše odsotnosti njihovih sorodnikov (v času letnega dopusta) oziroma bi bilo smotrno in potrebno nadaljevanje intenzivne nege in oskrbe po končanem zdravljenju v bolnišnici (obdobje rekonvelascence), če je ni možno zagotoviti v okviru storitev javne službe za pomoč na domu. SERVISNE STORITVE ZA STAREJŠE OSEGE, KI BIVAJO V DOMAČEM OKOLJU Dom bo v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu v Mežiški dolini izvajal naslednje usluge: a) dnevna priprava 80 do 100 obrokov kosil (dietna prehrana) in • približno 60 starejšim osebam iz blokov za upokojence na Prevaljah omogočal prihajanje na kosilo v domsko jedilnico, • organiziral razvoz kosil za 30 do 40 oseb na njihove domove b) pranje in likanje perila za 20 do 30 oseb, c) kontrola merjenja krvnega pritiska (enkrat mesečno do 40 oseb), d) storitve pedikure, e) storitve masaže infizioterapije ter korektivne gimnastike (do 160 oseb na teden). Storitev fizioterapije je dimenzionirana za oskrbovance kot tudi za potrebe zunanjih uporabnikov po programu Koroškega zdravstvenega doma na Ravnah na Koroškem. DEJAVNOSTI ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH POTREB OSKRBOVANCEV IN OSTALIH STAREJŠIH OSEB Dom bo organiziral in izvajal naslednje dejavnosti: • kulturnozabavna dejavnost: pevska, glasbena, dramska, šah, praznovanja, prireditve, nastopi zunanjih gostov; • izobraževalna dejavnost: univerza za III. življenjsko obdobje, študijski krožki, predavanja, interesne študijske skupine, čitalnica; Tako bo izgledal dom za starejše občane na Fari na Prevaljah (dokumentacija Studia Varia Ravne na Koroškem) • delovna terapija in okupacijska dejavnost: interesne prostočasne zaposlitvene aktivnosti, pomoč osebju pri izvajanju nekaterih enostavnih opravil, delo na vrtu in v parku, oskrba domačih živali; • rekreacija in športne dejavnosti: pohodi, izleti, pikniki, športna tekmovanja, ogled športnih prireditev; • socialna dejavnost za preprečevanje osamljenosti in izolacije: skupine za samopomoč, medgeneracijsko povezovanje, osebni stiki z mladimi, družabni stiki s stanovskimi prijatelji (upoko jenci, invalidi, borci) in predstavniki dobrodelnih organizacij (RK, Karitas, Servis dobrote mladih); • verska dejavnost: maša, srečanje z duhovnikom, molitvene skupine. OSTALE NALOGE • predavanja, okrogle mize poučne informativne narave o: upoko jevanju, staranju in vsem, kar ga spremlja - za posebne ciljne skupine srednje generacije; • pridobivanje in usposabljanje zunanjih laičnih sodelavcev in sorodnikov za prostovoljno delo s starejšimi osebami; • strokovno usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje osebja zavoda; • uvajanje novih metod in oblik dela na področju dela s starejšimi osebami; • akcijske in evalvacijske raziskave ob uvajanju sprememb; • strokovno sodelovanje in povezovanje z izvajalci različnih programov za starejše osebe v Mežiški dolini. Stanko Kumprej KER MISLIMO L Sia ALNO. SMO ZMAGALI GLOBALNO. ISKRENA HVALA ZA ZAUPANJE, KI STE GA NA LOKALNIH VOLITVAH NAMENILI KANDIDATOM IN KANDIDATKAM LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC. MO LDS SLOVENJ GRADEC LDS ^ Liberalna demokracija Slovenije ) ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE __________Območna enota Ravne na Koroškem_________ Ob Suhi 1 Ib, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija Tel.: 0602/280-000, Fax: 0602/23-379 SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE! VAŠE ZDRAVJE IN ZDRAVJE VAŠIH NAJBLIŽJIH JE NEPRECENUIVO BOGASTVO. TEGA SE V NAŠI ZAVAROVALNICI ZAVEDAMO IN SE TRUDIMO, DA VAM PRI OHRANJANJU ZDRAVJA STOJIMO OB STRANI. PRVI SMO, KI VAM ZATO OB BLIŽAJOČIH SE PRAZNIKIH KLIČEMO: SREČNO IN PREDVSEM ZDRAVO NOVO LETO 1999 TER VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! Delava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Obmoine enote Ravne na Koroškem asse ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE USPEŠNI MUZIKANTI Ni še dolgo, odkar smo v Prepihu nazadnje pisali o Šibovnikih. Ansambel ŠIBOVNIKI je svojo glasbeno kariero začel na svojstven, mladostno razigran način in spomladi bo ob svoji že 15. obletnici zaokrožil del svojega ustvarjanja z izdajo zgoščenke, na kateri bo (tako so nam zaupali) vsaj 12 novih, še ne izdanih skladb. Člani ansambla pravijo, da so se vseskozi trudili, da bi bila njihova glasba čim bolj kvalitetna in ubrana. Leta igranja so jim dala veliko izkušenj in tako so nam spet pripravili dve lepi presenečenji. Na festivalu v Cerkvenjaku (v živo ga je predvajal Radio Maribor) so prejeli drugo nagrado strokovne žirije za skladbo Ne cagaj, ljubček moj (B. Rošker, F. Ankerst). Ravno tako pa so se fantje skupaj z gostjo Alenko odlično odrezali na letošnjem 29. Ptujskem festivalu, kjer so nastopili s skladbama Ne cagaj, ljubček moj in Tip kot kip. Za obe jim je glasbo napisal znani mariborski glasbenik Boris Rošker, besedilo pa Franc Ankerst. Osvojili so SREBRNEGA ORFEJA, na kar so člani ansambla še posebej ponosni. Pa še to: Njihovo prijateljico, pevko Alenko iz Maribora, smo lahko v živo videli z njimi na humanitarni prireditvi KOROŠKA POJE v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah. ATE S computer s Trg svobode 8, Ravne na Koroškem Tel/fax 0602 23-251, e-mail: duka@sgn.net S YSTTIEM MU ITJM PENTIUM II EX/LX AGP ATX INTEL PII 333 Mhz CELERON RAM SIMM 64 MB DIMM 10 ns MEHKI DISK 3.5' 1.44 MB TRDI DISK 6.4 GB IDE UDMA 3D GR.POSP 1740 8MB AGP MONITOR 15’ MPRII TC092 OHIŠJE MIDI TOWER TIPKOVNICA BTC WIN 95 SLO MIŠKA BTC PODLOGA ZA MIŠKO ZVOČNA KARTICA SB 16 bit 3D ZVOČNIKI 120 W STEREO CD ROM 40X IDE 6000 kb/S NAVODILA IN TEHNIČNA DOKUMENTACIJA - Čeki: 15 x 12.180,00 - Gotovina: 154.900,oo ST3TIEM M3 3DD PENTIUM II EX/LX AGP AT INTEL PII 300 Mhz CELERON RAM DIMM 32 MB 10 ns MEHKI DISK 3.5' 1.44 MB TRDI DISK 3.2 GB IDE UDMA 3D GR.POSP 1740 4/4MB AGP MONITOR 15’ 0.28 MPRII TC092 OHIŠJE MINI TOWER TIPKOVNICA BTC WIN 95 SLO MIŠKA BTC PODLOGA ZA MIŠKO ZVOČNA KARTICA SB 16 bit 3D ZVOČNIKI 70 W STEREO CD ROM 32X IDE 4800Mb/S NAVODILA IN TEHNIČNA DOKUMENTACIJA - Čeki: 15 x 9.670,00 - Gotovina: 122.900,oo PRAVA KRAVATA ZA PRAVO OSEBNOST azvila se je iz rute, zložene pod srajčni ovratnik in prosto padajoče ■ na prsi. Na prelomu 18. v 19. stoletje je pomenila nepogrešljiv modni dodatek in statusni simbol imenitnežev. Postopoma se je razvila v I % ukrojeno kravato, kot jo poznamo danes. Odkar se je prvič pojavila v oblačenju, predstavlja simbol moške elegance. Kasneje je večkrat prešla tudi v žensko oblačenje, predvsem kot trend, nikoli pa kot dolgotrajna moda, ki bi prekrivala mesto ženske zapeljivosti - dekolte. V svoji zgodovini je nastopala v najrazličnejših dolžinah, širinah in materialih, od kratkih in zelo širokih z velikim karo vzorcem, pa do izredno tankih in dolgih usnjenih kravat, ki so prešle tudi v obliko vrvice. Že od nekdaj so za najimenitnejše uporabljali pravo svilo, kar velja še danes. Iz rute se je skoraj istočasno razvil nam enako poznan metuljček. Danes ga srečujemo le ob izjemnih, posebej slovesnih priložnostih, za razliko od kravat, ki so postale v kombinaciji s klasičnimi suknjiči že vsakdanja in obvezna garderoba raznih biznismenov. Kravate se prodajajo pod imeni vseh modnih kreatorjev v pripadajočih kolekcijah z oblekami, pasovi, denarnicami in čevlji, celo z urami, dežniki, parfumi in očali. Ponudba je pestra tudi znotraj posameznih proizvajalcev. Nekatere kravate so zelo izpovedne, nosijo zanimive in slikovite zgodbice najrazličnejših vsebin, druge pa so preprosto enobarvne, drobno pov-zorčene in, pozor - svetleče. V zadnjem času vse bolj moden dodatek k elegantnim moškim oblekam se mora v prvi vrsti ujemati s celotno podobo tistega, ki jo nosi, se pravi z njegovim stilom. Za učinkovit nastop in osebni imidž postaja vse pomembnejša izbira prave kravate za pravo osebnost, pravo garderobo in pravo priložnost. Paziti je treba, da se morebitni vzorec suknjiča ali srajce in kravate med seboj ne izpodbijata, ampak da dominira le eden izmed njiju. Živobarvne in ekspresivne primerke si lahko privoščite, če se temu primerno počutite in ste prepričani, da ste kos tisočim pogledom, ki se bodo znašli na vaših prsih. Odločitev prilagodite ustrezni priložnosti in upoštevajte pravilo harmonije, ko izbirate pripadajočo garderobo. Nasvet: preden jo snamete, razvežite vozel, sicer bo naslednjič zmečkana, njena oblika in vozel pa ne bosta učinkovala v smislu njenega poslanstva - elegantce. Moda SKRIVNOST Najbolj modna, za nekatere pa najbolj pusta barva v sebi skriva veliko bogastvo - barvni spekter od rumene, oranžne, rdeče, do vijolične, modre in zelene. Tukaj se začne prava pustolovščina - sivo barvo dobimo, če med seboj zmešamo vse osnovne barve .seveda v ustrezni količini, nešteto sivih odtenkov pa nastane tudi s postopnim mešanjem črne in bele. Tiste sivine, ki nastopajo v naravi in v barvah raznih materialov, tudi oblačil, pa največkrat niso le mešanica črne in bele, kot bi bilo pričakovati, ampak vsebujejo še odtenke drugih barv, četudi gre za neznatne nianse. Take sivine so bolj učinkovite, izražajo nekaj več, ker niso puste in pravilne. Zelo težko jim določimo vrednost oziroma jih opredelimo v barvno lestvico. Siva površina zelo različno učinkuje v kombinaciji z osnovnimi barvami. Če jo obdamo z npr. rdečo površino, bo učinkovala bolj zelenkasto in hladno, se pravi obratno - rdeča in zelena barva sta nasprotni barvi. Prav tako sta nasprotni barvi oranžna in modra (topla in hladna) ter rumena in vijolična (najbolj svetla in najtemnejša osnovna barva). Nasprotja se izničijo, če barvila med seboj mešamo - vsaki dve nasprotni barvi se zmešata v sivo. Te izkušnje lahko s pridom uporabimo pri barvanju, pletenju iz meliranih niti (dvojna nit, katerih barvi se v drobni strukturi med seboj optično pomešata), pri kombiniranju oblačil, in prilagajanju barve polti. Če je barva obraza npr. bledo rdečkasta, jo bomo z izbiro oblačila v zeleni barvi le še poudarili, medtem ko bo ustrezna topla barva delovala bistveno manj dramatično. Bleda in nežna polt ne prenese temnih tonov in črne, medtem ko zagorelemu obrazu manj pristajajo medle, sivkaste in neizrazite barve. Pri vsem tem seveda igra pomembno vlogo tudi barva oči, tu pa se prične že umetnost ličenja... Igranje z barvami lahko postane prava zabava, učinkovita izbira pa zahteva dobro poznavanje barvnih pravil. Novi modni trendi, ki ponujajo poplavo sivin in srebrnih odtenkov, so za kombiniranje oblačil zelo zahtevni, kajti lažje je usklajevati npr. kontrastne barve, kot pa dve podobni, sivi, ki nista popolnoma enaki med seboj. Ena vleče na vijolično, v drugi prepoznamo odtenek zelene. Zelo sta si podobni, pa vendar ne gresta skupaj. Kaj storiti? Včasih je bolje izbrati popolnoma drugačno barvo za kombinacijo, kot pa takšno, ki se le malo razlikuje od osnovne. Modni oblikovalci se pri nevtralni barvi izživljajo v strukturi materiala, se igrajo z leskom modnih kovinskih odtenkov in obliko kroja, ki soustvarja dogajanje na modelu. »Minimalizem na pohodu« je torej zašel še v barvno lestvico in se ustavil nekje v njenem središču. Tam bo pričakal tudi Novo leto, zadnje v našem pestrem tisočletju. PRI SKITKOVIH NA BREZNICI KMETJE NA BREZNICI IN BRINJEVI GORI Sl ŽELIJO ASFALTNIH CEST, ODVOZA ODPADKOV. ZA ŠOLARJE NEPOPISNO VESELJE, KER JIH V ŠOLO IN DOMOV VOZI ZASEBNIK S KOMBIJEM. Življenje je lepo tudi na kmetijah. Kmet je, kot pravimo, samostojen, delo pa ga priganja kar samo. Tudi ob praznikih, nedeljah. Mnogim je takšen način dela zlezel že v meso in kri. Še posebej, če morajo že kot otroci doma poprijeti za vsako delo. Danes pa je tudi delo na kmetijah mnogo lažje kot nekoč, pomagata jim vse sodobnejša kmetijska mehanizacija in agrotehnika. Zadnjič smo obiskali domačijo Ulcijevih na Zelen Bregu, tokrat pa nas je pot vodila v Breznico nad Prevaljami. Ne da bi se prej najavili, smo se ustavili na lepo urejenem kmečkem dvorišču pri Jelki in Rudiju Domeju, p. d. Skitku. eseda je dala besedo in kmalu sva bila z gospodarjem Rudijem v prijetnem pogovoru. O čem drugem bi se naj pogovarjala kot o kmečkem delu in življenju na več ali manj samotni kmetiji, ki jo okrog in okrog obdajajo lepi gozdovi. Razlika je morda le v tem, da Skitkovi žal nimajo svojega gozda. Imajo pa šest hektarjev obdelovalne zemlje, senožeti, kjer pridelujejo krompir in koruzo. Pridelovanje žitaric so opustili, ker, kot pove Rudi, ni prave računice. Zato imajo v hlevu dvanajst govedi. Mleka ne oddajajo, ampak zna gospodinja Jelka pripravljati odlično skuto, po katero prihajajo gospodinje s Prevalj kar na dom. Preden je Rudi postal kmet, je bil zaposlen v TRO na Prevaljah, pozneje na kmetijski zadrugi kot gozdni sekač. Nekega dne se je odločil ter od Marije Lahovnik kupil povsem opuščeno kmetijo v Breznici. Po prevzemu kmetije seje najprej odločil, da povsem obnovi razpadajoče gospodarsko poslopje s hlevi in silosi. Na vrsto je prišla domačija, stara kakšnih 150 let. V njej je uredil tudi centralno kurjavo, veliko dela pa mu je dala sanacija zaraščenih njiv in senožeti. Skratka, delaje imel čez glavo, in tudi skrbi, vendar pa trdno voljo, da svojo kmetijo spravi na zeleno vejo. S pomočjo pridnih rok svoje žene mu je to tudi uspelo. Skitkova družina šteje šest članov. Trije otroci obiskujejo osnovno šolo na Prevaljah. Ob našem obisku jih ni bilo doma. Gospodar oziroma oče pa je povedal, da od kar jih v šolo vozi zasebnik s kombijem, vsi radi hodijo v šolo, saj se odpeljejo takorekoč od hiše in se tja s pouka tudi vrnejo. To je za otroke v Breznici brez dvoma velika pridobitev, ki soje veseli tudi starši otrok. Naš pogovor se je vrtel še okoli ekologije. Rudi meni, da bi bilo mogoče, da bi komunalno podjetje lahko organiziralo odvoz smeti in drugih odpadkov tudi s kmečkega podeželja, tako da bi na določenih mestih postavilo svoje kontejnerje, kamor bi okoliški kmetje dostavljali vse odpadke - tudi tiste, ki se že dolga leta žal nahajajo v bližnjih gozdovih, grapah. Komunalci bi te odpadke ob določenih dnevih odvažali, na mesta pa postavili prazne kontejnerje. Prepričan je, da bi stroške odvoza vsi radi plačali, kot jih plačujejo pač ljudje v naseljih. In naši gozdovi, tudi njive, bi bili lepši, prijaznejši za okolje. Ne smemo namreč pozabiti, da s Prevalj pa tudi z Raven prihaja na Rudi Dome], p. d. Skitek Domačija je stara 150 let, a jo je novi lastnik povsem obnovil. Brinjevo goro mnogo romarjev in turistov in resje za marsikaterega popotnika neprijetno (morda tudi za kmeta, gospodinjo), ko