NEČEDNA KUHINJA
VVRHUTEŠ-A?
Stran 22.
BODO ŽENSKE POGOSTEJE
UMIRALE ZARADI RAKA?
Stran 5.
URANJEKA
»PRJELIZAŠIJEK«
Stran 13.
NOVI TEDNIK
ST.3 - LETO 57 - CELJE. 17.1.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Ropar naj bi v Lučah
odnesel 12 milijonov
tolarjev.
Stran 23.
V Londonu babice
prodajajo ecstasy,
poslovneži pa se
vozijo s skiroji, pravi
tam živeči Celjan
Tomaž Jastrobnik.
Stran 9.
Za deset let
Publikuma
Andrej Kvas.
Stran 20.
2
DOGODKI
^■^JVODNIK
Več zdravja
za bogate
Kakor koli obračamo, pravice, ki smo jih doslej imeli na
področju zdravstvenega varstva, se zmanjšujejo. Pričakova-
no, ker preprosto nimamo dovolj denarja za vse, nepriča-
kovano, ker nam odgovorni še vedno zatrjujejo, da ne gre
za krčenje pravic, ampak bolj za lepotne popravke.
Večina sprememb pa očitno šele prihaja. Ministrstvo za
zdravje se je menda lotilo cele vrste doslej dolga leta nedo-
taknjenih področij. Verjamemo, da so marsikje potrebne
spremembe, posodobitve, prilagoditve, skrbi pa nas lahko,
ker se, tako vsaj kažejo prvi primeri, tega ne loteva dovolj
domišljeno, predvsem pa ne (ali pa prepozno) upošteva
ljudi, ki jih spremembe prizadevajo, pa tudi zaposlenih v
zdravstvu ne. So res morah zagrmeti sindikati, se je moral
sprožiti plaz ljudske nejevolje, preden so »razložili« neja-
sno zakonsko določilo v zvezi s povračilom potnih stroškov
bolnikom, ki morajo na zdravljenje ali pregled potovati v
drug kraj? Je potrebno, da morajo ginekologi na terenu sa-
mi pojasnjevati ženskam, da lahko po novem prihajajo na
preventivne preglede samo enkrat na tri leta in ne več vsa-
ko leto, kot so jih leta in leta prepričevali?
Lahko verjamemo, da so spremembe strokovno primer-
ne, na evropski ravni, a občutek, da gre predvsem za varče-
vanje, ostaja. Najbolj boleče pa je, da še daleč ni videti kon-
ca prikrajšanosti tistih z najtanjšimi denarnicami. Razu-
memo, da ima zdravstvena zavarovalnica pač toliko de-
narja, kot ji ga je država sposobna nameniti. Tudi mini-
strstvo za zdravje mora krmariti znotraj denarnih možno-
sti, torej tako, da bo z denarjem, ki ga ima, zagotovilo vsem
ljudem enako zdravstveno varstvo. To ni mogoče že zaradi
različne dostopnosti do zdravnika, različne usposobljeno-
sti in opremljenosti zdravstvenih ustanov... A vseeno. Ena
izmed strokovnjakinj, ki so sodelovale pri strokovni pripra-
vi navodil za preventivno zdravje žensk, je lepo povedala:
»Če pa kdo misli, da potrebuje pogostejše preglede, sijih naj
pa sam plača.« Torej tako, kot je sedaj s samoplačniškimi
ambulantami, kjer ni neskončnih čakalnih dob, kot je z
dragimi zdravili, ki niso na recept, kot je recimo s kakovost-
nejšimi materiali v zobozdravstvu, pri zdravljenju poškodb
(plastični »mavec«) ali nakupu očal. Kdor ima denar, si
lahko kupi vse. Tudi več zdravja. Tako je v svetu, tako je v
Evropi, po kateri se zgledujemo. Pa še ni dolgo, kar smo bili
lahko ponosni, da je pri nas boljše...
MILENA B. POKLIC
Protest je
(delno) zalegel
Pod pritiskom javnosti in
predvsem Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije je mi-
nistrstvo za zdravje navodi-
lo zdravstvene zavarovalni-
ce, da pripada bolnikom na-
domestilo za prevoz zaradi
zdravstvenih storitev le, če
potujejo v drug kraj v enem
mesecu več kot trikrat, spre-
menilo v »več kot enkrat«.
22. decembra lani so pri-
čele veljati spremembe zako-
na o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju, ki
jih je državni zbor sprejel po
hitrem postopku. Spremem-
be so zmanjšale oziroma uki-
nile tako imenovane social-
ne pravice: pravico do pogreb-
nine in posmrtnine, nenuj-
nih reševalnih prevozov in
povrnitve potnih stroškov.
Sočasno pa so pričela ve-
ljati tudi navodila za uveljav-
ljanje pravice zavarovanih
oseb do potnih stroškov in
spremstva, ki jih je na novo
oblikoval Zavod za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije
(začasna navodila so bila po-
trebna, ker zakon nima us-
trezne prehodne določbe). Z
njimi so med drugim dolo-
čili, da smejo osebni zdrav-
niki izdati potrdilo o upra-
vičenosti do potnih stroškov
samo bolnikom, ki v drug
kraj potujejo na zdravljenje
ali na pregled k specialistu
več kot trikrat na mesec.
Na to določilo se je ostro
odzvala Zveza svobodnih sin-
dikatov Slovenije, ki se je
uprla ponovnemu krčenju
pravic zdravstvenih zavaro-
vancev, predvsem pa njihovi
nedopustni diskriminaciji,
saj so navodila prizadela pred-
vsem zavarovance iz bolj od-
daljenih krajev in tiste z naj-
nižjimi prihodki. »Zdravje
postaja privilegij bogatih!« so
zapisali.
V ponedeljek se je oglasili
ministrstvo za zdravje, pred-
lagatelj zakonske spremem-
be. V zakonu nejasno dolo-
čilo, da so do povrnitve pot-
nih stroškov upravičeni bol-
niki, ki potujejo v drug kraj
zaradi zdravstvenih storitev
večkrat na mesec ministrs-
tvo sedaj pojasnjuje kot več
kot enkrat (in ne »več kot
trikrat«, kot je določilo raz-
ložil ZZZS). »Prepričani smo,
da bo ZZZS upošteval inter-
pretacijo   ministrstva  za
zdravje in spremenil svoja m
vodila,« so zapisali v izjai
za javnost, zdravstvena zav;
rovalnica pa je že potrdilj
da jih bo upoštevala - tudi 2
nazaj.
Pred sprejemom spri
membe zakona so bili zavi
rovanci upravičeni do povr;
čila potnih stroškov za vsa
prevoz v drug kraj zarai
zdravstvenih storitev. Lani 1
zdravstvena zavarovalnica 2
te stroške izplačala 535 m
lijonov tolarjev, letos bi n
za 100 milijonov tolarje
manj. Kot trdijo v ministr
tvu, se torej pravica ni bi
tveno zmanjšala, prihranje
denar pa bo tako ostal v s
stemu zdravstvenega varst)
oziroma zavarovanja.
MI
Cilj: vsem prijazna država
upravni enoti Šentjur in Mozirje v januarju izžrebani za izvedbo akcij
»Predlogi z razlogi« ter izbiranja najbolj prijaznega uslužbenca
v projektu reforme držav-
ne uprave bo slovenska vla-
da med drugim upoštevala
predloge državljanov in tu-
di tako oblikovala bolj pri-
jazno upravo.
Od torka pa vse do konca
januarja pripravljajo akcijo
»Predlogi z razlogi«, za iz-
vedbo akcije pa se izžrebali
Upravne enote Mozirje,
Šentjur in Idrija. V teh uprav-
nih enotah oziroma v posa-
meznih krajevnih uradih (v
mozirski UE so to uradi v
Solčavi, Lučah, na Ljubnem,
v Gornjem Gradu, Nazarjah
in na Rečici) bodo na raz-
polago posebni obrazci, na
katere bodo lahko državlja-
ni napisali svoje predloge za
izboljšanje dela državne
uprave ter jih oddali v po-
sebne nabiralnike.
Hkrati s tem pa bodo po
predlogu državljanov izbi-
rali najbolj prijaznega usluž-
benca meseca. Državljani
lahko glasujejo za tistega us-
lužbenca, ki ga po njihovem
mnenju odlikuje najbolj
spoštljiv, korekten in prija-
zen odnos. Svoj glas lahko
oddajo na predpisanem
obrazcu, ki ga prav tako do-
bijo v upravni enoti ali kra-
jevnih uradih, oddajo pa ga
v posebne glasovalne skri-
njice.
Konec januarja bo poseb-
na komisija preštela glaso-
ve in ugotovila volilni izid,
ki ga bodo posredovali ura-
du predsednika vlade. Dr. Ja-
nez Drnovšek bo nato izmed
delavcev, ki so na upravnil
enotah v tem mesecu sode
lovale v postopku za izboi
najbolj prijaznega uslužben
ca meseca in dobili najvel
glasov, izbral tistega, ki gi
po njegovi oceni odlikuje naj
bolj spoštljiv, prijazen in ko
rekten odnos do državljanoi
Uslužbenec bo prejel pri:
nanje »najbolj prijazni uslu
benec meseca po predlog
državljanov« in denarno n;
grado (povprečna mesečn
bruto plača po zadnjih st;
tističnih podatkih).
V mozirski in šentjursl
upravni enoti pozivajo obč
ne, naj se v čim večjem štev
lu vključijo v obe akciji, s
bodo na takšen način najbi
Ije pripomogli k skupnem
•cilju - vsem prijazni državi
URŠKA SELIŠNl
Železnice oddajajo tudi nekdanjo kolodvorsko restavracijo na celjski postaji.
Postaje postajajo lokali
Na železniških postajah je veliko prostorov, ki jih Slo-
venske železnice ne potrebujejo več ter jih zato oddajajo
v najem. Tudi na potniški postaji Celje bodo letos oddali
v najem več lokalov.
Prvo ponudbo za lokal v Celju so objavili v torek, v pri-
hodnjih mesecih pa bodo s predelavo velikega praznega lo-
kala (nekdanje kolodvorske restavracije) pridobili še več
manjših.
Železničarji prav tako skušajo pridobiti najemnike za pro-
store potniške postaje v Mestinju (kjer ponujajo čakalnico.
prometni urad in pomožne prostore) ter za del potniške
postaje v Šmartnem ob Paki. Prav tako iščejo najemnike
tovornih postaj v Velenju in Rimskih Toplicah in to celotnih
poslopij. V njihovi ponudbi so še številne druge potniške in
tovorne postaje v drugih slovenskih regijah.
Za gospodarno ravnanje z nepremičninami v državni ali
železničarski lasri skrbi pred letom in pol ustanovljeni Cen-
ter za nepremičnine Slovenskih železnic v Ljubljani.
BJ
Foto: GK
O novih strategijah
turizma
v Termah Rogaška se z
današnjim dnem pričenja
največje strokovno sreča-
nje vseh oblikovalcev slo-
venskega turizma, 4. slo-
venski turistični forum
2002. Po pričakovanjih naj
bi se ga udeležilo okoli 250
udeležencev iz vseh koncev
Slovenije.
Glavni organizator foruma
je Slovenska turistična orga-
nizacija, srečanje pa je na-
menjeno celotnemu turistič-
nemu gospodarstvu in posa-
meznikom, ki so vpleteni v
proces oblikovanja slovenske
turistične ponudbe. Ob pre-
gledu razvoja turizma v zad-
njih desetih letih bo osre
nja tema pogovorov obrž
nava nove strategije domai
ga turizma.
JForum se bo zaključil j
tri, glavnina dogajanja na p
reditvi pa se bo odvijala v K
stalni dvorani in v lanske
letu prenovljenem hotelu t
nat. Na svečanem odprtju I
do spregovorili ministrica
gospodarstvo dr. Tea Petr
mag. Danica Zorko, mi
Darja Radič in Bojan Med*
direktor Slovenske turisi
ne organizacije. Drugi dan
ruma bo namenjen delav
cam na različne aktualne
ristične teme. Bc
Št. 3-17. januar 2002
DOGODKI
3^
Je Interbreiiif
zavedel delničarje?
Laščani so se pritožili na višje sodišče in protestirali pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev -
Belgijska ponudba se izteče danes
Pivovarna Laško je na
Višje sodišče v Ljubljani vlo-
žila pritožbo zoper začasno
odredbo, s katero ji je ljub-
ljansko okrožno sodišče de-
cembra lani prepovedalo
razpolaganje z Unionovimi
delnicami, odkupljenimi od
Slovenske odškodninske
družbe, pa tudi nadaljnje ku-
povanje delnic ljubljanske
pivovarne, če družba sklad-
no z zakonom o prevzemih
ne bo objavila javne ponud-
be za odkup vseh delnic.
Laščani so se sicer na za-
časno odredbo, ki je bila iz-
dana na pobudo belgijske
družbe Interbrevv, pritožili že
na okrožno sodišče, vendar
pa je to, kot je znano, minu-
lo sredo njihov ugovor zavr-
nilo. Ker so v Pivovarni Laš-
ko, ki ima uradno 24,1 od-
stotka delnic ljubljanske pi-
vovarne, preko prijateljskih
podjetij pa naj bi jih nadzo-
rovala več kot 50 odstotkov,
prepričani, da je odločba
okrožnega sodišča povsem
nezakonita in jim lahko pov-
zroči ogromno poslovno ško-
do, so se odločili še za pri-
tožbo na višje sodišče. Kot
je povedal njihov poblašče-
nec Miro Senica, naj bi bil v
omenjenem primeru kršen
zakon o prevzemih. Sodišče
se je, pravi Senica, postavilo
zgolj v funkcijo zaščitnika
družbe Interbrevv, medtem
ko manjši delničarji Pivovar-
ne Union niso bili deležni ta-
ke zaščite, kot jo predvideva
zakon o prevzemih. Delničar-
ji Uniona, ki so delnice pro-
dali na borzi, ker so verjeli
Interbrevvu, da ne bo več zvi-
ševal cene za odkup Uniono-
vih delnic, namreč ne more-
jo razdreti pogodbe in spre-
jeti nove, višje ponudbe.
Konec minulega tedna je Pi-
vovarna Laško vložila protest
tudi pri Agenciji za trg vred-
nostnih papirjev, ker se ne od-
ziva na kršitve pri Interbrevvo-
vem prevzemanju Uniona. Laš-
čani so prepričani, da je Inter-
brevv kršil zakon o prevzemih.
ker je ceno za Unionovo del-
nico zvišal dva dni in ne naj-
manj sedem dni pred iztekom
ponudbe. Zaradi tega naj bi bili
oškodovani delničarji, ki so 3.
in 4. januarja borznim hišam
prodali delnice^ za gotovino,
saj zdaj ne morejo sprejeti viš-
je cene po spremenjeni ponud-
bi. Oškodovani pa so tudi tisti
delničarji, od katerih je prev-
zemnikova pooblaščena borz-
na hiša Publikum na borzi ku-
povala delnice Uniona po ena-
kih cenah kot v javni ponud-
bi. Interbrevv je zakon o prev-
zemih kršil tudi s tem, meni-
jo v Laškem, ko je Kapitalski
družbi celotno kupnino naka-
zal takoj po sklenitvi posla.
vsem ostalim delničarjem, ki
so sprejeli javno ponudbo za
odkup, pa jo bo nakazal poz-
neje. Zato v Pivovarni Laško
pričakujejo, da bo Agencija za
trg vrednostnih papirjev jav-
no ponudbo Interbrevva raz-
veljavila, kar pa se v minulih
dneh ni zgodilo.
Ponudba pivovarne Intere-
brevv se bo iztekla danes. Bel-
gijci imajo še vedno dobrih
38 odstotkov Uniona, saj so
v zadnjih dneh na borzi ku-
povale predvsem borzne hi-
še, ki so blizu Laškega, cena
za delnico pa je bila nekoli-
ko višja od tiste, ki jo ponu-
ja Interbrevv.
JANJA INTIHAR
Delavke bodo
tožile Ploštajnerja
Celjska gostilna Ribič zaprta - Desetim zaposlenim ne
pomagata niti inšpektorat za delo niti sindikat
Deset delavk celjskega Ri-
biča, ki je že več kot en me-
sec zaprt, še vedno ne ve,
kakšno usodo sta jim name-
' nila najemnik gostilne in
. njihov dosedanji delodaja-
lec Ivan Ploštajner ter last-
nik objekta Aleksander Jan-
čar. Ker sklepov o preneha-
nju delovnega razmerja še
nimajo, so uradno še ved-
( no zaposlene, vendar brez
dela in tudi brez plačila.
;  Kot smo že poročali, je Ivan
f^loštajner gostilno Ribič na-
i   pred dobrim letom od pod-
f '^fja Ojstrica, ki je kasneje svo-
r )e nepremičnine prodalo celj-
■C skemu podjetniku Aleksandru
)(! -lončarju. Ploštajner je skupaj
)0 ^gostilno prevzel tudi vse de-
i '^vke. Desetega decembra la-
i^i je lokal brez pojasnil zaprl
deset dni kasneje zaposle-
^ini poslal sklepe, da so do
•^onca decembra na dopustu,
Oziroma da naj v tem času ko-
n! ['stijo viške ur. Ženske so upa-
tn da se bodo po novem letu
I f zadeve vendarle uredile in bo-
do končno vedele pri čem so,
a so se spet uštele. Ploštajner
se ne odziva niti na telefon-
ske klice niti na pisma. Poja-
snilo, zakaj se izogiba delav-
kam in kdaj bo uredil njihov
status, smo želeli dobiti tudi
mi, vendar na naše klice ni
odgovoril. Vso zadevo še ved-
no le od daleč opazujejo tudi
službe, ki bi v takih primerih
morale priskočiti na pomoč
in ukrepati. Na svobodnih sin-
dikatih mečkajo in omenja-
jo »neke tožbe«, inšpektorica
za delo, ki Ploštajnerja sicer
vsake toliko pozove, naj de-
lavkam takoj izda sklepe o
prenehanju delovnega razmer-
ja, pa se očitno nikakor ne mo-
re odločiti, ali bi ukrepala ali
ne.
Tako kot že sredi decembra
so Ribičeve delavke tudi v mi-
nulih dneh prihajale na delov-
no mesto, čeprav to za tiste,
ki so iz oddaljenejših krajev,
sploh ni bilo poceni. Vse po
vrsti je namreč strah, da bi jim
zdaj, ko so izkoristile že vse
dopustniške dneve in viške ur,
delodajalec očital, da jih ni bilo
v službi. Uradno so namreč še
vedno v rednem delovnem raz-
merju. Jutri bodo za dve od
njih minili trije meseci, od-
kar sta brez plače, to pa je tu-
di rok, po katerem lahko inš-
pektorat za delo izda sklep o
razvezi delovnega razmerja.
Je Ploštajner želel prav to?
Preložiti odgovornost za de-
lavke na ramena drugih? Žen-
ske so vse bolj prepričane,
da gre pri celi stvari za dogo-
vorjeno zaroto. Počasi cur-
ljajo na dan tudi mnoge dru-
ge nepravilnosti, ki naj bi jih
že prej zakrivil delodajalec
in o katerih doslej niso žele-
le govoriti. Tako naj bi med
drugim tistim, ki so imele po-
sojila, obroke odtegoval od
plač, denarja bankam pa naj
ne bi nakazoval. Delavke pra-
vijo, da ga bodo zaradi tega
tožile, tožbo pa naj bi napi-
sale že v teh dneh.
JANJA INTIHAR
Foto: GK
Vinogradniki in
vinarji na Otočec
Na Otočcu bo od 31. januar-
ja do 2. februarja Slovenski
vinogradniško vinarski kon-
gres. Pripravlja ga poslovna
skupnost za vinogradništvo
in vinarstvo Slovenije, ki ima
sedež v Celju. Na kongresu
pričakujejo okrog 300 ude-
ležencev, tudi iz tujine.
Prvi kongres je bil pred pe-
timi leti. Direktor poslovne
skupnosti Janez Vrečer pra-
vi, da bodo sedaj preverili, ka-
ko so usmeritve prvega kon-
gresa zaživele v praksi, kako
se je umestilo vinogradništvo
v državni razvojni program ter
v program kmetijstva. Kongres
bodo vsebinsko razdelili na tri
sklope: na vinogradništvo, vi-
narstvo in trženje. Pri slednjem
je v praksi največ težav, pravi
Vrečer. Še posebej od lani, po
sprejetju nove medijske zako-
nodaje, ki prepoveduje ogla-
ševanje vina. Zastaja tudi ob-
nova vinogradov, ekonomski
položaj panoge na splošno pa
je vse slabši.
Na kongresu bodo z refera-
ti poleg slovenskih sodelovali
tudi predstavniki iz šestih dr-
žav. Kongres bo v znamenju
vprašanja Vinogradi in vina za
tretje tisočletje? Pričakujejo tu-
di udeležbo direktorja Med-
narodnega urada za vino. Glav-
ni pokrovitelj kongresa je Mi-
nistrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano.    NGL
Celjan v svetovnem
parlamentu?
Ali bo Anže Dežan, uče-
nec IL osnovne šole v Ce-
lju, udeleženec svetovnega
otroškega parlamenta v
Stockholmu? To je eden od
predlogov regijskega otroš-
kega parlamenta, ki je v po-
nedeljek zasedal na Fran-
kolovem.
Učenec iz Celja bo v pone-
deljek predsednik državne-
ga parlamenta v Ljubljani,
kjer bo predstavil zaključke
otroškega parlamenta iz vseh
slovenskih regij. Med njimi
tudi s Frankolovega, kjer so
govorili o prostem času učen-
ci iz občin Celje, Vojnik, Do-
brna, Štore, Laško, Dobje,
Šentjur, Zreče, Vitanje in Slo-
venske Konjice.
Tam so v ponedeljek med
drugim povedali, da intere-
sne dejavnosri niso del pro-
stega časa ter opozorili na
razliko v preživljanju proste-
ga časa med mestnim in po-
deželskim okoljem, kjer mo-
rajo pomagati pri kmečkem
delu ter so zaradi oddaljeno-
sti za marsikaj prikrajšani.
Pri tem je za večino posebna
ovira pomanjkanje denarja,
zato si želijo več brezplač-
nih možnosti. Povedali so tu-
di, da na otroških parlamen^
tih pogrešajo večino županov^
ki bi jih radi seznanili s svo-
jimi pogledi.
Med izvoljenimi poslanci,
ki bodo v ponedeljek nasto-
pili v državnem parlamentu,
so iz te regije Katja Šteger
(OŠ Dobrna), Pija Kovač
(IV.OŠ Celje), Daniela Duj-
movič (OŠ Zreče), Suzana
Guček (OŠ Laško), Andreja
Slomšek (OŠ Hruševec Šent-
jur) in Anja Lovrenčič (OŠ
Loče).
BRANE JERANKO
POSVETU
Goreča
Avstralija
SYDNEY. 14. januarja -
Izbruh novih požarov na ju-
govzhodu Avstralije je uni-
čil upanje, da bo gasilcem
uspelo zadnje požare kma-
lu pogasiti. Nek predstav-
nik gasilcev je poudaril, da
je nemogoče govoriti o kon-
cu ognjene krize, dokler bo-
do vedno znova izbruhnili
novi požari. Sezona gozd-
nih požarov v Avstraliji traja
do marca, zato gasilci opo-
zarjajo, da je možno priča-
kovati nove požare. Gasil-
cem še ni uspelo omejiti og-
njenih zubljev, ki so se raz-
plamteli ob koncu tedna na
severu avstralske države No-
vi Južni Wales.
Vroči Temelin
DUNAJ, 14. januarja -
Na pobudo Avstrijske svo-
bodnjaške stranke (FPO)
so začeli Avstrijci zbirati
podpise za razpis referen-
duma za zaprtje sporne
češke jedrske elektrarne
Temelin. FPO Pragi med
drugim grozi, da bo jul
prečila vstop Češke v EU,
če ta sporne nuklearke ne
bo zaprla. Češki premier
Miloš Zeman je koroške-
ga deželnega glavarja Joer-
ga Haiderja in njegove FPO
označil za neofašiste in de-
jal, da se jih mora Avstri-
ja rešiti, zaradi česar je Av-
strija uradno protestirala
pri vladi v Pragi.
Evro
navdušenje
BRUSEU, 15. januarja
- Prehod na skupno evrop-
sko valuto evro je v 12 dr-
žavah članicah Evropske
unije po dveh tednih prak-
tično končan, saj v evrih po-
teka v povprečju 92 odstot-
kov vseh gotovinskih pla-
čil. Nacionalnih valut na
evroobmočju skoraj ni več
v obtoku in v povprečju je
devet od desetih plačil že
opravljenih v evrih. Na
Evropski komisiji poudar-
jajo, da vrste v trgovinah
kljub razprodajam niso dalj-
še kot običajno in da tudi
poslovanje bank teče nor-
malno. O podražitvah na ra-
čun prehoda na evro na ko-
misiji ne poročajo, povedali
pa so, da dnevno v skoraj^^
vseh državah evroobmočja
odkrijejo kak primer pona-
rejenega bankovca evra, v
nobenem primeru pa ni šlo
za "resno" ponarejanje.
Obnova
NEW YORK, 16. januar-
ja - Obnova Afganistana naj
bi v naslednjih 10 letih sta-
la okrog 15 milijard dolar-
jev. Prioritetne naloge so
razminiranje, dostop do
zdravstvenih storitev, šola-
nje in zaposlovanje. Afga-
nistan potrebuje denar ta-
ko rekoč za vse, infrastruk-
tura je popolnoma uniče-
na in od tuje pomoči je od-
visno preživetje vlade in mi-
lijonov Afganistancev. Dr-
žava nujno potrebuje 100
milijonov dolarjev za zagon
dela javne uprave.
Št. 3-17. januar 2002
4
DOGODKI
Išče se bogat
pokrovitelj
Keleia se vrača v Celje - Vprašljivi mednarodni slikarski
tedni
Po treh letih se je v Celje,
v Stanetovo ulico, vrnila Ga-
lerija Keleia. Ta je prej do-
movala v prostorih Muzeja
novejše zgodovine v Celju,
Ustanova Keleia pa je delo-
vala pod pokroviteljstvom
Kovinotehne. Ko jim je ta go-
stoljubje odpovedala, so
pred tremi leti poiskali no-
vega pokrovitelja, Telekom,
in zato preselili tudi sedež
ustanove v Ljubljano.
Lani maja je Telekom so-
delovanje nepričakovano od-
povedal. Zakaj, Matjaž Gru-
den, direktor Ustanove Ke-
leia, ne želi govoriti. Usta-
nova je ostala brez denarja.
Okoli 300 slik, ki so v stalni
zbirki Ustanove Keleia, so
morali umakniti iz prostorov
Telekoma, jih nato shranili
v skladišču celjske Kovino-
tehne, oziroma sedaj Merkur-
ja, celjski župan pa jim je
prostor obljubil v depoju, ko
ga bo Celje dobilo.
Mestna občina Celje je vlo-
žila v odkup in ureditev ga-
lerijskih prostorov na Stane-
tovi uhci okoli 35 milijonov
tolarjev. Marca, je vodstvu Us-
tanove Keleia obljubil župan
Bojan Šrot, pa naj bi občina
zagotovila tudi nekoga, ki bo
zaposlen v galerijskih prosto-
rih. Po možnosti naj bi šlo
za delavca, zaposlenega pre-
ko javnih del. Do takrat bo
galerija zaprta. Odprli jo bo-
do le vnaprej najavljenim sku-
pinam v popoldanskem ča-
su, če bodo poklicaH Jožeta
Matjaž Gruden
Sovinca v Muzej novejše zgo-
dovine v Celju. Mesečna na-
jemnina za galerijske prosto-
re bo znašala dobrih 200 ti-
soč tolarjev. Ker Ustanova Ke-
leia nima denarja, so se do-
govorili, da bo najemnino let-
no poravnavala s slikami iz
zbirke Keleia. Občina pa jih
bo, po zagotovilih župana Bo-
jana Šrota, obesila na takšna
mesta, kjer jih bo lahko ob-
čudovala javnost.
Prva razstava, ki jo name-
ravajo pripraviti marca, bo
razstava del, ki so nastala na
lanskoletnih mednarodnih
slikarskih tednih v Piranu.
Nato nameravajo pripraviti
približno sedem razstav let-
no, po eno pa tudi s področ-
ja grafičnega in industrijskega
oblikovanja v sodelovanju z
oddelkom za oblikovanje
Akademije likovne umetno-
sti.
Ideja Jane
Vizjak
In kako je pred 15 leti v
Celju nastala Ustanova Kele-
ia? Matjaž Gruden pravi, da
na pobudo slikarke, Celjan-
ke Jane Vizjak. »Oba sva bila
slikarja, pojavila se je ideja,
da bi bilo dobro urediti ate-
lje za mednarodno izmenja-
vo. Iskala sva možnosti v
Ljubljani, nato v njenem Ce-
lju. Prišlo je do sestanka s
Francijem Pusarjem iz Kovi-
notehne. Nad idejo je bil nav-
dušen in predlagal je, da bi
lahko Kovinotehna v posezoni
pripravila slikarsko koloni-
jo na Cresu, kjer so imeli bun-
galove. To je bil začetek. Sli-
karske dneve smo nato po-
daljšali v tedne in slikarje go-
stili mesec dni v Piranu. Po-
nudili smo jim optimalno na-
mestitev v hotelih, jim zago-
tovili ateljeje in slikarske ma-
teriale v želeni količini, po-
krili vse stroške, tudi stroš-
ke potovanja. Poleg tega so
prejemali žepnino. Zato sem
nemalokrat iz tujine slišal,
da bi lahko kar objavili, kdo
da več, da lahko pride na med-
narodne slikarske tedne,« pri-
poveduje Matjaž Gruden.
Priprava enih mednarod-
nih slikarskih tednov stane
po Grudnovih besedah oko-
li 18 milijonov tolarjev. Po-
lovico jih je vedno prispeval
generalni pokrovitelj Ustano-
ve Keleia, torej vrsto let Ko-
vinotehna, v zadnjem času tu-
di Telekom. Za letos pokro-
vitelja še nimajo. Če ga do
marca ne bodo našli, 15.
mednarodnih slikarskih ted-
nov letos ne bo, pravi Gru-
den in dodaja, da je vendar-
le optimist.
Smeli načrti
Sicer pa ima Ustanova Ke-
leia, ki naj bi sedež še letos
prenesla v Celje, več ambi-
cioznih projektov. Najpo-
membnejši je zagotovo na-
stajanje stalne zbirke sodobne
likovne umetnosti, ki jo vsa-
ko leto povečajo po medna-
rodnih slikarskih tednih. Uk-
varjajo se tudi z založniš-
tvom. Tako bodo že prihod-
nji mesec izdali Anderseno-
vo pravljico Deklica z vžiga-
hcami, ki jo je za diplom-
sko nalogo ilustrirala Petra
Preželj.
Pred leti, ko je bila Usta-
nova Keleia finančno še trd-
na, so pomagali mladim sli-
karjem pri prvih likovnih ko-
rakih. Tudi mednarodna iz-
menjava umetnikov je bila us-
pešna, a se je zaradi pomanj-
kanja denarja ta projekt pred
dvema letoma ustavil. Ena-
ko velja za projekt štipendi-
ranja mladih slovenskih lir
kovnikov v tujini. Pri idejni
zamisU je tudi projekt slo-
venske gipsoteke, v kateri bi
zbirali kiparske mavčne od-
litke, kar v tujini že počno.
V vseh letih delovanja Us-
tanove Keleia država le-tej ni
namenila niti tolarja. Gruden
pravi, da ima z državnimi in-
stitucijami slabe izkušnje.
Zato si več obeta od projek-
tov Evropske unije.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
_................. ...Eoto;^HERPA.
Galerija Keleia v Celju.

Ponudba ob
jezeru
Bralka Marija iz Šmartne-
ga v Rožni dolini se jezi, da
ob Šmartinskem jezeru, kjer
je te dni zelo živo, saj je na
zamrznjenem jezeru veliko
drsalcev, ni nikakršne go-
stinske ponudbe.
Ugotovili smo, da to ni či-
sto res. Okrepčevalnica Tepež,
ki jo ob jezeru najdete, če se
k njemu odpravite z vojniške
ali prekorske strani, je namreč
na voljo vsem ljubiteljem zim-
skih radosti. Tudi ob nede-
ljah. Res pa je, da je precej
oddaljena tistim, ki pridejo
na jezero iz celjske smeri.
Pariciranje
Bralka Anica iz Celja je
zastavila več vprašanj. Kdo
je tisti, ki naj uredi, da sta-
novalci blokov v Novi vasi
ne bi več parkirali vozil na
dovozni cesti k OŠ Frana Ro-
sa? Parkirajo menda kar sre-
di ceste. V zvezi s to cesto jo
je zanimalo tudi, zakaj tam
ni zgrajen pločnik, saj mo-
rajo otroci v šolo po cestiš-
ču? Do OŠ Frana Roša vodi-
jo tudi stopnice. A so v zim-
skem času neprehodne, saj
dostop ob začetku zime za-
varijo. Menda zato, da jih
ni treba čistiti? Ob stopnicah
pa je še vedno tudi kup gr-
movja, ki so ga sicer pore-
zali že jeseni, a odpadlega
vejevja ni nihče odstranil.
Odgovor so posredovali z
Mestne občine Celje. S prob-
lematiko dovoza z avtomobili
in hkrati peš dostopa do OŠ Fra-
na Roša so na občini dobro sez-
nanjeni. Vzrok za parkiranje po
tej cesti je premalo parkirnih
mest za stanovalce blokov na
Škapinovi ulici. Če bi zgradili
garažo, bi bil problem rešljiv.
Za izgradnjo pločnika pa bi mo-
rali spremeniti zazidalni načrt,
saj v obstoječem pločnik ni
predviden. Bralki zato predla-
gajo, da pobudo za izgradnjo
pločnika sproži preko mestne
četrti Nova vas znotraj Progra-
ma ukrepov na komunalni
opremi soseske. Zaprtje stop-
nic do OŠ Frana Roša pa je vsa-
ko zimo urejeno z vednostjo
šole. Tudi izvajanje zimske služ-
be na stopnicah ne more pre-
prečiti padcev zaradi poledice,
so prepričani v strokovnih služ-
bah celjske občine. Da bi se izog-
nili hujšim padcem otrok, stop-
nice pozimi zapro in jih ne
vzdržujejo. Glede rastlinja ob
stopnicah pa zagotavljajo, da
so zeleni rez odpeljali. Za rast-
linje, ki raste na zasebnih par-
celah, pa so odgovorni lastniki
zemljišč. Pristojne občinske
službe bodo pripombo bralke
preverile in na to opozorile last-
nike zemljišč.
Cesta brez
imena
Bralec Ivan iz Zgornje
Hudinje sprašuje, zakaj na
Zgornji Hudinji obstoja ce-
sta brez imena? V bližini Uli-
ce frankolovskih žrtev je ena
od stranskih cest, ki nima
imena. Hiše, ki stojijo ob
levi strani ceste so oštevil-
čene kot Mariborska cesta,
na desni strani pa ima vsa-
ka hiša ime druge ulice. Za-
nima ga, zakaj ta cesta ne
dobi svojega imena?
Območna geodetska upra-
va Celje pojasnjuje, da je ob-
stoječe oštevilčenje hiš osta-
lo takšno, kot je bilo oštevil-
čenje stare Mariborske ceste,
pred ureditvijo priključka na
avtocesto. Stavb ob desni strani
ulice, menijo, ni smotrno
uvrščati v novo ulico, saj s svo-
jimi vhodi dejansko pripada-
jo obstoječim ulicam. Smi-
selno pa bi bilo v novo ulico
uvrstiti stavbe na levi strani
ulice, ki imajo sedaj oštevil-
čenje Mariborske ceste. S stra-
ni krajevne skupnosti, ali se-
danje mestne četrti ter obča-
nov doslej ni bilo pobude da
se sproži postopek za imeno-
vanje nove ulice. Pri mestnem
svetu MOC obstaja namreč za
to stalna komisija. Ta v skla-
du z veljavno zakonodajo na
tem področju pripravlja pred-
loge za spremembe v uličnem
sistemu. Pri tem mora sode-
lovati z območno geodetsko
upravo. Pridobiti mora tudi
mnenje mestne četrti. Če bo
pri podrobnejši preučitvi te
pobude ugotovljeno, da so
spremembe potrebne, jih bo
komisija v obliki odloka pred-
ložila v sprejem mestnemu
svetu.
NGL
Ureditev
bližnjice
Bralko zanima, kaj na-
merava storiti občina Voj-
nik s cestno povezavo Soc-
ka-Frankolovo. Opozarja,
da je za krajane bližnjica v
službo.
Referent za komunalo iz
občine Vojnik Tone Prelož-
nik odgovarja: »Asfaltiranje
lokalne ceste, ki povezuje
Frankolovo s Socko in naprej
je že nekaj let v načrtih, ven-
dar dobijo potrebe po asfal-
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-000.
tiranju drugih cest - javnih
poti večjo težo pri planira-
nju. Prav tako je cesta na od-
seku Lipa do meje KS Nova
Cerkev na zelo plazovitem te-
renu, ki bo zahteval poseb-
ne sanacijske ukrepe. Ker je
ta cesta edina v občini Voj-
nik, ki je širšega pomena kot
povezovalna, pa je še vedno
makadamska ter v zelo sla-
bem stanju, bomo v občini
poskušali s KS Nova Cerkev
in Frankolovo zadevo pre-
makniti naprej. Iz predvide-
nih planov za investicije za
leto 2002 še ni pričakovati
končne ureditve (asfaltira-
nja).« BJ
PO DRZAV^
Drobiž sveta |
UUBUANA, 10. januar|
ja - Slovenski odbor za Unil
cef je predstavil akcijo zbil
ranja drobiža, poimenoval
no Za drobiž sveta. Darovalci
bodo lahko za otroke po svei
tu prispevali bankovce in ko|
vance v tolarjih in v tujih va-j
lutah. Partnerja v akciji st<|
NLB in Adria Airways, k|
bosta v svojih poslovalnical|
oziroma letalih organiziral
la zbiranje denarja. Banki
je posebne zbiralnike v svo|
je poslovalnice namestila ma|
ja lani in do danes na ta na|
čin zbrala že okoli dva mi|
lijona tolarjev. Adria je oti
predstavitvi akcije podarili
Unicefu več kot 20 kilogra|
mov tujih kovancev.       |
Kje je     '\
program?  \
UUBUANA, 14. januarji
ja - Na TV Slovenija bi mo-!
rali v ponedeljek zjutraj za-j
četi z jutranjim programom,]
kar pa se ni zgodilo, ker svet'
RTV Slovenija na svoji zad-i
nji seji ni sprejel program-j
sko-poslovnega načrta za le^j
tošnje leto. Zato mora za-j
vod poslovati z mesečnimi
dvanajstinami iz lanskegai
proračuna in nima denarja|
za širitev programske she^^i
me, tako da ta ostaja enakal
kot lani. Po načrtih bi si
dveurna oddaja Dobro jutrj
od ponedeljka do petka za
čenjala ob 6.30 s prvimi jil
tranjimi poročili. I
Univerza
razpisuje
UUBUANA, IS.janua^
ja - Razpis za vpis v visoM
šolstvo v študijskem let|
2002/2003, ki so ga pripr^
vili Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru in šes
koncesioniranih samostoj
nih visokošolskih zavodoi
ponuja  22.648  vpisnif
mest, kar je za 2,3 odstoi
ka več kot lani. Dijaki mcl
rajo izbrati študij do 8. mal
ca, še prej, 15. in 16. februa]|
ja, pa se bodo o pravilni izl
biri študija prepričali na in|
formativnih dnevih.
HrvaŠka
prepoved
UUBUANA, 16.janual
ja - Na Hrvaškem od sred
velja prepoved transport
nafte in njeni derivatov p
cestah za tuje prevoznik«
Ukrep ogroža tudi poslov
ne interese slovenskih nafl
nih družb Petrol in OMV Is
trabenz, ki prek cestnih po
vezav oskrbujeta trg Bosn
in Hercegovine. Slovensk
ministrstvo za zunanje 7i
deve je Hrvaški izročilo pro
testno noto in poudarilo, d«
je ukrep v nasprotju s spri
jetimi mednarodnimi spo
razumi ter z načeli dobrd
sosedskih odnosov. Sloveli
ski naftni trgovci so preprj
čani, da so v ozadju prepd
vedi ekonomski interesi hi
vaške naftne družbe Ina n
trgu BiH, kjer ima slednj
okrog 65-odstotni tržni d«
lež, na ta način pa se bo z<
varovala pred konkurence
Št. 3-17. januar 2002
TEMA TEDNA

Bodo ženske pogosteje
umirale zaradi raka?
Ginekološki pregledi zdravih žensk z brisi materničnega vratu odslej na tri leta - Brez ultrazvoka v preventivi,
mamografija po 50. letu starosti - Nepotrebni pregledi ali varčevanje?
Zdrava ženska mora obiskati
ginekologa vsaj enkrat letno. Ob
pregledu ji med drugim odvzame-
jo bris materničnega vratu. Po-
gosto se ginekolog odloči tudi za
ultrazvočni pregled rodil. Vse z
namenom, da bi pravočasno od-
kril spremembe, ki kažejo na mo-
žen razvoj rakavega obolenja ozi-
roma odkril to nevarno bolezen
v samem začetku, ko je zdravlje-
nje najbolj učinkovito. Tako je
bilo doslej. Nova navodila mini-
strstva za zdravje za izvajanje
preventivnih programov pa te pra-
vice pomembno krčijo.
Odziv ginekologov, ki delajo na
primarni ravni na celjskem območ-
ju, je vse prej kot razumevajoč: »Po
novem bomo jemali brise samo en-
krat na tri leta. Ginekologi se boji-
mo, da bo zaradi tega več raka na
materničnem ustju, saj ne bomo pra-
vočasno odkrili prerakavih spre-
memb. Brisov tudi ne bomo več je-
mali dekletom, mlajšim od 20 let
in ženskam, starejšim od 74 let. Jim
bomo preprosto rekli, naj ne priha-
jajo več na preglede? Ne vem, zakaj
ne smemo preventivno opraviti ul-
trazvočnega pregleda za odkrivanje
ostalih ginekoloških rakov. Mar je
že tako hudo, da moramo varčevati
na račun zdravja in življenja žensk?
, Leta 1996 je v regiji Celje za ra-
kom (za vsemi vrstami) na novo
zbolelo 499 žensk, med njimi za ra-
kom dojke 96, za rakom telesa ma-
ternice 35, za rakom materničnega
vratu 47 in za rakom jajčnika 29
žensk. Podatki iz centralnega regi-
stra raka pri Onkološkem inštitutu
se nanašajo na celjsko regijo, in si-
cer na 10 upravnih enot: Celje, Laš-
ko, Mozirje, Velenje, Žalec, Šent-
jur, Slovenske Konjice, Šmarje pri
Jelšah, Brežice in Sevnica.
In takšna navodila so za ženske pri-
pravile - ženske. Ne moremo ver-
jeti.« Je njihova zaskrbljenost upra-
vičena?
Skrb za ženske ali
lenoba?
Med članicami delovne skupine,
ki jo je imenoval minister za zdrav-
je, je tudi nacionalna koordinatorka
za zdravje žensk v Inštitutu za varo-
vanje zdravja Republike Slovenije
mag. Irena Kirar Fazarinc, dr. med.:
»Država je skušala izluščiti tisto, kar
ženski zagotavlja, da bo ostala zdra-
va. Res pa je, da se pri tem nujno
srečamo s hudo spolzkimi etičnimi
vprašanji in s strokovnimi dilema-
mi. Osnovno merilo pri odločanju o
pravicah je preprosto: vse ženske mo-
rajo imeti enake pravice, enake mož-
nosti. Ravno tega pa v dosedanjem
sistemu ni bilo. Izbranega ginekolo-
ga ima vsega 60 odstotkov žensk, redno
pa jih prihaja na preglede samo 30
odstotkov. Menim, da tem osvešče-
nim ženskam ginekologi delajo tudi
nepotrebne preiskave, saj je to lažje,
kot narediti korak naprej in pripe-
ljati v ordinacijo še ostale, sedaj sa-
me sebi prepuščene ženske. Pri ne-
jevolji ginekologov zaradi novih na-
vodil verjetno ne gre toliko za skrb
za ženske kot za težnje po ohranitvi
svoje klientele.« Podobnega mnenja
je tudi članica delovne skupine doc.
dr. Maja Primic Žakelj, dr. med. iz
Onkološkega inštituta (je tudi vodja
projektne skupine Zora), ki je pri-
pravila navodila za preventivne pre-
glede za preprečevanje raka. »Ni laž-
jega, kot sedeti v ambulanti in vrteti
stalno iste ženske. Zdravniki so se
navadili čakati na tistih 30 odstot-
kov žensk, ki prihajajo redno, druge
pa zaradi tega ne pridejo pravoča-
sno na vrsto. Naš cilj pa je, da redno
obiskuje ginekologa vsaj 70 odstot-
kov žensk.«
»Kaj takega lahko izjavijo samo
tisti, ki niso v ginekološki ambu-
lanti delali niti minute. Če kdo, si
mi želimo, da bi prišle na pregled
ženske, ki h ginekologu ne hodijo.
Vse, ki so me izbrale za svojo gine-
kologinjo, sem že sedaj povabila
na pregled, če jih ni bilo več kot
dve leti. Opredeljene ženske niso
problem - problem so vse tiste, ki
si ginekologa sploh še niso izbra-
le. Zanje bi morali poskrbeti. To
pa ni v moči ginekoloških ambu-
lant na terenu. Če so lahko v Ljub-
ljani pred tremi leti povabili na pre-
glede in odvzem brisov vse ženske,
zakaj tega ne naredijo tudi za dru-
ge regije? Na to vprašanje pa ne do-
bim odgovora,« odločno zavrača
očitke o zgolj »čakanju na ženske«
v ambulantah zasebna ginekologi-
nja iz Šempetra Irena Govc Četi-
na, dr. med.
Navodila za izvajanje preventiv-
nih programov za varovanje repro-
duktivnega zdravja na primarni
ravni je pripravila delovna skupi-
na, ki jo je imenoval minister za
zdravje. V njej so bile prof. dr. Živa
Novak AntoUč, dr. med., mag. Ire-
na Kirar Fazarinc, dr. med., doc. dr.
Maja Primic Žakelj. dr. med., in mag.
Dunja Obersnel Kveder, dr. med. Na-
vodila celovito opredeljujejo preven-
tivne programe, ki jih izvajajo v mre-
ži javne zdravstvene službe primar-
nega zdravstvenega varstva žensk,
ki jo sestavljajo ginekološke ordi-
nacije v javnih zdravstvenih zavo-
dih in zasebne ordinacije z ustrez-
nimi koncesijami.
Nerazumevanje
zdravnikov
»Mislim, da je zatajil sistem izobra-
ževanja zdravnikov, ki ne znajo loči-
ti, kaj je pomoč bolnemu človeku, za
kar smo se prvenstveno izobraževali,
in kaj je preventiva, kaj so presejalni
pregledi, s katerimi med navidezno
zdravimi ljudmi iščemo tiste, ki bi
lahko bili bolni,« ocenjuje nespora-
zum z ginekologi dr. Žakljeva. »Mi
smo to že dojeli, verjemite - a kako
naj to razložimo ženskam, ki smo jih
desetletja učili o pomenu vsakolet-
nih preventivnih pregledov za zgod-
nje odkrivanje raka?« ugovarja poe-
nostavljanju članic delovne skupine
ginekologinja iz Celja, Darja Dovnik
Gašperlin, dr. med.
Ultrazvok za
bolne,
mamografija za
starejše
»Nikjer v svetu ne delajo ultra-
zvočnih preiskav pri ljudeh, ki ni-
majo težav in tudi mi jih kot meto-
de presejanja ne priporočamo. V
primeru prvih kliničnih znakov bo-
lezni pa je potreben čimprejšnji
diagnostični postopek in hitro do-
stopen kurativni pregled. Zaradi šte-
vilnih nepotrebnih preiskav zdra-
vih žensk pa je ravno to sedaj prob-
lematično. Ženska, ki že ima teža-
ve, mora praviloma vse predolgo
čakati na pregled pri ginekologu.
Tu se zgublja dragoceni čas,« ko-
mentira izključenost ultrazvočnih
preiskav iz preventive raka dr. Ža-
kljeva in dodaja: »Nobena država
v okviru preventive ne plačuje ul-
trazvočnih preiskav, ki dokazano
ne pripomorejo k boljšemu preži-
vetju bolnic z rakom jajčnikov in
rakom materničnega telesa.«
Nasprotuje tudi nekritični rabi ma-
mografije, ki je presejalna metoda
za odkrivanje najpogostejšega raka
žensk, raka dojke: »Zdravniki se brez
nje ne upajo odločati, za kakšne spre-
membe v dojki gre. Na mamografi-
jo pošiljajo vse preveč žensk in vse
preveč pogosto. Če zanemarimo ško-
do, ki jo sevanje gotovo povzroča,
dobimo nepregledno število bolnic
oziroma po nepotrebnem prestra-
šenih ljudi. Mamografije pri ženskah
brez težav so smiselne v starosti od
50 do 69 let, interval med pregledi
pa naj bo 2 do 3 leta.«
Če plačujete
vedeževalce...
Strokovnjaki v okviru Evropske uni-
je so oblikovali priporočila, ki jih upo-
števa večina evropskih držav. Med njimi
je tudi jemanje brisov materničnega
vratu samo enkrat na tri leta: »Če je
bris pravilno odvzet in analiziran, to
povsem zadošča. Na Finskem, reci-
mo, jemljejo brise zdravim ženskam
enkrat na 5 let, pa imajo le 4 do 5
primerov raka materničnega vratu na
100 tisoč prebivalcev, medtem ko ga
imamo pri nas 20 - kljub doslej let-
nim odvzemom brisov,« poudarja doc.
dr. Maja Primic Žakelj.
»Nepotrebno je tudi jemanje bri-
sa mladim dekletom, saj večina spre-
memb, ki jih najdejo pri njih, izgine
sama, brez zdravljenja. Pregledova-
ti brez potrebe vse ženske ni etično.
V letu 2000 je v celjski regiji za-
radi vseh vrst raka mnrlo 320 žensk,
starih 20 in več let. Med njimi jih
je 55 umrlo zaradi raka na dojki,
50 pa zaradi raka na ženskih spol-
nih organih (zunanje spolovilo,
nožnica, vrat maternice, telo ma-
ternice, jajčniki in jajcevodi).
