SPET Z DEVALVACIJO V NOVO POSLOVNO LETO V letu 1971 smo doživeli dve devalvaciji dinarja. Prvo smo uspešno prebrodili, z drugo se spoprijemamo zdaj. V decembru 1971 je Zvezna skupščina sklenila spremeniti, že drugič v istem letu, vrednost dinarja. Sprememba vrednosti dinarja (devalvacija)), ki je bila prvič sprejeta v januarju 1971. leta v višini 20%, je povzročila podjetju večje le prehodne gospodarske težave. Zato je pričakovati, da bo tudi druga devalvacija dinarja, ki pa je vrednost dinarja devalvirala z različnimi stop-njmi glede na posamezno nacionalno valuto (npr.: 18,6 odstotka do lire, 15,6 % do DM, 220 % do francoskega franka, 13,3 % do dolarja itd.) povzročila ponovne prehodne težave v gospodarjenju. Učinek te devalvacije je podoben učinku prve devalvacije — močno je povečala vrednost nabavljenih surovin iz uvoza in s tem stroške poslovanja. Konec decembra 1971 so se sestali člani operativnega vodstva in dva dni kasneje še člani odbora za gospodarska vprašanja. Glavna tema obeh sej je bila: položaj podjetja in z devalvacijo dinarja spremenjeni pogoji gospodarjenja. Ker se podobna problematika iz prve polovice leta še niti ni dobro ohladila, članom teh dveh teles ni bilo težko oceniti položaja podjetja in predvideti glavnih težav, ki jih podjetju prinaša devalvacija. Ugotovili so, da bo izvedena devalvacija dinarja ponovno močno poslabšala gospodarski položaj podjetja in njegove ekonomske rezultate. Nabavljanje surovin po višjih nabavnih cenah, odplačevanje kreditov po višjih cenah, višje cene za nabavo opreme iz uvoza kot tudi spremembe cen v nacionalnih valutah bodo močno povečale stroške, ki ob zamrznjenih prodajnih cenah po grobi oceni za predvideno proizvodnjo v letu 1972 znašajo 2—2,5 milijarde. Če bo podjetje poslovalo vse [eto pod temi pogoji, bo občutno zmanjšalo gospodarsko moč iz leta 1971 ter poslovalo v letu 1972 na skrajni meji rentabilnosti ali celo v območju poslovne izgube. V tem primeru bi podjetje zgubilo vso akumulativnost, možnosti za naraščanje osebnih dohodkov ter zmanjšalo že doseženo amortizacijo. Kljub temu, da podjetje še ni razpolagalo z vsemi izračuni ter dejansko ugotovitvijo gospodarskega položaja, so člani operativnega vodstva in člani odbora za gospodarska vprašanja smatrali, da je potrebno ukrepati po izkušnjah januarske devalvacijske situacije in se zato v prvem tromesečju aktivirati v naslednjih dveh smereh: S izvrševati v notranji poslovni operativi vse tiste ukrepe, ki naj zagotovijo čim večjo racionalnost poslovanja, da bi se dosegla čim nižja stopnja pričakovane poslovne izgube in zastoja poslovnih funkcij podjetja; • močno se je treba aktivirati na čimprejšnjem povišanju prodajnih cen asortima-na podjetja, ki naj podjetje vrnejo najmanj v že doseženo stopnjo ekonomske moči (po- trebno stopnjo akumulativno-sti, ekonomsko amortizacijo, dinamiko osebnih dohodkov, vsaj v skladu z dinamiko življenjskih stroškov itd.). Glede na strateške komponente poslovne politike v letu 1972 je operativno vodstvo sprejelo naslednje odločitve in stališča kot elemente kratkoročne poslovne politike za obdobje, ko se bo podjetje nahajalo v kritični coni ekonomskih učinkov: • največji problem se bo pojavil na področju, ki smo ga doslej razmeroma zadovoljivo obvladovali, t. j. v likvidnosti podjetja. Znižanje proizvodnje zaradi sezonskih vplivov bo povzročilo znižanje fakturirane realizacije in s tem priliv denarnih sredstev iz rednega poslovanja. Istočasno bodo zaradi devalvacije potrebna še večja angažiranja denarnih sredstev kot doslej. Obstoječe obveznosti ter potrebne priprave na sezono bodo nasprotno zahtevale še vedno angažiranje znatnih denarnih sredstev. Oba nasprotujoča si pojava bosta torej zahtevala največjo stopnjo aktivnosti strokovnih služb, da bi se izognili nelikvidnosti, kar nam je doslej vedno uspevalo. Dejstvo pa je, da takih nesorazmerij v bližnji preteklosti tudi ni bilo. Zato morajo strokovne službe, ki kakorkoli vplivajo na likvidnost podjetja, podvojiti dosedanje napore, da bi kritično prvo tromesečje prebrodili s čim manj pretresi. Vse aktivnosti na tem področju je potrebno izoblikovati s čim natančnej- šim in realnejšim planiranjem zbiranja in koriščenja denai • nih sredstev. Zato se naj izdela plan likvidnosti za prvo tromesečje in parcialni plani za posamezne mesece. • Čeprav je podjetje z devalvacijo močno poslabšalo svoj gospodarski položaj, po mnenju operativnega vodstva ni posebnih razlogov, da bi v prehodnem obdobju oz. v času, ko posluje podjetje, v kritični coni zavestno zmanjševalo obseg proizvodnje. Razlogi, kot so stik s tržiščem, kroženje denarnih sredstev, zadrževanje ritma proizvodnje in poslovanja, pričakovana kratkoročnost kritičnosti poslovanja idr., narekujejo navedeno stališče operativnega vodstva. Obseg proizvodnje naj bi se torej oblikoval na osnovi povpraševanja tržišča po izdelkih podjetja, da se izvaja selekcija kupcev glede na njihovo plačilno disciplino in potrebo po likvidnosti podjetja, pri čemer naj bi se upoštevali tudi selekcija asortimana po artiklih glede na stopnjo pokritja. Stopnjo povpraševanja na trgu je treba ocenjevati tudi s stališča morebitne pretirane težnje pri kupcih za nabave izdelkov po sedanjih zamrznjenih cenah, kar bi lahko neposredno vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po odmrznitvi in povišanju prodajnih cen. Odločitve o proizvodnji na zalogo bo potrebno oblikovati na osnovi možnosti in zahtev, ki izhajajo iz poslovne politike do likvidnosti podjetja. • Poslabšanje gospodarskega položaja podjetja narekuje tudi odločitev na področju nagrajevanja. Delitev OD bi načeloma morala slediti dinamiki gospodarskega uspeha. Ta bo po pričakovanju v pr- Nadaljevanje na 2. strani Politični in idejni pojavi v jugoslovanski družbi in še posebej v Zvezi komunistov so narekovali potrebo po temeljitejši seznanitvi in oceni te situacije tudi komunistom Saturnusa. V ta namen sta na sestanku 21. decembra 1971 govorila ing. Andrej Marinc — sekretar IK CK ZKS in France Rejc — sekretar občinskega komiteja ZK Moste-Polje. Po razčlenitvi Politične situacije na Hrvaškem in pomenu 21. seje predsedstva ZKJ sta gosta odgovarjala na vprašanja. /V ls4, V / -'Z -G* Nadaljevanje s 1. strani SPET Z DEVALVACIJO V NOVO POSLOVNO LETO vem tromesečju slab in neugoden, zato se postavlja vprašanje uskladitve med njim in OD. Operativno vodstvo ocenjuje, da bo to znižanje poslovne uspešnosti le prehodnega značaja in da bo trend življenjskih stroškov še vedno v porastu ter zato smatra za primerno, da se v prvem tromesečju ne izvede uskladitev med OD in dohodkom. To hkrati pomeni, da naj bi se OD za obdobje prvega tromesečja vzdrževali na nivoju, ki ga omogoča vrednost točke 9,50 din. Prav tako pa naj tudi v tem obdobju deluje sistem nagrajevanja po ekonomskih normativih na osnovi principa iz le- ta 1971. To stališče v nagrajevanju prvega tromesečja bo potrebno tudi upoštevati v drugem tromesečju 1972, ko naj bi podjetje poslovalo že vsaj v približno enakih pogojih kot v 1971 in skladno s tem izvrševati operativne odločitve v določanju vrednosti točke. • Izdelava predloga gospodarskega plana 1972 naj se prekine, dokler se ne dobijo potrebni cenovni elementi za postavitev novih planskih cen. Zato je treba smatrati za umestno, da se ne opravi obračuna za mesec januar, če dotlej ne bo mogoče določiti novih vrednostnih elementov plana. Za mesec januar naj bi sc v orientacijske namene sestavil obračun po dosedanjih obračunskih elementih iz leta 1971. Ko bodo znani novi cenovni elementi in splošni gospodarski pogoji, ki jih bodo izoblikovali novi druž-beno-ekonomski predpisi, bo predlog gospodarskega plana 1972 sestavljen in predložen kolektivu in organom upravljanja. • Glede na to, da so se vsa sredstva za proizvodnjo (reprodukcijski material, oprema) močno podražila, morajo vse strokovne službe, zlasti pa tiste v proizvodnji, še nadalje racionalizirati naturalno porabo vseh sredstev za proizvodnjo. Naloga, da naj bi proizvodne in poslovne naloge opravljali s čim manjšimi stroški oz. porabo materialnih sredstev, je s to novo monetarno spremembo še potencirana in pomembnejša. Napori za čim višjo stopnjo ekonomičnosti oz. zoperstavljanja, da se ne bi zniževala, morajo biti nepogrešljivi elementi poslovne politike, zlasti pa operativnih odločitev v proizvodnji in poslovanju. • Operativno vodstvo je proučevalo tudi potrebo po racionalizaciji izkoriščanja fonda delovnega časa. V ta namen je izoblikovalo naslednja stališča, ki izhajajo iz splošne težnje, da se čim manj delovnih ur izgubi v ne-sezonskih mesecih in čim več delovnih ur doseže v sezonskih mesecih, in sicer: — v obdobju prvega tromesečja je treba dopustiti čim več prostih sobot, ki naj bi jih nadomestili z delovnimi dnevi v sezonskih mesecih, zato se koledar delovnih dni in prostih sobot naj ne izdela za leto vnaprej, pač pa na krajša tromesečna obdobja. Za obdobje prvega tromesečja pa le po mesecih in v povezavi z obsegom proizvodnih nalog v posameznih mesecih. Za mesec januar 1972 je operativno vodstvo že odločilo, da so vse sobote proste. • V prvem tromesečju naj se v skladu s proizvodnimi nalogami dopušča večja liberalnost po dodeljevanju neplačanih izrednih dopustov. Ocena obsega in upravičenosti se prepušča članom operativnega vodstva za posamezno službo, ki jo vodijo. • Z gospodarskim odborom za leto 1972 je bila predvidena večja aktivnost pri organizaciji in distribuciji rednih letnih dopustov, ki jo narekujejo gospodarske naloge podjetja. Sprejetje gospodarskega plana 1972 je odloženo, ne more pa biti odložena odločitev o spremembi politike do rednih dopustov, ker bi se zamudila njena učinkovitost na distribucijo v letu 1972, zato je operativno vodstvo sklenilo predlagati odboru za delovna razmerja, da prouči celotno problematiko rednih dopustov ter do 10. januarja 1972 sprejme svoja stališča in izdela predlog politike in operativnih odločitev za leto 1972, o katerem naj bi dokončno sklepal DS podjetja. • Za obdobje prvega tromesečja naj se omeji vključevanje novih delavcev v podjetje na najmanjšo mero, izkorišča pa v večji meri prelivanje delovne sile med proizvodnimi obrati. Naštete aktivnosti niso »VSE«, kar bo v tej situaciji Vemo, da sc je letošnje leto začelo z gospodarskimi težavami, ki nam jih prinašajo stabilizacijski ukrepi. Pričakujemo, da bomo kljub njim leto 1972 končali uspešno. Če uspešnost poslovanja zavisi od naporov delovnih ljudi, bodo ti kot že tolikokrat doslej — storili vse za ugoden poslovni uspeh. Tudi naše glasilo mora v okviru svojih možnosti doprinesti k uspešnosti poslovanja. V statutu naše delovne organizacije in v pravilniku o informiranju, ki smo ju sprejeli v lanskem letu, smo se zavezali, da delovni ljudje morajo biti prek glasila obveščeni o najvažnejših dogajanjih v podjetju. To obveščanje služi članom celega podjetja — vseh delovnih enot — da spoznavajo medsebojne težave in težave podjetja kot tudi vse cilje in naloge, ki jih postavljajo celotni delovni organizaciji samoupravni organi in družbeno-politične organizacije. Mnogo bolj kot v preteklih letih bomo morali letos dati mesto v našem glasilu neposrednemu proizvajalcu — delavcu, ki naj s svojimi stališči in mnenji ter predlogi obogati naš časopis. Še bolj aktivno se bodo morali vključiti v naše glasilo s svojimi prispevki predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, ki bodo