211. številka Ljubljana, v soboto 15. septembra XVI. leto, 1883. Uhaja vsak dan nv.^r, mmai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemari za a vstrijak o-ogersk e dežele za vse leto 1« gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. xu jeden mesec 1 gld. 10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za vo.len mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od čet i rud opne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, m {>■• 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiidca. Dopisi naj se izvole frankirati. -- Rokopisi se ne vračajo. — Drednifttvo in upravnistvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hifti .Gledališka BtolbaV D pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne Htvaii. Narodne in šolske razmere po Spodnjem Štajerskem. Narod na Štajerskem ni v tako ugodnem po litičnem položaji, kukor bi člove!' sodil po principih, katere zastopa sedanja vlada, ki hoče biti vsem narodom pravična. Odkrito moram reči, da šteje Slovenstvo na Štajerskem zdaj morebiti večje protivnike, nego pod Lasser-Auerspergovo vlado. Takrat so štajerski Slovenci imeli sicer kakor od nekdaj že odločne protivnike pri uradništvu in pri ponemčenem in ponemčurjenem meščanstvu; vender je bilo videti, da se je cela tropa v protivnem taboru nekako pasivno držala, dočim je zdej odločno aktivno postopati začela. V prvi vr,sti vidimo, da se politični uradniki od t u k rat malo ali nič predrugačili neso, da se.sodnijski uradniki po nekod (Šmarije itd.) odločno v nemškutarsko ofenzivo in defenzivo podajajo. Na jednej strani je pač gotova istina ta, da na Spodnjem Štajerskem nam uradništvo skoro čisto nič ni na pomoč, inarveč v mnogih slučajih na kvar, jezo in pohujšanje. Protivno časnikarstvo je pa na drugej strani stopilo jako v ofenzivo, O lističih, kakeršni so „Marburgerca", „Cdlierca", ni bilo uiti čuti, a zdaj so pokazali vse hudobno in strupeno svoje želo, s katerim neprenehoma pikajo, dražijo in domoljube grde! Še celo našega jezika, katerega sicer črte, se • poslužujejo, da bi ljudstvo odvrnili od svojih prijateljev in pravdi donioliubov. „Tugespošta"- je pisala pred nekttterimi leti kaj ugodno o Jugoslo vanih, o zatiranem narodu v Bosni in Hercegovini, in je Slovence le redkokedaj napadala ; zdaj ne mine dan, da ne bi svojih čitateljev pitala z groznimi lažmi in psovkami o Slovenc h. Tega duha časni karskega, ki se se sem tffm deželnega šolskega sveta branil se je mestni zastop lirnski Osnovati ter otvoriti drugo češko ljudsko šolo v III. okraji BrnsKtm ter se |e proti temu odloku prtaval |ui upravnem sodišči, hoteč vsaj kolikor toliko dolgo zadrževati neljubo mu zvr.šite,- naložene sadafte, A oaučnu ministarstvo storilo je temu pro-tivju konec, ukazavši mestnej oblini telegrafoma, da ima ta k o j otvoiiti češko ljudsko šolo. Oeln v Brnu se vsled tega nadejajo, da bode mestni zastop vender jeden krat popustd svojo fakcijozno opozicijo proti vladinim naredbam. Francoski pisati se jej ni zdelo umestno v ruskem, pravopisu pa moja mati ni bila nič kaj izuri ena — to je sama vedela, — kompromitirati se pa tudi ni hotela. Jako se je razveselila mojega prihoda in ukazala mt je, brž iti h kneginji in povedati jej, da je moja mati pripravljena pomagati njjenej prev/.više-nosti, Kolikor je v njenih močeh, in povabiti jo k nam ob jedni popoludne. Nepričakovano hitra izpolnitev mojih tijnih želj je deloma razveselila, deloma ostrašila: ven ler nesem kasti! notranjega nemira, ki se me je polastil; — poprej sem še šel v svojo sobo, da sem oblekel suknjo in zavratnico: doma sern še hodil v jopi in nosil zavihane ovratnike, če tudi sem se jezil čez nje. IV. Ko sem stopil v ozko, umazano predsobo tega krila, stresel sem se po vsem životu. — V njej srečal sem starega, sivolasega slugo s temnim, bakre-nastim objazom, s čmernimi očmi in s tako globokimi gubami na čelu in sencih, kakeršnih še nikdar neseni videl. Ne;el jo na krožniku obglodan slani-kov hrbet, zapirajoč z nogo duri, ki peljejo v drugo sobo, in rekel je jecljajoč: kaj hofiete? — Ali je knegiuja Zusjekina doma V vprašal sem. — Vonifatil saklical je izza duri cvrčeč ženski glas. Sluga mi je molče obrnil hrbet, pri čemer se je pokaš* 1 obdrgneni hrbet njegove livreje z jednim samim porumenelim grbovim gumbom, m odšel je, postavivši krožnik na tla. — Ali si šel k policiji V ponovil je ravno ta ženski glus. Sluga je nekaj zamrmral. — A . . . . Ali je prišel nekdo? zaslišal se je zopet oni ženski glas . . . — Mladi Bosedov gosptfd. — Nu reci