Vsaka presejalna preiskava ima tudi
škodljive vplive in dela navidezne bol-
nike zaradi pogosto napačno pozi-
tivnih rezultatov. V svetu in pri nas
upoštevamo priporočila, kaj je smi-
selno uporabljati, katere preiskave
in kako pogosto, pri zdravih ljudeh,«
zagotavlja dr. Žakljeva in odločno za-
ključi: »Če pa naše ženske mislijo,
da bodo z manj pogostimi odvzemi
brisov ogrožene, se lahko odločijo
za odvzem brisa tudi na pol leta. Ven-
dar ne iz mojega denarja, ne iz de-
narja, ki je namenjen za javno zdravs-
tvo. Nepotrebnemu trošenju tega de-
narja nasprotujem, kako pa kdo upo-
rabi lasten denar, je njegova stvar.
Če plačujejo za vedeževalke in raz-
lične alternativne oblike zdravljenja,
lahko plačujejo tudi za dodatne pre-
glede, če jim to daje dober občutek,
Z vidika javnega zdravstva pa je po-
membno, da je v preventivo vklju-
čen čim večji delež prebivalstva. Z
denarjem, ki ga imamo, lahko izpe-
ljemo predlagane preventivne pro-
grame, a le ob boljši organizirano-
sti. In nikar ne pozabimo - govori-
mo o preventivi, o zdravih ženskah.
Nihče ginekologov ne omejuje pri
preiskavah, kadar gre za ženske s te-
žavami, kadar sumijo na bolezen.
Nasprotno. Tudi z omejevanjem ne-
potrebnih pregledov bo za te ženske
bolje in hitreje poskrbljeno.«
MILENA B. POKLIC
Navodila med drugim predvidevajo, da en ginekološki tim, ki ga
sestavljajo zdravnik specialist ginekolog, diplomirana babica (no-
vost, ki ji ginekologi na terenu odločno nasprotujejo) in srednja medi-
cinska sestra skrbi za 4500 opredeljenih žensk. Po normativih bi naj
dnevno opravil 15 preventivnih pregledov, tako da bi ostalo dovolj
časa za zdravljenje bolnih žensk. V prvem letu aktivnega vabljenja
na preventivni pregled bodo imele prednost ženske, ki več kot 3 leta
niso bile ginekološko pregledane, tretje leto aktivnega vabljenja pa
tiste, ki so imele izvid brisa materničnega vratu vsaj dvakrat zapore-
doma v letnem presledku ocenjen kot PAP I.
Evropske smernice
Svetovalni odbor za preventivo raka je po zaključku prve Evrop-
ske konference o presejanju in zgodnjem odkrivanju raka na Du-
naju jeseni 1999 pripravil priporočila, namenjena politikom in pre-
bivalstvu posameznih držav, zdravstveni administraciji. Evropski
komisiji in Evropskemu parlamentu.
Odbor meni, da je smiselno presejanje omogočiti zdravim ljudem
le, če je dokazano, da zmanjša umrljivost aU pogostost obolenj za
rakom, če so znana tveganja in koristi in če je strošek v primerjavi s
prednostmi sprejemljiv. Tem merilom zaenkrat zadoščajo pregledo-
vanje celic v brisu materničnega vratu (test PAP) po 30. letu starosti
(zagotovo pa ne pred 20. letom), mamografija pri ženskah, starih 50-
69 let in iskanje prikrite krvavitve v blatu pri moških in ženskah, starih
50-74 let.
Za rakom materničnega vratu je v Evropski uniji leta 1996 povpreč-
no zbolelo 11,5 žensk na 100 000, v Sloveniji pa več kot v katerikoli
evropski državi - 19,2/100 000. Ocenjujejo, da lahko test PAP, naprav-
ljen vsako tretje leto, prepreči 90 odstotkov invazijskih rakov mater-
ničnega vratu, če so vse ženske redno pregledovane in če vse spremem-
be tudi pravilno zdravijo. Najpomembnejša za uspeh presejanja je
dovolj velika udeležba žensk, ki jo je mogoče doseči le z dobro organi-
zacijo. Presejanja ni smiselno pričeti pred 20. letom starosti, majhen
pa je tudi zaščitni učinek presejanja pri ženskah po 60. letu, še zlasti,
^e so prej imel negativne izvide.
Rak dojke je najpogostejši ženski rak. Za njim je v Evropi leta 1996
zbolelo povprečno 93,9 ljudi na 100 000 prebivalcev, v Sloveniji 72.
Pogostost se povečuje s staranjem. Študije so pokazale, da se za 30
odstotkov zmanjša umrljivost med ženskami, ki se udeležujejo prese-
janja v starosti 50-69 let.
6^
INTERVJU
Rekreacija s
ptičem v Icletici
Šentjurčan Oto Pungartnik je na Kitajskem Au Pžgatnik
Oto Pungartnik iz Šent-
jurja je že drugo leto drugi
mož v slovenskem velepo-
slaništvu na Kitajskem.
Med novoletnimi prazniki
je bil v svoji kratki diplo-
matski karieri že drugič do-
ma v Šentjurju, kjer mu je
zmanjkovalo časa, da bi
lahko vse prijatelje, nekda-
nje sodelavce in znance po-
tešil z odgovori na vpraša-
nja, kako je živeti v veliki,
daljni deželi. Oto je potr-
pežljivo odgovarjal in po-
jasnjeval, koliko se mu je
spremenil način življenja
v primerjavi z bivanjem do-
ma.
Pred dobrimi dvajsetimi le-
ti je končal študij diploma-
cije, vendar zanjo potem vse
do predlani ni bilo posebnih
možnosti in priložnosti. Na
Kitajskem ga spremljajo že-
na Valerija ter otroka Pri-
mož, ki študira kitajščino,
in hčerka Mojca, ki študira
poslovne vede na angleškem
kolidžu v Pekingu. V daljno
deželo potuje iz Zagreba do
Moskve in nato do Pekinga.
V zraku je dvanajst ur, sedem
ur pa je časovnega zamika,
kar mu je v začetku vsaj ne-
kaj dni povzročalo manjše ne-
prijetnosti.
Kako je bilo ob prvem sre-
čanju s to daljno deželo?
Ko sem prvič stopil na ki-
tajska tla, me je objela izred-
na širina dežele, velika mno-
žica ljudi in novosti, ki jih
nisem bil navajen.
Kakšen je delovni dan v
veleposlaništvu?
V službi sem od 8.30 do
16.30 ure, nato pa je čas za
razne sprejeme, obiske in
sprehode po mestu. Najprej
sem se po Pekingu odpravil
peš, nato s kolesom, zdaj že
nekaj časa vozim tudi avto.
Sam, seveda. Slovensko ve-
leposlaništvo je od letališča
oddaljeno dobre pol ure vož-
nje z avtomobilom. To je na-
selje različnih veleposlaništev
in rezidenc, kjer bodo še le-
tos začeli zidati novi velepo-
slaništvi Izraela in Amerike.
Kakšni šoferji so Kitajci?
Odlični! Vozijo hitro in
zbrano, gledajo pa predvsem
naprej. Levo in desno se ne
ozirajo kaj dosti, tako da mo-
rajo za varnost skrbeti tisti,
ki se vključujejo.
Ste se težko vživeli v ki-
tajske razmere?
V veliko pomoč mi je dru-
žina, kajti z njo je lažje pre-
magovati prve težave, s ka-
terimi se srečuješ v novem
okolju. Pomagali so mi tudi
moji sodelavci in novi znan-
ci, prijatelji. V novem pro-
storu se je pač treba čim hi-
treje znajti. Če se zmotiš ali
zgrešiš, ne smeš vreči puš-
ke v koruzo. Največ se spo-
razumevamo v angleškem je-
ziku, saj kitajščine ne obvla-
dam.
Veleposlanik Republike
Slovenije na Kitajskem je
Vladimir Gašperič, njegov
svetovalec je Oto Pungart-
nik iz Šentjurja. Po zapo-
slitvi v Železarni Štore in v
občini Šentjur kot podžu-
pan, je odšel na ministrs-
tvo za zunanje zadeve v
Ljubljano. Po nekaj mese-
cih se je preselil na delo v
slovensko veleposlaništvo
v Pekingu, kjer je od decem-
bra leta 2000.
Malo kitajščine sicer
znam, vendar je to vse pre-
malo za normalno komuni-
ciranje. Velikokrat si poma-
gam z rokami, pa še tu je treba
biti previden, ker nekatere
geste pomenijo nekaj druge-
ga kot pri nas. Recimo, če po-
kažeš številko ena, ti prine-
sejo šest komadov tistega,
kar želiš. Na Kitajskem se
otroci učijo kitajščine šest
let! Jezik je sestavljen iz zlo-
gov, ki imajo različen pomen.
Slovnica je sicer enostavna,
pisava pa izredno zahtevna,
stara in se spreminja, mo-
dernizira. Za branje je po-
trebno poznavanje okoli
1500 znakov, na univerzi pa
za vrhunsko komuniciranje
okoh 10 tisoč.
Imajo z izgovorjavo vaše-
ga imena kakšne težave?
Kitajci pokitajčijo vsa ime-
na in priimke. Moje ime je
Au, kar je za njih tip avto-
mobila. Oto namreč težko iz-
govorijo. Pungartnik pa so
preimenovali v Pžgatnik.
Ste se tudi glede prehra-
ne vživeli v okolje?
Večinoma jemo kitajsko
hrano, ki je raznovrstna in
okusna. Veliko je sadja in ze-
lenjave. Raznolikost kitaj-
skih kuhinj je izjemna, saj
ima vsak provinca svojo ku-
hinjo.
Ali Kitajci vedo, kje je
Slovenija?
Ljudje, zaposleni na raz-
ličnih veleposlaništvih, poz-
najo Slovenijo in vedo, kje
leži. Domačinom se najlaž-
je predstavimo tako, da jim
povemo, da smo v Evropi. Si-
cer pa na Kitajskem nihče ne
ocenjuje države po velikosti
in številu prebivalcev, ampak
po njeni kvaliteti. Prepričan
sem, da ima Slovenija dober
ugled, ne glede na majhnost.
Kako Kitajci preživljajo
prosti čas?
Tudi sicer mirne in »po-
časne« Kitajce je zajel hiter
tempo življenja. Vendar se
ne dajo motiti pri svoji pri-
ljubljeni rekreaciji, ki je
predvsem v spuščanju zma-
jev in vožnji ptičev na spre-
hod. Posebej starejši moški
se veliko ukvarjajo s spuš-
čanjem živopisnih zmajev,
kar jim pomeni veliko spro-
stitev. Mnogi zjutraj vzamejo
kletko s ptičem in se odpra-
vijo v park. Ptičje hišice obe-
sijo na drevo, kjer se ptiči
pogovarjajo med seboj, ljud-
je pa tudi. Ure in ure! Zve-
čer se starejše ženske ukvar-
jajo z ritmično gimnastiko
ob zvokih bobnov in činel.
Ljudje v velemestih so se na-
vadili na to zvrst rekreaci-
je, ki poteka na sorazmerno
majhnih površinah. Otroci
pri tem ne sodelujejo. Sicer
je rekreacija po spolih ločena
in ženske na primer ne spuš-
čajo zmajev.
Kaj počne trenutno tride-
set Slovencev na Kitajskem?
Nekaj nas je na veleposla-
ništvu, nekaj je študentov in
predstavnikov večjih podje-
tij. Med seboj se poznamo
in sodelujemo. Stiki z domo-
vino pa so povezani z mož-
nostmi Interneta in pismi od
domačih.
Z delom na Kitajskem se
vam je izpolnila dolgolet-
na želja. Kako bo z vrn
tvijo? Se boste doma rekre
rali s ptičem v parku ali
spuščanjem zmaja?
Če bom ostal v diploma
ski službi ali ne, ni odvisri
od mene. S spuščanjem zm<
ja se skoraj zagotovo ne bol
ukvarjal, tisto s ptičem pa 1
morda pri nas ne razume
najbolje...
TONE VRAB
Oto Pungartnik: »Z diplomatsko službo se mi je izpolnila dolgoletna želja.«
Št. 3-17. januar 2002
AKTUALNO
7
Od junaka do bedaka
Osnovni motiv akcij Gregorja Čulka je, da bi dobil službo - Sporna zgoščenka »Od bedaka do junaka«
Gregorja Čulka smo poznali
ot obetavnega glasbenika, pev-
a razpadle skupine Interceptor,
i je pred desetletjem sodeloval
la priznanih glasbenih festiva-
iJi v Žalcu in po Sloveniji. Po
loklicu je elektrikar, ki je bil leto
Ini na čakanju, zdaj pa je brez-
poseln. Zato si želi novo prilož-
lost in zanimivo je, da priča-
kuje, da jo bo dobil ravno od člo-
reica, proti kateremu je naper-
ena večina njegovih »opozoril-
lih« protestnih akcij. Če bi se
nu namreč uresničilo, kar skuša
loseči - da bi zaposlitev dobil v
žalskem mladinskem centru
ŽMC) - bi bil njegov delodaja-
ec župan Občine Žalec Lojze Po-
jedel.
Čulk v imenu »neupoštevane sku-
pine mladih žalskih ustvarjalcev«
že nekaj časa opozarja na proble-
matiko odvisnosti od trdih drog v
Žalcu. Njegove akcije se marsiko-
mu zdijo moralno sporne; ne le
zaradi načina, na kakršnega se lo-
teva opozarjanja, temveč tudi za-
radi motiva, ki ga pri tem vodi.
Vse, kar počne v zadnjem času, je
namenjeno temu, da bi dobil služ-
bo, je povedal tudi v izjavi po no-
vinarski konferenci, ki jo je v Mla-
dinskem centru Celje sklical
minulo sredo.
Na zgoščenki Tramal curic z na-
jslovom »Od bedaka do junaka:
Jebi se, Slovenija!«, sta posneti
dve priredbi na temo drog, ostalo
pa so izjave lokalnih politikov in
novinarjev v zvezi s problemati-
ko drog. Čeprav jih ni vprašal,
ali lahko uporabi posnetke nji-
hovih izjav, je Čulk zgoščenko
kot novoletno darilo poslal čla-
nom občinskega sveta. Vendar se
ti nanjo sploh niso odzvali. Po
Čulkovem mnenju so odzivi na
zgoščenko absurdni, saj, pove ne-
koliko užaljeno, o njej niso go-
vorili niti na seji občinskega sve-
ta...
Čulk bi bil najbolj zadovoljen z
zaposlitvijo v ŽMC, za katerega
iima, pravi, pripravljen tudi pro-
gram. Sedanje delovanje centra,
ki ga vodi Dominika Sambolič,
naj bi ga zelo motilo - prepričan
je, da center ne deluje tako, kot bi
moral, opozarja na dejstvo, da je
bil v njem preko javnih del zapo-
tslen nekdanji predsednik Študent-
skega kluba Žalec Rok Žagar, ki
naj bi imel v času, preden se je
zaposlil, status študenta... In še mar-
sikateri očitek se najde v Čulko-
^'ih pismih in izjavah, ki jih v me-
dije redno posreduje vsaj zadnja
^ri leta - odkar je mesto župana
Občine Žalec prevzel Lojze Pose-
del.
Afere
|. Po lanski plakatni aferi - ko je
^nlk Žalec prelepil s fotografijo
dojenčka, ki v rokah drži injek-
cijsko brizgalno - so nameravali
člani Mestne skupnosti Žalec pro-
^1 Gregorju Čulku vložiti prijavo
^^nitarnemu inšpektorju, vendar
to ni zgodilo. Bil je član Druš-
staršev za pomoč mladini, ka-
■^^rih program naj bi povzel in ga
Posredoval kot svojega. Potem je
društva izstopil in se mu pred
^^atkim spet priključil. Vendar v
društvu, poudarja predsednica Slo-
bodanka Kompoš, zelo pazijo, ka-
ko daleč mu pustijo, saj je »Gre-
gor Čulk mladenič, o katerem čla-
ni društva menijo, da mu mladost
včasih ne dovoli, da bi razmislil
do konca...«
Gregor Čulk o sebi pravi, da je
le mlad človek, ki si želi delati.
Želi si dobiti možnost. Obljublja,
da se bodo sedanje akcije v pri-
meru, da bo to priložnost (torej
zaposlitev) dobil, spremenile v po-
zitivne akcije. Čeprav je Gregor
Čulk doslej že imel kar nekaj mož-
nosti. In marsikatera njegova ak-
cija je nastala v času, ko je še bil
zaposlen in torej ni imel razloga
za nezadovoljstvo.
Čulk: »Posedel ni
primeren za
župana!«
Gregor Čulk je v imenu »neu-
poštevane skupine mladih ustvar-
jalcev iz Žalca« v vabilu na novi-
narsko konferenco zapisal: »Kljub
odpiralnemu času zapirajo Žal-
ski mladinski center dve uri prej,
včasih mladina čaka pred vrati tu-
di pol ure, ali pa sploh ni odprt.
Služba Žagarja v ŽMC-ju je bila
kršitev zakona o zaposlovanju...«
in: »Lojze Posedel je neprimerna
oseba za župana«, v tretji točki
pa opisuje žalski bermudski tri-
kotnik, v katerega vključuje Loj-
zeta Posedela, Roka Žagarja in
ravnatelja OŠ Žalec Adija Vidma-
jerja, ki ni dovolil, da bi Društvo
staršev za pomoč mladini izved-
lo anonimno anketo na šoli »Kaj
mladi vedo o drogah in ali so se
že srečali z njimi?«. Glede na pri-
poročila ministrstva za šolstvo je
imel Vidmajer zagotovo prav.
Z delom ŽMC naj bi po neurad-
nih informacijah na občini res ne
bili najbolj zadovoljni, vendar
center deluje šele osem mesecev.
Zavedajo se, da prostor v novem
bloku ob občini ni najbolj prime-
ren za prirejanje koncertov ali ve-
černih prireditev. Sicer pa naj bi
bila nova lokacija, namenjena pri-
reditvam, že izbrana, center za
mlade pa naj bi v bližnji prihod-
nosti odprl tudi eden od žalskih
zasebnikov.
Posedel: »Čulku
ponujam roko.ff
čeprav Lojzeta Posedela Čulko-
vo početje potihem verjetno jezi
(nikakor pa mu ne more koristiti
pred prihodnjimi volitvami), te-
ga početja javno ne obsoja in se s
Čulkom ne spušča v prepire. Na
očitke, ki jih je Čulk zapisal na
vabilo pred novinarsko konferen-
co, se je Posedel odzval s pojasni-
U, že dan po konferenci pa je Čul-
ka povabil na sestanek. Kot doslej,
se na njem nista dogovorila nič kon-
kretnega. Župan Posedel mu je dal
mesec dni časa, da svoje predloge
konkretizira in če bodo smiselni,
jih bo na naslednji seji obravna-
val občinski svet. Če bodo imeli
svetniki njegovih »akcij« do takrat
dovolj, je hipotetično mogoče, da
bo Gregor Čulk dobil občinsko
službo...
»Točno pred letom, na prvi no-
vinarski konferenci, smo Gregor-
ju Čulku povedali, da je njegov
program napisan zelo na široko in
da ga je potrebno konkretizirati,
potem pa se lahko pogovarjamo
naprej. Sedaj, po enem letu, je za-
deva popolnoma enaka. Konkre-
tiziranega ni ničesar, zato sva se
dogovorila, da v roku enega me-
seca pripravi predloge in pove, kje,
meni, bi lahko sodeloval na po-
dročju dela z mladimi. Ta program
bo obravnaval občinski svet in če
bo sprejet, bodo zanj zagotovlje-
na tudi sredstva,« pravi Lojze Po-
sedel in dodaja, da Gregorju Čul-
ku ponuja roko že, odkar ga poz-
na. »Na začetku mandata sva se po-
govorila, da je za vsakogar možno
najti prostor, vendar v tem času
nismo doživeli drugega razen bla-
tenja po časopisu in kritike vsega,
kar naredimo v občini. Na občini
delamo po v naprej pripravljenem
programu, Gregor Čulk pa z nači-
nom, kakršnega ima, verjetno tež-
ko uspeva,« pravi Lojze Posedel in
dodaja, je »zloraba demokracije,
da lahko vsak uporabi vse možne
medije in trosi neresnice o tem,
kakšen je žalski župan in kakšni
so svetniki. Da se pri opozarjanju
na določene probleme uporablja-
jo dojenčki z injekcijsko iglo, sim-
boli nacizma in da se o naši državi
govori »Jebi se, Slovenija!«, so po-
teze, ki niso primerne za odrasle-
ga človeka. S takšnim načinom dela
bo Gregor Čulk verjetno težko dobil
podporo pri komerkoli,« pravi Po-
sedel. S Čulkovimi obtožbami se
ne obremenjuje in ne išče ozadja
- čeprav se govori, da naj bi bila v
ozadju njegovih akcij ena najmoč-
nejših političnih strank, ki v Žal-
cu deluje v opoziciji...
ALMA M. SEDLAR
KOMENTAR
Motivi
Priznati je treba, da je župan
Občine Žalec Lojze Posedel v času
svojega mandata veliko naredil za
odvisnike. Žalec ima enega treh
dnevnih centrov za odvisnike od
trdih drog v Sloveniji, ki ga je do-
slej obiskalo 60 odvisnikov, kar ne-
kaj pa jih vanj zahaja vsak dan.
Lani so v žalski lekarni pričeli s
projektom izmenjave igel, ki us-
pešno poteka. Kot edina občina v
Sloveniji odšteje žalska 100 tisoč
tolarjev za vsakega odvisnika, ki
gre na zdravljenje v komuno. Ne-
nazadnje je Občina Žalec v Berg-
manovi vili dala na voljo prostore
tudi Društvu staršev za pomoč mla-
dini, čeprav predsednica društva
sedaj trdi, daje župan prekinil vse
stike z njimi.
In »borec za pravice zatiranih
in drugačnih v Žalcu« Gregor
Čulk? Kdorkoli že stoji (ali pa ne)
za njegovimi dejanji - dejstvo je,
daje Čulk večno nezadovoljni mla-
denič, ki se bo moral, če bo želel
kaj doseči, stvari verjetno lotiti na
drugačen način. Ki bi lahko ob
vseh akcijah in predlogih že po-
kazal kakšne pozitivne rezulta-
te. In ki bi mu lahko bilo jasno
vsaj, da ljudje ponavadi iščemo
službo, primerno svojemu znanju
in izobrazbi, ter da smo za last-
no nezadovoljstvo v življenju od-
govorni predvsem sami.
ALMA M. SEDLAR
»Svoje prihodnosti ne vidim v podjetju, za strojem. Tega ne želim, zato se borim, da mi dajo možnost. Ne vem, zakaj se proti meni borijo z vsemi sredstvi in to samo zato, ker
imam drugačen pristop, drugačen izgled, drugačno razmišljanje,« je na novinarski konferenci v Celju povedal Gregor Čulk (na sredini).
8
I REPORTAŽA
Izvirno nad
ledvične Icamne
Svetovna novost za preprečevanje ledvičnih kamnov prihaja iz Rogaške Slatine
»Tisti dan sem prišel zdrav in dobro razpoložen v službo.
Sredi pogovora s sodelavcem me je naenkrat strašno vseka-
lo v ledjih. Neznosna bolečina se je širila proti spodnjemu
delu trebuha. Ko sem se zvijal v bolečinah, sem bil prepri-
čan, da je z mano konec. Sodelavci so poklicali rešilca, no,
potem že veste. Bolnišnica, operacija in seveda diagnoza -
ledvični kamni. Ob misli, da se mi to lahko kadar koli spet
ponovi, me oblije mrzel pot.« (Peter, 42 let)
»Ledvične kamne ima že od otroštva. Odkrili so jih za-
radi ponavljajočih slabih izvidov urina, saj sicer nisem
imela težav. Te so se začele, ko je kamen narasel na 5
centimetrov. Bolečine sem si lajšala z zdravili in pitjem
tekočine, vseeno pa je bil potreben poseg. Zdravniki so se
odločili za postopno drobljenje kamna. Po devetem pose-
gu bolečin nimam več, urinski izvidi pa so še vedno slabi.
Če bi vedela, da bo tako ostalo, bi bila povsem zadovolj-
na.« (Natalija, 35 let)
»Bilo mi je slabo, bruhal sem, zraven pa še tista ne-
popisna bolečina. Spet ledvični kamni. Kot da ni bilo
enkrat dovolj. Pa sem se držal diete, jemal zdravila,
tudi pil sem veliko. Nič ni pomagalo. Tako kot pri mo-
jem bratu.« (Marjan, 39 let)
Ljudi, ki trepetajo pred po-
novitvijo ledvičnih kamnov
je med nami veliko in prav
nobenega jamstva ni, da ni-
smo tudi sami kandidati za-
nje. Navsezadnje se zname-
nja te bolezni pokažejo vsaj
enkrat v življenju pri najmanj
dveh ljudeh od stotih. K sre-
či znaki niso vedno tako hu-
do dramatični (odvisno, kje
se je kamen pri svoji poti iz
telesa vkleščil), a bolezen je
v vsakem primeru neprijet-
na, se ponavlja, njene posle-
dice pa so lahko celo usod-
ne. Tudi za ledvične kamne
pa velja staro pravilo, da jih
je bolje preprečiti kakor zdra-
viti. Samo kako? Je rešitev
pijača na osnovi mineralne
vode Donat Mg, ki ima zaen-
krat delovno ime Dolit Mg?
Svetovna
novost
Urad RS za intelektualno
lastnino je podelil Damija-
nu Jurjecu, mag. farm., spe-
cialistu medicinske biokemi-
je, ki vodi biokemični labo-
ratorij v rogaškem Zdravstvu
in je lastnik lekarne v Pod-
četrtku, ter doc.dr.sci. Boja-
nu Tepešn, dr. med., specia-
listu interne medicine, direk-
torju Zdravstva, patent za
izum postopka za pripravo
sredstva za preventivo in
zdravljenje ledvičnih kam-
nov.
»Vlogo za slovenski patent
sva vložila že pred štirimi
leti, patent pa sva dobila leta
1999. Na željo Kolinske, ki
želi najino znanje uporabi-
ti v komercialne namene
oziroma za izdelavo napit-
ka za bolnike, sva pred le-
tom dni vložila zahtevek za
preverbo izvirnosti v evrop-
skem merilu. Pred mese-
cem sva dobila odgovor pa-
tentnega urada na Dunaju,
da je napitek izviren v sve-
tovnem merilu. Pridobila
sva patentno zaščito za po-
dročje Evropske unije za do-
bo 20 let,« povzema zaključ-
ni del dolgoletnih raziskav
dr. Tepeš.
Zdaj se zdi
preprosto
z vsemi izumi je podob-
no. Odločilna je izvirna mi-
sel, ideja, potem je na vrsti
trdo delo, veliko tuhtanja,
preizkušanja in preverjanja.
Na koncu pa je videti vse ta-
ko preprosto...
V Sloveniji ima ledvične
kamne 2 odstotka prebival-
cev, v državah Evropske
unije 3-5 odstotkov, v Dal-
maciji kar 10 odstotkov.
Moški obolevajo 2- do 3-
krat pogosteje kot ženske,
najpogosteje med 30. in 50.
letom starosti. Pri več kot
polovici bolnikov se kam-
ni ponovijo v dobrih treh le-
tih po prvem odkritju.
Kot opisujeta avtorja, so v
Rogaški Slatini v okviru razi-
skav mineralne vode Donat
ugotavljali, da ima zanimive
farmakološke lastnosti tudi
glede sestave seča in da se po
pitju donata spremeni njego-
va sestava. »Indeks med mag-
nezijem in kalcijem se spre-
meni v korist magnezija, med
oksalati in citrati v korist ci-
tratov, nekoliko se spremeni
tudi Ph v alkalno smer. Ko smo
spoznali te kemične spre-
membe, smo začeli razmiš-
ljati, da bi donat začeli upo-
rabljati tudi pri bolnikih, ki
imajo ledvične kamne, zlasti
kalcijeve oksalate,« pojasnjuje
dr. Tepeš. »Takih kamnov je
tudi največ, skupaj s kalcije-
vimi urati kar 90 odstotkov,«
dodaja Damijan Juriec. »Raz-
mišljaU smo, kaj donatu še
dodati, da bi bil njegov uči-
nek še boljši. Že v donatu Mg
je veliko bikarbonatnih ionov,
ki spreminjajo kislost seča
proti nevtralnemu oziroma al-
kalnemu. To je pomembno,
ker se kamni tvorijo predvsem
v kislem urinu. Z dodajanjem
magnezija, ki izpodriva kal-
cij in se prej veže na oksalat,
in alkalnih citratov, ki imajo
najmočnejši zavirajoči uči-
nek, smo našli pravo sestavo
napitka,« opisuje farmacevt in
biokemik.
Napitek sta avtorja delov-
no poimenovala Dolit Mg. V
besedi dolit se skrivata bese-
di donat in lithiasis (kamen).
Je sad znanj, ki se dopolnju-
jejo: medicine, medicinske
biokemije in farmacije, torej
znanj, ki jih imata avtorja.
Ali res
pomaga?
že pilotske študije so doka-
zale vpliv napitka na sestavo uri-
na. Spremenila se je kislost
seča, litogena indeksa magnezij-
kalcij in citrat-oksalat sta se
spremenila v korist zaviralcev
tvorbe ledvičnih kamnov. Ce-
lovito prospektivno kontrolno
študijo, v kateri so vključeni
bolniki z ledvičnimi kamni,
izvajajo že dve leti v Kliničnem
centru, na urološki kliniki. Kon-
čana naj bi bila v kratkem, re-
zultati pa znani najkasneje
spomladi. Šele ta študija bo lah-
ko v celoti potrdila domneve
avtorjev. Če imata prav, napi-
tek ne bo zgolj naravno zdra-
vilno sredstvo oziroma diete-
tični izdelek, ampak zdravilo
v pravem pomenu besede.
Ljudi, zlasti bolnike z led-
vičnimi kamni, pa seveda bolj
od naziva zanima, če jim bo
napitek res pomagal in kdaj
ga bodo lahko začeli piti. »Na
že obstoječe kamne napitek
seveda nima vpliva. Prepriča-
na pa sva, da bo pitje dolita
Mg zvečer pred spanjem (500
mililitrov) bistveno zrnanj ša-
lo možnost za ponovitev led-
vičnih kamnov. Seveda pa to
ne pomeni, da bodo bolniki
lahko opustili dietna navodi-
la pri prehrani in da jim ne
bo treba več piti velikih koli-
čin tekočine. Najin napitek
je samo dodatek, pomemben
dodatek, zaradi katerega upa-
va, da bodo ljudje lažje spali,
razbremenjeni stalnega stra-
hu, kdaj se bodo ledvičr
kamni povrnili. Strah je s<
daj upravičen, saj imajo ljudj
s kamni hude težave, ob p(
tovanju kamnov iz telesa p
ledvične kolike, ki so ene na
močnejših bolečin splol
Vsak, ki je te težave že ime
komaj čaka, da si bo s tei
napitkom lahko pomaga
Verjameva, da bo to kmal
morda že do poletja. A to ni
najinih rokah - pa naj si še t
,ko želiva, da bi znanje, ki s^
ga v napitek vložila, čimpi
koristilo ljudem,« zaključ
jeta avtorja.
Ledvični kamni navadi
nastanejo zaradi motnje
mehanizmih, ki omogoč
jo ravnovesje v izločanju \
de in topljencev iz organi
ma. Seč vsebuje nekate
snovi, ki zavirajo krista
zacijo kalcijevih soli, in dr
ge, ki vežejo kalcij v top
komplekse. Ta varnost
mehanizem ni popoln, 2
to bi mu naj na pomoč p
skočil napitek Dolit Mg.
Pogovori s Kolinsko se i
daljujejo ta teden.
MILENA B. POKI
Doc.dr. Bojan Tepeš
Damijan Jurjec, mag.farm.
Št. 3-17. januar 2002
REPORTAŽA
9
Babice z ecstasyjem
in poslovneži s skiroji
Celjan Tomaž Jastrobnik, ki je pred leti zmagal na natečaju Smirnoff za najboljšo modno kreacijo, že tri leta živi
in študira v Londonu
Bil je nekoliko okrogloličen rde-
čelas fant, ki je že kot osnovno-
šolec kazal nenavadno nadarje-
nost za umetniško ustvarjanje. Se-
daj, po skoraj dveh desetletjih, se
je prelevil v samozavestnega, vit-
kega, predvsem pa nadvse zani-
mivega mladeniča, ki si korak za
korakom utira pot v svet mode in
oblikovalstva. Bolj kot modno pa
27-letnega Celjana navdušuje in-
dustrijsko oblikovanje, iz katere-
ga je tudi diplomiral na ljubljan-
ski Akademiji za likovno umet-
nost. Podiplomski študij želi us-
pešno zaključiti v Londonu, sve-
tovnem razpotju, kot ga imenuje.
»Po osnovni šoli sem želel posta-
ti farmacevt, kljub temu, da me je
vseskozi bolj ali manj zanimala
umetnost,« je začel svojo pripoved.
Bolj kot njegove besede je vzbujal
pozornost neobičajen videz, ki ga
Slovenci nismo ravno vajeni. »Ob-
čutka nisem imel le za risanje, am-
pak na splošno za vso umetnost,«
je nadaljeval sogovornik. V mirnem
^petkovem večeru je bilo slišati le
odmev korakov, ali bolje, Toma-
ževih kavbojskih škornjev, ki so s
svojo konico daleč presegali vse do-
slej videno. Seveda je k škornjem
sodil tudi pripadajoči suknjič v ži-
^ih barvah, ki se ga ni dalo prezre-
ti. Faca, pomislim, ki si upa.
Skok V ledeno
mrzlo vodo
»No, potem sem dobil štipendi-
jo za oblikovalca pri Zlatarni Ce-
lje, kar me je vzpodbudilo k temu,
da sem se odločil za odhod v Ljub-
ljano,« je medtem pripovedoval.
»Odločitev je bila še toliko lažja,
saj štipendija takrat ni bila zane-
marljiva, poleg tega pa so tudi star-
ši lažje sprejeli moje slovo. Nor-
malno je, da starši poskušajo otro-
ka obdržati doma kolikor dolgo je
mogoče, čeprav to v svetu ni nava-
da,« je pojasnil. »V srednji šoH je
bilo ful dobro, ker je bila naša ob-
likovalska šola takrat še nekaj po-
sebnega. Imela je svoj značaj, ne-
kaj odštekanih ljudi...«
Na industrijsko oblikovanje se ni
vpisal le zaradi štipendije, ampak
predvsem zatcr, ker le-to zajema
najširši spekter oblikovanja, prav
tako grafično, kot tudi modno.
Tomaž po treh letih življenja v
angleški prestolnici odlično govo-
ri angleško, tako da mora včasih
že pošteno premisliti, da najde us-
trezen slovenski izraz. Po srednji
šoli je nadaljeval študij industrij-
skega oblikovanja na likovni aka-
demiji. »Srečo sem imel, da sem
naredil sprejemne izpite, saj še zda-
leč niso bih enostavni,« je nadalje-
val. »V tistem času je bil to eden
najpopularnejših študijev. Pred-
vsem ljubljanski otroci so videli v
tem nekakšen statusni simbol,« je
Zamahnil z roko.
»Selitev v Ljubljano takoj po os-
novni šoli je bila, kot da bi nena-
doma skočil v ledeno mrzlo vodo
in se v njej naučil plavati. Če si pri-
šel iz province v glavno mesto, si
moral prebroditi kar nekaj ovir. Nisi
imel pravih tenis copat, kavbojke
niso bile pravilno odrezane in ta-
ko dalje. Vse to je na nek način vpli-
valo name, saj semmoral dati zato
več od sebe. Tako na srednji šoli
kot na akademiji je bil namreč naš
cilj ustvariti svoj značaj umetnika,
svojo linijo, ki se razlikuje od os-
talih. Ta poklic namreč ni prav nič
podoben pravu ali ekonomiji, kjer
obstajajo neka pravila. Tukaj ni za-
konov - so le osnove.«
Pot V Brazilijo
Tomaža je poleg umetnostne zgo-
dovine privlačila tudi kostumogra-
fija, zato je v šoli dodatno obisko-
val nekaj predmetov iz modnega
oblikovanja. Na zaključni modni
reviji je tako tudi sam predstavil
nekaj svojih izdelkov. »Pri tem sta
mi bila v veliko pomoč Jolanda in
Peter Thaler, ki sta ena redkih, ki v
tem poslu podpirajo mlade. Če bom
imel tudi sam kdaj to možnost, bom
prav gotovo storil enako, saj s tem
sam napolniš baterije.«
Ob koncu srednje šole se je ude-
ležil natečaja Smirnoff za najbolj-
šo modno kreacijo. V kategoriji slo-
venskih modnih ustvarjalcev mu je
pripadla lovorika, čeprav je bil eden
najmlajših udeležencev. Zmaga ga
je popeljala na svetovno tekmova-
nje v Sao Paolo v Braziliji. »Tam so
se mi nenadoma odprle oči,« je de-
jal navdušeno. »Konkurenca je bi-
la precej huda in znova sem bil med
najmlajšimi udeleženci. Vendar pa
sem se znova dobro odrezal. Med
sodniki je bil tudi sam John Galia-
no, ki je bil takrat še zelo mlad in
zelen, sedaj pa je glavni modni us-
tvarjalec pri Christianu Diorju. Ta-
krat sem imel možnost pogovora z
njim in njegovim sodelavcem. Vse
skupaj se mi je zdelo sila zanimi-
vo. Razlike med nami so bile več
kot očitne. Slovenija je bila takrat
nekje na robu, če lahko tako re-
čem. In žal vse to prineseš s sabo.
Takrat sem se odločil, da se zne-
bim lokalnega pristopa.«
Sledila so številna potovanja, raz-
lični natečaji, novi konjički. Ne-
kaj časa je posvetil celo petju in
plesu v skupini, s katero so nasto-
pali v Nemčiji, mnogim pa se je v
spomin zapisal zlasti po plesnih na-
stopih (in srebrnih laseh, ki so bili
takrat še nekaj nepojmljivega) v zna-
meniti Auerjevi oddaji Poglej in za-
deni.
Doma v Londonu
Sedaj je njegov drugi dom Lon-
don. In zakaj si je izbral ravno to
evropsko velemesto? »London je še
vedno najbližje središče mode,« je
odgovoril v eni sapi, kot da bi ve-
del, kakšno bo vprašanje. »Staršev
vendarle ne morem kar tako zapu-
stiti. Je mesto polno umetnosti, no-
vosti, skratka svet v malem. Letos
sem tam vpisal tudi podiplomski
študij oblikovalskega managementa
na londonskem inštitutu, ki sodi
pod okrilje Westminstrske univer-
ze. Certifikat šole, kot je ta, mi bo
prav gotovo prav prišel ne le do-
ma, če se bom odločil, da se nekoč
vrnem, ampak tudi v tujini.«
Kako pa je s priznavanjem naših
diplom v Angliji, ga povprašam.
»Na teh šolah, ki so večinoma za-
sebne in zelo, zelo drage, jih zani-
ma zlasti tvoj portfelj, torej sku-
pek tvojih izdelkov. Papir zanje
pravzaprav nič ne pomeni. Pri vsa-
kem vpisu v šolo je bistvenega po-
mena intervju, ki ga imaš z vodjo
oddelka, in sicer o povsem življenj-
skih stvareh. Na ta način spoznajo
način tvojega razmišljanja, seveda
pa moraš pokazati tudi svoje izdel-
ke,« je pojasnil Tomaž, ki se preživ-
lja z delom pri znanih modnih hišah.
Odštekanost kot
način življenja
Nazadnje je sodeloval s pri nas
še dokaj neznano Sandro Rhodes,
»z eno blazno odštekano modno ob-
likovalko, ki je začela v šestdese-
tih, sedemdesetih letih. Angleški
nekomercialni stil mode, ki je zna-
čilen zanjo, je znan po velikih kon-
trastih. Ljudje pravijo, da se An-
gleži najslabše oblačijo, vendar pa
je tak pač njihov način razmišlja-
nja - popolnoma brez ovir. Sploh
ni pomembna kombinacija obla-
čil, ki jih imaš na sebi, pomem-
bneje je, kako delujejo na tebi ozi-
roma kako se s tem kaže tvoj zna-
čaj. Rek, da obleka naredi člove-
ka, je mimo. Zelene dokolenke z
vijoličnim mini krilom in pričesko,
kot bi ravnokar vstal iz postelje, je
torej nekaj povsem običajnega.«
Sicer pa je tudi življenje v Londo-
nu precej podobno. Nenavadno, pra-
vi. »Tu srečujem kar nekaj znanih
osebnosti, saj je to neizbežno. Na
Bond Streetu se lahko na primer do-
besedno zaletiš v Posh Spice - Vic-
torio Beckham in njenega moža, ki
skorajda prosita za pozornost. Že
pri sosednji mizi lahko vidiš ogrom-
no pevcev, ljudi iz modnega sveta,
umetnosti... Vendar pa na splošno
življenje tukaj za večino ljudi ni ta-
ko bleščeče, prej nasprotno.«
Vse je' precej drago, poleg tega
pa je delovnik Londončanov izredno
naporen. Po drugi strani si pa ven-
darle v središču. V svetu zase. V njem
imaš ogromno možnosti, da naj-
deš odgovore na svoja vprašanja. V
njem se meša množica različnih
kultur, jezikov, in to je zame tota-
len navdih. Dosti je, če samo sto-
piš na cesto... Tukaj ljudje živijo
po svoje in pustijo živeti drugim,
kakor le-ti želijo. Nekaj, kar bi bi-
lo pri nas šokantno, je tam povsem
običajno. Nič nenavadnega ni vi-
deti poslovneža, ki se med malico
s skirojem popelje do prve trgovi-
ne po sendvič. Nič novega ni videti
kakšno babico na rave partyju z ec-
stasyjem v žepu in popolnoma od-
štekano frizuro.«
Ob vsem tem ga je najbolj prese-
netil strogi viktorijanski slog, ki ga
Angleži niso opustiU, pa tudi zna-
čaj ljudi. »Ko čakajo na avtobus,
stojijo v vrsti. Nihče se ne preriva.
Sicer pa je mesto izredno lepo, kot
iz pravljice. Vorkširski puding je
še vedno zakon, vendar pa se je nji-
hova hrana z leti že precej izgubila
oziroma zbledela v poplavi različ-
nih drugih kuhinj. Vsi natakarji in
kuharji v Londonu so Francozi. Vsi
redarji v diskotekah so z Balkana,«
se je zasmejal.
»Če primerjam obe deželi, bi re-
kel, da je življenje v Sloveniji ven-
darle pravo razkošje. V eni uri lahko
grem z morja na smuči. V eni uri v
Londonu ne prideš niti iz centra me-
sta,« je še dodal. Kam ga bo vodila
pot naprej, še ne ve in tudi ne načrtu-
je življenja vnaprej. »Sem za >go with
the flow< (prepusti se toku) varian-
to,« je še v smehu dodal.
BOJANA JANČIČ
Ena od poskusnih fotografij za svetovno znanega modnega kreatorja, pri katerem se je Tomaž preizkusil tudi kot maneken.
10
GOSPODARSTVO
Celjski grof samo še
danes in nikoli več?
Govorice, da je Pivovarna Tara v hudih škripcih, vse bolj glasne - Bo lastnik res prodal kompleks v Mariboru?
ste se v minulih mesecih,
odkar divja pivovarska voj-
na, kdaj vprašali, kaj se do-
gaja z mariborsko pivovar-
no Tara, ki je znana pred-
vsem po polnjenju piva Celj-
ski grof? Se vam je morda
zdelo čudno, ker njeno ime
ni bilo nikoli omenjeno
skupaj z ostalimi proizva-
jalci pijač, ki jih želi zdru-
žiti Pivovarna Laško? Če dr-
žijo naše informacije, je od-
govor zelo preprost. Pivo-
varna Tara naj bi bila tik
pred zlomom.
Slišati je namreč, da delav-
ci že dva meseca niso dobili
plač ter da naj bi lastnik in
direktor Tare Herman Mal-
gaj resno razmišljal o pro-
daji deset hektarov velikega
kompleksa ob Betnavskem
gozdu. Za nakup naj bi se za-
nimala Mestna občina Mari-
bor, vendar so nam Maribor-
čani na vprašanje, ali govo-
rice držijo, odgovorili, da o
tem nič ne vedo. O razme-
rah v pivovarni smo hoteli iz-
vedeti tudi iz prve roke, ven-
dar je bil Malgaj v začetku
tedna službeno odsoten, ne-
dosegljiv pa je bil tudi na mo-
bilni telefon.
Ali se bo torej po dobrih
dveh letih zgodba o tem, ka-
ko se je majhno podjetje iz
Šempetra hotelo v velikem
stilu maščevati Pivovarni Laš-
ko, res končala tako, da bo
Tara pokopala samo sebe?
Na odgovor bo najbrž treba
počakati še nekaj časa, če-
prav je od zaposlenih v pivo-
varni slišati, da naj bi bilo
»najkasneje v enem mesecu
že vsega konec«.
Za tiste, ki ste že pozabili
zgodbo, naj na kratko pono-
vimo nekaj najpomembnej-
ših dejstev. Celjan Herman
Malgaj, ki je podjetniško ka-
riero gradil podobno kot Ro-
bert Preveč - s preprodajo laš-
kega piva, se je leta 1997 od-
ločil, da bo začel variti last-
no blagovno znamko piva.
Začel je v mariborski Štajer-
ski pivovarni, iz katere pa se
je potem, ko je proizvodne
linije najela Pivovarna Laš-
ko, moral kar čez noč izseli-
ti. Rešitev je našel v eni od
avstrijskih pivovarn, vendar
je bilo polnjenje Celjskega
grofa v tujini izredno drago,
saj je bilo poleg visokih stroš-
kov proizvodnje treba plače-
vati še posebne uvozne daja-
tve. Ko je mariborsko okrož-
no sodišče leta 1999 dalo Šta-
jersko pivovarno na dražbo,
se lastnik Tare očitno ni mo-
gel upreti skušnjavi, da bi se
maščeval Laščanom. Zausta-
vila ga ni niti visoka cena. Ko
je poravnal nekaj več kot 1,1
milijarde tolarjev kupnine,
je »na cesto letela« Pivovar-
na Laško.
Začetek je bil
zelo dober
Po ponovnem zagonu proi-
zvodnje v Mariboru o Štajer-
ski pivovarni, ki se je prei-
menovala v Pivovarno Tara,
ni bilo veliko slišati. Novi
lastnik je sedež podjetja pre-
selil iz Šempetra v štajersko
prestolnico, zaposlil okrog
70 delavcev, kupil novo pol-
nilno linijo za pločevinke ter
poslal na trg nekaj novih vrst
hmeljnih in brezalkoholnih
napitkov. Ko je napovedal, da
bo dosegel in celo presegel
proizvodnjo iz najboljših ča-
sov Štajerske pivovarne, ozi-
roma njenega predhodnika
Talisa (mimogrede, lastnik te
blagovne znamke je Pivovar-
na Laško), so mu mnogi to
tudi verjeli. Zaradi nizkih cen
in uspešnih prodajnih akcij
so ljudje zelo radi kupovah
Celjskega grofa, ki naj bi po
nekaterih podatkih obema ve-
likima pivovarnama »odžrl«
kar pet odstotkov slovenske-
ga trga.
Po samo enem letu poslo-
vanja je Tara, ki se je še pred
nakupom Štajerske pivovar-
ne po dobičku na zaposlene-
ga uvrstila na tretje mesto
med slovenskimi podjetji, za-
bredla v hude finančne teža-
ve. V podjetju je bila uvede-
na prisilna poravnava, 98 up-
nikov pa je prijavilo za 800
milijonov tolarjev terjatev.
Upniški odbor je marca lani
šele v drugem poskusu potr-
dil načrt finančne reorgani-
zacije, ki pa je Tari naložila
izjemno velike obveznosti.
Poravnala bi jih lahko le v
primeru, če bi krepko pove-
čala rast prodaje. To pa je bi-
lo ob veliki zadolženosti za-
radi posojil za nakup pivo-
varne ter ob dotrajani opre-
mi in vse manjši potrošnji piva
očitno nemogoče.
JANJA INTIHAR
Kriza še do
sredine leta
v štorski Inexi imajo zaradi recesije
na avtomobilskem trgu izgubo -
Letos še z domačo elektriko
Zaradi recesije, ki je v drugi
polovici minulega leta hudo
prizadela svetovni avtomobil-
ski trg, kjer konča večina je-
kla iz Inexe, bo štorska jeklar-
na lansko poslovno leto zaklju-
čila z izgubo. Predsednik
uprave Marjan Mačkošek še
ne ve natančno, koliko bo zna-
šala, pravi pa, da ne bo imela
kakšnih hujših posledic.
V Inexi so še ob polletju ob
nekaj več kot 50.000 tonah pro-
danih izdelkov in 4,7 milijarde
tolarjev prihodka imeli 72 mi-
lijonov tolarjev dobička. V tret-
jem kvartalu je prodaja začela
drastično padati, saj so se na-
ročila v povprečju znižala za
petino, nekateri veletrgovci pa
so dobavo jekla povsem usta-
vili. Po devetih mesecih so v
Štorah zabeležili 130 milijonov
tolarjev izgube, razmere pa se
do konca leta niso prav nič iz-
boljšale. Marjan Mačkošek pri-
čakuje, da bo recesija trajala
še najmanj do konca letošnje-
ga junija, če se ne bodo ure-
sničila predvidevanja, da naj
bi Amerika letos zaprla svoj trg
jekla. To bi zagotovo imelo dra-
stične posledice tudi v Evropi
in svetovni analitiki ocenjuje-
jo, da bi na jeklarskem trgu na-
stala popolna zmeda, izhoda
pa ne pozna nihče.
Kljub takšnim črnogledim na-
povedim v lnexi načrtujejo, da
bodo letos prodali 90.000 ton
jekla, kar je približno toliko kot
lani, prihodki pa naj bi se v pri-
merjavi z lanskimi zvišali za 10
odstotkov in bi znašali 9 mili-
jard tolarjev. Izgube naj letos
ne bi imeli, bo pa treba še na-
prej zniževati vse stroške.
Mačkošek pravi, da so načr-
te za leto 2002 pripravljali v izred-
no težkih pogojih, saj do zad-
njega dne v decembru ni bilo
jasno, kolikšna bo cena električ-
ne energije, ki je njihov največ-
ji strošek. S 1. januarjem bi si-
cer kot eden od šestih velikih
industrijskih odjemalcev lahko
elektriko kupovali tudi v tujini,
vendar, pojasnjuje Mačkošek,
to velja le v formalnem smislu.
Za sklepanje pogodb, kar obi-
čajno traja tri ali celo šest me-
secev, so že prepozni, tako da
odprtost trga v pravem pome-
nu besede pričakuje šele pri-
hodnje leto.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Steklo iz Rogaške (še) ne
gre preko Hrvaške
Ameriška uvedba carin za slovenske izdelke še ni prizadela slatinskih
steklarjev - Nad izgubo s prodajo premoženja
Od prvega januarja v
Združenih državah Ameri-
ke ne veljajo več carinske
ugodnosti za nekatere iz-
delke, ki jih naša podjetja
izvažajo na ameriški trg.
