SAVINJSKI VESTNIK LETO IV., 8TEV. 20 — CENA S WN Ur«ja uredoUki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Telefon 7. Tiska Celjska tlakama v Celju. Poštnina plačana v gotovini. Četrt- letna miročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. CELJE, 19. maja 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJE, OKRAJEV CELJE - OKOLICA IN ŠOŠTANJ 21. maj dan jugoslovanskega vojnega letalstva v tem mesecu slavimo že deveto ob- letnico rojstva našega slavnega vojne- ga letalstva. 21. maja 1942 so naša prva letala sodelovala v borbi proti faši- stičnim okupatorjem in domačim iz- dajalcem. V času, ko je vso Evropo gazila fašistična peta in ko so bila fašistična letala gospodar neba, se pojavijo na jugoslovanskem nebu partizanska le- tala, ki jih vodijo najhrabrejši sinovi naših narodov. Že v prvih začetkih NOB se rodi kot plod revolucije Jugo- slovansko vojno letalstvo. Zgodovinski razvoj Jugoslovanskega vojnega letal- stva dokazuje, da ni ostanek zrako- plovstva bivše Jugoslavije, kot je to primer v drugih državah ljudskih de- makracij. Naše najvišje vodstvo se je že takoj v začetku NOB zavedalo, da zavisi moč socialistične države, takšne kot je Jugoslavija, od močnega letal- stva. Že takrat je naše vodstvo nale- telo na nera)zu:(nevanje pri zaveznikih, kar je oviralo formiranje letalskih edinic. Naše letalske edinice so se po- novno okrepile in pričele z delovanjem šele v sredini leta 1944. Takoj po vojni, ko bi se moglo naše mlado letalstvo razvijati čim hitreje, pride do novih težav. Manjkajo nam novi kadri in materialna sredstva. Sovjetska zveza je pokazala tudi v tem pogledu čuden odnos do nas. Naše vod- stvo je to uvidelo in kmalu po vojni so pričele delovati prve letalske in tehnične šole, iz katerih prihaja letno veliko število letalskega in tehničnega kadra, vdanega Partiji, Titu in socia- listični domovini. Kmalu po vojni se je organizirala Letalska zveza Jugoslavije, ki je šii*om po Jugoslaviji organizirala modelar- ske, jadriličarske, pilotske in pado- braJiske šole, v katerih se vzgajajo novi strokovni kadri našega letalstva. Dokaz temu so mnoge konstrukcije in izdelava letal, jadrilic in padal ter ijadrili carski in padallisiki re- kordi, ki so jih dosegli naši mladi konstruktorji in rekorderji, člani Le- talske zveze Jugoslavije. Preko svojih organizacij pridobiva Letalska zveza Jugoslavije nove pilote- jadriličarje, motorne pilote in pado- brance ter tako daje Jugoslovanskemu vojnemu letalstvu strokovni kader, ki krepi obrambno moč naše domovine. Znano je, da je v bivši Jugoslaviji bilo omogočeno letenje le peščici pri- vilegiranih ljudi. Danes je Letalska zveza tista, ki dela na tem, da letalska tehnika in ljubezen do letalstva prodre v najširše množice delovnih ljudi. Široke so perspektive na polju letal- ske tehnike mladincev, članov Aero- kluba. Mladinec postane najprej mo- delar in dobi tako osnovno znanje iz oblasti letalstva, nato postane pilot- jadriličar in motorni pilot. S takšnim znanjem, ob vstopu v JA, obiskuje le- talsko učilišče ali pa šolo za rezervne oficirje. Tako postane mladinec oficir Jugoslovans/kega vojnega letalstva ali pa učitelj mlajše generacije doma po demobilizaciji. Ekonomska blokada informbirojev- cev, čeprav je imela namen zavreti izgradnjo socializma v naši državi, je nasprotno ipozitivno vplivala na hitrejši razvoj naše industrije in na osamo- svojitev naše države tudi na tem pod- ročju. Tako smo začeli z gradnjo lastne letalske industrije. Naši konstruktorji, delavci in tehniki dajejo našemu letal- stvu nove konstrukcije letal, jadrilic in padal. Ob deveti obletnici ustanovitve na- šega vojnega letalstva se s ponosom spominjamo naših prvih dveh pilotov- partizanov, Franja