mu, da naj ustopi, — Prosim, ustopite, r»'kH je -luga, z nova prikasavši se pred menoj in pobravii krožnik s tal. Malo sem si uredil obleko in ustopi] sem v „galon*. Prišel sem v majhno, ne ravno čedno sobo, z bornim, tako rekoč v naglici sestavljenim pohišjem. Pri oknu, na naslonjači z odlomljenim naslonilom, sedela je kakih petdeset let stara, grda ženska, brez vsega naglavnega kinča. v zelenej starej oMeki in s pisanim volnatim robcem okrog vratu. Njene majhne oči u^rle so se v mene. Stopil sem k njej in se jej priklonil. Ali imam čast govoriti s kneginjo Zasjekino? — Jaz sem k negi nj a ZoBJeklna; ali vi ste siu gospodu V. V V četrtek popoludoe otvorila se je v lira-kovem zbirka Matej kovih slik v starem kraljevskem gradu \V a w e 1, katerega je vojaška oblast' radovoljno v ta namen prepustila. Ob 4. odkril se , je na streliškem vrtu ob stroške strelskega društva napravil en spomenik Sobieskega, katerega je vi životnej velikosti izdelal kipar Gadomski. Predsednik akademije znanostij v Krakovem, Majer,, imel je ob tej priliki govor, v katerem je narisal j zgodovino Poljske od Sobieskega do zrušenja poljske j države, opisujoč prednosti slavnega kralja. „Ce tudi je Poljska kot samostojna država palatf, dejal je govornik, „vemler je narod poljski neumrjoč ter bode živel". Po odkritju spomenika objavil je mestui načelnik dr. Weigel strelskemu društvu zahvalo Krakovske občine za postavljeni spomenik. — V Krakovem zboruje te dni tudi prvi kongres poljskih slovstvenikov in umetnikov, h kojemu je prišlo veliko število udeležencev iz vseh krajev nekdanje Poljske. Včeraj 'meli so v mestnej dvorani prvo sejo, kjer se je volil predsednik in tajnik. Ta kongres bode zboroval tri dni. ViuiatfJ«* rirzave. Črnogorsko-turšKo mejno vprašanje se je konečoo vender le rešilo. Glede mejaške proge v Limskej dolini se je ustanovilo, da imajo kristi-janske vasi, katere je kneževina doslej že posedala in upravljala, ostati Čmigori; vse druge pa, ki neso še posedene, čeprav bi po pogodbi imele pripadati Črnigori, prepušča knez Turčiji, naj so kristijanske ali pa ne. — Bavečeinu se v Carigradu predstavila se je baje knezu Nikiti tudi deputacija Dal-matincev, koji je dejal, da se je na pot podal še le tedaj, ko so mu v to privolile vse vlasti, posebno pa Avstrija, katere j je knez zaradi mnogih dobrot jako na dolgu. Mejna zadeva pa da se bode rešila kmalu, in to v zadovoljstvo vseh južnih Slovanov. Srbslti kralj podal se bode v 16. dan t. m. iz Gleichenberga na Duuaj, kjer se bode udeleževal dvorskih lovov kake tri dni. V 20. dan t. m. pa pride v Frankobrod, kjer se bode pri velikih manevrih sestal s nemškim cesarjem. — Tu dni so radikalci in liberalci postavili vsaki svoje kandidate za Beligrad, kar spričuje nedvojbeno, da se stranki neste zjedinili. Vladna naprednjaška stranka bode še le nominirala svoje kandidate ter s pritiskom in vsled nejedinosti prebivalstva tudi gotovo zmagala. Dozdanji resultati prvotnih volitev so vladni stranki ugodni, vender pa so na mnogih krajih zmagali tudi radikalci; Rističeva stranka pa je skoro povsod podlegla. Zadnja konferenca francoskih ministrov bavila se je s Tonkingškim vprašanjem. V obče so bili vsi ministri mnenja, da se ima v tej zadevi postopati z vso strogostjo in energijo. Dva slučaja pa sta zabranila ukrepanje v rečenem zmislu. V prvo prišla so namreč iz Angleškega boljša poročila, da se bo dala zadeva mirnim potom rešiti; drugič pa se ministri neso mogli zjediuiti, se ima li sklicati kamora v slučaji, ko bi se odposlala podporna vojska. Vojni minister oddal je v svojej odsotnosti glas, da neče odločevati, je li treba in je li pametno postopati energično, protivil pa se je odpošiljatvi nove vojske brez dovoljenja kamore. Tudi admiral Pey-ron je izjavil, da so po kamorah dovoljeua sred- stva že pošla in da jih treba torej v novic sklicati. Vsled tega se je bil ukrep odgodil na včerajšnji dan. Dopisi. — Tako je. Prišel sem k vam z maternim naročilom. — Prosim, blagovolite se usesti. Vonifati, kje so moji ključi, ali jih nesi kaj videl V — Objavil sera gospej Zasjekini odgovor moje matere na njeno pismo. Poslušala me je, bubnajoč z debelimi rudečimi prsti po okninih okvirih. — Dobro, vsekako pridem, rekla je ona na zadnje. A, kako ste še mladi! Prosim, dovolite vprašati, koliko ste že stari V — Šestnajst let, odgovoril sem jecljajoč. Knegiuja izvlekla je iz žepa nekake popisane in zamazane papirje, nesla jih je prav k nosu in začela jih prebirati. Lepa leta, rekla je na jedenkrat, vrteč se in zibajoč ua