morali, zlasti pred sprejemom pomembnih odločitev, izvesti tudi mobilizacijske akcije prek našega glasila. Tudi vodstveni kadri, ki s svojo strokovnostjo lah- potrebno rešiti. To so le začetna faza in prve ugotovitve, ki bolj kot na točnih izračunih in analizah temeljijo na izkušnjah, dobljenih pri lanski (januarski) devalvaciji. Zapis po gradivu operativnega vodstva in odbora za gospodarska vprašanja ko mnogokrat prispevajo k reševanju problemov, bodo morali biti bolj aktivni v našem glasilu, saj delovni ljudje pričakujemo od njih, da povedo o raznih vprašanjih z vso strokovno odločnostjo, smelostjo in čutom odgovornosti. Glasilo mora redno izhajati, zato so strokovne službe dolžne, da uredništvu posredujejo informacije, naj bodo nujne ali samo interesantne in zanimive za delovni kolektiv. Razumljivo, da celotnega informiranja ne moremo opraviti le z glasilom, zato so potrebne še dodatne oblike. S pomočjo izpopolnjenih obstoječih oblik informiranja bomo našemu delovnemu človeku lahko zagotovili uresničitev njegove ustavne pravice, da je pravočasno in objektivno informiran o vseh dogajanjih tako v podjetju kot v svoji delovni enoti. S pravočasnim informiranjem bomo lahko preprečili tudi razne konflikte, ki radi nastopajo prav zaradi izostanka ali pomanjkljivega informiranja. Informiranje naših delovnih ljudi pa ne more biti samo formalno, ampak mora biti tudi vsebinsko v redu in pisano na tak način, da je našim delovnim ljudem razumljivo. Glasilo mora biti tudi pobudnik, ustvarjalec borbe mnenj, stališč in mobilizacije za izvedbo določenih nalog. Le tako bo lahko glasilo zanimivo za najširši krog naših delovnih ljudi. S. G. Odtegovanje samoprispevka Z referendumom smo se odločili za samoprispevek, ki ga bomo plačevali v višini enega odstotka od osebnih dohodkov za dobo pet let, od 1. januarja 1972 do 31. decembra 1976. SAMOPRISPEVEK PLAČUJEJO NASLEDNJI ZAVE ZANCI: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, ki presegajo 1.000 din neto mesečno, od neto osebnih dohodkov, — občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav od osnov za prispevek, — občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1.000 din neto mesečno pokojnine. KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA SO OPROŠČENI: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, ter vajenci od svojih nagrad, — občani, ki imajo OSEBNE DOHODKE IZ DELOVNEGA RAZMERJA OZ. NADOMESTILA, ter od POKOJNIN, KI NE PRESEGAJO 1.000 din NETO MESEČNO, — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o prispevkih in davkih občanov, — občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o prispevkih in davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. Krajevnega samoprispevka so na lasten predlog oproščeni tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter pokojnin, ČE DOHODEK NA ENEGA DRUŽINSKEGA ČLANA NE PRESEGA 400 DINARJEV. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. O TEH PREDLOGIH ODLOČA NA PODLAGI MNENJA OBČINSKEGA ORGANA PRISTOJNEGA ZA SOCIALNO VARSTVO POSEBNA KOMISIJA, KI JO IMENUJE PRISTOJNA OBČINSKA SKUPŠČINA. Za mesec januar nismo odtegnili samoprispevka od osebnih dohodkov, ker nam je ostal v približno enaki višini neizplačan neto osebnih dohodkov zaradi znižanja stopnje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bi ga morali vrniti članom kolektiva. Izjema je DUR, kjer smo odtegnili prispevek, ker so člani tega kolektiva dobili to razliko izplačano. Pojasnilo v zvezi s prispevkom lahko dobijo člani kolektiva v računovodstvu podjetja. Edi Ferenčak Na koncu starega leta 1971 (28. decembra) se je Uredniški odbor našega glasila sestal na posebno sejo. To je bila razširjena seja s povabljenimi najbolj stalnimi sodelavci dopisniki. Namen te seje je bil delovni sestanek, ki bi pripomogel k nadaljnji vsebini našega mesečnika »Glas Saturnusa«, ter obenem izrazil zahvalo sodelavcem za dosedanje delo. Tudi naše glasilo mora doprinesti k uspešnosti poslovanja Uresničimo ustavne amandmaje! Ob koncu meseca septembra lanskegaga leta so se na raznih sestankih in seminarjih začela teoretična razpravljanja za čimprejšnjo praktično sprevedbo načel ter pravic in dolžnosti delavcev v delovnih organizacijah, kot so jim zajamčene v XXI in XXII ustavnem amandmaju. S takojšnjim praktičnim izvajanjem navedenih ustavnih amandmajev bo storjen spet velik korak v razvoju samoupravljanja, katero pa se bo nujno še dalje razvijalo. Bralce »Glasa Saturnusa« bo verjetno najprej zanimalo kakšne pravice so zapisane in zajamčene v ustavnih amandmajih delavcu kot posamezniku, potem pa seveda tudi način kako sc bodo te njihove Pravice uresničile s pomočjo nove organizacije samoupravljanja v delovnih organizacijah. V XXI. amandmaju (dopolnilu) je povedano, da je temelj socialističnih samoupravnih odnosov družbeno ekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da se s svojim delom s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini neposredno in enakopravno odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, s čemer uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve spolšnega materialnega in družbenega napredka. Za zagotovitev takšnega družbeno ekonomskega položaja delovnega človeka je delavcem zajamčeno kot njihova neodtujljiva pravica, da na Podlagi svojega dela v temeljih organizacije združenega dela ter v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja ter organizacij pridobivajo dohodek in upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev. Vsakemu delavcu v organizaciji združenega dela gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim sedanjim in minulim delom v njem. Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi je zajamčeno, da uresniči s svojim delom saj tolikšen osebni dohodek in saj toliko drugih pravic, da sta zagotovljena njegova socialna varnost in stabilnost. Višina osebnega dohodka in obseg teh pravic ter način njihovega uresničevanja se določijo s samoupravnim sporazumom oz. družbenim dogovorom ali z zakonom, odvisno od splošne stopnje produktivnosti skupnega družbenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi. To so bistvene pravice delavca naštete v XXI. ustavnem amandmaju, seveda so pa v istem amandmaju naštete tudi obveznosti in je na primer določeno v 9. točki, da plačujejo delavci iz dohod- ka temeljne organizacije zdru ženega dela ali iz svojih osebnih dohodkov za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb na podlagi zakona določene davke za te potrebe. Pri pazljivem čitanju je vsakdo opazil, da pripada delavcu v organizaciji združenega dela v skladu z načelom delitve po delu takšen osebni dohodek, ki je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim sedanjim in minulim delom v njej. Dosedanje načelo delitve po delu je s tem amandmajem izpolnjeno in lahko rečemo oplemeniteno na ta način, da pove ustavni amandma izrecno, da mora biti osebni dohodek sorazmeren uspehom delavčevega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, pri čemer je poleg sedanjega dela upoštevano tudi minulo delo. Kako vrednotiti minulo delo odnosno po kakšnih kriterijih ga izmeriti, da bi bilo mogoče določiti delež povečanja osebnega dohodka posameznega delavca, je zaenkrat še nerešeno vprašanje in tudi zelo težavno, vendar se že pojavlja mnenje, da je treba prav zaradi težavnosti takoj pristopiti k reševanju tega problema. Za reševanje prav tega problema bo v zveznem merilu takoj začela delati posebna strokovna komisija, ki bo imela nalogo razčistiti in razjasniti vsestransko zapletenost tega problema ter pokazati odgovarjajoče kriterije za vrednotenje minulega dela. Rešitev problema merjenja minulega dela je tudi ključni problem za uvedbo novega pokojninskega sistema, v katerem naj bi se odmerjalo pokojnine tudi z ozirom na minulo delo. Toliko torej o ustavnih pravicah delavca kot posameznika, ki so mu zajamčene z amandmajem XXI. Sedaj je potrebno prikazati še načine za uresničitev pravic delavca s pomočjo nove organizacije samoupravljanja ter poslovanja v delovnih organizacijah. Z ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih amandmajev od XX. do XLI, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 29/71 dne 8. julija 1971 je določeno, da se predpisi amandmaja XXI in XXII, ki se nanašajo na pravico delovnih ljudi do organiziranja temeljnih organizacij združenega dela, do pridobivanja in delitve dohodka in do sredstev družbene reprodukcije ter na pravico temeljnih organizacij združenega dela do njihovega združevanja uporabljajo od dneva, ko razglasi zbor narodov zvezne skupščine ustavne amandmaje. Ustavni amandmaji so začeli veljati 30. junija 1971. S tem dnem so prenehale veljati določbe zveznih zakonov, ki so v nasprotju z navedenimi določbami amandmajev XXI in XXII. Zaradi tega so prenehale veljati tudi v temeljnem zakonu o podjetjih v prvi vrsti tiste določbe, ki se nanašajo na notranjo organizacijo, na organe podjetja in njihove pravice ter na urejanje drugih notranjih odnosov med podjetji. Veljati so torej prenehale tiste določbe, ki ovirajo samostojno urejanje odnosov v podjetju na samoupravni osnovi. Nekatere določbe zlasti glede organov podjetja, so bile smiselno razveljavljene že z zakonom o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katere se nanaša amandma XV (Ur. 1. SFRJ, št. 13/69). Tako so prenehale veljati uvodne določbe o urejanju odnosov v podjetju, o upravljanju v organizacijah združenega dela v podjetju, v organih podjetja, razen določb o funkcijah direktorja, o oblikah neposrednega upravljanja — referendum in zbori delovnih ljudi, o statutu in drugih splošnih aktih v podjetju, o notranjih odnosih in o organih v združenem podjetju itd. Neke določbe zakona o podjetjih so sicer še ostale v veljavi, zaradi ohranitve kontinuitete oz. povezanosti obstoječega pravnega sistema. V zakonu o sredstvih delovnih organizacij so prenehale veljati v celoti določbe o skladih, o režimu obratnih sredstev in sredstev skupne porabe ter o nadomestitvi vrednosti porabljenih sredstev. S tem je delovnim organizacijam omogočeno, da lahko navedena vprašanja urejajo samostojno s svojimi splošnimi akti oz. s samoupravnimi sporazumi. V temeljnem zakonu o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah so ostale v veljavi le še določbe o ugotavljanju dohodka in določbe, ki opredeljujejo izgubo delovne organizacije in njene obveznosti ob poslovanju z izgubo. V celoti so prenehale veljati določbe o delitvi dohodka, o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju v zvezi z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov. S tem je omogočena neposredna uporaba določb novih amandmajev, ki se nanašajo na delitev dohodka in njeno usmerjanje. Precejšnje spremembe je zaradi ustavnih amandmajev doživel tudi temeljni zakon o (Nadaljevanje na 11. strani) Zatem so se postavljala razna vprašanja o rekreaciji in o vajencih. Nanje sta odgovarjala tov. Karla Novak in Jurij Vabšek. Na koncu je bila dana v razpravo še nova sestava komiteja s spremembami. Rovanšek Dušan — predsednik. Koren Boris — podpredsednik. Jovanovič Milica — tajnica. Ostali člani: Kosec Jože, Ložar Andrej, Fink Rado, Žagar Jure, Jakop Marjan, Inglič Janko, Susman Marjan, Ržen Silvo, Šterk Vojko. Ta sestava komiteja je bila sprejeta na zadnjem sestanku komiteja in bila tudi soglasno sprejeta na konferenci. Ržen Silvo Letna konferenca MO Saturnus