VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Mojca Vrhovski Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Uvod V večini držav Evropske unije je v zadnjih desetletjih opaziti povečanje števila in prisotnosti oseb s posebnimi potrebami v izobraževalnih in- štitucijah in v celotni družbi. Posamezni podatki navajajo podobno tudi za število študentov s posebnimi potrebami na visokošolskih inštituci- jah, vendar se porast števila opaža bolj v razvitejših evropskih državah, kjer je dobro poskrbljeno bodisi z zakonodajo, s sistemskimi rešitvami, strateškim financiranjem in primernimi drugimi ukrepi (podpiranje ino- vacij in podpornih strategij, imenovanje svetovalcev, koordinatorjev, om- butsmanov, nadzornikov …), za zagotavljanje potrebnih prilagoditev pri študiju (O'Grady, 2006; Seale, 2006). Nekoliko drugače je v manj razvitih vzhodnoevropskih državah, kjer je reševanje težav, ki nastanejo zaradi posebnih potreb/neprilagojenosti okolja, bolj ali manj odvisno od vsake- ga posameznika. Čeprav so številke – tudi v razvitejših državah – zaradi različnih vzrokov nepredvidljive (npr. varstvo podatkov, prepoved ali ne- obveznost, da študenti navedejo posebne potrebe, podatki samo za tiste študente, pri katerih se izvajajo prilagoditve ipd.). Za Veliko Britanijo npr. velja, da je število dodiplomskih študentov naraščalo med letoma 1995 in 2000 (podatki HESA – Higer Education Statistical Agency). V akadem- skem letu 1995/96 (po uvedbi National Postsecondary Student Aid Study) je na univerzah študiralo približno 6 % študentov s posebnimi potrebami; od tega 29 % z učnimi težavami, 23 % gibalno oviranih, okrog 16 % gluhih in naglušnih in približno toliko slepih in slabovidnih ter 3 % z govornimi težavami. 2000/01 je študiralo 5 % študentov s posebnimi potrebami; od ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII (2007) ŠTEVILKA 3/4 str. 109-131 110 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 tega 35 % študentov z disleksijo, 26 % študentov z epilepsijo, diabetesom, astmo, 7 % gluhih in naglušnih študentov in podoben odstotek študentov s kombiniranimi motnjami (Seale, 2006). Na Irskem se je število študentov s posebnimi potrebami prav tako povečalo po uvedbi ustrezne zakonoda- je: leta 1998 jih je študiralo le 0,1 %, leta 2004 2,5 % (O'Grady, 2006). Nekaj ključnih posledic naraščanja števila študentov s posebnimi po- trebami v visokošolskih inštitucijah se nanaša na administrativne, organi- zacijske, didaktične oblike in prilagajanja študijskega procesa in progra- mov. Pogosto ni dovolj spremeniti/prilagoditi le pravno-formalnih vidikov (čeprav se ob spremembi teh kažejo vidni porasti v številu). Trditev lahko podkrepimo s primerom Švedske. Švedski Zakon o enakopravni obrav- navi študentov na univerzah je začel veljati marca 2002. Zakon predpisuje aktivne ukrepe in ciljno usmerjene dejavnosti za promocijo enakih pravic študentov, ne glede na njihov spol, rasno ali versko pripadnost, spolno usmerjenost ali invalidnost, in od vseh ustanov visokošolskega izobraže- vanja zahteva predstavitev letnega akcijskega načrta, ki vsebuje tudi na- daljnjo strategijo za aktivne ukrepe in dejavnosti. Prav tako predpisuje ob- veznost za raziskovanje primerov in sprejetje ukrepov proti nadlegovanju in prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo. Sklepni del zako- na zadeva odškodnine, nadzor in sodne postopke. Svalfors (2006) navaja, da gotovo že sam obstoj tega zakona pomaga pri promociji usmeritve k dostopnejšemu visokošolskemu izobraževanju, ker definira pravico štu- dentov s posebnimi potrebami do izobrazbe ter daje podlago njihovim željam po vključenosti. Prav tako Svalfors (2006) navaja, da so taki ukrepi pogosto uvedeni zaradi pomanjkljive splošne dostopnosti študija ali pa kompenzirajo neustrezno pedagoško okolje in metode posameznih uči- teljev ali oddelkov/fakultet. Po drugi strani pa je slabost zakona tudi v tem, da se ne navezuje na vsebino univerzitetnih programov ter tako ne določa pravic študentov do kompenzacijske pedagoške podpore ali prilagoditve učnega načrta. Zakon tako ne določa pravice do individualnega učnega načrta, do počasnejšega tempa študija ali do alternativnih metod opravlja- nja izpitov. Za odločitve v takih primerih sta torej odgovorna ocenjevalec in tisti, ki je odgovoren za študij na oddelku; žal pa vedno ni mogoče poi- skati možnosti za ustrezne rešitve (vendar je v takih primerih ocenjevalec tudi dolžan poizvedeti, zakaj možnosti za prilagajanje ali dogovori o prila- goditvah niso izvedljivi). Raziskava Lehman et.al. (2000, po Lock, Layton, 2001) je pokazala, da so nekateri profesorji, osebje in študenti na fakulteti pokazali nerazume- 111 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... vanje in nesprejemanje študentov s posebnimi potrebami. Navajajo nasle- dnje vzroke: • prilagoditve obravnavajo kot neenakovredne priložnosti ali celo pred- nosti, • posamezniki ne razumejo nujnosti prilagoditev, • študentje s posebnimi potrebami ne znajo jasno izraziti svojih potreb in zahtev, • če profesor noče ali ne zna izvesti učinkovitih prilagoditev, teh ni tre- ba izvajati, • nekateri mislijo, da so študenti s posebnimi potrebami (npr. z učnimi težavami) vedenjsko problematični, da ne znajo odgovorno koristiti prilagoditev in da imajo nižje intelektualne sposobnosti. V izvedbi študijskega procesa se torej lahko srečamo z neposredno (posploševanje, stereotipi, predsodki, nezavedno izključevanje …) in po- sredno (uveljavljanje določila ali kriterija, ki posebej škodi) diskriminacijo kljub zakonodaji, ki to prepoveduje. Seveda pa lahko delno vzroke za eno in drugo pripišemo tudi nepoznavanju zakonskih določil in odgovornosti zaposlenih, značilnosti in narave posameznih posebnih potreb, možnih prilagoditev, procesa določanja ustreznih prilagoditev, odgovornosti štu- dentov ipd. Če primerjamo nekatere razvite in razvijajoče se visokošolske sisteme v različnih državah, lahko opazimo, da zlasti tisti z dolgotrajno in dobro prakso razvijajo številne ukrepe za ureditev dostopnega študija študentom s posebnimi potrebami (arhitekturna in komunikacijska do- stopnost, dostopnost študijskega gradiva, prilagoditve pri študijskih obve- znostih in izpitih, ozaveščanje študentov s posebnimi potrebami, drugih študentov in profesorjev ter svetovanje in informiranje, karierno svetova- nje, tutorstvo, sistem koordiniranja študija za študenta s posebnimi po- trebami v sodelovanju s profesorji in drugimi delavci na fakulteti ipd.). V nadaljevanju predstavljamo zakone, predpise, pravilnike, vpisne postop- ke, prilagoditve ter oblike svetovanja in podpore pri študiju v posameznih državah (Sloveniji, Irski, Nemčiji, Slovaški, Veliki Britaniji in ZDA). 