Slovenija je namreč po de-
vetih letih izgubila poseben
status države v razvoju, za-
to je slovensko blago oca-
rinjeno s stopnjo, ki jo v
Ameriki priznavajo tistim
državam, za katere v skla-
du s pravili Svetovne trgo-
vinske organizacije velja
klavzula največjih ugod-
nosti.
Ker med izdelke z najviš-
jo uvozno carinsko stopnjo
sodijo tudi stekleni izdelki,
naj bi spremembe najbolj ob-
čutili v Steklarni Rogaška,
največji slovenski izvoznici
na ameriški trg. Vodstvo pod-
jetja je zato že lani sklenilo,
da bo del dejavnosti preusme-
rilo preko Hrvaške, ki bo pre-
ferenčni status v ZDA ohra-
nila še nekaj časa. Novem-
bra so pognali novo peč v Kri-
stalu Samobor, ki so ga ku-
pili že leta 2000. Odločili so
se namreč, da bodo določe-
ne steklene izdelke dodelali
v hrvaški steklarni, s čimer
bodo dobili toliko dodane
vrednosti, da jim bodo priz-
nane hrvaške korenine. Kot
je povedal direktor Steklar-
ne Rogaška Davorin Škrinja-
rič, jim za sedaj izdelkov za
ameriški trg še ni bilo treba
pošiljati preko sosednje dr-
žave, saj se je eden od njiho-
vih večjih kupcev odločil, da
bo sam prevzel vse carinske
dajatve. Kako bo naprej,
Škrinjarič še ne ve, upa pa,
da bodo našH še kakšno no-
vo rešitev in da izdelkov iz
Rogaške le ne bo treba opre-
miti z nalepkami »made in
Croatia«.
Sicer pa se steklarna, ki je
doslej prodala čez Atlantik
okoli 70 odstotkov proizvod-
nje, vse bolj usmerja na
evropski trg, svoj vpliv pa že-
h okrepiti tudi v Koreji in na
Japonskem. »Ne želimo več
biti odvisni samo od ene dr-
žave in ene valute,« pojasnju-
je Davorin Škrinjarič, ki mu
bo čez tri tedne potekel 5-
letni mandat. Kandidiral bo
znova, pravi, nadzorni svet
Davorin Škrinjarič se bo izteku'
mandata čez tri tedne ponovno
potegoval za direktorsko mesto
pa bo o imenovanju odločal
februarja.
Steklarna je zaradi požara
lansko poslovno leto zaklju-
čila z izgubo, ki pa jo bodo v
bilanci pokrili z izrednimi
prihodki. Hotel Soča so na
mreč prodali Rogaški Crysta
Palače, novi družbi v, skupi
ni Rogaška Crystal. J
JANJA INTIHAF
V inexi Štore bodo letos izdelali 90.000 ton jekla.
Št. 3-17. januar 2002
GOSPODARSTVO
11
Klasje zapira
pekarne
Zaradi visokih stroškov bodo Celjani skrčili število
pekarn na največ sedem - Konec »ljubezni« z nemško
družb Hahne
Mlinsko-predelovalno
podjetje Klasje iz Celja je la-
ni spet pridelalo izgubo, ki
bo najmanj še enkrat tolik-
šna kot je bila leta 2000. Do-
končni podatki še niso zna-
ni, predsednik uprave Mat-
jaž Pavčič, ki podjetje vodi
šele pol leta, pa ocenjuje, da
bo znašala okrog 220 mili-
jonov tolarjev. Kljub visoki
številki Pavčič ni pretirano
zaskrbljen. V zadnjih lan-
skih mesecih jim je namreč
izgubo, ki je ob polletju zna-
šala že 185 milijonov tolar-
jev, uspelo zaustaviti.
»Izguba, ki so ji poleg or-
ganizacijskih slabosti in šte-
vilnih starih grehov botrovale
tudi visoke odkupne cene
pšenice, bi lahko bila še več-
ja, a nam je ob koncu minu-
lega leta uspelo mesečne
stroške poslovanja zmanjša-
ti za 20 milijonov tolarjev,«
pojasnjuje Matjaž Pavčič in
dodaja: »Bilanca stanja ploh
ni slaba, bilanca uspeha pa
se bo nepoznavalcem goto-
vo zdela zaskrbljujoča. Ven-
dar je treba vedeti, da bo bi-
lanca čista, brez izrednih pri-
hodkov, ki so v preteklih le-
tih zamegljevali pravo sliko
podjetja. Poleg tega je bila
lani mesečna izguba manjša
kot_ v letih 1999 in 2000.«
Če bi se izguba poglablja-
la tudi v tem letu, bi razme-
re lahko postale zelo resne,
vendar je Pavčič prepričan,
da se podjetje nikakor ne mo-
re »sesuti«. Res pa je, pravi,
da je Klasje vse najlepše iz
svoje prihodnosti že porabi-
lo. Če ne bi leta 1999 zgradi-
li nove poslovne stavbe in ku-
pili dragega stroja za ekstru-
dirane izdelke, bi lahko da-
Matjaž Pavčič: »Čeprav sem v Klas-
ju že pol leta, še vedno tu in tam v
predalih naletim na kakšnega
okostnjaka.«
nes bili »najbolj žlahtna ro-
ža« v svoji branži.
V Klasju letos nadaljujejo
z izvajanjem sanacijskega
programa, ki so ga lastniki
naložili upravi že leta 2000.
Podjetje doživlja številne or-
ganizacijske spremembe, ki
jim sledijo tudi kadrovske,
kakšnega večjega odpuščanja
pa, tako vsaj trdi Pavčič, ne
bo. Pri zmanjševanju števila
zaposlenih uporabljajo tako
imenovano mehkejšo varian-
to. Poleg upokojitev, ki jih
sicer letos ne bo veliko, bo
nekaj delavcev šlo k drugim
delodajalcem, najbolj pa se
bo število delavcev zmanjšalo
na račun prekinjenih pogodb
za določen čas. »Prav teh mi
je najbolj žal, saj gre večino-
ma za strokovno usposobljene
ljudi,« pravi Pavčič, ki že od
prihoda v Klasje obžaluje, ker
je v podjetju izobrazbena
struktura stalno zaposlenih
dokaj nizka.
Dokončnih številk o tem,
koliko ljudi bo šlo iz Klasja,
še ni. Matjaž Pavčič pravi, da
bo veliko odvisno od tehno-
loške posodobitve proizvod-
nje, ki so jo načrtovali že la-
ni, pa so jim potem načrte
prekrižali izredno visoki
stroški za redno vzdrževanje.
Manj pekarn -
manj stroškov
Med prvimi ukrepi, ki se
jih je Pavčič lotil ob prihodu
v Klasje, je bila reorganiza-
cija pekarn. Lani so že zapr-
li pekarno v Ljubljani, kamor
zdaj vozijo kruh iz Zagorja,
naslednja bo na vrsti Ada v
središču Celja, ki jo bodo
ukinili že prihodnji mesec.
Nato bo najbrž ista usoda do-
letela tudi znamenito pekar-
no Mlakar, prav tako v Ce-
lju, in to naj bi bilo za letos
vse. Od trinajstih proizvod-
nih enot naj bi jih za začetek
ostalo deset. Kako bo zapi-
ranje pekarn teklo naprej,
Pavčič še ne ve. Bodo pa vse-
kakor na »udaru« predvsem
manjše enote. Od krčenja šte-
vila proizvodnih obratov, ki
so še ne tako dolgo nazaj bili
samostojni profitni centri, ki
so si med sabo celo konkuri-
rali, si obeta zelo vehko.
Predvsem jih bo lažje nadzi-
rati, zmanjšanje režije pa se
bo poznalo tudi pri stroških.
Namesto razdrobljenih
manjših pekarn bo marca v
Celju pričela delati central-
na pekarna, ki jo bodo po-
skusno zagnaU že prihodnji
mesec. Proizvodnja bo v
Trnovljah v objektu, kjer je
Klasje še v času Merxa imelo
industrijsko pekarno. »Naj-
brž bo potrebnega kar nekaj
časa, preden se bodo potro-
šniki navadili kupovati kruh
iz Klasja, ne pa, na primer, z
Dobrne ali iz Laškega. Ime
Klasja hočemo namreč na
vsak način postaviti v ospred-
je,« pravi Pavčič.
Poleg zmanjševanja stroš-
kov je Klasje k centralizaciji
pekarn prisililo tudi dejstvo,
da morajo vsi slovenski iz-
delovalci živil do konca tega
leta vpeljati sistem HACCP,
ki omogoča proizvodnjo var-
nih izdelkov z minimalnim
tveganjem za porabnike. Uva-
janje tega mednarodno priz-
nanega sistema je finančno
zelo zahtevno in v vseh pe-
karnah si ga zagotovo ne bi
mogU privoščiti, saj bi mo-
rali vložiti zelo vehko denarja
v posodobitev prostorov in
opreme.
Od velikih
pričakovanj
ostalo bolj
malo
Matjaž Pavčič je konec lan-
skega, oziroma v začetku te-
ga leta poskrbel še za eno
spremembo. Prekinil je po-
godbo z nemško družbo
Hahne, s katero je Klasje
pred enim letom in pol us-
tanovilo mešano izvozno-
uvozno podjetje Incepd, od
katerega si je takratno vods-
tvo zelo veliko obetalo. S po-
močjo Incepda in nemških
partnerjev naj bi se namreč
v štirih letih izvoz Klasja po-
večal na četrtino celotne
proizvodnje, vendar so do-
sedanje številke pokazale, da
bo kaj takšnega težko ure-
sničiti. Izvoz je ostal na ena-
ki ravni kot leta 2000, Hah-
ne pa si je za prodajo svojih
izdelkov v Sloveniji in na tr-
gih bivše Jugoslavije izbral
druge uvoznike, med njimi
tudi Emono Blagovni center.
»Projekt skupnega pod-
jetja je bil dobro zasnovan,
vendar slabo dorečen. Po
eni strani so bile pogodbe
h Hahnejem tako zavezujo-
če, da mimo Incepda sami
nismo mogli prav ničesar iz-
voziti, po drugi strani pa
smo Nemcem za izvozne
posle morali plačevati izjem-
no visoke provizije,« pojas-
njuje Pavčič. Konec decem-
bra je zato Klasje odkupilo
51-odstotni lastniški delež
družbe Hahne in samo po-
stalo 100-odstotni lastnik In-
cepda. Podjetje bo še naprej
skrbelo za izvoz, ki pa bo
bolj kot na zahod usmerjen
proti jugovzhodnem delu
Evrope.
Lastniškim spremembam
bo že v prihodnjih dneh sle-
dilo tudi nekaj kadrovskih.
Direktor Incepda Danijel Pe-
tek, ki je bil tudi komercial-
ni direktor Klasja, odhaja na-
mreč za predsednika uprave
Savinjske trgovske družbe,
kjer je, mimogrede, večinski
lastnik Emona Blagovni cen-
ter. Vodenje Incepda bo prev-
zela Mateja Perger, za ko-
mercialnega direktorja pa pri-
haja Roman Tehovnik, ki je
doslej delal v ljubljanskem
Žitu. In ko smo že pri Žitu - s
1. januarjem se je tam zapo-
slil Igor Hustič, Pavčičev
predhodnik, ki je po lanskem
odstopu še naprej ostal v Klas-
ju kot svetovalec predsedni-
ka uprave.
So kadrovske zamenjave
povezane z morebitnim po-
vezovanjem Klasja in Žita?
Matjaž Pavčič pravi, da ne,
čeprav mnogi poznavalci na-
povedujejo, da naj bi se prav
letos zgodile velike združi-
tve v slovenski prehrambeni
industriji.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Klasje zapira pekarne - čez mesec dni bo na vrsti Ada.
Pivovarna Laško
tudi lani uspešna
Prodaja piva je bila višja za 13,6 odstotka, delež izvoza
se je povečal na dobrih 47 odstotkov
Skupina Pivovarne Laško
je tudi v minulem letu poslo-
vala zelo uspešno. Kot so spo-
ročili iz Laškega, so izdelali
in prodah L669.855 hekto-
litrov piva, kar je za 13,6 od-
stotka več kot v letu 2000.
Slovenska pivovarna je pro-
dala 1.368.504 hektoUtrov pi-
va, kar je za 11 odstotkov več
kot predlani, ostalih 301.351
hektolitrov pa je prodala Ja-
dranska pivovarna v Splitu.
Laščani so lani svoj tržni de-
lež v Sloveniji povečali na
S4,4 odstotka, vse več trga
pa imajo tudi v tujini.
V vodstvu pivovarne so pre-
pričani, da bodo dobri pro-
daji sledili tudi finančni re-
zultati. Po dosedanjih ocenah
bo nominalni prihodek pri
prodaji piva večji od predlan-
skega za 30 odstotkov in bo
znašal približno 21,5 milijar-
de tolarjev. Bruto dobiček bo
približno tolikšen kot je bil
leta 2000, to je 1,6 milijarde
tolarjev, neto denarni tok pa
bo znašal 4,4 milijarde tolar-
jev, kar je za 10 odstotkov več
kot leto poprej.
Laščani so zelo dobre re-
zultate dosegli tudi pri pro-
daji na tujem, saj predstavlja
delež izvoza že skoraj 40 od-
stotkov celotne fizične reali-
zacije. Lani so izvozih
532.775 hektolitrov piva, kar
je 47,4 odstotka več kot v le-
tu 2000. Največ piva so pro-
dali v državah bivše Jugosla-
vije. V Bosni in Hercegovini
se je prodaja povečala za 32
odstotkov, v ZR Jugoslaviji so
prodali 93.750 hektolitrov pi-
va, kar je 252 odstotkov več
kot leto poprej, na Hrvaškem,
kjer so skupaj z Jadransko pi-
vovarno prodali 368.483 hek-
tolitrov piva, pa je bila reali-
zacija višja za 26,7 odstotkov.
V ostalih državah, to je v Ita-
liji in Avstriji, so prodali
31.822 hektolitrov piva.
Tako kot s pivom so Lašča-
ni dobre rezultate ustvarili tu-
di z vodo. Prodali so je 35.240
hektolitrov, kar je za dobro če-
trtino več kot v letu 2000. JI
Prevzem se zaključuje
Vse tiste delničarje Pivo-
varne Union, ki delnic še niso
prodali, pa to želijo storiti,
opozarjam, da prevzemna
ponudba družbe Interbrevv
traja do četrtka, 17. januar-
ja. Prevzemna cena za eno
delnico je 90.000 tolarjev.
Ker je običajno na dan, ko
poteče rok za prevzem, ve-
lika gneča, se lahko'zgodi,
da vseh nalog ne bomo mo-
gli opraviti. Zato je morda
delnice najbolje prodati kar
preko borze najboljšemu
povpraševalcu. Prednost tak-
šne prodaje je v tem, da pro;
dajalci dobijo denar v treh
dneh, pri uspešnem prevze-
mu pa je na denar treba ča-
kati tudi do 30 dni.
Ko že govorimo o prevze-
mih, so zadnje čase najbolj
vroče delnice družbe Delo,
za katero se po vsej verjet-
nosti zanima avstrijsko ča-
sopisno podjetje. Zaradi neu-
radnih informacij in tudi na
podlagi drugih kazalcev se
je povpraševanje močno po-
večalo, cene delnic so se povz-
pele celo do 19.500 tolarjev,
v zadnjih treh trgovalnih
dneh pa so cene spet padle
na 17.000 tolarjev za delni-
co. Za ceno delnice je po-
membno, ali je prevzem
uradno objavljen ali ne. V
tem drugem primeru lahko
pride celo do »neuradnega
prevzema« in vsi tisti, ki so
pričakovali uradni prev-
zem, ne dosežejo pričakova-
nih prodajnih cen. Zaradi
velikih razlik v cenah mo-
rajo biti vlagatelji še pose-
bej previdni.
V ponedeljek, 14. januar-
ja, je bilo na borzi relativno
malo prometa. Pri prometu
780 milijonov tolarjev je
SBI20 zanihal navzdol za 15
točk oziroma 0,7 odstotka.
Pretekli petek je namreč
borzni indeks dosegel re-
kordno vrednost 2.246 točk.
Največje povpraševanje je tre-
nutno po delnicah družbe
Radenska.
Na koncu pa še nekaj pri-
merjalnih podatkov naše
borze z ostalimi v svetu.
SBI20 je v lani pridobil 14
odstotkov, nemški indeks
DAXje bil v rdečih številkah
za 19 odstotkov, ameriški in-
deks DJI pa je bil nižji za
1,5 odstotka.
BOJAN GRADIŠNIK,
CBH
Št. 3-17. januar 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Iz Savinje do Celjske koče je bilo treba sestaviti več gasilskih cevi. Skupno so jih potrebovali za okoli tri kilometre.
Gasilska vaja
za smučišče
Na Celjski koči hude težave z vodo za umetno zasneževanje smučišča
Celjska koča omogoča v
tej sezoni zagotovo najce-
nejšo smuko v Sloveniji.
Mestna občina Celje je v ure-
ditev smučišča v zadnjih
dveh letih vložila 95 mili-
jonov tolarjev. Z optimiz-
mom so zrli v letošnjo zi-
mo, zadovoljni pa so lah-
ko le delno. Doslej se je v
tej sezoni na Celjski koči
smučalo okoli 3000 smu-
čarjev. Če jih bo ob koncu
sezone vsaj pet tisoč, bi bi-
li po besedah Ivana Pfeifer-
ja, direktorja občinskega
ZPO, ki gospodari tudi s
smučiščem, zadovoljni. Če-
prav so pred pričetkom se-
zone zagotavljali, da bo
vodni zbiralnik, ki so ga
zgradili, zadostoval za po-
trebe umetnega zasneževa-
nja smučišča na Celjski ko-
či, pa se je izkazalo, da so
imeli prav tisti, ki so o tem
že takrat dvomili.
Ker je zima s snegom sko-
pa, temperature pa so ven-
darle nizke, pride sistem
umetnega zasneževanja še
kako prav. A bi, če bi želeli
zasnežiti celotno smučišče,
potrebovali deset tisoč ku-
bičnih metrov vode. Zbiral-
nik, ki so ga zgradili, je drži
tri tisoč, a je ves čas napol
prazen. Napolnile ga niso niti
jesenske padavine, zimske,
ki jih takorekoč ni, pa še
manj. Zato so gasilci s cister-
nami ves čas dovažali vodo
s Svetine. Iz gasilskih vrst
smo izvedeli, da je bilo teh
voženj letos že več sto. Cena
ene je okoli pet tisoč tolar-
jev. In ker je ena cisterna vo-
de takorekoč pljunek v mor-
je za sistem zasneževanja, so
se odločili, da poizkusijo še
drugače.
Vodstvo Mestne občine Ce-
lje je Janku Turnšku, povelj-
niku Gasilske zveze Celje
predlagalo, da bi vodo v zbi-
ralnik prečrpali gasilci kar
iz Savinje. Osem gasilskih
društev in okoli dvajset ga-
silcev je sodelovalo v akciji,
ki so jo po besedah Turnška
izkoristili še za t.i. verižno
gasilsko vajo. V četrtek in pe-
tek so sestavljali cevi, sku-
paj so jih potrebovali tri ki-
lometre, da so nato več ur
polnili zbiralnik na Celjski
koči. Prvi dan jim je pona-
gajal hud mraz, saj je ena od
cevi zamrznila.
Gasilci se nad akcijo niso
pritoževali, koneckoncev se
bo društvom obrestovala tu-
di finančno. Ker uradno ne
od Janka Turnška ne od Iva-
na Pfeiferja nismo mogli iz-
vedeti, koliko bo občino stal
projekt, objavljamo številko,
ki smo jo izvedeli neuradno,
a iz zelo zanesljivega vira.
Menda naj bi šlo za milijon
in pol tolarjev.
Z gotovostjo lahko zapi-
šemo, da se občini naložba
v Celjsko kočo v tej smu-
čarski sezoni še ne bo obre-
stovala. Četudi je res, da je
smučišče izjemno dobro-
došlo za vse tiste, ki ne zmo-
rejo ali nočejo odšteti de-
narja za zares zasoljene ce-
ne vozovnic na drugih smu-
čiščih. Vprašati pa se velja,
ali bo smiselno s tovrstni-
mi gasilskimi akcijami na-
daljevati tudi v prihodnji se-
zoni.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIC
V akciji niso sodelovali le gasilci, temveč je bila potrebna tudi mehanizacija, ki jo gasilska društva ne
premorejo.
V SPOMIN
Ivan Kramer
Minuli teden so sorodni-
ki, prijatelji in znanci na
zadnjo pot pospremili Ivana
Kramerja, dolgoletnega in ug-
lednega sindikalnega delav-
ca.
Ivan Kramer se je rodil le-
ta 1931 na Velikem obrežju
pri Brežicah. Oče je bil mli-
nar, mati pa gospodinja. V
družini je bilo pet otrok. Os-
novne šole, ki jo je začel obi-
skovati leta 1938, ni končal,
ker je okupator družino leta
1941 izselil v Šlezijo. Po vr-
nitvi v domovino, leta 1945,
je končal četrti razred osnov-
ne šole. Prvič se je zaposlil
pri izgradnji ceste Celje-Ljub-
Ijana, kasneje pa se je kot
vajenec začel učiti za avto-
mehanika in za strojnega
ključavničarja ter uspešno
končal Obrtno šolo raznih
strok v Celju. Učno dobo je
opravil v predhodnici Klime,
po odsluženju vojaškega ro-
ka pa se je zaposlil v Klimi,
kjer je bil zaposlen do leta
1960, ko je začel opravljati
profesionalno delo na komi-
teju Zveze komunistov. Leta
1963 je vpisal redni študij na
FSPN ter v naslednjih letih
diplomiral na drugi stopnji.
Leta 1967 se je kot strokovni
sodelavec zaposlil na Občin-
skem svetu Zveze sindika-
tov Slovenije v Celju, kjer so
ga leto kasneje izvolili za
predsednika. To funkcijo je
opravljal do leta 1975, ko je
bil izvoljen za predsednika
Medobčinskega sveta ZSSza
celjsko regijo. Leta 1982 je
bil izvoljen za predsednika
Republiškega odbora sindi-
kata kovinske in elektroin-
dustrije Slovenije. Po poteku
štiriletnega mandata seje vr-
nil v Celje, kjer je bil ponov-
no izvoljen za predsednika
Medobčinskega sveta ZSS.
Na tej funkciji je ostal do upo-
kojitve leta 1991. Štiri leta
(1982 do 1986) je bil tudi
poslanec v družbenopolitič-
nem zboru Skupščine repub-
like Slovenije. Od leta 1993
pa vse do smrti je bil pred-
sednik sindikata upokojen-
cev pri Zvezi svobodnih sin-
dikatov v Celju.
Ivan Kramer je v prvih po-
vojnih letih sodeloval na šte-
vilnih udarniških akcijah. Le-
ta 1948 je sodeloval pri iz-
gradnji Novega Beograda, ve-
liko udarniških ur pa je opra-
vil tudi pri obnovi mesta Ce-
lje. Ivan je bil pobudnik šte-
vilnih aktivnosti, od delav-
skih športnih iger do obeleži-
tev zgodovinskih dogodkov, ki
so zaznamovali preteklost in
sedanjost. Njegovo življenje je
bilo zaznamovano z zavze-
manjem za delavske pravi-
ce in za urejene delovne in
življenjske pogoje, ki so za-
gotavljali socialno varnost za-
poslenim. Med delavci je uži-
val ugled. Prav zato je imel
veliko prijateljev po vsej Slo-
veniji in tudi na tujem. Tako
je med drugim začel sodelo-
vati z nemškim sindikatom
kovinske industrije v Singe-
nuv deželi Baden Wuerten-
berg. Plod tega sodelovanja
je bil pred 12 leti podpis part-
nerstva med občinama Ce-
lje in Singen. Za svoje delo je
prejel vrsto priznanj in odli-
kovanj, še posebej ponosen
pa je bil, ko so ga proglasili
za častnega člana Komorne-
ga moškega pevskega zbora
iz Celja.
Pošten in odločen človek bo
še dolgo ostal zapisan v sr-
cih ljudi, ki vse bolj pogreša-
jo takšne bojevnike za delav-
ske pravice.
JANEZ VEDENIK
Št. 3-17. januar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Uranjeka
»prjeli za šijek«
Direktorica celjske občin-
ske uprave Darja Pavlina
zavrača trditve, da priprav-
lja reorganizacijo občinske
uprave. Za sejo mestnega
sveta, ki bo prvič letos šele
19. februarja, ta točka
dnevnega reda ni predvide-
na. O morebitni reorgani-
zaciji pa morajo odločati
mestni svetniki.
Govorice je sprožil razpis,
ki ga je minuli četrtek obja-
vila celjska občina in v kate-
rem išče svetovalca direktor-
ja za promet na Zavodu za
planiranje in izgradnjo. To
funkcijo je 15 let opravljal
Iztok Uranjek, ki bo s 1. fe-
bruarjem premeščen na no-
vo delovno mesto. Tudi na
lastno željo, kot zagotavlja
Pavlinova. Obenem pravi, da
ne gre za degradacijo. Raz-
pis ni namenjen nikomur
konkretno, je še zatrdila v te-
lefonskem pogovoru.
O reorganizaciji Zavoda za
planiranje in izgradnjo zaen-
krat še ni govora, dodaja, če-
prav bi moral biti pravno ta
zavod organiziran kot eden
od oddelkov občinske upra-
ve, kar se res utegne zgoditi
še letos.
Poklicali smo tudi Iztoka
Uranjeka, ki zadeve ne želi
komentirati. Potrdil je le, da
te dni pospravlja pisarno in
da se s 1. februarjem seli na
občinski inšpektorat. Kaj bo
delal tam, še ne ve. Ni res,
da bi si silno želel zamenja-
ve. Res pa je, pravi, da je na
sestanku pri Darji Pavlina re-
kel, da verjetno po 15 letih
res lahko opravlja še kaj dru-
gega kot doslej.
In še o novem svetovalcu
direktorja za promet na ZPI.
Razpisni rok poteče 25. ja-
nuarja, na to delovno mesto,
ki je mimogrede za mesto še
kako pomembno, pa naj bi
izbrali nekoga, ki bo ustre-
zal razpisnim pogojem. Na
občini nimajo nikogar v mi-
slih, pravi Darja Pavlina.
A smo izvedeli, neuradno
seveda, da naj bi bil kandi-
dat Egon Herman, ki ima za
to delovno mesto sicer us-
trezno fakultetno izobrazbo,
a vprašanje, če tudi izkušnje.
V prostem času je član glas-
bene skupine Mi2.
Zadeva Uranjek se bo ta-
ko razpletla v slogu skladbi-
ce Črtica skupine Mi2: na ob-
čini so Uranjeka »prjeli za
šijek«, ta pa jim lahko pre-
peva: »Lahko sma še v kup,
ampak kot nekoč nigdar, nig-
dar ne boma se ljubila.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Darja Pavlina
Iztok Uranjek
Milijon
za Viiija
Na nedeljskem dobro-
delnem koncertu Sloven-
skega okteta v cerkvi sve-
tega Duha v Celju, ki ga
je za Viiija Jurkoviča iz
Škofje vasi organiziral
Leo klub Celje - Celjski vi-
tezi, so zbrali približno mi-
lijon tolarjev prispevkov.
Do zadnjega kotička napol-
njena cerkev je dala vedeti,
da je mnogim še kako mar
za pomoči potrebne. Druži-
na Jurkovič se namreč pre-
življa le z enim osebnim do-
hodkom, saj je Vilijeva ma-
ti po nesrečnem dogodku
pred dvema letoma, ko je Vi-
liju za nekaj časa odpoveda-
lo srce, pustila dotedanjo
službo. Čeprav je sin od ta-
krat zaradi hujše okvare
možganov priklenjen na bol-
niško posteljo, starša še ved-
no upata, da se bo nekoč po-
stavil na noge. Pomoč Leo
kluba Celje bo družini vse-
kakor dobrodošla, za huma-
no gesto pa se članom klu-
ba, sponzorjem in drugim da-
rovalcem iskreno zahvalju-
jeta. Če žehte tudi sami pris-
pevati svoj delež za pomoč
Viliju in njegovi družini, lah-
ko to storite z nakazilom na
žiro račun pri Novi Ljubljan-
ski banki: 50100 - 620 - 133
05 1234110 - 5690 (z pripi-
som Za Viiija).
Bo.J.
v SPOMIN
Jelka Mikuš -
Schinrab
Približno u času, ko se je
iztekalo minulo leto, se je
izteklo tudi življenje Jelke
Mikuš -Schvvab. Na njeno
zadnjo pot, ki se je končala
po skoraj 92 letih življenj-
skih izkušenj, smo jo pospre-
mili sorodniki, znanci, sta-
novski kolegi in prijatelji.
Zlasti slednjih ni imela ma-
lo. Njena topla dlan, prija-
zen nasmeh in iskren po-
gled je vsakogar navdajal s
prijetnim občutkom, da po-
stane v njeni bližini duhov-
no bogatejši.
Ob pisanju teh vrstic si
lahko zamislim njen glas:
»Gospod profesor, pa kaj bo-
ste pisali o meni, saj jaz ni-
sem nobena znamenita
osebnost!« Pač, znamenita
je bila po človeških vrlinah,
ki so v današnjem svetu vse
redkejše. Znamenit je bil
njen spomin na dogodke, ki
so že zdavnaj minili, zna-
menit je bil njen občutek za
estetiko v vsem: umetnosti,
modi, vrtnarjenju, kulina-
riki in ne nazadnje poklicu
zobotehnice, ki ga je nekoč
opravljala.
Besede njene delovne ko-
legice in prijateljice ob gro-
bu: »Bila je svetovljanka,.
pronicljiva opazovalka z
izredno intelektualno širi-
no. Nikoli ni dovolila, da
bi ji življenje krojih drugi,
saj ga je - zaljubljena v lju-
di in Celje - z neizčrpno ener-
gijo krojila sama...«
Po(k)bno, kot njen oče - celj-
ski zdravnik, šahist in slo-
venski skladatelj dr.Anton
Schmab -je bila razumska, du-
hovita, pokončna, skratka
GOSPA v najlepšem pomenu
te besede. Vse svoje življenje
je s spoštljivim spominom na
očeta zvesto spremljala kul-
turno umetniške, zlasti glas-
bene prireditve in koncerte.
Posebno pozornost je name-
nila izvajalcem očetovih glas-
benih del.
Tudi na zadnji poti so za-
zvenele njej najljubše oče-
tove melodije.
EDVARD GORŠIČ
Rezervacija za nerojene otroke
Veliko zanimanje staršev za katoliški vrtec Danijelov levček v Celju - Kasneje še dom za starejše
Celjanka Tina Gril, 25-
letna diplomirana pravni-
ca, je od avgusta direkto-
rica Opatijsko mestnega
župnijskega zavoda Sve-
tega Danijela v Celju. Je tu-
di skavtska voditeljica, na-
čelnica mariborske regije.
Te dni se mudi v Adelbod-
nu na svetovnem srečanju
skavtskih organizacij. De-
lo v odvetniški pisarni je
pustila, ko jo je celjski opat
Marjan Jezernik povabil
v Opatijsko mestni župnij-
ski zavod Svetega Danije-
la za direktorico.
Dela ima polne roke, saj
so načrti zavoda smelL
»Ljudje napačno razumejo
denacionalizacijo imetja
Cerkve. Mislijo, da se želi s
pridobljenim premoženjem
iz denacionalizacijskih po-
stopkov Cerkev okoristiti.
A v primeru celjske opatije
ni tako. Del tako pridoblje-
nega imetja namerava opat
Jezernik namenil v prid lju-
dem. Zato je ustanovil ome-
njeni zavod. Zato lahko v Ce-
lju sploh razmišljamo o od-
prtju katoliškega vrtca, do-
ma za starejše, knjižnice in
podobno,« pravi Grilova.
Prvi zavodov projekt je od-
prtje katoliškega vrtca Dani-
jelov levček. Marca namera-
vajo objaviti javni razpis za
delovna mesta v tem vrtcu ter
razpis za evidenčni vpis
otrok. Sprva nameravajo v vrt-
cu zaposliti šest vzgojiteljic
in njihovih pomočnic, ki bo-
do delale v treh oddelkih. V
vsakem bo največ dvajset
otrok. Zanimanje med star-
ši je izjemno, tudi iz drugih
občin, prednost pri vpisu v
vrtec pa bodo imeli otroci z
območja Mestne občine Ce-
lje ter tisti, ki bodo to željo
čimprej izrazili. »Z gotovost-
jo lahko trdim, da bo vrtec
pričel delovati v prihodnjem
šolskem letu. Že na pomlad
pa bomo pripravili razne de-
lavnice, pa kakšen koncert,
kjer se bodo starši lahko
spoznali z našimi načrti. Ver-
jetno je tudi, da bomo čez po-
letje organizirali varstvo
predšolskih otrok.«
Po projektu bo v vrtcu pro-
stora za največ 69 otrok, po
vsej verjetnosti pa jih bodo
sprejeli nekaj manj, da bo-
do lahko zagotovili čim bolj-
še pogoje. »Zanimanje za
vpis otrok je tolikšno, da
sprejemamo rezervacije že za
sedem let vnaprej, tudi od pa-
rov, ki otrok še nimajo,« pri-
poveduje Grilova. »Katoliš-
ki program predvideva prib-
ližati otrokom na njim lasten
način vzgojo za odločitev za
boga. Preko pesmi, prazno-
vanja, simbolov. V vsebini pa
ni izključno to. Pogoj za za-
poslene v vrtcu je ustrezna
stopnja poznavanja verskih
vsebin.«
Danijelov levček ne bo imel
lastne kuhinje. Zato se že do-
govarjajo z domom Svetega
Jožefa, da bi za vrtec kuhali
pri njih.
Sicer pa so se v okviru za-
voda odločili tudi za ustano-
vitev doma za starejše. Pri-
javili so se na javni razpis
ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve za prido-
bitev koncesije. A prvič ni-
so uspeh, tako kot vsi ostali
zasebni katoliški ponudniki.
»Dobili smo zagotovila, da
bo na naslednjem razpisu
drugače,« pravi Grilova. Lo-
kacijo za dom starejših v Ce-
lju že imajo. Je v središču
mesta, a o njej v javnosti še
ne želijo govoriti.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: TRIARTES
Tina Gril
Št. 3-17. januar 2002
14
MASI KRAJI IN LJUDJE
Števci, zaradi
icateriii gori voda
Lastni števci dovoljeni tudi v blokih, vendar morajo biti ustrezno vgrajeni
in dostopni
v žalski občini že prib-
ližno pet let velja, da lahko
imajo občani tudi v blokih
lastne števce za porabo vo-
de, vendar samo v prime-
ru, če je ustrezno vgrajen
števec vedno dostopen. V
nasprotnem primeru Javno
komunalno podjetje Žalec
števcev ne priznava.
Zaradi vse bolj pogostih
vprašanj o lastnih števcih in
tudi pritožb, da so računi za
porabo vode previsoki, so mi-
nuli petek predstavniki obči-
ne, stanovanjskega podjetja Si-
pro in Javnega komunalnega
podjetja Žalec še enkrat raz-
pravljali o vodi, bolje rečeno
o števcih. Odločili so se, da
bodo vse lastnike stanovanj v
blokih pismeno obvestili o
možnem načinu izvedbe me-
ritev. »Gre za to, da morajo
biti števci ustrezno vgrajeni.
številčnica pa dostopna v vsa-
kem času, da lahko vsak me-
sec popišemo vse števce. Če
je v bloku 40 stanovanj - ka-
ko naj zagotovimo, da bodo
vsi stanovalci na dan popisa
števcev doma, če teh števcev
ni na hodniku? Poleg tega je
treba skupno vsoto tudi us-
trezno obračunati, odšteti po-
rabo po posameznih stano-
vanjih in poleg lastne števni-
ne plačati še del skupnega
števca. Drugače ne gre - če-
prav odlok velja že iz leta
1996, je to še vedno edina
pot,« pravi direktor JKP Ža-
lec Matjaž Zakonjšek in do-
daja, da poznajo pritožbe ne-
katerih stanovalcev, ki pa jih
ne morejo upoštevati, saj mo-
rajo biti števci vgrajeni po
predpisih.
Primer je lažje reševati v
blokih novejšega datuma.
kjer že zahtevajo vgrajen šte-
vec v skupnem prostoru in
posameznih stanovanjih. Ve-
liko težje rešljiv pa je prob-
lem v starejših blokih, ki so
grajeni po sistemu dvižnih vo-
dov - za vgradnjo števca na
hodniku bi bilo treba prak-
tično razbiti cel blok. Če bi
se za to obliko odčitavanja
porabe vode odločili vsi sta-
novalci, bi bil poseg cenejši,
vendar pa tega skoraj ni pri-
čakovati. Strošek bi namreč
morali poravnati lastniki sta-
novanj, Zakonjšek pa pravi,
da je po nekaterih izračunih
amortizacijska doba števca
od 10 do 20 let. Zato je po
Zakonjškovem mnenju naj-
bolj praktičen sedanji način
obračunavanja porabe vode,
ki ga podobno kot v Žalcu
uporabljajo tudi po drugih
slovenskih krajih. Odčita se
skupen vodomer, poraba raz-
deli glede na število prebi-
valcev v bloku, cena pa izra-
čuna glede na število prebi-
valcev v stanovanju. Seveda
v JPK ne nasprotujejo stran-
kam, ki bi se odločile za svoje
vodomere, vendar poudarja-
jo, da mora biti števec ustrez-
no vgrajen, popisovalcu pa
mora biti omogočeno odči-
tavanje.
»Je pa dejstvo, da je pora-
ba vode v blokih nesorazmer-
no visoka v primerjavi z in-
dividualnimi hišami, kjer
imajo lastne števce. Vendar
gre to na račun posamezni-
kov, ki prekomerno rabijo vo-
do, ker jo tako ali tako pla-
čajo vsi. Če bi uspeli spre-
meniti to razmišljanje, bi lah-
ko zmanjšali tudi porabo vo-
de,« dodaja Zakonjšek.
URŠKA SELIŠNIK
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor na koncertu v Braslovčah.
Na koncertiii v novih oblačilih
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor je tudi v januarju precej zaposlen. Pred
kratkim so se občinstvu predstavili v Braslovčah in na Vranskem.
Na vseh njihovih koncertih sodeluje ansambel Robija Zupana, delček programa pa po-
pestrijo tudi osnovnošolci. Pevsko društvo Tabor je s številnimi koncerti pokazalo, da sodi
med najboljše pevske zbore v Spodnji Savinjski dolini in tudi izven nje. S pevovodjem
Milanom Kasestnikom, ki jih vodi že več kot desetletje, vedno znova bogatijo svoj pevski
repertoar, poseben čar pa jim dajejo novi mladi obrazi. Nove imajo tudi obleke, ki še
poudarjajo njihove nastope. D. NARAGLAV
Spričevalo za računalničarje
v Upiju, Ljudski univer-
zi Žalec, so odprli izpitni
center in center usposablja-
nja za evropsko računalniš-
ko spričevalo, mednarodni
standard za dokazovanje
znanja računalništva.
Spričevalo zajema sedem
modulov, in sicer osnovne
koncepte računalniške tehno-
logije, uporabo računalnika
in upravljanje z datotekami,
urejanje besedil, pregledni-
ce, podatkovne baze, pred-
stavitev in grafiko ter inter-
net in elektronsko pošto. Iz-
piti za posamezne module so
prilagojeni končnim uporab-
nikom, večina modulov pa
temelji na praktičnem zna-
nju. Če kandidat opravi iz-
pite iz naključno izbranih šti-
rih modulov, pridobi spriče-
valo ECDL Start, za vseh se-
dem opravljenih izpitov pa
ECDL.
Žalska ljudska univerza bo
vse računalniške tečaje pri-
lagodila standardom in zah-
tevam evropskega računalniš-
kega spričevala, organizira-
li pa bodo tudi šolo tega spri-
čevala, ki bo zajemala pri-
prave na vseh sedem modu-
lov in izpite. V Upiju bodo z
izpitnimi roki pričela v fe-
bruarju, izpitov pa se lahko
udeležijo tudi tisti, ki že ima-
jo potrebna računalniška zna-
nja. Za druge kandidate bo-
do organizirali tečaje ali šo-
lo evropskega računalniške-
ga spričevala. US
Slabo izkoriščena
volilna pravica
v nedeljo so v Žalcu iz-
vedli nadomestne volitve za
člane sveta mestne skupno-
sti, ki so odstopili lani ok-
tobra. Volitev se je udeleži-
lo skromno število volilnih
upravičencev - od 4333 jih
je glasovalo samo 809, ozi-
roma 18,25 odstotka.
Po večinskem sistemu so
za nove člane mestnega sve-
ta izvolili Ernesta Ramšaka,
Darka Tratnika, Franca Na-
raksa, Petra Gominška, Sa-
ma Verstovška, Dušana Ban-
ka, Marjana Velerja, Antona
Slugo in Silvo Grum. Sled-
nja dva sta mesta v svet
sedla po naknadnem žrebu
ki so ga opravili v volilni ko-
misiji, saj sta dobila enako
število glasov kot protikan-
didata. Poleg novih članov bo-
do svet Mestne skupnosti Ža-
lec oblikovali še Janez Me-
glič, Niko Zottel in Bojan Za-
pušek, predsednika sveta pa
bodo izvolili na prvi konsti
tutivni seji, ki jo bo sklicala
volilna komisija. Člani sve-
ta bodo svoje delo opravljali
do lokalnih volitev, ki bodo
proti koncu leta v vseh
občinah. US
Žalski župan z
duhovniki
žalski župan Lojze Pose-
del je tudi letos povabil du-
hovnike žalske dekani je na
novoletno srečanje, ki je bilo
na izletniški kmetiji pri Mli-
narju v Gotovljah.
Župan Posedel je v svojem
nagovoru duhovnikom izra-
zil svoje priznanje njihove-
mu delu in poslanstvu, nato
pa predstavil lansko in letoš-
nje delo. V imenu duhovni-
kov se je za sprejem zahvalil
dekan Jože Kovačec, župnik
na Polzeli. Med drugim je de-
jal, da so ta srečanja zelo do-
brodošla in zaželel, da bi se
nadaljevala. Poleg tega seje
zahvalil za priznavanje du-
hovnikov in njihovega po-
slanstva in poudaril dobre
osebne odnose občinskih in
političnih struktur do duhov-
nikov. T. TAVČAR
Z OBČINSKIH SVETOV
Ne za amandmaja
POLZELA - Svetniki so sprejeli občinski proračun, težak
nekaj več kot 524 milijonov tolarjev, ki je bil pred drugo
obravnavo v 15-dnevni javni obravnavi. V predpisanem ro-
ku sta bila vložena dva amandmaja za cesto v Jajčevce in
otroško igrišče pri vrtcu na Polzeli. Svetniki amandmajev
niso sprejeli. Večino proračuna, 186 milijonov tolarjev, bo-
do porabili za okolje, prostor in komunalo, 86 milijonov
tolarjev pa za otroško varstvo. Svetniki so sprejeU še odlok
o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove
priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter od-
lok o začasnem financiranju občine Polzela.
T. TAVČAR
Lov kot pred leti
Lovski družini Žalec in
Gozdnik - Griže ter občina
Žalec so v nedeljo pripravi-
le 1. tradicionalni novolet-
ni lov na nizko divjad.
Novoletni lov, na katere-
ga so se, tako kot na tokrat-
nega, odpravljali izpred dvor-
ca Novo Celje, so pripravljah
že pred davnimi leti. Lovce
LD Žalec in Gozdnik - Griže
ter goste so pred lovom poz-
dravili Savinjski rogisti in lo-
vovodja Janez Stebernak, ki
je udeležencem razložil »lov-
na pravila«. Zbrane so poz-
dravili tudi predsednika obeh
družin Ivi Krašovec in Rudi
Janežič ter žalski župan Loj-
ze Posedel. Po odhodu na lov
je pričelo snežiti, kar je do-
godku dalo še poseben čar.
Lov so zaključili mak
pred poldnevom, ko so up
lenjenih 29 fazanov poča
stili rogisti s pozdravom
Lovci, bilo jih je okrog 80
so lov označih kot uspešen
in se dogovorili, da ga bo-
do odslej pripravljali vsa-
ko drugo nedeljo po noveU
letu.
T. TAVČAF
St. 3-17. januar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
O krajevnih uradih
v Ljubljani
Minuli teden je matičar-
ja v sredo delala v Krajev-
nem uradu Nazarje, v četr-
tek na Rečici, postopki za
tikinitev rečiškega in na-
2;arskega krajevnega ura-
ja pa po besedah načelni-
ka Upravne enote Mozirje
0arka Repenška tečejo nor-
malno naprej.
Zadnje dejanje naj bi se
zgodilo potem, ko bodo v vla-
di potrdili akt o spremembi
organizacije in sistemizaci-
je delovnih mest v Upravni
enoti Mozirje. Vmes naj bi
se po napovedih januarja v
Ljubljani z državnimi sekre-
tarji za lokalno samoupravo
Astrid Prašnikar, upravne no-
tranje zadeve Bojanom Bu-
garičem ter urada za organi-
zacijo in razvoj uprave Gre-
gom Virantom sestal načel-
nik Upravne enote Mozirje
Darko Repenšek, na sestanek
Načelnik UE Mozirje Darko
Repenšek.
pa bosta povabljena tudi žu-
pana občin Mozirje Jože Kra-
mer in Nazarje Ivan Purnat.
»Sestanek v Ljubljani je bil
sklican na mojo pobudo in
zahtevo,« zagotavlja Repen-
šek. »Mislim pa, da tudi po
sestanku ne bo bistvenih
sprememb. Če v lokalnih
skupnostih ne verjamejo ar-
gumentom upravne enote,
bodo morali verjeti komu
drugemu. Končno zapirajo
tudi krajevni urad v Šoštanju,
čeprav so ga odprli šele pred
slabim letom.«
Očitno se je vprašanje za-
piranja krajevnih uradov pre-
cej zaostrilo, Repenšek je po-
vedal, da v Nazarjah niti ni-
majo pogodbe o najemu pro-
storov in še enkrat zatrdil, da
postopka zapiranja krajevnih
uradov ni nihče zaustavil.
Po drugih virih pa sta bila
minuli teden krajevna urada
(mimogrede - »z novim le-
tom« naj bi ju zaprli pred-
vsem zaradi neekonomično-
sti) menda odprta zaradi po-
sredovanja predstavnikov mi-
nistrstva za notranje zadeve,
v občinah Mozirje in Nazar-
je pa trdijo, da želijo pred-
vsem doseči čim bolj prijaz-
no državo.     U. SELIŠNIK
Udeleženci ekskurzije na robu velikega vhoda v Erjavčevo jamo, ki sodi med najbolj znane jame v
Zgornji Savinjski dolini.
Jamarji v
Erjavčevi jami
Preboldski jamarji so pr-
vo letošnjo akcijo pripravili
v Tajni jami pri Andražu,
minulo nedeljo pa so se od-
pravili v Zgornjo Savinjsko
dolino, kjer so obiskali Er-
javčevo jamo in Spodnjo
Trebiško zijalko.
Tokrat so bili z jamarji tu-
di člani jamarskega krožka,
ki obiskujejo preboldsko os-
novno šolo. Krožek je ena iz-
med oblik pridobivanja no-
vih članov. Z njo so v pre-
boldskem klubu začeli že
kmalu po ustanovitvi pred 32
leti in je bila kot zvezda stal-
nica prisotna vrsto let. Lepo
število krožkarjev sedaj tvo-
ri jedro aktivnih članov klu-
ba, čeprav je res, da so bila
vmes tudi sušna leta, ko ni
nihče od udeležencev krož-
ka nadaljeval z aktivnim de-
lom v klubu. To je bilo delo-
ma tudi krivo, da krožka ne-
kaj let potem ni bilo.
Z novim šolskim letom je
v dogovoru s šolo jamarski
krožek spet zaživel. Krožkar-
ji se sedaj srečujejo vsak pe-
tek v prostorih kluba v pre-
boldski graščini, kjer se sez-
nanjajo z raznimi teoretični-
mi in tudi praktičnimi zna-
nji. Ob sobotah ali nedeljah
se pod vodstvom izkušenih
jamarjev odpravijo na ogled
in spoznavanje jam na širšem
področju Spodnje in Zgornje
Savinjske doline. Ob tem se
spoznavajo z jamarsko orien-
tacijo, merjenjem in risa-
njem jam, jamarsko tehniko,
hojo po jami, varovanjem
okolja in drugimi področji
jamarskega delovanja. Obisk
jam je za vse krožkarje lepo
in zanimivo doživetje, saj
spoznavajo svet, ki ga ni da-
no doživljati vsakomur. Ob
tem se še marsikaj naučijo
in tako na najlepši način za-
polnijo svoj prosti čas. Če bo
kdo od njih jamarstvo izbral
za svoj konjiček, bo še toli-
ko bolje za klub, ki s svojo
32 letno tradicijo sodi med
najuspešnejša jamarska druš-
tva v Sloveniji.
D.N.
Krajani bodo odločali o
graščini
Predstavniki civilne ini-
ciative, ki se zavzemajo za
obnovo graščine Brdce v
Mozirju, so županu Jože-
bi Kramerju tudi uradno
vložili zahtevek za sklic
zbora krajanov.
Na tem zboru naj bi se do-
končno odločili, ali bodo 400
let staro graščino porušili in
namesto nje zgradili stano-
vanjski blok, za kar se zav-
zemata mozirska občina in
velenjski Vegrad, ki je last-
nik objekta. Predstavniki ci-
vilne iniciative vztrajajo, da
je treba graščino obnoviti in
jo usposobiti za kulturne na-
mene, stanovanjski blok pa
zgraditi na drugi lokaciji. Kot
možnost ponujajo tudi zem-
ljišče, ki bi ga za gradnjo blo-
ka brezplačno odstopila ena
izmed članic civilne inicia-
tive. Kako se bo dokaj vroča
zgodba o obnovi graščine
Brdce končala, bo znano po
zboru krajanov, ki naj bi bil
sklican do sredine februarja.
US
Nova generacija štedilnikov
Do februarja bodo v ve-
lenjskem Gorenju v celoti
zamenjali stari program sa-
mostojnih kuhalnih apara-
tov z novo linijo aparatov
širine 600 milimetrov.
Program s povsem novim di-
zajnom so pričeli razvijati sep-
tembra 1999, lanskega junija
pa so s tekočih trakov prišli
prvi novi aparati. Ti ponuja-
jo, ob spremenjenem dizajnu,
tudi nekaj pomembnih tehnič-
nih novosti. Najpomembnej-
še so plinski gorilniki na ste-
klokeramični plošči, razširje-
na grela, hladna vrata pečice
in trši emajli v pečici, ki ob
prihrankih energije omogočajo
tudi lažje čiščenje.