Kluza in Rudija Cajevca ter prav tako s iponosom ugo- tavljamo velik napredek v naši letal- ski tehniki. Splošne kmetijske zadruge v celjski okolici se vedno bolj uveljavljajo Kmetijske zadruge splošnega tipa v okraju Celje-okolica postajajo vednr bolj samostojne gospodarske enote sposobne vseh gospodarskih nalog na vasi. Zadružni odseki, katerih precejšnje število so ustanovili pri zadnjih za- družnih občnih zborih, so poživeli delo na vseh področjih zadružne dejavnosti. Te odseke so postavljali kmetje sami, ker so za to čutili potrebo. Sedaj ima- jo zadruge 58 lesnih odsekov, 48 sad- jarskih, 51 živinorejsJcih, 56 kmetij- skih, 4 čebelarske, 8 prosvetnih, 17 strojnih, 34 obrtnih, 13 hmeljarskih, 10 obnovitvenih, 27 kreditnih in 60 tr- govskih odsekov. V kmetijske zadruge je v okraju že včlanjenih 12.436 članov. Zadruge ima- jo tudi 28 zadružnih ekonomij s 785 ha zemlje, od tega 127 ha njiv, 5,56 ha sadovnjakov, 7 ha vinogradov, 248 ha travnikov, ostala zemlja pa odpade na gozdove. Na ekonomijah imajo za- družniki tudi že lepo število živine: 150 glav goveje živine, 31 konj, 155 prašičev in 85 ovac. Zadružne ekonomije so napravile lansko leto korak naprej. Da je skup- no gospodarstvo uspešnejše in donaša več koristi, nam povedo lanskoletne oddaje zadružnih ekonomij. Krompir- ja so oddale 350.440 kg, belih žit 15 tisoč kg in okrog 50 prašičev. Če pri- merjamo te številke z oddanimi ma- limi količinami v letu 1949, je to velik uspeh. Posebno dobro so gospo- darili v Št. Jurju ob Taboru, kjer je iz ■ekonomije kmalu zrastla kmetijska delovna zadruga. Dobre so zadružne ekonomije tudi v Vitanju in Gomil- skem. Tudi slabi primeri so se pojavili kot n. pr. v Št. TI ju pri Velenju, kjer je upravni odbor zadruge hotel eko- nomijo odpraviti. Gradbeno podjetje, ki je bilo usta- aovljeno aprila lanskega leta je z uspe- lom zidalo zadružne gradnje. Njemu je dosti pomagala tudi lastna poljska opekarna, ki je lani izdelala 166.000 komadov zidne opeke. Zasluga obeh je, da 90 lansko leto sezidal: svinjake v Vrbju, Arji vasi, Dramljah, Veliki Pirešici in Marofu ter da je bil dogra- jen svinjak in konjski hlev v Dobrni in Drešinji vasi. Tudi pri gradnji za- ilružncga doma v Škofji vasi in Št. Jurju pri Celju in pri gradnji lesenih silosov zaKDZ in ZE je gradbejio pod- jetje pridno pomagalo. Trgovsko podjetje je imelo z reorga- nizacijo trgovine precejšnje težaye, vendar jih je uspešno premagalo. V novem sistemu trgovine so ponekod brž razkrili tudi špekulante, ki so se hoteli sami okoristitL Poslovodja za- druge v Šmartnem v Rožni dolini je poneveril 111.000 din. za kar je ?nreje: že zasluženo kazen. Razne manjše po- neverbe je odkril kontrolno-revizijski oddelek tudi v KZ Nova cerkev in v Št. Pavlu pri Preboldu. Če primerjamo lanskoletno finančno stanje zadrug s stanjem v letu 1949, opazimo veliko izboljšanje, saj za- ključni računi v lanskem letu izka- zujejo okrog 4 milijone več dobička kot v letu 1949. K dobičku so največ prispevali lesni odseki in nove obrtne delavnice. Tudi hranilne vloge so na- rastle ob koncu leta za preko 1,5 mili- jona din. Največ hranilnih vlog ima KZ Vransko in KZ Sv. Jurij pri Celju. Lesni odseki so odigrali važno vlogo v gospodarstvu zadrug. Uspehe so do-* segli posebno tam, kjer so diobri uprav- ni odbori in delavni lesni manipulanti. Najboljše zadruge pri oddaji lesa so bile v Ljubečni, Škofji va«i, Vitanju, Vranskem in Braslovčah, najslabše pa v Dobrni, Dobju, Zagorju in Drenskem rebru. Prav posebno, pa zasluži grajo zadruga v Dobju, ki je dosegla le 15% plana, njen manipulant je pa na se- stankih dajal netočne podatke. V lanskem letu so izboljšali tudi or- ganizacijo obrtnih delavnic. Njihoro !