obiskovalci vidijo pravi nered na domačih dvoriščih. Vse to bi odpadlo, če bi komunalci poskrbeli za odvoz smeti in nesnage tudi s kmetij z naših okoliških hribov in dolin. Morda bi se morala z Skitkom najprej pogovarjati o tem, da si vsi še kako želijo, da bi dočakali velik dan, ko bi tudi do kmečkih domačij modernizirali cestno omrežje, da bi glavne cestne žile asfaltirali. Upati je, da bo za to morda res v prvi vrsti poskrbela novo ustanovljena občina na Prevaljah, s pomočjo vseh tistih, ki si želijo lepšo cestno povezavo z dolino in v svet. Tako delajo tudi drugod in uspehi so vidni. Življenje na kmetijah je potem kot sveži dan, ko se z veseljem ozrejo po skupnem uspehu. Zapišimo še, da poštar prihaja in prinaša pošto k Skitkovim vsak delovni dan. Franjo Hovnik PODZEMLJE PECE Rudnik svinca in cinka v zapiranju Mežica Glančnik 6, Mežica Tel.: 0602 35-110 NAŠIM PRIJATELJEM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBISKOVALCEM MUZEJA PODZEMLJE PECE ISKRENA HVALA ZA SODELOVANJE V LETU 1998. NAJ BO NOVO LETO 1999 ŠE BOLJ USPEŠNO! VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE V OŽIVLJANJU TRADICIJE RUDARJENJA POD PECO, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA. Delavci Rudnika svinca in cinka Mežica POKLICNA IN ZAŠČITNA OBLAČILA. ZAŠČITNE ROKAVICE IZBERITE, NAROČITE! < ID 01 (D 7 0 N< oi V Preventu vas oblečemo : v željene barve, v oblačilo z vašim znakom, v posebej za vašo dejavnost prilagojen model... Zaupajte nam svoje potrebe in želje, z veseljem jih bomo uresničili! ® prevent zagotovljeno zadovoljstvo 3 01 T ID (X 3 0 3 PREVENT d.d„ PC MISLINJA Gozdarska cesta 38, SI-2382 Mislinja Tel.: 0602 56 079, fax: 0602 56 082 h(0 Računalniški ingenering Vili VELER s.p. W SOFTWARE, ili RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S.P NAŠO PROGRAMSKO OPREMO LAHKO KUPITE PO UGODNIH CENAH NOVO • NOVO - NOVO - NOVO NUDIMO MOŽNOST NAJEMA PROGRAMSKE OPREME za okolje DOS, Windows 95/98 Zagotavljamo stalen servis in usklajenost programske opreme s predpisi in s slovenskimi računovodskimi standardi. Pokličite nas. zahtevajte cenike in kataloge. Se priporočamo! Računalniški ingenering Vili VELER s.p. W S0FTWAR Javornik 44, 2390 Ravne na Koroškem. SLO TEL./FAX:0602 21277-GSM: 041 643 885-E-Mail: vìli.velerQ siol.net HRIBAR POZNA KOROŠCE Koroški radio Slovenj Gradec je letos drugič pripravil Miklavžev koncert s priljubljenimi pevci in ansambli in s povezovalcem, večno humornim Sašom Hribarjem. Z izborom nastopajočih in z vodenjem je očitno zadel v polno, saj je mnogoštevilna publika uživala od začetka do konca. Hribar pa ne bi bil Hribar, če si ne bi mimogrede privoščil katerega od prisotnih v dvorani. Nekatere očitno dovolj dobro pozna sam, za druge ima dovolj dober posluh, da kaj navrže, za tretje pa bodo na prihodnjem koncertu prihodnje leto kar organizatorji priskrbeli seznam posebnosti. V Hribarjevi obdelavi takšnih podatkov zna biti prihodnjič še bolj zabavno. v_____________________________________________________y NATROSIL JIH JE... / fT • A % Z očali vidiš bolje, a nič boljšega. ^ Nenačrtnosti so pogosto načrtovane. Kultura ni potreba, je motiv. Modre kuverte so modra naložba. Sposobnosti delajo, ambicija doktorira. Poštenost izgubi nedolžnost, ko ji laž prvič plača pijačo. NIKO ../ V wmtÉ. m immB -TO JE ZDAJ VPRAŠANJE Slovenjgraški podjetnik Matjaž Gostenčnik seje že pred časom posvetoval z numerologijo glede črk v svojem priimku in se pozanimal, kakšen boljši priimek bi mu prinesel več sreče. Dobil je nasvet, naj v priimku, zaradi skladnosti in ritma, izpusti črko N pred Č-jem; to da je tudi bolj elegantno, kot se za podjetnika tudi spodobi. Torej namesto GOSTENČNIK GOSTEČNIK. Tako je storil in upal, da bo tudi na volitvah z novo oživljeno stranko SOPS požel uspeh. Nov priimek pa mu žal ni prinesel uspeha. Morda zato ne, ker se volivci niso mogli odločiti, ali naj glasujejo za Gostenčnika ali Gostečnika. Sicer pa se tudi sam še ni navadil na nov priimek in se je v predvolilni oddaji na Koroškem radiu uvodoma predstavil kot Gostečnik, poslovil pa se je kot: VAŠ GOSTENČNIK. Praznoval je tudi velik ljubitelj ravenskega lokala Pod Uršljo - KNOKA. Tu je razlika v primerjavi s sliko petletnega fantiča že očitna, zato te primerjave ne bomo objavljali. Izdajmo le vzrok za slavje: Knoka je pred dvema tednoma srečal Abrahama. Otroci v dravograjskem vrtcu na Robindvoru so navdušeno občudovali torto, na kateri je bil napis posvečen 20. obletnici vrtca. Slaščica seveda ni dolgo vzdržala lačnih oči in ust nadobudnih cicibanov. Maturantje ravenske gimnazije - generacija 73 so se zbrali na svečani obeležitvi 25. obletnice polaganja zrelostnega izpita. Na slikah je le eden od treh razredov iz te generacije in primerjava pokaže, da so si obrazi po četrt stoletja še presenetljivo podobni. Predvsem pa so ostala srca mlada, so družno ugotavljali sošolci na slovesnem večeru v gostilni Brigita. © © ® Baje da dolgo ne bomo sprejeti v EU, saj se nas zahodnoevropski kmetovalci strašansko bojijo. Prepričani so, da imamo blazno razvito kmetijstvo, ker imamo toliko cepcev. © © ® Le kaj je tako močno vplivalo na prvaka SLS, da si postaja vse manj podoben? © © © Pred volitvami so dravograjski moguli družno obsodili anonimke. Če bi bila pisma podpisana, bi pa pisce. © © © Število prejemnikov pokojnin se je letos povečalo. Ni čudno, saj se upokojenci hitreje rojevajo, kot pa umirajo. © © © Grozi slovenjgraški bolnišnici ukinitev nekaterih oddelkov? Če že imamo zaradi onesnaženega okolja v Mežiški dolini povečano število bolnikov, naj tega ljudje ne ugotovijo v "domači" bolnišnici. © © © Bojim se, da ne bo toliko slabega v DDV kot v DDDV (dodatnemu davku na dodano vrednost). © © © Edina koroška poslanka drži besedo. Kaže, da ji bo uspelo spraviti v Radlje celih 31 milijonov državnega kapitala. © © ® Vsak tretji Evropejec je rasist. Ostali pa so "liber alles". © © ® Korošci smo dobili dve novi županski plači. © © © Nihče ni pripravljen ne plačati in ne vračati, revanšizma pa je povsod polno. © © © ___________________________________________________________________J Zimsko veselje je tu in otroci se veselo sankajo. Pri sankanju jih je našel tudi naš fotograf, ki jih je takole ujel v svoj objektiv. Če se bo punčka na sliki prepoznala in se s PREPIHOM oglasila v urarstvu in zlatarstvu pri Stanku Planinšcu v slovenjgraški Katici, jo čaka lepa novoletna nagrada. Stanko Planinšec, ki bo v teh dneh v vlogi Božička, bo mali nagrajenki podaril zlate uhane. URARSTVO IN ZLATARSTVO PLANINŠEC V SLOVENJGRAŠKI KATICI VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO 1999 LETOI Uredništvo Prepiha pa se gospodu Stanku Planinšcu lepo zahvaljuje za sodelovanje v nagradni igri Poiščite se v Prepihu, saj je prispeval največ nagrad, ki so jih prejeli sodelujoči v tej naši priljubljeni rubriki. in prepihane čveke Pregled ‘92 Novo leto je pred nami, staro jemlje zdaj slovo, pa poglejmo, kaj je dobrega, kaj je slabega bilo. Avto leta januarja je dobil slovenski rod, da bi se čim manj vozili, pa zapore cest povsod. Vlada piskrček pristavi in nas brž razveseli: pokojninskega sistema nam razpad vse bolj grozi. V februarju vse glasneje odcepitve odmevajo želje, Prevalje bi šle na svoje, Ribnica za njimi če. Olimpijske zimske igre kar pospravimo v predal: so bile velike želje, a Bog nam ni kolajne dal. Marca spet afera nova ta naš narod razdrobi: Strelnikoff izdal je ploščo z Marijo na naslovnici. Je SDS zahtevo svojo v parlamentu nam podala, da bi lahko na naše stroške po televiziji lagala. Aprila kartica v zdravstvu nas močno razveseli, Cerkev pa zahteve svoje strašno hitro spet množi. Janša pridiga v cerkvi, kar tako zjezi Boga, da se ta njegova jeza v Posočju še sedaj pozna. Maja se začel safari je v teh krajih čisto nov, se država na voznike je pognala v divji lov. Za nameček še afera s financiranjem iz Leka, spet morala ni pomembna, saj človeka dela obleka. Junija Troha nam odkrije vse vojaške lumparije, da pa bo bolj polna mera, vojska se reorganizira. V Ameriko je šel žerjav, a Mississipi mu ni plavat dal. Da fotografe razvedrimo, novo osebno še dobimo. Julij, srečni čas dopusta, za zajtrk Jutranjik pohrusta, bolniki cepajo kot hruške - zdravnik ne potrebuje puške. In Esmeralda, vsem nam mila, nam nežna čustva je zbudila. V Posočju obnova je zastala, spet je oblast vse zastala. Že nas osrečil je avgust, ki je navadno mesec pust. Da bi Slovenec bil bolj fin, pač tihotapi heroin. Slovenci pijemo na eks, drugi gredo se oralni seks. So v Celju že odkrili bike, ki rušili so spomenike? Pozimi bodo časi hudi, se opozicija ponudi, da s kurjavo nam pomaga - že Gabra prav vneto žaga. A za nameček teorija, da se poštenost bolj razvija, če si izžrebamo sodnike. September naj bo brez replike. Oktobra zopet novo stanje: ne bo šel Krapež v stanovanje, na prvih Štukljevih sto let se zbral je ves slovenski cvet. V parlamentu je veselo: Kacin si je nabavil DELO in Hvalico je z njim seznanil - še sreča, da ga ni bolj ranil. Novembra spet je pesem stara, Evropa močno nas okara. Da parlament ugled si reši, sprejem vseh zakonov pospeši. Se bije bitka prav srdita okrog reklamnega korita. »Kdo več dobil je od kolača, Šetinc al' Slivnik?« to se vpraša. Volitve srečno so za nami, že končan je drugi krog, eni zmage so pijani, narod še naprej ubog. Vsi decembrski svetniki križem našim niso kos, saj jih skupaj z nami vsemi oblast povlekla bo za nos. Pa nalijmo si kozarček, da vsaj težje ne bi b'lo, če premislimo natančno, še kar dobro je bilo. Zdaj »na zdravje« in izpijte, glavobola se pazite! Kronik Družabna kronika PREPIH VRHUNSKA MODNA REVIJA Na predvečer Miklavža je lastnica Studia mode Vida v slovenjgraški Nami organizirala elitno modno revijo, na kateri so sodelovale priznane slovenske manekenke. Gospa Vida Pečnik je s to prireditvijo zaokrožila desetletnico uspešnega dela svojega studia, kije na področju modnega ustvarjanja oral ledino na Koroškem. Presenečenje modne revije je bila predstavitev blagovne znamke VIDA EXCLUSIVE, ki je plod lastnega dela gospe Pečnik. To je predvsem linija za ženske s posebej izostrenim občutkom za oblačila, za ženske torej, ki znajo opaziti drobne stvari, ki drugim običajno ostanejo prikrite. Linijo Vidinega oblikovanja odlikujejo dražji materiali, dodelan design, zanimivi zaključki in prefinjeni dodatki. To so tudi elementi, ki uvrščajo novo blagovno znamko v višji cenovni razred. Večer v slovenjgraški Nami je bil bil pester, videli smo tudi Miklavža in parkeljne, do zgodnjih jutranjih ur pa sta zadovoljne goste zabavala Natalija Verboten in Miran Vavče. PREPIHANE ČVEKE Nova ravenska županja Ivana Klančnik je volilni golaž kuhala kar doma: v novi posodi, ki jo je dobila ob upokojitvi. Turili li praksi 1. SLS gre na Koroškem kar dobro: imajo dve župapji. 2. SLS gre v Sloveniji zelo slabo: ministre iščejo že lokalni aktivisti. 1239 3a wtliiKy'i' Štirje kandidati, ki so v drugem krogu volitev izpadli, so si prihranili vino za novoletne praznike. Kje si, Koroška? Založbi CERDON1S je uspelo napraviti, kar politikom še nekaj časa ne bo. Namreč, združiti dvanajst koroških občin na enem mestu v veliki »pokrajinski« turistični koledar. En izvod bodo zagotovo prihranili tudi za prestolnico, kot pripomoček pri večni razlagi, da poznamo avstrijsko Koroško in Koroško, ki je tukaj (in zdaj) in je, se razume, tostran državne meje. v v v PRI ROJEKU V STRAZISCU NAD RAVNAMI Na sončni strani, v Stražišču nad Ravnami, stoji sicer trdna kmečka hiša kot toliko drugih, ob kateri si mlad gospodar NIKO HUDOPISK gradi novo, ki bo, vsaj tako upa, v letošnjem letu že povsem dograjena. Z njim živi še njegova mati Marija, ki bo letos zaokrožila 70. pomladi svojega življenja. Ob našem obisku sta z materjo ravno pobirala jabolka, ki so letos izredno dobro obrodila, vendar si je Niko vzel nekoliko časa, da smo za domačo mizo malce pokramljali. Se prej je prinesel na mizo svež in sladek jabolčnik, mati pa je pristavila kruh in domače klobase, takšne, ki jih ni treba kuhati. Naš sogovornik je med drugim povedal, da je moral kmetijo prevzeti tako rekoč preko noči. Bil je mesec maj leta 1980, ko je prišel od vojakov. Njegovo veselje pa ni dolgo trajalo, kajti ravno na njegov rojstni dan, ko je izpolnil 20 pomladi, so očeta Rudolfa položili k večnemu počitku. Niko, čeprav kar malce neizkušen v kmetovanju, je moral doma poprijeti za vajeti ter pričeti gospodariti. Prizna, da so mu bližnji kmetje - sosedje v marsičem svetovali, pomagali, kajti njegova kmetija obsega kar 32 hektarjev površin, od tega je 22 ha gozdov, v glavnem iglavcev. Letno lahko poseka od 60 do 70 kubičnih metrov lesa. Posek in spravilo do kamionske ceste opravi kar v lastni režiji. Ni pozabil povedati, da mu precej pomaga njegov brat Edo, ki pa ima tudi sam svojo kmetijo. Prav tako pride s Prevalj njegova sestra Nada, da doma marsikaj postori, predvsem pa zna speči izredno okusen kmečki kruh. Ker pa se od prodaje lesa ne da živeti, imata z materjo doma tudi nekaj glav živine. Načrtujeta preusmeritev na krave mlekarice, žal pa vsega ni mogoče postoriti preko noči. Ni dovolj denarja, nikakor pa se ne želita zadolžiti. Proces zamenjave oziroma nabave krav mlekaric bo zato na kmetiji potekal postopoma. Ko smo odhajali, je beseda nanesla še na to, da bi na domačiji rabili mlado gospodinjo. Še posebej, ker materi moči že NIKO HUDOPISK, p.d. Rojek: »Ko mi je bilo vsega dvajset pomladi, sem moral prevzeti kmetijo.