Po februarju bodo v Gore-
nju mesečno izdelali okoli
600 tovrstnih aparatov na de-
lovno izmeno, letošnja proi-
zvodnja pa naj bi presegla 20
tisoč štedilnikov nove gene-
racije. BS.
Janko Jevšnik v prostorih, kjer kisa zelje in repo.
Slovijo po zelju in repi
Matevževa domačija v Šentilju pri Velenju, kjer gospodari Janko Jevšnik, daleč
iiaokoli slovi po kislem zelju in repi.
S tem se ukvarjajo že 15 let in vsako leto skisajo nad 50 ton zelja in okoli 23 ton repe.
Pridelajo tudi veliko domačega kisa. Največji odjemalci so Gorenje in Era iz Velenja,
Veliko prodajo tudi v okolici in na Koroškem. Gospodar resno razmišlja o integrirani
Predelavi kislega zelja in repe, saj so potrebe in povpraševanje iz leta v leto večje. Pri
^3jenju in delu na njivah mu pomagajo tri hčere, sin in svakinja, ko pride čas spravila ter
priprave poljščin na predelavo pa potrebujejo še dodatno pomoč.     LOJZE OJSTERŠEK
Varen oder
Dobrih 11 milijonov to-
larjev bo Mestna občina
Velenje odštela za nakup
velikega prireditvenega
odra.
Za nakup so se odločili
po tehtnem premisleku, saj
so stroški najema odrov za
številne prireditve, ki jih
prirejajo v občini, vse viš-
ji. Odri so tudi razUčne ka-
kovosti in za slabše zava-
rovalnice ne sprejemajo od-
govornosti v primeru ne-
sreč. V občini pripravi la.io
kar 17 tradicionalnih pri-
reditev, med katerimi so
najbolj uveljavljene festival
Kunigunda, Pikin festival in
druge. Na pobudo številnih
organizatorjev teh in dru-
gih prireditev so se zato v
Mestni občini odločili za na-
kup premičnega sestavljive-
ga pokritega odra površine
80 kvadratnih metrov z
ograjo, stranskimi zavesa-
mi in dostopnimi stopnica-
mi. BS
Lastniki lUionta
tudi v iWi Clubu
V velenjskem M Clubu
so končno razkrili, kdo so
njihovi novi večinski last-
niki. Gre za podjetji GIP
Beton MTO iz Zagorja in
BB 22 iz Brezovice pri Ljub-
ljani.
Nova lastnika M Cluba, ki
je v minulih letih imel kar
precejšnje težave in tudi iz-
gubo, imata trenutno 55 od-
stotkov delnic družbe, še le-
tos pa jih nameravata odku-
piti še 20 odstotkov. Velenj-
sko podjetje je lani zaradi niž-
jih stroškov preselilo del proi-
zvodnje na Hrvaško ter v Bo-
sno in Hercegovino, šivanje
večjih serij oblačil pa name-
ravajo organizirati tudi v Sr-
biji. Tudi sicer, pravijo, bo-
do na trgih bivše Jugoslavije
še naprej širili tudi svojo po-
nudbo. Lani so v Beogradu
že odprli dve trgovini.
Podjetji Beton in BB 22 sta
pred nekaj meseci odkupili
večinski delež tudi v Konfek-
ciji Mont iz Kozjega, kjer
imajo od L januarja letos no-
vo vodstvo. Po enem letu in
pol je Mileno Grobelšek, ki
je funkcijo direktorice oprav-
ljala kot vršilka dolžnosti, za-
menjala Dušanka Pavčnik
iz sevniške Lisce. Grobelško-
va se je vrnila na svoje staro
delovno mesto vodje finanč-
nega sektorja.
JI
Pomagajmo icužicom
Velenjski gimnazijci so v
ponedeljek pričeli s tako
imenovano pasjo akcijo, s
katero želijo pomagati kuž-
kom Milene Močivnik.
Kot je znano, skrbi Mile-
na Močivnik, Janina Sloven-
ka leta, v Dolu pri Borovni-
ci za okoli 300 zavrženih,
pozabljenih, nemočnih psov.
Vsem naporom in ljubezni
navkljub za vse ne more po-
skrbeti sama, primanjkuje ji
predvsem hrane za zavrže-
ne pse, zelo sporne pa so tu-
di higienske razmere v nje-
nem pasjem zavetišču. Ve-
lenjski gimnazijci iz 4. let-
nika bodo pomagali kužkom
Milene Močivnik. Sošolce in
ostale so te dni pozvali, naj
v šolo prinesejo konzerve,
brikete, makarone, odeje...
Akcija bo trajala do 1. fe-
bruarja, potem pa bodo vse
zbrano dostavili Mileni Mo-
čivnik, ob dostavi pa ji bo-
do tudi pomagali pri delih,
ki jih je treba opraviti v za-
vetišču.
Št. 3-17. januar 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Lekarna bo tudi po
prenovi pretesna
Do konca februarja bodo v Šentjurju prenovili lekarno - Začasno je v
nadomestnih prostorih na dvoriščni strani zdravstvenega doma
v Šentjurju so decembra
začeli prenavljati lekarno,
dela pa bodo opravljena do
konca februarja, ko bodo
zdravila in drugo blago ter
pripomočke Šentjurčani
spet lahko poiskali v pre-
novljenih lekarniških pro-
storih v stavbi ob Cesti Leo-
na Dobrotinška. Še naprej
pa ostaja v načrtih Javne-
ga zavoda Celjske lekarne,
kamor sodi tudi lekarna v
Šentjurju, pridobitev dodat-
nih prostorov za delo far-
macevtov.
Prenovo lekarniških pro-
storov so v Šentjurju načr-
tovali že dalj časa, saj je ob-
stoječa praktično nespreme-
njena od sredine sedemde-
setih let, ko je bila zgrajena
stavba zdravstvenega doma.
Čeprav veljavni standardi
predpisujejo, da je za oprav-
ljanje lekarniške dejavno-
sti dovolj 70 kvadratnih me-
trov prostora so v Šentjur-
ju na 90 kvadratnih metrov
skladišča in prostorov za
izdajo zdravil ter drugega
blaga močno utesnjeni. Da
bi lahko farmacevti svoje
delo nemoteno opravljali,
bi glede na potrebe in števi-
lo strank potrebovali oko-
li 200 kvadratnih metrov
prostora.
A prostorov niso želeli le
prenoviti, pač pa razširiti, saj
90 kvadratnih metrov ne za-
došča za močno razširjeno le-
karniško dejavnost v zadnjih
letih. Kot pravi direktorica
Celjskih lekarn Lilijana Gro-
sek, je v Šentjurju težava, ker
ustreznih prostorov v nepo-
sredni bližini zdravstvenega
doma zaradi neurejenih last-
niških razmerij ter denacio-
nalizacijskih postopkov pre-
prosto niso uspeli dobiti, za-
to so se lani poleti odločiU
za prenovo obstoječe lekar-
ne. K temu je pripomoglo še
mnenje posebne komisije pri
Lekarniški zbornici Sloveni-
je, ki je lani jeseni pregleda-
la delo v lekarni.
Prenova prostorov, vključ-
no z nakupom posebnega skla-
diščnega sistema in opreme.
je vredna 23 milijonov tolar-
jev. Do zaključka del, pred-
vidoma do konca februarja,
lekarniška dejavnost v Šent-
jurju začasno gostuje v nado-
mestnih prostorih na dvorišč-
nem delu zdravstvenega do-
ma, kjer bo zatem podjetnik
Božo Robič odprl trgovino.
Na območju šentjurske ob-
čine je ob lekarni v Šentjur-
ju samo še podružnična le-
karna na Planini, v kateri se
oskrbuje del prebivalstva z
južnega konca občine in so-
di v sklop JZ Lekarna Sevni-
ca. Ker morajo v Šentjurju z
zdravili ter drugim zdravs-
tvenim blagom in pripomoč-
ki oskrbovati večino obča-
nov, je 90 kvadratnih metrov,
kolikor skupaj s skladiščni-
mi prostori meri obstoječa
lekarna, občutno premalo. V
Celjskih lekarnah zato načr-
tujejo, da bodo po prenovi
obstoječih lekarniških pro-
storov, takoj ko bo to mogo-
če, poskrbeli za prostorsko
razširitev. V Šentjurju je tre-
nutno zaposlenih 5 farmacev-
tov, še letos pa bi radi zapo-
slili dva dodatna. Vsekakor
pa bodo vztrajali, da lekar-
na, ki je s svojim delom ne-
posredno vezana na zdravs-
tvo, ostane v neposredni bli-
žini zdravstvenega doma.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Začasni nadomestni prostori lekarne, na dvoriščni strani zdravstvenega doma v Šentjurju. Kljub obvestilu
na vratih »stare« lekarne in zdravstvenega doma. ima kar precej Šentjurčanov težave z iskanjem farmacevtov.
Korak bližje
razpletu v E-Športu
»Predstavnikom nemškega Bognerja, ki prihajajo
na pogovore v Šentjur, bomo lahko zagotovili, da se
bo obseg dodelavnih poslov, ki jih zanje opravljajo v
podjetju E-Šport letos ohranil vsaj na lanski ravni,« je
pred jutrišnjim srečanjem optimističen šentjurski žu-
pan Jurij Malovrh.
Pogovori v ministrstvu za delo, družino in socialne za-
deve o tem, kako poiskati rešitev za poslovanje podjetja
E-Šport, so bili po njegovi oceni uspešni. Župan Malovrh
se je v imenu občine kot večinskega lastnika podjetja v
petek popoldne sestal z ministrom dr. Vladom Dimov-
skim, državno sekretarko Stašo Baloh Plahutnik in dr-
žavnim podsekretarjem Sašom Sedmakom ter dobil za-
gotovila, da bo ministrstvo šentjurskim tekstilkam po-
magalo pri sanaciji poslovanja z dotacijo. E-Šport mora
ta teden poslati na ministrstvo potrebno dokumentacijo,
vključno s programom za sanacijo poslovanja, ki so ga
pripravili s pomočjo zunanjega strokovnjaka.
Za te dni je župan Malovrh napovedal tudi sestanek z
Romanom Moškotevcem, direktorjem trgovsko-gostin-
skega podjetja Ahac, ki je lastnik proizvodnih prostorov,
v katerih delajo tekstilke - glavna tema pogovora pa je
seveda odplačilo bUzu 30 milijonov tolarjev dolga iz na-
jemnine ter dogovor o možnostih na nadaljnji najem pro-
storov. I. STAMEJČIČ
Vzgoja za promet
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
Občine Laško pripravlja vr-
sto preventivnih akcij, kar
nekaj med njimi pa so jih
lani pripravili za varnost
najmlajših udeležencev v
prometu.
Prvi koraki v svet prome-
ta so bili namenjeni staršem
najmlajših, da bi čimbolj na-
zorno in uspešno pomagali
svojim malčkom k postop-
nemu samostojnemu vklju-
čevanju v promet. Za starše
je bila tudi akcija Otrok v avtu,
v kateri so opozarjaU na po-
men otroških sedežev ter te-
ga, da morajo biti tudi otro-
ci pripeti z varnostnimi pa-
sovi. Razdelili so okoli tisoč
kresničk in odsevnih trakov,
predšolski otroci med četr-
tim in sedmim letom staro-
sti pa so skozi igro in pogo-
vor spoznavali prometno sig-
nalizacijo ter posamezna
prometna pravila.
Otrokom, zlasti šolarjem
3. in 4. razredov osnovnih
šol, je bila namenjena še ak-
cija Bistro glavo varuje čela-
da, vsi osnovnošolci pa so
lahko sodelovali na tekmo-
vanjih o tem, kaj vedo o pro-
metu. IS
Pohodniki na Šmohorju
Pred štirimi leti so v pla-
ninskem domu na Šmohor-
ju ugotovili, da jih obišče
vse več vedno istih pohod-
nikov. Oskrbnika doma Tu-
lio in Vera Bolčič sta se od-
ločila, da jih pohvalita ozi-
roma nagradita in zadnje
tovrstno srečanje, za leto
2001, je bilo na Šmohorju
v soboto.
Za leto 1999 sta pisna
priznanja podelila 21 obi-
skovalcem, ki so vsaj 20,
40 ali 60-krat obiskali dom,
zmagovalcu pa še prehod-
ni pokal planinca. Z največ,
kar 93 obiski je bil v po-
sebni knjigi vpisan Mirko
Lesjak iz Laškega, pridru-
žilo pa se mu je še 20 po-
hodnikov. Leta 2000 je bi-
lo pet pohodnikov, ki so
opravili več kot 100 poho-
dov, med 31 dobitniki priz-
nanj je zmagal Franc Ri-
bič iz Zabukovice z 230
vzponi na Šmohor.
V soboto sta oskrbnika
gostila najvztrajnejše lan-
ske pohodnike, jim izroči-
la priznanja, zmagovalcu s
300 obiski Šmohorja Vili-
ju Senčarju iz Matk pa še
veliko torto in prehodni po-
kal. Vsak Senčarjev pohod
je trajal 2 in pol uri, vsakič
je prehodil 14 kilometrov.
Velika torta, steklenica pe-
nine in priložnostna palica
so bili zato še kako zaslu-
ženo darilo zmagovalcu, ki
se je pohodništvu iz zdravs-
tvenih razlogov zapisal že
pred leti in se udeležuje tu-
di maratonov. Predlani je bil
zmagovalec Mrzlice s 366
pohodi, na Šmohor se je
vzpel 40-krat, lani pa je
preobrnil smer in se povz-
pel na Mrlicb »le« še 50-
krat. Drugi po številu vzpo-
nov je bil Andrej Podbev-
šek iz Zgornje Rečice, ki je
prišel na Šmohor kar 241-
krat, predlanski zmagova-
lec Mirko Lesjak je dose-
gel število 220. Več kot 100
vzponov je opravilo še 12
pohodnikov, nagrajenih s
penino, 13 pa se jih je na
Šmohor vzpelo več kot 60-
krat. Kar 28 pohodnikov je
prejelo zlato medaljo, z
med 40 in 60 vzponi je bilo
13 pohodnikov srebrnih, z
bronasto medaljo pa sta os-
krbnika nagradila še 33 po-
Vili Senčar iz Matk je bil lani na
Šmohorju kar tristokrat.
hodnikov za 20 do 40 vzpo-
nov. Posebej je izstopala
družina Podbevšek iz Zgor-
nje Rečice, saj je njihova 76-
letna mama Marija prišla na
Šmohor kar 42-krat, sino-
vi Andrej 241-krat, Pavle
130-krat, Zdenko 48-krat
ter vnuk Robi 107-krat.
F. WIEGELE
NA KRATKO
Nova Slovenija v Laškem
V Laškem se je na ustanovnem občnem zboru Občinske-
ga odbora Nove Slovenije, Krščansko ljudske stranke zbralo
okoli 100 ljudi.
Anastazija Deželak, ki je vodila iniciativni odbor za usta-
novitev občinskega odbora, je zbranim predstavila program
stranke, predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk pa je
spregovoril o aktualnih notranje-političnih razmerah v Slo-
veniji. V Laškem so izvolili še 11-članski občinski odbor, na
prvi konstitutivni seji pa bodo izvolili predsednika občin-
skega odbora Nove Slovenije, Krščansko ljudske stranke Laš-
ko.
Za bodoče traktoriste
v Kmetijski in gospodinjski šoli Šentjur pripravljajo tudi
izobraževanja, namenjena zlasti kmetom iz območja šentjur-
ske in sosednjih občin. V ponedeljek se bo začel tečaj varnega
dela s traktorjem in traktorskimi priključki, ki je potreben za
pridobitev vozniškega dovoljenja za traktor.
Prenova VDC Šentjur
v okviru šentjurskega Centra za socialno deluje Vars-
tveno delovni center, v katerega je vključenih 22 varovan-
cev in zaposluje 4 ljudi.
Varstveno delovni center ima prostore v stari hiši ob Ulici
skladateljev Ipavcev, zaenkrat pa je za bivanje in delo varo-
vancev urejenih le 150 kvadratnih metrov prostorov v prit-
Hčju. Sofinanciranje prenove celotne hiše - po 150 kvadrat-
nih metrov prostora je še v nadstropni etaži in v mansardi -
vključno s pročeljem, je uvrščeno v letošnji državni prora-
čun in v Šentjurju računajo, da bodo dela končana še pred
koncem leta, tako da bo v centru prostora za okoli 40 varo-
vancev. Sicer pa bo letos VDC v Šentjurju zaživel kot samo-
stojni javni zavod z dvema enotama za območje UE Sloven-
ske Konjice ter Šmarje pri Jelšah.
Na Resevno
tudi pozimi
Planinsko društvo Šent-
jur, ki je lani praznovalo
50-letnico svojega delova-
nja, skrbi tudi za Planin-
ski dom na Resevni.
Lani so za ureditev doma
namenili okoh 300 tisoč to-
larjev ter preko 200 ur pro-
stovoljnega dela, poskrbeli
pa so za obnovo pročelja ter
prebarvali nekaj lesenih ob-
log in žlebov. Do začetka pla-
ninske sezone bi radi zame-
njali še večkrat poškodova-
na dvojna vhodna vrata tei
lesene dele zunanjih miz in
klopi. Poskrbeti pa morajc
tudi za odvodnjavanje.
Planinski dom na Resevni
je odprt tudi pozimi; vsake
nedeljo in ob praznikih mec
8. in 18. uro. Od aprila na
prej bo dom odprt tudi ot
sobotah ter po dogovoru, \
zimskem času pa so v Šent
jurju poskrbeli, da je cest;
do Doma planincev na Resev
ni redno splužena.
Trije vašiiii
sifetniici
Znana kulturna delavka!
Dobju, upokojena učitelji
ca Jožica Salobir, se je zn(i
va lotila režije dramskega d«
la, s katerim bodo razveš^
lili domačine in mnoge v sC
sednjih krajih. Izbrali so kc
medijo Trije vaški svetnik
pri kateri bo sodelovalo 1
igralcev. Vadili bodo prit
ližno dva meseca, tako d
naj bi bila premiera april
letos. T
Št. 3-17. januar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Ledena družina
Koštomajevi, ki že kakšno leto živijo v Šmarju pri Jelšah, imajo skupno strast - hokej
Glava družine Miran Koštomaj je tisti,
Iti nam vsak dan prinaša dobre ali slabe
novice. Po službeni dolžnosti. Zasebno pa
je vodja ženske hokejske ekipe iz Celja in
direktor celjskega hokejskega kluba. Že-
na Cvetka je bila vse do lani vratarka celj-
ske ekipe, vseskozi pa tudi Miranova ne-
pogrešljiva pomočnica. Starejši sin Mar-
cel, ki jih je dopolnil enajst, je že od svoje-
ga četrtega leta na ledu in je prvi celjski
hokejski vratar med dečki. Šestletni An-
draž redno spremlja treninge na drsališ-
ču, sicer pa tudi njega starši počasi vpe-
ljujejo v ta šport. Miran je prepričan, da
bo tudi najmlajši član nadaljeval družin-
sko tradicijo.
Za hokej se je navdušil že pred dobrimi
dvaindvajsetimi leti, ko je bil ta robustni šport
prvi na lestvici popularnosti. »Takrat so igrali
hokej vsi moji sošolci in prijatelji, pa sem
se za to odločil še sam,« pravi Miran Košto-
maj, ki je zaposlen pri pošti v Celju, kjer
raznaša telegrame. »Sedem let sem bil igra-
lec prve članske ekipe, nato pa štiri leta njen
tehnični vodja. Žal je ekipa čez čas razpad-
la, sam pa sem naredil izpit za sodnika in še
danes sodim. Med vsemi, ki smo nekoč tre-
nirali skupaj, sem v hokeju ostal le še jaz,«
prida Miran, ki se je pred letom dni iz Celja
z družino presehl v Šmarje pri Jelšah.
Kljub dvomom in celo posmehovanju ne-
katerih je pred dvema letoma v Celju usta-
novil žensko hokejsko ekipo. »Ko je članska
razpadla, sem si rekel, da je treba nekaj na-
rediti,« pove Miran. »V Mariboru in v Jeseni-
cah so že imeU takšno ekipo, pa smo posku-
sili še v Celju. Začetki niso bili ravno lahki,
saj so se za članice prijavile bolj mamice,
punce in sestre hokejistov, v tretji sezoni pa
smo že nekoliko pomladih ekipo in prido-
bili dekleta med 14. in 20. letom. Med slo-
venskimi ekipami sedaj zasedamo tretje me-
sto. Lani smo ustanovili tudi reprezentan-
co, v kateri sta kar dve dekleti iz Celja,« po-
nosno pojasni.
Članice so doslej, kot pravi Miran, prido-
bivali kar s pomočjo hokejistk, ki so k sode-
lovanju povabile svoje prijateljice, sošolke
ali znanke. Zanimanje za ta zimski šport je
dokaj veliko. V tem mesecu so se pričele
priprave na svetovno prvenstvo oziroma kva-
lifikacije za skupino B. Dekleta vsekakor niso
od muh, saj so lani celo premagale vehke
tekmice, Jeseničanke.
Še vedno pa ostajajo precejšnje razlike med
moškim in ženskim hokejem. »To je tako,
kot bi primerjal moške z dečki do 15 let,«
pravi Miran. »V Sloveniji so te razlike ogrom-
ne, medtem ko so denimo v Ameriki ali Ka-
nadi precej manjše. Letos sem ekipo nekoli-
ko okrepil, saj sem dobil novo vratarko iz
Ljubljane, ki je zamenjala mojo ženo, in dve
igralki iz Zagreba. Cvetka še stopi občasno
na led in sedaj jo spet pripravljam, da se
vrne v gol.«
In kako, da se je sploh odločila za tovrst.-
no rekreacijo? »Saj ji ni preostalo nič druge-
ga,« se nasmeji Milan, ki je ženo spoznal na
ledu. »Kasneje je otroke vsak dan vozila na
trening, pa smo jo nekega dne enostavno po-
stavili v go],« še doda.
Da pa hokejistke, ki so sicer vseh pokU-
cev, niso le spretne in žilave, ampak tudi
nadvse čedne, priča lanskoletna lovorika vra-
tarke slovenske reprezentance Veronike Po-
točnik, ki je postala celo miss Eurosporta.
Letos je miss slovenskih športnic postala nje-
na sestra.
Sicer pa se hokej v slovenskem prostoru
kljub nekaterim oviram, ki so žal največ-
krat finančne narave, odlično razvija, kar
potrjuje tudi letošnji nastop slovenske moš-
ke reprezentance na svetovnem prvenstvu sku-
pine A. »Za hokej potrebuješ predvsem veli-
ko časa, saj so treningi dokaj pogosti. Najm-
lajši trenirajo denimo trikrat tedensko pol-
drugo uro, vsak vikend od septembra do aprila
pa so tekme - državne, prijateljske, turnirji
itd. Ko je bil Marcel še mlajši, me je vselej
spremljal na treninge, nato pa začel igrati
tudi sam. V Švici je bil celo izbran za naj-
boljšega vratarja, med evropskimi vratarji
pa je zasedel 16. mesto,« pojasni Miran, ki
je na ledu oziroma ob njem praktično vsak
dan. Če ni trening, je tekma, tu pa so še raz-
ni sestanki, pa priprave...
BOJANA JANČIČ
Enajstletni Marcel je na ledu že od četrtega leta in
je prvi celjski vratar med mlajšimi hokejisti.
Skupinski posnetek lanske ženske hokejske postave iz Celja (Miran na skrajni desni, žena Cvetka v drugi vrsti od spodaj, tretja z desne).
Oživitev poslovne cone v Podčetrticu
Ob bencinski črpalki v Podčetrtku so z nedavnim odprtjem novega dvonadstropnega
poslovnega objekta oživeli tamkajšnjo poslovno cono. Na površini 1.500 kvadratnih me-
trov se razprostira avtopralnica, vulkanizacija, picerija in 11 apartmajev visoke kategorije
s skupno štiridesetimi ležišči. Naložba je vredna dobra dva milijona nemških mark, grad-
nja objekta pa je trajala dve leti. Bo.J.
Nov mejni prehod v Rogatcu
v letošnjem letu naj bi na mejnem pre-
hodu Rogatec začeli z gradnjo novega ob-
jekta za potrebe carine in policije. Celotna
dokumentacija je predana ministrstvu za
okolje in prostor, ki bo izdalo gradbeno do-
voljenje, projekt pa financirajo vladni ser-
vis skupnih služb, ministrstvo za promet in
zveze ter Občina Rogatec. Slednja bo na-
mreč sofinancirala izgradnjo lokalne ceste.
Celotna vrednost naložbe znaša pribhžno
120 milijonov tolarjev. V ta namen bodo iz
sredstev Phare namenili še dodatnih 90 mi-
lijonov tolarjev. Poleg najpomembnejših bo
to tako eden prvih urejenih mejnih preho-
dov za vzpostavitev Šengenske meje.
Bo.J.
Siciad pod drobnogledom
Minuli teden so župani Obsotelja in Koz-
janskega na skupnem sestanku v Šmarju
pri Jelšah direktorici nekdanjega šmarske-
ga stanovanjskega sklada Jožici Habjan
postavili roka za oddajo zahtevane doku-
mentacije in delitvene bilance. Dokumen-
tacijo je, kot je bilo dogovorjeno, že do-
stavila vsem šestim občinam, delitveno bi-
lanco, ki naj bi se nanašala na IZ april,
ko je sklad prenehal delovati, pa mora pred-
ložiti do prihodnjega petka.
Dokumentacijo bodo v teh dneh pregle-
dale strokovne občinske službe, upravljanje
z nepremičninami pa je vsaka občina orga-
nizirala po svoje. Šmarje in Rogaška Slatina
sta to področje poverili stanovanjski zadru-
gi in prevzeli tri od štirih delavk nekdanjega
sklada. Le-te je po ukinitvi sklada aprila la-
ni prevzelo invalidsko podjetje KIP Vizija iz
Kozjega. Tam še vedno ostaja Habjanova, ki
so ji delovno razmerje v omenjenem pod-
jetju podaljšali do konca tega meseca. V šti-
rih preostalih občin menijo, da zanjo ni pri-
mernega dela, podobno kot pri šmarski in
slatinski občini pa naj bi za upravljavca do-
ločili izbrano stanovanjsko zadrugo. Več o
tem bo najverjetneje znanega na kolegiju žu-
panov 25. januarja, ko se izteče tudi rok za
predložitev pravilne delitvene bilance skla-
da. Bo.J.
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Pravi recept
Konjiški zdravstveni dom z znanjem in ponudbo
ohranja zaupanje - Ravnotežje med javnim in zasebnim
zdravstvom
Konjiški zdravstveni
dom ostaja osrednja pove-
zovalna enota osnovnega
zdravstva na območju ob-
čin Slovenske Konjice, Zre-
če in Vitanje, kjer živi
22.400 prebivalcev. To mu
kljub izrednemu razmahu
zasebnega dela na tem ob-
močju uspeva s stalnim po-
sodabljanjem prostorov in
opreme ter izobraževanjem
zaposlenih.
»S kakovostno ponudbo
ohranjamo zaupanje ljudi, ki
pri nas iščejo pomoč. Glede
na opremo, ki jo imamo in
glede na usposobljenost
zdravnikov in ostalih zdravs-
tvenih delavcev, lahko zago-
tovim, da je ustrezna pomoč
vsem zagotovljena,« poudarja
direktor javnega zavoda Mar-
jan Berginc, dr. med., spe-
cialist splošne medicine, ki
to dolžnost opravlja že de-
veto leto. V tem času so v
opremo in prostore vložili
preko 150 milijonov tolarjev.
Med najdražjimi je bila ob-
nova rentgena pred dvema le-
toma, ki jih je stala 23 mili-
Marjan Berginc, dr. med., direk-
tor zdravstvenega doma: »Konku-
renca, ki jo je prineslo zasebniš-
tvo, dodatno vzpodbuja skrb za
izobraževanje, za zagotavljanje us-
trezne opreme in pester izbor sto-
ritev.«
Jonov tolarjev. Leto pred tem
so celovito uredili in opre-
mili urgentno ambulanto, la-
ni so pridobih tudi ultrazvok
za preglede dojk z možnost-
jo citološke punkcije. Med
večje naložbe sodi tudi ob-
navljanje reševalnih vozil.
Imajo urgentno vozilo in dve
običajni, stara pa so od 3 do
5 let.
Pri posodabljanju jim naj-
več pomaga občina Sloven-
ske Konjice, Zreče pa manj,
kot bi naj glede na število pre-
bivalstva in delo, ki ga zdravs-
tveni dom opravlja za to ob-
močje: »Naša dežurna služ-
ba pokriva tudi Roglo, saj ima-
jo sami le dežurnega kirurga
v času, ko so odprta smučiš-
ča.« Konjiška občina pa med
drugim zagotavlja tudi dve šti-
pendiji - eno za splošno me-
dicino in eno za zobozdravs-
tvo.
»Ko sem prišel v Sloven-
ske Konjice, sta tu delala dva
specialista, letos jih bo že de-
vet,« pojasnjuje dr. Berginc
enega največjih stroškov, izo-
braževanje zdravnikov. Tre-
nutno je v javnem zavodu se-
dem zdravnikov, 4,5 konce-
sije pa imajo zasebni zdrav-
niki. Poleg splošnih zdravni-
kov imajo zaposlenega gine-
kologa, po pogodbi pa red-
no prihajajo v zdravstveni
dom še pulmolog, okulist, or-
todont in medicinec dela. Za-
poslili bi lahko še enega splo-
šnega zdravnika, a ga kljub
prizadevanjem ne dobijo:
»Ministrstvo ne omogoči do-
volj velikega vpisa na medi-
cinsko fakulteto, povrhu pa
se v sedanjem sistemu izo-
braževanja zdravniki uspo-
sabljajo predvsem za delo v
bolnišnicah. Še tisto malo me-
dicincev, ki končajo študij,
ostane ali v Ljubljani ali pa
se zaposli v bolnišnicah. Za
delo na terenu niso ne uspo-
sobljeni ne motivirani,« z ob-
žalovanjem ugotavlja dr. Ber-
ginc.
Glede na to, da na območ-
ju javnega zavoda 36 odstot-
kov dejavnosti pokrivajo za-
sebniki (v zobozdravstvu več
kot 90 odstotkov), je pomem-
bno njihovo sodelovanje ta-
ko v dežurni službi kot v času
dneva v nujni medicinski po-
moči. Dr. Berginc: »Nereše-
no ostaja edino vprašanje, kaj
narediti, če kdo od zdravni-
kov ne more sodelovati zara-
di svojega zdravstvenega sta-
nja. To bo moralo rešiti mi-
nistrstvo, vsa ostala vprašanja
pa po mojem prepričanju us-
pešno sproti rešujemo.«
MILENA B. POKLIC
Zadnjo pridobitev, CTG kariotokograf, ki so ga kupili s pomočjo donacije, ginekolog Miroslav Gračak, dr.
med., s pridom uporablja pri pregledih nosečnic.
Vse več informacijsiciii pisarn
Kmalu bodo »predstavništvo« upravne enote dobili tudi na Dobrni
Občani severnega dela
upravne enote Celje bodo
lahko v bližnji prihodnosti
urejali nekatere upravne za-
deve v domačih občinah.
Poročali smo že, da bodo od-
prli v Vojniku informacij-
sko pisarno upravne enote
v začetku februarja, na Do-
brni pa računajo na odprt-
je v drugi polovici leta.
Občini Dobrna, ki ima za
ustanovitev takšne pisarne za
razliko od Vojnika zahteva-
ni pogoj glede oddaljenosti,
najprej oktobra niso ugodi-
h. To se je zgodilo kljub te-
mu, da je občinsko središče
oddaljeno od Celja 18 kilo-
metrov, severni del občine pa
do dobrih trideset.
Med pogoji za takšne pi-
sarne je namreč oddaljenost
vsaj 15 kilometrov od sede-
ža upravne enote (v hribovi-
tih in demografsko ogrože-
nih predelih vsaj 25 kilome-
trov). V takšnih krajih pa je
ustanovitev pisarne mogoča
tudi v primeru, če živi na ob-
močju manj kot tri tisoč pre-
bivalcev. V občini Dobrna živi
2100 prebivalcev.
Po ponovnem zaprosilu je
Dobrna vendarle prejela so-
glasje ministrstva za notra-
nje zadeve in upravne enote,
zato bo prišlo prihodnji te-
den do sestanka med pred-
stavniki občine, upravne eno-
te in projektantom. Informa-
cijska pisarna bo v pritličju
občinske stavbe, od koder se
bo turistično društvo preseh-
lo bližje hotelu.
Občino Dobrna bo stala
vzpostavitev pisarne, kjer bo-
do občani urejali vse zadeve v
zvezi z osebnimi izkaznicami,
potnimi listi in podobno, prib-
ližno štiri milijone tolarjev. Us-
tanavljanje takšnih pisarn na-
mreč ne sme obremenjevati dr-
žavnega proračuna. V pisarni
bo delal en delavec upravne
enote.     BRANE JERANKO
Tabor brez kupca
Za grad Tabor v Višnji vasi, ki ga je skušala občina
Vojnik prodati na ponovljenem javnem razpisu, zopet
ni prejela nobene uradne ponudbe.
Razpis je moral biti ponovljen po zakonskem določilu,
cena pa je bila obakrat ista, to je 50 milijonov tolarjev. V
občinski upravi omenjajo, da je bilo sicer kar nekaj zani-
manja morebitnih kupcev. Po obeh razpisih v Uradnem
listu se bo lahko občina zdaj pogovarjala s posameznimi
interesenti. Za nakup gradu na poslovno zanimivi lokaci-
ji, na križišču pomembnih cest, se je v zadnjih letih zani-
malo več poslovnežev. BJ
Prve parcele
naprodaj spomladi
Zazidalni načrt za novo
naselje družinskih hiš v
Vojniku bo kmalu začel
veljati. Na območju Konj-
skega, blizu ceste v Šmart-
no v Rožni dolini, bo mo-
goče zgraditi 72 družinskih
hiš ter dve poslovno-stano-
vanjski hiši.
Občinski svet je že sprejel
zazidalni načrt, občina pa je
tudi že naročila program ko-
munalnega opremljanja zem-
ljišč, ki bo obenem osnova
za izračun vrednosti posa-
mezne parcele. Parcele bo-
do velike od 500 do 1500 kva-
dratnih metrov ter bodo
opremljene z elektriko, vo-
dovodom, kanalizacijo, tele-
fonskim priključkom, cest-
no povezavo in javno razsvet-
ljavo. V občini Vojnik, kjer
so potrebovali za veliki pro-
jekt leto dni priprav pravijo,
da bodo parcele naprodaj
spomladi. Prvi interesenti že
kličejo, predvsem iz Celja.
Novo naselje na Konjskem
je poleg doma upokojencev
največja naložba v tej občini
ter med redkimi podobnimi
v državi.
BJ
Dom že letos?
Gradnja doma starejših v Vojniku, največje investi-
cije v tej občini, napreduje. Celjsko podjetje Contraco,
ki ga gradi, je pred novim letom spravilo pod ploščo
spodnji del zgradbe, v začetku decembra pa prejelo tež-
ko pričakovano koncesijo pristojnega ministrstva.
Če bo vreme ugodno, bodo v teh dneh nadaljevali z izde-
lavo temeljne plošče zgornjega pritiličja. Z gradbenimi
deli nameravajo zaključiti maja, nakar bodo zidarjem sle-
dili obrtniki ter opremljanje, skrajni rok za otvoritev pa je
marca prihodnje leto. V podjetju Contraco pravijo, da ga
želijo prehiteti ter odpreti vrata milijardo tolarjev vredne
naložbe pred koncem leta.
Spomladi bodo objavili razpisa za vodstvo doma ter pred-
hodnega za sprejem oskrbovancev. Sicer pa je prejel Con-
traco koncesijo za 154 oskrbovancev, od katerih je za po-
lovico predvidena možnost nadstandardne oskrbe. Med
oskrbovanci in njihovimi svojci vlada za namestitev že
veliko zanimanje.
BRANE JERANKO
Najdražja pločnik v Zečah in cesta na Tolsti Vrh
v konjiški občini bodo letos za urejanje cest porabili
187 milijonov tolarjev. Kako bodo porabili 131 milijo-
nov tolarjev za naložbe, so zapisali v konec decembra
sprejetem občinskem proračunu.
Med večjimi naložbami je izgradnja pločnika v Zečah, za
katerega bodo namenilil4 milijonov tolarjev, prav toliko
pa bodo dali za obnovo lokalne ceste Konjiška vas-Tolsti
Vrh. Po 4 milijone bodo porabili za preplastitev Tavčarjeve]
ulice v Slovenskih Konjicah, za obnovo lokalne ceste Po-
dob-Koble, za modernizacijo in preplastitev cest v krajevni
skupnosti Bezina in za izgradnjo pločnika v Draži vasi. Si-
cer pa bo za modernizacijo cest dobila največ denarja kra-
jevna skupnost Slovenske Konjice, ki bo razpolagala s 25
milijoni, na drugem mestu pa je krajevna skupnost Loče z
20 milijoni tolarjev.
MBP
NA KRATKO
Vojnik spreminja plan
VOJNIK - V občini spreminjajo in dopolnjujejo komaj
dve leti star prostorski plan, od česar pričakujejo nov raz-
mah stanovanjske in poslovne gradnje. S postopkom so za-
čeli v preteklem letu, narekuje pa ga veliko zanimanje za
takšne gradnje. Odziv občanov in poslovnih krogov na za-
čete spremembe temeljnega prostorskega akta je velik, saj
je pristojna komisija obravnavala več kot tristo vlog. Po
potrditvi na občinskem svetu bodo strokovna stališča ko-
misije posredovali vladi, kjer bo pri usklajevanju sodelova-
lo več ministrstev. Sprejetje sprememb in dopolnitev pro-
storskega plana pričakujejo proti koncu tega leta. (BJ)
Brezposelnih je manj
VOJNIK - V občini se v.preteklih dveh letih število podje-
tij ni bistveno spremenilo, za 15 odstotkov pa je višji njihov
realni prihodek ter tudi neto finančni učinek. Tudi število
brezposelnih, ki jih je dobrih štiristo, se je znižalo za skoraj
eno desetino. Sicer pa beležijo v tej občini nižji obseg inve-
sticijskih naložb, ki ga povzroča pomanjkanje prostora, za-
to nameravajo oblikovati posebno obrtno cono. V občini
nasploh prevladujejo manjša podjetja, po številu zaposle-
nih pa je največje grafično podjetje Ino iz Nove Cerkve s 47
zaposlenimi. Najmočnejša je predelovalna dejavnost. Po-
datke so obravnavali na zadnji seji občinskega odbora za
gospodarstvo. (B J)
Priprave na pust
NOVA CERKEV - V kraju pri Vojniku se že pripravljajo na
jubilejni, 15. pustni karneval, ki bo 9. februarja. Tako že
zbirajo prijave posameznih in skupinskih mask. Pripravlja
ga domače gasilsko društvo, ki mu pomaga občina. (BJ)
Št. 3-17. januar 2002
KULTURA
19
S kovčkom
proti kovčku
Po krstni uprizoritvi Povšetove Ločitve
Na Odru pod odrom celj-
skega SLG so minuli četr-
tek krstno uprizorili drugo
nagrajeno komedijo z zad-
njega natečaja Dnevov ko-
medije, in sicer »razen ne-
kaj trenutkov popolnoma
nepolitično komedijo« Lo-
čitev gledališkega in radij-
skega režiserja ter književ-
nika Janeza Povšeta. Ob so-
delovanju dramaturginje
Tatjane Doma je noviteto po-
stavil na komorno prizoriš-
če režiser Jaša Jamnik.
Avtor si je izbral za prota-
gonista svoje ne pretirano am-
biciozne komedije srednje-
letni in srednjeslojni ter skup-
nega življenja naveličani za-
konski par, ki očitno posta-
ne nenavadno gostobeseden,
medsebojno odkrit in zaup-
ljiv šele v trenutku, ko se naj-
prej Boris in nato Sonja, pra-
viloma pa v določenem tre-
nutku le eden od obeh, od-
ločita za nepreklicno slovo
od partnerja oziroma za raz-
vezo zakona. Toda kovček,
ki naj partnerju sporoči naj-
prej Borisovo in v nadalje-
vanju enako Sonjino name-
ro, da je enemu od partner-
jev vsega dovolj in da želi pre-
trgati mrtvoudno zvezo, je tu-
di prispodoba čutne, čustve-
ne, doživljajske in splošne ci-
vihzacijske »prtljage«, ki po
eni strani vre na dan v nju-
nih zapoznelih besedah, po
drugi plati pa jima s težo svoje
navzočnosti vse bolj jemlje
upanje in onemogoča resnič-
no slovo in pripravljenost na
novo tveganje. Kot se prile-
ga mehki in zaobljeni kome-
diji, ki se večinoma spretno
ogiba globljim družbenim in
duševnim vzrokom za zakon-
ski brodolom predstavljenih
protagonistov ter s preigra-
vanjem površnih stereotipov
uprizarja tako rekoč večni
spopad med spoloma, je ko-
nec »srečen«. Prepirljivca se
sicer ne moreta sporazume-
ti ne o tem, zakaj sta hotela
narazen, in ne o tem, zakaj
sta ostala skupaj, toda čerav-
no »vsi govorijo«, da sta »za-
res srečen zakon«, o tem vsaj
bralci oziroma gledalci moč-
no dvomimo.
Režiser Jaša Jamnik se je
odločil za močno stilizirano
uprizoritev, ki je s perforira-
no kovinsko in hladno sce-
nografijo Jožeta Logarja pou-
darjala hlad in domala insti-
tucionalno uniformiranost
razmerij v obravnavanem
meščanskem zakonu, obe-
nem pa je protagonistoma od-
vzemala možnosti prepričlji-
vejše akcije oziroma uprizo-
ritvi polnokrvnejšega odrske-
ga dogajanja. Po drugi strani
pa stilizacije tudi ni bolj drzno
stopnjeval, morebiti v smeri
univerzalnejšega in provo-
kativnejšega absurda, kamor
so nakazovale smer posamez-
ne replike, a tudi pomenljiva
ponavljanja prizorov in aso-
ciativno odprti besedni in si-
tuacijski »dvoboji« med pro-
tagonistoma. Kostumografka
Ana Matijevič je s svečano sa-
lonsko črnino, v katero sta bi-
la oblečena protagonista, pou-
darila slovesno hladno mrtvaš-
ko »vsebino« in modno stan-
dardizirano zunanjo lupino
meščanskega zakona, iz ka-
terega ne najdeta rešitve.
Zvone Agrež je naveličane-
ga soproga Borisa, ki se bolj
na pobudo prijatelja kot po
lastni nujni potrebi prvi od-
loči »spakirati« svoj kovček,
preigral v širokem zamahu od
naučeno napihnjenega patriar-
halnega hišnega gospodarja in
samozavestnega lovca ljube-
zenskih trofej do cagavega in
negotovega hišnega copatar-
ja, ki si najbolj oddahne, ko
lahko svoj kovček na koncu
spet »razpakira«. Tina Gore-
njak pa mu je v podobi živ-
ljenjsko bolj prizemljene So-
nje odločno parirala deloma
z »modrostjo« iz sodobnih
ženskih magazinov ter delo-
ma s podedovano žensko bi-
stroumnostjo in zapeljivost-
jo, s katero mu bo kot grešni-
ca in mučenica v eni osebi lah-
ko zanesljivo vladala tudi po-
slej.
SLAVKO PEZDIR
Stane bo
potiskal voz \
Igralca ansambla SLG Ce-
lje Staneta Potiska je stro-
kovni svet gledališča potr-
dil (zdaj mora to storiti še
občina) za v.d. umetniške-
ga vodje za obdobje naj-
manj enega leta.
Stane Potisk, dramski igra-
lec z vrsto uspešno odigranih
vlog, ima tudi pri vodenju in
umetniškem vodenju gleda-
lišča že kar nekaj izkušenj.
Spomnimo se: v celjski an-
sambel je prišel leta 1961. Čez
dve leti se je pridružil mari-
borskemu ansamblu, od ko-
der se je leta 1970 kot igralec
znova vrnil v Celje.
Prav v celjskem gledališ-
ču si je pridobil prve uprav-
niške izkušnje, saj je to funk-
cijo opravljal od junija 1979
do avgusta 1981. V tem času
je bil nekaj časa tudi v umet-
niškem vodstvu gledališča.
Nato pa je leta 1981 znova
odšel v Maribor, to pot za di-
rektorja Drame. V Celje se
je znova vrnil leta 1987 in se
spet pridružil igralskemu
zboru gledališča, kjer zdaj,
po odhodu dosedanjega
umetniškega vodje Matije Lo-
garja, prevzema njegovo
funkcijo kot v.d.
MP
Balkoni mojega mesta
Razstava barvnih fotografij Viiija Šustra v Celjskem domu
Balkone celjskih hiš si je
za motiv umetniške foto-
grafije izbral ljubiteljski fo-
tograf Vili Šuster iz Celja in
jih minuli petek postavil na
razstavi v Celjskem domu,
kjer bodo na ogled do kon-
ca meseca.
31 barvnih fotografij bo v
tem času pritegnilo pozornost
prenekaterega Celjana, ki bo
občudoval te arhitekturne bi-
sere s pročelij (ah tudi no-
tranjosti) celjskih hiš. Mno-
gi bodo ugibali in se čudih, s
katere stavbe neki je ta bal-
kon ali detajl, ki je bil izziv
fotografu, da se je odločil za
temo razstave.
Vili Šuster sicer ni pokhc-
ni fotograf, a ga je zanima-
nje za likovno umetnost pri-
peljalo do ustvarjanja foto-
grafije. Arhitektura mu je bi-
la blizu že iz mladeniških let.
Prav tako zanimanje za gra-
fično oblikovanje. Tako je Vi-
li Šuster poklicno ustvarja-
nje v gradbenem podjetju In-
grad nadgradil z ljubitelj-
skim fotografiranjem. Stav-
be so ga še posebej zanima-
le. Arhitektura kot estetski
pojav.
Za celjske balkone si Vi-
li Šuster želi, »da bi Celjani
bolj pazili na te arhitektur-
ne dragotine, ki so pogosto
polne navlake, so obešal-
niki za perilo ali pa služijo
za montažo klimatskih na-
prav, kar vse je črn madež
na njihovi lepoti.
Svojstven pogled pa kot fo-
tograf naj deva tudi v naravi,
ko v izbranih trenutkih uja-
me v oko fotoaparata igro
senc in svetlobe izbranega
motiva. To je uspešno doka-
zal na številnih skupinskih
razstavah od leta 1980 do da-
nes in na treh samostojnih
razstavah. Prvo, Moj pogled,
je postavil ob svojem 50. živ-
ljenjskem jubileju, v drugi se
je predstavil s športno foto-
grafijo, s to, tretjo, deset let
po prvi, je ujel balkone.
»Avtor se je znal z njimi
poigravati ter jih prikazati
kot hkovne elemente tako,
da je na nekaj posnetkih iz
oblik in Unij ustvaril vzorce...
Močne sence, ki jih daje stran-
ska svetloba, so pri tem tvo-
rile dodatne likovne elemen-
te, kar povečuje vtis plastič-
nosti,« je med drugim v oce-
ni zapisal mednarodni moj-
ster fotografije Vinko Ska-
le, ki ni prezrl, da so vse te
fotografije nastale pač v ok-
viru avtorjeve razpoložljive
opreme.
Razstava v Celjskem domu,
ki jo je odprla podžupanja
Janja Romih, je bila tudi pri-
jetno srečanje avtorja s Ce-
ljani.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Srečanje Celjana s Celjani: Vili Šuster in Milan Gorjanc
Nova odstiranja
preteklosti
V šentjurski knjižnici so
v torek zvečer predstavili pr-
vi zvezek knjige Slovenska
kronika XIX. stoletja, ki je
izšla pri založbi Nova revi-
ja.
Potem, ko je v drugi polo-
vici devetdesetih let luč sve-
ta ugledala Slovenska kroni-
ka XX. stoletja, avtorji zdaj
podrobno obdelujejo stolet-
je pred njim. Do šestdesetih
let je dogajanje predpretekle-
ga stoletja ujeto v prvem zvez-
ku, zadnja desetletja bodo v
kratkem izšla v drugem zvez-
ku. »Potem, seveda, sledi 18.
stoletje,« pravi dr. Igor Gr-
dina, eden od tridesetih av-
torjev, ki so sodelovali pri pi-
sanju in katerega delo je uvod
v obdobje od začetka stolet-
ja do leta 1815 ter eden od
štirih, ob njem pa še Stane
Granda, pisec uvoda za ob-
dobje med leti 1815 do za-
ključka štiridesetih let, To-
maž Zalaznik in Niko Gra-
fenauer, ki so prvi zvezek Slo-
venske kronike XIX. stoletja
predstavili v šentjurski knjiž-
nici. IS
Gledališče na obisku
V članku s tem naslovom smo v prejšnji številki nehote,
r>e da bi hoteli povzročiti škodo avtorju, zapisali, da je
tekst, ki ga uprizarja gledališče Dva obraza, »prvenec« Al-
fonsa Kumra. Alfons Kumer pa sicer piše predvsem za odrasle
(spomnimo se samo uspele gledališke komedije Trojka,
trojkica). Na področju kurikula (šolskih učnih progra-
niov) in tako je bil mišljen zapis, pa je lepljenka Gledališ-
ke na obisku vendarle njegov prvenec. Če je bilo razumeti
drugače, se avtorju opravičujemo.
Vrbenski ribnik na fotografijah
V žalski knjižnici so ko-
nec minulega tedna odprli
prvo samostojno razstavo
fotografij Mirana Orožima,
ki jo je avtor naslovil Tako
živi Vrbenski ribnik.
Odprtja razstave se je ude-
ležilo izredno veliko ljubi-
teljev te kulturne zvrsti, zbra-
nim pa je o avtorju in razsta-
vi spregovorila direktorica za-
voda za kulturo Žalec Anka
Krčmar. Miran Orožim je po
rodu Latkovčan, po poklicu
univ. dipl. ing. gozdarstva,
ljubiteljski popotnik in foto-
graf. Prepotoval je Evropo,
obronke Afrike in Azije.
Morda zato, da so ga Mrzli-
ca, močvirske dolinice in rib-
nik Vrbje prepričali, da je svet
pred domačim pragom naj-
lepši. Rad pokaže fotografi-
je, romantične, zanimive in
skrivnostne zgodbe splete ob
vsaki posebej, s samostojno
razstavo pa se je tokrat pred-
stavil prvič. Da nam pove, ka-
ko živi vrbenski ribnik, ki
ima za fotografa ali za člove-
ka, ki gleda s srcem, tisoč in
eno podobo. V kulturnem
programu je nastopil kvartet
flavt Flutea la bonne pod vods-
tvom mentorice Mojce Fider-
šek. Razstava je na ogled v
delovnem času knjižnice do
24. januarja.