>oslovanje je bilo dobro, bile so aktir- ne, ob koncu leta se je pa njihovo število še povečalo za 10 novih. Za dosežene uspehe v lanskem in letošnjem letu je kolektiv OZKZ spre- jel od Glavnega odbora sindikatov Slo- venije in resornega ministrstva pre- hodno zastavo in denarno nagrado. Zadružniki so na letnem občnem zboru sprejeli te važne sklepe: Poglo- bili bodo še bolj demokracijo v za- drugah, jih osamosvojili, da bodo po- stale sposobne gospodarske organiza- cija Poživeli bodo v njih odseke in obrtno dejavnost. Skrbeli bodo, da bo slednji košček zemlje obdelan in od- kupili bodo vse proste presežke ter z njimi posredovali na trgu. Med spre^ jetimi sklepi je važen tudi ta, da bodo sodelovali s KLO, da bodo dvigali kmetijsko proizvodnjo in da bodo še letos dogradili vse zadružne domove. Če bodo obljube tudi izvršili, bomo ob koncu leta napisali o njih še kaj več, -o •« v Kako si pomagajo metalurgi v Storali Kakor vse ostale železarne se tudi v Štorah bore s pomanjkanjem surovin. Če pa p>ogledaino okoli sebe, lahko naj- demo vse polno odpadkov železnih predmetov, ki pridejo, kot staro železo v poštev, v železarnah. Štorovski:ko vinar ji so z navdušenjem pozdravili akcijo GO Zveze sindikatov Slovenije o zbira;nju odpadkov. Po vseh. obratih so ngt zI||orovanjih sklenili, da bodo tekmovali v zbiranju starega že- leza. Pa he s^amo to, upravni odbor, sindikalne podružnice metalurgov v Štorah je sklenil; pozove na tekmo- vanje v zbiranju starega železa vse siiindikalne, frontne, mladinske in pio- nirske organizaciije ter šole. Če se bodo zavedni ljudje resno 'lotili zbiranja starega železa, bodo temu zaslužnemu kolektivu črne metalurgije veliko po- magali. Pri tem delu se posebno lahko izkaže mladink in naši pionirčki. Tekmovalni pogoji so sledeči: Staro železo se mora spraviti v tak kraj, kjer bo možen odvoz s kamio- nom. Cim se zbere zadostna količina sta- rega železa, t. j. najmanj 2000 kg, je takoj obvestiti na primeren način sind. podružnico metalurgov Železarne Štore, tel. štev. 8, nakar bo podjetje poslalo kamion po staro železo. , pri nabavi surovin Zbiralci bodo denarno nagrajem. Za tri najmarljivejše organizacije ali ustanove pri zbiranju starega železa so določene kot nagrade razen denarja še tri plakete, ki bodo izložene pri Okrajnem magazinu v Celju. Tekmovanje se prične s 1. junijem in konča z 31. avgustom 1951. Barvnih kovin se ne sprejema, razen čistega aluminija. Staro železo je pri zbiranju ločiti od barvnih kovin, ki se bodo odpeljale k »Odpadu« v Celje. Po zaključenem tekmovanju bo po- sebna komisija, sestavljena pri sindi-, kalni podružnici, pregledala rezultatej in nagradila tri najboljše organizacije) oziroma ustanove. ] Vse organizacije in ustanove, ki na-i raeravajo v tem tekmovanju sodelo-i vati, naj najkasneje do 1. junija I951i sporočijo svojo odločitev sindikalni po- družnici metalurgov pri Železarni Što- re, ki jih bo vnesla v evidenčno knjigo. Metalurgi v Štorah, ki s svojimi de- lovnimi zmagami vzbujajo toliko po- zornosti in priznanja, upravičeno pri- čakujejo, da se bodo organizacije in usitanove resno lotile dela, oosSbno še naša mladina in pionirji. Pomagati naši težki indusitriji je dolžnost vsakega za- vednega državljana. U. R. Zbor volivcev, ki ni hit zbor volivcev v Nazarju so sklicali zbor volivcev, ki se je zaradi slabe udeležbe izjalovil. Zato so ga preložili na drugi dan. Ob šestih popoldne je bilo še zelo malo volivcev pred sindikalnim do- mom, okoli sedme ure^pa se jih je zbralo okoli 200. Takega števila nde- ležencev v Nazarjih še ne pomnijo. Zbor bi vsekakor moral žeti velike uspehe, toda žal — ni bil dobro pri- pravljen. Že predsednikovo poročilo je bilo pomanjkljivo, tajniškega poročila sploh ni bilo, ker je tajnik v popoldan- skih urah baje »močno« zbolel. Volivci so poslali ponj, vendar ni prišel. Po- verjenik za komunalne zadeve je iz-. javil, da L.'