Dne 22. decembra 1971 je Mladinski aktiv Saturnus organiziral redno letno konferenco. Namen te konference je bil sledeč: — pregled celotnega dela — kadrovske spremembe v komiteju Konferenco je otvoril predsednik ZMS — Saturnus Ržen Silvo s pozdravnim nagovorom in predlagal delavno Predsedstvo: Rovanšek Dušana, Jovanovič Milico in Ingolič Jankota. V uvodnem referatu se je Predsednik dotaknil vloge mladinske organizacije v organizacijah združenega dela, v nadaljevanju pa se je dotaknil še položaja v Jugoslaviji glede na 21. zasedanje CK ZKJ. Rovanšek Dušan podpredsednik MO je podal kratko Poročilo o dosedanjem delu Mp. Tu se je največ časa zadržal pri izvajanju »Akcije 75«, ki jo je organizirala konferenca ZMS. Za tem je prišlo do razprave. Kot prvi se je priglasil k razpravi Alič ing. Božo. Dejal je, da ima MO pomembno vlogo v podjetju, saj vključuje okoli 600 mladih, to je 1/3 vseh zaposlenih v podjetju. Zato je nujno potrebno njeno delo podpirati in razvijati v političnem, samoupravnem in družbenem smislu. V mladih naj se razvija čut, da je socialistična mladina (na teh temeljih je treba graditi zavest, humanost in politično pripadnost.) Kot zaključek je tov. ing. Alič povdaril, da naj mladina svoje rezultate dela redno objavlja v Glasu Saturnusa oz. Biltenu ali preko ozvočenja. S tem bi pritegnili v organizacijo in k delu tudi tiste mladince, ki do sedaj še niso bili aktivno vključeni v organizaciji. V nadaljnjo razpravo sta se prijavila Černe Borut in Lah Janez kot predstavnika mestne občinske konference ZMS. Prvi se je dotaknil predvsem problemov vajencev, drugi pa je govoril o nalogah novo ustanovljene občinske konference ZMS — Moste-Polje. < ;; qn « ‘4- f Ub too t» » H m e S 9 e » < ~ SESTANKI ZASKLEPANTE y ouAoTsod I ueze a oj.sjao o ure urcfov? ®? Rosba T? m m to • t t w v nki za sklepanje letnih prodajnih pogodb so v povsem spremenili videt, predvsem na vsebino. £8'St; ncobigznp oumiko. v prvin jgtm (t.cq. vred ti leti) »ner skupaj z liiišidii jaipti pretresali^skopno pu^hkmatiko dočbvv naročil fmj£. Vendar tudi takrat mišmo organizifelkiteS in^Ebl^feš ____________ ___________________ o________________ stzffikev.Ala^bi o vseh problemih razpravljali ^n2> fio^e^-vatoo,,jiM)bvezno. Želeli čsntp ustvaril r^določeno nijdtffjng i«-sloyn% z guljenje, ki naj^i adalo pSseSen pečaE inedtebrtjnrSi poMoVnim odnosom. V temnimo tvRli Uspeli, p3;olyefa n* teh sestaiikib predstavljajo Semnja na Bledu v leto lSEDgnTjBTt), kjer pretdctoo postopne^ o"d neobvezne izmenjav« mnenj'dl konk^fti|ftn®ktom — skjeplfriju prviluHigodb. Prax z»>b tajska srečait}a4e pil značilen ffapcjr naše L—=■=•- >-=_o—«- opravčitr st kupedj iR 11 _ artiklgv.Jl 5 il” js«. < ^ * S« l etošnji Sestanki za ^kldpaaje letnih-«prodajnih pogodb $p imeli 3e dvg! posebni obeleži. [Sestanki $0 bili tudi proslav? 50-letnice,-obstoja našega, podjetja za -kifpce.^h-i srtttdnkih $ prodaj Konzerv in ostiHe embalaže -Snro skiipno nastopali 9f našimgsestrfliim podjetjem -S Metalografičnim kombinatom- z Reke, s katerim smo nekaj njffsrtcev pftd(tem podpisali pogod-' bo o poslovno tehničnem sodelovanju.piVs^£ sestanek ^nih začeli z razpravo o pogojih Ua dobave Volete 1972, s-skupno izmenjavo mnenj o dosedajpjeiti medsebojnem sodelovanju: Temu je sledilo konkretno sklepanje jjrpggdb. Bb tem hf oftvfl. poudariti, da so^dosedanja pft sveto vaoja^uspr&sobila kprmn^h alno, za uspešni^ in nemoteno $oslolia Sazprava vzgitfc Pri hobokih in vedrih nas -opozarjajo na slabo izdelan pod šiv, češ da ne vzdrži veliljjh obremenitev ter se pri večjih obremenitvah odpre. Predlagajo nam, da bi bilo moremo govoriti o nekih na- 2 kori§tn& če bi za to vrsto čelnih pripombah. -f ‘- embalaže uvedli testiranje S^a^Kdlffiio631 dvoma smo od kiit>-1J pod;?.^J"-HZgiba dna' ,K?* gŠjil£ Komercialni direktor cev- ki smo jim dali nove w upoigbmki te^vrste embalaž t&l Potočnik ie našim kup- Pr°dajne pogoje za leto 1972, t. na? ^P^arjajg, da imajo vse tffV. -Potočnik je našim Kup --.hievaH veliko nrav na le 1 vec 'Pripomb vna vzdržljivost s<»“ssssrsz t*rAsfcrsž sStuf-nu-- v jujl jana enostranski‘dogovor, ker dogo- m g|h j dcflu)v sfllff1(U„ce 0fey% poudarkom, da se dosledno or o merfsebp nenv godete- ? stiliu^a« pred*idevamo obetajo vsa morebitna valut- vanju m spoštovanju. Po- J teroi^elke pakirati v ŠTofc nagibanja v svetu m odnos ostreni prodajAi pogoji zahte- cpaIelfc |)redv^rn rezervdar/č dinarja do teh valut. Nase vajo odnos, da se čimbolj po- za 0ijne r»eči - ___ kupce nmtairit opozoriti 5fia g cdOvnO vključimt*7y .b|agovno • ' Msmn a ■ m č Posebej poudarjamo, da bomo morali v okwii5 tovarne poiskati cenejše« jftkiraiije. saj nas nekatera’ pakiranja stanejo dp ,25 % tibrinto cehe -izdelki« '“Pogebn^, fcipoinba Sre tudi na ®), djj srtjo izrgd-poVrštti tflri pakiranju -»z- bave is. Saturnusa in MGK. —pg— Kipci ozarjajo na to, Saturnus ne "pridržuje dobav; K^tci so poudarjali, da gnata m dogovorjenih r-rpkov Saturnus in MGK v grupi cm-1 da kupcem nia7 ošjnovi prodaj-bartazerjev najostrejšfcptodaj- R nih pian0v potrdimo roke, noj pogoje, prav tago^naibi 3 vendar se dobavilo potrjenih flo površni -pri jrtikiranju <»z-pigvijo, da smo morfppSUrti. o rokih ne delkov v-obtatili fn da delga- KdBiercialna direktorja satur- o si -Mirane kiifičihe nj$. dokuinen- nusa in MGK sta kejpcS 6p- §1 . Kupcem smo pojasnili, da Jih ne držijdl1 ter Imajo kupci veštila, da ne bi mOgl^rae- --*■ [® nemogoče vse dobave izvr- veliko dela z ugotavljanjem prhvljati o monopolnem: po- J+ šiti do 15. v mg^ecu. Tudi točnih količin. ZatdK* bi bilo ložaju, prav pa je, <9a£kup- § kupci sami si morajo izdelati prav da se v naših oliratih le cem damo realne nrottaiffe o svoj plan potreb ttoo da ho- --------------------— ,.9_ tejSj pripombam. cem damo realne, prodajtje ° svoj plan potreb tako, da bo- bolj posvetimo toeneeutTpaki-pogoje, ter na osnovi teh w- mo lahko dejanskq planirali rao;u ter se tako fzo£hemo gotovimo solidne- dc$6a^. ? v okviru tekočega-rmeseca od Kuncfi smo obvedtili t(dti oP tj do Seveda je- tako pla-^FMn!>dase s 1. fc 1972" prtniranje onemogočeno pod podraži Pela pločevina m* za- q gojem^ da so vsa naročila do v mesecu v Saturnusu. 5} 2. K^alijcta izdelkov: prezreti. c n a . . c £. Kupci so nas opozarjali tu e Imenovana je bila posebna c di na to^ da nojjimii malo r # • S g ca j- komisija za pripravo s&otf-^ več s^bi p^sveti^i kvalitetni Proslavi Sti-letjiice Obstoja, niršega podjetja v Radenci so zuma, predsednik te ko^isQe g lzde!a*‘J ’ia?.,h z Foizvodov, iidfiifiTiii mnntt piavnt direktni« nndiVHi ki cn kutSi ičiših J® bil tov. Leon Randidr- kO- h- predvt^nj, pfi patini se udeležilj-mrtodt' glavni direktni ji podjetij, ki so kupici Saših 1® bil tov Leon Randife- hrt- g- A/fifl izdelkov. Z vsemi temi podjetji sodelujemo že celo vrsto let mcrcialn' d'rektor MGK ^ ° Z3h m h0b0k,h' entnih do- in zato je udeležba glavnih direktorjev na tej proslavi še posebej prispevala k pomembnosti proslave same. Proslavo 50-letnice je o tvoril glavni direktor našega podjetja Zdravko Ra-kušček s .priložnostnim slavnostnim govorom, s katerim je orisal razvoj Saturnusa v petdesetih letih. Prve čestitke za dsjMnfti petoeser let razvoja nam je izrekel glavni direktor in pripombami lahko fiarmi-Metalografičnega konftSftšlta ^z"'Mk8, Blanko Rodovic. rali najbolj realno stališče mrproslav 5(Hetmce Saturnus*«x*adencih so prejeb 356 tele- ”s/rezne zak,/učke injih pred grafskih čestitk z dobrimi željami za uspešni dosedanji in pri- .. hodnji razvrtj Saturnusa.-Čestitke so poslali naši kupci, ugledne osebnosti dCjvsbemeggj jn političnega življenja in posamezniki. Tudi s tem_skromnim napisom se jim za čestitke in lepe želje želimo zahvaliti. Komisijo za korekturo^pO)- § Za patentne doze pravijo, dajnih pogojev je vodiSj-ldt. g" da se vse preveč pojavljajo Potočojk Bernard, kometcisl-ni direktor Saturnusa. V- komisijah so bili tudi kupt$ tile o da so s svojimi pre^lc^i ložili v .nadaljnjo obrav^ivo. Z razpravo o predlogih iste napake, t. j. doze se slabo zapirajo, nekvalitetno in površno izdelan podložni M G M S « « u. _« -^Jgotavljamo, da s^ioflahko s ^posvetovanjemtj zelo " zadovoljni ter da nagi ta ‘‘rtblika sodelovanja le othogo^ vsestransko sodelovanj^'-z ttašinu knpci in spoznavam7jl)vB5 'podj^tjjemesno pr®' iijC kontaktov s kupci. Odlo- delovalne industrije in 36 pod" Komercialno posvetovanje in zaključevanje pogodb je bilo organizirano z namenom, da vse naše kupce seznanimo 1972, v drugem delu smo zaključevali pogodbe. Posvetovanja so se udeležili v glavnem vsi naši kupci, tako da a,arro čtiev, da se posvetovanje vrši V Radencih je vzbujala v nas določene pomisleke zaradi odmaknjenosti nepoznanja samega kraja in možnosti kaj <*$m v Radencih lahko nudi-ja. Vsi dvomi pa so bili od- TOč, kttjHPpilp#W6lSas4d«*ž51- :— posti dela. pravilnosti Ana Galič Prvo posvetovanje s kupci sklepanjem pogodb v Raden- svetlobne opreme je bilo or- cih dosegli tisti namen, kate- ganizirano na Bledu v letu 1969. Na ta sestanek smo po- Z ozirom na delitev prti vodnega programa za Rijeka po pogodbi v Poš no tehničnem sodelovanji podatkih o realizaciji v 1970 in 1971, smo od skji vrednosti sklenjenih pog zaključili za Saturnupfe/inin MGK 1/3 te vrednosti. Odprto je ostalo samo še vprašanje podpisa pogodbe za dobavo konzervnih škatel tipa »mala mandolina«. Ker pa smo po delitvi proizvodnega programa z MGK Rje-ka izključni proizvajalec te vrste konzervnih škatel, ne obstaja bojazen o proizvodnji, oziroma prodaji. Iščemo možnost prodaje inozemskemu partnerju, kar bi bilo spričo novih pogojev izVoza nad vse dobrodošlo. Pričakujemo, da btifMfr konca meseca januarja rešena tudi pro- Prvo posvetovanje je b takorekoč le predpriprava sklepanje •vprni - A bilo za je letnih pogodb. V prvem delu je bilo skupno posvetovanje odnosno obravnava predloženih prodajnih pogojev in dobavnih rokov za naslednje leto. Drugi del pa je bil namenjen individualni obravnavi, posameznih problemov. Skupni jezik, ki smo ga dosegli na tem posvetovanju nam je olajšal sklepanje letnih pogodb na tržišču. ■' i Čeprav smo v kasnejših posvetovanjih spremenili naš program oziroma mu dali povsem delovni značaj, smatramo, da je bil uspešen ne le V- na kvaliteto izdelave kbttiterVMH' škatel (neherme-tičnost, pokanje vogalčkov, 'Dejuntične poškodbe) — na slabo izhodno kontrolo izdelkov. ; Pripombe so v' celoti upravičene in zaradi navedenih odstopanj smo morali v prodajne pogoje za leto 1972 Gnesti spremembe JJitve, ki bodo ščit^ kupcev v podrobnih To delo so izvršile posebne komisije, katerih članj so “iii predstavniki Predstavniki MGK husa. Po opravkih in doyy«u..»«.