T. TAVČAR
Št. 3-17. januar 2002
20
ŠPORT
Za 10 let Publikuma -
Andrej Kvas!
Mariborski napadalec podpisal za 4 leta - Bogatinov uspešno operiran - Radosavljevič v TUrčiji - Danes z Dinamom v Poreču
Nogometaši CMC Publi-
kuma so na pripravah v is-
trskem letovišču Poreč,
kjer bodo odigrali tri tek-
me in se domov vrnili v ne-
deljo. V torek je minilo de-
set let, odkar je celjski pr-
voligaš prevzel ime nove-
ga pokrovitelja. Ob tej pri-
ložnosti je Media Publi-
kum podarila urološkemu
oddelku celjske bolnišnice
milijon tolarjev za novo
operacijsko mizo.
»Občutki po tednu dni tre-
ningov so enkratni, saj se z
večino igralcev zelo dobro
poznam, predvsem iz mla-
de reprezentance. Upam, da
bomo hit spomladanskega
dela prvenstva«, so bile uvod-
ne besede Andreja Kvasa,
21-letnega Mariborčana, ki je
mreže nasprotnikov tresel v
petih različnih mlajših repre-
zentančnih selekcijah, nav-
kljub nekaj izvrstnim nasto-
pom v vijoličastem dresu, pa
prave priložnosti za dokonč-
no potrditev svojih kvalitet
v matičnem klubu ni dobil.
Prav na to pa računa pri Ma-
rijanu Pušniku, ki je lani
že »izstrelil« leto dni starej-
šega Kvasovega someščana
Damirja Pekiča. Kvas, ki je
podpisal štiriletno pogodbo,
je nastopal še za Samobor in
Železničar. Zastopa ga Peter
Hreščak, ki mu želi, da bi
ponovil italijansko zgodbo po
vzoru Sebastijana Cimeroti-
ča. Vsi so pod okriljem zna-
ne menedžerske agencije, ki
jo vodita Predrag in Marko
Naletilič. Bolj kot o Kvaso-
vih goUh za Publikum se je
govorilo o morebitni dobič-
konosni prodaji v tujino.
Na Skalno klet pa bo re-
snično kapnila čedna vsota
denarja. Odlični vezni igra-
lec Aleksander Radosavlje-
vič se mudi v Turčiji, kjer
naj bi se že dogovoril z enim
od prvoligašev za prestop.
Najvišji odškodnini sta bili
doslej plačani za Gorana
Sankoviča in Amela Muj-
činoviča, sledijo pa najbrž
NToko, Pevnik, Blatnik...
»Rade« zna skočiti morda ce-
lo na prvo mesto. Še višjo
ceno bi si zase prislužil je-
seni, če bi odmislil obrobne
stvari (mamljive ponudbe),
ki so ga dejansko »tiščale«,
o čemer je večkrat opozarjal
njegov trener. Do 22. januar-
ja pa se mora izjasniti Veli-
če Šumolikoski oziroma češ-
ki prvoligaš Synot.
Deset let
vztrajnosti
Da je bila celjska pot Dar-
ka Klariča posuta tudi s tr-
njem, je odveč preveč pou-
darjati. Je bilo tudi kaj cve-
tic? »Vzradosti me vsak novi
gledalec na Skalni kleti. Go-
dijo mi pohvale za naše do-
bro delo na več področjih.
Od naših pristašev pričaku-
jem, da nas bodo še bolj srč-
no bodrili, od tistih, ki pa
jim nismo najbolj simpatič-
ni, pa si želim, da ne bi bili
preveč kritični.« Spomnil se
je tudi začetka. »Pred dese-
timi leti sem, ko niti prav do-
bro nisem vedel, kje je Skal-
na klet in kaj je nogomet,
podpisal pogodbo s celjskim
klubom, takrat Ingradom
Kladivarjem. Takrat niti en
nogometaš ni imel sklenje-
ne vsaj enoletne pogodbe,
nihče v klubu ni bil redno za-
poslen" Zdaj je zaposlenih
skoraj trideset. Infrastruktu-
ra je povsem neprimerljiva
s tedanjo. Obnovili smo
Ohmp. Letos bomo po žu-
panovih besedah dobili tri-
buno na novem stadionu.
Proračun smo iz približno 15
milijonov tolarjev dvignili na
več kot 200. Ob obletnici pa
Media Publikum poklanja
milijon tolarjev celjski bol-
nišnici.« Potem je tehnični
vodja Ambrož Krajnc spo-
ročil dobro novico prav iz
zdravstvene institucije: »Dr.
ViU Vengust je uspešno ope-
riral stegno Oli ver jeva Boga-
tinova.«
Darko Klarič je nato odprl
šestlitrsko steklenico penine,
za katero je priznal, da je bi-
la namenjena za proslavo ob
naslovu prvaka: »Ne bi rad,
da je nikoli ne odpremo, če-
prav verjamem, da nekoč bo-
mo državni prvaki.« Besedo
je prepustil predsedniku kluba
Marjanu Vengustu in mu
priznal, da brez njega ne bi
tako dolgo vzdržal v klubu.
Vengust je dejal, da so leta mi-
nila kot dnevi, saj je na Skal-
ni kleti že sedem let. »Mnogi
so nas že odpisali, posebej,
ko smo imeli na stadionu šti-
ri metre vode ob poplavi. Tu-
di sam hranim penino. Ne
bom je poskusil prej, preden
ne bomo najboljši v državi,«
je obljubil predsednik Publi-
kuma.
Celjski nogometaši komaj
čakajo prehod na travo. Že
danes se bodo v Poreču po-
merili z zagrebškim Dina-
mom, jutri z ruskim drugo-
ligašem Tomom, v nedeljo
dopoldne pa še med seboj.
Naslednji tekmeci v prija-
teljskih preizkušnjah bodo
Maribor Pivovarna Laško
(23. 1.), Domžale (27. 1.),
Železničar (29. 1.) in Alu-
minij (3. 2.).
Rudar
v petek so s pripravami za-
čeh tudi v velenjskem tabo-
ru. Vadba v fitnes centru in
na zunanjih terenih je bila na-
menjena predvsem kondicij-
ski pripravi igralcev. Moštvo
so v zimskem premoru za-
pustili reprezentant Marin-
ko Galič, ki že nastopa za
graški Sturm, Peter Binkov-
ski, ki bo kariero najverjet-
neje nadaljeval na Portugal-
skem, ter Peter Šumnik in
Niko Podvinski, ki naj bi
okrepila prevaljskega Koro-
tana. Še vedno je vprašljivo,
ali bo v ekipi ostal Klemen
Lavrič, ki ima ponudbe iz tu-
jine, novo pogodbo pa je že
podpisal Željko Spasojevič,
ki tako ostaja član velenjske-
ga prvoligaša. Novinca pri Ru-
darju sta 26-letni libero Izu-
din Kamberovič, ki prihaja
iz BiH, in 29-letni Jugoslo-
van Slobodan Novakovič, ki
bo okrepil zvezno linijo. Kot
je dejal trener Vojislav Si-
meunovič, naj bi bila ome-
njena igralca dobri okrepi-
tvi za drugi del prvenstva. V
velenjskem prvoligašu raz-
mišljajo še o enem obram-
bnem igralcu, vendar resnih
kandidatov še nimajo.
Danes Knapi potujejo na šti-
ridnevne priprave na Mali Lo-
šinj, kjer bodo lažje trenirali
in odigrali tri prijateljske tek-
me. Jutri se bodo pomerili z
Mariborom Pivovarno Laško,
v soboto bo njihov nasprot-
nik Korotan, v nedeljo pa jih
čaka še srečanje s hrvaškim
nižjeligašem. »V Sloveniji so
v letošnji zimi nemogoče raz-
mere za treninge na nogomet-
nih igriščih, ker pa se prvens-
tvo nadaljuje že zelo zgodaj,
smo se odločili, da ekipo pe-
ljemo na priprave tudi januar-
ja,« je dejal trener Vojislav Si-
meunovič.
Po vrnitvi iz Lošinja bodo
Rudarji do 1. februarja tre-
nirali v Velenju, v tem času
bodo odigrali tudi dve pri-
pravljalni srečanji. 24. ja-
nuarja se bodo v Mozirju po-
merili z Domžalami, 27. pa
bodo gostovali v Kidričevem
pri Aluminiju. V začetku fe-
bruarja se bodo tudi oni pri-
pravljali v Poreču, kjer bo Si-
meunovič treninge posvetil
predvsem tehnični in taktič-
ni pripravi, odigrali pa bodo
tudi 3 - 4 tekme z ekipami,
ki bodo tam na pripravah. 9.
februarja bodo v Slovenskih
Konjicah odigrali tekmo z
Dravinjo, do začetka prvens-
tva pa se bodo pomerili še s
tremi slovenskimi drugoh-
gaši.      ^
Era Šmartno
Najslabše pogoje za trenin-
ge med celjskimi prvoligaši
imajo zagotovo v Šmartnem
ob Paki. Trener Stane Bevc
ima na voljo samo telovad-
nico osnovne šole in zuna-
nje terene, ki so še vedno pre-
cej pomrznjeni in neprimer-
ni za vadbo. V klubu si ne
morejo privoščiti dvojnih pri-
prav in tako Era do 24. ja-
nuarja ostaja na domačih
tleh. »Treniramo dvakrat
dnevno zelo intenzivno, saj
smo s pripravami začeli ka-
sneje kot ostali prvoligaši.
Odmor smo podaljšali za en
teden zaradi utrujenosti igral-
cev po napornem jesenskem
delu prvenstva,« je dejal Stane
Bevc, ki je zadovoljen s for-
mo, ki so jo na testiranju ob
začetku priprav pokazali
igralci. »Vsi so dobro priprav-
ljeni, držali so se našega do-
govora in sami vzdrževali te-
lesno pripravljenost med
zimskim premorom. Tako je
sedaj veliko lažje delati, ker
ne izgubljamo časa s kondi-
cijskimi pripravami.« V so-
boto bodo Šmarčani odigra-
li že prvo tekmo na doma-
čem igrišču s tretjeligašem
Šenčurjem, dan kasneje se
bodo v Mariboru pomeriU z
Železničarjem, v sredo pa bo-
do gostili Dravograda. »V prvo
moštvo sem v pripravljalnem
obdobju vključil šest mladin-
cev, ki bodo imeli v teh zgod-
njih tekmah priložnost, da
dokažejo, kar zmorejo in se
morda prebijejo v člansko
ekipo,« je pomen zgodnjili
tekem razložil Erin trener. V
času priprav bodo Šmarčan
na Reki odigrali srečanje i
hrvaškim prvoligašem Pd
morcem Kostreno, ostal
nasprotniki v Poreču še ni
so znani. »Zelo sem zadovc
Ijen z vzdušjem, ki vlada
naši ekipi. Fantje se dobr
razumejo, ni še prišlo do po!
kodb, tako da tudi ta težj
nezanimivi del priprav pot(
ka uspešno in v dobrem rai
položenju,« je zaključil St<
ne Bevc.
PETRA ŠAFRAi
DEAN ŠUSTEl
Foto: GREGOR KATli
Darko Klarič in Marjan Vengust pri prijetnem opravilu.
Navihani nasmeh novega celjskega golgeterja Andreja Kvasa.
Št. 3-17. januar 2002
ŠPORT
21
Šentjurčani zmorejo
tudi brez denarja
14 točk Blaža Ručigaja v 2. polčasu na Polzeli - Zaključna žoga Hopsov v
Domžalah? - Šentjurčani čakajo Zrečane
Tudi po 12. krogu lige deseterice v
tekmovanju Hypo ni nič kaj bolj ja-
sno, katere od košarkarskih ekip se
bodo uvrstile v ligo za prvaka (prva
četverica), katere pa v ligo za obsta-
nek. V vrhu imamo štiri ekipe (dve s
po osmimi in dve s po sedmimi zma-
gami), ki so pobegnile za korak ali
dva, vendar je v zadnjih šestih kolih
še vse možno, saj razen Elektre iz
boja še ni izpadlo nobeno od moštev.
Veliki korak k prvi četverici so z zmago
v Zagorju naredili Šentjurčani. Čeprav
imajo hude finančne težave, zaradi če-
sar je bilo že v sredo zelo vprašljivo,
kdo bo odpotoval na preloženo tekmo
v Koper, so vsi varovanci trenerja Igor-
ja Pucka zaigrali v osrčju Zasavja in
»bankirjem« odnesli pomembni točki,
ki štejejo dvojno, kajti gre za neposred-
nega tekmeca v boju za četrto mesto.
Pametna in preudarna igra je prinesla
uspeh Alpos Kemoplastu, ton takšni igri
pa sta dajala razpoložena Damjan No-
vakovič (24 točk in 10 skokov) in Hu-
sein Kahvedžič (18), po krizi pa je svoje
sposobnosti ponovno dokazal tudi Bošt-
jan Kočar. Upati je le, da se bodo v
tem tednu stvari v Šentjurju uredile in
da bodo igralci dobili tisto, kar so si
pošteno zaslužili z igrami v tej sezoni,
ko so glede na sestavo ekipo in celotno
^situacijo prav gotovo prvo preseneče-
nje lige.
Na vrhu ostajajo Hopsi, ki so dobili
veliki derbi v svoji dvorani proti nepo-
srednemu tekmecu, kranjskemu Trigla-
vu. Odlična tretja četrtina je dvignila
jia noge skoraj polno dvorano na Pol-
zeli, saj so gledalci videh deset vrhun-
skih minut svojih varovancev, ki jih je
ponovno odlično vodil kdo drug kot
Matjaž Tovornik (23 točk). Teh deset
minut je bilo tudi dovolj za osmo zma-
go sezone, zmago, ki na stežaj odpira
ligo za prvaka. Zaostanek 11 točk je
bil precejšen, s pravo igro v obrambi,
ki jo je odločno med polčasom zahte-
val Miloš Sagadin, pa je prišlo do veh-
kega preobrata. Tudi zaradi zaupanja
Blažu Ručigaju, ki se je odkupil s 14
točkami v nadaljevanju: »Ne sme se nam
dogajati, da prejmemo 47 točk do glav-
nega odmora. Odločno smo strnili vr-
ste in domala prepolovili napadalni uči-
nek gostov. V Domžalah se bomo sku-
šali oddolžiti Heliosu za domači poraz.«
Od boja za prvaka je vse dalje ekipa
Rogle, ki si je še enkrat privoščila spo-
drsljaj na svojem parketu. Kljub me-
njavam na klopi in v moštvu, igra Zre-
čanov ne steče in ne steče, in le vpraša-
nje časa je, kako dolgo bodo klubski
vodje še imeli potrpljenje z ekipo, ki je
dražja kot lani, rezultati pa so daleč pod
željami in pričakovanji. Pa ne samo na-
vijačev, ki jih je vse manj. Odločitev je
prinesla kolektivna igra Domžalčanov,
predvsem v zadnji četrtini, ko so uspe-
li ustaviti tudi edina razpoložena do-
mača igralca, Miloša Šporarja (22) in
Živka Badžima (23). Zrečani so kljub
slabi predstavi imeli srečanje v svojih
rokah, a so zadnja napada odigrali pre-
slabo za preobrat.
Elektra je na gostovanju v Sežani si-
cer prikazala sohdno igro, kar pa ni bi-
lo dovolj za presenečenje, kajti doma-
či so bili v finišu močnejši. Razpolože-
ni Vlado Rizman (31) je bil pač pre-
malo za zmago, ki je bila še kako po-
trebna, kajti enako kot v Zrečah, je tu-
di v Šoštanju vse več nervoze tako med
navijači kot tudi v upravi. Kar precej
denarja so porabili pri menjavah tuj-
cev, rezultata pa ni. S tem porazom si
je Elektra dokončno zaprla vrata prve
četverice, sedaj si mora zagotoviti še
kakšno zmago z ekipami z dna lestvice
za drugi del tekmovanja, za boj za ob-
stanek, kamor bo šesterica prenesla re-
zultate iz sedanjega dela sezone.
Koš Blaža Ručigaja - in poza za fotografa.
Naslednji, 13. krog prinaša nov veli-
ki derbi za vrh lestvice v Domžalah,
kamor odhajajo Savinjski Hopsi. Po-
leg zmage bo njihova želja še 7 točk
končne prednosti. Še kako vroče bo tudi
na lokalnem derbiju v Šentjurju, kjer
Rogla lovi zadnji vagon vlaka prve če-
tverice, Elektra pa ponovno gostuje, to-
krat v Kranju pri Triglavu.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
Lebdi pri 42 letih, najboljši strelec derbija Matjaž Tovornik.
■Iii NA KRATKO
Ruše: Na meddržavnem
tekmovanju v streljanju s
standard zračnim orožjem
sta odlično nastopila tudi
člana strelskega društva »Du-
šan Poženel« iz Rečice pri
Laškem. Peter Tkalec je pr-
vi dan tekmovanja osvojil
drugo, v nedeljo pa prvo me-
sto s pištolo. Enaka rezultata
je dosegla tudi Ksenja Ma-
ček, ki je bila v soboto pr-
va, v nedeljo pa je osvojila
drugo mesto.
Velenje: Jutri se bo v Rde-
či dvorani začelo tretje med-
narodno odprto prvenstvo
Slovenije v namiznem teni-
su. Na tekmovanje se je pri-
javilo že 120 tekmovalcev iz
devetnajstih držav. Uradna ot-
voritev prvenstva bo v sobo-
to ob 17h. Danes pa bosta v
Velenju tudi tekmi evropske
lige - 1. divizije med Slove-
nijo in Izraelom. Tekma žen-
skih ekip se bo začela ob lih,
moški izbrani vrsti pa se bo-
sta srečali ob 16h.
Celje: V nedeljo je bilo v
pokritem bazenu na Golov-
cu mednarodno tekmovanje
za triatlonce na 1500 m pro-
sto. Nastopilo je 38 tekmo-
valcev iz Italije, Hrvaške in
Slovenije. Slavila sta člana
športnega društva Sokol Ti-
voh Uroš Seme in Anja Ce-
ruta. Od Celjanov je bil naj-
boljši Rajko Kračun, ki je v
članski konkurenci zasedel
tretje mesto. Tekmovanja se
je udeležil tudi celjski parao-
hmpijec Dani Pavlinec, ki je
dosegel osmi rezultat tekmo-
vanja.
Kobla: Na državni tekmi
za pokal Večera v slalomu je
sodelovalo 23 klubov (30 de-
klic in 64 dečkov). Pri sta-
rejših dečkih je 1. mesto os-
vojil Denis Srebot iz smučar-
skega kluba Unior Celje. Naj-
boljša Celjanka pri deklicah
je bila Patricija Mastnak na
18. mestu.
Šibenik: Celjske košarka-
rice sta pred zaključnima tur-
nirjema pokala KZS in Lige
dobrodošlice okrepili Hrva-
tici Željka Prljina in Ivona Ku-
štro. V torek bo Merkur v Dal-
maciji igral s sarajevskim Že-
Ijezničarjem, v sredo pa še z
gostiteljem zaključka med-
narodne lige. Če se bo za-
grebška Croatia vseeno od-
ločila za sodelovanje, bo v
polfinalu tekmec prav Mer-
kurju. P.Š.
PANORAMA
NOGOMET
IVIALINOGOIVIET
10. krog: Sevnica - Nazar-
je 3:6 (2:2); Hrastnik (18),
Adamič (20, 23), P. Hren
(30), Stegu (30, 36). Beton
Lucija - Dobovec 6:3 (2:0);
Kosernik (26), Janjič (39),
Kurič (40). Vrstni red: Pun-
tar 28, Svea Lesna, Beton MTO
20, Betzon Lucija 19, Sevni-
ca 15, Koper 12, Napoh In-
telsat 9, Mizarstvo Širovnik,
Dobovec 5, Nazarje 4.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
15. krog: Pivovarna Laško
- Split 100:94 (77:69, 49:40,
24:26); Duščak 26, Walker
22, Jurak, Novak 13, Vujiči-
č 12, Pavič 8, Lerič 4, Brohh
2. Vrstni red: Union Ohm-
pija 29, Gibona, Pivovarna
Laško 26, Krka, Široki bri-
jeg, Budučnost 23, Sloboda
Dita 22, Zadar, Split 21, Tri-
glav osiguranje 18, Geoplin
Slovan, Bosna 16.
HYPO LIGA
11. krog: Koper - Alpos Ke-
moplast 92:84 (67:61,45:44,
25:20); Novakovič 28, Ribezi
16, Petrovič 11, Kočar 10, Spa-
hič 8, Kahvedžič 4, Rovšnik
3, Novak, A. Maček 2.
12. krog: Savinjski Hopsi
-Triglav 82:71 (68:58,40:47,
21:26); Tovornik 23, Ruči-
gaj 14, Perkovič 12, Hughes
11, Devčič 7, Čatovič 6, Gr-
žina 4, Kadič 3, Cizej 2. Ro-
gla - Helios 71:74 (56:55,
35:45, 15:28); Badžim 23,
Šporar 22, Zinrajh 13, Dun-
dovič 5, Sivka 4, Benič, Tem-
nik 2. Zagorje - Alpos Kemo-
plast 79:82 (55:61, 34:35,
23:25); Novakovič 24, Kah-
vedžič 18, Kočar 14, Rovšnik
8, Petrovič 7, Ribezi 5, No-
vak 4, A. Maček 2. Vrstni red:
Savinjski Hopsi, Helios 20,
Alpos Kemoplast, Triglav 19,
Zagorje, Kraški zidar 18, Ko-
per, Rogla, Loka kava 17,
Elektra 15.
KORACEV POKAL
5. krog: Mlekarna Kunin -
Pivovarna Laško 103:101
(75:71, 55:48, 28:27); Wal-
ker 33, Green 19, Jurak 16,
Duščak 15, Lerič 10, Novak,
Vujičič 4. Vrstni red: Prokom
Treft 10, Pivovarna Laško 8,
Mlekarna Kunin 7, Euras 5.
I. SKL-žensice
u. krog: Slovenske Konji-
ce - Slovenija mlade 80:72
(47:46, 31:36, 20:18); Kvas
23, Furman 22, Lubej 13,
Klančnik 9, Javornik 8, Ga-
beršek 5. Vrstni red: Jezica,
Jesenice 22, Maribor 21, Ode-
ja 18, Sežana 15, Slovenija
mlade 14, Slovenske Konji-
ce, Pomurje 13.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
Play - off, polfinale: Vete-
rani Laško - Ločica 79:83, Ve-
lenje - Gomilsko 66:79, od
5. - 8. mesta Gornji Grad -
Prebold 70:78, Polzela - Pa-
rižlje 77:61.
ROKOMET
POKALEHF
šestnajstina      finala:
AKABA Bera Bera - Žalec
49:28 (26:10 in 23:18); Po-
točnik 10, Zidar 6, V. Dolar
4, Randl 3, T. Dolar, Irman
2, Nojinovič 1.
ODBOJKA
1. DOL - mošici
II. krog: Merkur LIP Bled
- Šoštanj Topolšica 3:0. Vrst-
ni red: Kamnik 29, Salonit
25, Fužinar 21, Bled 20, Po-
murje 17, Maribor 15, Gra-
nit 11, Ohmpija, Šoštanj To-
polšica, Žužemberg 9.
I. DOL - žensice
II. krog: Savinjska Šem-
peter - Miklavž 1:3. Vrstni
red: Branik 31, Nova Gorica
27, Ljubljana 26, Koper, Mi-
klavž 17, Novo msto 16, Lju-
tomer 14, Pivka jama 8, Sol-
kan 5, Savinjska Šempeter 4.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK 18.1.
IVIALI NOGOIVIET
1. SL, 11. krog, Nazarje: Na-
zarje - Napoli Intelsat Pernica
(20.30).
SOBOTA 19.1.
MALI NOGOMET
1. SL, 11. krog, Rogaška Sla-
tina: Dobovec - GIP Beton MTO
(20).
KOŠARKA
Goodyear liga, 16. krog, Za-
greb: Gibona - Pivovarna Laško.
Hypoliga, 13. krog, Šentjur:
Alpos Kemoplast - Rogla (19),
Domžale: HeUos - Savinjski
Hopsi (19.30), Kranj: Triglav -
Elektra (20.15).
Pokal Slovenije - ženske, Li-
tija, polfinale: Merkur Celje -
Jesenice (14).
ODBOJKA
1. DOL - moški, 12. krog, Šo-
štanj: Šoštanj Topolšica - Ma-
ribor Stavbar IGM (19).
1. DOL - ženske, 12. krog,
Novo mesto: Novo mesto - Sa-
vinjska Šempeter (18).
NEDEUA20.1.
KOŠARKA
Savinjska liga, play - off:
za 7. mesto Gornji Grad - Pa-
rižlje (8), za 5. mesto Prebold
- Polzela (9.15), za 3. mesto
Veterani Laško - Velenje
(10.30), za 1. mesto Ločica -
Gomilsko (11.45).
V Banki Celje nudimo vsem
vam, ki bi si radi ogledali
svetovno prvenstvo v no-
gometu v Koreji in na Ja-
ponskem v letu 2002, a ni-
mate dovolj lastnih finančnih
sredstev, ugodne potrošniš-
ke kredite. Krediti so namen-
ski z odplačilno dobo do naj-
več 3 let, obrestna mera pa je
zelo ugodna. V primeru uvrsti-
tve nogometne reprezentance
Slovenije v naslednji krog tek-
movanja vam bomo obrestno
mero, če boste v času uvrsti-
tve komitent Banke Celje, še
dodatno znižali.
Št. 3-17. januar 2002
22
KRONIKA
Nečedna kuhinja
v vriiu TEŠ-a?
Zaključen prvi del preiskave - Kazenske ovadbe še niso napisane
Obširna akcija Urada kri-
minalistične policije Policij-
ske uprave Celje v Termoe-
lektrarni Šoštanj še ni kon-
čana. »Obstajajo razlogi za
sum zlorabe položaja, prei-
skovalci so opravili več hi-
šnih preiskav in zasegli za-
jeten kup poslovne doku-
mentacije. Kriminalisti pa
niso nikomur odvzeli pro-
stosti. Ko bo preiskava ta-
ko daleč, da bo možno na-
pisati kazenske ovadbe, bo
javnost o tem obveščena.
Predvidevamo, da bo to v
začetku naslednjega ted-
na,« nam je načelnik ope-
rativno-komunikacijskega
centra Celje, Peter Očkerl,
zatrdil že sredi novembra
lani. Toda celjska policija
o podrobnostih domnevno
nezakonitih finančnih pe-
ripetij znotraj zidov šoštanj-
ske termoelektrarne še ved-
no vztrajno molči.
Že takoj, ko je neuradna
novica o »nelegalnih finanč-
nih skokih« izbruhnila tudi
v javnosti, so začela krožiti
številna ugibanja. Prišlo naj
bi do »obsežnega poneverja-
nja denarja, saj naj bi neka-
teri odgovorni delavci držav-
no malho oskubili za veliko
več denarja, kot pa je v re-
snici stala obsežna prenova
TEŠ-a«. Na veliko se je ter-
moelektrarno Šoštanj pove-
zovalo tudi s smučarsko-ska-
kalnim klubom Mislinja in
njegovim predsednikom
Viktorjem Robnikom, ki je
tudi vodja komercialnega
sektorja termoelektrarne.
Klub naj bi dodobra preno-
vil svoje skakalnice, nekate-
ri pa so se spraševali, s čiga-
vim denarjem. Robnik takrat
zadeve ni želel komentirati,
kakor tudi ne direktor šoštanj-
ske termoelektrarne Jaroslav
Vrtačnik, ki je v izjavi za jav-
nost napisal, da so redno iz-
vajali zunanje revizijske po-
stopke in ti niso nikoli po-
kazali pomanjkljivosti in ne-
pravilnosti v poslovanju. Go-
vorilo se je tudi o možnem
političnem ozadju vse zade-
ve, noben podatek, ki je za-
šel v javnost, pa ni bil ura-
den. Robnik naj nikakor ne
bi bil edini »grešnik«, poleg
njega naj bi bila kandidata
za kazensko ovadbo še dva,
na visokih delovnih položa-
jih v termoelektrarni. Da gre
za tri osebe, nam je novem-
bra potrdil tudi Vrtačnik. Vsi
naj bi bili še vedno na svojih
delovnih mestih, da pa se je
v vodstvu »nekaj kuhalo«, naj
bi opozarjali že dalj časa, kaj
naj bi to bilo, bo po vsej ver-
jetnosti pokazala kriminali-
stična preiskava.
»Še vedno teče predkazen-
ski postopek. Poleg hišnih
preiskav smo opravili števil-
ne razgovore in pregledali več
poslovne dokumentacije.
Posvetovali smo se tudi z dr-
žavnim tožilcem, ki je izra-
zil določene usmeritve gle-
de omenjenega postopka,«
pravi načelnik Urada krimi-
naUstične policije PoUcijske
uprave Celje, Robert Mrav-
Ijak in dodaja, da je prvi del
preiskave sicer končan, to-
da na okrožno državno tožils-
tvo niso vložiU zaenkrat še
nobene kazenske ovadbe. Gre
za razloge za sum kaznivih
dejanj zoper gospodarstvo,
pravni promet in javna pob-
lastila.
Kdaj natačno bodo znane
začetnice tistih, ki naj bi bili
vpleteni v nečedne posle v šo-
štanjski velikanki, na policiji
ne govorijo.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GK
Kaj se »kuha« v TEŠ-u?
S smučmi v sani
Hudo ranjen smučar in motorne
sani na smučišču
v soboto, 12. januarja, se
je na smučišču na Celjski
koči pripetila huda nesre-
ča, v kateri se je hudo ranil
25-letni smučar.
Enaindvajsetletni G.L. iz Ve-
lenja je v času, ko je smučiš-
če obratovalo in so ljudje na
njem smučali, z motornimi
sanmi vozil po smučišču
navzgor. Po besedah Mira Sti-
piča iz Smučarskega kluba
Unior, je 21-letnik njihov po-
možni delavec, ki se je takrat
peljal na začetek smučarske
proge, saj so od tam dobili
opozorilo o kamenju na ste-
zi. Da bi le-to pobral in pro-
go očistil, je sedel na motor-
ne sani in se vozil ob robu
smučišča navzgor. Ravno t.i
krat je preko prelomnice pri
smučal 25-letni A.S. iz oko-
lice Laškega, ki se vozniku
motornih sani ni uspel umak-
niti in je silovito trčil vanje.
Smučar se je hudo telesno poš-
kodoval, zoper voznika mo-
tornih sani pa bodo policisti
napisali kazensko ovadbo.
25-letnega smučarja naj bi
tisti dan že opozorili na pre-
veliko hitrost smučanja, toda
opozoril naj ne bi upošteval.
Ali bodo kazensko ovadbo na-
pisali tudi za upravljalca smu-
čišča, še ni znano, pravi na-
čelnik operativno-komunika-
cijskega centra Celje, Peter Oč-
kerl. S.Šol.
NOČNE CVETKE
• Hitri prsti so minuli teden
največkrat obdelovali prodaj-
ne police trgovin na Celjskem,
verjetno zato, ker v kleteh že
vztrajno zmanjkuje ozimni-
ce. Tako je poleg slastnega
in mastnega mesa zmanjka-
la tudi kakšna flaška piva. Tu
in tam pa so izginile in se spet
našle tudi kakšne spodnje
hlačke.
• No, tudi takšni roparji so,
ki bi se nadvse radi še česa
naučiU. Nekdo z juga je pre-
tekli teden namreč v Celju
ukradel šolsko torbico s šol-
skimi potrebščinami. Iz kro-
gov blizu pohcije smo izve-
deli, da sumijo vse, ki se s
šolskimi torbicami nahajajo
na javnih mestih...
• V zadnjih dneh se je pove-
čalo število vlomov v stano-
vanjske hiše. Vlomilci se do-
besedno požvižgajo na to, ali
je lastnik doma ali ga ni. Po-
leg samozaščitnega ravnanja
vam priporočamo nočno stra-
žo oziroma kakšno motiko
pri roki, s katero boste ones-
posobili nezaželenega gosta.
Lahko pa storite to, česar se
je domisUl naš tajni sodela-
vec, da z napisom na vratih
roparja prijazno napotite k
sosedom, češ da imajo tam
več denarja.
• Prejšnji četrtek je vlomil-
cu v neko prodajalno na Celj-
skem strah v kosti pognal
alarm, zato je kaj hitro po-
bral šila in kopita in se raje
vpisal v tečaj učenja vlamlja-
nja. Tam se bo po vsej ver-
jetnosti srečal še z nerodne-
žem, ki je poskušal vlomiti
v neko stanovanjsko hišo, še
prej pa je z okenske police
prevrnil cvetlični lonček, kar
je slišal lastnik hiše in ga preg-
nal iz svojega domicila.
Z levo roko v desno ličnico
Senat okrožnega sodišča v Celju je za poskus ropa in pretep Petru Feuchtu
prisodil dve. Iztoku Penšku pa leto dni zapora
Petčlanski senat celjske-
ga okrožnega sodišča pod
predsedstvom sodnika Mil-
ka Škoberneta, je v pone-
deljek zaradi poskusa ro-
pa in povzročitve hudih te-
lesnih poškodb Petra Feuch-
ta obsodil na dve. Iztoka
Penška pa na eno leto za-
pora. Obtoženca sta 3. ja-
nuarja 1999 nameravala
oropati Antona Slatenška
iz Šoštanja, pri čemer sta
ga tako pretepla, da je do-
bil hude telesne poškodbe
in je bil dlje časa nesposo-
ben za delo.
Anton Slatenšek je pred 4
meseci umrl, v izjavi, ki jo
je prebral predsednik sena-
ta, pa opisuje, da je bil v go-
stilni v Ravnah pri Šoštanju,
nakar je odšel domov, kma-
lu zatem pa je pri vratih po-
zvonilo. Ko je odprl, sta pred
vrati stala neznana mlajša
moška. Eden od njiju ga je
udaril, potem pa sta s prete-
panjem nadaljevala. Ves čas
sta ga spraševala, kje je de-
nar, vendar jima zaradi pre-
pričanja, da je »bolje biti te-
pen kot ostati brez denarja«
tega ni hotel povedati. Že de-
set minut zatem, ko sta vsto-
pila v stanovanje, so prišli po-
licisti, ki so ju poklicali so-
sedi pokojnega Slatenška, saj
so oba obtoženca videli stati
pred njegovo hišo.
»Slatenška sva srečala v go-
stilni, kjer sva tisti dan popi-
vala,« je povedal Feucht in
dodal, da je Penšku sam pred-
lagal, naj ga oropata, saj sta
videla, da je iz žepa potegnil
denar. Kot je povedal Penšek,
ki je oškodovanca udaril le
enkrat - z roko v levo ličnico
-, Slatenška najprej nista na-
meravala pretepsti, vendar je
imel ta, ko jima je odprl vra-
ta, v rokah palico, ki mu jo
je Feucht takoj odvzel.
Ker ni hotel povedati, kje
ima denar, sta ga tepla vse do
prihoda pohcistov, pri čemer
je oškodovanec dobil hude
poškodbe prsnega koša, raz-
trganine, podplutbe po glavi
in obrazu, zlomljeni je imel
dve rebri. Po mnenju držav-
nega tožilca je bil namen kaz-
nivega dejanja nedvomno iz-
kazan, saj sta se Fecuht in
Penšek nanj pripravila. V ča-
su, ko se je poskus ropa zgo-
dil, sta bila obtožena stara 18
let, kot sta povedala na sodiš-
ču, pa dejanje zelo obžaluje-
ta. Čeprav je za tovrstna kaz-
niva dejanja zagrožena kazen
najmanj pet let zapora, je se-
nat pod predsedstvom sodni-
ka Milka Škoberneta obtožen-
cema prisodil nižjo kazen.
Sodba še ni pravnomočna.
ALMA M. SEDLAR
Radarske kontrole bodo...
• jutri, 18. januarja, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v soboto, 19. januarja, dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Žalca;
• v nedeljo, 20. januarja, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Celja;
• v ponedeljek, 21. januarja, dopoldne na območju Šmar-
ja pri Jelšah, popoldne pa na območju Velenja;
• v torek, 22. januarja, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Šentjurja;
• v sredo, 23. januarja, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Laškega;
• v četrtek, 24. decembra, dopoldne na območju Šentjur-
ja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
Zoglenel po lastni
krivdi?
v četrtek, 10. januarja, so v stanovanjski hiši v Last-
niču na območju Šmarja pri Jelšah našli zooglenelo
truplo starejšega moškega.
Šlo je za 60-letnega M.D., ki je v hiši bival zadnja leta.
Do požara je prišlo v kletni sobi stanovanjske hiše, zogle-
nelo truplo pa so našli na obgorelih delih postelje. Prve
ugotovitve preiskovalcev kažejo, da naj bi najverjetneje
zagorelo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka oziroma
zaradi zgorele sveče. V požaru je nastalo za okrog sto tisoč
tolarjev škode.
J>ROIVIETNI NESREČI
Zdrsnil proti reki
Edina prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodba-
mi v preteklem tednu, se je zgodila v noči na nedeljo, 13.
januarja.
Dvaindvajsetletni voznik osebnega avtomobila, M.H. iz
okoUce Ptuja, je vozil iz Šentruperta proti Mozirju. V Letu-
šu je pred mostom čez Savinjo zapeljal na levo in zdrsel po
nabrežini, vozilo pa se je ustavilo tik ob vodi. Hudo ranje-
nega voznika so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Z avtobusom zbil peško
v ponedeljek, 14. januarja, zgodaj zjutraj je 37-letni
D.S., voznik avtobusa, v križišču Ulice heroja Staneta
in Savinjske ceste zavijal levo.
Pri zavijanju je zbil 69-letno R.P. iz Žalca. V peško je trčil
na prehodu za pešce, omenjena pa naj bi bila še vedno v
življenjski nevarnosti.
Št. 3-17. januar 2002
KRONIKA
23
Kdo sh ropar
iz Luč?
Ropar naj bi pobasal kar 12 milijonov tolarjev - Z njim vsaj še en pajdaš
od minulega četrtka, 10.
januarja, so celjski krimi-
nalisti opravili številne raz-
govore z domnevnimi oči-
vidci in z osebami, ki bi lahko
bili storilci ropa, ki je mir-
no četrtkovo dopoldne v Lu-
čah vsaj malo približal pra-
vim ameriškim kriminal-
kam. Oboroženi ropar je iz
banke v nekaj minutah od-
nesel ves denar. Po neurad-
nih podatkih naj bi v torbo
stlačil kar 12 milijonov to-
larjev.
Čisto po naključju se nam
je le nekaj ur po ropu, ko so
se pred lučko poslovalnico No-
ve Ljubljanske banke še ved-
no zbirali radovedni krajani,
uspelo pogovarjati z eno iz-
med uslužbenk, ki želi za jav-
nost ostati anonimna. Zaradi
dopusta tisti dan ni delala, v
banko se je takrat samo ogla-
sila, a je že na vhodnih vratih
presenečeno obstala. »Na
vhodu sem se srečala s stran-
ko, ki je takrat ravno odhaja-
la, me začudeno pogledala in
vprašala: >Kdo je?<. Obrnila
sem se proti bančnemu oken-
cu, da bi videla, kaj se doga-
ja, nato pa opazila moškega,
ki daje denar v torbo, podob-
no vojaškemu nahrbtniku.
Obrnil se je proti nama in de-
jal: >Ne hodi vem, toda uspeli
sva se obrniti in pobegniti. Iz
bližnjega zdravstvenega doma
sva nato poklicali policijo,«
nam je razložila.
Čez nekaj trenutkov naj bi
ropar počasi prišel skozi vra-
ta, se napotil za banko in po
stopnicah zbežal proti Savi-
nji. Okoliški krajani so nam
povedali, da če je bil dovolj
hiter, je lahko prebrodil Sa-
vinjo in jo ubral proti Radu-
hi.
Ropar je bil visok od 175
do 180 centimetrov, oblečen
je bil v temnejša oblačila, za-
maskiran pa s kapo in šalom.
Delavka za bančnim okencem
je bila, razumljivo, pretrese-
na. Ropar naj bi ji grozil, da
jo bo ubil, če mu ne bo dala
denarja. Ob tem pa vseskozi
vanjo meril z manjšo pišto-
lo. Vse pa mu očitno vendar-
le ni šlo po načrtu, saj se mu
je ponesrečil skok čez pult,
zato je denar z grožnjami zah-
teval kar pred njim. Kakšne-
ga posebnega naglasa ropar naj
ne bi imel, čeprav pravijo, da
je moral biti domačin, saj naj
bi banko oropal ravno v ča-
su, ko se je zaključevala do-
poldanska izmena (banka
obratuje od osmih do dvanaj-
stih in od štirinajstih do šest-
najstih). V času delovne iz-
mene je v banki delala vedno
samo ena uslužbenka, večkrat
pa naj bi se že opozarjalo na
pomanjkljiv varnostni sistem
v poslovalnici, zaradi česar se
zaposleni nista počutili var-
ni.
Izvedeli smo, da je poslo-
valnica opremljena tudi z
alarmnim sistemom, ki ga ta-
krat zaposlena naj ne bi spro-
žila. Pri Novi Ljubljanski ban-
ki pravijo, da je ravnala v skla-
du s predpisanimi pravili v tak-
šnem primeru in da se je ta-
koj po začetku ropa sprožil
varnostni sistem, torej je bila
obveščena policija in varnost-
na služba. Roparja pa naj bi
posnele tudi kamere v notra-
njosti.
Policija zaradi interesa
preiskave ne daje podrobnih
informacij, v izjavi za javnost
pa so zapisali, da so v bližini
banke našli tudi sveža obla-
čila, za katera sklepajo, da
si jih je ropar pripravil, da
se bo kasneje preoblekel. Kri-
minalisti so prišli na sled dve-
ma osebama in ju tudi pridr-
žali. En osumljenec je po za-
slišanju preiskovalnega sod-
nika ostal za zapahi, druge-
ga pa so izpustili. Preiskava
še vedno ni zaključena, pra-
vijo na policiji. Kot že reče-
no, pa se neuradno govori,
da je ropar v torbo nabasal
kar 12 milijonov tolarjev in
da je doma nekje v okolici
Mislinje. Policistom pa naj
bi že pokazal, kje je skril
ukradeni denar. Obstaja tu-
di možnost, da je z ropom
povezana tatvina osebnega av-
tomobila znamke Renault 4,
ki so ga isti dan ukradli v Kr-
nici pri Mozirju.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: CIRIL SEM
Bančna enota v Lučah.
MINI KRIMIČI
Nad šibicejše
v torek, 8. januarja, je
skupina mlajših fantov v Po-
horski ulici v Celju obsto-
pila 13-letnega S.S. in ga za-
čela izzivati. 16-letni Celjan
D.P. mu je iz bunde vzel mo-
bilni telefon, vreden 20 ti-
soč tolarjev. Za deset tiso-
čakov več pa so v ponede-
ljek, 14. januarja, oškodo-
vali prav tako mladoletne-
ga N.D. iz Celja, saj mu je
18-letni J.T., Celjan, prei-
skal oblačila in mu ukradel
telefon.
Kradla
ozimnico
Dvaindvajsetletni K.K. iz
Celja in 17-letna N.Ž. iz Šent-
jurja sta v torek, 8. januarja,
v stanovanjskem bloku v Zoi-
sovi ulici v Celju vlomila v
dve kleti, odpeljala gorsko
kolo ter ukradla pet kozar-
cev vložene zelenjave, dva li-
tra borovničevca in tri litre
jedilnega olja, last S.P. in I.K.
Policisti so ju na podlagi ob-
vestila občanov prijeli v bli-
žini in jima zasegli ukrade-
ne predmete, vredne petde-
set tisoč tolarjev, zoper oba
pa bodo napisali kazensko
ovadbo.
Prijeli vlomilca
Na Šaleški cesti v Velenju
je nekdo v nedeljo, 13. ja-
nuarja, razbil steklo izložbe
in vlomil v trgovino Standard
ter ukradel dve video kame-
ri, vredni skupaj 316 tisoč to-
larjev. Nekateri očividci so
neznanega storilca opisali, za-
to so ga policisti kmalu po
dejanju izsledili in prijeli. Gre
za 33-letnega Velenjčana,
B.T., ki ga že čaka kazenska
ovadba zaradi vloma.
V Slomškovi ulici v Sloven-
skih Konjicah pa je v sredo,
9. januarja, nekdo vlomil v
stanovanjsko hišo, last Š.V
Vlomilec je preiskal stano-
vanje, našel in odnesel pa zlat-
nino, denar in mobilni tele-
fon, vse skupaj vredno okoli
120 tisoč tolarjev.
Grozil in
kradel
Mlajši neznanec se je v kleti
stanovanjskega bloka na
Tomšičevi ulici v Žalcu v po-
nedeljek, 14. januarja, lotil
pravega ameriškega obraču-
na z nedolžnim človekom.
65-letnega F.Z. je potisnil na
stol in mu z manjšim pred-
metom zagrozil z ubojem, če
mu ne da denarja. Zatem mu
je iz žepa vzel denarnico s
25 tisoč tolarji ter pobegnili
iz bloka. Policisti so mu že
za petami.
Zagorelo na
vlaku
v Šoštanju je v ponedeljek,
14. januarja, med vožnjo pot-
niškega vlaka prišlo do pregret-
ja notranjega ležaja na podstav-
nem vozičku vagona, zaradi če-
sar se je vnela mast in olje na
ležaju. Ogenj je uspel pogasiti
strojevodja. Po nestrokovni
oceni znaša gmotna škoda za
okrog sto tisoč tolarjev.
Soseda naj bi
zlorabljala deklico
Obravnava proti moškima iz Nazarja, ki naj bi šest let
zlorabljala mladoletno sosedo, je prestavljena za dva
tedna
Obravnava proti Nazarča-
noma, obtoženima spolne-
ga napada na mladoletno
deklico, ki je njuna sose-
da, je bila zaradi smrti bliž-
nje sorodnice prvoobtože-
nega prestavljena za dva
tedna.
Prvi je obtožen, da je na
svojem domu od leta 1995
do aprila 2001 večkrat spol-
no občeval z deklico, ki še
ni stara 15 let, pri tem pa naj
bi uporabil tudi silo. Dekli-
co naj bi večkrat zvabil v gos-
podarsko poslopje in jo tam
zlorabljal. S tem naj bi za-
čel, ko je bila oškodovana de-
klica stara komaj 7 let, pri
tem pa naj bi ji zagrozil, da
o tem ne sme nikomur pri-
povedovati. Drugoobtoženi,
prav tako sosed oškodovane
deklice, naj bi slednjo z raz-
ličnimi izgovori zvabljal v
-gospodarske objekte, največ-
krat na senik nad hlevom, jo
tam poljubljal, jo otipaval in
ji kazal pornografske revije.
Tudi drugoobtoženi naj bi s
spolnim nadlegovanjem za-
čel, ko je bila oškodovanka
stara šele 7 let, in tudi on naj
bi deklico dobro poznal.
Prvi storilec je obtožen, da
je storil dejanje, za katerega
je po 2. odstavku 183. člena
Kazenskega zakonika za-
grožena kazen najmanj tri
leta zapora, drugoobtoženi
pa kaznivega dejanja spol-
nega napada na osebo,
mlajšo od 15 let po 1. od-
stavku 183 člena KZ, za kar
je predpisana kazen od 6 me-
secev do 5 let zapora. Oba
obtožena sta trenutno na
prostosti, doslej sta še ne-
kaznovana. Obravnava pred
petčlanskim senatom okrož-
nega sodišča v Celju je pre-
stavljena na torek, 29. ja-
nuarja, nihče od njiju pa se
oškodovani deklici ne sme
približati na več kot na 100
metrov.
ALMA M. SEDLAR
Ostali vkleščeni
Na regionalni cesti Vojnik - Slovenske Konjice izven Stranic se je v torek, 15. januarja,
zgodila prometna nesreča, v kateri so bili huje ranjene kar štiri osebe. 26- letni Celjan A.B. je
v križišču z regionalno cesto za Vitanje prehiteval tovorno vozilo, ob zavijanju na svoj vozni
pas pa izgubil oblast nad vozilom, znova zavil na nasprotno vozišče, kjer je silovito trčil v
nasproti vozečega 37- letnega G.L. iz Slovenskih Konjic. V nesreči so se huje poškodovali 26-
letnik ter njegova dva sopotnika, 46-letni H.D. in 33-letni O.K. Štiriintridesetletni S.K. v
njegovem vozilu in drugi voznik pa sta utrpela lahke telesne poškodbe. Foto: GK
Št. 3-17. januar 2002
24
REPORTAŽA
Zora Adlešič med gobelini na razstavi v domu upokojencev v Celju.
Tihi svet zalconcev
Adlešič
Abstraktne podobe skrbno izbranih barv v gobelinih Miroslava in Zore Adlešič
Sredi decembra so na tiho, brez
velikega pompa odprli v Domu
upokojencev Celje razstavo uni-
katnih gobelinov Miroslava in Zo-
re Adlešič. 13. decembra je priz-
nani znanstvenik in umetnik
praznoval 94. rojstni dan. V celj-
skem domu upokojencev, kjer bi-
va že vrsto let, se ga sam sicer ni
zavedel, so pa spomin nanj toli-
ko lepše obeležili njegova žena,
osebje doma, Milena Moškon, ki
je pospremila razstavo gobelinov
na pot z besedo, ter vsi tisti, ki so
si do konca leta ogledali razsta-
vo in se vpisali v knjigo obisko-
valcev.
Miroslava Adlešiča so rojenice
obdarile s številnimi talenti. Sam
si je za življenjsko vodilo izbral mi-
sel grškega pesnika Hesioda, ki je
zapisal: »Pred talent so bogovi po-
stavili znoj.« Diplomiral je iz fizi-
ke, matematike in kemije. Kratek
čas je pred drugo svetovno vojno
poučeval na celjski gimnaziji, ka-
sneje pa predaval na ljubljanski uni-
verzi. Predaval je študentom me-
dicine, veterine, psihologije, bio-
logije, glasbe, predaval je tudi na
višji rentgenski šoli v Ljubljani.. Na-
pisal je ogromno strokovnih knjig,
člankov, učbenikov.
»Pišite o njem kot o slikarju, ne
kot o znanstveniku. Likovni svet in
barve so bile namreč njegova du-
ša,« je zaprosila Žalčanka Zora Ad-
lešič. Kot slikar se je lahko izživel
šele na starost, ko se je upokojil.
Leta 1980 se je iz Ljubljane prese-
lil v Žalec. K Zori, s katero sta se
poročila. Spoznala sta se v Ljub-
ljani, začutila iste valovne dolžine
in se odločila, da ostaneta skupaj.