.jaa kaj poročati, ker ni nič delal', poverjenik za delo pa se je na hitro izgovoril, da Nazarje ne pozna brezposelnosti. Edino tov. Križnik .je podal izčrpno poročilo o šolstvu in prosvetni delavnosti. V diskusiji so govorili o sindikalnem domu brez vodnjaka in predlagali, da se vodnjak zgradi iz krajevnega samo- prispevka. Kmet Krefelj iz Pustega po- lja je očital, da je poverjenik za fi- nance v primeri z njim dobil pre- majhno odmero dohodnine. Poverjenik se je branil, da mu je davek predpi- sala komisija in napadal kmeta z raz- nimi očitki prekupčevanja in verižni- štva. Spor je prekinil predlog, da stvar razišče posebna komisija. K be- sedi so se oglašali nekateri, ki so vodo -napeljevali na svoj mlin. Proti "koncu, ko bi bilo treba sprejeti razne sklepe, so volivci začeli zapuščati dvorano, ne ozirajoč se na prošnje predsedstva. Ostalo je le še predsedstvo in kakih 50 volivcev. Sklepe je sestavilo delov- no predsedstvo, volivci pa so samo pri- trjevali. Sklenili so, da bodo uredili cestno razsvetljavo, zgradili most v Žlabru, zamenjali mesarja itd. Sestanek je trajal štiri in pol ure, a uspeh tega zbora, ki pravzaprav ni bil zbor volivcev, je bil malenkosten. INVALIDSKO PODIETJE IZDELUJE LESNE IZDELKE ZA ZAMEJS.TVO Invalidsko podjetje šaleške lesne ga- lanterije v Šoštanju je v zadnjih dveh mesecih izdelovalo pretežno kvalitetne vzorce kot lesene gumfbe, skodelice za denar, sklede za sadje, servisne mizice in drugo. Te predmete odkupuje Ame- rika, pa tudi v Avstriji in Italiji se za te proizvode zelo zanimajo. Podjetje zaradi tega sicer ne dosega planskih nalog, ima pa vsekakor lep razvoj pred seboj. Pred nami je ,Dan učencev v gospodarstvu^ Kakor vsako leto, bodo tudi letoa učenci v gospodarstvu kmalu prazno-j vali svoj dan. Po vsej Sloveniji bd letos ta praznik po zaključku šolskega; leta od 23. do 25. junija. Za čim boljšpj izvedbo tega dne se pripravljajo že z\ organiziranjem republiškega odbora. Prav tako se bodo tudi po okrajih or- ganizirali pripravljalni odbori, ki jih bodo sestavljali predstavniki okrajnih in mestnih mladinskih organizacij, predstavniki učencev posameznih šol in starejši voditelji. Naloga teh odbo- rov je pripraviti za te dni čim več športnih prireditev, zlasti nogometnih, streljaških in podobnih med posamez- nimi strokovnimi šolami, urediti raz- stavo del, ki bo prikazala celotno delo učencev v šoli in delavnici. Da bi se vse to izvedlo, je naša na- loga, kakor tudi naloga slehernega mojstra v podjetju, da dovoli svojim učencem izdelovati različne izdelke za razstavo. Vsi razstavljeni predmeti bodo vrnjeni takoj po razstavi. Izvedba te naloge pa je odvisna od organizacije LMS in od posameznih mojstrov, uprav- nikov šol in sploh vseh, ki delajo z učenci.' Poleg tega bodo na sam dan organi- zirana tudi republiška tekmovanja iz športnih panog, v katerih bo zastopano čim več mladine. V ta namen je treba razživeti tudi delo mladine v Ljudski tehniki ter poskrbeti vsestransko, da bo »Dan učencev« res praznik, ki bo pokazal, kaj naši mladinci v strokov- nih šolah lahko store v enem letu. Zimsko škropljenje sadnega drevja v celjski okolici je dobro izvršeno Kljub raznim težavam, ki so nasta- jale v minuli sezoni zimskega škrop- ljenja sadnega drevja, smo dosegli prav zadovoljive uspehe. Okrajni plan škropljenja je presežen 6%, kar pa seveda ni povsem točno in se je brez dvoma poškropilo še dosti več kot pa je evidentirano. Navzlic trenutnemu občutnemu pomanjkanju sadnih škro- pilnic, kakor tudi primernega in do- brega škropiva, so se sadjarji vseeno