112 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 Slovenija Zakonodaja, statuti in pravilniki, ki urejajo področje pravic študentov s posebnimi potrebami Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/2000) v drugem členu opredeljuje osebe s posebnimi potrebami; v tretjem členu določa, da se študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študij- ske programe, v skladu z zakonom o visokem šolstvu in v skladu s statu- tom visokošolskih zavodov zagotavlja posebna dodatna oprema. Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 100/2004) v 66. členu določa, da imajo študenti s posebnimi potrebami pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, statuti in študijskimi programi. Posamezne pravice študentov s posebnimi potrebami zagotavljajo tudi: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 104/2005 – uradno prečiščeno besedilo) v členih od 137 do 142 do- loča pogoje za dodelitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Upravičenci do dodatka so tudi slepi otroci (tudi študenti), ki so zava- rovani po drugem zavarovancu zavoda oziroma upokojencu. • Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2001, zadnja spr.; Ur. l. RS, št.142/2004). • Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/2004 – uradno prečiščeno besedilo) v 16. in 18. a členu določa pravico do družinskega pomoč- nika, ki pripada tudi polnoletnim težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in so pred uveljavitvijo pravic bili odvisni od pomoči enega od staršev. • Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (Ur. l. RS, št. 85/2002) v 8. členu določa pravico študentov s posebnimi potrebami do dodatnih subvencioniranih obrokov, in sicer do 5 dodatnih obrokov na mesec. • Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZj, Ur. l. 96/2002) določa pravico gluhih in naglušnih dijakov in študentov do dodatnih ur tolmača znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb, po- vezanih z izobraževanjem. Zakon v 11. in 12. členu opredeljuje tudi pravico do tolmača znakovnega jezika oz. drugega ustreznega načina sporazumevanja v javnih službah. 113 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... • Pravilnik o subvencioniranem bivanju študentov (Ur. l. RS, št. 22/2004) v 12. členu določa pravico do subvencije za spremljevalca študentu in- validu, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. • Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/1999, zadnja spr. 64/2004) v 12. členu določa, da se v primeru kandidatov s posebnimi potrebami pri izračunu cenzusa za pridobitev republiške štipendije prišteje en družinski član. V 17. členu pa določa, da se štipendistom s posebnimi potrebami zaradi funkcionalne prizadetosti štipendija poviša za 20 % zajamčene plače. Status študenta in prilagoditve pri študiju Status študenta s posebnimi potrebami zakonsko ni določen; opredeljujejo pa ga statuti univerz. Statut Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 8/2005) opre- deljuje status študenta s posebnimi potrebami v 238. členu. »Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne Komisije za usmerjanje otrok in mladostnikov z motnjami v dušev- nem in telesnem razvoju ali mnenje Invalidske komisije.« Članica univerze s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente iz tega člena. Študenti s posebnimi potrebami so v tem členu izenačeni s študenti s statusom študenta športnika in študenta priznanega umetnika. Statut Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 64/01) iz leta 2001 posebej omenja študente s posebnimi potrebami v 227. členu, kjer za- gotavlja, da se lahko študentom s statusom študenta s posebnimi potreba- mi, ki zaradi svoje bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, izjemoma podaljša status študenta. Statut Univerze v Ljubljani opredeljuje v posameznih členih naslednje prilagoditve za študente s statusom študenta s posebnimi potrebami: opra- vljanje izpita po dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku (141. člen); študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti (153. člen); izjemoma se mu lahko podaljša status študenta (238. člen, 1 odstavek); način opravljanja študijskih obveznosti in prehod v višji letnik članica univerze opredeli s pravili (238. člen, 1. odstavek). Statut Univerze v Mariboru (Obvestila XVIII-1/2000, Ur. l. RS, št. 115/2004) govori o študentih s posebnimi potrebami v 216. členu, kjer jim zagotavlja ugodnejše pogoje izobraževanja: »Telesno prizadeti študenti (paraplegiki, slabovidni in drugi) imajo pri izvajanju študijskih programov posebne ugodnosti pri obiskovanju seminarjev, vaj in pri načinu opravlja- nja preizkusa znanja. O načinu olajšav posameznim telesno prizadetim 114 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 študentom odloča komisija za študijske zadeve članice univerze.« Kandi- dati z individualno prošnjo, ki jo priložijo prvi prijavi za vpis, zaprosijo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami. Statut Univerze na Primorskem (Ur. l. RS, št. 1-1/03, Ur. l. RS, št. 50/2005) po 168. členu 2. ostavka prizna status študenta s posebnimi potrebami študentu, »ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne ko- misije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije.« Za študente iz tega člena univerza s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in po- goje za prehod v višji letnik. V 170. členu govori o izjemnem podaljšanju statusa študenta tudi študentom s posebnimi potrebami, ki zaradi bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami določa, da se štu- dentom s posebnimi potrebami v skladu s statutom visokošolskega za- voda zagotavlja potrebna dodatna oprema; vendar pa ni podzakonskih določil, ki bi narekovala izvedbo v praksi. V Nacionalnem programu viso- kega šolstva Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 20/02) je v točki 4.3. navede- no, da je treba s »sistemskimi ukrepi olajšati študij študentov s posebnimi potrebami«, da je treba urediti komunikacijske poti, ustrezno organizira- ti študijski proces, zlasti preverjanje znanja, zagotoviti dodatno opremo, odpraviti prostorske, didaktične in druge ovire. V Strategiji Univerze v Ljubljani 2006–2009, sprejeti na Senatu UL 27. junija 2006, je med strate- škimi cilji pri uvajanju študijskih programov v skladu z načeli bolonjskega