-Prodajnih pogojev kupci pripravljeni sklepati po-Sodbe. Drugi dan posvetovala smo skupno s prodajno siužbo MGK Rijeka organizirali zaključevanje pogodb v treh skupinah, ki so svoje delo dobro opravile. \ Sklenjene so bile j______ Pogodbe: n[| — Poslovno udruždnje »Ju-gorkonzerva« Beograd, kjH* združuje skupno 14 jjproizva-lalcev sadno vrtnarske industrije konzervnih _________ ____,_________ , mo namreč številne pripom- SM- tl$fe^ki-60 morda sumiu-b«. iScili, da imamo do razmh kupcev različne kriterije, da — na kvaliteto pasice za se ne držimo naših prodajnih odpiranje pogojev. diskoloracije ertikalnem šivu motornih vozil. ti niso rega smo zastavili, ko smo se odločili za takšno obliko sklepanja letnih pogodb. ijjTM Če primerjamo prvo posvetovanje, opažamo velik napredek, ki smo ga napravili v ttim času. V prvi vrsti bi omenili, da smo predvsem v letu 1971 uspeli povečati proizvodne kapacitete, kar je vplivalo na redne dobave tako industriji kot trgovini. Do občasnega zastoja pri določenih izdelkih je sicer prišlo, vendar ne toliko kot v preteklosti, predvsem pa vakumi niso bili dolgi. Poleg naših objektivnih in subjektivnih težav v takšnih slučajih del krivde nosijo tudi naši kupci zaradi nepravočasno prijavljenih potreb oziroma sprememb. Pomembno pa je, da takšni zastoji niso bili tako boleči kot v preteklosti. Takšna kvaliteta zasledovanja potreb za svetlobno opremo na domačem tržišču je vsekakor vplivala na realnejše ocenjevanje posameznih trgovskih podjetij pri sklepanju letnih pogodb. Kes je, da je realno potrebo v pogojih, kakršni vladajo na domačem tržišču, težko oceniti, tu mislimo predvsem še velik uvoz opreme za osebna vozila in ____JBaremo domače proizvodnje. Žal moramo ugotoviti, da je ta oprema kljub kvalitetni oznaki v ve- tyijo pogodb je bil dan posvetovanja stala nam je le še slovestnost, ki smo jo združili s 50. obletnico obstoja naše tovarne. Na to proslavo smo povabili gene-alne direktorje vseh podjetij ležencev posvetovanja. Ob priliki smo vsem podjetij' namenili posebna prizna-X oziroma zahvale za dol-etno plodno sodelovanje. 1 Vse posvetovanje, kakor tudi zaključna5 slovesnost, je potekalo v prisrčnem vzdušju in v želji za čim tesnejše sodelovanje v letu, ki je pred na n «)»,. m i= Število vabljenih trgovskih podjetij pa smo ar tlzlrorg^ na poslovne rezultate iz predhodnega leta skrčili. Vabili smo dokaj le ttiste, s katerimi s j uspešno sodelovali. mastne dobičke. Uvoz take vrste blaga pa vršijo tudi taka podjetja, ki # avtomobilsko stroko poznajo le površno in zato nimajo kvalificiranega strokovnega kadra. 'Ul Prav zaradi takšnega stanja smo se odločili za določen premik naših prodajnih pogojev. Da bi stimulirali trgovska podjetja, ki prodajajo kompleten asortiman naših izdelkov, smo na rabatno lestvico dodali še 5% dodatnega rabata. Prepričani smo, da bo to stimulativno vplivalo tudi na tista pogodbena podjetja, ki podjetja niso del svojih potreb še krijejo ljenih specifika- iz drugih virov. V prodajnih jih morali pod- pogojih smo to jasno defi-naknadno. nlrali. tramo, da smo šele z Ravno tako smo čutili za Hfcjim i posvetovanj#mi in potrebno za dodatno stimula- Razprava v posvetovalnem delu se je največ vrtela okoli problema embalaže, kar je pa razumljivo, saj smo ravno na tem področju najmanj storili. Manj pa je bilo diskusije okoli rednosti dobav, kot je bil to slučaj na prvem posvetovanju. P* .. Podpis pogodb ni potekal Jrio pričakovali, ne tudi ne pri in- našegacijo tistih podjetij, katera imajo v svojem sestavu servise in trgovine. Prepričani smo, da smo s tem dosegli v danem trenutku in možnostih velik korak naprej. KROG NAŠIH direktnih kupcev se je že precej skrčil, predvsem zaradi nerednega plačevanja. PREPRIČANI pa smo, da je politika zaostrenih plačilnih pogojev pravilna. Samo ob takih pogojih lahko preskrbujemo reproma-terial za normalno proizvodnjo. S tem pa smo pošteni do tistih, ki so redni plačniki. Kriterij, ki smo ga postavili v preteklem letu glede plačevanja, bomo držali tudi v tem letu, v določenih primerih pa ga bomo morali še zaostriti. V letu 1972 nas čaka obilo dela, ki ni vezano samo na fizični obseg proizvodnje. Zal smo ob tako povečani proizvodnji zanemarili pakiranje naših izdelkov, namenjenih potrošniku. Na tem področju nas čaka mnogo dela, ki pa ga sigurno ne bomo mogli v celoti izvršiti že v tem letu. Smatramo pa za uspeh, če bomo rešili najobčutnejše probleme. Novi predpisi o kakovosti svetlobnih teles za motoma vozila spremeni precejšnji del dosedanjega proizvodnega programa. Zato moramo v prehodnem obdobju izdelati katalog novih izdelkov v obliki brošure, ker obstoječi katalog ne služi več svojemu namenu. — Z izdelavo moramo pohiteti, da se izognemo težavam, ki so nastale ob zamenjavi asortimana. Seveda je problemov, kateri so bili iznešeni na dosedanjih posvetovanjih ali pa jih občutimo sami, precej vi£j Z načrtnim delom jih moramo v doglednem času rešiti. Vsekakor pa bomo morali bolj prisluhniti konstruktivnim predlogom od zunaj. Znotraj kolektiva se slišijo pripombe na naš način zaključevanja pogodb. Smatramo, da smo v tem pogledu napravili velik korak naprej. Takšno mnenje imajo tudi naši kupci. Zato bi vračanje na stari način bil z našega stališča samo korak nazaj, katerega pa si naše podjetje, ki si vsakoletno utrjuje svoj renome, ne sme dovoliti. Mnenja smo, da so bila vsa posvetovanja, ki smo jih organizirali do sedaj, časovno neprimerna. Z ozirom na ciklus proizvodnje v obratu svetlobne opreme je nujno, da se vse pogodbe zaključijo najkasneje v mesecu oktobru za naslednje leto. Ta rok nam bi omogočil realno planiranje potreb, kar bi olajšalo delo naši proizvodnji. Trgovina pa bi bila enakomerno in z realnimi količinami založena skozi celo leto. Janez Medič Sodelovanje med Saturnusom in MGK V zadnji številki Glasa Saturnus je bil naš kolektiv v kratkih potezah seznanjen z vsebino sklenjene pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju med Metalografičnim kombinatom (MGK) Rijeka in Saturnusom Ljubljana. Dasi-ravno smatram za potrebno, da se z vsebino, smislom in duhom te pogodbe vsi podrobneje seznanimo, ni v tem članku to moj namen, marveč namen, da pomen in posledice tega sodelovanja oziroma sklenjene pogodbe osvetlim s stališča poteka in rezultatov komercialnih sestankov v Radencih. Vsem, ki smo pri pripravah za sklenitev te pogodbe intenzivneje sodelovali, je bilo povsem jasno, da je najtežje premostiti vse tiste momente, ki oba kolektiva zadržujejo predvsem s stališča medsebojnega nezaupanja, da podpišeta pogodbo o sodelovanju; vsako sodelovanje ali sožitje dveh vedno vsebuje elemente omejevanja individualne samostojnosti. Vsekakor je to poenostavljeno rečeno čustvena prepreka, ki pa jo s formalnim podpisom pogodbe premostimo. S tem pa razumljivo vsebine našega obojestranskega sodelovanja še nikakor nismo spremenili. Pot enega spreminjanja torej dejansko šele začnemo, ko je tivno in čustveno reakcijo. Na-težje — pogodba, že za nami. Zato mora vsakemu realistu biti jasno, da to vsebinsko spreminjanje obojestranskega delovanja, akcija, šele poraja probleme in težave — objektivno in čutveno reakcijo. Napačno bi bilo torej ob težavah, ki nastanejo z izvajanjem pogodbe o sodelovanju, za to kriviti sodelovanje, to je sedanja dogajanja, marveč objektivno priznati to kot posledico dosedanjega načina dela in delovanja, ki je bilo prežeto z duhom nesodelovanja. Teh nevarnosti, ki nam pre-te v času, ko moramo v pogodbi zapisano sodelovanje šele doživeti ter ga osvojiti zavestno in čustveno kot vsebino našega sodelovanja, se moramo zavedati, v naši taktiki moramo biti na njih pripravljeni in jih dobronamerno v strpnosti razreševati. Kolikor to priznamo kot neizbežno dejstvo, ki nastopa na poti našega sodelovanja, nam postane jasno, da je čustvena in objektivna reakcija, ki jo takšno sodelovanje povzroči pri kupcih že znatno močnejša, bolj eksplozivna, saj se kupci ob tem nujno čutijo še bolj ogrožene. Zato bi bilo napak, če se na to eksplozivnost reakcije kupcev ob komercialnih sestankih, ne bi pripravili in temu prilagodili tudi samo taktiko skupnega nastopa. Sam potek sestankov je pokazal, da sta se komercialni službi obeh podjetij na ta skupen nastop taktično dobro pripravili in zato želi tudi uspeh, ki je presegel celo naša pričakovanja. Kljub temu pa smatram, da je naše pod- jetje s svojo poslovno politiko in načinom dela s kupci v preteklih letih dejansko postavilo temelje, brez katerih bi na letošnjih komercialnih sestankih nujno doživljali poraz. Ocena, da se kljub odporu, (ki bo nujno nastal pri kupcih zaradi skupnega in enotnega nastopa obeh podjetij kot tendenca monopoliziranja, saj pokrivata 70 % jugoslovanskih potreb kovinske embalaže) nastopi z zaostritvijo prodajnih pogojev poleg povišanja cen ter preide na direktno sklepanje pogodb, je bila vsekakor zelo smela. Naši pretekli poslovni nastopi, temeljite in podrobne predpriprave ter vsestranska požtrtvovalnost vseh sodelujočih komercialnih kadrov obeh podjetij so bistveni element, ki je omogočil realizacijo tako smele ocene v celoti. Ob tej priliki smatram, da se moram osebno in v imenu podjetja vsem komercialnim kadrom in ostalim, ki so sodelovali v pripravah in brezhibnem poteku komercialnih sestankov v Radencih, zahvaliti ter dati njihovemu strokovnemu razvoju v zadnjih letih polno priznanje. Nikakor ni samo po sebi razumljivo, da so poleg vseh navedenih odporov, prav ti kadri samostojno uspeli zaključiti vse pogodbe, ko pa so bili kupci v preteklosti vajeni, da je pri sklepanju pogodb moral sodelovati vsaj komercialni direktor, v mnogih primerih pa tudi sam generalni direktor Saturnusa. Zaupanje kupcev, ki smo ga skozi naš poslovni nastop negovali in gojili v preteklih letih ter razvijanje samostojnosti komercialnih kadrov, je premostilo čustvena počutja pomembnosti pri še tako velikih in zahtevnih kupcih. Teh rezultatov ne bi smeli podcenjevati in zato smatram, da je bil sklep delavskega sveta o nadaljevanju komercialnega delovanja v obliki komercialnih sestankov v Radencih smotern in dale-kosežen, komercialni kadri podjetja pa smo po vseh naših močeh skušali to zaupanje delavskega sveta tudi opravičiti. Osnovni problem, ki smo ga morali ob tej priliki premostiti, je bil — prepričati, kupce, da poslovno sodelovanje med Saturnusom Ljubljana in MGK Rijeka ni namenjeno monopoliziranju, marveč perspektivno izboljšanju poslovnih pogojev za oba sodelujoča kolektiva in naše kupce. Pri tem je bil poudarek na perspektivnosti te naloge, saj nam podpis pogodbe razen skupnega nastopa pred kupci, še ni ničesar spremenil. Vsekakor pa je bila skupna ugotovitev, da bomo kot proizvajalci naše trditve o namenu sodelovanja že opravičili, kolikor bomo v letu 1972 uspeli potrebe kupcev po kvaliteti, količini in rokih v celoti zadovoljiti. Zato smatram, da mora biti dejavnost obeh podjetij v 1972. letu v celoti usmerjena v takšno poslovanje, ki bo naše trditve opravičilo in zaupanje kupcev v našo poslovnost še utrdila. Neuspeh na tem področju bi lahko za dalj časa porušil v odnosu do kupcev to kar smo kot podjetje dolga leta gradili, kolektivu našega podjetja pa znatno zagrenilo življenje v bodočih letih. Ta naloga ni majhna, vendar smatram, da je delovni kolektiv Saturnusa v preteklosti neštetokrat pokazal svojo vitalnost, sposobnost ter prodornost in bo tudi to nalogo v celoti obvladal. Samozadovoljstvo nad doseženimi rezultati s tem, da smo imeli praktično koncem 1971. leta podpisane že vse pogodbe, bi bila usodna. Treba jih je zadovoljivo realizirati in opravičiti zaupanje, ki so ga kupci s podpisom teh pogodb pokazali. Pred nami vsemi so zelo zahtevne naloge in bodo zahtevale polno angažiranje vseh služb v podjetju in delovnega kolektiva kot celote. Ta naloga je toliko zahtevnejša, kolikor ne pozabimo dejstva, da je istočasno pred nami obdobje stabilizacije gospodarstva, kar bo zahtevalo še dodatno poglobitev načina dela in vsebinsko ople-menitev naše poslovne dejavnosti. Upam, da bomo ta velik zalogaj zmogli in da bomo koncem 1972. leta lahko tudi z ekonomskim rezultatom takšnega dela zadovoljni. Bernard Potočnik XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Začetek sodelovanja med MGK iz Reke in našim podjetjem, je pomemben gospodarski dogodek, saj pogodba o sodelovanju presega republiške meje. Zato v celoti in v originalu objavljamo tolmačenje razlogov za sklenitev tega sodelovanja, ki ga je podal Leon Randič, komercialni direktor MGK v Radencih, našim skupnim kupcem. Tolmačenje je še posebej zanimivo, ker je pri kupcih razbilo mit o monopolizaciji, ki naj bi jo sodelovanje obeh podjetij pogojevalo in ustvarilo. Dozvolite mi da u ime domačina »Saturnusa« iz Ljubljane i MGK Rijeka otvo-rim ovo radno savjetovanje, te da vam tom prilikom zaželim dobrodošlicu, ugo-dan boravak, kao i uspjeha u zajedničkom radu. Prije prelaska na radni dio ovog skupa dozvolite mi da vas ukratko informiram &a osnovnim stavovima saradnje Metalo-grafičkog kombinata i »Saturnusa«, iako več večina prisutnih o ovome nešto znade, ali se smatramo obaveznim da vas i zva-nično izvorno informiramo. Poznata je činjenica, naročito u kapita-lističkom svijetu dolazi sve češče do integriranja kapitala i sredstava rada, sa ciljem ostvarenja večih poslovnih rezultata, sigurnosti u poslu i otklanjanju nelojalne kon-kurencije, takovih poslovnih poteza u zadnje vrijeme ima u našoj zemlji što je ko-načno i osnovni moto privredne politike na stabilizaciji i okrupnjavanju privrede. Sadašnje stanje unutar grupacije amba-lažera karakteriše predeni period razvoja društva, a posebno privrednog razvoja koji karakteriše raspolaganje društvenim sred-stvima, sistem samoupravljanja i samoupravna prava kolektiva, često puta i po-litičke orijentacije u privredi, što je sve skupa dovelo do usitnjavanja sredstava zastarijele tehnologije i velikih troškova u proizvodnji. Vrlo intenzivan razvoj prehrambene i kemijske industrije u našoj zemlji otvore-nost prema svijetskom tržištu diktiraju i vrlo brz razvoj ambalažerske industrije, u čemu naša dva kolektiva kroz poslovno-tchničku saradnju smatraju da udovoljava-ju osnovnim koncepcijama privrednog razvoja opče u zemlji, zahtijevima tržišta, odnosno kupaca vodeči pri tom računa i o vlastitim interesima, tj. o osnovnom načelu ekonomike da se za odredeni obim proizvoda utroši što manje sredstava i živog rada, jer sc na taj način ostvaruju isklju-čivo pozitivni efekti. Kad je riječ o ostva-rivanju povoljnih pozitivnih efekata, onda moramo istači da pomenuta saradnja nema za cilj ostvarenje monopolističkog položaja na tržištu iako, s obzirom na izvjesne či-njcnice zato možda ima elemenata, s toga moramo jasno da kažemo što od pomenute saradnje očekujemo za kolektive iz saradnje očekujemo za naše poslovne partnere i tržište uopče, i pod kojim uvjetima. Opravdanost sa aspekta proizvodača 1. Podjcla proizvodnog programa, što znači ostvarenje uvjeta za velikoserijsku, masovnu i jeftiniju proizvodnju. 2. Na bazi izvršene podjele proizvodnog programa usaglašavanje investicionih zahvata, što ima za posljedicu smanjenje sredstava u investiciona ulaganja. 3. Saradnja u nabavi. 4. Usaglašavanje prodajne politike, ne radi monopola več radi onemogučavanja djelovanja nelojalne konkurencije. 5. Saradnja stružnih službi sa područja tekuče proizvodnje i naučno-istraživačkog rada. Sa aspekta kupaca — tržišta 1. Saradnjom pomenutih poduzeča s obzirom na njihovu tehničku moč i ospo-sobljenost ostvaruju se uvjeti za snabde-vanje tržišta kompletnim asortimanom, količinama i dinamikom snabdjevanja. 2. Smanjenjem potreba za novim inve-sticionim ulaganjima u istovrsnu proizvodnju ostvaruju se uvjeti za ulaganja u opremit i tehnologiju za proizvodnju novih lipova pakovanja, kako po obliku, obradi, osnovnom materijalu i ostalom, za što smatramo da postoji ne samo interes več i potreba na domačem tržištu i u odnosima sa svjetskim tržištem. 3. Riješenost snabdjevanja asortimanom količinama i dinamikom, te prilično čvrstim sistemom cijena i ostalih uvjeta prodaje stvaraju se uvjeti za razvoj sistema planiranja proizvodnje, naročito troškova kod naših kupaca što je naročito interesantno, a danas več ima takvih puno za one kupce koji u administrativnu tehniku unose elektronske računare i sl. 4. Velikoserijska proizvodnja kod proizvodača normalno povlači za sobom i smanjenje troškova proizvodnje što se u svakom slučaju mora odraziti i na prodajne cijenc, no medutim kad je riječ o utje-caju saradnje na prodajne cijene onda moramo istači izvjesne činjcnice bez kojih proizvodači u saradnji ne bi mogli ostvariti upravo ovaj cilj koji je naročito značajan za kupce, a to je pored uvjeta u tehničko-tehnoioškom smislu kod samih proizvodača potrebno je uz punu podršku i saradnju kupaca ostvariti uvjete za sprovedbu standardizacije i tipizacije proizvoda, kao i čvršče povezivanje izmedu proizvodača i potrošača. Prema torne, s obzirom na iznijeto apeliramo na potrošače da prihvate po nama iznijetu koncepciju saradnje, te iznijete interese, te da nam omoguče u praksi realizirati zamišljeno i opravdati opravdanost saradnje na iznijetim koncepcijama kao i veliko povjerenje koje ova dva kolektiva uživaju na domačem i stranom tržištu. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXN Nas pogovor Kaj dela naš sindikat? Pogovor s predsednikom IO sindikalne organizacije Saturnus Petrom Strnišem. • Eno leto dela po občnem zboru, kjer si bil izvoljen za predsednika, je naokrog. Kot kaže, si začetne težave kmalu premagal in se v funkcijo Predsednika popolnoma vživel. Leto je res naokrog, začetne težave pa je hitro premagalo delo. To so mi olajšali elani kolektiva, ki so mi priskočili na pomoč, in člani izvršnega odbora, s katerimi sem nadvse zadovoljen. Ko se spominjam začetnega dela in težav, se mi nehote vsiljuje slika zbeganosti delavcev, ki so se spraševali, ali smo še Saturnus ali smo velik balonček, ki lahko nenadoma Poči. Res, da je bil krivec takšnega stanja v glavnem devalvacija, in na srečo smo to obdobje hitro zmogli, bila pa )e tudi slaba povezanost ter strah delavcev, kaj bo. Skuhaj z drugimi organizacijami, samoupravnimi organi, operativnim vodstvom in strokovnimi službami smo se lotili reševanja problematike, ki je (nekatera že stara) izbila tedaj na dan. Tedanja kritična situacija nam je dala veliko dela in veliko je bilo dobrega narejenega. Resnici na ljubo, v Saturnusu radi kmalu popustimo, tako je bilo tudi tokrat. Ko smo premagali težave, smo začeli voziti po starih tirih. Neprecenljive vrednosti je, da je bil v obdobju premagovanja težav naš delovni kolektiv enoten, trden in ves prevzet s hotenjem ter pripravljenostjo, da se kolektivu čim prej zboljša situacija. Cilj prizadevanj je bil, da postane Saturnus spet tak kot nekdaj, z ugledom, ponosom, kot smo ga bili vajeni. Trdim, da je vodstvo naše sindikalne organizacije temu prispevalo po svojih močeh, zato smo bili s kasnejšimi enostranskimi prikazovanji Saturnusa preko RTV in časopisov zelo razočarani. Smatram, da kdor ne gradi, tudi rušiti nima pravice. • Katerih vprašanj se je vodstvo sindikalne organizacije lotevalo v tem obdobju? Prva naša vprašanja, ki smo se jih lotili, so izhajala iz hotenja po -odstranjevanju problemov, ki so motili in vznemirjali naše delovne ljudi. To je bilo prvo obdobje boja za stabilnost podjetja. Sem spadajo tudi naši predlogi (stališča IO OOS), ki smo jih dali samoupravnim orga- nom. Med njimi so bile najbolj aktualne tarifne postavke, ki so bile kasneje vsaj do neke mere uspešno rešene. Nekatera druga vprašanja so še: — Prvič je akcija za okre-vance potekala preko sindikata. V sindikalnih pododborih po delovnih enotah so predlagali najbolj potrebne sodelavce za okrevanje, ki je bilo v celoti organizirano v naših počitniških domovih. Na okrevanje je -bilo poslanih 75 delavk in delavcev. — Nadaljnja akcija so bili samoupravni sporazumi o delitvi dohodka osebnih dohodkov. — Mnogo smo razpravljali o nadurnem delu, o nočnem delu žensk pa so tekle razprave na najvišjih forumih izven tovarne. Predlagali smo spremembe in se zavzemali za organiziranje dopustov in prostih dni izven sezone, da bi v sezoni bilo čim manj nočnega dela. — Preko pododborov smo po delovnih enotah organizirali enkratne skupne izlete delavk in delavcev. Bili smo mnenja, da je potrebno več družabnega življenja in da je potrebno vanj vključiti še posebno naše neposredne proizvajalce. Navdušenje delavcev nam je dokazalo, da smo ravnali prav, zato naj to postane vsakoleten običaj. — Skupaj z drugimi organizacijami smo delovali v predvolilni akciji za družbeni prispevek, namenjen vzgojnim in varstvenim ustanovam. Tudi tu so naši člani kolektiva dokazali visoko zavest ter pripravljenost za reševanje družbenih problemov. — Sodelovali smo v jubilejni aktivnosti in pripravah za proslavo kolektiva ob 50-let-nici. Delovali smo na športnem in družbenem področju. — Za novo leto smo organizirali za naše otroke dedka Mraza, plačali smo dvorano in dali nekaj denarja za darilo — skupaj 13.000 dinarjev. • So pododbori v delovnih enotah odigrali svojo vlogo? V tistem nemirnem času urejanja razmer po prekinitvah se je v embalaži širil nemir. Sindikalni pododbor je ugotovil, da je potrebno stvarem priti do dna. Sklical je sestanek, nanj pa povabil de-lavkc-predstavnice iz svojih sredin, vodstvo embalaže in vodje družbeno-politidnih organizacij. Postavljenih je bilo veliko problematičnih vprašanj, ki so delavke motila, jih vznemirjala in razburjala. Na vsa vprašanja so bili dani odgovori, stvari so dobile drugačno barvo, nemir je bil odstranjen. To sem povedal za primer, kako bi pododbori morali delovati. Pa ne samo v takih primerih, tudi v drugačnih. Sindikalni pododbori bi morali biti v delovni enoti središče delavcev v hudem in dobrem, vedno bi morali z velikim posluhom in organizacijsko močjo razčiščevati probleme ter skrbeti za varno počutje delavcev. Do sedaj jim to ni uspevalo najbolje. • Pravimo, da je osnovna skrb sindikata skrb za delovnega človeka. V kakšnih oblikah se izraža ta skrb pri nas? Vse, kar sindikat dela, je za delovnega človeka. Nekatere stvari so bolj vidne, konkretne, oprijemljive, druge pa bolj zamotane in dolgoročne. Poleg že navedenih oblik skrbi za delovnega človeka še socialna stran. Pri izvršnem odboru imamo odbor, ki ureja socialne podpore članom kolektiva. S pomočjo pododborov in predlogih delavcev v oddelkih je ta komisija v letu 1971 dala sedemdesetim članom podporo (nekateri od teh so jo prejeli večkrat) v skupni višini 20.000 N din. Običaj je tudi, da obiščemo bolnike, ki so več kot mesec dni na zdravljenju. Denarno pomagamo tudi v primerih smrti, kadnovnikom v JLA, vrtcem, šolam, ustanovam, dotacijo damo pri ozimnici itd. — pomagamo, kolikor moremo. V letu 1971 smo porabili v ta namen 20.000 dinarjev. Imamo tudi komisijo, ki skrbi za ozimnico in druge materialne dobrine. To komisijo imamo zato, da se ni treba z ozimnico ukvarjati vsemu izvršnemu odboru, in zato, ker so izkušnje pokazale, da ljudje radi kaj ceneje dobijo. Vemo, kako oderuške so trgovine in vsi podobni posredniki. Komisija skrbi, da je blago kakovostno, odbor pa nadzira, da so računi čisti. V preteklem letu je imela ta komisija v vrednosti 116.000 din prometa. To blago je bilo za čez 30.000 din ceneje kot v trgovinah. To se pravi, da smo samo pri tem našim delovnim ljudem prihranili več kot tri stare milijone dinarjev. Zelo potrebujemo primeren prostor, garaža, ki jo sedaj uporabljamo, je neprimerna. Nameravali smo oživeti tudi