znašli in si medsebojno pomagali. Za izvajanje škropljenja sadnega drevja so skrbele posebne sadjarske komisije, kisomnogokje pokazale prav zadovoljive uspehe. Posebno pohvalno Na {rno je klal Pred okrajnim sodiščem v Celji^ se je zagovarjal Izlakar Matija, ljudski odbornik iz KLO Sv. Jurij ob Taboru, ki je v letu 1950 izvršil dva črna za- kola v namenu, da se dokoplje do denarja. Obtoženec je skušal zmanj- šati svojo krivdo z naslonitvijo na svojo udeležbo v osvobodilnem gibanju in s tem, da je obvezna oddaja uki- njena. Pri obeh črnih zakolih je zaslu- žil 25.000 din. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece odvzema prostosti. Mila kazen naj bo v opomin vsem, ki so mnenja, da bodo smeli v novih pogojih sprostitve trga in ukinitve ob- veznih oddaj neomejeno klati živino in razprodajati meso v škodo delovnih ljudi v potrošnih centrih. je bilo njih delo v Ponikvi pri Gro- Ijelnem, Petrovčah, Vojniku, Braslov- čah in Polzeli, kjer so tudi dosegli naj- boljše rezultate. Posebno zanimanje za škropljenje drevja so pokazali tudi posamezni na- predni sadjarji. Eden najagilnejših in skrbnih sadjarjev je tov. Žličar Franc iz Ponikve pri Grobelnem, ki najvest- neje neguje svoje sadno drevje. Bil je tudi organizator zimskega škropljenja sadnega drevja pri ostalih sadjarjih. So pa seveda na drugi strani tudi KLO, ki jim je obstoj in napredek sadjarstva le deveta briga. Taki so KLO Dramlje, Blagovna, Nova cerkev, Kuretiio, Rifengozd, Višja vas in Socka, ki škropljenja niso izvršili, čeprav se v njihovi okolici pojavlja kapar. Pri letošnji dobavi in distribudiji škropiva zasluži Kmetijska oskrba v Celju priznanje, ker je pravilno in pravočasno oskrbovala Kmetijske za- druge s potrebnimi škropivi. Ponekod so škropili tudi s kalifornijsko brozgo, ki je istotako (primerna za zimsko škropljenje. Smrtonosnost kaparja po letošnjem škropljenju je ugotovljena 96%. — V letošnjem letu, ko pričaku- jemo zopet dobro sadno letino, je orav potrebno, da izvajamo tudi poletna škropljenje povsod, kjer so dane mož- nosti in na razpolago sadne škropil- nice. V okuženih predelih pa je izva- janje poletnega škropljenja obvezno. Za to škropljenje bomo uporabljali predvsem žvepleno apneno brozgo in ar ženo v o. prepM^te.____ Preko 500 izgnancev iz nekdanje Spodnje Štajerske se je zbralo v Celju v spomine 10. obletnice OF pade tudi dogodek množičnega preseljevanja in izgnanstva slovenskih družin v vse pjedele naše domovine. Da bi obudili te spomine prav ob deseti obletnici Osvobodilne fronte, so se v S'ol>oto zve- čer zbrali v Celju v prav lepem Šte- vilu nekdanji izgnanci iz Spodnje Šta- jerske (550 jih je bilo). »Štajerci smo bili ponosni, da smo bili med prvimi izseljenci,« je dejal, organzator sestanka dr. Mejak t svo- jem govoru. Družine, izgnane največ v Srbijo in Hrvatsko, so bile deležne bratskega sprejema. Večina izgnancer si je našla kako zaposlitev — na tihem pa so malodane vsi sodelovali z osvo- bodilnim gibanjem (okupator je povsod posebno prežal na izgnance). Mnogi so se tudi vključili v partizanske odrede. Nič čudnega ni, če našega izseljenca, ki je bil pregnan iz svojega doma in sodeloval pri izgonu okupatorja iz do- movine, zabolijo pripombe, češ da so bili izseljenci štiri leta na letovišču I (Seveda take govorice navadno priha- jajo iz ust onih, ki so vsa leta borbe vedrili pod Hitlerjevim soncem.) Trdna vera v povratek je bodrila našega izseljenca, da je ponosen prena- šal vso bedo in vztrajal do zadnjega. Na pobudo dr. Mejaka so bivši šta- jerski izseljenci na tem sestanku skle- nili, da bi začeli urejevati spomine iz izgnanstva in jih tako ohranili zgodo- vini. Zaradi tesnejše povezave pa bi se radi bivši štajersiki izseljenci Tjdru- žili