procesa na prvem mestu zapisano »svetovanje študentom, s poudarkom na skupinah s posebnimi potrebami«. Vpisni postopek Za kandidate s posebnimi potrebami velja, da se lahko vpišejo v študijske programe, če izpolnjujejo splošne pogoje za vpis, tj. opravljena matura ali zaključni izpit (Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (2002; 28. člen); ne glede na doseženo število točk. V razpisu uni- verze in samostojni visokošolski zavodi navedejo, kaj se zahteva za vpis na fakulteto ali visoko šolo; prav tako se njihovi pristojni organi odloča- jo o dodelitvi statusa na podlagi individualne prošnje, v kateri kandidati obrazložijo posebne potrebe in interes za izbrani študijski program, za- prosijo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami in priložijo ustrezna dokazila (Odločbo o usmeritvi ali strokovno mnenje, mnenje in- validske komisije, izvide zdravnikov specialistov). Kandidati s posebnimi potrebami se v drugem in tretjem prijavnem roku obravnavajo enako kot 115 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... v prvem – na seznam sprejetih se lahko uvrstijo, če v prvem roku izbirne- ga postopka izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program in v rednem postopku niso bili sprejeti v nobenega od napisanih programov (ne glede na doseženo število točk in ne glede na omejitev vpisa – kar jim zagotavlja več pravic kot v nekaterih drugih tujih državah). Kandidati za izredni študij se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot kan- didati za redni študij. Odločitve pristojnih organov univerz in samostojnih visokošolskih zavodov o kandidatih s posebnimi potrebami veljajo samo za tekoči prijavno-sprejemni postopek. Oblike svetovanja in podpora pri študiju V Ljubljani in Mariboru deluje Društvo študentov invalidov Slovenije, v ka- terega se lahko včlanijo študenti s posebnimi potrebami dodiplomskega ali podiplomskega, rednega ali izrednega študija in tudi prostovoljci, svoj- ci članov ali drugi ljudje, ki s svojim delom prispevajo k dejavnostim in promociji društva (okrog 180 članov in več kot 150 simpatizerjev). Služba Društva študentov invalidov Slovenije za pomoč študentom je sestavljena iz treh delov: • Služba za študij se ukvarja z vsemi vprašanji v zvezi s študijem študen- tov invalidov, kot so vpis, študijski pogoji, dostopnost, prilagoditve (povečevanje in digitalizacija študijske literature, snemanje v avdio obliki, dostop do medmrežja in sodobne IKT), študijske obveznosti in napredovanje v višji letnik. Služba zbira informacije in jih posredu- je uporabnikom, po potrebi pa tudi neposredno posreduje na fakul- tetah in pri drugih pristojnih službah. • Služba za socialna vprašanja nudi pomoč pri urejanju bivanjskih vpra- šanj študentov invalidov, kot so bivanje v študentskih domovih, organi- zacija osebne asistence in nege ter organizacija prilagojenih prevozov. • Služba za pravno pomoč zbira informacije v zvezi s pravnimi vprašanji študentov invalidov, kot so pravice in ugodnosti, ter jih posreduje upo- rabnikom (Priročnik za študente s posebnimi potrebami, 2006: 13). Na Univerzi v Ljubljani deluje Študentska svetovalnica ŠOU v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi s svetovanjem in pomočjo študentom s po- sebnimi potrebami; sicer pa Univerza in njene članice nimajo posebnih sve- tovalnih služb za pomoč tem študentom (v prihodnje naj bi imenovali ose- be, ki bi bile pooblaščene za delo s študenti in podpirale tutorski sistem). 116 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 Irska (Univerza Cork) Zakonodaja Zakon o enakopravnem statusu (Equal Status Act, 2000, 2004) prepo- veduje diskriminacijo pri dostopu do storitev, kot je npr. izobrazba. Izo- braževalne inštitucije (državne ali zasebne) ne smejo diskriminirati oseb pri vpisu, pri udejstvovanju pri kateremkoli predmetu, dejavnosti ali pri koriščenju ugodnosti, ki jih ponuja inštitucija. Za diskriminacijo se šteje tudi, če izobraževalna inštitucija osebi s posebnimi potrebami ne zagotovi ustreznih razumnih prilagoditev, med katere spadajo prilagoditve, brez katerih bi bilo osebi onemogočeno ali oteženo opravljanje obveznosti. Zakon o vzgoji in izobraževanju za osebe s posebnimi potrebami (Education for Persons with Educational Special Needs Act, 2004) določa, da morajo osebe s posebnimi potrebami tam, kjer je to mogoče, obiskova- ti enake šole kot drugi. Zakon o invalidnosti (Disability Act, 2005) omogoča oceno zdravstve- nih in izobraževalnih potreb invalidov in zagotavlja sredstva za zadovolje- vanje potreb. Leta 2000 je Vlada imenovala Urad za enakopravnost (Equal Authori- ty, 2000), ki izvaja nadzor nad izvrševanjem zakonodaje in zagotavljanjem pravic oseb s posebnimi potrebami, ki izhajajo iz nje. Vladna Nacional- na strategija za invalidnost (Government's National Disability Strategy, 2004) je bila predstavljena leta 2004 (za področje posebnih potreb je med letoma 2004 in 2009 namenila 1,3 milijarde evrov). Vpisni postopek Na Irskem ureja vpisni postopek Centralna vpisna pisarna – Central Appli- cations Office (CAO). Kandidati pošljejo prijavnico na CAO in pisno potr- dijo, da imajo posebne izobraževalne potrebe, in CAO jim pošlje dodatek k prijavnici, ki je namenjen posredovanju natančnejših podatkov o poseb- nih potrebah. S tem kandidati, ki so imeli zaradi posebnih potreb slabše možnosti pri izobraževanju kot njihovi vrstniki in niso dosegli pogojev za vpis, pridobijo možnost nestandardne prijave na fakultete, ki podpirajo tak – alternativni sistem vpisa. Če fakulteta želi ponuditi dijaku možnost vpisa, ga povabi na razgovor (Callaghan, 2001). Univerza v Corku dodeli vsako leto določeno število mest za študente s posebnimi potrebami, ki predložijo dokazila o vplivu posebnih potreb, bolezni ali učnih težav na njihovo izobraževanje (O'Grady, 2006). 