« pojenjujejo. Oba, Niko in Marija se tega zavedata, vendar, kot sta povedala, mlademu gospodarju primanjkuje časa, da bi odšel »na oglede« ter si našel ženo in gospodinjo. Potem pravita, bi bilo na njihovi kmetiji življenje mnogo lažje in lepše. Upajmo, da se njima bo tudi ta želja kmalu uresničila. Franjo Hovnik Občina Ravne na Koroškem Krajankam in krajanom Raven in okoliških krajev se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje na letošnjih volitvah. Vaše zaupanje terja tudi odgovornost mene kot županje, vseh članov občinskega sveta in delavcev občinske uprave. Pogumno stopimo v novo leto 1999 in ga s skupnimi močmi preživimo uspešno za naš kraj, železarno, ljudi. Vsem vam želim prijetne božične in novoletne praznike. Enake želje sporočam občanom sosednjih koroških občin ter našim sodelavcem in prijateljem izven Koroške. SREČNO 1999! Županja Občine Ravne na Koroškem Ivanka Klančnik Avtomobilizem PREPIH Prispeli smo do prve švedske avtomobilske znamke, ki jo bo obdelala naša Avtomanija. Ta znamka slovi po zelo varnih avtomobilih in škatlastih oblikah. Brez dvoma ste že ugotovili, da ciljam na Volva. ZGODOVINA Pisalo se je 27. leto tega stoletja, ko sta v mestecu Goeteborgu na Švedskem dva mlada moža, konstruktor Gustav Larson in poslovnež Assar Gabrielsson, ustanovila novo avtomobilsko znamko. Kot prvi je s tekočega traku pripeljal Volvo s serijsko oznako OV 4, katerega se je prijel vzdevek Jakob. Poganjal ga je štirivaljnik z 28 konjskimi močmi. Iz lesa narejena karoserija je bila prevlečena s pločevino, ki je je očitno zmanjkalo za streho. Kako si naj drugače razlagamo izdelavo kabrioleta na enem najbolj mrzlih delov matere Zemlje? Očitno pa je Švede kaj hitro zazeblo, kljub platneni strehi, in le kakšno leto kasneje so predstavili limuzino na osnovi Jakoba, imenovano PV 4. Kvalitetna izdelava in robustnost sta razširili ime Volvo po celi Skandinaviji in severni Evropi. Leta 1929 so predstavili prvi šestvaljnik s 55 KM. V tridesetih letih so model PV 651 že opremili s hidravličnimi zavorami in hidravličnim menjalnikom. Morda ne boste verjeli, ampak Volvo je leta 1935 predstavil model Carioeca, ki je bil oblikovan po zakonih aerodinamike. S 84 KM močnim šestvaljnikom in posamičnimi prednjimi vzmetmi je poskrbel za izredno udobje in za tiste čase zelo dobre vozne lastnosti. Na žalost ima vsaka dobra stvar svojo ceno in ceno tega modela je v treh letih plačalo le dobrih 500 kupcev. 1944. leta je Volvo predstavil senzacionalni model PV 444 s školjčno karoserijo, varnostno kletko in laminiranimi stekli. Dobil je tudi nagrado za zelo lepo oblikovan avtomobil. Oblika je bila dovolj dobro zasnovana, da se je času upirala celih 21 let. 1966. je sledil Volvo, kot ga videvamo še danes ponekod na cestah - dolg, škatlast in zelo varen. Do takrat so pri Volvu že predstavili kup varnostnih dodatkov: 1957. prednje varnostne pasove, leto kasneje zadnje varnostne pasove, sledilo je ogrevanje zadnjega stekla, dvojni krožni zavorni sistem, ojačitveni lok v strehi ter prednji in zadnji del vozila, ki blažita udarec ob trku. Leta 1967 so vgradili prednje vzglavnike, leta 1972 otroški sedež in varnostno zaklepanje zadnjih vrat za otroke. Tem patentom so sledile še bočne ojačitve, blažilen volanski obroč, brisalci prednjih luči, meglenke, opozorilne luči v vratih. Leta 1984 so vgradili ABS, leto kasneje traction control, tretjo zavorno luč in air bag, leta 1989 zat-egovalce varnostnih pasov. Sovoznikov air bag je prišel na vrsto leta 1992, dve leti kasneje pa še bočni air bag, vgrajen v sedež. Se morda sprašujete, od kod toliko patentov na področju varnosti? Pri Volvu imajo posebno terensko ekipo, ki si ogleduje nesreče njihovih vozil in jih analizira, rezultate pa prenese v prakso v obliki raznih izboljšav - med zadnjimi je tudi tako imenovana bočna zavesa, vgrajena v novi S 80. Omeniti moram prototip, ki gaje Volvo predstavil leta 1993 pod imenom ECC oziroma enviromen-tal concepì car. Po primerjavi fotografij tega prototipa in novega S 80 je razvidna izrazita podobnost. Ta konceptni avtomobil je poganjal elektromotor, ki se je polnil z generatorjem s pomočjo plinske turbine. Onesnaženje bi bilo le polovično v primerjavi z normalnim, enako velikim avtomobilom. Volvo je v preteklih letih dosegel tudi lepe uspehe v turnem prvenstvu z modelom 850 in tako nakazal na svojo športno plat. Zato se ne gre čuditi, da so pri razvoju coupeja C 70 k sodelovanju povabili znano angleško znamko TWR, poz- nano iz formule 1. OBLIKOVANJE IN RAZVOJ Tisti, ki ste še pred petimi leti lahko rekli, da pri Volvu ni govora o oblikovanju, temveč o škatlastem rezanju pločevine, ste danes gotovo srečni, da so Švedi pričeli uporabljati krivuljnike. Neoriginalnosti Volvu ne moremo očitati, vedno so bili robustni, varni, usmerjeni na družinske očete in predvsem cenjeni v obliki karavanov. Za te pa je idealna oblika ravno škatla. Logično, mar ne? Sploh če upoštevamo, daje škatlasta oblika zelo čvrsta. Vse lepo in prav, sploh v Ameriki, kjer so Volvi lepo sovpadali s škatlastimi cestnimi križarkami. Kako pa je z Volvi v Evropi, se utegnete vprašati? Do pred kratkim so tu le redki mladi poslovneži in športno orientirani kupci pogledali za Volvom. Danes pa je to skoraj glavna ciljna skupina. Leta 1990 so pri Volvu pričeli s projektom V 40, iz katerega sta nastala V in S 40, prva znanilca nove oblikovalske filozofije. Pri tem so začeli uporabljati nove oznake: S za limuzino, V za karavan in C za coupé. Le leto po pričetku tega projekta je vodstvo oblikovalskih centrov prevzel Peter Horburg. Ti oblikovalski centri vozil Volvo so trije: v domačem Goeteborgu na Švedskem, Helmandu na Holandskem in Camarillu v Californiji. Napotek novega šefa je zahteval, da se Volvi oblikovno zelo pomladijo, morajo pa vključevati tipične značilnosti te znamke. Že model 850 je v paleto vozil Volvo prinesel nekaj svežine, sploh pa čisto drug občutek v vožnji, vodljivost in športnost. Z modeloma S in V 40 so zgladili robove in dodali nekaj mišic, dobili pa otroka, ki nikakor ni kukavičji, čeprav je nastal v sodelovanju z Mitsubishijem oziroma na skupni osnovi s Carismo. Omeniti velja, daje tudi notranjost novejših generacij oblikovno sveža. Bistveno manj je črne barve, kajti že pri arhitekturi so za Švede značilne tople, svetle barve, kar so prenesli tudi v avtomobile. S tem so si želeli poudariti pripadnost in v avtomobil vnesti čimveč svetlobe, toplote in veselja. Piko na i doda imitacija lesa v bolje opremljenih modelih. Volvo je pogumno zakorakal v novo obdobje, očitno zelo uspešno, in pričakujemo lahko še več lepih in varnih avtomobilov. Toliko o tej znamki v tokratni Avtomaniji. Upam, da Vas zima ni pretirano presenetila in da ste času ustrezno pripravili tudi avtomobil. Ne pozabite na gume, zavore, brisalce, luči, akumulator, električno napeljavo, majhne praske, ki hitro rjavijo in vse tekočine, ki pozimi rade postanejo občutljive na zmrzovanje. Opravičilo In pojasnilo: V prej.(nji Številki Prepiha ( 11/98) smo v članku o avtomobilski znamki Jaguar pomotoma objavili dve fotografiji avtomobila znamke Porsche, kar so mnogi bralci ie opazili. /a neljub spodrsljaj se v imenu tiskarskega Škrata bralcem in avtorju članka vljudno opravičujemo. tehnično uredniStvo w Čutna refleksija barvne materije V tradicionalnem razstavišču doma starostnikov v Črnečah so konec novembra odprli razstavo del iz najnovejšega krajinskega ciklusa Benjamina Kumpreja. V zadnjih letih so v Črnečah predstavljali likovna dela ljubiteljskih slikarjev in entuziastov, tokrat pa so v goste prvič povabili akademskega slikarja. Kulturni dogodek sta obogatila nastopa in Okteta IGEM in kantavtorja Milana Kamnika. Marsikdo se bo nemara strinjal z mano, če rečem, da živimo v zmedenih, neprijaznih in domala nesrečnih časih, saj so se, še nedavno, takorekoč pred našimi očmi v bližnji soseščini dogajale stvari, za katere smo sodili, da so za vedno del preteklosti, a so se vrnile še bolj nerazumno in v najbolj sprevrženi obliki. Splošen prodor nacionalnega konzervativizma povsod po svetu nas vrača k starim miselnim vzorcem, ki prinašajo nelagodje in ob koncu tisočletja stanje otrplega dvoma, kako zakoračiti v novo ero. Dodatno skepso v sposobnost sodobnega človeka, da razreši probleme, pred katerimi se je znašel, prinašata na novo prebujena ekološka zavest o nujnosti obvarovanja okolja ter zlasti vse večja, skoraj že absurdna odvisnost vseh nas od tehnike elektronskih medijev. Zlasti dovršena medijska sredstva so v zadnjem času korenito spremenila način dojemanja sveta, v katerem sta estetika šoka in vsiljiva agresivnost vizualnih sporočil stvarnost zavrtinčila v kaotično sosledje podob, v katerem se tudi v preprostem vsakdanjem življenju izgublja občutek za mejo med realnim in umišljenim. Sam se prištevam med tiste spremljevalce sodobne umetnosti, ki umetnikom zaradi vsega naštetega pripisujem ključno vlogo intelektualnega katalizatorja stanj v družbi. Rad imam umetnike, ki zlezejo iz svojih slonokoščenih stolpov in se s posvečeno močjo občutljivega zaznavanja pojavov angažirano soočajo z izzivi časa. Nalogo umetnosti v prvi vrsti vidim v njeni zmožnosti poetično privzdignjenega sprevračanja ustaljenih predstav in v opozarjanju na dragocene detajle našega življenja, ki jih tolikokrat spregledamo. Umetnik mora biti graditelj novega sveta, oz. nove, boljše zavesti o svetu - bodisi v smislu razgaljanja temnih plati aktualnega trenutka, bodisi kot nosilec svežih idej. Vsemu povedanemu navkljub pa se mi po drugi strani ne prav poredko in, ko govorimo o likovni umetnosti, zazdi domala odrešujoče, da je ob splošni izgubi občutja avtentičnih humanističnih vrednot “staromodno” slikarstvo, zazrto v tradicionalistične estetske kanone, na nek prav poseben način vsakič znova tisti medij, ki povrne vero v trdno povezavo umetnika in slikovne površine oz. v enost njegovih čustev in izraza, misli in koncepta, fizične geste in barvne podobe. Zamaknjeno stanje, v katerem se umetnik sooči z belino slikarskega platna povzame idejo umetniškega kot sredstvo nadčasovnega dojemanja sveta, ko se slikarjeva najintimnejša osebna izkušnja skozi podzavest prekvasi z asociativno galerijo podob iz vseh obdobij kulturne zgodovine. V obdobju prevlade novih, sodobnih načinov umetniškega izraza se lahko zdita čopič in na paleti ali platnu zmešan odtenek barvnega namaza morda preživeta, staromodna, celo malomeščanska in pretirano romantična, vendar se vsakokrat znova izkaže, daje prav v časih, ko se tavajoče izgubljamo med množico bombastičnih vizualnih ali drugačnih sporočil takšno slikarstvo svojevrstno pribežališče za upehano dušo in prostor, kjer se celijo brazgotine ran vseh tistih ljudi, ki še premorejo čut za izraze privzdignjene lepote. Piše: Marko Košan Tako nekako so mi bežale misli po glavi, ko sem se pred dnevi srečal z najnovejšimi podobami Benjamina Kumpreja, ki jih je razstavil v razstavišču doma starostnikov v Črnečah. Čeprav v zgodovini slovenske umetnosti ne bodo ostale zapisane kot vrhunski dosežki, izžarevajo tolikšno mero specifičnega osebnega izraza in prvinske energije, da nas prepričljivo popeljejo v mentalni svet vizionarskega videnja monumentalnega koroškega pejsaža z dominanto masiva Pece in okoliškega hribovja, nad katerim se vrtinči neukrotljiva igra naravnih fenomenov. Surova in ekspresivna, a žlahtna slikarska faktura teh del, kije seveda kolikor je to mogoče oddaljena od prej opisane radikalne reprezentacijske note konceptualnega umetniškega razmisleka, me znova in prav nič v opreki z mojim zanimanjem za drznejše umetniške pristope, utrjuje v veri, daje bistvo likovne umetnosti, zlasti slikarstva, v prvi vrsti tudi v njegovi vizualni prepričljivosti in spoznavanju preko očesa. Le oko lahko vzpostavlja kontekste, kijih ne bi bilo mogoče prikazati niti z jezikovnimi niti s pojmovno določenimi postopki. Kumprejeve krajine se zdijo zavezane prav takšnim izhodiščem. S pozicije izvirne ideje modernistične slikarske gradnje, ki se izogiba perspek-tivičnim shemam klasičnega evropskega slikarstva velikih obdobij umetnostne zgodovine, se študijsko navezujejo na načela nase naravnanega slikarskega ustvarjanja. Te akrilne slike na papirju ne pripovedujejo nikakršnih zgodb. Čeprav so trdno zasidrane v upodabljanju narave, se ne podrejajo njeni normativnosti. Zanimajo jih umetniški pogoji upodabljanja, ki se kažejo v učinkovitem razmerju interakcije med gledalcem in naslikanim v smislu optične, t. j. vizualne zaznave neposredne, čutne prisotnosti naslikanega predmeta, kakor ga dojemamo kot senzacijo, vtis, ki ga svet pušča v očesu na mestu, kjer se svetloba reči zliva v mrežnico. Kumprejeve pejsaže je moč postaviti v bližini tistega, kar je označevalo znamenito impresionistično geslo: "... daje treba brez pridržka slediti očesu - tudi takrat in posebej takrat, če je to, kar vidimo, v nasprotju s tistim, kar mislimo, da vemo". Prav takšno soočanje s fenomeni vidnega sveta, ki nas obkroža, Kumprejeve podobe na izrazito dinamičen način zaustavlja v zmuzljivem vmesnem prostoru med abstrahirajočo obliko slike in še vedno razpoznavno ter kompozicijsko trdno določeno shemo motiva. Naslikane so z veliko mero znanja in sproščene rutine, s katero slikar drobi predmete v mrežo čvrstih kontur, strukturiranih barvnih potez in madežev. Dinamični barvni preplet organizma podobe se zaustavlja na poudarjeno dvodimenzionalni površini, ki je modus vivendi modernistične slikarske izkušnje in njenega neposrednega vizualnega nagovora, s katerim je gledalec postavljen v središče podobe. Soočen je s prav posebno identiteto odnosa med očesom in sliko, katerega cilj je soudeleženost opazovalca. Umetniška poetika slikarjev, kakršen je tudi Benjamin Kumprej, je zavezana ustvarjanju sveta iz čistih pogojev slikarstva, ki mimo aktualnih zapovedi sociološkega in političnega angažmaja v umetnosti morda v resnici služi le enemu, a v intimističnemu pogledovanju v življenje, ki nas obkroža, dragocenemu - aktivnemu užitku gledanja. To pa je velikokrat več kot dovolj. Novi tiski PRENOVLJENA ODSEVANJA »...Res jim je uspelo ... Prebral sem jih od začetka do konca, vse ... Dobra so ... Res niso od muh, ti, ki so jih spravili skupaj ...