v organizacijo izgnancev. S tega spominsikega sestanka so nek- danji izseljenci poslali brzojavni po- zdrav tovarišu Titu. Pozno v noč so obujali lepe in bridke spomine svojega pregnanstva. Slovenska pesem, godba, recitacije in šaljive točke pa so jim pestrile ta spominski večer. Lani 701.000 izgube, ietos že nad 50.000 din dobilka Delavsko uslužbenska restavracija t Na- zarju je lani poslovala z veliko izgubo. Go- sti so se vedno pritoževali nad slabo, ne- okusno in netečno hrano. Od lani, ko je decembra nastopil sluib« novi upravnik Jože Kralj, se je v restav- raciji na splošno izboljšalo stanje. Hrana s« je izboljšala in tudi pocenila. Abonenti pla- čajo le 30 din dnevno. Restavracija redi z ostanki tri prašiče, dva pa so gostje ž« pojedli. Finančno poslovanje se je letos izboljšalo. Režijski stroški so manjši. Postrežba je se- lidnejša in zaloga pijač v gostilni vedno zadostna. Pri izboljšanju stanja v restavraciji, kar je v prid gostov in abonentov, imata zaslugo upravnik Jože Kralj, knjigovodkinja, ki jo uredila vso zaostalo evidenco in uprava pod- jetja, upravni odbor, delavski svet in sin- dikalna podružnica, ki nudijo upravnika vso pomoč. r. c. >SAVINJftKI VBftTNIK« daa 1». nuija Itil &tey. Mi Cesta, ki pelje iz Šoštanja proti šent Vidu pod Uršljo goro, se vedno bolj vzpenja navkreber. Tu pa tam za oglom je ob ee«ti pripravljenih več metrov zloženih drv, ki čakajo prevoza v do- lino.' Pripeljali smo se s kamioni k od- kritju spominske plošče Kajuhu, na mesto, kjer je padel. Kraj leži okrog 800 m oddaljen od glavne ceste. Kme- tija pri Žlebniku je dobro skrita v do- linici med dvema gričema. Z ene strani ima poslopje na sebi še vidne znake borbe. Kot jabolko velike luknje v zidu nam povedo, da so se tu pred leti odlgFftli hujši six)padi med borci XIV. divizije in sovražnikom. Trinajst Nem- cev na smučeh je proti večeru konec februarja 1944 pridirjalo s sosednega hriba do Žlebnikove kmetije. V hiši so se nahajali kulturniki XIV. divizijo. Z južne strani so prihajale močnejše sovražnikove enote, ki so spremljale yK>hod XIV. divizije že ves čas sem s Hrvatskega. Umik je bil nemogoč; borba neizbežna. V tem spopadu je [vadlo *pet partizanov, med njimi Kajuh. Na pragii Žlebnikove kmetije v Zavod- uji je v krvi ležalo truplo mladega pesnika, Kajuha . .. * IVjegovi rojaki so "obiskali mesto, kjer je padel Kajuh in odkrili spomin- sko ploščo. Godba ŠKUD »Kajuh« iz Šoštanja je zaigrala žalostinko. Navzo- čim, ki so poznali rojaka, saj je z njimi živel in delal, se je zaselzilo oko... »Tega mladega, kuštravega fanta ni več med nami.« Domačini so mnogokaj vedeli pove- dati o njem. Pa saj so tudi lahko, saj je v domače kraje prinesel iskro svo- bode; njegovo priljubljeno slovensko pesem pa je jx)znal že ninogokateri partizan. »E, seveda smo ga poznali, saj nam je tako lepo prip>o vedo val, kako bo jutri, ko ne bo več te nevihte. Takrat nam bo zasijalo sonce... Ni mu bilo dano dočakati tega dneva. Škoda ga je, radi smo ga imeli.« Besede je sprego- vorila kmetica z občutkom, po licu pa ji je zdrknila materinska solza ... Kolona Kajuhovih rojakov se je vra- čala s »partizanskega < {johoda. Mimo- grede so se ustavili na pokopališču v Zavodnji, kjer je bil Kajuh prvotno pokopan. Stopil sem do starega žup- nika. »Ko smo zvedeli,« je pripovedoval župnik, »da je padlo pet partizanov, sem naročil kmetom, naj jih prepeljejo na tukajšnje pokopališče. Pokopali smo jih na skrivaj, da Nemci tega niso zvedeli-.« Pogovor s starim župnikom je bil kaj prijeten. Rad je poslušal pogovor o partizanskih spopadih, kako so reše- vali ranjence in tudi zu to ali ono i^ današnje stvarnosti se je pozanimal,; Pogovor je nanesel na novo tovarno svinčnikov na Hrvatskem in dejal: »Ali so to že naši svinčniki? Seveda, saj zdaj jih že izdelujejo.