kulturno dejavnost. Ni nam povsem uspelo, ker nimamo primernega prostora. Mislimo, da ni dovolj, če podjetje le plačuje abonmaje v gledališčih, treba je naše delavce spodbuditi in jim omogočiti. da še sami kaj ustvarijo, da nisov vsepovsod le pasivni opazovalci, temveč da postanejo aktivni ustvarjalci. Taka sekcija bi še posebno prav prišla pri prireditvah in rekreacijskih izletih delovnih enot ali podobno. O Smatraš, da delavci dobijo članarino nazaj? Od zbrane članarine jo 65 odstotkov odvedemo v repub-škim in zveznim organom, to je v 1971 zneslo 126.054,35 dinarjev, nam je ostalo 35 % ali 67.875,39 dinarjev. Ves ta denar se v že naštetih oblikah vrne delovnim ljudem. Razumljivo, da so tega nekateri deležni več, drugi pa manj, s čimer se izraža delavska solidarnost. To, da odvajamo mi, ki smo tovarna s celo vrsto socialnih težav, enako kot na primer neka institucija z visoko kvalificiranimi delavci, kjer so jim socialni primeri tuji, se nam zdi nepravično in tuje samoupravi ter navzkriž z bojem proti socialnemu razlikovanju. Pri njih potem ta denar res lahko porabijo za sindnkalne veselice, kar je pri nas nemogoče. Vsak dinar, ki ga imamo, večkrat obrnemo in pretehtamo, da bi tam, kamor ga damo, čim bolj zalegel. Kljub skromnim sredstvom pa večkrat dajemo podpore tudi vrtcem, šolam, raznim združenjem in zavodom (zavod slepih itd.). Pri denarju smo še posebej natančni, posameznik o njem ne more odločati in ne upravljati z njim, vse je kolektivno, javno in povsem do pare točno. • Katere želje imaš še kot predsednik? Da bi to, kar smo začeli, nadaljevali, pa bili še bolj uspešni. Da bi delavci še bolj sodelovali pri upravljanju, odločanju in načrtovanju politike podjetja. Da bi klima tovarištva, spoštovanja, razumevanja ter delavske solidarnosti še naprej rastla v tej smeri. Ko slišim ime Saturnus, imam vedno v mislih kolektiv z delavci, ki se v njem prijetno počutijo, ki povedo, kar mislijo in so navajeni delati s čistimi računi. Če se še spomnim naše osrednje proslave na Gospodarskem razstavišču, pa drugih srečanj Sa-turnužanov, ne morem, da ne bi želel, da bi se Saturnužani še naprej tako držali. S. G. Proizvodnja pokrovov v obratu Embalaža I I 'I ■ ■ I -I zbornik Utrjujmo našo sposobnost Z uveljavitvijo zakona o splošnem ljudskem odporu, ki sta ga sprejeli Zvezna skupščina in naša republiška skupščina, čakajo tudi našo delovno organizacijo nove naloge, saj se zamisel o vseljudskem oboroženem odporu bistveno razlikuje od dosedanjega pojmovanja vojaške doktrine, ki je upoštevala predvsem frontalno borbo z utrjenim zaledjem. Danes je splošno znano, da lahko dobro oborožen in pripravljen agresor preseneti napadeno deželo in doseže začetne uspehe, vendar mu to ne prinese koristi, če svoje oblasti ne more utrditi ali prisiliti ljudstva na vdajo. Dobro vemo, da noben agresor ne prihaja v tujo deželo zato, da bi dajal, ampak samo zato, da bi jemal — bodisi materialne dobrine, bodisi pridobljene pravice in svoboščine. Ker naša ustava sploh nc pozna in prizna kapitulacije, se s tem jasno nakazuje potreba oboroženega odpora kateremukoli agresorju. Z najnovejšimi zakoni o obrambi in sistemskimi rešitvami, so v naši samoupravni družbi prešle določene obveznosti tudi na delovne organizacije, zato je prav, da temu primemo tudi ukrepamo. V našem podjetju že dalj časa deluje komisija za narodno obrambo, ki ureja vse potrebno za morebitni prehod na partizanski način bojevanja. Te priprave tečejo v povezavi z Upravo za narodno obrambo pri Skupščini mesta Ljubljana. V okviru teh priprav je bilo nekaj članov našega kolektiva, ki so predvideni za starešinski kader, v mesecu septembru poklicanih na krajše orožne vaje, na katerih so se spoznali s spremenjenimi pogoji obrambnega boja in nalogami komandnega kadra ob morebitnem napadu agresorja. Prve dni je bilo težišče predavanj na teoretičnih vprašanjih, ki pa so bila marsikaterim udeležencem že dokaj znana in jasna, saj je bilo med njimi največ nekdanjih partizanskih borcev, ki se tudi danes aktivno udejstvujejo v družbenem in javnem življenju. Več pozornosti so zbudila predavanja o taktiki in posebnostih vojaške znanosti, prav tako pa tudi razlaga, kako se lahko zaščitimo pred nevarnostmi določenih strupov in radioaktivnega žarče-nja. Mnogi so imeli prvič v rokah Geigerjev števec, s katerim so lahko na primer preizkušali neškodljivo moč številčnic na ročnih urah. Tudi delo z »voki-toki« aparati, s katerimi se lahko brezžično pogovarjaš na precejšnje razdalje, ni minilo brez živahnega sodelovanja in poskušanja. Vaje na terenu so obsegale reševanje operativnih nalog, ki bi se nujno zastavljale partizanski enoti, če bi prišlo do napada agresorja na našo deželo. Udeleženci tečaja so iskali najboljše rešitve, s katerimi bi bil dosežen največji uspeh ob čim manjših človeških žrtvah. Ker je bilo treba terene, ki so bili teoretično obravnavani na kartah-speci-alkah, tudi prehoditi, si je lahko vsak posameznik ustvaril vsaj približno podobo, kako bi teklo — če bi bilo treba — sodelovanje med posameznimi oddelki, vodi in višjimi oblikami vojaških formacij. Tudi strokovni filmi, ki so sodili v obvezni del zastavljenega načrta, so v marsičem pripomogli k razbistritvi nekaterih pojmov, saj so bili izdelani poučno, jasno in zanimivo. Obravnavali so vrsto različnih vojaških disciplin. Naštejmo jih vsaj nekaj: boj partizanske enote s padalci, delovanje protitankovskega voda, miniranje večjih površin, zaščita pred posledicami eksplozije atomskih nabojev, prve ure mobilizacije, čitanje karte in hoja po azimutu in podobno. Zadnja dva dneva teh skrbno pripravljenih vaj sta bila posvečena spoznavanju in praktičnemu rokovanju z najmodernejšim orožjem, ki ga imajo današnje osnovne vojaške enote — od polavtomatske puške, ki je zares odlično orožje, do izredno učinkovitega ročnega metalca min. Prvotna zadrega se je po prvih strelih — seveda z bojno mu-nicijo — umaknila pravi bojevitosti, ki so jo pokazali vsi udeleženci tečaja, saj bi zlasti tisti, ki se s prvimi streli niso posebno odrezali — radi še večkrat ustrelili in tako dokazali, da imajo ostro oko in mirno roko. Žal so bile možnosti omejene, saj posamezne mine niso ravno poceni. Kljub temu je prevladovalo prepričanje, da bi morebitnega agresorja dočakali pripravljeni in mu spregovorili z edinim jezikom, ki ga razume — z ognjem orožja. Za konec tečaja so udeleženci uprizorili taktično vajo napada na Rašico in obrambo Rašice, ki je zelo dobro uspela. Vaja je bila izvedena 19. 9. 1971. Ta dan je Rašica, znana gorenjska vas, ki je bila med drugo svetovno vojno prva požgana, slavila kar dvojni praznik: prizadevni vaščani so takrat odprli cesto in vodovod. Seveda bi bil zapis o minulih vojaških vajah nepopoln, če ne bi omenili, da so sc mnogi udeleženci na novo spoznali, da so takoj našli stik, da so zaživeli tudi pravo družabno življenje, da so bili odmori med predavanji polni sproščenega smeha, h kateremu so prispevali vsi, vsak po svoje, in da so med njimi vzniknila nova prijateljstva, kar vse dokazuje, da stari partizanski duh nikakor ni zamrl in da bo v vsej moči zaživel, če bo potrebno. Nihče med nami si ne želi vojnih strahot, vendar nam prav to, da ne čakamo prekrižanih rok in vdani v usodo, v največji meri zagotavlja mir in spoštovanje naše suverenosti. Ciril Vidmar V jubilejnem letu je bil izdan »JUBILEJNI ZBORNIK« ali almanah kot mu nekateri rečejo. V njegovem uvodu smo zapisali, da je namenjen sedanjim in prihodnjim članom kolektiva ter vsem našim poslovnim sodelavcem in prijateljem, da v njem predstavljamo razvoj podjetja vse od ustanovitve do današnjega dne. Koliko smo uspeli uresničiti to osnovno vodilo veste vi najbolje. Popolnoma nam ni uspelo, to smo spoznali nekaj dni po izidu, ko smo ob velikem številu pohval bili deležni tudi kritike. Tiskarski škrat nam jo je nekajkrat zagodel z napačnimi črkami, še večjo napako pa smo napravili, ko smo v poglavju «skrb za delovnega človeka« pozabili omeniti gledališko dejavnost. V prvih povojnih letih smo imeli tudi sami dramsko sekcijo katere člani so uprizarjali igrice in skeče. Kasneje je to zamrlo, podjetje pa je začelo kupovati sedeže v gledališčih. Tako imajo člani kolektiva tudi sedaj možnost, da si brezplačno ogledajo predstave v naših gledališčih. To že več let z veliko skrbjo ureja Lenčka Toni. Drugo napako smo storili pri seznamu sekretarjev organizacije ZK od leta 1945 do 1971. Zapisali nismo tovariša Poldeta Kravosa, ki je bil sekretar OOZK v letih 1962 do 1963. Pri tej napaki moramo povedati, da je glede podatkov sila hudo v našem podjetju. Naprimer, sekretarjev ZK, predsednikov sindikata ali predsednikov mladinske organizacije ni moč dobiti v nobenem seznamu in v nobenem arhivu. Pri izdelavi tega Komisija republiškega sveta ZSS za življenjske in delovne pogoje je že nekajkrat razpravljala o nadomestilih za osebne dohodke delavcev ob primerih bolezni. V teh razpravah se je vseskozi namreč zastavljal problem veljavnega izračuna za nadomestila, namreč po poprečju iz preteklega leta. Osebni dohodki so ponavadi v tekočem letu vedno višji in seveda je posledica takega izračuna, da imajo mnogi ob bolezni nesorazmerno nizka nadomestila. Zato lahko pobudo komisije za življenjske in delovne pogoje smatramo vsebinsko tehten prispevek k ukrepom za zmanjšanje socialnih razlik, ko je predlagala ustrezno spremembo za- zbornika smo ponovno ugotovili, da je prav Glas Saturnusa še najbolj bogat zbir podatkov. Ko se upravičujemo prizadetim, prosimo še vse druge člane kolektiva, da nam sporočijo iz naše strani pozablje- ne podatke ter dogodke pomembne za zgodovinsko kroniko našega podjetja. Vse pomanjkljivosti tega zbornika bodo tako zbrane čakale na podobna kasnejša dela v katerih bodo odpravljene. Ob- konskih predpisov o tem. Republiški svet ZSS jo je sprejel in je Zveza sindikatov Slovenije predlagala skupščini SR Slovenije naslednji »AMANDMA K 55. ČLENU ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU IN O OBVEZNIH OBLIKAH ZDRAVSTVENEGA VARSTVA k 55. členu se doda drugi odstavek: »Skupnost zdravstvenega zavarovanja lahko glede na gibanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v posameznih delovnih organizacijah valorizirajo osnovo za nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka.« enem naj v opravičilo povemo, da smo zbornik »spekli« v rekordno kratkem času. Na sploh smo tolkli vse časovne rekorde, 8. oktobra je bil sestavljen uredniški odbor, določena velikost in materialna kakovost zbornika ter zaokrožen vsebinski obseg, 25. oktobra je bilo celotno gradivo dano v tiskarno, 25. novembra so ga že dobili gostje na slavnostni seji delavskega sve- ta. V dogovorjenem času pa je prispevek pripravil samo ing. Verčko Lovro. Nekatere pripevke smo dobili šele l4 dni pred izidom! Vaše pripombe pošljite uredništvu Glas Saturnusa. Obrazložitev : V zadnjih letih je povečanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov tako, da je v mnogih primerih realno nadomestilo zaradi tega, ker se upošteva osebni dohodek iz preteklega leta nižje od 50 °/o tekočega osebnega dohodka, kar je izpod določenega minimuma po mednarodni konvenciji.« Odbor za zdravstvo in socialno varstvo socialno zdravstvenega zbora je sprejel ta amandma. Predlagali bomo, da sprejme ta amandma tudi odbor za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora. POHVALA Touomi Saturnus. JJubljana, m« tv«/! Da/*.. ,,0 XJ Z 3 M 0. 