« Tako sem slišala govoriti o prenovljenih Odsevanjih, poštar pa mi mojih ni in ni prinesel. Kar mimogrede jih tudi nisem želela kje pogledati in si pokvariti užitka, ki se me vedno poloti ob prvem prelistavanju novih tiskov. Pričakovanje je raslo in zato je bil slovesni trenutek, ko sem jih dobila v roke in v svojem naslanjaču v miru prelistala, še toliko bolj vznemirljiv. Zgolj pozitivnim mnenjem sem morala takoj pritrditi, po premisleku pa lahko rečem, da je k tako dobremu sprejemu prvenstveno pripomogla nova oblikovna podoba. V vsebinskem pogledu nova Odsevanja namreč niso bistveno drugačna. Namenjena ostajajo leposlovju in kulturnim vprašanjem, podobno pa bi lahko rekli tudi za vrstno (žanrsko) plat. Tako kot so ju že stara, prinašajo tudi nova izvirno pesništvo in prozo domačih avtorjev (tokrat Irme Plajnšek, Saše Fužir, Petra Petroviča, Marijana Mauka, Andreja Kokota, Janka Messnerja, Stanka Wakouniga, Janija Rifla ter nekaterih najboljših na 26. območnem srečanju mladih pesnikov in pisateljev celjske in koroške regije - Simone Vidmar, Urške Sterle, Mihaele Potočnik, Martine Zajelšnik, Vesne Roger in Vlaste Zvikart. Kot so prejšnja, prinašajo tudi nova Odsevanja esejistiko (V. Ošlak, Kako doseči mir), recenzije (H. Merkač piše o Modrem e Matjaža Pikala in o več novih zbornikih, B. Prapotnik o Tantadrujevi glasbi, F. Lasbaher pa o Koroškem zborniku 2), analize in interpretacije (poezijo Matjaža Pikala predstavi M. Kodrin) ter likovne portrete (o slikarstvu in grafiki Milana Unkoviča piše M. Zlatar, in memoriam Petru Murku pa je pripravil J. Kožar). Kot je vedno bilo, je tudi v prenovljenih Odsevanjih več poročil (tokrat o veliki Tisnikarjevi retrospektivi in o predstavi gledališke skupine Stari trg Tripče de Utolče - piše T. Turičnik, o mednarodni šoli solo petja v Slovenj Gradcu - piše S. Lavrinšek - Pepel-nak, o mladinskem raziskovalnem taboru Mislinja 98 - piše P. Štrajnbaher in o slovenjgraški likovni koloniji na sejmu Prezenta - piše P. Petrovič; objavljeno pa je tudi poročilo, ki gaje imel D. Plešivčnik na 8. Evropski konferenci UNESCO v Ljubljani - o kulturi in zdravju) in intervju (T. Turičnik ga opravi z letošnjim dobitnikom Bernekerjeve nagradeAlojzem Pogorevcem). Tudi zapisi ob obletnicah v prejšnjih Odsevanjih niso nikoli manjkali (tokrat piše o 85-letnici dr. Ivana Gamsa J. Potočnik, o 65-letnici Toneta Turičnika A. Makuc, ob 100-letnci Sušnikovega rojstva Z. Simčič, ob smrti Maksa Kunca B. Kapuc, ob 110-letnici smrti Andreja Einspielerja in ob 100-letnici rojstva Matije Majar Ziljskega T. Sušnik), prav tako ne kronika kulturnih dogodkov (A. Gologranc - Fišer) in tudi temeljita predstavitev sponzorja ne (J. Potočnik piše o SGP Kograd, IGEM Dravograd). Našteto je nedvomno pestra vsebina novih Odsevanj, tudi obsežna, saj gre za dvojno številko (31, 32) - a kot že rečeno, takšni kvalifikatorji so veljali že tudi za »staro« revijo, ki se ji je še reklo "časopis za leposlovje in kulturna vprašanja« in ki je kot svoje območje navajala le Slovenj Gradec, ne cele Koroške, kot po novem. Tudi novih avtorjev ni veliko; še najbolj je opazno novo ime v novem resornem uredništvu za glasbo - Sonja Lavrinšek -Pepelnak. Je pa precej novih imen v na novo postavljenem 14-članskem izdajateljskem svetu. Toda - in zdaj prehajamo k novemu, drugačnemu, boljšemu - so v novih Odsevanjih v primerjavi s starimi vsebine drugače razporejene, v dva dela; prvi je leposlovni (revijalni), drugi kulturni (poročevalski, časopisni). S tem je vrednostna lestvica glede na ustvarjalni delež nedvomno postavljena, kot je treba (čeprav nobenega prispevka ne gre omalovaževati). Zelo drugače so tudi oblikovane posamezne strani. Vse imajo široke robove, kjer je prostor za rubrične pasice, mini fotografije in bistvene poudarke iz besedila; to je novost, ki nedvomno pomeni dodatne spodbude za branje celote, hkrati pa stran zelo razgiba. Drugačen je tudi format, od prejšnjih Odsevanj prepolovljen in zato priročnejši. Platnice še naprej ostajajo barvne, kar je pomembno predvsem za reprodukcije likovnih del, a po novem imajo v podtonu besedilo iz delavnice Matevža Cerdonisa, tako da na ovitku ni več prostora za besedila, pač pa le za glavo in likovne reprodukcije (tokrat Milana Unkoviča). V tej številki je v drugem delu revije, kjer je kot prevladujoča načrtovana črno-bela dokumentarna fotografija, opazna tudi novost - fotografije v seriji na filmskem traku. Zelo dobrodošlo -za spremembo pri člankih, kjer je besedila manj in je v drugem planu. Zdaj vemo: v novih Odsevanjih sta po zaslugi vsega uredniškega odbora, še posebej pa glavnega in grafičnega urednika Blaža Prapotnika postali vsebina in oblika skladni - ali z drugimi besedami: dobro vino, ki so ga pri Odsevanjih vedno točili, je po novem nalito v brušeno čašo in zato še žlahtnejše! Nazdravimo! Na mnoga leta! Helena Merkač SPOŠTOVANE OBČANKE IN SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem, ki ste s svojimi glasovi omogočili, da smo bili v občinski svet z Nestrankarske liste Ravne 1998-2002 izvoljeni Marijan Kokol, Stanislav Osojnik in Janko Mikeln. Sporočamo vam tudi, da bomo ohranili stike z ostalimi 19 kandidati naše Nestrankarske liste Ravne 1998-2002, in sicer tako, da jih bomo občasno seznanjali z našim delom v občinskem svetu. Vsem našim volivkam in volivcem in drugim krajanom občine Ravne na Koroškem želimo vesele božične praznike (er srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1999! Nestrankarska lista Ravne 1998-2002: Marijan Kokol Stanisla« Osojnik Janko Mikalo Naslovnica nove, dvojne številke Odsevanj f ^ Stanovanjsko podjetje d.o.o. Ravne na Koroškem Ob Suhi 19 Tel.: 0602 23-951 VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ V MEŽIŠKI DOLINI IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO PRIJETNO EAKLJljgKU LETA Til ČO IN ZADOVOLJSTVO¥teC)VEM L1 KE •KSlektivStanovanjskega |»odjetja - r N Komunalno podjetje Logo.»... Dobja vas 187, Ravne na Koroškem Tel. 0602 23-963 VSEM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV V MEŽIŠKI DOLINI SE ZAHVALJUJEMO ZA DOBRO SODELOVANJE V LETU 1998, VSEM OBČANOM IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM PA ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OB ZAKLJUČKU LETA TER USPEŠNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1999! Delavci Komunalnega podjetja Log y KOPft 20 LIT HIŠA BISTRIH REŠITEV Za dosedanje zaupanje se Vam prisrčno zahvaljujemo in Vam hkrati želimo vesele božične in novoletne praznike ter mnogo uspehov v prihajajočem letu 1999! Ravne na Koroškem, Trg svobode 4 Tel.: 0602 23-319,23-163 MESARIJA IN GOSTILNA LEČNIK RAVNE NA KOROŠKEM SE ZAHVALJUJE CENJENIM KUPCEM IN GOSTOM TER VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA SODELOVANJE V LETU 1998, VSEM SKUPAJ PA ŽELI V PRIHAJAJOČEM LETU 1999 OBILO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA, USPEHOV IN OSEBNE SREČE! ___________________________________J Žičničarji upajo, da bo zapadli sneg dolgo ostal na smučiščih V Črni končujejo z gradnjo sistema umetnega zasneževanja - večina vlečnic na Koroškem že obratuje. Ljubitelji smučanja si v letošnji zimi obetajo burnejšo smuko kot minulo sezono, ko sneg ni imel potrpljenja ostati na zelenicah. Upravljalci koroških smučišč na vlečnice že sprejemajo smučarje, ki so se lahko preizkusili na večini smučišč, najprej pa na slovenjgraških Kopah. V glavnem so smučišča urejena kot ponavadi, pomembnejše novosti so se lotili v Črni na Koroškem, kjer poteka gradnja sistema umetnega zasneževanja, o čemer razmišljajo tudi na smučišču Bukovnik v Dravski dolini. Črnjansko smučišče, na katerem je skorajda na smučeh zrasla kopica vrhunskih športnikov, je tudi sicer prenovljeno. Smučišče v Črni na Koroškem "Smučišče je podaljšano, poravnanje Bukovnikov hrib, po zahtevah sanitarne inšpekcije smo obnovili tudi brunarico. Z izgradnjo zasneževal-nega sistema smo pri koncu, pridobivamo namreč še vso potrebno dokumentacijo, kar je zelo zamudno,” je pojasnil Marjan Žagar, predsednik Športne zveze Črna, zaposlen pri podjetju ALP Peca, ki upravlja s smučiščem v Črni. Smučišče bo po novem letu pripravljeno za tri snežne topove. Slednje želijo v kratkem uvesti tudi na Kopah in na Bukovniku, kjer so zaenkrat odvisni od naravnega snega. Ta trditev ne velja za ravensko Poseko, kjer so se že navadili na umetni sneg, ki bo ob dovolj mrzlih dneh ostal na smučini, ob zimskih počitnicah pa bo šolarjem že četrto leto ponujeno brezplačno smučanje. To bo ob športnih dnevih na voljo tudi na smučišču Ivarčko - Ošven, ki na svoji 'podružnici' Rimski vrelec tudi letos ponuja manj zahtevno smuko, dodatno zanimivo zaradi nočne osvetljave. Zanimivo je tudi na mežiški sedežnici, ki je prestala tehnični pregled in bo smučarje letos lahko prevažala na zaželeni cilj. Na vseh smučiščih skušajo za olajšane poti navzgor pobrati čim manj denarja. Cene dnevnih kart so različne od smučišča do smučišča, v povprečju pa znašajo okrog 2.000 tolarjev za odrasle in 1.500 za otroke, medtem ko je nekaj manj denarja potrebno odšteti za pol dnevno vozovnico. Petra Lesjak V OŠ Ribnica dobili računalniško učilnico V Osnovni šoli Ribnica, ki je bila v letošnjem letu prekrita z novo strešno kritino, bodo v kratkem tudi uradno predali svojemu namenu novo pridobitev. Gre za novo računalniško učilnico, ki so jo uredili v prostoru šole, ki je bil pred tem namenjen muzeju NOB. Sicer pa računalniška učilnica vsebuje skupno 11 računalnikov z licenčno programsko opremo, ki bodo služili za izvajanje redne vzgojno izobraževalne dejavnosti, interesne dejavnosti ter fakultativnega pouka računalništva. Vsekakor upajo, da bo računalniška oprema, ki je veljala skupno okoli tri milijone tolarjev (večji del sredstev zanjo je poleg države oziroma Ministrstva za šolstvo in šport prispevala občina Podvelka - Ribnica) primerno izkoriščena. Uradno bodo računalniško učilnico, ki naj bi v primeru interesa služila tudi občanom, svojemu namenu predali 23. decembra. TOMAŽ KARAT Puran d.o.o. iz Zg. Vižinge s prvo dvodomno puranjo valilnico v državi Podjetje Puran d.o.o., ki ga vodita Janez in Jelka Hajnc iz Zgornje Vižinge, se že od leta 1992 intenzivno ukvarja z rejo puranov in predelavo puranjega mesa v najrazličnejše mesne izdelke. Pred mesecema je podjetje pridobilo inkubatorj oziroma valilnico puranjih jajc, ki je bila ob dejstvu, da je država na uvoz puranov pred letoma uvedla 40 odstotno carino in da ostale valilnice za to podjetje niso želele vršiti tovrstnih uslug, nujno potrebna. Kot je povedal direktor Janez Hajnc, je omenjena investicija v valilnico, kije ena izmed treh zgolj puranjih valilnic v državi in edina z enodomnim sistemom, veljala okoli 40 tisoč nemških mark. V drugi polovici tega meseca bodo prvi purani po izvalitvi že pripravljeni na nadaljnjo rejo na 1.850 - ih kvadratnih metrih rejnih površin, ob koncu leta pa bodo v valilnico vložili že naslednja jajca. Z omenjeno pridobitvijo si je podjetje Puran d.o.o. iz Zgornje Vižinge zagotovilo celotni ciklus vzreje puranov, ki jih je doslej letno vzredilo 20 tisoč, vse pa je uspelo prodati na domačem trgu, med 60 in 70 % v obliki svežega mesa, ostalo v obliki puranjih izdelkov. TOMAŽ KARAT Vrtec Robindvor je praznoval dvajseti rojstni dan Pred dnevi je minilo natanko dvajset let, kar je svoja vrata prvič odprl vrtec Robindvor. Zgrajen je bil s samoprispevkom krajanov Dravograda, odločitvi za gradnjo pa je botrovala prostorska stiska. »V vrtcu so bila v zadnjih dveh letih opravljena večja nujna vzdrževalna dela, zamenjali smo okna, pode in pohištvo, « je na slovesnosti povedala ravnateljica vrtca Dravograd Elfrida Kovše in poudarila, da za otroke oblikujejo tudi igralne kotičke, kamor se lahko umaknejo kadar iščejo zasebnost. Ob pomembnem jubileju so otroci pripravili pester zabavni program, vodja enote Sonja Sep pa je poudarila, da so razmere za delo idealne, želijo si le nova igrala. Jasmina Detela V Libeličah končno uvajanje projekta CRPOV Občina Dravograd, ki je v letošnjem letu končno le uspela na razpisu projektov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi z uvajanjem projekta v obmejnem kraju Libeliče, se je že lotila naloge s tega področja.Tako je bil izbran izvajalec priprave projekta,oziroma uvajanja le - tega,ki je že oprapravil z obdelavo podatkov in oceno stanja.Nosilec projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v Libeličah bo podjetje Novna -razvoj lokalnih skupnosti Ravne,s katerim je že podpisana pogodba za dela,ki so v okviru projekta uvajanja in priprave razvojne strategije na podlagi programskih izhodišč ovrednotena na skupno 2,8 milijona tolarjev. Sam projekt uvajanja in priprave razvojne strategije pa je zasnovan na področjih kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.razvoja turizma ter varovanja naravne in kulturne dediščine.Skupaj z izvajalcem pa bo delovala tudi strokovna skupina.ki jo bosta potrdila še svet občine Dravograd in Krajevna skupnost Libeliče.Do konca novembra prihodnje leto pa naj bi bil projekt uvajanja z operativnimi načrti po posameznih področjih že zaključen. TOMAŽ KARAT v Občankam in občanom Črne na Koroškem, Mežiške doline in cele Koroške ŽELIM VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU! Zahvaljujem se vam za plodno sodelovanje, vsem skupaj pa naj zaželim tudi zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1999. Zupan Občine Črna na Koroškem Franc Stakne V Že s prvim decembrom so se začeli decembrski izdatki. Ne nepredvidljivi, ampak tradicionalni in stalno decembrski: nakup vizitk, daril, koledarjev..., pravzaprav dajanje prostovoljnih prispevkov za koledarje, kijih po domovih raznašajo predstavniki različnih društev in humanitarnih organizacij. Začelo seje trkanje na vrata predstavnikov te ali one združbe, ki zbirajo prostovoljne prispevke in v zameno ponudijo koledar. Na seznam vpišejo vsoto, ki ste jo darovali in vam dajo v podpis, da se ve, koliko je kdo daroval. Pa nikar ne tarnajte ob takih obiskih. In ne ozirajte se na to, če je kdo pred vami daroval tisočaka, vi pa toliko ne zmorete. Denar, ki bi ga sicer porabili za steklenico ali dve piva, boste prav gotovo lahko namenili za dobre namene: za gasilce, ki jih vedno potrebujemo, za Rdeči križ, ki mnogim pomaga v stiskah, za invalide, ki so med nami in potrebujejo našo pozornost, za športna društva, ki nas vzpodbujajo k rekreaciji, za razne druge organizacije, ki so v našem prostoru... Kaj zato, če se bo na koncu nabralo kar nekaj koledarjev. Saj veste, da niso vsi enaki. Nekateri imajo vpisane cerkvene praznike, drugi ne, nekateri so z oznakami luninih men, drugi ne, tudi slike niso enake... In kaj zato, če se bo navsezadnje nabralo vaših prostovoljnih prispevkov za deset pirovskih steklenic. Naj bo pomemben odnos do organizacij, društev in klubov, ki živijo in delujejo v istem prostoru. Saj res, tu so še dimnikarji s svojimi značilnimi dimnikarskimi koledarji. In ker dimnikar prinaša srečo, dajte tudi njim vsaj za en špricer, četudi skozi vse leto niti slučajno ne boste srečali kakšnega dimnikarja v svoji hiši. Dobro pa je le vedeti, da še obstajajo. KOROTAN TRGOVSKA DRUŽBA D.D. RAVNE NA KOROŠKEM 2390 Ravne na Koroškem Čečovje 6 tel.: 0602/22 711, 21 476 fax: 0602/22 296 Vsi zaposleni v KOROTANU, d. d., Ravne se v letu, ki se izteka, svojim kupcem in poslovnim partnerjem iskreno zahvaljujemo za zaupanje, hkrati pa vas prisrčno vabimo v naše bogato založene trgovine od Črne do Kotelj. PRVI KV DELAVCI ŽR Ti možje (od leve proti desni: Maks Urnavt, Anton Godec, Tone Es, Jože Šater, Filip Verčko in Jože Kerbev) so pred 50. leti kot prvi kvalificirani delavci, izšolani v železarni, prestopili prag »fabrike«, ki so ji potem zelo dolgo služili. Zbrali so se v Gostišču Delalut, kjer jih je pozdravil in pogostil direktor Metala, gospod Peter Prikeržnik. Se na mnoga leta! jim želimo tudi mi. "N Vsem sodelavcem m u i A v občini Muta ter našim občankam in občanom se zahvaljujem za dobro sodelovanje v letu 1998. Vsem skupaj želim vesele praznike ob izteku leta ter srečno in zadovoljno leto 1999! Župan Občine Muta Ivan Draušbaher _________________________________________J VOZILA SUBARU, NISSAN IN SUZUKI PO UGODNIH CENAH IN PRODAJNIH POGOJIH. Vabljeni v našo trgovino na Koroški 18 na Muti in v nov poslovni center v Bukovski vasi! ZDAJ JE ČAS ZA NAKUP VOZIL NA ŠTIRIKOLESNI POGON 4WD Piše: Avguštin Raščan JUBILEJ ANNO DOMINI 2000 Janez Pavel II. je na prvo adventno nedeljo, 29.11.1998, pred zaprtimi svetimi vrati bazilike sv. Petra v Rimu s posebnim dokumentom ali bulo razglasil sveto leto 2000. Odprtje svetega leta bo na božič 1999, sklep pa na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2001. Sveto leto je utemeljeno v svetem pismu, natančneje v Mojzesovi postavi, kjer je zapisano: "Štej si sedem sobotnih let, sedemkrat sedem let, tako boš iz sedmih sobotnih let dobil devetinštirideset let. Deseti dan sedmega meseca, na spravni dan, daj zatrobiti na rog naznanilo, po vsej vaši deželi dajte trobiti na rog! Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini. Petdeseto leto naj vam bo leto jubileja; ne sejte in tega, kar samo zraste ne žanjite in ne trgajte v neobrezanem vinogradu. To je namreč jubilej, naj vam bo svet... Če kaj prodaš svojemu rojaku ali od njega kaj kupiš, ne smete izkoriščati drug drugega ... Morda boste rekli: Kaj bomo jedli v sedmem letu, če ne bomo sejali in ne spravljali pridelkov? Zapovedal bom svojemu blagoslovu, da vam v šestem letu obrodi za tri leta pridelkov ... Zemlje ne smete prodajati za zmeraj, kajti zemlja je moja, vi ste le tujci in goslači pri meni ... Če tvoj brat poleg tebe obuboža in se ne more več vzdrževati, ga podpiraj .., da bo mogel Živeti poleg tebe! Ne jemlji od njega obresti in ga ne odiraj, temveč boj se svojega Boga, da bo tvoj brat mogel živeti poleg tebe!" (3 M z 25,1 si). Praznovanje svetega leta v stari zavezi je bilo bolj ali manj utopični poskus, da bi vzpostavili idealno stanje družbene pravičnosti in enakosti, ki ga seveda nikoli ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Podobni motivi so opredeljevali tudi vsako sedmo ali sobotno leto. Zaradi izravnavanja socialnih razlik so morali Izraelovi sinovi to leto revnim prepustiti nepožeta in neobdelana polja, tiste, ki so postali sužnji zaradi dolgov, pa so osvobodili, kakor sledi: "Ob koncu sedmih let naredi odpust! Odpust pa je v temle: roka vsakega upnika, ki je kaj posodil bližnjemu, naj dolg odpusti; naj ne terja svojega bližnjega in brata, kajti odpust je razglašen za Gospoda. " (5 Mz 15,1.2). Svetoletna praznovanja stare zaveze je prevzelo tudi novozavezno božje ljudstvo. Vsako petdeseto leto je razglašeno za sveto. Včasih pa Cerkev razglasi tudi izredno sveto leto ob polovici obdobja, torej na sre- dini med dvema rednima svetima letoma. Tako izredno sveto leto je bilo leto 1975. Sveto leto 2000 bomo torej začeli na božič prihodnje leto. Tedaj bodo odprli sveta vrata v štirih najpomembnejših rimskih bazilikah (sv. Peter, sv. Pavel, sv. Janez in sv. Marija Velika). Sicer so ta vrata od enega svetega leta do drugega zaprta. Odprtje svetih vrat simbolizira, da imajo verniki odprto pot v prihodnost, torej leta 2000 v tretje tisočletje po Kristusovem rojstvu. Svetoletna vrata spominjajo na prehod iz greha v milost, ki ga je vsak kristjan poklican narediti, in so simbol pristnih in edinih vrat, ki so Kristus Odrešenik. Papež v že omenjenem dokumentu zapiše o pomenu svetega leta: "S pogledom, uprtim v skrivnost učlovečenja božjega Sina, se Cerkev pripravlja prestopiti prag tretjega tisočletja. " Tudi verniki drugih verstev in tisti, ki ne verujejo, so iskreno povabljeni, da s kristjani delijo svetoletno veselje. Prag novega tisočletja naj ljudje prestopimo kot bratje in sestre edine človeške družine. Jubilej 2000 naj bi prispeval k uspehu dialoga med kristjani samimi, pa tudi z Judi in muslimani do take stopnje, da bi si mogli izmenjati pozdrav miru v Jeruzalemu. Jubilej je priložnost za resnično prenovo človekovega razmerja do Boga in bližnjega. Kristjan naj bi zares izbral pot dejavne ljubezni, ki bi odprla njegov pogled tudi za potrebe tistih, ki živijo v revščini in so zapostavljeni. Gre za družbeno pravičnost in solidarnost. Papež v buli zapiše tudi te pomenljive besede: "Kot Petrov naslednik prosim, naj v tem letu usmiljenja Cerkev v moči svetosti, ki jo prejema od Gospoda, kleče pred Bogom prosi odpuščanja za pretekle in sedanje grehe svojih sinov in hčera. " Ugotavljamo, da gre za skoraj enake teme kot v stari zavezi, ki so še kako navzoče v našem času in jih je treba nujno razreševati v dobro vsega človeštva. Solidarnost in strpnost med ljudmi, družbena pravičnost, spoštovanje narave - to so namreč nujni temelji, na katerih bo zgrajena prihodnost našega planeta v vesolju. Evangelist Janez zapiše Jezusovo besedo takole: "Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. " (Jn 10,10). Za zadnji božič pred svetim letom 2000 želim bralkam in bralcem Prepiha prav to - * * ♦ Republika Slovenija Upravna enota Slovenj Gradec Državljankam in državljanom na območju Upravne enote Slovenj Gradec in drugim Korošcem se zahvaljujemo za strpno in dobro sodelovanje v letu 1998 in jim želimo veselo praznovanje zaključka leta, predvsem pa SREČNO 1999! Delavci Upravne enote Slovenj Gradec ©lek Vsem bralcem Prepiha naj novo leto prinese zdravje, srečo in uspeh. Od 7. Decembra do konca leta z% Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA Tel.: 004/61-30. fax: 064/634-201. E-mail: info@jelovica.si IS JELOVICA sre RAVNE NA KOROŠKEM Čečovje 5, HOTEL MERX; tel.,fax:(0602)20-175 cV° ČE VERJAMETE ALI NE... Starejši se še spomnimo dolgih zimskih večerov, ko smo radi zlezli na toplo krušno peč - če je bila zraven kaka babica, je bilo še lepše - ko ni bilo elektrike, ko tudi petroleja nismo "tratili" po nepotrebnem, ko smo poskušali, če so orehi že suhi, luščili bučnice in vsak večer - peli. To je bilo kot obred, lep večer se je vedno zaključil tako. Nekoč sem bila pri stari mami, ko so ličkali. Ne vem, ali sem že hodila v šolo ali ne. Spomnim se velike veže na kmetiji, ki je bila polna koruze. Na večer so začeli prihajati sosedje in sedati ob ta veliki kup. In se je začelo. Bilo nas je veliko, govorili so, se šalili in delali. Če je kdo našel kako snetljivo koruzo, je skrivaj koga namazal po obrazu. (Pod listi ob zrnju je bilo nekaj črnega, mazavega). Potem so začeli peti. To je bilo lepo, ubrano petje. Vse, kar se je kdo spomnil, so zapeli. Kup pa je bil velik in ko je pesmi zmanjkalo, se je nekdo spomnil, kako je bilo, ko je nekoč šel tam in tam in... Ta zgodba še ni bila tista ta prava, šlo je bolj za ogrevanje. Nato je povedal še drugi, pa tretji. In vsaka zgodba je bila bolj strašljiva. In vse je bilo res! Vsa otrpla sem sedela in poslušala. Takrat pa se nekdo spomni, da sva med njimi tudi še midva z bratom - otroka - in da bi bilo prav, da greva spat. Od takrat se spomnim samo misli, kako pride komu na pamet, da bi šla lahko zdaj skozi vrata, ko pa je za njimi... Tu mi spomin povsem ugasne. Ne vem, ali je šel kdo z nama, sem sploh povedala, da me je strah. Ničesar se ne spominjam. Bil je temačen večer (vendar ob električni luči), ko smo se v Koroškem domu starostnikov v Črnečah srečali in prisluhnili nekaterim, ki so znali povedati, kaj vse se je včasih dogajalo, kaj vse so slišali od drugih, pa tudi sami so marsikaj doživeli. Marta Repanšek DIVJA JAGA En možak je hodil ponoči domov. Pot ga je vodila skozi gozd, pozno je bilo, pa daleč je še imel do doma. Je pa sedel na panj ob poti, da bi malo počil. Naenkrat ga je nekaj od zadaj usekalo med pleča. Hudo gaje zabolelo, bolečina ni pa ni odnehala. Skoraj je bilo leto naokoli, pa mu eden svetoval: "Veš kaj, to je bila divja jaga! Naredi tako: ob letu pojdi točno ob isti uri v gozd, sedi na isti panj in -počakaj." Res se odpravi v gozd, najde tisti panj, sede nanj in čaka... Takrat pa privrši divja jaga skozi les, se ustavi točno za njim, pa reče: "Lani sem v ta panj sekiro zasadila, letos jo moram pa ven izmakniti!" To reče, oni začuti nekaj - pa ni bilo več bolečine. Takrat se je šele zavedal, da je celo leto nosil tisto sekiro v sebi, da gaje tako bolelo. OB KVATRNIH DNEH Kadar so podirali drevje, so zmeraj v panj križ vsekali. Če so pozabili, je tja hodila divja jaga; če si na tak panj sedel, si dobil sekiro v pleče, da te je celo leto bolelo. Pa nobene arcnije niso pomagale. Če so se sosedje toževali, takrat je sploh rado divjalo skozi goše. Divja jaga je hodila na kake posebne dneve: na kva-trno soboto ali petek, ali če je kdo na večer po večni luči kam hodil. Takrat gaje srečala. Če je bil križ na panju, pa ni imela moči. Pripovedovalci Foto: M. Kamnik Se je zgodilo, da so na praznik - kako kvatrno soboto - rezance delali (rezance pese za živino). Je pa mašin gonilo tako, da je kar tulilo. Prazen se je vrtel, pa se je čulo, kot daje rezal... To je bilo takrat, ko nisi križa naredil, ko si nehal delati. Če si na tak dan pripeljal steljo domov, pa nisi križa naredil, je kar samo vozilo steljo sem pa tja. Vse to mi je pripovedovala ena stara ženka. Dogajalo seje pa v Šmihelu. NAZAJ JE NOSIL Ena stara ženka mi je pripovedovala, da je en kmet mejnike prestavljal tja na sosedovo. Je pa umrl. Potem so ga videli ponoči, kako je nosil kamen in jamral: "Kam bi dal, kam bi dal...?" Nekdo je tam hodil, gaje slišal, je pa odgovoril: "Tam, kjer si vzel, vtakni nazaj!" Resje nesel kamen tja, ga zasadil v zemljo in - izginil. In je bil mir. Rešil se je. En drugi je pa nosil koš sena, ker je prej kosil čez svojo mejo. In je nosil koš poleti ob večerih. Mu je pa sosed rekel: "Prej si ga odnašal, zdaj ga pa le imej, nočem ga nazaj." Je pa oni odgovoril: "Jaz nimam miru, moraš ga vzeti!" Odpustil mu je, vzel tisto seno in gaje rešil, daje bil miren. KUPČEK PEPELA To seje zgodilo na Gorenjskem. Mi smo bili zaposleni v Duplici pri Kamniku v tovarni pohištva. Moja žena je tudi tam delala. Je bilo čudno veliko žensk. Ena je bila iz Zahomca in je pripovedovala, kar je nekoč sama doživela. Imeli so majhno kmetijo. Ona je zmeraj sama kruh pekla. To je delala zgodaj zjutraj, da je bil kruh dopoldne pečen. Zvečer je šla spat. Ko se je zbudila, je slišala zvonjenje v cerkvi. Pa si je mislila, zdaj bom pa morala vstati, ko jutranjico zvoni; zamesila bom in šla k maši. Ko bom prišla domov, bom pa spekla kruh. Ona vstane, pripravi vse in zamesi. Oblekla seje in odšla v cerkev. Cerkev je bila vsa razsvetljena, notri pa ni bilo še nikogar. Ona sede v klop, kjer je ponavadi sedela, in čaka na mašo. Vse je bilo tako tiho... Takrat pa pride od vrat gor po cerkvi nekdo, ji da roko na ramo, jo pogleda - bil je moški - in reče: "Ja, kaj pa ti tu delaš?” "V cerkev se prišla.” "Pa zdaj? Je pa ja ZA NAS maša! Pojdi hitro domov! Povem ti pa; beži, beži, kolikor moreš! Če ti bo medtem kaj padlo na tla - molitvenik, tihi, plet ali kaj drugega - bohvarji pobrat! Ti samo beži, ne glej ne desno, ne levo, ničesar ne smeš pobrati!" Ona zbeži iz cerkve čez britof in pride vsa zasopihana ... rogleda na uro, je bila nekaj čez polnoč... in po poti je zgubila plet. Zjutraj gaje šla iskat. Po isti poti gre proti cerkvi, da bi našla plet, ki ga je ponoči zgubila. Je pa našla kupček pepela. Če bi ga bila takrat pobrala, bi jo zdrobili v pepel, tako pa seje rešila, ker ji je oni tako svetoval. KAJ JE NAJBOLJ TRDO Ena žena je bila noseča. Možje rad pil in po gostilnah zapravljal denar. Vedno gaje imel premalo, vse je šlo za pijačo. Enkrat je bil že precej popil pa še ni mogel nehati, pa je zastavil svojega še nerojenega otroka. Ta hudemu gaje zastavil za pijačo. Zmenila sta se, da bo po otroka prišel čez sedem let. Ko je žena to izvedela, je bila zelo žalostna. Rodila je, pob je bil. Kadar mu je rezala kruh, je zraven jokala. Spraševal jo je, zakaj joče. Dolgo mu ni mogla povedati, ko pa je le spraševal, pa mu je vse povedala. On jo je tolažil: "Mama, nič ne joči, bom že tako naredil, da bo prav." Ko je dopolnil sedem let, pride ta hudi. Fant pa se pogodi z njim: postavil mu bo tri vprašanja, in če bo pravilno odgovoril nanje, gre z njim, če ne, se kupčija razdre. Vrag je bil za to. Pob gaje vprašal: "Kaj je najbolj mehko?" "Volna!" je odgovoril vrag. "Ni prav!" "Kaj je najbolj sladko?" "Strd!" "Ni prav!" "Povej, kaj je najbolj trdo?" "Kamen!" "Ni prav!.. Zdaj ti bom pa povedal: Najbolj mehko je mamino krilo. Najbolj sladko je mleko, s katerimi meje mama dojila. Najbolj trdo je očetovo srce, ki meje prodalo." Pob seje rešil, tako sta bila zmenjena. Vrag pa je šel sam svojo pot naprej. ČE NE BOŠ UBOGALA... Tole mi je pripovedovala moja žena Tončka. V njihovi družini je bilo veliko otrok. Blizu njih je v Črneški gori živela ena ženska, ki ni imela nikogar in je kar sama živela v bajti. Nekoč je prišla k njim in rekla očetu: "Oče, dajte mi vi eno hčerko. Čisto sama sem, pa mi je tako dolg čas." "Ja," so rekli, "katero bi pa rada? Tončko, Micko,...?" "Veste kaj, kar Tončko mi dajte!" Tončka, takrat je bila stara kakih dvanajst, trinajst let, je nekaj spravila skupaj in sta šli s tisto žensko na njen dom. Nekaj časa sta lepo mirno živeli, delali, kar je bilo treba, se pogovarjali vse mogoče ... En večer pa ji je pripovedovala takole: Si moreš misliti, kaj sem doživela pred nekaj leti! Preden sem prišla sem živet, sem bila kmetica, potem pa sem morala na "avceh" (preužitek), ker je drug prevzel kmetijo. Imela sem koze, tri ali štiri. In tiste koze sem gnala past po stezi čez polje na drugi konec. To je bila bližnjica, druga pot okoli polja je bila daljša. Oni kmet meje opazil in prvikrat ni rekel nič, drugič nič... Koza pa kot koza; tu malo šavsne, tam pomuli, povsod gredoč kaj odtrga. Pa ne moreš nič pri tem. Potem mi je pa le rekel: "Ti, veš kaj, koze mi pa ti ne goni tu skozi. Meni škodo delajo!" Pa sem si mislila, češ kako škodo le! Drugič spet ženem tam skozi, pa mi reče: "Ti, jaz sem ti že rekel, da ne goni koze tu skozi. Tam okoli ženi, tu čez polje ti pa ne pustim! Če ne boš ubogala, ti bom nekaj hudega naredil!" Pa sem mislila, le kaj hudega mi lahko narediš?! Perje v rit napihaš?! Pa nič, koze sem gnala tam, kot zmeraj. In kaj je naredil! Kolomon bukle je vzel in hudiča priklical! Ko se je zvečer