117 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... O'Grady (2006) navaja, da se je po uvedbi ustrezne zakonodaje števi- lo študentov s posebnimi potrebami povečevalo: leta 1998 jih je študiralo le 0,1 %, leta 2004 pa že 2,5 %. Poleg ustrezne zakonodaje so na postopno povečanje števila študentov s posebnimi potrebami vplivali še drugi ključ- ni dejavniki: • uspeh diplomantov, s katerim se je izboljšalo družbeno vrednotenje/ zavedanje o sposobnostih študentov s posebnimi potrebami, • strateško financiranje (v obdobju med letoma 2000 in 2005 so univer- ze od Urada za visoko šolstvo (HEA) za izboljšanje dostopnosti pri- dobile 8,6 milijona evrov; Sklad za študente s posebnimi potrebami (ESF) je uspel v letu 2005 za potrebe študentov invalidov v višjem in visokem šolstvu zbrati 7 milijonov evrov), • imenovanje svetovalcev za študente s posebnimi potrebami v ustano- vah višjega in visokega izobraževanja (Disability Services in Higher Education), • podpiranje inovacij in iniciativ s strani visokošolskih organov (npr. transportni projekt Univerze v Corku (UCC transport Initiative) – skupen projekt irskega združenja oseb na invalidskih vozičkih (Irish Wheelchair Association) in Univerze v Corku, kjer poseben avtobus študente na invalidskih vozičkih in slepe študente dnevno prevaža na predavanja in z njih; povezave med izobraževalnimi ustanovami (Liai- son across educational sector): ta iniciativa je namenjena krepitvi ko- munikacij v izobraževalnem sektorju z nudenjem podpore dijakom s senzornimi težavami v srednješolskem izobraževanju – tako si dijaki prek knjig v alternativnih formatih že pred študijem pridobijo ustre- zne informacije, ki vplivajo na njihove želje in ambicije; podporni ka- rierni program (Career Support Programme) – nudi svetovanje pred vpisom in ob diplomi za zagotavljanje uspešnega prihoda in odhoda z Univerze v Corku (O'Grady, 2006). Prilagoditve pri študiju Vladni sklad za študente s posebnimi potrebami, ki je namenjen zagota- vljanju sredstev za podporne dejavnosti za pomoč študentom v njihovem izobraževalnem/učnem okolju, je izboljšal učni proces za vse študente. Glede na oceno o realnih potrebah se s pomočjo sklada uvedejo številne prilagoditve, ki vključujejo: 118 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 • tolmača za znakovni jezik; • pomoč pri učenju za specifičen predmet; • pomoč pri kompenzaciji težav z disleksijo; • pomočniki za iskanje virov (skeniranje, pretvarjanje v Braillovo pisavo, v zvočne in elektronske formate, pomoč pri dostopu do knjižnice); • zapisovalce; • avdio-informacijske, tehnološke pripomočke, testiranje in uspo sabljanje za uporabo tehnoloških pripomočkov; • usposabljanje na področju mobilnosti in orientacije; • prevoz (uporaba prevoza na kampusu), reševanje težav pri fizičnem dostopu; • osebne pomočnike, program pomoči sovrstnikov. Poleg omenjenih ukrepov za povečanje dostopa do informacij in do- ločenih prostorov (knjižnice in računalniške sobe, stanovanja in športno- rekreacijski objekti so opremljeni za osebe s posebnimi potrebami) lahko študentje opravljajo izpite v različnih alternativnih oblikah. Oblike svetovanja in podpora pri študiju Na Univerzi v Corku deluje Služba za podporo (Disability Support Ser- vice) kot ena od najcelovitejših služb za pomoč študentom s posebnimi potrebami na Irskem. Sestavljena je iz multidisciplinarne skupine sveto- valcev (Disability Advisors), pomočnikov pri uporabi tehnologije (Assisti- ve technology trainers), tutorjev za osebe z disleksijo (dyslexia tutors) in administrativnega ter računovodskega osebja za nadzor nad sredstvi, ki so namenjena za podporo študentom pri izobraževanju. Služba se osredinja na zmožnosti vsakega študenta in ne na njegovo invalidnost/ne-sposob- nost (za vsakega študenta izdela individualni program podpore). Akredi- tirana je kot center za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami. Cilji in naloge Službe so: • izboljšanje komunikacije z vsemi povezanimi z Univerzo: študenti, di- plomanti, oddelki (komunikacija med oddelki za dvig zavesti o vplivu posebnih potreb na izobraževanje posameznika), širšo izobraževalno skupnostjo in svetovalci pri izobraževanju; • podpora študentom pri diplomi z namenom uspešnega prehoda k zaposlitvi; • razvoj politik in postopkov, ki omogočajo vključevanje študentov v vse vidike univerzitetnega življenja; 119 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... • sodelovanje v projektih za izboljšanje dostopnosti študija; • povezovanje s kolegi na državni in mednarodni ravni za razvoj naj- boljših praks pri podpori študentom s posebnimi potrebami; • splošna podpora za študente (ocena potreb in prijava za financiranje, pomoč pri mobilnosti na kampusu, alternativni tipi izpitov, program za karierno podporo, tečaj za izboljšanje akademskih sposobnosti); • tehnološka podpora študentom (ocena potrebnih tehnoloških pri- pomočkov, nakup tehnoloških pripomočkov, kot so skener, prenosni računalnik, diktafon, nadzorne kamere, pretvorniki, enoročne tipkov- nice, Braillovi in govorni pripomočki…, ustrezna programska oprema, usposabljanje pri uporabi tehnoloških pripomočkov in informacijske tehnologije za vse študente); • osebna pomoč za študente (pogodbe za prevoz in osebne pomočni- ke za študente, organizacija namestitve in športno-rekreacijske dejav- nosti). Delovanje Službe je vrednoteno s strani vseh vpletenih in s strani usposo- bljenih ocenjevalcev (dva zunanja in dva notranja). Vrednotijo se pozitivni ukrepi, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT) ter vrednotenja primerja z vrednotenjem podobnih služb na Irskem in v Veliki Britaniji (O'Grady, 2006). Nemčija (Univerza Berlin) Zakonodaja V Zakon o enakih možnostih – Gleichheitgrundgesetz (1949) je bila leta 1994 dodana prepoved diskriminiranja oseb s posebnimi potrebami. So- cialno načelo države – Sozialstaatsprinzip (1949) narekuje, da mora biti vsaki osebi s posebnimi potrebami odprta možnost za študij, če izpolnjuje ustrezne pogoje (npr. ima opravljeno maturo). Zakon o visokem šolstvu – Hochschulrahmengesetz (1976), ki je osno- va za zakone v posameznih zveznih deželah, vsebuje priporočila, naj vi- soke šole podpirajo socialno vključevanje študentov, upoštevajo njihove posebne potrebe in nudijo take dejavnosti, ki jih bodo opravljali čim bolj samostojno. 