stolu. — Prosim, popustite vse formali tete. Pri nas je vse jako priprosto. Še preveč priprosto, mislil sem si, z nekakim mrzenjem ogledujoč njeno grdo postavo. To trenutje odprle so se druge duri salona in na pragu prikazala se je deva, katero sem videl prejšnji večer na vrtu. Povzdignila je roko in na njenem obrazu zasijal je ironičen smeh. — A to je moja hči, rekla je kneginja, poka zavši nanjo s komolcem. — Sinočka, to je sin na Sega soseda, gospoda V. Prosim kako je vam ime? (Dalje prih.) Iz Trsta 14. sept. [Izv. dop.] „Brencelj" ima v svojih predalih zapisano: Depretis je še namestnik; jaz pa rečem, da bode še dolgo to pisaril v list, kajti kakor klošč se drži. Ne petarda, ne bombe, ne nemiri v Trstu ga ne preženejo, chi lo sa per che? Govori se močno v židovskih krogih, da bode vender le počasi v Trstu še drugo parobrodno društvo ustanovljeno. Ako minister Pino to ustanovi, izpodrezal bode tukajšnjemu Izraelu glavno koreniko. Pri Llovdovem društvu je itak vse gnjilo, nastavljeni uradniki so večinoma hudi irredeutarji. Ravnokar je bil nek tak uradnik odpuščen; šel je o priliki odkritja spomenika Viktorja Emauuela v Videm, tam je baje na čelu Tržaške irredente predstavljal laškemu ministru vso Tržaško sodrgo, potem klobuk v zrak metal in kričal „Evviva Italia!" To se je izvedelo in moral je iti. Zakaj bi neki vlada podpirala tako društvo z milijoni, katerega uradniki delajo propagando za Italijo? Nič boljše ni v Trstu na c. kr. pošti; poštna direkcija jemlje v službo večinoma lahone, kateri mrze vse, kar ni laškega. Ako se kdo drzne po slovenskih tiskovinah vprašati, pošiljajo ga, rogaje se mu, v Ljubljano. Kaj porečete k temu, gospod urednik? Naše politično društvo bi se moralo vender na poštno vodstvo pritožiti; pa morda kolovodjem še to ni znano, naj jih jaz storim pozorne, da bode društvo »Edinost" proti takim napakam kaj ukrenilo. To je že Deodpustljivo in sramotno, da se našemu narodu kratijo pravice po irredentarskih uradnikih. Trst sam na sebi ni tako irredentarsk kakor bi kdo mislil, kateri ne pozna razmer; največ pripomore k temu laška „ginnastikau in židovski golo-bradci. Dokaz temu je, da se je v mnogo telegramih v lokalnih listih čitala zahvala cesarjevima. Mej drugimi je tudi „Tržaško podporno društvo II.u prejelo zahvalo za Čestitko; pogrešali pa smo v listih delavskega podpornega društva, katerega pokrovitelj je cesarjevič Rudolf sam! S Slovenskega 14 septembra. [Izv. dop.] Nekak mir ulegel se je kot megla po gorovji, — po naši deželi, odkar so ukroteni in uničeni razgrajajoči in narod na narod ščuvajoči elementi. — Tako soditi vsaj zdi se zmernemu človeku sedaj, — naj si je stransk ali nepristransk, primerno, dočim še pred par tedni ni moč bilo govoriti o tem blago lojnem „položaji" naše dežele. — In kaj li je sploh več želeti v takej deželi, kjer bivate dve ali tri narodne stranke, nego ljubega miru! Povsem Be Bine, — in to je nedvomljiva resnica — trditi, da so k temu taktnemu obnašanju od strani našega naroda — dokaj močno in uspešno uplivali opominjajoči glasovi slovenskega našega časnikarstva ■"), in deloma neposredni opomini slehernega veljavnega moža, katerega naše narodno-zavestno ljudstvo itak rado sluša in uboga, ter se, kakor marsikdo rad pritrdi — radovoljno da poučiti. Vsaj „ Slovenec je mehak, mehak in — zopet mehak" — rekel je že pokojni naš Jurčič za časa uredovanja našega dnevnika; — in ne le „mehak", tudi dokaj z razumom oblagodarjen, — nikdar pa ne iz lastnega nagiba strasten. Vsaj dokler nema povoda k jezi, sovraštvu, nevolji, — gotovo se jim ogiba po svoji moči,-dokler Je shaja! — Soditi tako se pak ne more o naših političnih sovražnikih, vsaj dobro vestjo ne, — in kdor jih dobro pozna, kdor jim je njih jetra in obisti do korenine prešlatal, — izrekel bode o njih in njihovih učencih slednjič sodbo: da so nestanovitni, nezanesljivi! — Tedaj ima slediti in veljati nam iz vsega premišljevanja in opazovanja glede naših maloštevilnih sosedov, da smo. previdni I Tak in jednak moralen nauk nam sme veljaven biti, — kerLatinec sam pravi: „Pro-videntia est mater sapientiae!" Nu, mi Slovenci imamo vsaj že dokaj uzroka iz lastnih skušenj, biti politično previdnim! — Drugače — govorimo naravnost, — zamore priti po nepremišljeno napravljenem grehu — kes, kateri pa, če dojde prepozno, ne pomaga nam čisto nič! — Naš nasprotnik, če mu odveč zaupamo, — zlorabi naše zaupanje, in nasledki tega vsega zamorejo prej ali pozneje našemu narodnemu napredku, ali si bodi kjer že koli sploh — škodovati, kakor — nas uči marsikakšen slučaj. Da nastopi in vlada mir mej nasprotnima strankama v našej deželi, skrbel bode gotovo rad vsak previden človek in razumen narodnjak, vsaj s tem ne bode samo tujec nas hvaliti povoda imel, marveč tudi sami uživali bodem« srečo pri tem ali onem narodnem delu ... S tem pa izpolnili bodemo mi Slovenci najbolj gorečo željo našega Najvišjega vladarja Fran Josipa I., kateremu je želja in volja: Mir imeti mej svojimi narodi! Nis A do ran. *) Gosp. urednik! S tom jaz Se no mislim „Lj. Gl.!u Dop. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril jeza zgradbo šole v Bergudu (v okraji Voloskera) 200 gld. in za napravo zvonov v Št. Polaji (okraj Sežanski) 150 gld. — (Sankcijonirane deželne postave.) Cesar je postave, sklenjene od lanskega deželnega zbora, zadevajoče javno preskrbo vanje ubo-zih po občinah, odpravo župnijskih siromašnih in o izročitvi njih premoženja občinam v oskrbovanje z Najvišjim sklepom z dne 28. avgusta t. I. potrdil. Postave se bodo razglasile v prihodnji številki kranjskega deželnega zakonika. — (Umrl) je včeraj zvečer g. Franjo Pa j k , orgljarski abiturijent, v 20. letu svoje starosti. Pokojnik bil je prav nadepoln mladenič, unet narodnjak ter zlasti v pevskem zboru in pri dramatičnem društvu jako spretna in marljiva moč. Lahka mu zemljica! — (PeŠpolk št. 53.) nadvojvoda Leopold odrine 21. t. m. iz Gorice v Zagreb. — (S Hrvatskega) se nam piše v 14. dan t. m.: Vesti, prihajajoče iz Granice, neso nič kaj vesele. V Maji ubili so s sekirami preteklo noč občinskega predstojnika, nadćastnika Gavriloviča, 70 letnega starčeka. Upor ondukaj je političnega značaja, naperen je proti volilcem narodne stranke, ki so kot magjaroni proglašeni in proti občinskim uradnikom, ki so preveč samovoljno ravuali. V Klasniči razbili so občinskemu predstojniku hišo in vso hišno opravo; odposlali so se vojaki tja. Iz Gline se poroča: Včeraj zvečer pripeljali so lovci 16 upornikov iz Maje in Klasnića, kjer so imeli predstojnika Tintorja in notarja Metikoša zaprta, katera so dvakrat grozno pretepli, zahtevajoč ogerske zastave in ogersko krono. Vojaki oprostili so oba, pripeljali jih v bolnico v Glino, a težko, da bi ozdravela. Preteklo noč zahteval je občinski predstojnik v Topuskem dvakrat vojakov. Zjutraj rano prišla je kompanija lovcev na vozen iz Petrinje v Topusko. V Maji se je zopet bati napada, ljudstvo zbira se zvečer v gozdih, po noči pa napada. Več vojakov nujno potrebno, sicer se bode tanek še razširil. Izmej pri zadnjem sukobu v Kraljevčanih ranjenih jih je že 23 za ranami umrlo; pozneje našlo se je še več ranjenih v kuruzi. Ustanek v Granici pričel je v Hrastovici, ki je jedno uro od Petrinje. Pred občinskim uradom nagromadilo se je ljudstvo v 7. dan t. m., zahtevalo ogersko zastavo in preiskalo vse kote. Hujši so bili izgredi v Ja-bukovci, Kraljevčanih in Klasniči, potem pa v Mli-nogi, kjer so naposled vojaki in žandarji napravili red, a še le potem, ko je sedem kmetov bilo mrtvih, mnogo pa ranjeuih. Sreča je bila, da so došli vojaki pravočasno, ker je tudi v sosednjih selib, v GraduBi, Sinji, Majuru, v Mečenčanih in v Divuši nastal upor. Povsod zahtevale so se ogerske zastave in krona ogerska. Iz Kukurzarov moral je župnik Nikolaj Zec pobegniti v Kostajnico, ker je neki najbolj agitoval, da so bili voljeni kandidati narodne stranke. V Granici udeležujejo se izgredov skoro izključno le pravoslavni, katoliško prebivalstvo je večinoma mirno. V nekaterih krajih, kakor v Timaševci in v Kelt* mi novci ohladili so si vso jezo s tem, da so grbe na trafikah razbili. — (Dijakov) upisalo se je na Ljubljanskih učiliščih jako mnogo. V prvem gimnazijalnem razredu jih je okoli 200. V nemSkem oddelku (a) okoli 60, v slovenskih paralelkah b in e pa 139. Tudi v drugem gimnazijalnem razredu treba bode treh paralelk. Na realki bilo je včeraj mej 40 v prvi razred vpisanimi 23 Slovencev. — (Siroti nske ustanove). V sirotnia-nico so bili od deželnega odbora z deželnimi ustanovami sprejeti: Berne Ivan iz Slavine, Kovic Vincencij iz Dola, Jerina Marija iz Podlipe, Želez nikar Marija iz Dobronja in Stojan Antonija iz Radovljice. Ustanove po 50 gld. dobe: Pauer Avrelija, Blaž Jovana, Jereb Pavel Prebil Makso, vsi iz Ljubljane, Perjatelj Kari iz Velike Loke, Jankovič Josip iz Košane, Klemenčič Josip iz Godoviča, Verbič Rudolf iz Kranja, Zadel Jakob iz Zagorja, Virk Olga iz Leskovca, Premrl Andrej iz Senožeč in Klemente Valetin iz Ljubnega. — (Letno sporočilo štirirazredne deške in dvorazredne dekliške šole v Č m o ml.) i) je prav dobro sestavljeno. Poučevalo je v preteklem Šolskem letu 6 učiteljev in 2 učiteljici po 20, 25, 27 in celo po 29 l/i ur na teden. 