stemnilo, je začelo strašno ropotati zunaj okoli hiše. Potem je prišlo v hišo in vse premetalo: stole, mizo premaknilo, posteljo prestavilo, vse ... Ni bilo za zdržati. Tako je bilo en večer, pa drugi , pa tretji... grozno strah me je bilo. Nekdo mi je ratal, naj pokličem orožnike. Pa res prideta dva in čakata, kaj bo. Ko je postalo temno, je bilo enako, razbijalo je po vratih, bobnalo po oknih, ropotalo po hiši... Žandarja sta ušla... Pa mi spet ratajo: "Pojdi na Prevalje k župniku, če bi on kaj vedel, kaj bi morali narediti, da bi to pregnali." Jaz se spravim na pot na Prevalje k župniku, mu vse povem, kako in kaj. On malo premisli in mi reče: "Veš kaj, dal ti bom žegnan pulfer in žegnano pištolo! Vzemi s seboj, potem mi boš pa vrnila. Ko bo začelo ropotati - če bo pri vratih - ustreli v vrata; če pa pri oknu - ustreli v okno. Šipe boš že druge kupila." Vzamem in grem domov. Ko se je spet stemnilo, je začelo strašno tuliti, vsi mogoči glasovi so se culi. Zaropota pri vratih. Vzamem pištolo in ustrelim v vrata. Zaropota na okno, ustrelim v okno. Takrat so se začeli glasovi oddaljevati, zmerom bolj od daleč se jih je slišalo, zmerom bolj od daleč ... Po tem je bil pa mir. Ko je ženska to povedala Tončki, jo je bilo tako strah, da ni več zdržala pri njej in je šla nazaj domov. Samo kratek čas je bila pri njej. BOHLONAJ Mojega očeta prijatelj je rad pripovedoval vse mogoče. Tudi to je on povedal, ker je sam doživel. V Avstriji je bilo. Pravili so, da v tem in tistem gradu straši. Bilje korajžen, pa je zraven spravil še dva prijatelja. Rekli so si, da bodo šli v tisti grad in se sami prepričali, kaj se tam res dogaja. In so šli. V kuhinjo so si prinesli slamo, pa legli spat. Ko je ura šla proti polnoči, je prišel v kuhinjo en moški, začel nekaj brkljati okoli štedilnika in kuhati župo. Ko je bila gotova, jim reče: "Zdaj pa vstanite, pa pridite jest!" Zaenkrat niso hoteli nič slišati, pa pravi drugič: "Vstanite, pa pridite jest!" Zdaj so jim pa počasi začeli lasje vstajati pokonci. Ko je rekel tretjič, je še dodal: "Zdaj pa vas zadnjikrat kličem!" Takrat so se pa le pobrali pokonci, šli za mizo, žlice so bile pripravljene in so začeli jesti. Ampak - župa ni imela nobenega okusa. Brez okusa je bila, prazna! Kljub temu so zajeli vsak nekaj žlic, potem je pa eden vprašal: "Zdaj pa povejte, koliko smo dolžni, ko ste nam skuhali župo." "Nič, nič niste dolžni." Je pa rekel: "No, pa bohlonaj zanjo!" Šli so domov in čakali, kaj bo. Od takrat ni več strašilo. Zgleda, daje tistega rešil, ko je izgovoril besedo "bohlonaj", daje imel mir. Česa takega pa ne bi več šel delat, ker gaje bilo preveč strah. ŠPICPARKELIC Je bila ena bajtlarija, na njej sta živela mož pa žena. Nista imela otrok. Prišla sta v leta, pa sta si zaželela, da bi dobila kakega hlapca, da bi se jima lažje godilo. Kar kmalu seje pri njima ustavil en mlad poba in se ponudil za hlapca. Prav zadovoljna sta bila. Povprašala sta ga še, kaj želi Tam nekje zadaj je bilo... Foto: Tomo Jeseničnik za plačilo. Je pa rekel: "Nič drugega kot to, da v enem letu izvesta, kako mi je ime." Pob je delal, priden je bil. Leto je šlo h koncu, moža in ženo pa je začelo skrbeti, ker še nista vedela, kako mu je ime. Nekoč, proti večeru je bilo, pa hodi žena po pungratu in vidi hlapca, kako skače okoli češpljevega drevesa in govori sam sebi: "Dobro, da se ne ve, da mi je Špicparkeljc ime! Dobro, da se ne ve,....!" Gospodinja je vsa vesela skrivaj odšla v hišo. Imeli so račun za celoletno delo in gospodar mu je povedal: "Špicparkeljc si!" Pob je udaril s peto ob tla, da se je vse zatreslo in izginil skozi vrata. Nič jima ni mogel, ker ni imel moči nad njima. Tako so se zmenili. ZDIVJALI SO Včasih smo bili bolj strahopetni. Mene ni nikoli strašilo, strah meje pa bilo. Če meje oče poslal v les, da bi malo črnic nabral, sem ves čas poslušal, če bo kje kaka suha veja zapokala, če se bo kaj premaknilo. Ves čas me je bilo pomalem strah in hitro sem šel domov. Pravzaprav me ni utegnilo strašiti, ker sem prej zbežal na varno. Večkrat pa sem poslušal, ko so pripovedovali, kako je kje strašilo. Tole mi je tisti povedal, ki je to doživel. Ob cesti proti Kotljam je bila ena zelo velika kmetija. Imeli so po tri, štiri pare konjev. Takrat so vozili les iz Črne na Prevalje na žago. Zgodaj zjutraj so šli vsak na svojo pot, zvečer pa nazaj. Pozno zvečer je s konji vozil domov. Pripelje tja, ko se proti Kotljam cesta obrne v ovinek. Tam je tekel mali graben in tam je stalo trioglato korito. Večkrat so tam napajali konje, ustavljali so se tam tudi drugi in pili vodo... Ko pripelje do korita, konji obstojijo in nikamor več niso šli naprej. Niti koraka nikamor. Vzame gajžlo, jih udari - nič. Začel jih je pošteno tepsti, konji so se postavljali na zadnje noge, spredaj pokonci, ampak niti koraka naprej... Stopi z voza, obhodi konje okoli in okoli, jih hoče umiriti, pa se niso dali. Hrzali so in se postavljali visoko na zadnje noge. naprej pa ne... Ko pride tretjič okoli, pa skočijo, kot bi jih kdo podžgal in divje zdirjajo proti domu. Ni utegnil skočiti na voz in je moral peš za njimi. Na kmetiji začujejo hrzanje konjev in gospodar gre pogledat, kaj je. Začudil se je, da so sami prišli domov, furmana nikjer. Pogledal je konje, bili so zasopli in teklo je z njih, tako so bili prepoteni. Hitro jih razkomati, priveže v hlev, jih obriše s slamo in pokrije s kočami, da ne bi zboleli. Okrog dveh je za njimi prišel domov furman. Povedal je, kako je bilo, da jih ni spravil z mesta niti za korak, in kako so potem naenkrat zdivjali. Konji so morali nekaj videti, kar on ni videl, čeprav je šel trikrat okoli njih. Nekaj je moralo biti, kar jim je preprečevalo, da niso mogli naprej. Žival to čuti bolj ko človek. REBRA SO SE VIDELA To sem sama doživela. Bili smo gor na Jesenfkovem. Kravo smo imeli med vojsko, da je bilo mleko doma. Košnje pa ni bilo dovolj okoli hiše, smo pa še okoli kosili, sušili pa spravljali domov. Smo pa enkrat na noč basali na Jesenikovem, ker prej furmana ni bilo, da bi nam domov zapeljal. - Atije vzel sekiro s seboj, je rekel, daje treba še včasih kako vejo odsekati ali kaj takega, sekira pač prav pride,-Nabašemo voz, že po temi peljemo dol... se pa ati spomni, daje sekiro pozabil. Jaz pa nazaj v tisti breg, v tisti travnik ponjo. Sekiro najdem, grem nazaj. Temno je že bilo, ves čas mi je vse mogoče prihajalo na misel. Bolj ko sem šla proti mežiškemu britofu, bolj so mi šli lasje pokonci. Grem že po stezi ob britofu, pa - verjamete ali ne - na oni strani je stal okostnjak! Točno so se videla bela rebra, udrtina za trebuh in vse. Pripognil seje, pa se s koščeno roko po nogi vlekel od spodaj navzgor. Meni so šli lasje pokonci, postala sem vsa mokra in grozno strah me je bilo. Ne vem, kako sem prišla domov. Nič si nisem upala povedati domačim. Do danes tega še nikomur nisem povedala. Tako strah me je bilo takrat. ATOV GLAS SO CULI V tistem času, ko je moj ata živel in umrl, so se v našem kraju ukvarjali s špiritizmom; klicali so nazaj duha umrlega in se pogovarjali z njim. To so delali tako: sedli so okoli okrogle mize, prste razprli tako, da so s palci in mezinci sklenili krog okoli roba mize in ne vem, kako je šlo naprej. Miza je morala biti lesena, narejena brez žeblja in na njej ni smelo nikoli biti nič blagoslovljenega. Tam so sedeli okoli polnoči, eden je znal to voditi in priklicati umrlega. Vedelo se je, da bo eden izmed njih zaspal, vendar niso vedeli, kdo. In vsi so slišali glas mojega ata. Lepo je vse pozdravil in rekel, da se mu mama smili, ker je njun sin malo problematičen. Obljubil je, da bo še enkrat poskusil, morda ga bo spravil na pravo pot. Pozneje so se spet spravili skupaj, vendar ni bilo pravega vodje. Nihče ni prav vedel, kako to gre. Je pa zaspala ena gospa - ugledna, trafiko je imela -in je v tistih sanjah rekla, naj gredo po nekega fanta, da bo ona vse tako uredila, da bo spet zdrav. Ta fant je bil na vozičku, ker je bil že nekaj let bolan. Res so šli sredi noči po njega in ga pripeljali tja. Ženska ga je začela "zdraviti". Ne vem, kako je to delala, vendar se je kmalu videlo, da to ne bo ta pravo. Komaj so ga rešili iz njenih rok. Tako močna je bila, da bi mu lahko polomila vse kosti. In ni je spustilo. Morali so iti po duhovnika, ker tega ni znal nihče spraviti nazaj. Jaz sem bila takrat stara kakih trinajst, štirinajst let. Se spomnim, ko so o tem govorili. Drage bralke in spoštovani bralci, če ste članek prebrali na kak dolg zimski večer, naj vas ne bo strah. Imejte tudi mirno noč: kar smo povedali - če verjamete ali ne - se je sicer res zgodilo, a to je bilo že davno davno, ko so bili zimski večeri še drugačni. Zgodbe so nam pripovedovali: MARIJA KSENEMAN: Rebra so se videla ALOJZ NAVODNIK: Ob kvatrnih dneh HELENA POPLAS: Divja jaga, Kaj je najbolj trdo, Bohlonaj, Špicparkeljc, MARIJA ŠTAHER: Atov glas so čuli ANTON ZAKOTNIK: Če ne boš ubogala, Kupček pepela, Zdivjali so Koroški ljubitelji nogometa ponosni na dosežke Tomažičeve čete "ZLATA" Zavesa nad jesenskim delom prvoligaškega prvenstva se je zagrnila 29. novembra, ko so bile odigrane tekme 16. kroga in ljubitelji nogometa na Koroškem s ponosom govorijo o dosežkih Tomažičeve čete. Korotan na polovici prvenstva deli visoko četrto mesto, skupaj z SCT Olimpijo, če gledamo na končno bero točk obeh moštev. Ta rezultat pomeni za Prevaljčane pravi podvig, ki se ga niso nadejali niti največji optimisti. Ko je po petih krogih prišel na krmilo koroškega prvoligaša domači trener Toni Tomažič, je bila podoba prevaljskega moštva kaj klavrna. Zaradi slabih iger in vsega treh točk iz petih uvodnih tekem letošnjega državnega prvenstva je uprava Korotana takrat odslovila trenerja Alberta Pohorja. Po dveh uvodnih porazih s prekmurskima ligašema Muro in Potrošnikom je sicer Robi Zec z odločilnim golom proti Triglavu iz Kranja in zmagi doma z 1:0, še podaljašal "življenje" zagrebškemu strokovnjaku na klopi Korotana, toda vsega je bilo konec 14 dni kasneje. Takrat je bivši zvezdnik Korotana Samo Vidovič, tedaj v dresu BS Tehnika iz Domžal, prinesel prve tri točke Domžalčanom v novem prvenstvu, zapečatil pa usodo hrvaškega trenerja. V tem času je odstopila tudi "železna lady" Gina Kuserbanj. ki sama pač ni zmogla opraviti vsega dela, ob dokaj neagilni upravi kluba. Toda že po 4. krogu, po porazu v Ajdovščini, je padla odločitev: poleg novega trenerja je potrebno na direktorsko mesto postaviti človeka, ki je s srcem pri nogometu in bo znal "krmariti" barko kluba v dokaj razburkanih vodah naše prve lige. Odgovorno in občutljivo funkcijo je prevzel Maks Pučelj. legenda koroškega nogometa, dolgoletni trener korotanovih selekcij in drugih klubov, med prijatelji znan tudi kot Čiki.Pričela se je serija Korotana. Ne takoj, kajti po prihodu Tomažiča je moštvo doseglo najprej dva remija. V Celju s Publikumom in doma proti Rudarju iz Velenja je bil izid 1:1, potem pa se je pričel triumfalni pohod Prevaljčanov. Na vprašanje, ali je zadovoljen s potekom prvenstva je direktor Maks Pučelj odgovoril:"Vsekakor. Po prihodu Tomažiča seje igra bistveno popravila, dosegli smo določeno homogenost moštva, nogometaši so pričeli s srcem igrati za barve svojega kluba. To je nadvse pomembno. Res je, da smo preveč točk oddali na domačem igrišču, preveč je bilo neodločenih izidov. Škoda, da sta nas zapustila dva zelo dobra igralca, Zildžovič in Valentinčič. Z njunim odhodom smo izgubili v konici napada, vendar seje pokazalo, daje hkrati to dodatna motivacija za ostale igralce. Videli ste, dali so vse od sebe, posebej pa je "eksplodiral" Senad Tiganj, ki seje z osmimi goli prebil za nekaj časa celo na vrh liste strelcev. Zadnja serija štirih zaporednih zmag je bila še posebej bleščeča, zlasti pa razveseljiva tista v Domžalah, ko smo že nastopili z dokaj skrpano enajsterico in to še brez Tignja, ki je odšel v Belgijo." Mnogim je bila vrnitev domačega strokovnjaka Tonija Tomažiča, ki je klub pred štirimi leti pripeljal v 1. ligo, na trenersko klop Korotana, nadvse pri srcu. Pokazalo seje, da so imeli prav tisti, ki so se zavzemali za domač kader, tako igralski kot trenerski. Za svojega pomočnika si je Toni izbral delovnega tovariša Pavla Štekla, ki je prav tako kot on športni pedagog na OŠ Koroški jeklarji. Dota, ki stajo dobila od bivšega korotanovega učitelja Pohorja, je bila več kot skromna - le tri točke iz petih tekem. Toda Prevaljčani so v nadaljnjih enajstih tekmah uspeli osvojiti kar 22 točk. V tem obdobju so nanizali šest zmag, štirikrat igrali neodločeno in utrpeli le en poraz, tisti v 11. krogu doma z nogometaši državnega prvaka Maribora Teatanica. Prav ta tekma je bila nekakšna prelomnica, kajti "modri” niso več izgubili, bistveno pa se je popravila tudi realizacija, tudi po zaslugi strelca Senada Tignja. Enoje res, za Tomažičem je izredna serija rezultatov, katere mu mnogi zavidajo. Domači strateg je preporodi! moštvo, znal je vkomponirati ekipo v homogeno celoto, ekipo, v kateri je nekaj izkušenih posameznikov, kot Jermaniš, Silo, Jolič, Plesec in še nekateri, ki so dajali ton igri ter mladih nogometašev, ki so s svojo zagnanostjo prispevali delež v mozaik velikega uspeha. "Poraz z Domžalčani v 5. krogu je bil odločilen za mojo vrnitev v prevaljski klub. Kot domačinu mi pač ni vseeno, kaj se s klubom dogaja. Začeli smo delati bolj disciplinirano, nekatere stvari skupaj z direktorjem Pučljem in igralci dorekli, predvsem pa smo spremenili miselnost v igri," povdarja Toni Tomažič in nadaljuje: "Seveda sem zadovoljen in ponosen na vse, kar smo naredili v nadaljevanju prvenstva, potem ko sem prevzel trenerske vajeti. Res, tako dobrih rezultatov nisem pričakoval, toda fantje so v tem obdobju pokazali profesionalen odnos na treningih in tekmah." Mnogim v končnici prvega dela prvenstva ni bilo jasno, kako je mogoče, da Korotan dosega tako dobre rezultate. Ze na štartu so Prevaljčani precej krpali ekipo, odšla sta tujca Delalič in Okovič, kasneje pa še Valentinčič in Zildžovič. Tik pred jesenskim zaključkom je Korošce zapustil še njihov prvi "golgeter" Tiganj. Kje torej tiči ključ uspeha? "Povdaril sem že, da so fantje na vseh tekmah igrali borbeno in disciplinirano, v skladu z dogovorom pred tekmami. Dejstvo pa je, da je večina naših fantov prišla v vrhunsko formo v sklepnem delu prvenstva, zato so sedaj postali zanimivi tako našim kot nekaterim tujim klubom. Po odhodu omenjenih napadalcev sta vlogi prevzela Jolič in Tiganj in postali smo še bolj udarni v konici napada. Seveda je naša želja, da obdržimo celoten kader igralcev, za normalno delo spomladi pa potrebujemo vsaj tri do štiri kakovostne nogometaše. Menda je v beležnici direktorja kar veliko imen, ki so potencionalni kandidati za prihod v Korotan, toda kaj konkretnega še ne morem povedati," pravi Tomažič. 