« »Pred kratkim sem ga dobil in ver- jetno bo naš izdelek. Počasi bomo že imeli.« »Ne počasi, hitro bo boljše. Morate misliti, kako hitro se vse gradi,« mi je popravil priiK>mbo in dodal: ■ »Malo pa moramo potrpeti.« Zapuščal sem ta kraj z mislijo in trdno vero, da so tamkajšnji ljudje ohranili v spominu Kajuha, njegovo borbo, slovensko besedo in da so tisti kraji kos našega partizanstva in gra- ditve socializma. N. K. \Nomce m naših okrajev iz celja KJE STE PROSTOVOLJCI? Pred tedni je objavila »Ljudska pravica« članek o Glaziji, kjer je omenila, da bi bili športniki ter gledalci v Celju že pripravljeni, da bi delali prostovoljno na Glaziji, le or- ganizatorjev manjka. Toda to ni držalo, kajti od strani upravnega odbora NK Kladivarja, je bil ustanovljen gospodarski odbor, ki je ifc ves čas deloval. Posebno sedaj, ko največ s pomočjo JA urejamo delo na Glaziji, po- grešamo dotok civilnega prebivalstva, ki nima interesa urediti igrišče tako, kakor si želimo. Upamo pa, da bomo v prihodnjih dneh videli na glaziji večje število prostovoljnih delavcev, ki bodo pomagali odboru, da bo igrišče že v juniju pripravljeno za nogometna srečanja. iz sv. jeoerti nad laškem DOBRO SO ZAČELI Frontno tekmovanje je razgibalo tudi množične organizacije iz Sv. Je- derti nad Laškim. Za praznik OF so pripravili lep program. Igralska dru- žina je uprizorila Finžgarjevo dramo Razvalina življenja«. Dokončno ob- navljajo šolsko poslopje. Začeli so gra- diti zadružni in gasilski dom. Želimo, da bi se njihov delovni polet še po- večal v dobrobit vaške skupnosti. iz žalca V DOMU ONEMOGLIH GRMOVJE PRI ŽALCU :se oskrbovanci čutijo preveč osamlje- ne. 27. aprila so na proslavi izrazili željo, da bi jih večkrat obiskala dru- štva in člani podjetij, predvsem pa tisti, ki imajo patronat nad domom onemoglih. iz vranskega OSLEPARILA JIH JE Čudne obisti za dobičkom ima na Vranskem prodajalka »Slovenskega poročevalca«. Nedavno je prodajala list. ki je bil le na dveh straneh, po 5 din, dasiravno je bil že "nekaj dni star. Osleparjeni so bili vsi, ki so ti- stega dne kupili »Poročevalca«. iz iT. jurja ob taboru: PROTEKCIJE NE BOMO TRPELI VEC Prejeli smo vest, da v Kmetijski za- drugi v št. Jurju ob Taboru prodajaja kvas s protekcijo. Nekatere družine Z; manjšim številom članov ga dobijo kaij za 8 din, medtem ko mnogočlanske družine prejmejo komaj za 2 din kvasa] (Enkrat bo nakupovalcem tudi teh nef pravilnosti dovolj in bo njihova pra- vična jeza vzkipela tudi brez kvasa.) Prispevajte za Kulturni dom v Trstu Razumevanje za kulturne potrebe naših bratov v Trstu kažejo tudi Celjani. Zato so se odzvali pozivu akcijskega odbora in pri- spevali doslej z kulturni dom v Trstu: Podjetje »Instalacije« Celje 25.000, Trgo- vina in Preskrba MLO Celje 25.000, Usluž- nostno podjetje Celje 2.962, prispevki iz- gnancev v Celju 1000 din. Pričakujemo, da bodo tem vzglednim pri- merom sledili tudi ostali. Akcijiski odbor za Kulturni dom v Trstu Po svetn ZO01>I , . . PRAVLJIČNA POROKA V EGIPTU V Egiptu so prve dni maja v nestrpno- sti pričakovali poroke kralja Faruka z notarjevo hčerjo Nariman Sadek. Ves svet si je obetal od tega dogodka obilne ipaše za dkio m sliih. Časopisje se je raspisalo v dolgih stolpcih o sen- timentalni ljufbezni priletega ženina, ki se ije zadnje čase popolnoma odpovedal svojih labiiSlkov v najraskošnejših noč- nih lokalih, kjer je vtapljal svoj ne-r srečen zakon s prvo ženo Farido v že kar razvpitiih orfijah. Časopisi si o za- četkih te famoene ljubezni niso edini. Eni pravijK}, da' sta se slučajno srečala pri nekem zflatarju, drugi zopet, da se je kralj zaljubil v njeno fotografijo, mi pa