30 avgusta bil je sklep šolskega leta Prihodnje šolsko leto prične s 16. oktobrom. Vseh učencev in učenk v vseh 4 razredih bilo je 497, v ponavljavni šoli 95, skupaj 592. Razen teh obiskovalo je 6 0 otrok privatno šolo na Majerlu. Obiskovanja šole oproščenih bilo je 11 dečkov in 25 deklic zaradi slabosti in oddaljenosti. — (Za zastavo „Savinjskega Sokola" J darovali so dalje: vis čč. gg. Ivan Kalin, župnik, Mozirje, 5 g!d.; Ignacij Rom, kaplan, Mozirje, 5 gld.; Mih. btrašek, kaplan, Rečica, 2 gld.; J. Kozinec, kaplan, Sv. Križ, 1. gld.; Fr. Škorjauec, kaplan, Sv. Križ, 2. gld.; Fr. Mikuš, dekan, Ko njice, 10 gld.; Ivan Kimor, /upnik, St. Miuel, 3 gld 40 kr.; Josip Žičker kaplan, Celje 2 gld. — Neimenovana gospa, Mozirje, 5 gld. — Gg. ministe-rijalni svetovalec Vasic, Lauov pri Cel ji, 10 gld.; dr. Pirnat, Kamnik, 5 gld.; Franjo Raušer, Mozirje, 5 gld.; Ivan Mravljak. Mozirje, 1 gld.; Josip Turnšek, Mozirje, 3 gld.: Oroslav Kolenec, Mozirje, 5 gld.; Jo-Bip Pirš, Mozirje, 5 gld.; Mozirski dijaki (potom kazni za nemške besede) 1 gld. 61 kr; J. Ogrizek, Sv. Krž, 1 gld. 10 kr.; Josip Dolinar, Loke, 2 gld.; Josip Hren, Gornji grad, 5 gld. — Zuesek 79 gld. 11. kr. — Prištevši prvemu izkazu z 161 gld. 40 kr. znese z denasnjim izkazom skupaj 240 gld. 51 kr. — Vsem vis. čč. gg, darovateljem izreka za njih blagodušno podporo najprisrčnejšo zahvalo _odbor »Savinjskega Sokola. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Pariz 15. septembra. Včeraj umrl je senator Viktor Lefranc. Admiral Courbet prevzame vrhovno poveljništvo v Tonkinu. — Trgovinska sodnija je v zadevi „Union Generale" uničila zadnji dve emisiji, s katerima se je pomnožila glavnica. Administratorji obsojeni so na 20 milijonov, komisijonarji na 11(2 milijon frankov. London 15. septembra. Delajo se priprave za mejnarodno obrtnijsko razstavo v kri-stalnej palači v Svdenhamu, ki bode trajala od 3. aprila do 31. oktobra 1884. London 14. septembra. Bureau Reuter poroča iz Hongkonga 12. t. m. : Mej Francozi in črnimi prapori bil pri Phanoi-u osem ur trajajoč boj. Francozi izgubili so mrtvih in ranjenih 2 častnika in 50 mož. Izgube sovražnikov cenijo se na 500 do 600 mož. Ljubljanske mestne hranilnice. i Daljo.) §. 11. Po preteku odpovedne dobe preneha obrestovanje. Vloge, glede katerih se je bila podala odpoved, ne obrestujejo se več od onega dne, ko bo dospele k izplačilu. §. 12. Ako se vrne cela vloga z obrestmi vred, pridrži si hranilnica vložno knjižico. §. 13 Vračilo hranil nič u i h vlog. Praviloma izplačujejo se hranilnične vloge na vsakokratno zahtevo; vender pa ima hranilnica pravico zahtevati, da se odpovedo vloge od 100 do 500 gld. v 14 dneh, od 500 do 1000 gld. v jednem, črez tisoč gld. pa v 3 mesecih v izplačilo. §• 14. Tudi hranilnica ima pravico vloge odpovedati, toda s tem razločkom, da v tem slučaji velja brez izjeme 3mesečoa odpoved. Taka odpoved more se zvršiti s tem, da se znanemu vložniku naznani pismeno, ali pa da se priobči v deželnem uradnem in jednem najrazširjenejšem domačem listu. V poslednem slučaji je treba v dotičuej objavi naznaniti številko vložne knjižice, ime, na katerega se knjižica glasi, in znesek vloge, in ni proti temu načinu odpovedi nikake pritožbe. §. 15. Hranilnične vložne knjižice. Vkladati se more na vsako ime, katero vložnik imenuje. Vsak vložnik dobi o prvej vlogi vložno knjižico, izgotovljeno pod tekočo številko, zaznamovano na prvej strani s hranilničnim pečatom in ob-segajočo potrebne rubrike za zaznamovanje vlog in izplačil. To knjižico podpisati ima o prvej in vsakej naslednej vlogi, kakor tudi o vsakem izplačilu in popolnem vračilu vlog ravnatelj ali uradnik, ki ga odbor za to določi, in blagajnik. Vsakej hranilnične) knjižici imajo se prišiti pravila zavoda in obrestna tabela, iz katere je razvidno, do katerega zneska morejo od jednega do dvajsetega leta narasti vloge od 1 do 100 gld., ako se jim prištevajo obresti in obrestne obresti. §. 16. Vknjiževanje vlog. Za vsako vložno knjižico določi se v knjigi hranilničnih interesentov poseben list, na katerega se zapiše vsaka vloga z dotičnimi kapitaliziranimi obrestmi; ter zaznamujejo tudi vsa na nje račun iz vršena plačila. . §. 