»Do leta 1992 sva bila izjemno sreč-
na. Nato je hudo zbolel, postal ne-
pokreten in tako je moral v dom
upokojencev v Celje. Danes tudi go-
vori ne več. Vsako jutro že navsez-
godaj ga obiščem, celo dopoldne
preživiva skupaj, hranim ga, po-
poldne pa odidem. Vesela sem, ker
vem, da ga pustim v dobrih rokah.
Doma mu nikoli ne bi mogla nudi-
ti takšne oskrbe, kot mu jo nudijo
v domu. Osebje in vodstvo je zares
enkratno. Ko sem se domislila, da
bi mu ob 94. letnici pripravila raz-
stavo, sem ga vprašala za privolje-
nje. Rekla sem mu, naj mi 'pož-
mrčka', če se strinja. In je. Nato
sem z velikim veseljem pripravila
vse potrebno zanjo.«
Kvačicanja ni
maral
Poleg številnih likovnih del v raz-
ličnih tehnikah se je Miroslav Ad-
lešič lotil še gobelinov. 67 sta jih z
Zoro ustvarila skupaj. Zora Adle-
šič: »On je risal osnutke, določal
barve, jaz pa sem šivala. Zanimivo
je, kakšna imena je dajal gobeli-
nom: Emblem ovinkarjenja. Parap-
sihološki inferno, Apoteoza knjiž-
nega črva. Posvetilo J.S. Bachu, Pos-
vetilo Nikoli Tesh...« Dvanajst let
so nastajali ti gobelini. In noben ni
naprodaj. KamorkoU sta šla, sta se
mudila v trgovinah, kjer so proda-
jali prejice. Iskala sta barvne od-
tenke. In še eno zanimivost pove
Zora Adlešič: »Jaz sem šivala go-
beline, on je tačas opravljal gospo-
dinjska dela.« Ko je gobelin dokon-
čala, sta sama vsak gobelin tudi uok-
virila. Ko je bilo tudi to končano,
je Miroslav gobelin obesil, ga po-
gledal od daleč in rekel: »To je za
bogove!« V Apoteozo sta združila
kar 96 barv.
Ko je še lahko slikal v Žalcu, je
vsak dan vstajal ob petih, odšel na
dolg sprehod, nato pa ves dopol-
dan slikal. »Popoldne pa nikoli. Ta-
krat ni bilo prave svetlobe,« pravi
Zora Adlešič. Danes ima v hiši eno
sobo polno gobelinov. Vse ostalo,
vključno z Miroslavovimi likovni-
mi deli, je v hišnem depoju.
Zora je rada tudi kvačkala. »Več
kot 60 kilogramov kvačkanca sem
porabila za prte!« A se je Mirosla-
vu zdelo, da je to izguba časa. Zato
sta se lotila gobelinov. Tudi te je
po klasičnih predlogah že prej ši-
vala Zora, a so ji klasični motivi,
natisnjeni v ogromno izvodih, pri-
čeli presedati. Tako sta prešla k uni-
katnim gobeUnom, ki sta jih raz-
stavila na številnih razstavah v Slo-
veniji.
Od kulturnega
molka v slikarstvo
Miroslav Adlešič je po rodu iz
Postojne. »Risati in slikati so me v
letih 1918 do 1925 na srednji šoh
učili slikarji Josip VVerner, Anton
Koželj, Adolf Lapajne in Peter Žmi-
tek,« je zapisal maja 1976 ob otvo-
ritvi svoje slikarske razstave v Pre-
šernovi dvorani Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti. »Ker
sem že od drugega letnika fakul-
tetnega študija moral izvrševati pre-
cej zahtevne službene dolžnosti, mi
je ob domala polstoletni obsežni
pedagoški, pubUcistični in preda-
vateljski dejavnosti ostal čas za po-
globljeno likovno ustvarjanje le v
dveh izjemnih primerih: v vojnih
letih 1941-1945 ter med nekajkrat-
nim zdravljenjem v laškem termal-
nem zdravilišču. Temeljit in teh-
nično poglobljen avtodidaktični štu-
dij slikarstva mi je med drugo sve-
tovno vojno omogočil štiriletni kul-
turni molk.« V tem času je naslikal
več kakor sto del v oljni in drugih
tehnikah.
Napisal je ogromno knjig. Najb-
ližja slikarstvu je njegova obsežna
knjiga z naslovom Svet svetlobe in
barv. Zanjo je prejel Levstikovo na-
grado. Kot tudi za Svet zvoka in glas-
be. Kemik, fizik, matematik, sli-
kar, torej. Sebe pa je v nekem in-
tervjuju označil za filozofa. Zanj
najlepša je bila ideja humanizma.
In ker ga je sejal, ga danes zanje.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATlČ
Apoteoza, v katero je Miroslav Adlešič združil več kot devetdeset baro.
Št. 3-17. januar 2002
AKCIJE
25
Izbrali smo najlepše
voščilnice
Včeraj smo v gostišču Ko-
piivnik v Socki skupaj z Ob-
lino Vojnik pripravili za-
Idjuček pete akcije podeli-
jve priznanj najboljšim iz-
delovalcem prazničnih voš-
čilnic za leto 2002.
Komisija Jože Žlaus, Tat-
jana Cmok, Tatjana Cvirn in
Tone Vrabl je ob pregledo-
vanju prispelih voščilnic
imela kar težko delo. Mor-
da je bilo letos nekoliko
manj voščilnic, vendar so
bile v povprečju na višjem
jnivoju kot prejšnja leta. Med
jsodelujočimi je bilo manj
Ivrtcev in šol, več pa posa-
meznikov. Voščilnice so bi-
le izdelane v različnih teh-
nikah in opremljene z bolj
ali manj prijetnimi, vendar
večinoma tradicionalnimi
teksti.
Med vrtci smo tokrat na-
gradili šest voščilnic Vrtca
Zarja Celje, enota Iskrica.
Voščilnice so plod otroških
rok pod mentorstvom vzgo-
jiteljic Milene Kosmač in So-
nje Zacirkovnik, avtorica tek-
stov pa je vzgojiteljica Ana
Cesar. Tako smo lahko na
voščilnici 6-letnega Denisa
Arnška prebrali: »Želimo
vam trenutkov sreče v čarob-
nih prazničnih dneh. O mi-
ru, zdravju, veselju naj še-
peče novo leto v drobnih, pri-
jaznih stvareh. Otroci in
odrasli iz Vrtca Zarja Celje,
enota Iskrica.«
Med šolami je OŠ Vojnik
poslala kolekcijo 30 voščil-
nic, opremljenih s teksti in
ročno izdelanimi miniatur-
nimi izdelki iz gUne. V eni
izmed poslanih voščilnic so
preprosto zapisali: »Z roko
v roki lažje bo šlo, življenje
bo lepše in lepše vsem bo!
Lepe in blagoslovljene praz-
nike vam želimo učenci OŠ
Vojnik.«
Med družinami je znova
presenetila družina Majcen
iz Zadobrove pri Škofji va-
si, ki redno sodeluje na na-
tečaju in je tudi že bila med
nagrajenci. Urška, Sabina in
Nina so se res potrudile in
izdelale trinajst prijetnih, tu-
di duhovitih voščilnic. Sabina
Majcen je voščilnico z ostanki
blaga in našitimi novoletni-
nii simboli opremila s tek-
stom: »Merimo, režemo, kr-
Pamo in krojimo, da bi bili
brezhibni, si cesto želimo,
^soda pa vendarle škarje v
rokah drži in vsakomur dru-
gačno življenje kroji! Nam
^ivanka včasih gladko drsi.
a drugič bode in nas skeli.
Da bi platno vsak svoje kar
najlepše sešili, bomo v letu
2002 prav iz srca vam vošči-
li!«
Ker po kakovosti izdelanih
voščilnic posameznikov ni
nihče posebej izstopal, se je
komisija odločila, da bo le-
tos podelila pet enakovred-
nih priznanj. Prejeli so jih:
Natalija Jager s Straže na
gori pri Dramljah, Vladka
Lajh iz Celja z imenitno iz-
delanimi voščilnicami iz zla-
tih nitk, Gizela Fidler - Lor-
bek iz Dobriše vasi pri Pe-
trovčah, ki je skvačkala
smrečico z drobnimi okra-
ski in jo opremila s pisanim
trakom in zlato vrvico. Štiri
voščilnice smrečice iz papirja
je poslala Bernarda Obre-
za s Ponikve, med nagrajen-
ci pa je tudi Janko Selič iz
Doma Nine Pokorn na Gr-
movju, ki je ročno izdelano
voščilnico opremil s pesmi-
co ter tekstom: »Pošiljam vam
voščilnico, ki sem jo izdelal
iz odpadnega papirja, ki sem
ga dobil pri tiskarjih in tako
ponovno koristno uporabil.
Na novo oživljenem papirju
dodam kakšno suho cvetico,
ostanke kave, čajev in podob-
no, predvsem pa so moje voš-
čilnice brez kemičnih dodat-
kov. Zato sem svoje voščil-
nice poimenoval Poskrbimo
za naravo - ohranimo jo zdra-
vo!«
Podrobneje bomo nagra-
jence predstavili v naslednji
številki Novega tednika.
TV
Komisija je izbirala najlepše izdelke.
VeČina nepravilnih
odgovorov
v mini kvizu ob objavljenem prvem ku-
ponu za sodelovanje na 30. izletu 100 kmeč-
kih žensk na morje, sodelujoči niso imeH
sreče, saj so nam poslali 55 dopisnic, med
katerimi jih je bilo kar 42 z nepravilnimi
odgovori.
Pravilni odgovor se je glasil, da so bili
osrednji glasbeni gostje člani ansambla
Okrogli muzikanti iz Laškega!Izžrebali smo
prvo potnico za sodelovanje na jubilejnem
30. izletu, ki bo 22. in 23. marca, to pa je
Bernarda Dimec, Dol - Suha 13, Rečica
ob Savinji.
Sicer pa zbirajte kupone s številkami od
1 do 4, ki jih je treba nalepiti na dopisnico
in pripisati točne podatke. Če vam bo manj-
kala ena izmed omenjenih številk, jo boste
lahko nadomestili z rezervnim kuponom,
ki bo izšel zadnji.
TV
Št. 3-17. januar 2002
26
GLASBA
lUlladi izkoristili večer
Celjski Plesni forum je
minuli petek v okviru svo-
jih »Večerov z« predstavil
dve mladi mestni skupini.
Carpe diem so potonili v vo-
de jazza in funka, zadnji a
ne zadnji Last pa so se loti-
li popa in ročka.
Carpe diem sestavljajo Črt
Cene (sax, alt), Rok Drobež
(kitara), Matej Javoršek (bob-
ni) , Aleš Kolar (bas), Jure Ko-
lar (sax, tenor) in Boštjan
Meh (vokal).V Last pa so se
zbrali Vasja Bajde (kitara),
Boštjan Korošec (vokal), Mar-
ko Paher (bobni). Samo Pe-
čar (bas) in Ivan Mijačevič
(klaviature).
Carpe diem
Last
jj^KSPRES EKSPRES
Največje presenečenje le-
tošnje podelitve glasbenih na-
grad grammy, ki bo 27. av-
gusta v Los Angelesu, je za-
gotovo pevka India Arie.
Mlada R&B diva je za marca
objavljeni LP prvenec »Acu-
stic Soul« in single »Video«
zbrala kar sedem nominacij,
med njimi tudi tri najbolj
prestižne - za album leta, pe-
sem leta in posnetek leta.
Film »Crossroads«, v kate-
rem je zaigrala tudi 20-letna
devica Britney Spears, bo
evropsko premiero doživel v
soboto, le dan pred začetkom
znamenite glasbene konfe-
rence MIDEM v francoskem
letovišču Cannes. Na isti dan
bodo tam podeljevali tudi na-
grade NRJ Music Avvards, kjer
bo poleg Robbiea William-
sa, Kylie Minogue, Geri Hal-
livvell in Dido nastopila tudi
Britney.
V videospotu za nov, dru-
gi single »Escape« z istoimen-
skega aktualnega albuma
Enriquea Iglesiasa, bo na-
stopila ruska teniška zvezd-
nica Anna Kournikova. Enri-
que je sicer znan po tem, da
v svoje video clipe rad pova-
bi znane osebnosti iz sveta
športa in show-businessa - v
prejšnjem spotu za skladbo
»Hero« je npr. igrala igralka
in pevka Jennifer Love He-
witt.
Bryan McFadden iz najpo-
pularnejšega irskega boy-ben-
da Westlife se je poročil z bivšo
članico najstniške atrakcije
Atomic Kitten Kerry Katona.
Od mrtvih obujeni Pop de-
sign s pesmijo »Polnoč« na-
povedujejo skorajšnji izid že
sedemnajstega LP-ja.
S četrtega albuma vse po-
pularnejših Zablujena gene-
racija se bo po vseslovenskih
uspešnicah »Pozitiv vabrej-
šan« in »Superboy« na single
in video formatu kmalu znaš-
la še pesem »Sonce nabija«.
Pri založbi Nika bo te dni
izšel novi album »Axis« ene
izmed redkih domačih sku-
pin, ki je uspela tudi v tuji-
ni. Gre seveda za primorsko-
kraško navezo Tera Mysti-
ca, ki je v preteklih dveh le-
tih posnela ducat kreacij, v
katerih se tradicionalna mo-
tivi istrske godbe prepletajo
s sodobnimi glasbenimi izra-
zi. Pri snemanju skladb je se-
demčlanski zasedbi - med te-
mi je tudi Tinkara Kovač -
pomagalo še nekaj gostujo-
čih glasbenikov.
Darja Švajger bo 21. ja-
nuarja v Cankarjevemu do-
mu ob asistenci Big Banda in
Simfoničnega orkestra RTV
Slovenija na svojem prvem
velikem samostojnem kon-
certu poleg skladb z aktual-
nega albuma »Plameni« pre-
pevala še šansone, jazz stan-
darde in znane teme iz mu-
sicalov. SŠ
NAPOVED
SliYAM: petek, 18. januar-
ja, 22.15, Izštekani/Val 20)
Dobro leto dni je od nj
hovega odličnega prvenc
Stojala za prah. Primeren tn
nutek, da bo z godali, saksc
fonom. Klavirjem, tolkali i
v povsem novih aranžmaji
zaživel v povsem novi pod(
bi. Shyam, kot jih še ne po2
nate.
petek, 9. februarja, 22.OC
VELENJE/MC
HAILENSTEIN: petek, U
januar, ob 22. uri, CELJl
KUD Underground
Polzelski postpankerji bc
do predstavili svoj prvene
Držmo skup v eminentni
družbi Petra Lovšina in Jimm-
ya Raste. ^
Avdicija za mlade talente
Začenja se šesti Full Cool Demo Top Radia Celje
Zajadrali smo v šesto le-
to Full Cool Demo Topa. Tudi
letos bomo enkrat mesečno
na Radiu Celje pripravljali
to rubriko, v okviru katere
se predstavljajo mladi glas-
beni talenti. Mladim omo-
gočamo prvi glasbeni po-
snetek najljubše skladbe, pr-
vo srečanje z glasbenim stu-
diem, predstavitev v otroš-
ki oddaji Full Cool, predsta-
vitev na odru.
Brezplačno priložnost lah-
ko izkoristijo mladi glasbe-
niki, stari do 18 let. Potreb-
no je le zbrati pogum in priti
na avdicijo za mlade glasbe-
ne talente, ki bo 29. januar-
ja ob 17. uri na Radiu Celje.
Predhodne prijave niso po-
trebne.
Včeraj so se v rubriki Full
Cool Demo Top predstavile
Jasmina Planine, Mojca Ram-
šak in Adela Doberšek. Ja-
smina je v oddaji sodelovala
že leta 1998 s skladbo Lahko
noč Piran, letos pa se je od-
ločila, da se znova prijavi in
predstavi s skladbo Vzemi mo-
jo dlan. Pravi, da se je za po-
novni poizkus odločila zato,
ker ji je ta oddaja zelo všeč
in ker rada poje.
Mojca je v minulem letu
na javni finalni oddaji Full
Cool Demo Topu skupaj s
prijateljem Danijem osvoji-
la drugo mesto. Za nagrado
je dobila potovanje na Du-
naj, kjer je zelo uživala. Na-
grada je bila zanjo velika
spodbuda, da se prijavi letos
kar sama. Tokrat je Mojca v
glasbenem ateljeju Coda po-
snela skladbo Tinkare Kovač
Most.
Adela po tihem upa, da
bo nekoč lahko vstopila na
glasbeno pot in dosegla ti-
sto, kar si želi. Prvi korak
je naredila prav v oddaji
Cool na Radiu Celje. Upa,
da vas je navdušila s sklad-
bo Le s teboj.
Glasujte in pomagajte de-
kletom do zmage. Tako se
namreč lahko uvrstijo v fi-
nale, konec leta pa bo nekaj
finalistov izbrala tudi stro-
kovna komisija. O oddaji in
prireditvi Fuh Cool Demo
Top si lahko preberete tudi
na naši spletni strani wvvw.nt-
rc.si. Vaše kupončke priča-
kujemo na naslovu: Novi
tednik & Radio Celje, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, s pri-
pisom - za Full Cool Demo
Top.
SIMONA BRGLEZ
Pivovarna Laško vabi k sodelovanju urejena,
prepričljiva, komunikativna in samozavestna dekleta,
za sodelovanje v dinamičnih dogodkih Pivovarne
Laško, ki zahtevajo natančnost, iznajdljivost in
prilagodljivost.
Pivovarna Laško nudi občasno pogodbeno delo v letu
2002, vendar se morate sami odločiti ali boste
izkoristili priložnost in postali članica dinamične
ekipe Pivovarne Laško.
Če menite, da ste primerni za omenjeno delo, se
čimprej javite na razpis in lastoročno napišite vlogo
ali se javite po telefonu (služba ekonomske
propagande - 03 734 83 16). Po internem
izobraževanju in uspešno opravljenem preizkusu,
boste postale hostese Pivovarne Laško. Rok prijav je
do 30. 1.2002
Pivovarna Laško d.d.
Služba EP
Trubarjeva 28
3270 Laško
20 VROČIH RC
TUJA LESTVICA
^3-17. januar 2002
glasba
27
Prihaja ansambel
Primoža Založnika
v množici odličnih in
obetajočih mladih ansamb-
lov na Celjskem se vse bolj
yveljavlja tudi glasbena
gkupina Primoža Založni-
l;a iz Vitanja. Ansambel si-
cer obstoja že štiri leta, v
sedanji zasedbi, ko dela za-
res, pa dve leti.
Ansambel Založnik se je
večkrat uspešno predstavil na
reviji v okviru Holcerije v Vi-
tanju, lani pa je z uspehom
nastopil tudi na Pokaži kaj
znaš v Dobju ter na festiva-
lu v Cerkvenjaku. Koncem
leta je ansambel igral na raz-
ličnih prireditvah, kjer so po-
slušalci spraševali po kaseti
dobrih glasbenikov. Vodja
Primož Založnik je pove-
dal, da se prav zdaj priprav-1
Ijajo na odhod v studio, kjer;
bodo napravili prve posnet-i
ke. Vsa leta so si nabirali dra-?
gocene izkušnje, zdaj pa mi-|
slijo, da so toliko priprav-j
Ijeni, da lahko kaj dobrega
tudi posnamejo. V skupini
poleg vodje harmonikarja
Primoža Založnika igrajo ki-
tarist Roman Rošer, barito-
nist Aleš Švab in pevka Maja
Rošer.
S prvimi posnetki se bodo
odpravili tudi na festivale. Ra-
di bi nastopili na Vurberku
pa Števerjanu in morda tudi
na Graški gori. Seveda se bodo
odpravili tudi na radijske po-
staje, da jih bodo poslušalci
slišali, kako igrajo. Z njimi
dela kot mentor Damjan Ko-
larič, odlični glasbenik v an-
samblu Ekart, snemali pa naj
bi nikjer drugje kot v Avse-
nikovem studiu v Begunjah
na Gorenjskem! Vse to je po-
rok, da nas bodo Založniki
do poletja ali najkasneje je-
seni presenetili s prvo kase-
to prijetnih melodij. Ansam-
bel Primoža Založnika naj-
raje igra skladbe Miheliča,
Mladih Dolenjcev, Bohorča
pa tudi Avsenika, kmalu pa
bodo v program vključili tu-
di svoje melodije.
TV
Citrarji na
prvenstvu
Slovenije
Citrarsko društvo Slove-
nije, ki ima sedež v Vele-
nju in ga vodi odlični ci-
trar in violinist ter prizna-
ni glasbenik Peter Napret
s Sedraža nad Rimskimi
toplicami, je decembra pri-
pravilo štiri predtekmova-
nja citrarjev za 5. držav-
no tekmovanje, ki bo 2.
februarja v Brežicah.
Na štirih predtekmova-
njih v Šmarju pri Jelšah, na
Ljubnem, Brežicah in Lo-
gatcu je nastopilo okoli 80
citrarjev, od posameznikov
do kvartetov, zaradi visoke
kvalitete pa se jih je v fina-
le državnega tekmovanja
uvrstilo kar 50! Nastopili
bodo v petih starostnih ka-
tegorijah: l.a do 10 let, Lb
od 10 do 12, 2. od 12 do
H, 3. od 14 do 18 in v 4.
kategoriji nad 18 let. Fina-
liste bodo ocenjevali prof.
Tomaž Habe, prof. lise Ba-
uer - Zvvonar iz Avstrije in
prof. Helena Hartman, edina
Slovenka, ki je diplomira-
la z igranjem na citre v Av-
striji in poučuje ta instru-
ment v Glasbeni šoli v Ro-
gaški Slatini.
Peter Napret pravi: »Vsi
najboljši s petega državne-
ga tekmovanja v Brežicah bo-
do nastopili 17. februarja v
okrogli dvorani Cankarjeve-
ga doma, kjer bodo dobili
tudi priznanja. To nam je us-
pelo že lani. Ponoven nastop
v Cankarjevem domu je ve-
lika podpora nadaljnjemu
Uveljavljanju igranja na ci-
tre, za katerega je še pose-
bej med otroci vedno več za-^
t^imanja.« TV^
Vitezi Ceijsici v Lašicem
Na januarskem koncertu
Avsenikovega abonmaja
polk in valčkov v Kultur-
nem centru Laško bo nocoj
(četrtek, IZ januarja) na-
stopil ansambel Vitezi Celj-
ski z gosti.
Natanko pred letom dni
se je ansambel prav s tem
imenom prvič predstavil na
dobrodelnem koncertu v
Laškem, od takrat dalje pa
je dosegel nekaj izjemnih us-
pehov doma in v tujini. Po-
stal je absolutni zmagova-
lec festivala v Števerjanu in
dobitnik nagrade za debi-
tanta ter zlatega Orfeja na
festivalu Ptuj 2001. Sodelo-
val je tudi na festivalih Slo-
venske polke in valčka ter
narečne popevke v Maribo-
ru. Izdal je prvo kaseto in
zgoščenko z naslovom Poz-
drav Celju. Uspešno je za-
stopal Celje na nekaterih pri-
reditvah v tujini ter skupaj
s skupino Nude igral v sil-
vestrski noči v Celju. Decem-
bra je zmagal v tekmovanju
za naj vižo na Radio Slove-
nija in TV Slovenija ter se
tako uvrstil v zaključno tek-
movanje, ki bo med dvanaj-
stimi mesečnimi zmagovalci
letos decembra.
Vitezi Celjski se bodo v laš-
kem predstavili v treh delih:
s predstavitvijo zgoščenke,
šov programom ter Avseni-
kovimi uspešnicami. Med go-
sti bodo Pevsko društvo upo-
kojencev Celje ter Viki Ašič
st., Zdenko Štrucl, Pavlek
Knez, Andrej Bremec in Vlado
Mlakar. Kot čarodej se bo
predstavil član ansmabla, An-
drej Zeme.
Na februarskem koncertu
iz Avsenikovega abonmaja
polk in valčkov bodo nasto-
pile glasbene skupine iz laš-
ke občine ter kot gostje an-
sambel Toneta Rusa, marca
najboljši Slovenskih 5 na Ra-
dio Celje v letu 2001, aprila
pa se bodo predstavile samo
ženske glasbene skupine. Ta-
ko bo tudi končana osma se-
zona Avsenikovega abonma-
ja polk in valčkov, edina te
vrste v Sloveniji.
TONE VRABL
Glasba ne pozna meja
Moški pevski zbor Lju-
bečna pripravlja prireditev
Glasba ne pozna meja, ki
bo v Kulturnem domu na
Ljubečni v soboto, 2. fe-
bruarja, ob 19. uri.
Predsednik MPZ Ljubečna
Jernej Dobrotinšek je pove-
dal, da želijo s koncertom po-
pestriti kulturno življenje na
Ljubečni, glavno nit pa bo-
do ob domačih pevcih pred-
stavljali narodno zabavni an-
sambh.
- Z dobro glasbo se bodo
predstavili ansambli Frajer-
ji iz Vojnika, Dan in noč iz
Velenja, Vaški veseljaki z
Dobja, Mikola iz Arclina,
Marjan Drofenik s Sladke go-
re, Zeme iz Vojnika, Tremar-
ski dukat z Rečiškimi pevci
iz Tremarij pri Celju, Izvir z
Dobrne, ansambel Francija
Lesjaka, Vitezi Celjski in še
nekateri drugi.
TV
Na l<oncertu na Ljubečni se bo predstavil tudi ansambel Marjana Dro-
fenika s Sladke gore (na sliki od leve Marjan Kavšek, Marjan Drofenik,
Anita Kadenšek, Mitja Drozg in Igor Mijošek), ki je ob koncu lanskega
leta izdal kaseto in CD Pot do prijatelja, na katerem so tudi melodije s
festivalov na Vurberku, Ptuju in Graški gori.
Pesmi iz Martinove fare
Ljudske pevke z Jezerc v Šmartnem v Rožni dolini so
lani izdale prvo kaseto z naslovom »Pesmi iz Martinove
fare«. S tem so olepšale petletnico delovanja skupine, ki
prepeva in ohranja stare ljudske pesmi.
Producent kasete je bil znani glasbenik Albert Zaveršnik,
posnele pa so dvanajst pesmi, ki jih bodo predstavile na
koncertu v soboto, 19. januarja, ob 19. uri v dvorani Kultur-
nega doma v Šmartnem v Rožni dolini. Vodja skupine Da-
rinka Kos je povedala, da so imele pevke v petih letih (prvi
uradni nastop so imele 8. februarja pred petimi leti, op. p.)
veliko nastopov po Sloveniji, nepogrešljive pa so bile tudi
na domačih prireditvah. Prvo kaseto so posnele v studiu
GODA v Celju.
Na koncertu bodo pele Dragica Jezernik, Simona in Fani
Lebič, Darinka Kos, Marija Lebič in Marija Strenčan, gostje
pa bodo ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, Štangarji iz
Šmartna v Rožni dolini, Tina in Katja Anderlič iz Celja, etno
skupina Pit' mi daj z Vrha nad Laškim in odlična harmonikar-
ka Darja Breznik iz Šmartna v Rožni dolini, program pa bo-
sta povezovala Simona Grdina in Aleš Žnidar. TV
75 nastopov terceta
Domima
Tercet Domima s Prevorja je lani zaključil izredno us-
pešno glasbeno sezono, saj je do srede decembra nasto-
pil na 75 prireditvah, ob tem pa so posneli in izdali prvo
zgoščenko in kaseto Mili moj Kozjanski kraj.
Slednji so predstavili na nastopu v Kozjem, ki je po bese-
dah članice terceta Domima Mimice Rezec imenitno uspel:
»Ob res mnogih nastopih smo uspele izdati prvo kaseto in
zgoščenko, na koncertu v Kozjem pa jo je pozdravilo okoli
tisoč obiskovalcev, kar je dokaz, da nas imajo radi.« Po
njenih besedah je bil izredno prijeten tudi nastop na pro-
mociji kasete ansambla Unikat. Nastopile so tudi na tradi-
cionalni decembrski prireditvi v Lesičnem Pod cvetočo dr-
nulo. Po tako uspešnem letu z optimizmom pričakujejo
tudi letošnje glasbene izzive. TONE VRABL
■vrtiljak polk iN
■iM valčkov
Št. 3-17. januar 2002
28
KRONIKA S CELJSKEGA
Pomembneži
izpod rečišice lipe
Kdo so ustanovitelji Fundacije Tavčarjev dvor? - Od direktorja preko ministra do patologa: vsi v znamenju Rečice
Sobota je bila eden po-
membnejših dnevov za Re-
čico ob Savinji. V šolih so
namreč podpisali listino o
ustanovitvi Fundacije Tav-
čarjev dvor.
Gre za dvorec v središču
kraja, ki ga povezujejo s ple-
menitaši Chagere in oglej-
skim patriarhom, ime pa je
dobil po škofu Janezu Tav-
čarju, ki je Rečici, kljub te-
mu, da je tudi v tistih časih
sodila med manjše kraje, po-
delil trške pravice jn nižje
sodstvo. Velika, nadstropna
stavba s sedaj čopasto streho
predstavlja tipičen kmečki
dvor iz 16. stoletja. Med zna-
menitosti sodijo kamnito bi-
forno okno, kamnit vhodni
portal, za novejšimi ometi se
skriva fasadna poslikava, pa
tudi notranjost stavbe je ohra-
nila mnogo prvotnih sestavin.
Tavčarjev dvor sodi med po-
membne zgodnjerenesančne
trške arhitekture, vendar pa
je bil v zadnjem času prepuš-
čen zobu časa.
V želji, da bi se postavili
po robu času ter ohranili dvor,
so člani Turističnega društva
Rečica ob Savinji že dlje ča-
sa sanjali o obnovi in tudi na-
daljnji namembnosti dvora.
Objekt so leta 1987 zaščitili
kot kulturni spomenik, čla-
ni turističnega društva so se
s sedanjim lastnikom Anto-
nom Fiirstom dogovorili za
odkup, obnovo prijavili na
razpis ministrstva za kultu-
ro in minulo soboto ustano-
vili Fundacijo Tavčarjev
dvor. Po predvidevanjih naj
bi letos uredih statično kon-
strukcijo ter menjali okna in
vrata, prihodnje leto pa ob-
novili fasado ter notranjost
objekta. Vsa dela ocenjujejo
na 23 milijonov tolarjev. Pro-
store v dvoru bodo namenili
za potrebe celotne krajevne
skupnosti, predvsem pa naj
bi dvor služil v kulturne in
turistične namene.
Ustanovitelji s
koreninami
v Sloveniji se v zadnjem
času po besedah notarke, ki
je vodila postopek, Škofje-
ločanke Branke Braniselj, us-
tanavlja vse več fundacij za
zaščito kulturnih spomeni-
kov ali v dobrodelne name-
ne. Druge, predvsem tu mi-
sli zasebne oblike, še niso do-
voljene. Naloge fundacije ozi-
roma ustanove so predvsem
pomoč pri zbiranju potreb-
nega denarja, pa tudi vode-
nje postopkov pri obnovi kul-
turnega spomenika, v tem
primeru Tavčarjevega dvora.
Upravo fundacije bo vodi-
la Vida Orlovič, predsedni-
ca in duša rečiškega turistič-
nega društva. Vida izhaja iz
večje družine v Spodnji Re-
čici, na domačem domu pa
so že davno znali spoštovati
in negovati stare običaje ter
zgornjesavinjske posebnosti.
Ljubezen do kulturne dediš-
čine Vida prenaša tudi na dru-
ge člane turističnega društva,
ki pripravlja številne odmev-
ne prireditve. Vidin brat je
tudi lastnik enega redkih mli-
nov, Brinečevega kmečkega
mlina, najmlajši brat pa je
predsednik rečiškega sveta
krajevne skupnosti Peter Ko-
lenc. Z Rečico so povezani
tudi drugi fundatorji: seda-
nji lastnik dvora Anton Fiirst
se zaveda pomena kulturne-
ga spomenika, zato je tudi
pristopil k fundaciji. Sam z
družino živi v neposredni bli-
žini dvora.
Pravi Rečičan z dušo in sr-
cem je tudi »krivec« za usta-
novitev fundacije prof. dr.
Anton Dolenc, nekdanji
predstojnik katedre za sod-
no medicino in še marsikaj
bi se našlo med njegovimi na-
zivi, leta v pokoju pa preživ-
lja za slikarskim stojalom.
Njegovi spomini na Rečico
so strnjeni med mladostne sa-
nje in denarno stisko, ker pa
mu je bilo življenje dobesed-
no podarjeno, se je odločil,
da bo tudi sam življenje raz-
dajal v največji možni meri.
Zanimiv in iskriv sogovornik,
ki sicer živi v Ljubljani, ven-
dar se z družino zelo rad vrača
v obnovljeno hišo na Cegun-
cah, je rečiški novozgrajeni
šoli podaril preko sto likov-
nih del. Svoje spomine na
mladostna leta je podrobne-
je obudil kot gost čitalniške-
ga večera, ki ga že več let pri-
rejajo člani TD. Na sobotno
slavje na Rečici se je Dolenc
pripeljal z Ivanom Dolničar-
jem, predsednikom sloven-
ske borčevske organizacije.
Med zbranimi je bilo slišati,
da na poti v taksiju zagotovo
ni bilo dolgočasno. Dolničar
je eden redkih fundatorjev,
ki ni Rečičan - je pa tržanka
njegova žena Ivica. Njun
dom, kamor Dolničarjevi
pridejo proti koncu maja, ko
do jeseni zaklenejo vrata sta-
novanja v Ljubljani, je prvi
sosed Tavčarjevega dvora. Tu-
di Dolničarjeva hčerka Eva,
zdravnica v Žalcu, pogosto
obiskuje mamin rojstni kraj.
Na čitalniškem večeru je
pred leti obujal spomine na
mlada leta, preživeta pod li-
po na trgu, tudi Anton Turn-
šek, direktor laške pivovar-
ne. Iz mladostnih dni je se-
danji direktor natresel obilo
lepih spominov, vezi z doma-
čim krajem pa še vedno ohra-
nja preko številnih prijateljev.
Še en gost, ki je že obujal spo-
mine na Rečico, se je vpisal
med ustanovitelje fundacije:
Jože Jeraj, nekdanji general-
ni konzul, ki tudi v pokoju
aktivno sodeluje v slovenski
pohtiki. Tudi on se z nostal-
gijo spominja časov, ko je Re-
čica živela drugačno življe-
nje. Sicer se Jeraj pogosto vra-
ča v rodni kraj, na domači-
jo, ki je dober lučaj oddalje-
na od dvora. Ena boljših anek-
dot v TD je iz leta 1996, ko
so rečiški turisti v Celovcu
postavljali razstavo Pozimi
pa rožice ne cveto. Jeraj je
goste sprejel že na slovenski
meji, kjer si je zaskrbljeno
ogledoval delovna oblačila
članov TD in potihem pov-
prašal, če vedo, da gredo v
Celovec... No, pet minut pred
uradnim začetkom slavja na
konzulatu si je tudi Jeraj po-
šteno oddahnil, ko je zagle-
dal, da so »turisti« poštirka-
ni, kot se le da.
Ustanovitev fundacije je bi-
la najprej napovedana za 17
uro, vendar so slovesnost za-
radi obveznosti - koga dru-
gega kot ministra Jakoba
Presečnika prestavili. Mini-
ster Presečnik, nekdaj je žu-
panoval tudi Rečici, si v kra-
ju s svojim delom pridobiva
vse več privržencev. Takoj po
podpisu ustanovitvenega ak-
ta se je Jaka, kakor so ga sko-
raj brez izjeme klicali vsi pri-
sotni, (brez šoferja) odpeljal
v Postojno. Minister, po ro-
du iz Lenarta pri Gornjem
Gradu, sedaj živi v Mozirju,
kjer se je že naslednji dan,
torej v nedeljo, kot član ude-
ležil srečanja čebelarjev.
Med fundatorje se je vpi-
sal tudi mozirski župan Jo-
že Kramer, ki z ženo, zdrav-
nico in direktorico Zgornje-
savinjskega zdravstvenega do-
ma Ido ter štirimi otroci živi
v enem od rečiških zaselkov,
Varpoljah, kjer je zraslo pre-
cej družinskih hiš. Kramer iz-
haja iz Spodnje Savinjske do-
line, iz Založke Gorce , kjer
brat nadaljuje družinsko
hmeljarsko tradicijo.
V
pričakovanju
naslednjega
slavja
Rečiško osnovno šolo, ki
letos nosi laskavi naslov naj-
lepše urejene slovenske šo-
le, vodi ravnateljica Vlasta
Poličnik, prav tako domačin-
ka, ki živi v Šentjanžu in ki
redno sodeluje pri priredi-
tvah TD. Da imajo v šoli ve-
liko pokazati in povedati, je
prepričana rečiška ravnate-
ljica. Tudi zato je šola Reči-
čanom v največji ponos. Med
gosti na sobotni prireditvi so
bili še malteški vitez, prav ta-
ko Rečičan Jožef Ciraj, ki je
prejšnji dan tudi uradno ii
zelo bučno proslavil rojstv(
četrtega otroka, hčerke Viti
Marte, ki šteje 5 mesecev. Šo
botno prireditev sta obogJ
tili solopevki Lidija Krefl il
Jelka Juvan z mentorico Kat
jo Gruber, vse tri pa bodo i
Ljubljani konec januarja n|
posebni prireditvi, ki jo pri
pravljajo v Fundaciji Ana
predstavljale nazarsko glas
beno šolo. Slavja se je udf
ležil tudi Josip Jesih, usta
novitelj Fundacije Ana, li
skrbi za štipendiranje dija
kov. Na Rečico je prišla tuc
Anka Aškerc iz Zavoda z
varstvo naravne in kultura
dediščine, pa predsednikih
ristične zveze Slovenije di
Marijan Rožič, akademsk
slikarka Terezija Bastelj il
mnogi drugi gostje.
Ker je navada, da se o
rojstnih dnevih podari dal
lo, je notarka Branisljeva fui
daciji in Rečičanom podal
la torto, ki so jo gostje z uŽi
kom pojedli. Kot so si z uŽi
kom najprej ogledali, nato p
tudi poskusili zgornjesaviii
ske dobrote, ki jih, kadar
organizator rečiško TD, n
koli ne manjka. Veliko zaslD
za to ima Nina Cajner, k>
harica v rečiški šoli, ki se,
tokrat izkazala s kuhanii
zgornjesavinjskim želodceil
govejim jezikom in klobasi
mi, na mizah je bila paštet
različne solate ter seveda si
dice. Med gosti je bilo sUša
ugibanja, kakšno slavje \>
do člani TD pripravili takra
ko bodo obnovljenemu Ta^
čarjevu dvoru dokončn
vdahnili dušo in ga tudi urai
no predali namenu...
URŠKA SELIŠNI
Ustanovitelji Fundacije Tavčarjev dvorec: (z leve) Jože Kramer, Jakob Presečnik, Jože Jeraj, Vida Orlovič, Anton Fiirst, Ivan Delničar, Anton
Turnšek in Anton Dolenc - brez funkcij, saj so se na Rečici zbrali zato, ker so v kraju njihove korenine.
Vinko Jeraj iz turističnega društva, notarka Branka Braniselj in ravnateljica Vlasta Poličnik.
Št. 3 - 17. januar 2002
Noetova
barka
živalski vrt v San Diegu ohranja ogrožene živalske vrste
»Tišina ljudje, tišina,« je
sloki črnec polglasno miril
nepregledno človeško kačo,
ki je vijugala med železni-
mi ograjami. Ni pomagalo,
pred stekleno steno se je
skotil pritajen vihar. Valo-
vanje se je razširilo in z bli-
skovito naglico zanihalo tu-
di zadnjega v vrsti.
»Poglejte, poglejte,« je mo-
derator zarotniško šepetal v
mikrofon in kazal proti pro-
zorni zavesi. Tudi sam sem
zabodel oči v zeleno temo na
drugi strani nevidne pregra-
de. Razburkano morje člo-
veških glav je ječalo in vzdi-
ihovalo.
'' Čokata bela gospa v rjavem
telovniku se je ležerno vzdig-
nila in odracala do majhne-
ga bazenčka. Njen mož se ni
pustil motiti. Udobno je se-
del v gostem zelenem gaju in
počasi obiral bambusove vr-
šičke.
Par, ki ga je množica nav-
dušeno opazovala, je bil ne-
kaj posebnega. Pripadal je
redki vrsti medvedov velikih
pand, ki jim v naravnem oko-
lju Kitajske grozi izumrtje.
V divjini jih je le še tisoč. Za
ponazoritev števila njihovih
predstavnikov, ki živijo v ži-
valskih vrtovih severne ze-
meljske poloble pa zadošča-
jo že prsti obeh rok.
Zavist
dvonožcev
Na vrhu brega kanjona, ki
razpolavlja živalski vrt me-
sta San Diego, je bila slika
drugačna. Obiskovalcev je
bilo neprimerno manj kot
pri pandah na dnu kanjona.
Zelo glasen pa je bil prebi-
valec ene izmed obor. Pra-
stari oklepnik, velikanski
želvji samec, se je stoje na
zadnjih nogah narinil na
želvo. Skoraj minuto na-
tančno so si sledili treski ok-
lepa na oklep, vsakemu iz-
med njih pa je bil pripet gla-
sen stok samca. Iztegnjen
želvakov vrat je pričal o ne-
popisnih užitkih.
Čez debele pol ure sem
prišel iz zaprtega vivarija z
ugledno zbirko svetovnih
strupenjač, zemlja pa je še
vedno trepetala v ritmu mi-
nutnih udarcev. V zraku sem
zavohal zeleno zavist. Žel-
va, ki ni prišla na svoj ra-
čun, se je zaletavala v za-
ljubljeni par, prav tako pa
so ju z kislim nasmeškom
in zavistjo opazovali dvo-
nožci.
Med obema dogodkoma je
minilo nekaj ur in desetina
prehojenih kilometrov. Žival-
ski vrt se nahaja v osrčju par-
ka Balboa, ki se ponaša z več
kot deset tisoč drevesi in rast-
linami z vsega sveta. Dragulj
v dragulju se razteza na
ogromni površini. Petičnej-
šemu opazovalcu so pri pre-
magovanju razdalj v pomoč
avtobus, žičniška gondola in
tekoče stopnice. Tehnološki
pripomočki mu prihranijo na
stotine znoj nih kapelj, zara-
di njihovih lastnosti pa mu
marsikaj uide. Pešačenje ima
številne prednosti. Človeku
pribUžuje dogodke z njemu
na kožo pisano hitrostjo, hi-
tro se ga da ustaviti, pa še za-
stonj je.
Svetovna
ženitvena
posredovainic^a
živalski vrt mesta San Die-
go je svet v malem. Arabska
puščava meji na azijski de-
ževni gozd, ki se spogleduje
z afriškim višavjem. Dva ko-
raka stran domuje v severnem
ledenem morju beli med-
ved. ... Poleg standardnega iz-
bora živali ima zavidljivo
zbirko predstavnikov ogro-
ženih živalskih vrst. Okvire
odlične menažarije, razkazo-
valnice živali, ki so jih poz-
nali že stari Egipčani, je že
davno prerasel. V njegovih ne-
drih deluje CRES - center za
produciranje ogroženih
vrst.Vzhodnoindijski leo-
pard, gorila, orangutan, beh
nosorog je le nekaj imen ži-
vali, ki jim v centru poma-
gajo preživeti. V živalskem
vrtu se je v ujetništvu zvalil
prvi kalifornijski kondor. Do-
godek brez primere, kajti ži-
vih je samo še trideset pred-
stavnikov njegove vrste. Na
center se obračajo posamez-
niki, pa tudi države. CRES je
v kitajski del puščave Gobi
povrnil v naravi izumrle divje
konje. Prav tako se je z nji-
hovo pomočjo v puščave
Omana, Jordanije, Izraela in
Saudske Arabije vrnila arab-
ska antilopa. Veseli dogod-
ki, ki pa imajo za seboj leta
in leta skritega in predanega
znanstvenega dela.
K organizaciji CRES pa so
pristopili tudi drugi veliki
živalski vrtovi. »Svetovna že-
nitvena posredovalnica« iš-
če za ogrožene predstavni-
ke živalskih vrst ustrezne
partnerje. S sledenjem DNK
izloča bližnje sorodstvene
vezi in s tem možnost gen-
skih okvar.
Ledeni živalski vrt San Die-
ga pa že meji na znanstveno
fantastiko. V njem čakajo na
čudež življenja spermiji, jaj-
čeca in kožne celice več kot
tristo ogroženih živalskih
vrst. Mladiči spočeti v epru-
veti, ki so jih donosile mate-
re sorodnih vrst, so že žive-
ča stvarnost.
Dosežke v osrčju gozda Bal-
boa omogoča podpora uni-
verz in znanstvenih ustanov
mesta San Diego. Na področ-
jih medicine, biologije in ge-
netike segajo mestne kotil-
nice znanja v svetovni vrh.
S številom in predvsem
z svojimi dejanji smo ljudje
največja grožnja drugačne-
rnu življenju na zemlji. Le-
deni živalski vrtovi po sve-
tu se zato zdijo svojevrst-
ne Noetove barke na raz-
burkanem človeškem ocea-
nu, ki čakajo na naše izu-
miranje.
JANEZ JAKLIČ
Okapi je redka žival, podobna žirafi, pa tudi zebri, ki živi v deževnem gozdu Zaira.
Surikat je družabna žival afriških
^avan, ki ljubi sonce. V filmski svet
je stopil z risanko Levji kralj.
Št. 3-17. januar 2002
30
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Mačke in
miši se
igrajo z
milijoni
Zavajajoče in netočne trdi-
tve v članku z gornjim naslo-
vom, objavljenem v Novem
tedniku 3. januarja, mi nare-
kujejo, da zaradi pravice jav-
nosti, da je objektivno obveš-
čena zapišem odgovor, pa če-
prav zaradi omejitve prostora
v časopisu v skrajšani obliki,
kot sem ga prvotno pripravila.
Stanovanjski sklad Šmarje
pri Jelšah je bil ustanovljen
na osnovi Odloka v letu '94
in je deloval za območje 5 ob-
čin UE Šmarje pri Jelšah. Gle-
de na to, da je na tem območ-
ju kasneje nastala še občina
Bistrica/S je bil koncem leta
'99 sprejet nov odlok, ki je
med drugim uredil tudi novo
zastopanost občin v upravnem
odboru sklada tako, da so člani
UO bili župani občin ustano-
viteljic. Predsednik UO je bil
župan občine Šmarje pri Jel-
šah. Z nepremičninami Sklad
ni nikoli prosto razpolagal.
Letni programi, finančni na-
črti, zaključni računi so bili
pripravljeni po občinah, spre-
jeti na UO ter občinskih sve-
tih. Vsaka občina je vedela ko-
liko njenih sredstev je na skla-
du, ta sredstva je lahko lik-
vidnostno uporabljala, pro-
gram gradnje, nakupa, preno-
ve in vzdrževanja se je izvajal
v sodelovanju z občinami. Vsa
leta poslovanja s strani občin
na delo in poslovanje sklada,
ni bilo pripomb. V zvezi z
reorganizacijo nam je obči-
na Šmarje pri Jelšah kot se-
dežna občina posredovala pri-
poročilo Ministrstva glede iz-
vajanja Zakona o javnih skla-
dih z datumom 26. 10. 2000.
Predpogoj za ustanovitev Jav-
nega sklada je, da občine opra-
vijo delitveno bilanco do 30.
3. 2001 in ne zadošča, če je
premoženje razdeljeno samo
za stanovansko gospodarstvo.
Ta predpogoj pa v primeru vseh
občin ustanoviteljic sklada ni
bil izpolnjen. Ker do konca
leta 2000 v istem dopisu ob-
ljubljenih vzorcev ustanovi-
tvene dokumentacije nismo
prejeli, smo v januarju 2001
sami pripravili potrebne ak-
te za reorganizacijo, za kate-
ro menimo, da je za naše po-
goje najbolj racionalna, pred-
log reorganizacije je obravna-
val in sprejel UO sklada 12.
2. 2001 in je bil posredovan
občinskim svetom. Od 6 ob-
čin je edino občina Šmarje pri
Jelšah predlagano obliko or-
ganizacije zavrnila niti ni ka-
sneje predlagala nobene dru-
ge oblike skupnega delovanja
na stanovanjskem področju.
Ob zaprtju ŽR sklada 17. 4.
2001 je sklad izdelal zaključ-
ni račun in ga pravočasno pred-
ložil Agenciji za plačilni pro-
met. Poslovanje stanovanje-
skega gospodarstva se zaradi
statusne spremembe ni moglo
in smelo ustaviti. Kljub nere-
šeni organiziranosti je tekoče
poslovanje moralo potekati na-
prej (obračunavati najemnine.
kupone, obratovalne stroške,
zaključiti investicijo v Rogat-
cu, poravnavati anuitete...).
Občine so 30.3.2001 na svo-
je žiro račune prejele sredstva
po zaključnem računu za 1.
2000. V okviru programskih
možnosti se je poslovanje po-
stopno prenašalo na občine in
se s sredstvi najemnin preda-
lo tudi lastnikom kadrovskih
stanovanj ter St4novanjskemu
skladu SPIZ. Poslovanje po ob-
činah od 1.1. do IZ 4. prihod-
ki - odhodki je bilo obravna-
vano na kolegiju županov 15.
6.2001. Ob zaključevanju po-
slovanja za občine v prehod-
nem obdobju smo izdelali de-
litveno bilanco na dan 1. 10.
2001. Ob zaključevanju poslo-
vanja za občine v prehodnem
obdobju smo izdelali delitve-
no bilanco na dan 1. 10. 2001.
Z osnutkom sklepa o delitvi
se ni strinjal občinski svet ob-
čine Šmarje pri Jelšah, ker ni
bil izdelan na dan IZ 4. 2001,
ko je bil zaprt ŽR sklada. S
sklepom občinskega sveta ob-
čine Šmarje pri Jelšah kot ene
od ustanoviteljic so bile sez-
nanjene vse občine soustano-
viteljice.
Na podlagi sklepa občin-
skega sveta občine Šmarje pri
Jelšah je bilo gradivo o deli-
tvi premoženja dopolnjeno
z delitvijo vseh postavk bi-
lance stanja na dan IZ 4.2001,
ko je bil ukinjen žiro račun
Sklada. Kot je bilo dogovor-
jeno na kolegiju županov 13.
11. 2001, je bilo gradivo po-
sredovano najprej Občini Ro-
gaška Slatina (23. 11. 2001)
za sejo sveta 28. 11. 2001.
Ker so občinski sveti spre-
jeli različne sklepe o usodi
apartmaja na Rogli in jih do
23.11.2001 ni bilo možno us-
kladiti, je gradivo delitvene bi-
lance na dan IZ 4. 2001 Obči-
na Rogaška Slatina umaknila
z dnevnega reda. Zaradi raz-
ličnih stališč občinskih svetov
do usode apartmaja na Rogli
bo predlog delitve premože-
nja Stanovanjskega sklada na
dan IZ 4 2001 dopolnjen, saj
se je po obravnavi še na ob-
činskem svetu v Podčetrtku,
katerega sklep smo prejeli 2Z
12. 2001, več kot polovica ob-
čin solastnikov odločila za od-
prodajo. S to delitvijo bo do
25. 1. 2002 dopolnjen pred-
log delitve premoženja.