120 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 Zakon o visokem šolstvu Berlin – BerlHG (2001) pravi, da morajo vi- soke šole zagotoviti potrebne ukrepe za integracijo na vseh področjih za izvedbo študija in izpitov. Študenti s posebnimi potrebami in kronično bolni naj bi imeli na voljo pomoč pri integraciji (v Berlinu to nalogo opra- vlja Študentska organizacija; v drugih zveznih deželah pa Zavodi za soci- alno delo), ki jo ureja Pravilnik o dodelitvi pomoči pri integraciji (2004). V pravilniku so določeni postopki, pogoji za dodelitev ter obseg in vrsta pomoči. Pomoč je v obliki sofinanciranja literature, financiranja ali izpo- soje tehničnih pripomočkov (diktafoni, prenosni računalniki, zapisovalni telefoni, povečevalne naprave …), pomočnika pri študiju (zapisovalca ali bralca, pomočnika pri organizaciji študija ali pomočnika pri premagova- nju arhitekturnih ovir (Rojs, 2005). Vpisni postopek Posebne vpisne prijave, ki jih kandidati pošljejo na centralno pisarno za dodeljevanje študijskih mest ali neposredno na fakulteto, omogočajo kandidatom s posebnimi potrebami izenačitev pogojev pri vpisu. Ob za- vrnitvi lahko kandidati oddajo posebno vlogo za upoštevanje prve želje študija (Rojs, 2005). Prilagoditve pri študiju Izpitna komisija na podlagi pisne prošnje študenta s posebnimi potreba- mi oz. dogovora s študentom in izpraševalcem določi, kako lahko študent s pomočjo podaljšanega časa priprave ali v drugačnih oblikah opravlja študijske in izpitne obveznosti. Ukrepi za izenačevanje možnosti se razli- kujejo glede na različne skupine posebnih izobraževalnih potreb. Oblike svetovanja in podpora pri študiju Svetovalne službe na visokih šolah in Študentska organizacija Berlin (Stu- dentenwerk Berlin) se intenzivno ukvarjajo z izboljšanjem pogojev študija za študente s posebnimi potrebami. Prvi skrbijo za zagotavljanje ustreznih prilagoditev pri opravljanju študijskih obveznosti (pisanje izpita v drugem prostoru, dogovori s posameznim profesorjem …), informirajo študente, katere vrste prilagoditev so na voljo in kako jih pridobiti, nudijo nasvete pri odločitvi za študij in informacije o možnostih študija ter evalvirajo pri- mernost pomoči. Drugi nudijo svetovanje in podporo pri psihosocialnih in pravnih vprašanjih, pri premagovanju osebnih problemov in kriznih situacij; pomoč pri načrtovanju in organizaciji študija; možnost financira- 121 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... nja podpore pri študiju in vsakdanu (dodelitev tehničnih pripomočkov in osebne pomoči) (Rojs, 2005). Slovaška (Univerza Comenius Bratislava) Zakonodaja V Republiki Slovaški status študentov invalidov določa Zakon o visokem šol- stvu (št. 131/2002). Zakon določa prilagoditve ob prijavi za študente, štu- dijske pogoje in vire financiranja za študente s posebnimi potrebami. V skladu s tem zakonom sta določena oblika in način vstopnega preverjanja glede na študentovo zahtevo. Univerza mora v statutu zagotoviti ustrezne pogoje, ne da bi zmanjšala zahtevane standarde doseganja znanj in mora v svojem proračunu zagotoviti poseben sklad, ki mora biti namenjen za- gotovitvi ustreznih študijskih pogojev za študente s posebnimi potrebami. V praksi je pogosto tako, da se vsaki ustanovi omogoči, da se sama odloči, do kakšne mere in kako bo skrbela za študente s posebnimi potrebami. Študijski pogoji za študente se razlikujejo od univerze do univerze, v skla- du z njihovimi finančnimi zmožnostmi. Študentje s posebnimi potrebami se na Slovaškem raje vpisujejo na določene tri ali štiri univerze, ker jim te omogočajo bolj prilagojen študij in ugodnejše življenjske razmere. V skladu z Zakonom o socialni pomoči (št. 195/1998) lahko študen- tje zaprosijo za finančne prispevke (mesečno finančno pomoč, ki jim omogoča plačevanje življenjskih stroškov med študijem), za tehnične pri- pomočke in za popravilo pripomočkov, za transport, za osebno pomoč (pomoč pri fizičnem premikanju, pri branju, zapisovanju predavanj, pri- rejanju študijskih besedil, tolmačenju znakovnega jezika itd.) Višina izpla- čane finančne pomoči je odvisna od stopnje posebnih potreb. Nekatere univerze dodatno ponujajo posebne štipendije za študente znotraj insti- tucionalnih socialnih programov; vendar v nasprotju z delodajalci, ki so ob zaposlitvi osebe s posebnimi potrebami upravičeni do državne finanč- ne pomoči za ustvarjanje, prilagajanje in vzdrževanje ustreznih delovnih pogojev, proračuni visokošolskih zavodov ne poznajo takih namenskih sredstev. Sredstva morajo nameniti iz svojega normalnega proračuna, kar je glavni razlog za nezagotavljanje ustreznih pogojev za študente s poseb- nimi potrebami kljub zakonsko določeni pravici do izobrazbe in enakim možnostim za vse (Zakon o nediskriminaciji, št. 365, 2004). 122 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 Vpisni postopek Slovaške univerze za študente s posebnimi potrebami ne zahtevajo poseb- ne registracije. Določila o človekovih pravicah zahtevajo, da ob prijavi štu- dentje ne izpostavijo svoje invalidnosti in/ali posebne potrebe. Načeloma univerza nima podatka o številu teh študentov, razen če ti ne zaprosijo za posebno pomoč med študijem (Mendelova, 2006). Prilagoditve pri študiju Potrebne prilagoditve se glede na vrsto in stopnjo posebnih potreb lahko izvedejo ob opravljanju vstopnih izpitov (npr. podaljšan čas izpita, pomoč asistenta, pisci zapiskov, posebna soba itd.). Podporni center ponuja po- moč pri vzpostavljanju stikov ter informiranju akademskega osebja o pri- mernih prilagoditvah. Na voljo so tudi razumne prilagoditve med samimi izpiti – podaljšan čas, uporaba posebne opreme, individualne sobe, testi v ustrezni obliki, ustni izpiti namesto pisnih – pomoč v knjižnici, posebne računalniške sobe, opremljene z dodatnimi napravami za slepe in slabovi- dne, s tolmači za znakovni jezik ipd. Oblike svetovanja in podpora pri študiju Leta 2000 je bila odprta nacionalna mreža koordinatorjev za študente s po- sebnimi potrebami, ki naj bi zagotavljala, da ima vsaka fakulteta/univerza posebno kontaktno osebo za delo s študenti. Koordinatorji so zaposleni na vseh fakultetah Univerze Comenius ter ponujajo pomoč, podporo in nasvete kandidatom, študentom in akademskemu osebju. Na isti Univerzi deluje od leta 1993 tudi Center za podporo slepim in slabovidnim štu- dentom, ki ponuja različne oblike pomoči vsem študentom s posebnimi potrebami: • dostop do informacij in nasvetov za prijavljene, študente, učitelje, star- še, člane akademskega osebja (učenje strategij za pomoč, informacije o specifičnih pogojih študija, informacije o predpogojih in potrebnih sposobnostih ter orodja za uspešno opravljanje nalog na univerzi itd.); • transformacijo študijskih besedil v ustrezno obliko (Braille, elektron- sko obliko in/ali zvočni zapis, kopiranje v veliki tisk); • dodatno izobraževanje za izboljšanje akademskega znanja, tudi na sa- mem začetku študija; • individualne tečaje uporabe računalnikov in posebnih naprav; 123 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... • trening mobilnosti (usposabljajo se v orientaciji v novem okolju (av- tobus, železniška postaja, fakulteta, študentski domovi, knjižnice, je- dilnice, trgovine, Center za podporo, Zveza slepih itd.); • pomoč pri namestitvi v študentskem domu; • pomoč pri reševanju problemov, ki so povezani s študijem in z življe- njem (Mendelova, 2006). Velika Britanija (Univerza Preston) Zakonodaja Zakon o