17. Izplačevanje prinesen. Hranilnica i/plačuje, ne da bi se ozirala na vložnikovo ime, prinescu hranilnične knjižice. Ona smatra prinesca tako dolgo za pravnega lastnika, dokler ne zabranjuje izplačila vpeljana amortizacija ali pa kaka sodnijska prepoved, in dokler v knjigi ni zaznamovan pogoj, da se ima vloženi znesek plačati le osobno vložniku ali pa njegovemu cesijouarju ali pooblaščencu. V poslednjem slučaji ima priuesec hranilnične knjižice vselej, kadar se mu izplačuje kaj vloge ali obrestij. dokazati identičnost svoje osobe. §. 18. Ako želi kdo vkladati z izrecnim pogojem, da se le njemu samemu ali kakej drugej določenej osobi izplačevati sme, treba je to zaznamovati v knjigah zavoda in tudi v hrauilničnej knjigi. §. 19. Zaznamovanje izgubljenih hranilničnih knjižic. Ko bi se kaka hranilnična kujižica izgubila, na voljo je dano dotičnoj stranki, da naznani izgubo zavodu z natančnim sporočilom svojega imena, stanu in stanovanja. To uaznauilo mora se zaznamovati in ima za nasledek, da hranilnica ne sme na takovo knjižico izplačati niti kapitala niti obrestij nikomur, ki se ne more zadostno izkazati o lastuištvu ujinovem. Taka zaznamba pa velja le 30 duij, v katerem času se stranki prepušča, storiti potrebne korake potom pravdnega postopka in to tem gotoveje, ker bi se sicer po preteku te dobe zaznamba izbrisala. §. 20. Amortizacija vložnik knjig. Ker hranilnica ne izplačuje ničesar, ako se ne predloži hranilnična knjižica, treba je isto v slučaji, ko bi se bila izgubila, soduijskim potom amortizirati. V ta namen izroči se stranki na njeno zahtevo izpisek iz glavne knjige. Doba za amortizacijo določena je po §. 17. n. v. regulativa od 2. septembra 1844 na 6 mesecev. §. 21. Izplačilo amortiziranih zneskov. Kadar se je hranilnici izročila amortizacijska listina, izvrši se izplačilo prati potrdilu prejema. §. 22. Zastaranje hranilničnih vlog. Glede zastaranja hranilničnih vlogjo velja po predpisu §. 18. n. v. hranilničnega regulativa od 2. septembra 1844 splošne zakonite določbe. Doba, v katerej hranilnične vloge zastarajo, računi se od poslednje vloge ali izplačila tako, da jo preruši vsaka nova vloga ali izplačilo, ter je določena na 40 let. Zastarane hranilnične vloge pripadejo rezervni zakladi (§. 4.). (Dulje prih.) Vabilo k naročbi „Zgodovine štajerskih Slovencev". 40 let bo že, kar je bil Krempelj v Gradci (1844) na svetlo dal svoje „Dogodiviineu, knjigo, katero je slovenski narod na Štajerskem jako rad prebiral. Dandanes je že redko kje dobiti kakov iztis te knjige, iz katere se je ondotno ljudstvo učilo in za svoj rod in ie/.ik ogrevalo. — Namesto prirejanja 2. natisa Krempeljevih „Dogodivšin" sestavil sem jaz novo „politično in kulturno zgodovino štajerskih Slovencev", katero so mi nekateri odlični poznavatelji štajerske povestnice nekoliko že pregledali, nekoliko jo pa še popravljajo. To delo nameravam v teku bodočega leta tudi izdati in sam založiti, toda le v tem slučaji, ako naberem popred dovolj naročnikov. V ta namen se torej danes obračam do vseh domoljubov, posebno štajerskih, z uljudno prošnjo, da bi mi naročnikov in naročnino (1 gld) nabirati blagovolili. V Krškem 15. sept. 1883. J. Lapajne, raesčanakc sedo ravnatelj. TlUci: dne 14. septembra. Pri Mlonu t Sana z Dunaja. — Schepitz iz Trsta. — JelovSck iz Vrhniko. Pri Mulići: Hnger z Dunaja. — Loban iz Trsta. — Kisner iz Prage. Pri bavardkeiu dvoru t Hustia iz Trsta. — (Jull-mayr iz Moravč. ti mrli so v IJiihljani: V doželnoj bolnici: 9. septembra: Fran Mevčok, čevljar, 94 lot. — Vin-cenc Tonhauser, prisiljeuec, 22 let. oba za kronično plućno tuberkulozo. 10. septembra: Primož (Jubanc, dninar, 22 lot, za gnojem v prsih. MKeorologično poročilo. a a UM opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu-krina v mm. 14. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 789*90 mm. 788*94 nra. 787*98 m. +19*6*0 + 19 1 C 4-15*8*0 hI. h v z. hI. svz. sl. BUV. obl. obl. obl. 11 25m«. dežja. Srednja temperatura -f- 16*9°, M 1*9' pod uoruialom. ID-cLra.SLjsls:sL borza dne 15. septembru t. I (Izvirno telagrafitao poročilo.; Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta . . . 5u/0 marčna renta. . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London . . • Srebro . . • Napol. .... (J. kr. cekini . . . Nemške marke 4°/u državno srečko Državne Brečke iz 1 4% avstr. zlata renta, davka prosta. Odrska -Juta renta 6°/0..... iz I. 1854 18*14. 960 gld. 100 gld. „ papirna renta 5*/« .... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. obUg. , Dunava re£. srečke f)" li»i tfld. 78 tfld. 16 kr. 7H n 66 h 99 60 n ■ — s — ■ L>91 ■ 75 n 119 ■ 95 B 9 * n 49'/, • 5 n 67 II 58 n 66 ■ 120 ■ 25 • 107 n 75 n 99 n 60 n 119 n 96 i» 87 n 20 a 85 n — ■ 104 • — ■ 114 n 25 118 n [M n 102 n 90 n 104 n 75 n 108 it 96 ■ 90 n — n 10H n 75 ■ a 75 Zomlj. obč. avstr. 