3 H M m o »i D Z O o W H E« H >1 Z ' o « o w > H N H H U w o z O S M s«s n, > Iz diagrama je razvidno, da poraba kositra in produkcija pokositrene bele pločevine ne rasteta sinhrono, kar jc mogoče ob stalnem zmanjševanju nanosa kositra na pločevini. V zadnjih dveh letih je bilo tako zgrajenih 10 novih linij za pokositrenje s kapaciteto 1,4 milijona ton, od katerih lahko delajo nekatere linije s hitrostjo 500—540 m na minuto. Medtem ko je pri starejših linijah potrebno belo pločevino rezati na plošče in sortirati in to natančno delo omejuje hitrost linije pokositrenja, pa se pri novih linijah bela pločevina direktno navija na kolute. Tudi pri porabnikih obstaja naraščajoča tendenca kupovati belo pločevino v velikih kolutih in nato sledeče faze dela opravljati pri predelavi. Tak način dela zahteva seveda od porabnikov nabavo strojne opreme, ki omogoča predelavo tako velikih kolutov, ki lahko tehtajo tudi do 15 ton. Vendar je takšen način zelo interesanten za potrošnike jz dveh vidikov: ker omogoča boljšo izrabo materiala in ker je struktura cen bele pločevine ugodnejša. Za proizvajalce konzervnih doz je bila za ta namen razvita konstrukcija letečih Škarij, s pomočjo katerih sc reže bela pločevina direktno iz traku. Odrezani del bele pločevine se lahko na ta način zmanjša od 24,45%, kakršen je pri klasičnem načinu štancanja iz plošč na 14,15 %, kar pomeni, da se odpadni material lahko zmanjša za 42 %. Naraščajoča poraba bele pločevine je bila pogojena med drugim tudi s precejšnjo uporabo bele pločevine za doze za pivo in ostale peneče se pijače. Za te proizvode je potrebno, da notranjost konzervne doze izdrži velike pritiske, za kar je potrebna velika trdnost bele pločevine. Stalna težnja proizvajalcev je zmanjšati debelino bele pločevine. Tako sta obe težnji — po povečani trdnosti in zmanjšani debelini — privedli do razvoja »dvojno reducirane« bele pločevine, ki odgovarja obem zahtevam. V ZDA se ta vrsta pločevine uporablja že tudi za razne druge vrste doz. Prav tako se je veliko raziskav v svetu posvetilo možnosti uporabe drugih prevlek na jeklu razen kositra. Razvili so se postopki, ki uporabljajo krom/kromoksidni film. Ta pločevina, imenovana »tin - free Steel« (T. F. S.) pa zahteva obojestransko lakiranje in kljub temu, da je nekaj cenejša od pokositrene bele pločevine, so stroški za izdelavo konzervnih doz iz tega materiala dosti višji kot pri proizvodnji iz klasične bele pločevine, kajti pokromana pločevina se ne da lotati. Približno 90 % bele pločevine se danes uporablja za proizvodnjo konzervnih doz za vsebine vseh vrst in prav pri tej proizvodnji je v zadnjem času precej novitet. Običajne konzervne doze se danes proizvajajo tudi že s hitrostjo 900 obodov na minuto. To je mogoče z razvojem proizvodnje cilindrov bele pločevine, ki so zadosti dolgi za 3 obode. Ta cilinder se v prvi fazi mehansko zgiba in zalota, nato pa na dveh mestih prereže, tako da nastanejo 3 obodi. Tako je omogočena seveda znatno višja hitrost dela kot pri proizvodnji vsakega oboda zase. Prav tako se je razvil popolnoma nov postopek letanja vzdolžnega zgiba obodov. To je »trakovno« lotanje, pri katerem teče obod, potem ko je bil najprej mehansko narejen, mimo segrete šobe z zelo fino odprtino, skozi katero stopa lotarski trak na podolžni zgib. Pred in po letanju se uporablja indukcijsko segrevanje. Prednost, ki jo ima ta način, je znatna zožitev širine vzdolžnega zgiba, ki se namesto prejšnjih 25 mm zoži na vsega 6 mm. Prav tako je omogočena večja preciznost dela in s tem izboljšava kvalitete doz. Zadnja in posebno zanimiva novost s področja proizvodnje konzervnih doz pa so vsekakor globoko vlečene in nato tanjšane doze iz bele pločevine. Začetni material je krog bele pločevine, ki se izvleče v cilindrični lonček. V naslednji operaciji se vlečenje kombinira s 30—50 % tanjšanjem bele pločevine. Kositrova prevleka se je zmožna zadovoljivo prilagoditi spremembam pri vlečenju in tanjšanju, ker ostane kompaktna in se reducira v skladu z redukcijo jekla. Trenutno se ta metoda uporablja za izdelavo doz za aerosol produkte in pijače, ker pa je tehnologija še v razvoju, ni izključeno, da bi se lahko na ta način proizvajale tudi doze za ostala področja. Ing. Majda Kušar Naprava za trakovno lotanje doz Globoko vlečene in tanjšane doze za AEROSOL produkte, narejene v firmi Thyssen Tiefziehvverke ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ Iz drugih listov in revij PROBLEMI VODILNIH KADROV Dr. Stane Možina jc nedavno analiziral delo vodilnih kadrov. Podal jc pregled faktorjev, oziroma karakteristik, ki so značilne za delo vodilnih kadrov v današnjem izredno zahtevnem in razgibanem času. To so v glavnem: — Preobremenitev: malokateri vodilni ne pravi, da ni preobremenjen. Ni vedno vzrok v slabi delitvi dela in nalog, temveč tudi sama narava in naglica v sedanjem poslovanju izzivata preobremenitev. Naglica nastaja zaradi tega, ker je velik del nalog vodilnih vezan na roke, ki so pogosto zelo kratki. Posledica naglice je vse večja nervoza, ki pogosto prerašča v psihozo pomanjkanja časa. V takšni situaciji postaja čas vse večji problem vsakega vodilnega. Očitno je, da se pod takšnimi pogoji najde vse manj časa za mirno analizo, planiranje in pripravo lastnega dela. — Utrujenost je zelo pogost pojav pri vodilnih. Velikokrat kljub temu nadaljujejo svoje delo, čeprav učinek dela ni prav nič boljši, kvečjemu pada. Človek zelo težko sam oceni spremembe v učinku svojega dela, a še manj postopno padanje učinka. Čim bolj je človek utrujen, teže zaznava, kako mu pada učinek dela. Če vodilni še nadaljuje svoje delo, nastane stalna utrujenost, v kar padejo mnogi vodilni, iz česar se pa težko izvlečejo. — Razdrobljenost dela je prav tako ena od karakteristik dela vodilnih. Razcepljeni med mnogimi posli in dolžnostmi, od katerih se mnoge križajo, vodilni nimajo časa, da bi se ukvarjali z enim problemom. Če to pogosto skušajo storiti, tedaj puščajo v nemar druge, nič manj važne opravke. Če temu dodamo še vpliv tako imenovanih zunanjih motenj, ni čudno, da je tako imenovani »individualni delovni čas« vodilnih zelo kratek. — Delo vodilnega je delo v »prostem teku«. Pravo delo vodilnega je vedno takšno, da zahteva lastno iniciativo. Sam odreja trenutek, kdaj mora začeti delo. Čim manj vodilni popušča, da ga drugi navajajo na delo, je to že eden od prvih znakov slabe organizacije njegovega dela. Praviloma se s tem začne to, kar Američani nazi-vajo »dovvnstream management« in kar se v naših podjetjih označuje s »plavanjem s tokom« ali »linija manjšega odpora«. Utrujen in nervozen človek se zelo težko pripravi k delu in zelo težko sam določa takt svojega dela. — Pritisk odgovornosti je z vsakim dnem vse večji pri človeku na vodilnem mestu in ne popusti niti takrat, ko vodilni preneha delati, to je zunaj njegovih »uradnih ur«. To pojasnjuje tudi pogosto omenjen izrek, da vodilni »nima časa«. Pritisk povzroča porabo energije vodilnih prav v tistem času, ko bi moral počivati. Nedvomno da tudi to vpliva na njihovo vse večjo utrujenost. Delo vodilnega, kot je iz vsega navedenega razvidno, je predvsem umsko delo. Sestoji se iz analiziranja, planiranja, iskanja idej in njihove realizacije v proizvodnji. Problem porabe energije je zaradi tega eden izmed ključnih vprašanj. Stvarni učinek energije ni odvisen toliko od njenega absolutnega obsega, to je količine, temveč bolj od tega, kako racionalno uporabljamo energijo. To se pravi, ne uporabljajmo je tam in takrat, kjer to ni potrebno, ampak jo koncentrirajmo na mesto ali čas, kjer je to potrebno. (»NAŠE DELO«) Naše lepe navade Kakor človek, družina, ima vsak delovni kolektiv neke svoje navade — običaje, ki se skozi leta tako zakoreninijo, da se jih ne more več odstraniti. Tako kakor pri človeku običaji ali navade izpričujejo njegov značaj je tudi pri delovni organizaciji to zunanja manifestacija notranjih sil in vzdušja. Saturnuški običaji so: — Vsako leto se nagradi jubilante dela v podjetju, ki prežive v kolektivu 10 let z ročno uro, ki prežive 20 let pa z denarno nagrado. Obojim se vedno da še pismeno priznanje in se jih pogosti. — Člani, ki odidejo v pokoj prejmejo praktično darilo in so pogoščeni. — Za vse upokojene člane se vsako leto organizira srečanje na katerem si ogledajo novosti v tovarni, na to pa so še pogoščeni, večkrat je še kratek kulturni program. — Za novo leto dobijo člani kolektiva darila, če je mogoče pa še denarne nagrade, ki so v zadnjih letih za vse enako visoke. — Za 8. marec so vse ženske članice kolektiva nagrajene, mladinska organizacija pa jim običajno izkaže še posebno pozornost. — Bolnike, ki so odsotni več kot mesec dni, obiskujejo skupine iz delovne sredine s predstavniki sindikalne organizacije, jih obdarijo in so z njimi v stalnem stiku vse do vrnitve v kolektiv. — Vsako leto delavci na oddelkih izmed sebe predlagajo kdo naj gre na okrevanje, katere nato zdravstvena služba usmeri na najprimernejše kraje (Lošinj, Kranjska gora, toplice). — Delavci predlagajo sindikatu, katerim je potrebno dodeliti socialno pomoč, za premostitev krajše krize, nekatere predloge za socialno pomoč mestnemu sindikalnemu svetu. Delavcem z daljšimi socialnimi težavami pomaga te odstraniti socialna služba. — Vsako leto posebna skupina pri sindikatu preskrbi članom kolektiva ozimnico in druge dobrine po najnižjih mogočih cenah. — Delavci po delovnih enotah organizirajo enkrat letno skupni izlet v naravo. — Ob prazniku Borca se snidejo vsi nekdanji borci, ki so še v podjetju in oni, ki so v pokoju. — Med zimskimi počitnicami imajo vsako leto otroci članov kolektiva tečaj smučanja v Kranjski gori. — Za novo leto se obdari vse otroke članov kolektiva v starosti do 10. let. — Na dan obletnice ustrelitve Vide Pregare se ob spomeniku prižge sveče in položi venec. Vsako peto leto Pa je večja komemoracija. — Na dan mrtvih in ob dnevu borca družbeno-po-litičnc organizacije položijo vence ob spomeniku na Urhu. — Mladinci organizirajo v počastitev dneva JLA — 22. decembra skupno proslavo z vojaki. — Za obletnico osvoboditve Ljubljane se mladinci vsako leto udeležijo teka ob žici in uredijo prostor ob spominskem kamnu, ki ga ima v skrbi naše podjetje. — Nogometaši imajo vsako leto prijateljsko tekmo z nogometaši italijanskega mesteca Maniaga. — Smučarji imajo poleg prvenstva tovarne vsako leto še tekmovanje v počastitev dneva mladosti. S. G. (Nadaljevanje s 3. strani) Rotitvah delavskih svetov in ^rugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. V ve-bavi so ostale le še določbe 0 volilni pravici in njenem varstvu, sicer pa je določanje Volilnega postopka sedaj v cc-°ti prepuščeno samostojni ureditvi delovnih organizacij. Na podlagi določil XXI. in NXli. amandmaja bomo lahko sPrejeli nove organizacijske °blike delovnih enot in usta-uovilj temeljne organizacije združenega dela kot osnovne celice dela in upravljanja v duhu ustavnih dopolnil. Pfi predvidevanih spremembah organizacije dela na Podlagi amandmajev je treba Poudariti, da bodo osnovna 'zhodišča novih ureditev sa- moupravni sporazum, kolikor gre za interne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in družbeni dogovori, kolikor gre za odnose navzven. Statut podjetja v bodoče ne bo več primarni notranji zakonodajni akt, ampak bodo v njem le ugotovljene pravice in dolžnosti novih delovnih enot med seboj kot tudi navzven. Glede na velike