diskriminaciji invalidov (The Disability Discrimination Act – DDA, 1995) definira »invalidnost« kot fizično ali duševno motnjo, ki je bi- stvena, škodljiva in dolgotrajna (vsaj 12 mesecev) ter dolgotrajno vpliva na sposobnost opravljanja »normalnih« vsakodnevnih opravil (po spremenje- nem zakonu iz leta 2005 so vključene tudi osebe, obolele za rakom, multi- plo sklerozo ali virusom HIV); »diskriminacijo« definira kot neupravičeno neenakopravno ravnanje z nekom zaradi invalidnosti; zahteva »ustrezne prilagoditve« in načrtovanje posebnih ukrepov. Dodatek o izobraževanju (ki zajema izobraževanje pred 16. letom in po njem) vsebuje Zakon o inva- lidnosti in osebah s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (The Special Educational Needs and Disability Act – SENDA, 2001). Po zako- nu SENDA in DDA morajo vse visokošolske inštitucije zagotoviti ustrezne enakovredne možnosti na vseh področjih: od vpisnega postopka, udelež- be pri programih, izobraževanja, nastanitve do prostočasnih dejavnosti. Inštitucije ne smejo diskriminirati oseb zaradi njihovih posebnih potreb in jim morajo zagotavljati razumne prilagoditve, ki pomenijo upoštevanje različnih faktorjev: vzdrževanje akademskih standardov, upoštevanje stro- škov in možnosti, praktičnost in učinkovitost rešitve. Financiranje študen- tov se je od leta 1990 izboljšalo – sredstva so na voljo tudi skupinam, ki so bile prej izločene, npr. izrednim študentom s posebnimi potrebami (tre- nutne najvišje stopnje financiranja: £1.565 na leto študija zaradi nastanka dodatnih stroškov iz naslova invalidnosti; £11.840 letno za stroške nemedi- cinskega osebnega pomočnika, npr. tolmača za znakovni jezik; £4.680 za nabavo posebne opreme – enkratni znesek) (Hurst, 2006a). 124 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 Vpisni postopek Vpisni postopek ureja Universities and Colleges Admissions Service (UCAS). Po zakonu DDA univerze pri vpisnem postopku kandidatov s po- sebnimi potrebami ne smejo diskriminirati ali manjvredno obravnavati. Kandidati, ki niso dobili povabila na nobenega izmed šestih prijavljenih programov, se lahko prijavijo na UCAS Extra in s tem pridobijo možnost prijave na ostala prosta mesta, ki jih objavijo fakultete. Prilagoditve pri študiju Univerze naj bi študentom s posebnimi potrebami nudile enakovredne možnosti študija z zagotavljanjem različnih prilagoditev: • s prilagoditvami v vpisnih, administrativnih in izpitnih postopkih, • s prilagoditvami v vsebinah predmeta, • s prilagoditvami fizičnega okolja, • s prilagoditvami učnega procesa (ustrezne metode poučevanja), • z zagotovitvijo dodatnega poučevanja, • z zagotovitvijo komunikacijskih in podpornih storitev, • s ponudbo študijskega gradiva v različnih oblikah (dostopni in naprej podani izročki), • z izobraževanjem zaposlenih. Inštitucije morajo predvidevati možne prilagoditve in jih pripraviti, študentova odgovornost pa je, da izrazi svoje potrebe po prilagoditvah (National Bureau for Students with Disabilities). Na University of Central Lancashire, Preston, poteka projekt »Teachability«, ki povezuje osebje raz- ličnih akademskih oddelkov. Visokošolski učitelji in sodelavci naj bi dolo- čili, kateri predmeti/tečaji/programi so dostopni za študente z različnimi posebnimi potrebami (npr. poslabšan sluh/mobilnost/vid/intelektualne sposobnosti itd.); ali obstajajo ovire in kakšne, ki bi študentom z različni- mi okvarami preprečevale sodelovanje; kako bi se dalo te ovire odstraniti; kaj je treba storiti za izvajanje strategij, ki so potrebne za premagovanje teh ovir. Na omenjeni Univerzi omogočajo/izvajajo prilagoditve na področju: • dostopa do informacij (celovitost informacij pred vpisom, točnost in ustreznost informacij, lahka dostopnost v različnih formatih, jezik in vsebina informacij, spletna stran in medmrežje); 125 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... • načrtovanja učnih načrtov (zahteve po prisotnosti, terenske vaje, štu- dijski izleti, praksa doma in na tujem, laboratoriji, delavnice, študiji, posebna oprema in tehnologije, ključni elementi študija/programa, ki jih ni moč spreminjati); • učenja in poučevanja (ovire, ki so tipične za predmet, ovire, ki se po- javijo zaradi izbranih metod učenja in poučevanja, nenamerno ustvar- jene ovire, učenje v velikih in malih skupinah); • ocenjevanja in vrednotenja (možnost pogajanj in fleksibilnost, pravo- časne in jasne informacije o zahtevah, kriterijih, o distribuciji ocen, fi- zični zadržki in zadržki iz okolja, modifikacije in alternative, dodelitev odgovornosti) (Hurst, 2006a). Na podlagi ocenjevanja novih študijev/ponovne ocene obstoječih, vklju- čenosti in povratne informacije študentov s posebnimi potrebami ter sta- lišča zunanjih inštitucij izvajajo nadzor in izboljšujejo kakovost prilagodi- tev in izvajanja učnega procesa. Oblike svetovanja in podpora pri študiju Organizacija Skill: National Bureau for Students with Disabilities nudi pomoč študentom s posebnimi potrebami in kronično bolnim. V okviru organizacije in tudi v okviru študentskih organizacij delujejo skupine za samopomoč, svetovanje za posameznike po telefonu in prek medmrežja, izmenjava dobrih praks s pomočjo publikacij, konferenc in raziskav, sode- lovanje in oblikovanje kampanj za spremembe vladnih politik in njihove- ga izvajanja (Waters, 2006). Večina visokošolskih ustanov pa ima za svetovanje in pomoč posebej zaposlene odgovorne osebe oz. koordinatorje. Na University of Central Lancashire izvajajo usposabljanje za koordinatorje in usposabljanje ko- ordinatorjev za ostalo osebje. Svetovanje je prisotno pri vseh oblikah in stopnjah študija, vključno s pripravo na študij in pripravo absolventov na zaposlitev. Značilnosti delovnega mesta koordinatorja za študente s po- sebnimi potrebami so: nadzor nad prijavo, kvalifikacijami/registracijo in delovnimi praksami, visoka stopnja avtonomije glede načinov opravljanja dela, avtonomnost znotraj etičnega kodeksa, specialistično znanje in vi- sok socialni status, ki se delno kaže tudi v plačilu (Hurst, 2006b). 