11. decembra je bila skupščina ŠD Korotan, kjer so v delo tega športnega kolektiva na Prevaljah pritegnili nekatere dolgoletne funkcionarje, ki bodo zagotovo znali izboljšati tudi linančno plat društva. Pred tem smo se pogovarjali z direktorjem nogometnega kluba Pučljem, ki je povedal: "Naš cilj je, da Korotan postane stabilen prvoligaš s prepoznavno igro. Vsi, ki delamo v klubu, se zavedamo, daje pogoj za uspeh organizirano, trdo delo. Vsi vemo, kakšna je gospodarska situacija na Koroškem. Do denarja se izredno težko pride. V upravi zato poskušamo narediti vse, da lahko klub deluje nemoteno. Nočemo, da se za nami vlečejo dolgovi. Posvetili smo se tudi marketingu, kjer bomo poskušali iztržiti čimveč. Prišlo je tudi do realizacije pogodbe s proizvajalcem športne opreme Diadora, kar je za nas izjemno pomembno in naredili bomo vse, da bomo tudi v bodoče z dobrimi igrami in rezultati dostojno predstavljali to firmo, ki oblači igralce vseh naših selekcij." Ivo Mlakar sport ma HšMi »HM MgfiMO UP Če ste morda pomislili, daje slovensko alpsko smučanje, ki ima trenutno v kakovostnem vrhu imena, kot Hrovatova, Dovžanova, Pretnarjeva, Bokalova in druge, brez dobrih obetavnih mladih tekmovalk, ste se zmotili. Tina Maže, 15-letna alpska smučarka iz Črne, je v zadnjih nekaj sezonah venomer opozarjala nase z zmagami na številnih tekmah doma in po svetu, v kategorijah deklic in kadetinj. Letos je prvič štartala tudi na FIS tekmovanjih. Na prvih tekmah na evropskih smučiščih, kjer v članskih kategorijah nastopajo tudi mlade slovenske tekmovalke, se je izkazala prav črnjanska smučarka. V Val Thorensu v Franciji se je Mazejeva v prvem veleslalomu s štartno številko 107 uvrstila na drugo, v drugem pa je s številko 129 celo zmagala. V prvem slalomu v Tignesu se je od slovenskih smučark izkazala Lea Dabič s 3. mestom, na drugi slalomski tekmi v tem francoskem visokogorskem smučišču, pa je bila šesta. Tina Maže prvega slaloma v Tignesu ni izpeljala, na drugem pa je osvojila 16. mesto. Ni kaj dodati, mlada Črnjanka je velik slovenski smučarski potencial. Bodimo strpni, čez leto ali dve nas bo morda tudi ona razveseljevala, morda že na tekmah svetovnega pokala. IM. DRUGIČ PRIZNANJE ZA MOJCO VAUČE Atletska zveza Slovenije je v Ljubljani podelila tradicionalna priznanja najboljšim atletom in atletinjam v sezoni v članskih, mladinskih in pionirskih kategorijah. V kategoriji članov in članic sta najboljša Gregor Cankar in Brigita Bukovec, med mlajšimi mladinkami pa je priznanje drugič zapored osvojila šprinterka Koroškega atletskega kluba Ravne Mojca Vauče. Za uspešno delo so s priznanjem nagradili tudi trenerja KAK Ravne Uroša Ver-hovnika. Ivo Mlakar LEP USPEH ŠAHISTOV FUŽINARJA Šahisti ravenskega Fužinarja so dosegli imeniten uspeh. V nedavno končani drugi državni ligi so osvojili med 27. ekipami odlično 3. mesto. Zmagala je ekipa iz Griž s 45 točkami, pred Celjem 36,5 in šahisti Fužinarja, ki so v desetih kolih zbrali 32 točk. Za ravensko ekipo so igrali: Peruš, Špalir, Turičnik, Pšeničnik, Vrečič in Rotovnik ter rezerve Kert, Koletnik in Komarica. Ekipa Fužinarja si je s to uvrstitvijo priborila obstanek v drugi državni ligi, potem ko je letos prišlo do reorganizacije lig. Iz sedanje enotne druge lige so namreč nastale druga, tretja in četrta liga. Od preostalih koroških klubov bodo šahisti Črne igrali v tretji, Rudar iz Mežice pa v četrti ligi. I. M. /------------------\ OBČANKAM IN OBČANOM MEŽICE, OBČINSKEMU SVETU IN DRUGIM SODELAVCEM SE ZAHVALJUJEM ZA PLODNO SODELOVANJE V LETU 1998. HKRATI SE ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAM ŽELIM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, V LETU 1999 PA VELIKO USPEHOV, SREČE IN ZADOVOLJSTVA V KROGU SVOJIH NAJ DRAŽJIH. Župan Občine Mežica Janez Praper v__________Z_____________/ SOBE ZIMMER-ROOMS KRONE MORAVSKE TOPLICE NOVOLETNI PAKET + 1 DAN VAM PODARIMO V MORAVSKIH TOPLICAH! Turistični objekt »KRONE« vabi na 4 dni, 3x polpenzion (vsak večer ciganska glasba) s svečano silvestrsko večerjo (s plesno glasbo). Cena je 20.000 SIT po osebi. Če vas je več kot 5 oseb - vam PODARIMO 1 DAN bivanja zastonj; če ne želite zajtrka, tudi vi dobite + 1 dan! Tako boste začeli že 30. 12. - 2. 1. 1999. 069 26*434 Ribe (še) žive Temeljna značilnost minulega, nekoliko daljšega obdobja črne kronike na Koroškem je vsekakor nesorazmerno velik porast delov-nih nezgod. Druga reč, na katero bi veljalo opozoriti, pa je tako ali tako na Koroškem že stalnica: gre za prisotnost alkohola v cestnem prometu. Nekaj več o tem bom poročal na drugem mestu, za zdaj pa le toliko: v eni izmed akcij preverjanja alkoholiziranosti prometnih udele-žencev so ugotovili prisotnost alkohola (tudi pod dovoljeno mero) pri več kot polovici ustavljenih voznikov. Ob tem se odpira vprašanje, ali bo za Korošce treba uvesti poseben člen prometnega zakona, ki bo alkoholiziranost voznikov posebej ostro sankcioniral. Da mi kdo morda ne bi očital getoiziranja Korošcev, naj pojasnim, da mi osebno gre zgolj za ohranitev čim večjega števila človeških življenj. Kajti povsem jasno je, da sleherni vinjeni voznik pomeni akutno nevarnost za človeška življenja. Ko bo to prodrlo v zavest občanov te krajine, bomo morda že na boljši poti. Padel na suho Kako se lahko človek hudo poškoduje pri delu, četudi pade zgolj z višine dobrih 70 centimetrov, je na svoji koži dobro občutil B.H. iz občine Dravograd. Ko je opravljal vzdrževalna dela na zimskem bazenu na Ravnah na Koroškem, je med drugim na strop vijačil zaključno maso in pri tem stal na lestvi, okoli 70 centimetrov visoko. Med premikanjem z lestvijo je izgubil ravnotežje in padel 1,55 metra globoko v izpraznjen bazen. Pri tem se je hudo poškodoval. »Skakanje« v prazen bazen je pač lahko precej nevarno početje«, bi to dejanje verjetno komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana z Raven na Koroškem, če bi ga seveda pripustil v ta del črne kronike. Nevaren lug S tekočino, vendar ne z vodo, je povezana tudi druga delovna nezgoda, prav tako s hudimi posledicami. Delavec Tovarne akumulatorskih baterij R.B. je dne 5. 11. 98 ob 12,30. uri v kovinskem bazenu pripravil lug in v bazen, s katerega je odstranil zaščitno kovinsko mrežo, potopil črpalko ter pričel s prečrpavanjem. Nenadoma se je iztaknila gumijasta cev, ki je bila nataknjena na črpalko. Količina luga, ki ga je črpalka že vsrkala vase, je brizgnila in poškropila delavca po glavi. Kljub zaščitni čeladi z vizirjem je lug prišel v stik z delavčevimi očmi. Po takojšnji pomoči v obratni ambulanti so delavca odpeljali na očesni oddelek bolnišnice Maribor, kjer so stopnjo poškodbe ocenili kot hudo. Stisnjeni prsti Huda delovna nezgoda se je pripetila tudi v podjetju Monter v Dravogradu. 16. 11. je delavec M.K., da bi razrezal, na delovno mizo pripeljal in položil pločevino, težko dobrih 2000 kilogramov. Ko jo je dvignil z dvigalom, mu je zanihala in padla na mizo. Pri tem mu je stisnila dva prsta na desni roki in ga hudo poškodovala. V delovnem območju Enega izmed prstov si je pri delu huje poškodoval še delavec A.Š. Okoli 19. ure je dne 24. 11. 98 na rezkalnem stroju rezkal jekleno menjalno ploščo za stiskalnico. Med tem opravilom je z desno roko segel v delovno območje stroja in se s prstom dotaknil rezkalnega stroja. Nož mu je odtrgal vrhnji del kazalca na desni roki. Nevarna vleka Med delovne nezgode lahko v širšem pomenu prištevamo tudi nezgode s traktorji in drugimi delovnimi stroji. Tako je 10. 11. okoli 13,30. ure pri oranju s traktorjem na polju v Spodnji Vižingi obtičal R.T. Na pomoč je poklical soseda R.L. S pomočjo njegovega neregistriranega traktorja sta izvlekla obtičali delovni stroj. R.T. je odklopil verigo, pripeto na traktor, ki pa je nenadoma zdrknil vzvratno in z dvobrazd-nim plugom stisnil nogo sosedu R.L. in ga huje poškodoval. Ribe (še) žive Ker smo že na podeželju, bom med delovne nezgode vključil še dogodek, ki bolj sodi med ekološko onesnaženje. 16 .11. je namreč ponovno prišlo do onesnaženja potoka Sušica v Št. Janžu pri Radljah ob Dravi. Policisti PP Radlje ob Dravi so ugotovili, daje v dopoldanskem času domačin RO. z gnojevko polival travnik pri svoji kmetiji. Zaradi strmega pobočja in razmočenosti zemlje je manjša količina gnojevke stekla v 400 metrov oddaljeni potok Sušica. Pri podrobnejšem pregledu struge potoka so ugotovili, da na srečo ni prišlo do ponovnega pogina rib. Razneslo akumulator Delovne nezgode pa se lahko zgodijo tudi pri opravilih doma, ne le na delovnem mestu. To je dodobra izkusil I.V. iz občine Radlje ob Dravi, ki je doživel zares neobičajen dogodek. 25. 11. je namreč okoli 8. ure, da bi ga napolnil, na električno omrežje priključil avtomobilski akumulator. Ko ga je ob 9. uri izključil z električnega omrežja, je akumulator nenadoma eksplodiral. Delci plastičnega dela in nekaj kisline so l.V. zadeli v obraz in ga poškodovali. Žal tudi smrt Med prometnimi nezgodami bi najprej veljalo spomniti, da so koroške ceste v minulem obdobju - žal - terjale tudi življenje znanega slikarja Jožeta Tisnikarja, o čemer pa smo tudi v Prepihu že obširneje poročali. Še v eni prometni nezgodi je bila prav tako hudo poškodovana peška. 3. 11. je namreč voznik osebnega avtomobila l.P. iz Črne na Koroškem okoli 17.30 na prehodu za pešce v Mežici zbil peško A.M., ki je bila hudo poškodovana prepeljana v bolnišnico Slovenj Gradec. Neprevidno zavijanje Hudo sta se 6. 11. ob 17.18. uri poškodovala voznik in sopotnica v dveh osebnih avtomobilih, ki sta bila udeležena v prometni nezgodi na glavni cesti Dravograd - Maribor, zunaj naselja Gortina. Voznik osebnega avtomobila P.R. z Mute je vozil iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. V križišču za naselje Gortina je pričel zavijati v levo prav v trenutku, ko mu je naproti, pravilno po svoji desni strani, pripeljal voznik osebnega avtomobila T.S. Prišlo je do čelnega trčenja. V nezgodi sta se huje poškodovala voznik T.S. in J.R., sopotnica v vozilu P.R. P(D(DStÌQf(BDQ Po predhodnem obvestilu za javnost so policisti UNZ Slovenj Gradec v dneh od 5. 11. do 16. 11. izvajali poostren nadzor prometa. Rezulati te akcije so zares porazni. Preverili so 2858 voznikov in ugotovili 1059 različnih cestno prometnih prekrškov. V postopek k sodniku za prekrške so predlagali 110 voznikov, 601 voznik je moral plačati mandatno kazen, 347 pa je bilo le opozorjenih. Z alkotestom so preizkusili 509 voznikov, od tega jih je 95 vozilo pod vplivom alkohola, 9 pa jih je alkotest odklonilo. Pri 160. voznikih je alkotest pokazal koncentracijo alkohola v mejah, ki ne pomenijo prekrška in zoper njih niso ukrepali. Prisotnost alkohola v organizmu je bila tako ugotovljena pri 51,9 odstotka voznikov. Prav zato bodo policisti s podobnimi akcijami še nadaljevali. w V avtobus Na napačni strani cestišča se je 22.11. nekaj čez polnočno uro na magistralni cesti v Radljah ob Dravi znašel tudi voznik osebnega avtomobila S.L. iz Vuzenice. Seveda se takšna vožnja ni mogla dobro končani, saj je vozniku naproti pravilno po svoji strani pripeljal avtobus z voznikom F.Z. iz Celovca. Avtomobila sta čelno trčila, nastalo je za okoli 700.000 tolarjev gmotne škode, tako v avtobusi kot tudi v osebnem vozilu pa se - na srečo - telesno ni poškodoval nihče. Policisti so ob tem ugotovili kar dva težja prekrška voznika osebnega avtomobila. S.L. je namreč vozil avtomobil, še preden si je pridobil pravico za to, saj še ni opravil vozniškega izpita. Vrhu vsega je alkotest pokazal prisotnost kar 2.31 promile alkohola v njegovem izdihanem zraku. Uničen na travniku Morda je bila prav prisotnost alkohola sokriva še pri prometni nezgodi, ki seje pripetila 5. 11. okoli 19.30. ure na glavni cesti Dravograd - Maribor. Proti Mariboru je po njej ob omenjenem času vozil voznik osebnega avtomobila I.K. iz Maribora. Zunaj naselja Zgornji Kozji vrh je zapeljal na desno bankino in zaneslo ga je na levo preko vozišča. Po trčenju v obcestni rob se je vozilo večkrat preobrnilo in popolnoma uničeno obstalo na travniku. Voznik se v nezgodi telesno ni poškodoval, elektronski alkotest pa je pokazal prisotnost 1.59 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Pobegi 28.10. ob 22.30. uri je neznani voznik kolesa z motorjem v naselju Robindvor v Dravogradu trčil v R.O. s Sel. Neznani voznik je po trčenju odpeljal s kraja dogodka, R.O. pa je bil lažje poškodovan. Neki drugi podobni zgodbi pa je, kot se je pokazalo, verjetno botroval alkohol. Pri speljevanju pred trgovino Jamnica na Ravnah na Koroškem je namreč 29. 10. ob 21.45 tedaj še neznani voznik trčil v osebni avtomobil, last B.M. z Raven na Koroškem. Kmalu po dogodku so policisti na domu odkrili povzročitelja nezgode D.B. Preizkus z alkotestom je pokazal prisotnost 2.1 promile alkohola v izdihanem zraku. Opustil pumoč Veliko hujše posledice pa je imel pobeg s kraja nezgode, ki se pripetila 5. 11. 98 ob 18.30. uri v naselju Šance na Ravnah na Koroškem. Neznani voznik je tedaj vozil po regionalni cesti z Raven na Koroškem proti Kotljam. Na Žancah je z njegove leve proti desni, dobrih 10 metrov pred prehodom za pešce, prečkala cesto peška C.K. Voznik jo je oplazil, padla je in pri tem z glavo udarila v obcestni robnik. Pri tem se je zelo hudo poškodovala, neznani voznik pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Požar na vikendu Zima je - nemalokrat zaradi naše nepazljivosti - tudi čas požarov, ki včasih prav požrešno požirajo premoženje. To so dodobra občutili pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, poslovna enota Mislinja. V dneh med 29. 11. in 30. 11. je namreč v kraju Velika Mislinja v celoti pogorel njihov leseni vikend. Kot so ugotovili kriminalisti in policisti je do požara prišlo zaradi pregretega dimnika, ki je povzročil vnetje lesene stene. Od tam seje ogenj razširil na celoten objekt, ki je pogorel do tal. Na pogorišču sta ostala cela le dimnik in sanitarije, ki sta bila zidana iz siporeksa. Temu primerna je tudi gmotna škoda, ki znaša kar okoli 14 milijonov tolarjev. »Pri spovedi» Še kratek skok k tako imenovanemu drobnemu kriminalu. Ljudje prav zares nimajo nobenih zadržkov več. Tako je za zdaj še neznani storilec ali zmikavt v noči na 2. 11. 