spremembe v organizaciji upravljanja in poslovanja, ki jih postavljajo pred celotni kolektiv od vodstva do zadnjega delavca novi ustavni amandmaji, bo treba čimprej začeti s sistematičnim delom na izpolnitvi poslovanja in upravljanja, pa čeprav ni za to postavljenega nikake-ga roka. Jama dr. Alojz POLONCA IZ MENZE JE ODŠLA Kakor mnogo drugih, tako je tudi Apolonija Bergant, »naša Polonca«, dočakala dan upokojitve in z novim letom zapustila naš kolektiv. Skoro celo desetletje je neutrudno, lahko bi rekli z mladostno vnemo, skrbela za prehrano članov našega kolektiva. Gotovo še dolgo ne bodo šle v pozabo njene specialitete, kot naprimer: »POLONA PLOŠČA (ričet)« ali »RIŽEV NARASTEK (mlečni riž s koščkom čokolade)« ter tem podobne. Vsekakor pa je imela v kolektivu več tistih, ki so laskali njenim jedem, kot pa tistih, ki so grajali. Z ozirom na to, da je človeku hrana najpoglavitnejša, in kakor pravi rek: »Tisoč ust, tisoč okusov« je s tistih malo kicov bilo njeno upravljanje zelo zadovoljivo. Seveda pri vsem tem ne smemo pozabiti še druge člane menze, ki so pod vodstvom Polonce uspešno tešili naše apetite, za kar tudi zaslužijo pohvalo. Polonca je odšla v pokoj, njeno mesto pa ni ostalo prazno. Upravljanje je prevzela v roke Marija Pavlič, ki ji ob vključitvi v naš kolektiv izrekamo dobrodošlico ter željo, da bi se tudi z njo prav tako dobro razumeli kakor s Polonco. Ob koncu želimo Polonci miren ter prijeten počitek in da bi naš kolektiv še dolgo ohranila v lepem spominu. * Edo Robič ČLANOM KOLEKTIVA, KI ODHAJAJO V POKOJ Morda se nam bo letos le uresničila že več let stara želja, da bi se od članov kolektiva, ki odhajajo v pokoj poslovili tudi preko našega glasila. Doslej nam še ni uspelo, da bi lahko na primer objavili fotografijo, posneto ob slovesu upokojenca od svojih delovnih tovarišev. To zato ne, ker v uredništvu ne vemo, kdaj kdo odhaja. Šele na koncu leta lahko dobimo spisek, takrat pa je že prepozno. Da bi nam odslej uspevalo, smo urejanje te rubrike prepustili Edu Robiču, ki dela v orodni remontni delavnici in ga večina starejših Saturnužanov pozna, člane kolektiva, ki so se namenili za pokoj, pa prosimo, da dan odhoda sporočijo Robiču ali v uredništvo Glas Saturnusa. Marija Pavlič, upravnica menze Uredništvo »Glas Saturnusa« • V mesecu decembru je prišlo v podjetje šest novih sodelavcev: 1. Režanja Jožica — delavka v obrat Embalaže 2. Ilič Zora — delavka v obrat OTP 3. Mohar Borut — delavec v obrat OTP 4. Mavec Ivanka — delavka v obrat OTP 5. Kranjc Anka — socialna delavka 6. Pavlič Marija — upravnica menze. • Delovno razmerje so prekinili: 1. Mlakar Štefka — delavka iz Embalaže 2. Kurent Joža — delavka iz obrata Zalog 3. Krstič Vojislava — delavka iz obrata OTP 4. Pleše Mirko — delavec iz obrata OTP 5. Ozmec Jože — delavec iz obrata OTP 6. Smodiš Nada —• administratorka v splošnem sektorju 7. Momčilovič Branko — strojni tehnik OTP • V pokoj je odšla tov. Bergant Polonca. • V mesecu decembru se je pričelo testiranje preddelavcev s področja varstva pri delu. Testiranih je bilo 71 tovarišev in tovarišic. Test je uspešno opravilo 55 delavcev, 16 jih bo moralo zaradi neznanja testiranje ponoviti. • Za vse delavke in delavce, ki so bili sprejeti v delovno razmerje v letu 1970/71 sc bodo konec januarja pričeli seminarji. Na zaključku seminarja bodo opravili tudi testiranje z varstva pri delu. • Imeli smo sestanek s štipendisti srednjih, višjih in visokih šol in učenci poklicne kovinarske šole. • Vršil se je tudi roditeljski sestanek s starši naših učencev poklicnih šol. Obravnavan je bil predvsem izredno slab učni uspeh učencev poklicne kovinarske šole. • V mesecu decembru je bilo izgubljenih na jutranjih zamudah 95 ur in 4 min. NOVOLETNE ČESTITKE Zahvalo za pogostitev in obdaritev ob 50-letnici tovarne ter iskrene želje za srečo in uspehe vsem članom kolektiva v letu 1972 so poslale upokojenke: Milka Avšič, Ana Keršič, Mici Bricelj, Marija Jelenc in Darinka Kosi. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu za novoletno darilo, ki sem ga bila zelo vesela in tudi vsem članom kolektiva, ki so me obiskovali celo leto. Posebno se zahvaljujem za denarno pomoč, ki ste mi jo dali. Hvaležna Mimi Vrhovec Program smučarskih tekmovanj Objavljamo letošnji program smučarskih tekmovanj, ki so namenjena našim smučarjem. 5. februarja bo »Prvenstvo občine Moste-Polje v veleslalomu«. Tekmovanje bo v Kranjski gori in v vseh starostnih kategorijah, (mlajši člani do 30 let, člani od 30 do 40 let, starejši člani nad 40 let). 19. februarja bo »Prvenstvo Saturnusa v veleslalomu«. Tekmovanje bo v Martuljku za prvenstvo posameznikov in delovnih enot. Bo v istih kriterijih kot je bilo v lanskem letu. Smučarska sekcija si prizadeva, da bi za to tek- movanje navdušila čimveč tovarišic, ki se bodo potegovale za svoj pokal. 4. marca bo »Prvenstvo mesta Ljubljane v veleslalomu«. Tekmovanje, ki bo v Kranjski gori organizirajo sindikati in je običajno množično. Vsako leto se teh tekmovanj udeležijo tudi naši smučarji. 19. marca bo smuk za »Trofejo Male planine«. To tekmovanje bo tokrat drugič in je organizirano z namenom po-polariziranja Male planine in za trdnejšo povezavo med smučanjem in planinstvom. 1. aprila bo letos prvič organiziran »Avto-ski rally«. Kraj še ni določen, bo pa kombinacija vožnje z avtom in smučanjem. Organizirali ga bosta skupno smučarska in avto-moto sekcija. 27. maja bo že tradicionalen »Slalom v počastitev Dneva mladosti« pod Prisojnikom in med podjetji: Papirnica Vevče, Tiki, Žito, Saturnus. O podrobnostih za vsako tekmovanje posebej nas bo seznanjala smučarska sekcija katere vodja je Sašo Kralj. Pred novim letom so poslali čestitke ob petdeseti obletnici podjetja in zaželeli srečo in veliko poslovnih uspehov v letu 1972 vojaki Borut Logar, Janez Orhini in Bojan Hiršman. Obenem so se še zahvalili za denarno nagrado ob 50-letnici podjetja, katero je v višini 150 dinarjev našim vojakom poslal sindikat. Ob tej priložnosti moramo povedati, da nimamo naslovov od vseh naših fantov, ki služijo v JLA in jim zato ne moremo poslati denarja in ne glasila. Če morete, nam njihove naslove sporočite vi. To so: Avgust Gašparič, Vojko Maksimovič, Ernest Tekalec, Anton čečelič, Anton Trontelj, Andrej Bučar, Janez Volč, Franc Komljanec. Spoštovani urednik! Oglašam se vam prvič, kar sem pri vojakih. Teče že četrti mesec in sedaj, ko imam vežbe mi čas kar hitro teče. Sem v Makedoniji in zelo daleč od doma na letališču blizu Skopja. Na vojaško življenje sem se že kar privadil, le od začetka je bilo bolj čudno. Saj veste, kako je to, ko je vse drugače. O vojaškem življenju vam raje ne bi pisal, ker ga sami vsi dobro poznate. Ob tej priliki, pa bi se zahvalil tovarni za novoletno čestitko in nagrado. Če mi boste poslali kakšen Glas Saturnusa bom prav vesel, saj bom tako videl kako je v naši tovarni. Slišal sem, da je bila ob 50-letnici prireditev in, da je bila zelo dobro pripravljena. Ob tej priliki še pozdravljam vse sodelavce iz ročne orodjarne, tov. Novakovo in Rovanškovo in celoten kolektiv, kakor tudi vas! Vaš sodelavec Hiršman Bojan, V. P. 4036/5 91207 Petrovec (Skopski) Makedonija P. S. Zelo si daleč dragi Bojan. Pa, konec koncev mislim, da si na to računal in, da je to po svoje bolje kot da bi bil poleg svojega doma. Tako si vsaj popolen vojak in ne misliš samo na to kdaj jo boš popihal domov. Veseli smo tvojega pisma. tvoje zahvale in pozornosti. Napisal si, da nam je vojaško življenje vsem dobro znano in, da ga zato ne boš opisoval. Jaz se ga res še spomnim in to vedno rad, ker so to najbolj zanimiva leta mladosti, spomnijo se ga tudi moji in tvoji starejši sodelavci, zgleda pa, da si pozabil koliko deklet dela v Saturnusu, ki bi zanimivo zgodbico iz tvojega vojaškega življenja kar pohlastale. Naj me tank povozi, če ne bi imel potem še težave z oboževalkami. Ko boš imel prvi čas, kaj zanimivega napiši pa slike ne pozabi. Urednik Za dobro voljo še s Triglava Samo vprašala sem ga, kje je v kasarni žensko stranišče, pa poglej ga, kako se smeji. Pasulja je še dovolj, samo skodelic je zmanjkalo. Mark Tmain je nekoč dejal: »Zenska je vsak hip sposobna narediti tri stvari: klobuk, solato in zakonski prepir.« Kaj se pa tako naprezaš, Jože? Oh! Še Micko bi rad gor spravil. Mark Tmain je bil že kot deček zelo duhovit. Nekoč je prišel k očetu in mu povedal: »Očka, ubil sem štiri muhe, dve moški in dve ženski muhi.« »Kako jih pa razlikuješ?« »To je lahko: dve sta bili na mizi, dve pa na ogledalu.« TRIM — šport za vsakogar Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v SR Sloveniji organizirati za pospešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo pod nazivom »TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR«, ki se je že z uspehom uveljavila v številnih državah. Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Le-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnosti, in skrajševanju delovnega časa, na povečevanju poškodb, bolovanj in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka. Upoštevajoč ta dejstva menijo pobudniki akcije »šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura kot pomembna korek-tivnokompenzacijska komponenta premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Vsega 6 % ljudi se v SFRJ aktivno ukvarja s telesno kulturo. Znanstvena dogajanja pa kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje navedenih negativnih posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembnejše mesto na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem pod- ročju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcie »Šport za vsakogar« predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, telesnokul-turne in druge organizacije. V ta namen so organizatorji pripravili ustrezne kartone in prospekte z navodili za organiziranje skupne akcije. S tem v zvezi bomo po posameznih občinah organizirali tudi strokovna posvetovanja, na katerih bomo neposrednim organizatorjem akcije »Šport za vsakogar« podrobneje razložili način in metodo njenega organiziranja. Pobudniki akcije predlagajo, naj bi sindikalne organizacije odkupile kartone in prospekte za vse ali za večino svojih članov in jih spodbudile, da se aktivno vključijo v samo akcijo. Istočasno priporočamo, da bi organizacije in občinske zveze za telesno kulturo prispevale k stroškom kartona in prospekta po 0,50 dinarja, tako da bi posamezniki plačali zanj samo po l dinar. Prispevke pošlji do desetega vsak mesec IZIDI ŽREBANJ JUBILEJNE NAGRADNE KRIŽANKE Žrebanje je bilo v petek dne 14. januarja 1972 ob 13. uri v sejni sobi. Prejetih je bilo 91 rešitev. Izvlečenih je bilo 40 rešitev. Od tega je bilo 27 rešitev nepravilnih. Srečni dobitniki nagrad: I. nagrada — 200 Nd — JAKLIČ Metka, II. nagrada — 100 Nd — KORDIŠ Božo, III. nagrada — 50 Nd VODOPIVEC Marica, IV. — XIII. nagrade po 20 Nd so dobili: MIKOLlC Miloš, HERZOG Janez, SOVINO Nuša, KREGAR Silva, ČASAR Marija, TURK Duša, TURK Janez, ŽIGON Anica, SAŠEK Tin-ca, KIRN Katarina. Srečni dobitniki lahko dvigneo nagrade v tajništvu pri tov. ROVANŠEK Mari. GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666 — Ureja uredniški odbor: Slavko Gerlica, Roman Kokalj, inž. Majda Kušar, Miloš Mikolič, Franc Oražen, inž. Tomo Perme, Anamarija Verden. Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, telefon 313-666-78 — Tiska tiskarna PTT Ljubljana — Rokopisov ne vračamo.