126 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 ZDA Zakonodaja Zakon IDEA (Individuals with Disabilities Education Act) iz leta 1975 za- gotavlja ustrezno podporo pri izobraževanju otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, brezplačno, javno ustrezno izobraževanje, pri- pravo individualiziranih programov, v katerih mora biti načrt prehoda na študij ali k zaposlitvi. Zakon o rehabilitaciji (Rehabilitation Act, 1973) se nanaša na prejemnike zvezne finančne pomoči (kolidže, univerze, visoke strokovne šole in izobraževalne programe za odrasle) in določa, da mora- jo ustanove zagotoviti primerne oblike prilagoditev in ustrezne podporne pomoči. Prav tako je zakon v 504. členu uzakonil obvezno dosegljivost visokošolskega izobraževanja študentom s posebnimi potrebami (Katz, 2006). Oseba s posebnimi potrebami ne sme biti podvržena diskrimina- ciji v okviru programa ali dejavnosti, ki prejema zvezno finančno pomoč. Americans with Disabilities Act (ADA, 1990) pa določa podobno tudi za večino zasebnih ustanov in zahteva prilagoditve in podporno tehnologi- jo, ki študentom dopušča večjo neodvisnost. Vpisni postopek Osebe s posebnimi potrebami morajo ustrezati akademskim in tehničnim standardom, ki so potrebni za vpis in študij po programih visokošolskih ustanov. American Council Education – ACE (1996) določa, česa po za- konu Rehabilitation Act (1973) visokošolske ustanove ne smejo izvajati: omejevati števila študentov s posebnimi potrebami pri vpisu, uporabljati vprašalnike o posebnih potrebah (razen anonimnih po sprejemu, da ugo- tovijo, kakšne oblike pomoči in prilagoditev bo treba zagotoviti), upora- bljati neprilagojene sprejemne teste, izključiti študenta iz posameznega študijskega predmeta, omejevati finančno pomoč ali pridobitev štipendi- je, svetovati omejeno kariero, meriti dosežke z metodami, ki diskriminira- jo, in oblikovati taka pravila, ki neugodno vplivajo na študente. Prilagoditve pri študiju Študentje, ki na visokošolskih ustanovah dokumentirajo posebne potre- be, primanjkljaje (ustanovam je prepovedano posebno poizvedovanje), lahko zaprosijo za prilagoditve in podporno tehnologijo. Visokošolske inštitucije določijo vrsto pomoči individualno in v sodelovanju s študen- tom (ACE, 1996). Vrste pomoči lahko izbirajo fleksibilno in dotlej, dokler 127 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... je pomoč učinkovita. Prilagoditve za študenta (npr. pri predavanjih, pri opravljanju izpitov ter študijskih obveznosti) so možne le v okviru študij- skega programa. Oblike svetovanja in podpora pri študiju Na večini visokošolskih ustanov so prisotni koordinatorji za pomoč štu- dentom s posebnimi potrebami. Sklep Po pregledu različnih sistemskih ureditev visokošolskega izobraževanja za študente s posebnimi potrebami v posameznih državah ugotavljamo, da v vseh obstajajo zakoni, ki se tematsko vežejo na vzgojo in izobraževa- nje oseb s posebnimi potrebami ali pa na posamezne pravice (ustrezno izobraževanje in vpis na izobraževalne ustanove, zagotavljanje posebne dodatne opreme in financ, nege in pomoči, zaposlovanje, bivanje ipd.) in varstvo pravic (nediskriminacija, enaki pogoji, enake možnosti, enako- pravnost …). Vpisni postopki se na posameznih visokošolskih ustanovah razlikujejo glede na vstopne pogoje (npr. v Sloveniji so študenti s posebni- mi potrebami sprejeti na fakultete ne glede na to, ali je vpis omejen ali ne; na Irskem imajo možnost nestandardnega ali neposrednega vpisa, vendar morajo dokazati, da so sposobni opraviti program; podobno je v Nemčiji – lahko oddajo posebne prijave, pri vpisu se upoštevajo posebne potre- be, ni pa nujno, da bodo sprejeti brez omejitev; na Slovaškem in v ZDA veljajo nediskriminacijski postopki pri vpisu, študentom ob vpisu ni treba navajati/izpostavljati svojih posebnih potreb, ni pa zaslediti informacij o posebnih možnostih vpisa; v Veliki Britaniji imajo možnost posebne prija- ve in prijave na preostala prosta mesta). Najpomembnejše razlike med po- sameznimi državami se kažejo pri zagotavljanju prilagoditev, podpore pri študiju in svetovanju (Irska, Velika Britanija in ZDA so npr. države z dobro prakso in več izkušnjami). V Sloveniji je študentom s posebnimi potreba- mi sicer omogočen neomejen vpis na študij, manj pa so jim zagotovljene posebne prilagoditve, pomoč in svetovanje, prav tako nimamo ustreznih sistemskih rešitev in svetovalnih služb na fakultetah. Za vse države pa velja, da se je s povečevanjem števila študentov z različnimi posebnimi potrebami in z negotovostjo, da bodo fakultete izva- jale potrebne prilagoditve (razen tam, kjer se po zakonu nezagotavljanje 128 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 prilagoditev sankcionira), pojavila potreba po neki sistematični metodi, ki bi zagotavljala pogoje za študij različnim študentom. Ena takih metod je univerzalni model poučevanja, ki naj bi zamenjal model prilagojene- ga izobraževanja. »Univerzalni dizajn« (njegova načela izvirajo s področja arhitekture) pouka je nova paradigma na področju poučevanja odraslih v visokošolskem poučevanju in se definira kot »dizajn učnih gradiv in de- javnosti, ki učne cilje približajo posameznikom z zelo različnimi sposob- nostmi gledanja, poslušanja, premikanja, branja, pisanja, razumevanja je- zika, udeleževanja, organiziranja, sodelovanja in pomnjenja« (Burgstahler, 2004; v Campbell, 2004, po Katz, 2006). Model »univerzalnega dizajna« se preusmerja od prilagoditev k proaktivnemu upoštevanju in uporabi in- kluzivnih strategij, ki jih določi fakulteta, ki sprejme različnost študentov v predavalnici. Scott, McGuire in Shaw (2003, po Katz, 2006) so opisali devet načel »univerzalnega dizajna« pouka, ki predstavljajo sedem raz- širjenih načel, ki jih je prvi opisal Mace leta 1997 v North Caroline State University's Center for Universal Design: • pravična/enakovredna uporabnost (pouk je oblikovan tako, da je do- stopen študentom z različnimi sposobnostmi ne glede na fizično od- daljenost ali predznanja), • fleksibilnost pri uporabi metod (možnost izbire metod poučevanja, ki podpirajo različne načine učenja), • enostavno in intuitivno poučevanje (poučevanje je usmerjeno, pre- prosto, predvidljivo, ne glede na raven koncentracije, predznanja in jezikovnih sposobnosti, točkovalni in ocenjevalni sistem jasno opre- deljuje pričakovanja), • dostopne informacije v primerni zaznavni obliki (učinkovito posre- dovanje informacij, izbira učbenikov ali besedil v digitalni obliki, pri- merni za tiskanje in uporabo tehničnih pripomočkov), • tolerantnost do napak (sprejemanje različnosti v učnem tempu in spretnosti posameznikov – strukturiranje nalog, možnost izvedbe in- dividualnih projektov), • nizek fizični napor (proces učenja je načrtovan tako, da zahteva čim manj nepotrebne fizične dejavnosti in dopušča uporabo pomagal (npr. računalniki, programi za korekcijo pisanja) – tudi pri preverja- nju znanja), 129 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... • velikost prostora in prostor, primeren