47»0/„ zlati zast. listi . Prior. oOlig. Elizahctiiio zapad, železnice Pn>r. oblitf. Ferdinandove sov. železnico Kreditne srečke......100 #Id. Kudoltbvo srečko .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . 120 B Trammway-druSt. volj. 170 gld. a. v. Slika pesnika S. Gregorčiča, kbkeršna jo bila v zadnjej številki „Škrata", dobiva se na lin in močen papir tiskana v „Narodnoj tiskarni". Cena 20 kraje. HENRIK NIČMAN. Prodaja c. kr. ljudskih šolskih knjig-, m pa raznega pisalnega orodja, kakor: Nolsklla plsank, risank, jeklenih pere«, svinčnikov, pe resnih dr*al, črnil*«, računskih tablic in kam* nlekoi. hrisalk itd. V prijazno nakupovanje priporoča se odličnim spoštovanjem XXoiix*il*: Nioman, (608) Stari trg št. 5. TELEGRAM iz OGERSKEGA! Zaradi smrti s: a. s-t o XX j 1470 žepnih ur. Lastnik jedne največjih trgovin Z urami jc nedavno umrl in je v svojoj opore ki svojim dedičem dal strogo povelje, da porabijo pokretnine in nepokretnine na svojo korist, mej tem ko so primoram v proti Ognju sigurnoj kasi shranjenih 1470 žepnih ur proti plačilu Slehernega pokrova, potem troškov za reguliranje in močno pozlačeno verižico iz double-zlata 0B5"~ darovati, da bode tako vsakemu prilika dana, da se preskrbi s prefino regulirano žepno uro prve vrste, in ker jo uže sam srobern pokrov, izvrstno reguliranje in verižica iz double-zlata skoro toliko stiila, kolikor se zdaj plača za celo uro, stori le v svojo lastno korist, ako naroči kolikor prej in kolikor več ur mogoče, ker je gotovo, da bode mala zaloga kmalu po Sla. g spoštovanjem IV l. Naznanilo. Dne 24. avgusta 1HH3. našlo se je tajno pre- daleč "T^tl v omari za blago, katorega rabi le dedič, in v njem je bila tule prava zlatnina. Vsa zlatnina je poskit-šena po c. kr. uradu /a punciranje in okrašena s ponarejenimi žlahtnimi kameni in hrOjanti. Vsi kamni imajo vsi-d izvrstnega brušenja k-pšo svetlobo, mgo pravi in je ta resnica bila poli jena že po stoterih zlatarjih in strokovnjakih, kateri so ta čuda videli in tudi nakupili. 217 prstanov iz pravega zlata s ponarejenimi bri- ljanti v vseh velikostih, pravo 6karatno zlato, v liuej bariunovej skatljioi, komad le gld. 8.76. 184 parov uhanov iz briljantov ali gunibic iz b karatnega pravega zlata, s krasnimi briljatni v finoj barinnovtj ftkatljioi, par le gld. 8 75. 222 parov uhanov iz pravega zlata, puncirauih na 6 karatov, z d»i lepšimi koralami, s Škatlico le gld. 1.50 par. 164 medaljonov iz močnega, pravega 18 kitnega srebra, poskuSenegn po c, kr. uradu za punelrnnjc, vsak komad druge krasne oblike, graviranih in .-madiraniii, raz-n tega tudi inoono potlačenih, komad !«• gld. .'».60. Isti iz francoskega double zlata s ponarejenimi britjanti le gld. 2 50, Naročite po pošti, kakor tudi t-.degraiione, katero se izvršujejo proti povzetju ali predpošiljatvi dotičnoga zneska, naj s pođ Ijajo na Postyen na Qgerskem. t59U L) V najem se daje v Reki (Kiiime* pekarija in peči, obstoječo iz pro-dajalnice za prodajo kmha, iz pekarskih pečij, delalnice, polovičnega nadstropja, drvarnico itd. (600—3) Prostori ležć na jako dobrem mestu in so v dobrem stanu. Natančneje se izve pri lastniku K. Kuiilt-ji v Reki. Jaz kupujem raznovrstne suhe orehove plohe, potem 5««lr-jiviiKr<>MRii tr« mi*. 4 'nova), priporoča šolske knjige za normalke *.v%» leto 1883/4., kakor tudi vse v šolstvo spadajoče blago; osobito: zvezke Greinerjeve, Pokornyjeve, Musilove in Grubbauerjeve in ni/lične risarske zvezke; peresa, peresnike itd. Prlporoftevaje se v prijazno nakupovanje z vsem spoštovanjem (60B—8) H>v£ sitija- G-erToer. ae išče s plačo 8 gld. „Slovenskoga Naroda". na mesec. Kje? pove upravništvo «592~3) Vsem prebivalcem Avstrije in Ogerske. Nujni poziv! Zaradi dedne razdelitve velike trgovske hiše Ivana Karola Kunzschtnidta, ki je obstajala 121 let, sklenili so dediči v svojem shodu v dan 1. junija t. 1«, da bodo prostore od 1. novembra 1883. naprej v najem dali ter dotlej pnprodali vso zalogo blaga po tistej ceni, kakor je njih stala surovina, tedaj skoro zastonj, da bode le mogoče proBtore 1. novembra izprazniti in oddati. (597—1) Na prodaj je še sledeče blago: 4500 ženskih srajc iz najfinejšega angleškega chiflbna 8 pristnimi švicarskimi vezenimi ustavki, prava umetna vezenina, — po 1 gld. 50 kr.; dvanaestorica za IG gld. 50 kr. 1500 ženskih ponočnih srajc jednake baze, zolo dolge in po vsej dolgosti z vezenimi ustavki, jako elegantno opravljene, krasota za vsako damo, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. Taiste iz teškoga barhanta po 1 gld. 60 kr. 5600 ženskih spodnjih kril iz najfinejšega sivega platna s pristnimi švicarskimi svilnatimi obšivki ok-aŠena, — po 1 gld. 40 kr.; dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taista iz rndočega cretona po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. Iz teške klobučinc po 1 gld. 75 kr. 3560 možkih srajc iz najfinejšega angleškega chiffbna, Četvernato oprsje gladko ali vezeno, vsakeršne ovratne širjave, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. 