Podatek, da je Sklad raz-
polagal z dvemi milijardami
tolarjev ni resen, saj toliko
ne znaša niti knjižna vrednost
občinskih stanovanj. Sklad je
razpolagal na podlagi potr-
ditve letnih načrtov le s pri-
hodki iz naslova najemnin in
kupnin. Priliv sredstev občin-
skega fonda je za leto 2000
bil iz: najemnin 4Z322.720
sit, kupnin neto 11.029.381
sit, najemnine Aškerčev trg
11 11.702.314 sit.
Primerjava stroškov za
opravljanje strokovnih nalog
ni realna, saj ne vsebuje stroš-
kov upravljanja s stanovanji,
ki naj bi jih odslej opravljal
zunanji izvajalec.
Očitek, da niso vedeU kam
prenesti sredstva po ukinitvi
žiro računa Sklada ne drži,
saj je sedežna občina Šmar-
je pri Jelšah odprla podpar-
tijo računa, na katero so se
prenesla sredstva iz ukinje-
nega žiro računa Sklada.
Prav tako ne drži navedba,
da je ob zaprtju podpartije ži-
ro računa pri občini Šmarje
pri Jelšah zaradi prehoda na
transakcijski račun, občino
Šmarje pri Jelšah začudila ugo-
tovitev, da na podpartiji ni os-
talo nič denarja. Denar, ki je
bil na podpartiji je bil ravno
na podlagi naročila župana ob-
čine Šmarje pri Jelšah g. Jože-
ta Čakša, da je potrebno pod-
partijo izprazniti do odprtja
transakcij skega računa, sklad-
no z dogovorom kolegija žu-
panov z dne 13. U. 2001, na-
kazan Slovenski odškodninski
družbi d.d. v Ljubljani za po-
ravnavo obveznosti bivše ob-
čine Šmarje pri Jelšah.
JOŽICA HABJAN, univ.
dipl. ekon.
Aimin dom
v gostilni?
V članku g. A. M. Sedlar-
jeve o problematiki Doma Al-
me Karlin na Svetini je, upam,
da pomotoma, izpadla po-
membna malenkost. V Pokra-
jinskem muzeju Celje, kjer
sem zaposlen od leta 1973,
sem s prihodom v ta muzej
prevzel tudi skrb za material-
no zapuščino pisateljice, po-
potnice in zbirateljice Karli-
nove. Zbirka, ki predstavlja
pomemben dokaz, da so tu-
di Celjani nekoč potovali po
svetu, in to ne samo na Du-
naj ali Beograd, mi je bila ved-
no zelo pri srcu, zato mi ni
vseeno, da se v članku o tej
problematiki niti ne omenja,
kakor da je ni in da jo bo po-
trebno sedaj na novo ustano-
viti ali postaviti.
Daljnega leta 1954, torej
štiri leta po smrti pisateljice
Alme M. KarUn, je muzej od
pokojne Almine prijateljice
Thee Gamelinove prevzel
večji del pisateljičine zapuš-
čine. Zapuščina je bila tedaj
deljena na tri dele. Predmeti
iz zbirke Karlinove so bili dani
v hrambo Pokrajinskemu
muzeju v Celju, kopije do-
kumentov in njenih del te-
danji Študijski knjižnici v Ce-
lju, ostali pisni material, ko-
respondenco in nekaj drob-
nih predmetov pa hrani Na-
rodna in Univerzitetna knjiž-
nica v Ljubljani.
Takrat je moja predhodni-
ca prof. Milena Moškon prev-
zela v hrambo 833 različnih
predmetov, ki jih je Karlino-
va prinesla iz svojega poto-
vanja, preko 500 razglednic,
nekaj fotografij iz različnih
krajev potovanja, akvarelov,
njene perorisbe, herbarij in
nekaj japonskih lesorezov.
Moja predhodnica, takrat ko
je zbirko prevzela, ni imela
sreče, da bi stalno zbirko pos-
večeno Almi M. Karlin tudi
postavila, ker prostori, kjer
naj bi zbirka stala, takrat še
niso bili adaptirani. Leta
1982 smo izpolnili dolg in
zbirko stalno postavili.
Po končani I. svetovni vojni
se je leta 1919 Karlinova iz
študija v Londonu in Stock-
holmu vrnila domov v Celje,
se s prihranjenim denarjem
še istega leta odpravila na svo-
jo devet let dolgo pot okoli
sveta. Iz Trsta je najprej že-
lela odpotovati v Indijo, ker
so ji zaradi čakanja prihran-
ki skoraj pošli, je iz Genove
odplula v Ameriko.
Preko Kanarskih otokov, Tri-
nidada in mimo venezuelske
obale je prispela v Panamo, od
tam je odpotovala v Čile in se
vrnila nazaj v Panamo. Pot jo
je nato vodila v Združene dr-
žave Amerike, ogledala si je
Los Angeles in San Francisco
in odplula na Havaje.
Prvi del poti po Ameriki ji
ni ostal v lepem spominu, saj
se je stalno borila s pomanj-
kanjem denarja, zato imamo
iz tega dela poti v zbirki ohra-
njene le razglednice in nekaj
drobnih spominkov.
Čeprav je nameravala pr-
votno odpotovati na otoke
Oceanije, je s Havajev odpo-
tovala na Japonsko. Bivanje
na Japonskem je bilo najlepši
del njenega potovanja. Zapo-
slila se je na nemški amba-
sadi v Tokiu in si dobro og-
ledala Japonsko. Od tam je
prinesla zelo bogato zbirko
spominov, tudi posodice kra-
šene z lak tehniko in oblači-
la. Zbirko je dopolnila z le-
pim številom razglednic.
S prihranjenim denarjem je
odpotovala v Korejo in na Ki-
tajsko, nato pa z ladjo v For-
mozo. Severni Borneo, Avstra-
lijo in na Novo Zelandijo. S
tega dela poti je nekaj pred-
metov prinesla s Kitajske,
medtem ko imamo o ostalem
delu poti kot dokument le raz-
glednice. Na Novi Zelandiji
jo je navdušila narava, zato
je pridno zbirala različno rast-
linje, koščke lubja, semena
itd. V herbarij je poleg listov
rastlin zapisovala tudi svoje
opazke. Na poti od Avstralije
do Burme je nastala njena zbir-
ka koral, polžev in školjk.
Pred Karlinovo je bil še
najtežji del potovanja od Av-
stralije do Burme, saj so bile
ladijske zveze slabe, poleg te-
ga pa jo je pestila tudi bole-
zen. Potovanje po otokih
Oceanije je zbirateljsko naj-
pomembnejši del njene po-
ti. Od tam imamo koščena
bodala s Fidžija, blago iz lub-
ja - tapa s Samoe, blago tka-
no v batik in ikat tehniki iz
Indonezije, ter številne pred-
mete materialne in duhovne
kulture ljudi, ki so živeli na
teh otočjih. Ob jezeru San-
tanin na Novi Gvineji se je
približala meji dotlej znanega
sveta, saj naprej ni prišla še
nobena ekspedicija. V Ocea-
niji se je srečala z ljudožer-
ci, vendar je imela srečo, da
je to srečanje preživela.
Številno zbirko predmetov
- copati, pleteni s srebrno nit-
jo, okrasje, številni spomin-
ki ter razglednice - je prene-
sla tudi iz Indije. Od Karači-
ja do doma je potovala so-
razmerno hitro, zato imamo
iz tega dela potovanja le ne-
kaj razglednic.
Svoja doživetja, življenje
in navade ljudi v krajih, sko-
zi katera je potovala, je opi-
sala v 22 romanih. Poleg te-
ga je napisala še več kot 40
daljših in krajših tekstov. Pi-
sala je pesmi in tudi slikala
je. V času potovanja se je pre-
življala tudi z dopisovanjem
v različne svetovne časnike
in revije, zato so njeni član-
ki raztreseni skoraj po vsem
svetu. Meščani Celja so nje-
no skoraj devet let dolgo po-
tovanje lahko spremljali v
podlistkih, ki jih je Alma po-
šiljala v takratni nemški list
Cillier Zeitung.
Svojo življenjsko pot je Al-
ma M. Karhnova sklenila 14.
januarja 1950 v Pečovniku pri
Celju. Pokopana je na Sveti-
ni.
To je kratka zgodba o pi-
sateljici in zbirateljici Almi
M. Karlinovi in usodi njene
zbirke, katere večji del hra-
ni pokrajinski muzej Celje in
kjer je danes na ogled.
Mag. VLADIMIR ŠLIBAR
Ker ata ni
socialistični
kulak
Vsaka zgodbaime dve plati,
ki se razlikujeta toliko, ko-
likor jo pač katera od strani
prikazuje enostransko. V
članku istega naslova, ki je
bil objavljen 15. novembra
2001 je bila prikazana le ena
plat zgodbe. Uredništvo te-
ga časopisa mi ni omogoči-
lo, da bi v objavljeni zgodbi
lahko povedala tudi svojo plat
zgodbe, kar zahteva že sam
novinarski kodeks. S tem, ker
mi to ni bilo omogočeno, se
je v zgodbi izgubila tudi ob-
jektivnost. Zato želim v na-
daljevanju pojasniti nekate-
re netočne navedbe.
Po zakonu o denacionaliza-
ciji sem kot hčerka in s tem
edini dedič vložila zahtevek za
vračilo premoženja, ki je bilo
odvzeto mojemu očetu. Poda-
na sta bila tudi dva zahtevka
za vračilo nacionaliziranega
premoženja in sicer gozd vi.
št. 377 in ostalo kmetijsko
zemljišče vi. št. 376, za kate-
rega pa so vložili zahtevek tu-
di Tratnikovi, preko svoje od-
vetnice. Vendar je bil njihov
zahtevek zavrnjen s sklepom
upravnega odbora z dne 24.
5.1995. Za gozd pa je bila 24.
Z 1995 izdana delna odločba,
da se gozd v naravi vrne meni.
Tratnikovi se s tem niso stri-
njali in so vložili tožbo za os-
talo kmetijsko zemljišče in jo
kasneje razširili še na gozd.
Okrajno sodišče v Žalcu je 15.
6. leta 1999 razsodilo, da je
vi. št. 376 ko Marija Reka, t.j.
kmetijsko zemljišče, Tratniko-
vo, gozd vi. št. 377 ko Marija
Reka pa moje.
S takšno razsodbo se nismo
strinjali ne mi, ne Tratnikovi,
zato smo oboji vložili pritož-
bo na Višje sodišče v Celju, ki
pa je dne 28. 6. leta 2000 raz-
sodilo meni v prid, vključno s
pravdnimi stroški.
Tratnikovi so zopet poda-
li zahtevo za revizijo na Vr-
hovnem sodišču RS, kar pa
jim je bilo zavrnjeno dne Z
6. 2001.
To je kronologija celotne-
ga poteka te zgodbe o vrnitvi
nacionaliziranega premože-
nja, za kar obstajajo verodo-
stojni dokumenti, ki doka-
zujejo pravni potek zgodbe.
Tratnikovi v svoji zgodbi
navajajo, da mene kot upra-
vičenke ne poznajo in da so
me videvali le na sodišču. Iz
zgornje kronologije je razvid-
no, da je bila ena ustna obrav-
nava, kjer sem se s Tratniko-
vimi videla in ne kot oni na-
vajajo, da smo se videvali.-
Moram pa poudariti, da ni-
so nikoli pokazali interesa za
oseben stik in pogovore, raj-
ši so izbrali sodišče in odvet-
nika, ki je za njih očitno ce-
nejša možnost.
Ko sem pravno uredila
lastništvo gozda z vsemi us-
treznimi dokumenti, smo
pričeli odpravljati škodo in
nujno sečnjo v gozdu, v ka-
terem se ni gospodarilo že
kar nekaj časa. Ker sem p
vseh pravnih postopkih las:
niča gozda, sem dolžna
njim tudi gospodariti v skli
du s pravili in planom Za
voda za gozdove RS, zato m
čudi Tratnikovo sprenevedč
nje.
V moji kratki zgodbi so z<
jeta zgolj dejstva kronoloi
kega poteka iz enega prepn
stega razloga, ker ne mislil
Tratnikovih osebno žalit
kot so oni mene.
JELKA VRES
PRITOŽNA
aJCNJIGA
Najemniku
hotela na
Golteh
Spoštovani gospod Pavič!
Prvi dan novega leta 2002 sva
s taščo popeljala vnuka z gon-
dolo na Golte, kar je bilo za
njega, ki je star 7 let, izred-
no doživetje.
Šh smo z gondolo ob 14.
uri in se nameravali vrniti
ob 15. uri. Ker je bilo na Gol-
teh izredno mrzlo, smo šli
v toplo restavracijo, da po-
čakamo odhod gondole. Na-
ročil sem dve kavi s smeta-
no. Ko je natakar (na raču-
nu piše Peter) prinesel ka-
vi, sem ga prosil še za sladi-
lo Natreen, da bi še vnuk,
ki je sladkorni bolnik, lah-
ko naročil čaj, pa tudi sam
pijem kavo s tem sladilom.
Odgovoril mi je, da Natree-
na nimajo. Na mojo pripom-
bo - češ kakšna restavracija
pa ste, da nimate tega sladi-
la, ki ga ima že vsaka zakot-
na krčma, je natakar hitro
odšel z besedami: »Jebi se«.
Bil sem šokiran in sem pri
točilnem puhu od njega zah-
teval pritožno knjigo. Ves je-
zen je odgovoril: »Po dveh
nočeh dela me zajebavate s
pritožno knjigo«. Ponovno
sem rekel, da mi jo da, da
bom vanjo vpisal, da ne pre-
morejo sladila Natreen in
njegovo obnašanje. Osorno
me je zavrnil, da pritožne
knjige nimajo. S tem mi je
pokvaril sicer lep prvi dan
novega leta.
Gospod Pavič, pritožno
knjigo bi morali po zakonu
imeti, kar pa je že vprašanje
za tržnega inšpektorja. Mo-
rali bi imeti tudi prijazne in
uslužne natakarje. Kakršen-
koli bo vaš odgovor, mi ne bo
zbrisal iz spomina na tak na-
čin pokvarjen začetek nove-
ga leta.
V vašo restavracijo sem
vstopil dvakrat in sicer prvič
in zadnjič. Gospodiču nata-
karju Petru pa sporočam, da
imam 37 let delovne dobe,
pa lahko skoraj na prste obeh
rok preštejem proste prazni-
ke ali nedelje v teh letih, pa
se nisem nikoli do kogarko-
li tako nesramno obnašal.
Vam, gospod Peter Pavič,
pa želim v novem letu mno-
go poslovnega uspeha, mor-
da boste potem lahko naba-
vili sladilo Natreen in pritož-
no knjigo. Veste v Sloveniji
je 90.000 sladkornih bolni-
kov. Pa brez zamere!
JOŽE JURC,
Škofja vas
Št. 3-17. januar 2002
T v VODIC
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
CEIRIHC !7.JANUAIU^0B 10.10:
Pop čvek: skupina Cmok
Danes bomo v oddaji gostili celjsko sku-
pini Cmok. Med drugim boste lahko slišah
priredbo skladbe Something stupid, z vpra-
šanji pa boste lahko sodelovali tudi poslu-
šalci. Naši telefonski številki sta 49-00-880
in 49-00-881. Prihodnji teden bomo v odda-
ji Pop čvek v sredo ob 19.20 gostih skupino
Utrinek.
glRlBC 17.JANUARIA,0B 12.15:ODMEV
Slovenska roparska
kriminalka
Na Celjskem postajajo ropi skorajda vsak-
danjost. Kljub prizadevanjem celjskih kri-
minahstov nekateri še vedno ostajajo nepre-
iskani. Največ med njimi je ropov bank. Kaj
morajo vedeti uslužbenci v primeru ropa in
kako spretni so roparji, boste izvedeli v od-
daji Odmev.
ČETRTEK, T7.JANUARJA,0B T4.30:FILM^
SKOPIAINO
Gospodar prstanov
Na Radiu Celje pripravlja Simona Br-
glez enkrat tedensko, skupaj s filmskim
kritikom Petrom Zupancem, oddajo Film-
sko platno. V okviru oddaje predstavlja-
ta aktualne filme, zanimivosti, trače, ve-
liko pozornosti pa namenita tudi filmski
glasbi. V tokratni oddaji bosta osrednjo
pozornost namenila filmu, ki velja za ene-
ga najprestižnejših projektov v filmski zgo-
dovini, posnetega po knjižni trilogiji an-
gleškega pisatelja J. R. Tolkiena Gospo-
dar prstanov. Prav za ta film si bodo po-
slušalci lahko prislužili tudi brezplačno
vstopnico. Ob svetovni premieri prvega
dela trilogije Gospodar prstanov: Bratovš-
čina prstana, je film samo v prvih treh
dneh zaslužil rekordnih 42,5 milijonov
dolarjev, kar je decembrski rekord vseh
časov.
SOBOTA, 19.JANUARJA,0B 11.10:ZNAIia
PRH)iWKROroNOM
Maratonec, ki ljubi knjige
Božo Mulej je solastnik knjigarne in an-
tikvariata Antika in eden največjih pozna-
valcev knjig v Celju. Ob tem se redno udele-
žuje maratonov in pohodov, vsak dan pa tu-
di teče na Celjsko kočo. Več o njegovem od-
nosu do knjig in do teka boste izvedeli v po-
govoru z Almo M. Sedlar.
SREDAINČETTnEIC23.IN24.JANUARJAr
OB24.00
Nočni program Radia Celje
Radio Celje sodeluje v skupnem noč-
nem programu lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije, v okviru ka-
terega dvakrat mesečno poteka nočni pro-
gram iz našega studia. V noči iz torka na
sredo bo vaša gostiteljica Simona Brglez,
iz srede na četrtek pa Alma M. Sedlar, ki
se bo pogovarjala z Marjanom Videnš-
kom. Marjan Videnšek je predsednik
društva ljubiteljev presne prehrane Pre-
porod iz Vojnika in trener karateja. O
naravni prehrani se je izobraževal v ZDA,
društvo, ki ga je ustanovil, pa ima vse
več članov. V nočnem programu bo pred-
stavil svoje izkušnje z naravno prehra-
no, odgovarjal pa bo tudi na klice poslu-
šalcev.
TEDENSKI SPORED

90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 17. januaiia
5.00 Začetek jutranjego progroma, 5.30 Norodno-zabavno
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med
zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Ponovitev
oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni progrom, 19.30
Poglejte v zvezde - z Gordono In Dolores, 23.00 Musicafe,
24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
PETEK, 18. fanuaria
5.00 Zočetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Tarčo, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Loško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni progrom, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v]jQke, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 19. ianuarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečojnica,
8.00 Poročilo, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec na obisk, 10.00
Novice, 11.00 NoVice, 11.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.15 Oddojo Živimo lepo s Sašo
Einsiedler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionolnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 20. ianuarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 8.00 Poročilo, 8.45
Jock pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10Domače4,
12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz
studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postoj Slovenije
PONEDEUEK, 21. fanuaria
5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Norodno-zobovna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 740 Tečajnico, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10 Ponedeljkovo športno
dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo
jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše naj-
ljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in
valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regional-
nih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 22. ianvarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Iz župonove pisarne (oddaja vsakih 14 dni),
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
dajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih
poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nogrodni kviz), 23.00 Saute
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 23. januaria
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobovna
melodija tedna, 5.50 Poracilo AMZS, 6.00 Poračilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Moli
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kranika, 17.45 Jock pot^ 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nogradni kviz), 23.00 Dobra Godba,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije

Revija art filmov
17. januarja se v Celju prične izsek ponudbe lanskoletnega Ljubljanskega
LlFFa
v treh tednih si boste lah-
lio ogledali devet filmov, ka-
terih skupna lastnost je
predvsem to, da prihajajo
iz neameriških držav - Dan-
ske, Švedske, Francije,
Nemčija, Italija, Kitajske -
ali pa so vsaj del ameriško
neodvisne oziroma neodvi-
snejše produkcije. Vsi fil-
mi so novejšega datuma, ne-
kateri pa so tako novi, da
še niso postali niti vroči, kaj
šele, da bi se začeli hladiti.
Naslovi so sledeči: Kruh in
tulipani, Rekuijem za sanje,
Jallal Jalla\, Pot domov. Ne-
navadna usoda Amelie Pou-
lain. Italijanščina za začet-
nike, Marlene, Prevaranti in
Življenjska priložnost. Ure
predstav si oglejte v spore-
du, na filmski strani pa bo-
mo podrobneje »obdelali« po
tri filme vsak teden.
Kruh in tulipani: edina
»stvar«, ki v družini Barlet-
ta ne deluje, je mama, žena in gospodi-
nja Rosalba {Licia Maglietta). Verjet-
no jo prav zato mož in sin sredi turi-
stičnega izleta enostavno pozabita. In
Rosalba se odloči, da je skrajni čas, da
tudi ona malo pozabi nanju... Italijan-
ski film, v katerem trgovci odganjajo
stranke, kuharice imajo čir na želod-
cu, omare škripajo, ljudje pa se ne zna-
jo niti obesiti; film, vnet zagovornik ne-
popolnosti in malih napak ter možno-
sti spreminjanja življenja tudi v zrelih
letih.. Toplo, prijazno in duhovito; re-
žiral je Silvio Soldini.
Rekvijem za sanje: Sarah je odvisna
od televizije, njen sin od potrebe po de-
narju, oba pa od potrebe po izpolnitvi
ameriškega sna. Koliko ju bodo te od-
visnosti stale, še nihče od njiju ne ve...
Kdor je gledal Pi, zakon kaosa, film,
pri nas dostopen le na videokaseti, si je
zagotovo zapomnil ime in priimek Dar-
renAronofsky. Rekvijem za sanje je nje-
gov drugi izdelek, prav tako hipnotičen
in hiter; primerjajo ga z Trainspottin-
gom. Igrajo Ellen Burstin, Jared Leto,
Jennifer Connelly ter Marlon Wayans
- da, eden od bratov iz Filma, da te kap.
Jalla! Jalla!: Mans in Roro sta pri-
jatelja, in oba imata težave z dekleti.
Mans je postal impotenten, Roro pa je
Arabec, kar pomeni, da mu družina
najde nevesto, ki sploh ni tista, ki bi si
jo on želel... V bistvu sta edini dejstvi,
zaradi katerih je Jalla! Jalla! _bbumet-
niški« film, nizki produkcijski stroški
in jezik - ki je švedski namesto angleš-
ki. Drugače je tole zelo neobvezna, lah-
kotna komedija, čeprav dobro zreži-
rana in povsem zabavna za ogled. Re-
žiser je Josef Fares, ki je, kot zanimi-
vost, najmlajši slušatelj filmske šole v
Stochkolmu, avtor preko 50 kratkih
filmov, tole pa je njegov celovečerni
prvenec. V njemu igrata, med ostali-
mi, Fares Fares in Torkel Petersson.
PETER ZUPANC
Dan za trening
če daste 48 ur na pol,
vam jih ostane samo 24, v
katerih se dogaja tale film,
zmanjka vam smeha, kot
tudi Eddieja Murphyja; do-
bite pa pravo cestno suro-
vost in Denzela Washingto-
na.
Dan za trening ima neko
zares žlahtno sceno, eno
med mnogimi, tam približ-
no na sredini filma: ko čr-
ni mojster policist in beli va-
jenec policist prideta v re-
stavracijo, v družbo belih
detektivov oziroma inšpek-
torjev. Mojster Denzel Was-
hington je do tega trenutka
gobezdav, nasilen, nepred-
vidljiv, direkten do - bru-
talne - osnove stvari, samo-
zavesten na kubik, malo ce-
lo psihotičen in seveda pod-
kupljiv. Ethan Hav/keje proti
njemu kot zmedeni turistek,
ki se je slučajno znašel sre-
di revolucije, in, o ne, ta re-
volucija se ne dogaja sredi
oddaljene Argentine ali Če-
čenije, ta revolucija se do-
gaja sredi ameriškega srca,
sredi mest, nekaj kilome-
trov stran od njegovega ure-
jenega doma, znotraj ogra-
je, v kateri prebivajo ovči-
ce, ki bi jih Ethan rad varo-
val; in zaradi zmedenosti
se Ethan obnaša kot psiček,
ki uboga gospodarja v vsem,
kar mu ta reče. Okej, onadva
prideta v restavracijo, Ethan
sede za oddaljeno mizo in
si naroči zrezek, Denzel se-
de med kolege in... se spre-
meni. Nenadoma on posta-
ne turistek, ki bo šel, ka-
morkoli mu bodo vodiči re-
kli, nenadoma on ne ve, kaj
bi še rekel, da bi kolegom
ugodil. Zaradi barve kože?
Malo že. Zaradi zamolča-
ne napake, ki jo je storil pred
dnevi v neki igralnici? Tu-
di. V vsakem primeru, ne-
kaj je tam zadaj. Denzel kot
igralec se izkaže; za Den-
zela kot policista veš, da
ima nekaj za bregom. Sce-
na je ključna; v njej Den-
zel, ki na vsak način hoče
izgledati kot volk, pokaže,
koliko ima ovčje narave pod
kožuhom. »Če hočeš stopiti
na rep volkovom, kriminal-
cem, moraš biti kot oni.« Pa
ja, že mogoče. Toda Denzel
v resnici noče stopiti na rep
nikomur, hoče le to, da nih-
če ne bi stopil na rep nje-
mu. Če je Clint Eastvvood v
Umazanem Harryju postal
morilec, da je lahko ostal
policaj, gre Denzel korak
dlje; on bi bil karkoli, sa-
mo da... preživi. Etika Uma-
zane, a še vedno časti, po-
stane etika preživetja. Do-
brodošli v mesto. Je kdo
omenil džunglo? Že, pa je
kdo omenil tudi zakone
džungle?
Če se filmu in zaradi te-
matike in zaradi okolja, v
katerem se dogaja, lahko re-
če črn, potem je edina na-
pakica bela; naključje, ki
bi bolj spadalo v nedolžno
romantično komedijo, na-
ključje, večje od smrti, reši
Ethanu Hawku življenje;
scenaristi so se izredno po-
trudili, da bi to naključje
naredili verjetno, prebav-
ljivo, in načeloma so tudi
uspeli - ničesar zares nelo-
gičnega ni v njemu, tudi ti-
sta na začetku omenjena
scena ga »drži gor«; pa ven-
dar ostane sled nečesa raz-
vodenelega, sled rahle pre-
vare, ki pa, po drugi stra-
ni, zadosti rahlo idealistič-
nemu občutku za pravič-
nost. Morda mu tale film ne
bi smel zadostiti. In bi mo-
ral ostati črn do konca, no,
tudi do malo pred koncem.
Tudi ta pičica beline pa fil-
ma še zdaleč ne podre.
PETER ZUPANC
Ocena: 9/10
PRIHAJATA
Gospodar prstanov
The Lord of the Rings
lGKMOEliiahWood, lanMcKellen, LivTyler, CateBlanchet
REŽUAPeterJackson
SCENARIJ Peter Jackson, Fran Walsh, Philippa Boyens
PRODUCENTA Peter Jackson, Barrie M. Osborne, Tim Sanders
ŽANR pustolovski
_ TRAJANJE i 78 mmut _
Ostareli hobit Bilbo Bisagin je svojemu mlademu sorod-
niku Frodu zapustil prstan, za katerega se izkaže, da je naj-
močenjši in hkrati najnevarnejši od vseh čarobnih prsta-
nov, saj ga je izdelal sam Temni vladar. Seveda se ga želi
polastiti Sauron veliki, temni vladar Mordorja, ki želi z
njim zavladati Srednjemu svetu in zasužnjiti prebivalce.
Zato se se Frodo skupaj s pisano druščino prijateljev odpra-
vi na nevarno pot v osrčje Sauronove dežele, kjer žeU v Poči
Gonobe uničiti nevarni prstan. Prvi del magične trilogije,
ki vas bo prikovala pred velika platna... Peter Zupane pravi:
10/10!
100 deklet
~JPO Gir]s__________
IGRAJO Jonathan Thcker, LarisaOleymk, Jamie Pressly, Ema-
nuelleChrgui. MarisaaRibisi, KatherineHeigl, James De Bello,
Ivana Božilovič, Johnny Green
REŽUA Michael Daviš
SCENARIJ Michael Daviš
PRODVCENTl Ehudbleiberg, TereneceMichael, Vitzhak Ginsberg
ŽANR (najstniška seksi) komedija
JTRAJANJE 90 minut___
Bruc Matthevv {Jonathan Tucker) v pokvarjenem dvi-
galu spozna dekle svojih sanj in se zaljubi na prvi pogled,
Čeprav punce sploh ni videl, saj je bila noč, v dvigalu pa
ni bilo elektrike. Po burni noči se zbudi sam in se takoj
odpravi iskat skrivnostno dekle, o katerem ve le to, da
stanuje v bližnjem dekliškem domu - deviški trdnjavi,
kot mu pravijo lokalni fantje. Ena izmed stotih je prava.
Skupaj s cimrom Rodom {James De Bello) sestavi načrt
Za infiltracijo v internat in se loti na seksi raziskovalne
naloge.
Razpis za scenarij
šola filmske pripovedi Pokaži jezik razpisuje nagrado
Mobitel za scenaristični prvenec. Avtorji, ki jim niso po-
sneli še nobenega scenarija, naj pošljejo scenarij za celove-
čerec na elektronski naslov pokazi@maiLljudmila.org ali
po pošti na: Pokaži jezik, MGLC, Pod turnom 3, 1000 Ljub-
ljana, do 15. februarja 2002. Nagrado v vrednosti 2.500
dolarjev avtor prejme polovico v tolarski protivrednosti, z
drugo polovico pa šola plača prevod nagrajenega dela v an-
gleški jezik. Na www.ljudmila.org/screenwriting pa izve-
ste podrobnosti o letošnjem tečaju šole! P. Z.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (7. 1. do 13. 1.)
Divja dirka, drugi krog (teden), še vedno dober vmesni
čas. Jasno, Harryjev lanski rekord je nedosegljiv, kljub te-
mu pa je karikatura ameriškega pohlepa in javnega prevoza
dobro na poti. V prejšnjem tednu smo se poslovili od obeh
pravljic o uspehu, tudi francoski taksisti so v drugo odšli
drugam razdejat promet, zato pa smo dobili dve novi ko-
mediji, tretji del serije o bebavem Avstralcu v ameriški mestni
džungli in, Zoolander, filmski album družine Stiller, ki se
je pod taktirko Bena lotila sveta visoke mode. Slednji se je
prebil na drugo mesto lestvice, a se ne mora ravno hvaUti s
pretiranim obiskom, Dundee pa vas je pustil povem hlad-
ne...
Gremo v icino!
Globoko ste nas razočarali. Kaj res nihče razen Darka
Korošca iz Celja ni vedel, da je AFI (American Film Institu-
te) Denzlu Washingtonu za vlogo v filmu Dan za trening
podelil nagrado za najboljšega igralca? Oh in joj...
Nagradno vprašanje: Ker so vsi filmoljubci (razen Dar-
ka) na zimskem spanju, vam zastavljamo najbolj preprosto
možno vprašanje, kar se ga ta hip lahko spomnimo. Kdo je
avtor hterarne predloge za film Gospodar prstanov? Upam,
da boste zmogli...
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 21. januarja (do ta-
krat morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstop-
nice za ogled filma.
Št. 3-17. januar 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Tretja generacija ibize
španski Seat je že dolga
leta pri Volkswagnu in prav
ta povezava mu omogoča,
da se je njegova vloga na
evropskih in tudi drugih tr-
gih precej povečala. Lani so
kljub občutni recesiji nare-
dili skoraj 490 tisoč avto-
mobilov, to pa naj bi bilo
drugo najuspešnejšo leto v
zgodovini tovarne. V letoš-
njo zimo pa se pelje s po-
vsem prenovljeno ibizo.
To je tretja generacija, kajti
prvič se je avto na cesti poja-
vil leta 1984, doslej pa so jih
naredili kar 2,7 milijona. To
pomeni, da je ibiza najuspe-
šnejši seat vseh časov. Nova
ibiza bo na voljo v tri in pe-
tvratni izvedenki, je pa v pri-
merjavi s prejšnjo različico
za 77 milimetrov daljša, tu-
di nekaj širša in višja ter z
večjo medosno razdaljo. Avto
je narejen na enaki osnovi kot
novi VW polo in škoda fabia,
dva avtomobila iz koncema,
ki bosta hkrati neposredna
konkurenta. Navzven se ibi-
za spogleduje s prevladujo-
čo avtomobilsko oblikovno
modo, nedvomno pa je ne-
kaj potez, ki marsikoga spo-
minjajo na one pri alfa ro-
meo 147. V primerjavi s po-
slavljajočo ibizo ima nova va-
rianta tudi ugodnejši količ-
nik zračnega upora (0,31),
večji pa je tudi prtljažnik
(plus 17 litrov), ki sedaj v os-
novi ponuja 267 litrov.
Avto bo na voljo s tremi
opremami (šport, signo in stel-
la), zavore so spredaj kolut-
ne, zadaj bobnaste (razen pri
zmogljivejših izvedenkah),
kolesa 14, 15 ali celo 16-palč-
na.V notranjosti je po trditvah
tovarne več prostora kot prej,
kupci pa bodo lahko izbirali
tudi med osmimi novimi bar-
vami zunanjosti. Motorjev je
za sedaj šest, sedmi, bencin-
ski trivaljnik, pride na vrsto
prihodnje leto. Osnovni je 1,2-
litrski bencinski štirivaljnik
s 64 KM, sledita dva 1,4-litr-
ska motorja (75 in 100 KM),
pri čemer je šibkejša izveden-
ka na voljo tudi v kombinaci-
ji s štiristopenjskim avtomat-
skim menjalnikom. DizU so
prav tako trije, vsi z gibno pro-
stornino po 1,9-litra, vendar
prvi s 64, drugi s 100 in tretji
s 130 KM; ta motor je tudi
najmočnejši v ponudbi, lah-
ko tudi v kombinaciji s 6-sto-
penjskim ročnim menjalni-
kom. Pri Seatu so prepriča-
ni, da bodo v prvem polnem
letu izdelave naredili vsaj 200
tisoč vozil. Prodaja bo pri nas
stekla predvidoma junija, zato
je mogoče o cenah zgolj ugi-
bati. Vsekakor se zdi, da bi
morala biti ibiza v primerja-
vi s polom nekaj cenejša, lahko
pa (morda) dražja od fabie.
Sedem milijard svečic
Nemški Bosch je pomemben izdelovalec predvsem elel(,
tronskih sestavnih delov sodobnih avtomobilov.
Brez teh si današnjih vozil skoraj ni mogoče predstavljal
ti, kot tudi še ne motorja z notranjim izgorevanjem brez
vžigalne svečice. Prav te dni nemška tovarna praznuje po
memben jubilej, saj je prvo vžigalno svečico Robert Boscl
izdelal leta 1902, sedaj pa jih letno naredijo nič manj ko
300 milijonov. Kot pravijo, je doslej iz Boschevih tovarr
prišlo kar sedem milijard vžigalnih svečic.
Bosch nosi zastavo vodilnega
Običajno je tako, da pri av-
tomobilih vso smetano pobe-
rejo avtomobilske tovarne, če-
prav se dobro ve, da te vozilo
predvsem sestavijo. Številni iz-
delovalci bistvenih sestavnih de-
lov tako ostajajo nekako v sen-
ci, vendar pa je jasno, da brez
njih ni avtomobilske proizvod-
nje. Kdo so največji izdeloval-
ci različnih delov? Precej pred
vsemi, še posebej po vrednosti
proizvodnje, je recimo nemš-
ki Bosch (njegov promet je v
letu 2000 dosegel številko 10
tisoč milijonov evrov), neka-
ko s polovično številko pa mu
je sledil Valeo (merilniki, in-
strumenti ipd.). V tej skupini
je tudi pri nas znani Johnson
Controls, pa seveda Magneti Ma-
relli, Continetal, ki je recimo
po vrednosti prometa prehitel
francoski Michelin ipd.
Jaguar X type še s pogonom na
prednji kolesi
o jaguarjih zadnjih let pri
nas malo slišimo in jih tu-
di malo vidimo na domačih
cestah. Razlogov je kar ne-
kaj, je pa res, da nimamo
uradnega zastopnika te an-
gleške tovarne pri nas.
Glede na to, da je lastnik
Jaguarja ameriški Ford, sled-
njega pa zastopa ljubljansko^
podjetje Summit Motors, ki
v slovenski prestolnici gradi
velik poslovni prostor, se
utegnejo v prihodnosti oko-
liščine bistveno spremenid.
Pred časom je Jaguar po-
slal na trg jaguarja X type,
limuzino, ki je serijsko
opremljena s stalnim šririko-
lesnim pogonom. Avto je za-
snovan na podvozju forda
mondea, ki ima pogon na
prednji kolesni par, zato so
se pri tovarni odločili, da po-
nudijo jaguarja X type tudi s
pogonom na prednji kolesi.
Za začetek bo na voljo z 2,0-
litrskim bencinskim motor-
jem s 156 KM, kar naj bi za-
doščalo za največjo hitrost
210 km/h in pospešek 9,4 se-
kunde do 100 km/h. Vsaj v
tujini oziroma na nekaterih
največjih trgih, naj bi avto stal
sedem milijonov tolarjev, kar
je dokaj primerna cena. Se-
veda še ni jasno, kdaj se bo X
type s pogonom na prednji
kolesi pojavil pri nas.
BMW nove serije 7 bo pripeljal k nam konec januarja.
Novo vodstvo nemškega BMW   1
Nemški BMW je imel v zadnjih letih obilo težav z britanskim Rover jem, ki ga je poten
srečno prodal. Medtem ko je usoda britanske tovarne povsem negotova (je v rokah
zasebne družbe), se BMW dokazuje kot izjemno zdravo in tudi dobičkonosno podjetje.
Veliko pričakujejo od nove serije 7, ki se bo tudi pri nas pojavila konec januarja, povrh pa ima
tovarna v načrtu vrsto drugih novosti. V zadnjih letih je bilo tudi nekaj sprememb na vrhu,
zadnja se je zgodila v teh dneh. Tako naj bi dosedanjega prvega človeka Joachima Milberga, ki
je na tem mestu tri leta in pol, nadomestil 55-letni Helmut Panke, ki sedaj opravlja naloge
finančnega direktorja. Kot so sporočili, naj bi do zamenjave prišlo zaradi zdravstvenih težav
Milberga in ni posledica morebitnih sporov v vodstvu BMW. Milberg se je na krmilo miinchen-
ske tovarne zavihtel leta 1999, ko je moral zaradi omenjenih težav z Roverjem oditi Bernd
Pischetsrieder; ta bo 1. aprila prihodnje leto postal prvi mož koncema Volksvvagen.
Uspešen na trgih - Jaguar X type.
ZA AVTOMOBILISTE
37
Zazrti naprej in nazaj
v Detroitu smo videli predstavo ameriške avtomobilske industrije
\j detroitskem Cobo cen-
,^ se vsako leto v prvih
i,eh januarja začne Sever-
(oameriški mednarodni av-
Lobilski salon (NAIAS).
[o obsegu se ne more pri-
Lrjati s kakšnim frank-
Uskim ali morda pariš-
kim salonom, po pomem-
nosti pa vsekakor.
Konec koncev je v ZDA let-
Q prodajo kakšnih 16 aH 17
lilijonov motornih vozil, to-
;j kar precej več kot v vsej
druženi Evropi. Na ameriš-
,eni trgu se ob tem drenjajo
1 preskušaj o tako rekoč vse
vtomobilske hiše na obh in
lAlAS je že zaradi tega iz-
»miio pomemben. In kakšen
E bil letošnji?
Vsekakor ne bi zgrešil ti-
iti, ki bi rekel, da je bila to
iredvsem predstava domače,
e pravi ameriške avtomobil-
ke industrije, čeprav so
imembe vreden delež pris-
levale evropske in tudi japon-
jke avtomobilske hiše. Veli-
io prototipov oziroma kon-
:eptnih vozil naj bi kazalo
mer prihodnjega razvoja^po
Irugi strani pa je bilo očit-
10, da se oblikovalci znova
ilivse pogosteje zatekajo po
deje v preteklost. Bo torej
iržalo - bilo je na ogled veli-
;o drznega, pa tudi veliko v
ilogu retro. Za veliko oči in
)kusov, torej.
Nemci so
blesteli
čeprav je torej salon v De-
troitu predvsem »igrišče« do-
Mče avtomobilske industri-
e, pa ni bilo mogoče prezreti
isto, kar so pokazale nemš-
ke avtomobilske tovarne. Te
io v ZDA in Severni Ameriki
izjemno uspešne; vse druge,
penimo francoske in italijan-
pke ali morda španske, se na
novi ali ponovni prihod na
vroči trg ZDA šele priprav-
jljajo. Nemci so 86. salon v
Detroitu dobro izkoristili,
l^ar bi lahko pomenilo, da še
^edno kujejo železo, ki je na
(Jrugi strani oceana dokaj vro-
če. Tako je bil v ospredju
Volksvvagen. V Cobo je na-
mreč pripeljal študijo avto-
mobila z imenom magellan.
Gre za mešanico kombija,
enoprostorskega vozila in te-
renca. Avto so narisali v VW
oblikovalskem centru v špan-
skem Sitgesu, meri pa sko-
raj 470 centimetrov, medtem
ko ga je v višino za 162 cen-
timetrov. Poganja ga V8 ben-
cinski motor z 275 KM, za
povrh so ga opremili z zrač-
nim vzmetenjem. Prihodnost
magellana je seveda negoto-
va, vendar drži, da je VW am-
biciozen... Prav tako nemš-
ki Mercedes Benz je skupaj s
Chryslerjem združen v Daim-
lerChrysler. To naj bi torej
pomenilo, da je bil vsaj de-
loma na domačih salonskih
tleh. Ob vsem drugem je po
detroitske luči pripeljal štu-
dijsko vozilo GTS (Grand
Šport Tourer). Tudi to je me-
šanica različnih slogov in raz-
ličnih voziljVsekakor pa ima-
jo pri tovarni v mislih nekak-
šen luksuzen kombi, ki pa se
bi vsaj z dolžino (515 centi-
metrov) vsekakor najbolj po-
dal ameriškemu okusu in
zahtevam. Kot pravijo, naj bi
bil GTS avto, s katerim bo-
do čez nekaj let nadomestiU
sedanjega mercedesa ML, ki
recimo nastaja v ameriški
Toscaloosi. Glede na to, da
naj bi bil serijsko opremljen
s stalnim štirikolesnim po-
gonom, bo napoved verjet-
no držala. Drži pa tudi, da
naj bi ob medosni razdalji
322 centimetrov ponujal obi-
lo notranjega prostora, s 5,5-
litrskim motorjem VB s 360
KM pa bi (ali bodo) poskr-
beU, da se voznik ne bi po-
čutil »podhranjenega«. Ob tem
je treba še enkrat omeniti
VW. Kot se bolj ali manj ve,
skupaj s Porschejem snuje te-
renca, ki se bo pri Porscheju
imenoval cayenne, pri VW
pa je bil vse doslej to colora-
do. No, ko bo prihodnje le-
to VW terenec pripeljal na tr-
ge, se bo imenoval touareg.
Obiskovalci tokratnega de-
troitskega salona pa niso imeli
priložnosti videti novega VW,
ki naj bi bil premierno na og-
led na bližnjem ženevskem
avtomobilskem salonu.
Britanski Land Rover, ki je
sicer v Fordovih rokah, je na
salonski parket pripeljal no-
vega range roverja, vozilo,
ki ga bomo podrobneje pred-
stavili čez. nekaj tednov. Za-
nimivo je, da je bil nekako v
senci BMW, ki nekatere svo-
je avtomobile izdeluje v ZDA,
za povrh pa je tam izjemno
poslovno uspešen. Je pa bil
ustrezne pozornosti deležen
švedski Saab, kjer ima po-
membno besedo ameriški Ge-
neral Motors. Švedi so poka-
zali 9-3X, znova nekakšno av-
tomobilsko mešanico, tokrat
med kupejem in terencem.
Da je v mislih tudi off road
vožnja, kaže 19-centimetrska
oddaljenost trebuha vozila od
tal, za ustrezno živahnost pa
bo skrbel motor z 280 KM.
Nenavadnost
po ameriško
In ameriške avtomobilske
hiše? Ponudile so veliko vo-
zil, ki so za evropsko razu-
mevanje avtomobilov in av-
tomobilizma morda malen-
kost nenavadni. Tako so se
obiskovalci navduševali nad
fordom GT40, ki je ta hip šele
študija (z imenom pa se spo-
minja avtomobila iz šestde-
setih let prejšnjega stoletja),
vendar z napovedjo o serij-
ski izdelavi. Športni kupe
razburljivih oblik in s 5,4-
litrskim motorjem ter kar
500 KM naj bi bil resen kon-
kurent podobnim evropskim
cestnim bolidom. Fordova
luksuzna znamka Lincoln je
ponujala študijo Continen-
tal. Gre za veliko Umuzino s
t.i. samomorilskimi vrati
(prednja se odpirajo nazaj,
zadnja pa naprej) in zanimi-
vim prtljažnikom, vendar
brez jasnega odgovora na
vprašanje, kakšna bo njena
prihodnost. Chrysler, ki ga
vodi Nemec Dieter Zetche
(ker je lastnik pač nemško
ameriški koncern Daimler-
Chrysler), se je tudi pokazal
s številnimi študijami. Tako
so pripeljali jeepa willysa 2,
kar pomeni, da so nekoliko
dodelali študijo, ki je bila na
ogled že lani. Jeep compass
je prav tako študija športne-
ga terenca, ki je na pogled
zelo všečen. Crossfire je av-
to oziroma kupe, ki je bil prav
tako na ogled že lani, vozil
naj bi se v razredu, kjer ima
svoje zveste kupce recimo
mercedes SLK. Videti je, da
bo crossfire postal pravi av-
to leta 2003, za začetek pa
naj bi ga poganjal 3,2-litrski
bencinski V6 motor z 215 KM
in pogonom na zadnji kole-
sni par.
Največja ameriška in tu-
di svetovna avtomobilska hi-
ša General Motors seveda ni
držala križem rok in torej
ni bila v salonski senci. Ob
stoletnici tovarne je bil ta-
ko na ogled sanjski kupe
cien, ki se bo morda kdaj
vozil v razredu prestižnih av-
tomobilov s prestižnimi
zmogljivostmi, saj naj bi ga
poganjal 12-valjnik z gibno
prostornino 7,5 litra in s kar
750 KM. O ceni kdaj drugič...
Chevrolet (to je tovarna v
sklopu General Motorsa) je
predstavil roadsterja bel air.
S tem vozilom se spominja-
jo avtomobila enakega ime-
na iz sredine petdesetih let.
Bel airu so namenili ustrez-
no motorizacijo, saj naj bi
za pogon skrbel na novo raz-
viti petvaljni turbo agregat
s 315 KM pri 3,5-litra gibne
prostornine. Kot pravijo, naj
bi imel chevrolet bel air le-
pe možnosti, da ga začnejo
serijsko izdelovati. Povsem
jasno pa je, da bo leta 2003
na ceste pripeljal cadillac
XLR, roadster zanimive po-
dobe, sicer pa avtomobil, ki
ga je leta nazaj tovarna pred-
stavljala kot evoq. Cadillac
XLR bo konkurenca kakšne-
mu mercedesu SL, saj naj bi
ga v nekaj »ostrejši« motor-
ni varianti poganjal V8 mo-
tor s 300 KM.
O cenah v Detroitu vsaj ze-
lo glasno še niso govorili. In
za konec omenimo še, da je
salonsko premiero doživel
prenovljeni jaguar S. To je
avto, s katerim britanska to-
varna, sicer v Fordovi lasti,
na tleh ZDA zanje veliko trž-
nega uspeha. Sprememb je
točno toliko, da bo mogoče
jasno ločiti dosedanji model
od novega. Za povrh bodo,
kot smo tudi že pisali, ponu-
dili tudi izvedenko R. To bo
poganjal 4,2-litrski motor s
395 KM. Znana je tudi že ce-
na - dobrih 66 tisoč evrov,
kar pa seveda ne bo veljalo
za ZDA...
Honda jazz
Optimistična Honda
Kljub temu, da je avtomobilska industrija v krizi (vendar je ta različna pri različnih
izdelovalcih avtomobilov), pa nekatere tovarne niso pretirano črnoglede.
Tako japonska Honda, ki je po velikosti oziroma obsegu izdelave tretji izdelovalec vozil na
Japonskem, računa, da bo prihodnje leto obseg proizvodnje in prodaje povečala za šest
odstotkov na skupaj 2,81 milijona. Kot menijo, naj bi prodali več predvsem doma, vendar si
tovarna po drugi strani prizadeva, da bi del svoje proizvodnje prenesla tudi v nekatere druge
azijske države. Proizvodnja hond naj bi leta 2003 stekla na Tajskem, računajo pa tudi, da
bodo začeli honde izdelovati v Indoneziji (začetna proizvodnja naj bi se gibala pri številki 20
tisoč vozil) in povečali posel oziroma izdelavo na Kitajskem na letnih 120 tisoč vozil.
40
NASVETI

LEPOTA IN ZDRAVJE
Jedilnik za
študij in učenje
strokovnjaki ugotavlja-
jo, da pred in med učenjem
ni priporočljivo uživati pre-
velikih količin hrane, obe-
nem pa naj ta ne bo preveč
kalorična, pretežka in pre-
več obremenjujoča za orga-
nizem. Poleg obsega jedil-
nika (pogostost obrokov in
njihove dimenzije) pa je pri
učenju, mišljenju in pom-
njenju pomembna (beri:
ključna) tudi vsebina jedil-
nika.
Skupina japonskih znans-
tvenikov je s svojo poglob-
ljeno študijo ugotovila, da pri
intelektualnem udejstvova-
nju, ki zaposluje okrog 100
milijard sivih celic v možga-
nih, organizem potrebuje
precejšnjo količino energi-
je. Zato intenzivno umsko de-
lo tudi v energetskem smi-
slu nikakor ni mačji kašelj,
saj telo zanj porabi kar do-
bro četrtino svoje dnevne
energetske bilance. Če telo
ne dobi potrebnih snovi in
kalorij v zadostnih količinah
iz zaužite hrane, začno mož-
gani delovati z zmanjšano hi-
trostjo in učinkovitostjo.
Človek se pritožuje nad po-
manjkanjem koncentracije,
upadom spomina, miselni-
mi blokadami, neuspešnim
logičnim sklepanjem ipd.