za dostop in uporabo (krožni sedežni red za primerno komunikacijo, predvidevati primerno velik prostor za dostop, manevriranje in uporabo, ne glede na mobilnost študentov), • učna skupnost (spodbujanje interakcij in komunikacije med študenti in študenti in fakulteto), • klima pri pouku (inkluziven in sprejemajoč pouk, ki je načrtovan že v učnih načrtih, študente se pozove k strpnosti k različnosti in s spod- budo, da se glede posebnih potreb obrnejo na predavatelje). Pri odločanju, kaj najbolj odgovarja potrebam posameznega študenta, pa je seveda treba najprej poznati primanjkljaje in kako ti vplivajo na učno uspešnost študenta, zahteve študentovega študijskega programa, študen- tova močna področja in učne sloge ter pri katerih obveznostih bo študent potreboval podporno tehnologijo. Literatura American Council Education – ACE. (1996). Section 504 – The Law and its Impact on Postsecondary Education. http://www.idonline.org Bera, A. (2006). Prilagoditve za študente invalide na slovenskih univerzah. http:// www.dsis-drustvo.si/es/slo/Prilagoditvezastudente.ppt Pridobljeno: 28.11.2006 Callaghan, P. (2001). Accessing third level education in Ireland. A handbook for students with disabilities and learning difficulties. Dublin: AHEAD. http://www. ahead.ie/info/guides Pridobljeno: 29.10.2004 Callaghan, Patricia, (1999). Accessing Third Level Education in Ireland – a Handbook for Students with Disabilities and Learning Difficulties. Dublin: AHEAD Education Press. www.aph.gov.au/senate/committee/EET_CTTE/completed_inquiries/1999-02/ public_uni/submissions/sub326a.doc Pridobljeno: 29.10.2004 Disability Act (2005). http://www.oireachtas.ie/documents/bills28/acts/2005/a1405. pdf Pridobljeno: 20.04.2007 Education for Persons with Educational Special Needs Act (2004). http://www. oireachtas.ie/documents/bills28/acts/2004/A3004.pdf Pridobljeno: 20.04.2007 Employment Equality Act (1998). http://www.gov.ie/bills28/acts/1998/a2198.pdf Pridobljeno: 20.04.2007 Equal Status Act (2000, 2004). http://www.oireachtas.ie/documents/bills28/acts/2000/ a800.pdf Pridobljeno: 20.04.2007 Equality Act (2004). http://www.oireachtas.ie/documents/bills28/acts/2004/A2404. pdf Pridobljeno: 20.04.2007 Equal Authority (2000). http://www.equality.ie/ Pridobljeno: 20.04.2007 130 ŠOLSKO POLJE LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3/4 Haenecaert, G. (2006). Disability coordinators: their role, education or training. http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/Disabilitycoordinators.ppt#256,1,Education for all Slovenia 16th and 17th October 2006 Pridobljeno: 28.11.2006 Hurst, A. (2006a). Developing Inclusive Policies and Provision for Students with Disabilities in Universities. h ttp://www .dsis-dr us tv o.si/es/eng/ usivePoliciesandProvisionforStudentswithDisabilitiesinUniversities.ppt Pridobljeno: 28.11.2006 Hurst, A. (2006b). Disability Co-ordinators and Training. http://www.dsis-drustvo.si/ es/eng/DisabilityCoordinatorsandTraining.ppt Pridobljeno: 28.11.2006 Katz, L. J. (2006). Uporaba podporne tehnologije pri študentih s specifičnimi učnimi težavami in / ali motnjo pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo. V: Otroci in mladostniki s specifičnimi učnimi težavami – spodbujanje, podpiranje in učinkovita pomoč (zbornik prispevkov). Ljubljana: Društvo Bravo. Lock, R.H., Layton, C.A. (2001). Succeeding in Postsecondary Ed Through Self- Advocacy. V: Teaching Exceptional Children, Vol. 34, št. 2, str. 66-71. Council for Exceptional Children. Mace, R. (1997). Center for Universal Design. North Caroline State University. School of Design. http://www.design.ncsu.edu/cud Pridobljeno: 15.04.2007 Mendelova, E. (2006). Special Educational Provisions and Adaptations at Comenius University in Bratislava. http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/ SpecialEducationalProvisionsanAdaptationsatCUBratislava.doc Pridobljeno: 28.11.2006 Nacionalni program visokega šolstva republike Slovenije (U. l. RS, št. 20/02) National Bureau for Students with Disabilities. http://www.skill.org.uk/ Pridobljeno: 15.04.2007 O'Grady M. (2006). Accommodating Students with Disabilities in Higher Education - The Irish Perspective. Ljubljana: Equal Study Conference. http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/ AccommodatingStudentswithDisabillitiesinHigheEducation ppt#256,1, Accommodating Students with Disabilities in Higher Education- The Irish Perspective http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/ AccommodatingStudentswithDisabilitiesinHigheEducation.doc Pridobljeno: 28.11.2006 Priročnik za študente s posebnimi potrebami (2006). Ljubljana: Društvo študentov invalidov Slovenije. Rojs, K. (2005). Pravice in oblike pomoči študentom s specifičnimi učnimi težavami. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Seale, J., K. (2006). E-Learning and Disability in Higher Education. Accessibility research and practice. London & New York: Routledge. Statut Univerze v Ljubljani (U. l. RS, št. 64/01) Statut Univerze v Ljubljani (U. l. RS, št. 8/2005) Statut Univerze V Mariboru (Obvestila XVIII-1/2000, U. l. RS, št. 115/2004) Statut Univerze na Primorskem (Ur. l. RS, št. 1-1/03, U. l. RS, št. 50/2005) 131 VKLJUČEVANJE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI V VISOKOŠOLSKO ... Strategija Univerze v Ljubljani (2006). Ljubljana: PE Tiskarna Univerze. Svalfors, M. (2006). Equal Treatment of Students at Universities Act, Sweden. http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/EqualTreatmentofStudentsatUniversities.doc http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/EqualTreatmentofStudentsatUniversities.ppt Pridobljeno: 28.11.2006 Universities and Colleges Admissions Service (UCAS). http://www.ucas.ac.uk Pridobljeno: 15.04.2007 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 104/2005) Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/2004) Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2001, zadnja spr.; Ur. L. RS št. 142/2004) Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (Ur. l. RS, št. 85/2002) Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZj, Ur. l. 96/2002) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/2000) Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 100/2004) Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 69/98, 67/0, 202/04 in 63/04) Waters, B. (2006). Disability discrimination in post 16 education. http://www.dsis-drustvo.si/es/eng/DisabilityDiscriminationinpost16Education.ppt Pridobljeno: 28.11.2006