1500 dvanajstoric damastovih namiznih garnitur, z usitimi cveticami, obstoječe iz jednoga prta in 12 hrisalk, — po 2 gld. 85 kr. ; neobhodni* za vsako hišo in čudovito ceno. 2000 dvanajstoric turških otirač, zarobljenih, posamič zloženih, z rudecimi obrobki in dolgimi resami, najfinejše pikiranih, prekrasnih, — po 8 gld. 75 kr. dvanajstorica. 2000 velikih ženskih ogrinjal iz najfinejše Berolinske volne, z dolgimi resami, različno barvan«, bela, siva, drapp, kruusta, turška itd., — po 1 gld. 20 kr.; dvanajstorica za 12 gld. 50 kr. 400 popotnih plaidov najtežje baže, jako veliki, fini, s temnim robom in resami, ki se dade še po 20 letih rabiti, prej po 12 gld., zdaj samo — po 4 gld. 85 kr. 500 svilnatih koltrov iz najtežje Lvonsko ehappe-svile, belo, rudeče in žolto črtani, — po 4 gld.; čudovito ceno. 350 garnitur iz gobelina, obstoječe iz dveh finih posteljnih pregrinjal in iniznega prta z baržunastiini čopi, v raznih barvali krasno izdelano, ter veja garnitura, to je vsi trije kosi vkupe, samo 7 gld. 50 kr. 5000 dvanajstoric rjuh iz dobrega, težkega platna, tudi za največjo postelje; — po 1 gld. 85 kr.; dvanajstorica za 15 gld. Vsaki kupec, ki da skupiti ob jednem najmanje 15 gld., dobi nagrado, torej Kratiš Švicarsko uro iz francoskega zlab-ira brona z dol f0 verižico; za pravilni tek se jam. i 2 leti. NaroČila v gotovini is poštnimi uakuzuioaml ali pa tudi povzetji) naj se pošiljajo z naslovom : Erbschufts-Varvvultung RabinowlOZ, Wien, II., Scliiffamtsgasse Nr, 20. tam ;,i*~> '«5fciiSSME«H«7R8ttGBBfiSBBBI3B OO 1, BO s i S 3 ^ finske tkalnice najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, t|a6ijo dvakrat hitreje ko druge preše, (■o zelo priročne, so-lidnc in t r pe ž n o so-vel kostill za privatne producente kot speci- ttavljcne, izdelujejo se v \seh i'Sibe, kjikor tuili /a nftjvfeje jallteta. GUtrancja, spričevala o v»e nego lOoo izde-Htiih tlačiliiie. Obrisi in cen« na zahtevanje gratis in franco. * (401—14) C«roxđtie frlfe kr. knjižica za znamenovanjo s 100 uzorci. Za 8, 8 kr. posrebren uaprstnik. Za 8, 10, 12, 15 kr. d\ojica pristno balvanih otroških nogovlo. Za 20, 25, 27 kr. dvojica pristno barva nih ženskih nogovip. Za .! kr. vretence sukanca. Za 6 kr. klobčič volne za pletenje, trojna. Za 0 kr. 100 angleških jeklenih lasnih igel. Za 20 kr. 100 angleških štvank z /.latim uhom, odbrane velikosti, Za 5, 10, 12, 18 kr. okvir za fotografijo. Za 12, 20, 25 kr. pisana podložim tasa. M88 kr.!! dežnik s trsteno palico in nik- Ijeviin klobučkom. 15 kr. Jedilno orodie iz britanija-srebra. žlica, 15 kr. francoske vilice, 8 kr. žličica za ka\o, 30 kr. rezilom, 28 kr. žlica z i mešat , 15, 80 kr. /ajenoilna ž no/. Ic'. z jeklenim Ph.Mayfarth&C, %al«»K» pri gospodu %. Oebcvcu, Ljubljana, Marije Tereziji 6 kr. bronsiran etui ii 10 peresi. 28 kr. Skateljca Greiperjevifa ali K peres. 2 in 8 kr. brisalo! gumi. S kr. čistilo za tinto. 13 kr. držalo za pero in svinčnik iz niklja. 8 kr. 20 komadov papirja in kuverto v za pisma s črkami. 12 kr. 20 komadov papirja z v/.bimka niuii rožicami ali tčki. 5 kr. univerzalno crtalo, i maj oče v sebi peni in svinčnik, brisalo in klinček. 27, .'Ki, 85, 45 kr. Šolska torbica za dečke in deklice. !! Novost!! Da se obvarujejo šulsu rok Vi Siti mokrote, $lll2ija jako dobru amerikanske usnjate knjige z jermenom, za večje dij;ike in dekleta, 8K kr. 13, 1^, 55 kr. atuerikauska torba iz usnja, gostega in navadnega platna. 9, 16, 25 kr. hermetično zapirajoči so tintniki. 4, 6, 10 in 15 kr. knjižice za notice. 5, 8, 10, 16 kr. skrinjice za peresa. 25 in 28 kr. nerazriišljiva pancer-mošnja z zapiralom dveh krogljie. 60, 70, 88, nikljem. 92 kr. pristna verižica za uro iz sreber-nega niklja, izdelana kakor prave zlato verižice. ;><>, 110, 13r> kr. uiali kovčeg za potovanji?. 27 kr. čibuk s cevjo iz Padenske višnje in jant irjovim ustnikom. r588—51 00 kr. album z udelaniin t I^.datelj in odgovorni urednik Mnkso Armič. LiiHtnina in tisk nNdrodne Tisktirniiu O^NMG