Katera hrana je najbolj pri-
merna za učenje? Ob koncu
svoje raziskave so japonski
znanstveniki ukaželjnemu
svetu ponudili lestvico 20
ekskluzivnih (v bistvu po-
vsem običajnih) živil, ki
spodbujajo delovanjem mož-
ganov.
Ananas poleg že znanega
encima bromolina (pospešu-
je presnovo, čiščenje telesa
in hujšanje) vsebuje tudi spe-
cifično aminokislino tripto-
fan. Ta spodbuja duševno či-
lost in napetost v možganih
ter preprečuje prekomeren
vpliv čustev (nervoza, hek-
tika) na delovanje malih si-
vih vragcev. Vsak dan popij-
te do dva kozarca svežega ana-
nasovega soka ali pojejte po-
lovico srednjevelikega sade-
ža.
Artičoke - vsebujejo se-
kundarne rastlinske substan-
ce, ki pospešeno prehajajo
preko sten krvnih žil v mož-
gansko tkivo, kjer produci-
rajo nevrotransmitor acetil-
holin, ki sodi med najbolj
učinkovite pospeševalce hi-
trega in učinkovitega mišlje-
nja. Privoščite si dva kozar-
ca svežega soka iz artičoke
ah artičoko dnevno.
Avokado omogoča maksi-
malno delovanje možgan -
preprečuje mentalne bloka-
de (pred, med izpiti) in psi-
hične krize med učenjem.
Banana - 100 gramov
(manjši do srednje velik sa-
dež) vsebuje 1,7 grama mož-
ganske substance, imenova-
ne serotonin (hormon sreče),
ki je podobna opiatom. Dvi-
guje razpoloženje in poma-
ga pri mentalnih funkcijah.
Vsak dan si privoščite eno
banano; najbolj učinkoviti so
rumeni zreli in aromatični
primerki.
Bazilika - dišeča rastlina,
ki s svojimi aromatičnimi olji
spodbuja miselne sposobno-
sti velikih možgan, lajša tu-
di zaskrbljenost in depresiv-
no počutje ter odpravlja ne-
mir in nervozo. Kadar ste v
krizi, si skuhajte čaj iz bazi-
like in trikrat na dan popijte
skodelico aromatičnega ze-
liščnega prevretka (naj bo
čimbolj svež in mlačen).
Česen, ki je znan kot sreds-
tvo proti pozabljivosti in ar-
teriosklerozi, je prijatelj
učencev. Čebulnica, bogata z
aktivnim alhcinom, ki spod-
buja prekrvavitev možganov,
zagotavlja uspešno in dina-
mično intelektualno dejav-
nost. Vsak dan pojejte vsaj
pol stroka svežega česna ali
pa eno tableto kvalitetnega
česnovega preparata iz zelišč-
ne lekarne.
Indijski oreščki sodijo
med snovi, ki so možganom
sposobne najhitreje zagoto-
viti potrebno energijo. Vsak
dan si privoščite 10 do 15 iri-
dijskih oreščkov, pri čemer
pa morate skrbeti, da zauži-
te kalorije (100 g jih daje kar
600 kalorij) čimprej tudi po-
rabite.
Jajčevci so učinkovita ze-
lenjava v preprečevanju arte-
rioskleroze in spodbujanju
možganske cirkulacije (pre-
skrba malih sivih celic z
vsem, kar potrebujejo za
maksimalno učinkovitost).
Če redno uživate jajčevce, bo
vaše ožilje ostalo prožno,
elastično in vitalno. Slednje
se bo zlasti poznalo na učin-
kovitosti vašega kratkoroč-
nega spomina, dojemljivosti
za nove informacije in mini-
malni pozabljivosti.
Janež nam lahko pomaga
pri jačanju intelektualnih
sposobnosti. Organizmu daje
potrebno mentalno energijo.
Dnevno popijte tri skodeli-
ce svežega, rahlo oslajenega
(med) janeževega čaja.
Kakav in čokolada spod-
bujata tvorbo aminokisline
alanin, ki pospešuje presno-
vo v možganih in limbičnem
sistemu (čustvovanje, pove-
zano z intelektualnimi aktiv-
nostmi - pojača njihovo učin-
kovitost). Priporočljivo: naj-
več tablica čokolade (cca 100
g) ali 2 do 3 skodelice vroče
čokolade oziroma kakava
dnevno.
Med spodbuja imunost in
vitalnost, obenem pa zmanj-
šuje stres, zvišuje sposob-
nost koncentracije in pos-
pešuje miselne funkcije
možgan. Vsak dan si privoš-
čite dve žlici kvalitetnega
naravnega medu: na kruhu,
v sadni solati, v mleku ali
čaju.
Muškatni orešček. Aro-
matična olja v tej eksotični
začimbi spodbujajo optimi-
stično razpoloženje in dvigu-
jejo sposobnost koncentra-
cije. Zaužijte 3 -5 kapljic ete-
ričnega olja iz rastlinske le-
karne (pustite, da se vam raz-
topi v ustih, lahko ga kanete
na žličko sladkorja), manj
učinkovito pa je dodajanje na-
strganega muškatnega orešč-
ka živilom v vsakdanjem je-
dilniku.
Orehi vsebujejo zanimivo
kombinacijo hranilnih sno-
vi, ki spodbujajo delovanje
možganov in jim ponuja pra-
vo mero prepotrebne energije
za uspešno udejstvovanje.
Vsak dan si privoščite 10 do
15 orehovih jedrc (pazite na
telesno težo, saj so prava ka-
lorij ska bomba).
Paprika je bogata z vita-
mini (zlasti C), vsebuje pa
tudi visokoaktivna barvila,
antociane, ki v kombinaciji
jačajo in izboljšujejo elastič-
nost tkiv (zlasti možganske-
ga ožilja) ter omogočajo bolj-
šo prekrvavitev možgan. Vsak
dan pojejte eno rdečo papri-
ko.
Pira, najstarejša žitarica
na svetu, ki jo častijo pred-
vsem prebivalci rumene ce-
line, postaja priljubljena tu-
di pri nas, odkar vemo, da
vsebuje cel spekter hranilnih
snovi, ki spodbujajo delova-
nje možganov. Privoščite si
skodelico pirine kaše, ki je
prijetnega okusa in lahko pre-
bavljiva.
Proso premaguje utruje-
nost in naveličanost - inte-
lektualno izčrpanost in men-
talne blokade. Spodbuja pre-
krvavitev malih sivih celic v
možganih, ohranja elastič-
nost, mladost in vitalnost
možganskega ožilja. Dnevno
si privoščite skodelico pro-
sene kaše, par prosenih ko-
lačkov, kos prosenega kru-
ha ali veliko žlico namoče-
nega prosa z medom.
Ribe, školjke in osta
morski sadeži so prava z
kladnica aminokislin, zlas
tirozina in omega-3 maščol
nih kislin, ki jih možgani p
trebujejo za sintezo lastni
hormonov budnosti, dop,
mina in noradrenalina. Jejt
jih redno in pogosto, najb(
Ije, da jih na jedilnik uvrst
te kar 3-krat v tednu. Pripi
ročljiv so: losos, sardini
slaniki, sardele, polenovke.
Smokve, fige (sveže inpt
sušene), so bogate z encim
ki možganom zagotavljaj
energijo in spodbujajo koi
centracijske sposobnosi
osrednjega živčevja. Dnevni
si privoščite 1 do 2 smok«
(pri suhih je ogrožena vitfc
linija, saj vsebuje 100 fig ka
300 kalorij).
Soja, čudežna metuljnic
iz azijskih logov, ki naj biva
rovala pred rakom, men(
pavzalnimi težavami, arti
riosklerozo, staranjem in di
generacijo organizma, i
učinkovita tudi pri jačanju it
telektualnega potencial3
Dnevno popijte 2 kozarca so
jinega mleka, priporočljiv
pa je tudi porcija tofuja, lU
sa, sojine omake ipd.
Zelena, ki v kuhinji sto
pa ob bok svojemu bolj pri
ljubljenemu sorodniku pf
tršilju, pa slednjega preka
ša v intelektualnih sferah.
dan pojejte pol gomolja zf
lene (svež v solati ali kuhal
v poljubni obliki), lahko P
si namesto tega privoščit'
2 kozarca soka iz sveže zi
lene (hsti, gomolj).
Št. 3-17. januar 2002
NASVETI
41
Belo na belo!
Bela barva v vseh svojih 88 odtenkih je kraljica ledeno mrzlih mesecev
Januar je, kot smo že
ugotovili in večkrat potrdi-
li, na področju modnega do-
gajanja najbolj zaspan me-
ječ Kot bi se trendi kar
2grudili, utrujeni in izpiti
od decembrskih toalet, bleš-
(«avosti, inovativnosti...
Pravzaprav še najbolj siH-
jo v ospredje topeči se kupč-
)d umazanega snega ob cestah,
Ici prebujajo željo po sveži za-
vesi padajočih snežink, toplih
plaščih in udobni obutvi. Je
pa tole stanje po drugi strani
tudi čisto všečno, saj je pol-
[no pričakovanja zimskih po-
Hinic in veselja ob pravkar
najbolj živahno cvetočih po-
sezonskih razprodajah.
Seveda je v modnem kole-
darčku jesen-zima 2001/
K)02 ostalo še nekaj tem, ki
nismo osvetlili s poseb-,
nim reflektorjem, res pa ni
nobena izmed njih tako spek-
takularna, da bi moral zara-
di tega človeka gristi črv sla-
be vesti. A vendarle - do fe-
bruarja, ko se bomo začeU
intenzivno sprehajati med
pomladno-poletnimi novost-
mi, bi vsekakor kazalo na-
meniti nekaj prostora še eni
tipično zimsko obarvani no-
vpsti-beh barvi, torej.
Bela-
najboljša
družba sama
sebi!
Sebi oziroma nebarvi, ki
simbolizira notranje sožitje,
milino, spokojnost, nedolž-
nost in podobne lepe reči. Tu-
di stara, hecna miselnost, da
bela ni zimska barva, je
končno in dosledno ovržena.
Le zakaj bi bila bela obla-
čila za čas, ko je narava ode-
ta v belo odejo, neprimerna?
Po tej logiki bi morala biti
tudi zelena barva spomladi
in poleti skrajno čudaška, kaj-
ne?
Iz te preproste ugotovitve
sledi preprost nasvet: pope-
strite januarsko oblačilno
dolgočasje s svežino beline!
Čeprav se bela rada druži z
barvami, ji je najbolj všeč
družba njenega nebarvnega
nasprotja - črne, lahko je do-
datek aU osnova, letos pa le-
deno bela pogosto ugotavlja,
da je najboljša družba sama
sebi - od glave do čevljev.
Če se odločite za total-look
v beli, pazite le, da ne boste
med sabo kombinirali več
različnih belih odtenkov, saj
lahko ustvarite vtis ceneno-
sti.
In še ideja, upoštevajoč uvo-
doma omenjene posezonske
razprodaje; poiščite v trgo-
vinah kakšnega ali več kosov
belih oblačil, ki vas prej za-
radi »občutljive« barve in pre-
visoke cene niso pritegnili in
presenetite okolico s povsem
svežo podobo.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
KOZMETIČARKA SVETUJE
Zrela lepota
če je mladost sama po se-
bi lepa in privlačna, pa si
moramo za lepoto in prikup-
nost v zrelem obdobju živ-
ljenja malce bolj prizadeva-
ti.
Poznavalci pričajo, da je
več kot polovica žensk in
skoraj toliko moških danes
nezadovoljnih s svojo po-
stavo in zunanjim izgle-
dom. Motijo jih slabi las-
je, uvela koža, mlahave mi-
šice, celulit, neprimerna dr-
ža, neurejena zunanjost in
videz nasploh. Na srečo pa
človekova zunanja podoba
ni stvar usode, marveč lah-
^0 zanjo marsikaj storimo
tudi sami. Brez velikega na-
pora in stroškov; zadostu-
je le kanček vztrajnosti, od-
ločnosti, skrbi in pozorno-
sti.
Urejena in privlačna zuna-
nja podoba človeka (zlasti
predstavnic nežnejšega spo-
la) je tesno povezana s kožo.
Kožni plašč človeka varuje
pred zunanjimi vplivi, obe-
nem pa deluje tudi kot čuti-
lo in izločalo, vse prevečkrat
pa tudi izdaja (ali pa celo do-
daja leta), ki bi jih sicer zlah-
ka prikrili.
Lepota in vitalnost kože se
začneta s pravilnim in red-
nim čiščenjem. Čiščenje ko-
že (zlasti obraza, vratu in de-
kolteja) mora biti temeljito
in intenzivno, hkrati pa tu-
drnežno in prizanesljivo, si-
cer se kaj rado zgodi, da je
koža zanemarjena ali pa pre-
tirano izsušena, vneta,
preobčutljiva in zgubana. Ko-
ža je zlasti v mestu izpostav-
ljena močnemu onesnaže-
nju, ki vsebuje tudi številne
škodljive snovi, ki jo draži-
jo in uničujejo. Zato jo je
potrebno zjutraj in zvečer
najprej temeljito umiti ozi-
roma očistiti, nato pa navla-
žiti in nahraniti. Zlasti zve-
čer je potrebno skrbno od-
straniti vso nesnago, vključ-
no s plastmi kreme in liči-
la, tako da se pore odprejo,
koža zadiha in si odpočije.
Preparati naj bodo nevtral-
ni (ne uničujejo zaščitnega
kislinskega plašča), sicer se
koža lahko vname, razpoka,
draži in naguba. Temeljito
večerno umivanje in čišče-
nje omogoča manj intenziv-
no jutranje umivanje, ki ga
zaključimo s hladno prho -
osveži kožo in predrami or-
ganizem.
Za čiščenje obraza so nam
na voljo različna učinkovi-
ta sredstva. Običajno toalet-
no milo je primerno za glad-
ko, neobčutljivo normalno
kožo. Svetujemo vam milo
brez močnih dišav in deo-
dorantov. Preveč kislo milo
draži kožo, preveč bazično
pa jo prekrije z apneno pre-
vleko, ki jo je treba sprati z
veliko količino mlačne vo-
de. Mila ne puščajte pred-
logo na koži, marveč obraz
takoj sperite z obilico čiste
mlačne ali tople vode. Za-
ključite s hladnim curkom
za osvežitev in izboljšanje
prekrvavitve.
Čistilna pena in krema za
umivanje predstavljajo vme-
sno stopnjo med emulzijo in
čistilnim mlekom in so pri-
merne za vse tipe kože. Po-
membno je, da jih po čišče-
nju dobro speremo.
Čistilno mleko sodi med
blaga čistilna sredstva za ko-
žo, zato je primerno tudi za
zelo občutljivo in suho ko-
žo. Omislite si tako, ki ga
lahko sprete s toplo vodo
(mastna, normalna ali me-
šana koža), bolj mastno či-
stilno mleko, namenjeno su-
hi in zelo izsušeni koži pa
lahko odstranite le s poseb-
nim tonikom.
Čistilne emulzije in lotio-
ni so sredstva za čiščenje ko-
že sintetične narave, pravi-
loma blago kisla ali nevtral-
na, zato na koži ne puščajo
apnenčaste prevleke. K emul-
zijam sodijo tudi priljublje-
ni lotioni in geli za čiščenje
kože, ki jih lahko lepo raz-
mažemo, vmasiramo in spe-
remo s kože. Primerni so tu-
di za mastno, nečisto (aken,
ogrci) in mešano kožo.
Čistilne kreme vsebujejo
večji delež maščobe, zato so
primerne predvsem za čiš-
čenje suhe kože (vsakodnev-
no) in za odstranjevanje
močnejšega (vodoodporne-
ga) ličila. Čistilna krema se
v vodi ne topi, zato jo je po-
trebno odstraniti s posebnim
tonikom.
Čistilni tonik je primeren
za mastno in nečisto kožo ter
po čiščenju kože s čistilno
kremo. Tonik kožo očisti, os-
veži, razkuži, poživi in zoži
pore (začasno). Toniki, ki
vsebujejo hidratantne snovi,
so primerni tudi za nego ko-
že po čiščenju. Najbolje je,
da se odločite za brezalko-
holne vrste, saj tonik, ki vse-
buje alkohol, kožo izsuši in
draži.
Peeling temeljito globin-
sko čiščenje kože, pri kate-
rem z drobnimi zrnci, ki jih
vsebuje masa za peeling (kre-
ma, obloga), povrhnjico ko-
že rahlo obrusimo, pri čemer
se odmrle ceUce odluščijo.
Podoben, vendar blažji uči-
nek, ima tudi dobro milo.
Prepogost peeUng koži ško-
duje - se vname, peče, srbi,
pordi, skeH, pojavijo se iz-
puščaji in lise. Zelo suha ko-
ža peelinga ne prenese, zelo
primeren pa je za bolj mast-
no in nečisto kožo. Starejša
koža, ki je pokrita z debelej-
šo plastjo odmrlih celic in za-
to slabo prekrvavljena in siv-
kasta, po peelingu dobi lepo
rožnato barvo in postane bolj
sijoča.
Sopare prav tako sodijo
med globinsko čiščenje ko-
že. Lahko si omislimo kami-
lično, rožmarinovo, z vrtni-
co, janeževimi semeni, me-
to, žajbljem in drugimi ze-
lišči. Priporočljiva je za od-
porno, mastno in nečisto ko-
žo, neprimerna pa za tanko,
nežno, občutljivo in suho ko-
žo, z razširjenimi žilicami in
s popokanimi kapilarami,
odsvetujemo pa jo tudi ast-
matikom in vsem, ki imajo
težave z dihanjem.
NN
Nagradno vprašanje
januarja
Kaj sestavlja trendovski stil »moulin rouge«?
a) Korzeti, čipke, erotični elementi v oblačenju;
b) Krznene kape, volnene rokavice, mufi.
42
NASVETI

Odgovori o upoicojevanju
Sestra je pred tremi leti do-
živela hudo prometno ne-
srečo. Po številnih operaci-
jah je danes pri 28. letih sta-
rosti na invalidskem vozič-
ku. Avgusta je preko svo-
jega zdravnika vložila zah-
tevo za invalidsko pokoj-
nino, vendar pokojnine ni
dobila, čeprav je bila na in-
validski komisiji spoznana
za invalida I. kategorije.
Kako je mogoče, da ne do-
bi pokojnine, saj je bila pred
nesrečo že zaposlena, res
ne dolgo - približno sedem
mesecev?
Pravico do invalidske po-
kojnine pridobijo praviloma
invalidi I. kategorije invalid-
nosti, kot tudi invalidi II. oz.
III. kategorije, če invalidska
komisija ugotovi, da posa-
meznik ni zmožen opravlja-
ti svojega dela, kot tudi ne
nekega drugega dela, za ka-
terega bi se lahko dodatno us-
posobil, vendar je glede na
starost zavarovanca poklic-
na rehabilitacija nesmiselna.
Invalidska pokojnina ni ve-
zana samo na mnenje inva-
Udske komisije, marveč za-
konodaja pogojuje pridobi-
tev pravice glede na vzrok na-
stanka invalidnosti, status ob
zavarovalnem primeru, sta-
rost in minimalno pokojnin-
sko dobo, ki je tudi ključne-
ga pomena za pridobitev to-
vrstne pravice.
V primeru, ko je invalid-
nost posledica poškodbe pri
delu ali poklicne bolezni, mi-
nimalna pokojninska doba,
t.i. gostota zavarovanja, ni do-
ločena. Tako lahko pridobi
zavarovanec, pri katerem je
invalidnost posledica poš-
kodbe pri delu ali poklicne
bolezni, pravico do invalid-
ske pokojnine ne glede na po-
kojninsko dobo, ki jo je do-
polnil do dneva nastanka in-
validnosti. Če je invaUdnost
posledica poškodbe izven de-
la ali bolezni lahko pridobi
posameznik pravico do inva-
lidske pokojnine pod pogo-
jem, da je pred nastankom
invalidnosti dopolnil pokoj-
ninsko dobo, ki pokriva naj-
manj tretjino razdobja od do-
polnjenih 20 let starosti do
nastanka invalidnosti.
Mlajši invalidi I. kategori-
je, pri katerih je nastopila in-
validnost kot posledica poš-
kodbe izven dela ali bolezni
pred dopolnjenim 21. letom
starosti imajo ugodnejši po-
ložaj glede izpolnjevanja mi-
nimalnih pogojev za pridobi-
tev pravice do invalidske po-
kojnine. Če je nastala invalid-
nost I. kategorije pred nave-
denim letom starosti, prido-
bi zavarovanec pravico zgolj
na podlagi zavarovanja v ča-
su nastanka invalidnosti tako,
da ni predpisanih posebnih po-
gojev pokojninske dobe.
Poleg zavarovancev, pri ka-
terih nastane invalidnost pred
21. letom starosti, so dodat-
no varovani tudi mlajši in-
vaUdi I. kategorije invalidno-
sti, če nastane invalidnost
med 21. in 30. letom staro-
sti. Razlog je v tem, da le-ti
objektivno težje izpolnijo po-
goj gostote, zato tem zava-
rovancem zadošča kot mini-
malni pogoj dopolnjena po-
kojninska doba, ki pokriva
le četrtino razdobja od 21. le-
ta starosti do dneva nastan-
ka invalidnosti pred 30. le-
tom starosti.
Izjema glede minimalne po-
kojninske dobe za pridobi-
tev pravice do invalidske po-
kojnine je določena tudi za
zavarovance, ki so pridobili
višjo strokovno izobrazbo,
tem se delovna leta ne šteje-
jo od 20. oz. 21. leta starosti
do nastanka invalidnosti,
marveč od 23. leta starosti,
medtem ko se zavarovancem,
ki so pridobili visoko izobraz-
bo, delovna leta štejejo od
26. leta starosti dalje.
Če je vaša sestra pred na-
stankom invalidnosti dejan-
sko imela le sedem mesecev
pokojninske dobe, potem ni
upravičena do invalidske po-
kojnine, kajti po tem, kar ste
zapisali, spada med tiste za-
varovance, ki morajo imeti
vsaj eno četrtino razdobja
med 21. letom starosti in na-
stankom invalidnosti prekri-
tega s pokojninsko dobo. Pri
vaši sestri je nastopila inva-
lidnost pri 25 letih starosti,
razlika med 21. in 25 leti je
štiri leta, kar pomeni, da je
četrtina teh štirih let točno
leto dni, toliko bi morala se-
stra izkazovati pokojninske
dobe, ob zavarovalnem pri-
meru, če bi se želela invalid-
sko upokojiti.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
ZDRAVNIK SVETUJE
Ateroskleroza in infekcija
Prim., dr. JANEZ TASIČ^
spec. inter. kardiolog
Koronarna bolezen je
glavni vzrok za umiranje
in obolevanje ljudi. S pre-
ventivnimi ukrepi je us-
pelo znižati umiranje za
temi boleznimi na števi-
lo, ki je primerljivo z raz-
vitimi državami. Tako
smo v Celju v zadnjih 15
letih z delom na področju
preventive, diagnostike,
zdravljenja in urgentne-
ga ukrepanja uspeli zni-
žati umiranje za bolezni-
mi srca in ožilja, tako, da
smo v Sloveniji med tisti-
mi, ki imamo za temi bo-
leznimi najnižjo umrlji-
vost. Kljub temu še nismo
zadovoljni.
Sedaj je čas za nova de-
janja. Poseči je še potreb-
no na področje invazivne
diagnostike in opremiti
kardiološki oddelek tako,
da bodo lahko mladi stro-
kovnjaki izvedli tudi koro-
narografijo in ob tem po-
sege kot so dilatacija žile
in vstavitev opornic.
Ob teh aktivnostih pa se
pripravljamo še na nove ob-
like diagnostike in zdrav-
ljenja, ki ga obetajo ekspe-
rimentalne študije, ki .po-
trjujejo, da lahko že samo
vnetje stimulira razvoj in
napredovanje aterosklero-
ze. Ateroskleroza je velik
problem v vseh deželah sve-
ta, saj ljudje umirajo pre-
hitro in premladi. Umira-
jo za boleznimi srca in tu-
di zaradi možganskih ka-
pi. Možganska kap je po-
gosto posledica ateroskle-
roze. Zaradi posledic, ki os-
tanejo po kapi, postane člo-
vek težak invalid, ki je po-
navadi odvisen od drugih.
Tako postajajo te bolezni
velik zdravstveni in socia-
len problem v razvitih, za-
radi povezave z infektivni-
mi boleznimi pa tudi v ne-
razvitih deželah.
Pri mnogih, ki imajo
poznane dejavnike tvega-
nja, diagnostika in ukrepa-
nje nista težka. Z omejitvijo
kajenja, kontrolo krvnega
tlaka, holesterola, sladkor-
ne bolezni, dieto in fizič-
no aktivnostjo se število bo-
lezni lahko omeji. A le do
nekega nivoja, ki pa je sku-
pen tako v Ameriki kot v
Indiji. Ta opažanja so ob-
novila zanimanje za infek-
cije, ki jih ljudje prebole-
vajo pogosteje v nerazvitih
deželah. Seveda se sprašu-
jemo o teži in pomenu te
povezave.
Aterosklerotski proces na
žili je najbolj podoben kro-
ničnemu vnetju, torej obli-
ki, ki jo sprožijo različni mi-
kroorganizmi. Tako se po-
novno preverja hipoteza, ki
jo je že pred stoletjem po-
stavil patolog Virchov, da je
vse vnetje. Tako se je z eks-
perimentalnimi študijami
dokazalo, da lahko virusi in
bakterije vzpodbudijo na-
stanek ateroskleroze. Virus
citomegalije in chlamidia
pneumonije sta zelo razšir-
jena med ljudmi in lahko
okužita celice v steni žil. V
steni žile lahko bivajo le v
fazi latence in čakajo na
ugodno priliko, ko vzpod-
budijo vnetje. Okvare pa
lahko povzročijo tudi strii
pi, ki jih izločajo te bakte
rije. To so citokini, ki pr
vabljajo velike vnetne celi
ce in interleukini, ki lahk(
sprožijo tudi trombozo.
S cepljenjem
nad bolezen?
številne študije po sveti
in tudi pri nas proučujeji
vlogo chlamidije pneumo
nije pri nastanku vnetja ^
žili in povezavo z ateroskle
rozo. Dokazano je že, da s
testi ponavadi pozitivni pi
kadilcih, da prihaja, do n:
banja nivoja aktivnih suh
stane, ki dokazujejo vnef
je, kar govori za prehoi
vnetja v kronično obliko
Tako je pozitivna povezav
dokazana že v 38 raziska
vab, le štiri študije tega n:
so potrdile. Številne še po
tekajo, pripravljajo pa se ti
di nove. Proučujejo se zdn
vila, ki lahko uničijo vin
se in bakterije v žilni steni
Pripravljene so že oblike
zdravljenja, podobno kot za
zdravljenje kroničnega
vnetja želodčne sluznice ali
mišic po piku klopa.
Moj zdravnik
2002
Novi tednik tudi letos sodeluje v akcija Moj zdravnik 2002, ki
jo že nekaj let pripravlja revija Viva. Tudi tokrat bralci in poslu-
šalci sirom Slovenije izbirajo splošnega zdravnika, ginekologa
in pediatra. Glasujete lahko za vse tri ali samo za enega. Med
njimi bodo izbrali zmagovalca akcije Moj zdravnik. Glasovanje
bo trajalo do 21. marca, rezultate bodo razglasili 4. aprila 2002.
Glasovalci bodo tudi nagrajeni in sicer bomo vsak teden
izbrali tistega, ki bo pol leta prejemal revijo Viva, vsi gla-
sovalci pa bodo vključeni v zaključno žrebanje za 20 prak-
tičnih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo
Top, Tapecirano pohištvo, d.o.o., v vrednosti 100 risoč in
dvakrat po 75 tisoč tolarjev.
Nagrajenka prejšnjega tedna je Marinka Cvirn, Loka 141,
Loka pri Žusmu, ki bo pol leta prejemala revijo Viva.
PiUiS in težave z menstruacijo
Če vas mučijo težave (bo-
lečine, krči, napihnjenost, ob-
čutek »težkega telesa« idr.)
pred in med menstruacijo,
vam ponujamo prgišče preiz-
kušenih praktičnih nasvetov,
s katerimi si boste lahko na
naraven, organizmu prija-
zen način olajšali težave.
1. Skrbite za zvrhano mero
gibanja, pri tem pa se izogi-
bajte pretiranemu naporu. Naj-
boljše je plavanje, hoja, zme-
ren tek in lahkotna gimnasti-
ka (ob glasbi ali v prijetni druž-
bi).
2. Privoščite si dovolj sproš-
čujočega spanca, počitka in
sprostitve, vselej, ko ste utru-
jeni.
3. V »kritičnih« dneh se izo-
gibajte mrazu. Organizem je
bolj sproščen in vitalen, ko je
človeku prijetno toplo. Kadar
vas zebe, si omislite toplo ko-
pel, lahko tudi savno ali pa se
vsaj dobro pokrijte, ogrejte
svoje bivalne (delovne) pro-
store in se topleje oblecite.
4. Večje telesne napore pre-
stavite na kasnejši čas, v zad-
nje dni menstruacije ali v čas
po njej, ko boste v boljši fizič-
ni formi.
5. Ne bojte se nežnosti in
ne izogibajte se spolnosti, ki
sprošča, pomirja in pospešu-
je presnovo v organizmu. Tu-
di če vam ni do ljubezni, jo
vzemite kot prijetno obliko laj-
šanja težav.
6. Uživajte dovolj negazira-
nih, nizkokaloričnih pijač, vi-
taminov in mineralov (mleko,
voda, sadni in zelenjavni na-
pitki) , hrano pa solite manj kot
običajno. Potreben jod lahko
dobite z ribami in morskimi
sadeži ter z mlekom in mleč-
nimi izdelki
7. Zmanjšajte količino ma-
liganov. Najbolje, da v teh dneh
sploh ne uživate alkohola.
8. Omejite pitje črne kave
in pravega čaja, bodite pozor-
ni na kajenje, ker nikotin zo-
žuje krvne žile, otežkoča cir-
kulacijo (kroženje krvi in lim-
fe), pospešuje zastajanje vode
v telesu in lahko znatno pri-
pomore k ojačanju PMS in os-
talih težav.
10. Uživajte jedi iz soje, či-
čerike, leče, fižola, boba in os-
talih stročnic, ki vsebujejo rast-
linske hormone (fitoestrogene).
11. Izogibajte se skrbem in
psihičnim bremenom, preo-
bremenjenosti in stresu (težje
in zahtevnejše naloge opravi-
te pred »kritičnimi dnevi« ah
pa jih odložite na kasnejši čas).
12. Privoščite si učinkovito
razbremenitev in sprostitev -
joga, meditacija, tai chi, avto-
geni trening ali preprosto sa-
njarjenje.
13. Razvajajte se in skrbite
za psihofizično blagostanje.
Urejena duševnost znatno pri-
pomore k ublažitvi telesnih te-
žav.
14. Ne razmišljajte o zdra-
vilih in ne jemljite umetnih
preparatov po lastni presoji
(zato, ker pomagajo vaši so-
sedi). Če ste prepričani, da te-
žav ne morete odpraviti brez
zdravil, najprej pokukajte v do-
mačo lekarno.
15. Ne pozabite na učinko-
vito alternativo (masaža, aku-
presura, akupunktura, homeo-
patija, refleksoterapija itd.).
16. Pogovorite se s svojo ma-
mo ali/in babico. Težave z
menstruacijo so lahko tudi ded-
no pogojene, zlasti če se bli-
žate menopavzi.
17. V času težav še več po-
zornosti posvetite svoji zuna-
njosti, s čimer si boste prido-
bili samozavest in samozau-
panje, ki znatno prispevata k
lajšanju zapletov.
18. Ne izgubite potrpljenja
in ne dovolite, da vas motnje
počutja pred menstruacijo
spravijo ob živce. Navsezad-
nje gre le za ciklične težave
prehodne narave.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
Končuje se raziskava, kjer
se ob pojavu ateroskleroze
in poslabšanja stanja upo-
rablja v zdravljenju visoke
količine specifičnih anti-
biotikov. Zdravljenje traja
10 dni, vendar je ves pro-
ces še v eksperimentalni fa-
zi, prav tako kot je v razvo-
ju še cepivo proti povzro-
čiteljem. Tako je pred na-
mi novo upanje, da bomo
epidemijo bolezni srca in
ožilja uspeli zmanjšari s pre-
ventivnim cepljenjem. Vsi
upamo, da se bo ponovila
zgodba, ki je spremenila
življenje in dala zdravje mi-
lijonom, ki so umirali za še
pred desetletji neozdravlji-
vo tuberkulozo. Upajmo, da
bo cepivo kmalu pripravlje-
no za uporabo, saj se bo ta-
ko spremenila bolezen, s ka-
tero se bojujejo cele drža-
ve, tisoči zdravnikov in mi-
lijoni bolnikov po celem
svetu. Upanje je pred vrati,
vendar zaradi upanja ne
smemo opustiti zdravega
sloga življenja!
INFORMACIJE
47
DESKANJE
PO SPLETU
Igre v
brskalniku
priznam, da nisem kak-
jen fanatičen privrženec
jgric na računalniku. Mar-
gikdo me bo obtožil, da sem
^dolgočasen in pust zadr-
tež, vendar lahko v svojo
jbrambo povem, da rad tu
In tam zaigram kakšno
jvanturo. Tokrat bom svo-
i avanturistični žilici do-
dal še malce arkadnih za-
čimb in upam, da se bo splo-
jni vtis pri igralnih navdu-
šencih popravil.
Naletel sem namreč na ču-
dovito spletno stran, ki po-
nuja nekaj zares dobrih ar-
kadnih iger v flashu. Slednje
pomeni, da si igrice ni treba
instalirati na računalniku, saj
jo lahko igramo kar v brskal-
niku, če je ta seveda oprem-
ljen z ustreznim flash pri-
ključkom. Ker je dandanšnji
že skoraj vsak spletovljan na-
letel na spletno stran v flas-
hu, se mi najbrž ne bo treba
posebej ukvarjati z namesti-
I tvijo tega programskega do-
datka, zato se lahko kar pos-
vetim spletišču ElectroTank
(www.electrotank.com).
Pa pojdimo k igricam. Ni
jih veliko, spletna stran je na-
mreč še dokaj nova, vendar
gre za kvalitetne igre, ki vas
utegnejo kaj hitro zasvojiti.
Trenutno so na voljo štiri
igre: Mini Golf (ime pove vse,
kajne), 9 Bali (biljard), Air
Hockey (namizni hokej) in
Electro Tank. Slednje nisem
uspel preizkusiti, gre pa za
igranje v resničnem času z os-
talimi uporabniki na Interne-
tu. Nekaj v zvezi z uničeva-
njem tankov, kar me, roko
na srce, niti ni preveč zani-
malo. Sodeč po strani in na-
povedih na njej, bo ta stran
kmalu postala pravi online
igralni portal, saj se jim ima
pridružiti še nekaj novih iger.
Najprej me je pritegnil Mi-
ni Golf. Simpatična in profe-
sionalna grafika, kar je, mi-
mogrede, odlika vseh našte-
tih iger, vas bo popeljala sko-
zi vrsto terenov, kakršnih smo
sicer vajeni v jadranskih leto-
viščih. Pa še kaj bolj atraktiv-
nega se bo našlo. Simulacija
udarca in poti žogice je precej
realistična, kontrole pa so nad-
vse enostavne in intuitivne. Na
igrišču se lahko izživljate sa-
mi, lahko si omislite igro v dvo-
je, lahko pa tudi igrate z osta-
limi uporabniki, tako kot pri
prej omenjenem Electro Tan-
ku. Sicer pa je igranje v živo
na voljo pri vseh igrah.
Namizni hokej je igra, ki
pri nas še ni doživela prav ve-
likega razmaha, sem jo pa že
zasledil na nekaterih bazenih,
pa tudi v kakšnem mladin-
skem zbirališču bi se najbrž
našla. Igra teče na mizi, ki je
malce podobna namiznemu
nogometu, le da nima igral-
cev na palicah, celotna ploš-
ča pa je polna drobnih luk-
njic, iz katerih piha zrak. Če
zdaj na to površino postavite
plastičen plošček, ki meri do-
brih deset centimetrov v pre-
meru, bo ta lebdel na zračni
blazini in dosegal velike hi-
trosti. Zdaj je potrebno z vsa-
ke strani postaviti še po ene-
ga dovolj zagretega igralca z
okroglim udarjalom in igra
se lahko prične. Cilj igre je
spraviti plošček v odprtino na
nasprotnikovi strani. Igra na
tej spletni strani je zelo veren
ekvivalent resnični stvari, v šo-
lo načinu pa igrate proti ra-
čunalniku, ki v desetih stop-
njah postaja vedno bolj pasji
in neodpustljiv. Adiktivno,
vam povem.
9 Bali je biljard z malce
drugačnimi pravili, kot jih
poznamo pri nas, vsekakor
pa lahko v oddelku pohval
zapišem podobno oceno, kot
sem jih za prejšnji dve igri.
Skratka, majhna stran z ve-
likimi igrami.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
VODNIK
Gledališče
SLG - IZ 1. ob 11.30 za
abonma združeni mladinski
Moje srce je v Zvorniku os-
talo. 18.1. ob 19.30 za izven
Podnajemnik. 19. 1. za
abonma družinski lutkovni
in izven s pravljico Ena, dve,
tri, gostuje Lutkovno gleda-
lišče Jožeta Pengova. Ob 20.
uri pa bodo na Odru pod
Odrom uprizorili predstavo
Ločitev. 22. in 23.1. ob 11.30
za abonma Gimnazija Lava
predstava Lev pozimi.
Dom kulture Velenje 21.
za beli in 22. 1. ob 19.30 za
rumeni gledališki abonma so-
dobna družinska tragedija Og-
njeni obraz.
Zadružni dom Ljubečna
18. 1. ob 19. uri monokome-
dija Pepek z Brega.
Kulturni dom Šmarje pri
Jelšah 19. 1. ob 20. uri ero-
tična drama Davidova rde-
čelasa smrt. Mladinskega
amaterskega gledališča Cen-
ter pozornosti.
Koncerti
Kulturni center Laško IZ
1. ob 19.30 koncert ansamb-
la Vitezi Celjski z gosti - Pev-
skim društvom upokojencev
Celje, Francijem Zemetom,
Andrejem Bremcem, Pavlom
Knezom in Vikijem Ašičem
st..
Kulturni dom Šmartno v
Rožni dolini 19. 1. ob 19.
uri promocija kasete Ljud-
skih pevk iz Jezerc.
Športna dvorana Nazar-
je 19. 1. ob IZ uri koncert
zgornjesavinjske godbe na pi-
hala.
Cerkev Marije Snežne na
Svetini 20. 1. ob 11. uri kon-
cert Moškega pevskega druš-
tva Pod gradom iz Celja.
Razstave
Mladinski center Celje IZ
1. ob 19.30 otvoritev razsta-
ve likovne šole Umbra.
Savinov likovni salon Ža-
lec grafična dela Poldeta Ob-
laka, do 31. 1.
Upravna zgradba Gorenja
Velenje »Šest izzivov - šest
avtorjev«.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec fotografije Mira-
na Orožima »Tako živi Vrben-
ski ribnik«, do 24. 1.
Galerija sodobne umet-
nosti slikarska dela Jane Viz-
jak.
Zgodovinski arhiv Celje
razstava »Srečanje s celjski-
mi rokodelci«.
Likovni salon Celje Me-
stece Celje 2.
Galerija Mozaik umetniš-
ka dela - miniature.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
fotografije Tjaše Volk in ris-
be Patrika Benedičiča; slike
dimnikov, beneške maske in
pustni kostumi OŠ Pinko To-
mažič Koper in slike umet-
nikov 12 držav.
Kulturni center Laško ka-
rikaturist Božo Kos.
Osrednja knjižnica raz-
stava Stare celjske gostilne,
do 31. 1. 2002.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Pokrajinski muzej Celje
razstava Srednjeveški tlakov-
ci, do 31. 1.
Galerija Borovo - proda-
jalna Amina Kolarič, do 23.
L; Avla Splošne bolnišnice
»Evropa v šoli«, do 29. L.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Delavnice,
seminarji...
Mladinski center Celje IZ
od 16. do 1Z30 angleški te-
čaj za odrasle, ob 16.30 pred-
staviteh tehnike sabljanja, ob
19.30 tečaj sprostitvenih teh-
nik; 18. ob IZ španščina, ob
21. Clubbing; 19. od 16. do
18. ure novinarska delavni-
ca, od 16.30 do 18. aerobi-
ka; 21. od 18. do 19.30 de-
lavnica slikanja na svilo, od
20. do 22. ure tae-bo; 22. od
16. do 1Z30 tečaj italijanš-
čine, od 1Z30 do 19. izdelo-
vanje nakita in od 15.30 do
20.30 plesna šola - power dan-
cers; 23. od 16. do 1Z30 nemš-
čina, od 20. do 22. pa tae-
bo.
Mladinski center Žalec 18.
ob 18. uri filmski večer za
mlade; 19. ob IZ uri akustič-
no popoldne; 21. ob 19. uri
tečaj nege kože za mlade in
malo starejše.
Dom sv. Jožefa v Celju od
18. do 20. 1. vikend foto-de-
lavnica.
Ostalo
Mladinski center Celje IZ
ob 20. uri potopisno preda-
vanje Tomaža Kumerja »Po
poteh slovenskih navijačev«.
19. ob 20. uri literarni večer
z Alešem Štegerjem »Včasih
je januar sredi poletja«.
Dom kulture Velenje 18.
1. ob 19. uri predavanje Mar-
jana Marinška »V Patagonskih
Andih«.
Knjižnica Velenje IZ 1. ob
19. uri predstavitev pesniš-
ke zbirke Beli vrhovi. 18. 1.
ob 18. uri pogovor o knjigi
Najstniki o sebi in svoji knjigi.
Galerija sodobne umet-
nosti IZ 1. ob 18. uri pred-
stavitev kataloga Jane Vizjak.
Osrednja knjižnica Celje
21. 1. ob IZ uri predavanje z
diapozitivi »Vtisi s poti po Al-
baniji«.
Knjižnica pri Mišku
Knjižku 23. 1. ob IZ uri
pravljica Brigitte Weninger z
naslovom Kaj je to?
Kavarna hotela Evropa
IZ 1. ob 19. uri pogovor o
knjigi Shirley MacLaine »Ca-
mino - po stezi zvezd«.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od IZ do 23. 1. ob
16.30 in 20. spektakel Gos-
podar prstanov - Bratovšči-
na prstana.
Mah Union: IZ in 18. 1.
ob 18.30; 20. 1. in od 21. do
23.1. ob 18.30 najstniška sek-
si komedija 100 deklet. IZ
in 18. 1. ob 20.30 italijan-
sko švicarski film Kruh in
tulipani. 19. 1. ob 18. kratki
igrani film mladih celjskih
ustvarjalcev Fucked up Sally,
fucked up Jim - vstop prost.
19. in 20. 1. ob 20.30 ame-
riški film Rekvijem za sa-
nje. Od 21. do 23. 1. ob
20.30 švedski film Jalla! Jal-
la!
Metropol: od IZ do 23. 1.
ob 16. in 19. 1. ob 10. kome-
dija Zoolander. Od IZ do 23.
1. ob 18. spektakel Gospo-
dar prstanov - Bratovščina
prstana, ob 21.15 kriminal-
na drama Dan za trening.
Kino Šmarje 18. ob 20. in
20.1. ob 18. uri musical Mou-
lin rouge.
Kino Žalec 18., 19. in 20.
1. ob 18. uri vojna drama Co-
rellijeva mandolina, 19. in
20. 1. ob 20.30 pa kriminal-
ka Osumljen.
Kino Velenje - velika dvo-
rana od IZ do 22. 1. kome-
dija Krokodil Dundee v Los
Angelesu; mala dvorana 20.
1. ob 16. komedija Shrek, 21.
in 22. 1. ob 19. uri pa drama
Rekvijem za sanje.
Kino Zreče 20.1. ob IZ in
19. uri ameriški akcijski film
Preden se znoči.
Darujte kri!
V mesecu februarju bo-
do na našem območju na-
slednje krvodajalske ak-
cije:
1. februarja v Ločah, 5. v
Gorici pri Slivnici, 14. v
kulturnem domu v Rogaš-
ki Slatini, 15. v Radečah,
21. na Vranskem in 28. fe-
bruarja v Gornjem Gradu. $
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne vabi 19. 1. na 20. pohod
»Zdravju naproti«. Odhod s posebnim vlakom iz Celja bo
ob 8.30 z železniške postaje. 20.1. pa vabijo na 4. Vincekov
pohod. Odhod iz Celja, z avtobusne postaje ob Glaziji, bo
ob 5.30. 26. januarja pripravljajo 11. zimski pohod na Boč,
kamor bo odhod ob Z20 z železniške postaje v Celju. 2Z
januarja pa bo 15. zimski pohod na Kriško Goro. Odhod z
avtobusne postaje ob Glaziji bo ob 6. uri.
Prijave zbirajo po telefonu (03) 5452-92Z
Planinsko društvo Polzela vabi 19.1. pod geslom Zdravju
naproti na pohod na Goro Oljko. Na tradicionalni pohod se
vsako leto podajo iz drugega kraja, tokrat je izhodišče Pas-
ka vas.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
UREDNIŠTVI
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik,
Janja Intihar, Bojana Jančič,
Brane Jeranko, Gregor Katic,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center za mlade
Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš
na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi
kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in
bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz-
nega centra so morda vrata iz stiske!
Št. 3-17. januar 2002
48
ZANIMIVOSTI
Žareče in icriilco - icot zaicon
Poročni kozarci za celjske mladoporočence - Od pomladi tudi poroke na Starem gradu \
Mladoporočenci, ki se bo-
do odslej poročali v Celju,
bodo ob sklenitvi zakonske
zveze poleg vezila in šam-
panjca dobili še poročna ko-
zarca, ki ju podarja Mest-
na občina Celje. Kozarec je
oblikovala Janja Lap iz
Ljubljane, izdelujejo jih
ročno v Rogaški Dekorju
Kozje, vrednost tega poroč-
nega darila pa je 15 tisoč
tolarjev.
V kozarcu bo vgraviran na-
pis Poročena v Celju, v njem
pa so vgravirana tudi riže-
va zrna. Kozarca sta pove-
zana s pentljo, ki označuje
zakonsko zvezo. Mladopo-
ročenca pa si bosta z njima
nazdravila ob sklenitvi za-
konske zveze. In zakaj ste-
klena kozarca? Vodja kabi-
neta župana mag. Aleksa
Gajšek Krajnc pojasnjuje:
»Steklo je zelo skrivnosten
material. V vročem stanju
je rdeča tekočina, mehak je
in žareč, z ohlajanjem po-
stane trd, prozoren in drob-
Ijiv. Torej ima lastnosti, v
katerih najdemo tudi zna-
čilnosti partnerstva in za-
konske zveze.«
Zakonske zveze mlado-
poročenci v Celju sklepajo
v poročni dvorani v Protha-
sijevem dvorcu. Še letos pa
naj bi poroke predvidoma
prestavili v dvorano pod
Celjskim stropom v Pokra-
jinskem muzeju, napovedu-
je celjski župan Bojan Šrot.
Spomladi, na željo mlado-
roporočencev, pa bodo po-
roke tudi na celjskem Sta-
rem gradu. Mladoporočen-
ci se bodo lahko poročali
na Friderikovem stolpu, na
razgledni ploščadi, na graj-
skem travniku, kjer bodo
pač želeli. Poroka pa bo
lahko tudi v srednjeveških
oblačilih in s kočijami, če
bodo izrazili to željo.
Sicer pa število porok v Ce-
lju upada. Leta 1995 je bilo
v Celju sklenjenih 121 zakon-
skih zvez, lani 96. Nekoliko
bolje je na območju uprav-
ne enote Celje, kjer jih je bi-
lo leta 1995 158, lani pa de-
set več. NGL
Foto: GREGOR KATIC
Poročni kozarci, darilo Mestne občine Celje.
Rojstnodnevna poroka
Nekateri se poročijo na hitro, drugi z dolgotrajnimi pripravami. Eni to opravijo v ozkem
krogu družine in prijateljev, drugi povabijo bližnje in daljne sorodnike. Vsaka poroka pa
je zagotovo nekaj posebnega. Takšna je bila tudi slovesnost v celjski poročni dvorani na
januarski ponedeljek. Nevesta Barbara Čanžek je tisti dan slavila 30. rojstni dan in
starše je - nič hudega sluteče - povabila v bližnjo restavracijo. Ko so spih šampanjec, pa sta
z ženinom Primožem Agrežem oznanila, da si gresta v sosednjo stavbo obljubit večno
zvestobo. Presenečenje je bilo popolno. Če bosta v tem stilu nadaljevala zakonsko življe-
nje, nista povedala.
Foto: GK
Kostra po domače?
Parkiranje v Razlagovi
ulici v Celju je pod reži-
mom modre cone. Nekaj
parkirnih mest, ta so oz-
načena z rumeno črto, pri-
pada gostom hotela Evro-
pa.
Minuli teden, dopoldne,
je na takšno parkirno me-
sto za nekaj minut postavil
vozilo Mirko Škorc, ki je
skočil na obisk k hčerki. Ko
se je vrnil, je bil nemalo pre-
senečen. Avto so mu olisi-
čili. Na recepciji hotela
Evropa, od koder bi lahko
upravičeno reagirali in po-
klicali Kostro, ker je njihov
parkirni prostor zasedel
nekdo, ki ni njihov gost, tega
niso storili. Zato je Škor-
čeva hčerka poklicala direk-
torja Kostre in povedala, kaj
se je primerilo. Ta je bil uvi-
deven, napako njihovega us-
lužbenca je priznal in po-
vedal, da bodo Škorčevi mo-
rali odšteti le 400 tolarjev,
toliko, kolikor velja parki-
ranje v modri coni. Zgod-
ba se je tako tudi razpletla,
le da Škorčeva od uslužben-
ca, ki jima je zaračunal 400
tolarjev, nista dobila nika-
kršnega potrdila o plačilu.
»Saj ne gre za 400 tolarjev
temveč za princip!« me
Mirko Škorc. Obenem :
sprašuje, mar uslužben
Kostre vedo, kje smejo
sičiti in kje ne. Pa tudi, k
ko preverjajo, kdo so goj
je hotela Evropa, ki pari
rajo znotraj parkirišč ob r
meni črti. Mi pa dodajam
še nikoli niso olisičili
stih vozil, ki jih vozni
brezobzirno parkirajo (
vsaki dnevni uri nekaj m
trov nižje, na pločniku, c
bistroju Akvarij. S tem on
mogočajo prehod pešcei
Starši, ki otroke vodijo'
bližnji vrtec, pa morajo zi
to z njimi s pločnika na sri
do dokaj prometne ceste
NG
Št. 3 -17. januar 2002