98 meni nič tebi nič vlomil v prostore župnijskega urada v Črni na Koroškem. Iz predala pisalne mize v uradu je odnesel kuverto, v kateri je bilo za okoli 200.000 tolarjev gotovine. Iz denarnice pa je odtujil še 2000 avstrijskih šilingov. Župnijski urad je tako oškodoval za okoli 280.000 tolarjev. Glede na eno izmed božjih zapovedi, ki pravi, da naj ne kradeš, bo NN, ko ga bodo prijeli - in zagotovo ga bodo - šel k »spovedi« tako k sodniku za prekrške kot tudi h gospodu župniku. Propad zadružništva Kratko policijsko sporočilo: V dneh med 30. 10. in 2. 11. 98 je neznanec vlomil v prostore upravne zgradbe kmetijske zadruge v Vuzenici. V notranjosti zadruge je preiskal pisarne, ki so bile odklenjene. Poskušal je vlomiti še v tri pisarne, vendar mu ni uspelo, ker so bile zaklenjene. Tako neznanec, za katerim policisti poizvedujejo, ni odtujil ničesar, povzročil pa je škode za okoli 10.000 SIT. Kratek dodatek: gre morda z zadružništvom res že povsem navzdol, če si niti zmikavti v njem ne morejo napolniti malhe. (PS): seveda ste že globoko zabredli v glosirani del črne kronike (op.pisca) Omarico ima Prav tako NN (saj veste: Neznani Nebodigatreba) je med 4. 11. in 5. 11. 98 v Gornjem Doliču na novogradnji stanovanjske hiše, last M.P., pretrgal vodnike za elektriko, iz stene izpulil vzidano električno omarico in jo odnesel. Lastnico je tako oškodoval za dobrih 30.000 tolarjev. Lastnica zdaj pričakuje, da bo neznani nebodigatreba poravnal tudi njen račun za porabljeno električno energijo. Lovec na lovu Spet kratko policijsko sporočilo: V noči na 6. 11. 98 je neznanec vlomil v gostišče Lovec na Muti. Iz gostišča je odtujil za okoli 10.000 tolarjev gotovine, dva zavojčka cigaret znamke Marl-boro in štiri vžigalnike. S tem je lastnika gostišča A.V. oškodoval za okoli 11.000 tolarjev. Policisti PP Radlje ob Dravi za neznancem poizvedujejo. Nasvet mimoidočega policistom: »Iščite med krivo lovci!« »Šport« Za konec pa, kot je to navada v TV dnevniku, še šport. Dne 28. 11. 98 je bil v telovadnici Osnovne šole Mežica turnir v malem nogometu. Okoli 15.45. ure je igralec moštva KMN mesarstvo Mazej, A. K. iz Velenja, sodniku H.P. očital nestrokovnost pri sojenju, zaradi česar ga je sodnik kaznoval z rumenim kartonom. To je A.K. tako razjezilo, da je sodnika s pestjo udaril v obraz in mu povzročil hudo telesno poškodbo - zlom nosne kosti. Sodnik H.P. je bil odpeljan v bolnišnico v Slovenj Gradcu, kjer je ostal na zdravljenju. »Mesarstvo je lahko kar pravšen sponzor!« bi bil morda komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja »bifedžije« Mirana, če bi ga slučajno srečal. Vendar ga zadnje čase ne videvam tako pogosto (Reneja namreč), saj sedi kar naprej ob svojem značilnem francoskem kosilu: dunajskem zrezku s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. T.I. GALERIJA K/jr VSEM UUBITEUEM LIKOVNIH UMETNOSTI, NAŠIM KUPCEM V LETU 1998 IN POSLOVNIM PARTNERJEM NA KOROŠKEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČO V LETU 1999. Oglas: BREZPLAČNO ODDAM POSLOVNI PROSTOR V CENTRU MORAVSKIH TOPLIC ZA SKUPNO SODELOVANJE TURISTIČNIM AGENCIJAM ALI OSEBAM, KI SE UKVARJAJO S TURIZMOM. Tel.: 069-26-434 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM Čečovje 12/a, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel. 0602 23-821, Fax 0602 22-822 Številka: 450-4098-402 Datum: 11. 12. 1998 Upravna enota Ravne na Koroškem na osnovi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98), v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-326/98, z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98) in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), v zvezi s L odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1), s tem JAVNIM NAZNANILOM r \ MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Spoštovane občanke in občani, spoštovani prebivalci koroške pokrajine Zakorakali smo v zadnji mesec leta, ki nam prinaša zimo in z njo vse zimske skrbi in radosti. Pred nami so tudi prazniki, ki se jih še posebej veselijo otroci. POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM, DA DO 5. 1. 1999 pri Upravni enoti Ravne na Koroškem priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Irma Pavlinič-Krebs Tudi ostali se veselimo božičnih in novoletnih praznikov, ko je miza bolj praznično pogrnjena in skrbi za kratek čas preložene na bližnje leto, ki prihaja. Želim Vam, Vašim prijateljem in znancem VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 Janez Komljanec, župan MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY v_________________________________________________J r SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI VUZENICE! ISKRENO SE VAM ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE PRI VODENJU NAŠE OBČINE IN ZA SODELOVANJE V IZTEKAJOČEM SE LETU. V NOVEM LETU 1999 VAM ŽELIM VELIKO USPEHOV PRI DELU, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V KROGU SVOJIH DRUŽIN. ŽELIM VAM, DA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE PREŽIVITE SREČNO IN TO SREČO DELITE S SVOJIMI NAJDRAŽJIMI. Župan Občine Vuzenica Miran Kus Trgovsko podjetje d. d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 127, 4! 426, Fax: 0602 43 756 Vas vabi v svoje poslovalnice v Mislinji, Šmartnem in Slovenj Gradcu PAPIRNICA IN KNJIGARNA ŽILA SZS AKCIJSKA PRODAJA PISARNIŠKIH ARTIKLOV Cene MPS registratorji Paloma 474,00 Biros 474,00 Euroking 430,80 mape A4 88,80 zvezki A4100 listni 456,00 A5 100 listni 340,80 lepilni trakovi 15mm x lOm 26,40 ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v prejšnjem mesecu kar precejšnje. Dnevni promet se je gibal v razponu od 300 do 6,4 milijarde tolarjev, kar je pomenilo rekorden znesek na borzi. Slovenski borzni indeks je nihal v meji od 1640 do 1680 indeksnih točk. Dnevno je bilo v zadnjem času sklenjenih okoli 2000 poslov, od tega največ s pooblaščenimi investicijskimi družbami. V zadnjem mesecu sta nam z zanimivostmi postregla predvsem vlada in Mercator. Vlada je prodala polovico svojega deleža v Petrolu in Istrabenzu. Kapitalski sklad. Odškodninski sklad in Zavarovalnica Triglav so kupili 7,8% emisije delnice Petrola po 27.000 tolarjev in 13,3% emisije delnic Istrabenza po ceni 3.000 tolarjev za delnico. Celotna prodaja je bila vredna 6,4 milijarde tolarjev, za kolikor je bogatejši tudi proračun države. Vrednost delnic Istrabenza je po teh poslih znašala 2,957 tolarjev, vrednost Petrolovih delnic pa je bila 26.507 tolaijev. Za drugo veliko novico je poskrbel Mercator, ki je imel v novebru skupščino delničarjev. Cena delnic je pred skupščino poskočila na okoli 6.800 tolarjev zaradi špekulacij, kaj se bodo na skupščini odločili. Po skupščini, ki pa ni prinesla nič novega, pa je vrednost padla na 6.620 tolarjev. Potem je Mercator objavil prevzem podjetja Emona Mercur, kar je potisnilo vrednost delnice do 7.000 tolarjev. Vprašanje pri tem prevzemu je še vedno država, ki mora Mercatorju podati dovoljenje za takšno poslovno potezo. Na drugi strani pa ta poteza vpliva tudi na Živila in Emono Obalo Koper, ki sta se želela povezati z Emono Mercurjem. Delnici farmacevtskih podjetij, Leka in Krke, nista več tako zanimivi za vlagatelje, kar je povzročilo padec Lekovih delnic za 4,5% na 37.132 tolarjev za delnico, delnica Krke pa je vredna 25.138 tolaijev. Delnice koprskega velikana Luke Koper so se dvignile na vrednost 2.945 tolarjev, kar je pomenilo 7,2% mesečno rast. Luka Koper je v letošnjih enajstih mesecih že presegla lanskoletni rezultat, ko je pretovorila 7,3 milijona ton blaga, zanimive pa so bile tudi informacije o morebitnem sodelovanju z ameriškim Chryslerjem. Uspešno je na pot trgovanja stopil tudi kranjski Merkur, katerega delnice so na trgu dosegle vrednost malo nad 18.000 tolarji. Uspešni rezultati podjetja bodo v prihodnosti dvignili ceno delnice, saj so v Merkurju v prvih desetih mesecih letos dosegli 50,5 milijarde tolarjev prodaje ali 17% več kot v enakem obdobju lani in 1,1 milijarde tolarjev dobička iz poslovanja. Nasprotno pa bi lahko rekli za podjetje Tehnounion, ki spada po dobičku na delnico med najbolj profitna podjetja. Na prostem trgu je največ zanimanj za delnice pooblaščenih investicijskih družb. V mesecu dni je pričelo kotirati več delnic PID-ov, s katerimi je sklenjenih največ poslov. Med njimi sta najbolj zanimivi Triglav Steber I in Nacionalna finančna družba. Triglav Steber I je pričel kotirati pri vrednosti okoli 770 tolarjev, vendar pa je kmalu izgubil na vrednosti približno 15%. Podobno kot s Triglavom seje dogajalo tudi z Nacionalno finančno družbo, ki bo po pričetku kotacije izgubila na vrednosti okoli 100 tolarjev. Na borzi se trguje tudi z delnicami Maksime, katerih cena se giblje okoli 300 tolarjev, Atene okoli 340 tolarjev in pomurskega sklada, ki je vreden 405 tolarjev. Vse ostale delnice na prostem trgu so ostale v senci pooblaščenih investicijskih družb. Vrednosti delnic se v zadnjem času zopet krepijo, vendar pa ne moremo z gotovostjo reči, da se bo rast nadaljevala. llirika Borzno Posredniška Hiša Matej Tomažin HOROSKOP ZA LETO 1999 OVEN: "Planet sreče”, Jupiter, prihaja v vaše rojstno znamenje in lepšega ______ zvezdnega daru si v novem letu ne morete zaleleti - podpirajte njegove vplive z modrostjo in občutljivostjo, da boste zaznali, kdaj je pravi čas f za prave stvari. Med vsemi darovi bo morda tudi kak kilogram več... Jasne cilje, iznajdljivost in dobre spremembe obeta tudi nebesni revolucionar - Uran. BIK: Novo leto vam ponuja priložnost, da iz življenja odstranite vso odvečno — navlako, saj vam je le kradla energijo in vas begala. Čas zavestnega odrekanja torej in preverjanja materialnih zadev in odnosov - tudi ■ pogodb. Z uveljavljanjem na družbeni lestvici ne hitite preveč zaletavo, prav umirjenost je vaš adut, in vztrajno delo. Zanesljiv partnerski odnos vam bo v veliko oporo. DVOJČEK: Prijateljski stiki bodo v novem letu še intenzivnejši, a tudi bolj na prepihu - kljub razigranemu razpoloženju pa boste vendarle poskušali UB iztržiti kaj več kot le zabavo za kratek čas - uspeh si boste kovali ne ------ samo s prijatelji, temveč tudi s širjenjem obzorja in s pogumom, začeti kaj novega. Tudi odločilne spremembe v ljubezenskih odnosih niso izključene. RAK: Prihaja čas, ko boste lahko obirali sadove. Potrpljenje in samozaupanje naj bosta vaša stalna spremljevalca, da si ne boste po nepotrebnem prezgodaj zapirali vrat, saj se vam obeta lep napredek v karieri. Dobra organizacija dela, izpolnjevanje obljub, predvsem tistih do samih sebe, in negovanje le preverjenih prijateljstev vam bodo veliko pomagali. Pri odločitvah upoštevajte svoje želje! LEV: Če ste po vašem mnenju doslej zaostajali pri študiju ali nasploh, pri širjenju obzorja, boste v novem letu z lahkoto premagovali ovire. Osebno zado-jijri voljstvo pa bo pri tem najbrž večje od zunanjega uspeha. Med drugim manjka vaša odločitev, kam investirati pridobljeno. Torej načrtujte in se ------ ne spuščajte v neproduktivne poslovne dvoboje le zaradi načel. Toplo, a tudi spremenljivo ljubezensko leto! DEVICA: Nadaljevali boste s svojimi delovnimi podvigi in jih vedno znova bogatili s svežimi idejami, pripravljeni pa boste tudi povsem spremeniti zaposlitev, še posebej, če si drugje obetate več priznanja in zanesljive-VrS jšo prihodnost. Čas bo tudi za poglabljanje znanja, ki vam bo poma-' gaio premostiti zaplete - s širše perspektive bodo videti manjši in celo poučni. V ljubezni še naprej - varno zatočišče. TEHTNICA: Vaša želja po udobnem življenju in zadovoljevanju trenutnih želja bo v novem letu dosegla vrhunec; tudi razigranost, družabnost in spogledljivost vam bodo nenehno za petami. Nekaj težav pa se obeta, ko boste hoteli lahkotnost življenja povezati s stvarnimi cilji - z denarjem previdno, ne bo ga preveč; v poslovnih zadevah boste potrebovali preudarno pomoč in v ljubezenskih odnosih - veliko samonadzora. ŠKORPION: Neka nevidna sila vas bo priganjala, da boste delali še več kot običajno in še strožje presojali sebe in druge. Kot da bi čutili notranjo zavoro, ki jo je treba na vsak način premagati. To konfliktno energijo boste lahko koristno usmerjali predvsem na finančno področje in v svoj dom, kjer pa ne boste vselej najbolj pomirjujoč družinski član. Pozabite na občutek, daje najlepše za vami in zdravo razvajajte svoje telo! STRELEC: Konec tisočletja vam je zlezel pod kožo in neopazno - v vas samih - ______ dozorevajo velike spremembe. Najbrž se boste za začetek spoprijeli z najnovejšimi načini komuniciranja - videti boste sicer zelo sodobno, a bo za zdaj vse skupaj le koristna vaja, morda pa tudi osvajalski manever: Strelci boste namreč vse leto in še čez v ljubezenskem pogledu zelo dejavni in seveda - tudi privlačni! KOZOROG: Kupčkanje denarja in drugih stvari se vam napoveduje tudi v novem letu. Vse kaže, da bo vztrajnost pri tem obrodila sadove in da boste prav zdaj uresničili cilj: če ste investirali v dom, boste lahko pro-\ jekt naposled končali in se vsaj v mislih za vse storjeno tudi nagradili. Čim dlje uživajte v svojem malem, urejenem svetu - čustva in kreativnost so namreč vsaj za kako leto malce zamrznjeni. VODNAR: Ni rečeno, da vam novo leto prinaša že na prvi pogled usodne spremembe, še naprej pa bodite pripravljeni na bliskovite preobrate, ki si jih pravzaprav sami želite. Finančni motivi za spremembe bodo zdaj v ozadju, predvsem boste uživali v navezovanju stikov, v komuniciranju vseh vrst. Tako se vem obeta še več nenavadnih prijateljski vezi in več duhovne izmenjave, vetrovno ljubezensko življenje in omejitve v domačem okolju. RIBI: Prihaja leto, ki bo koristno omejilo in usmerilo vaše razdajanje in spreje-manje. V spremstvu "planeta sreče", Jupitra, ste si nabrali dovolj samozavesti, da boste lahko poslej z njeno pomočjo ideje spreminjali v denar. A ne prehitevajte - nekatere sicer odlične zamisli še niso dovolj zrele, da bi jih unovčili. Intuicija vam bo pomagala blažiti občutek osamljenosti: mnogi še namreč ne morejo razumeti, kar je za vas kristalno jasno. Spoštovani sokrajani! Zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste ga meni in mojim sodelavcem izkazali na volitvah. Vsem občankam in občanom občine Podvelka, ljudem Dravske doline in vsem Korošcem želim veselo praznovanje ob izteku leta, v novem letu 1999 pa veliko sreče, zdravja in uspehov v zasebnem življenju in na poslovnem področju! Župan Občine Podvelka Anton Kovše v_____________________y sk® mm..... RAVNE NA KOROŠKEM Prežihova ulica 17 Tel. 0602 21-339 j/r/v/rf S/i r//Afi