pravimo, da sta se nekje morala srečati, ker bi drugače ne prišlo do poroke. Poročni dan 6. maja je bil priča do- godka, ki se lahko izcimi samo tam, kjer je mnogo denarja lin še več pristne orientailske domišljije. Nevesta je stopila čez prag domače hiše v beli poročni oblelki, v katerb so toili všiti nešteti diamanti. Vrednost obleke so precenili za okoli 14.000 do- larjev. Pot, ki vodi do ikraljeve rezi- dence je bila na kilometre ipregmjenži s tepihi, a nad njo so bili razpeti pre- krasni baldahini. Številni slavoloki sO kinčali ceste. Kairo so oživljale številne zastave. Zvočniki so prenašali po mest/u sure iz Korana. Avtomobilski promet )je bil ustavljen, le rdeči dvorni avtomobili so križali ceste. Ves dan so po cestah pa- ra dir ali vojaki, na vogalih so donele fanfare in odmevale topovsike salve. Vsi razipoložljivi avioni so paradirali v zraku. Zvečer so^ osvetleni letali čez mesto v nasledjih črkah: Allah, Faruk, domovina in Nariman. — Eno od naj- večjih prometnih cest v Kairu, kd je nosila ime prve žene Faride, so še iste- ga dne preimenovali na ime nove kra- ljice. Vožnja po vseh železniških pro- gah je tistega dne bila zastonj. Vsi kra- ljevi minislri so nekaj dni sikrbeli sa- mo za poroko. Vse ta in še marsikaj so prinašali časopisi v svet\x, A kdo je plačal ves ta sijaj, ni zapisal nihče? MIŠOLOVKA JE ZAKRIVILA LOČITEV .....ZAKONA .....,, ..... V Miirzzuschlagu se je neka žena, ki je imela navado ob večerih .preobračati žepe mo- ževega suknjiča, ujela s prsti v mišolovko. Užaljen ženski ponos je stvar pripeljal pred sodišče, ki mora proučevati svojevrsten vsrok ločitve zakona. ALI JE ČRNEC RES ČRN? To se samo po sebi razume, boste dejali Pa ni tako. Severnokorejci t«ga ne verja- mejo. Med skupino izpuščenih vojakov za- vezniških sil na Koreji je bil tudi črnec, ki je povedal, da so ga Severni Korejci ne- usmiljeno obdelovali z milom in krtačo, da bi odkrili tajnost njegove črne kože. Tudi te dve lovita vsak topel sončni žarek, s katerimi letošnja po- mlad kar preveč skopari TEDENSKI PREGLED DOGODKOV SIROM PO SVETU... NAPADI IN PROTI NAPADI NA KOREJI Iz Tokija poročajo, da je zadnje dni na korejskem bojišču začel padati močan dež, kar zavira premikanje motornih vozil in omejuje dejavnost letalstva. Zapažajo pre- mike Kitajcev in Severnokorejcev za front- nimi črtami. Zavezniki so prišli v stik z nasprotnikom le na področjih južne od Mun- dana in severno od Lidžongbuja. Na osred- njem delu fronte so še vedno boji med pa- truljami. Na zahodnem krilu jačajo Kitajci zbirališča svojih sil med čunčonom in Kap- .iongom. V Ameriki so vojaški krogi mnenja, da bi Amerika ne mogla dobiti vojne s Kitajsko, kpr je« LR Kitajska zvezana s SZ s pogodbo, kar bi pomenilo vstop Sovjetske zveze v voj- ne operacije na Vzhodu. Zagovarjajo potrebo omejitve vojne na Koreji. V PARIZU JE ŠE VEDNO PRI STAREM Na 51 sestanku namestnikov zunanjih mi- nistrov štirih velesil so predstavniki zahod- nih velesil ponovno želeli dokazati, da po- menijo popravki v osnutku dnevnega reda, ki jih zahteva sovjetski delegat, pravzaprav njegovo odklonitev. "AT&MSKI POSKUSI NA ENIWETOKU Na otoku Eniwetok na Pacifiku so začeli preizkušati atomsko orožje. Ore za novo atomsko bombo, novo manjšo bombo, ki jo lahko {>renašajo lažji bombniki in topniško granato z atomskim polnjenjem. AMERIŠKE IZGUBE NA KOREJI Ameriško obrambno ministrstvo je sporo- čilo, da so ameriške oborožene sile na Ko- reji do 4. maja izgubile 64.053 vojakov. Od teh 9.765 mrtvih, 43.350 ranjenih in 10.940 poffreSanih. MINIATURNI RADIO V Angliji so pričeli s proizvodnjo malih radio-sprejemnJkov, ki so nekaj nad pol kilograma težki in izredno poceni. Zato je za te radio sprejemnike povsod po svetu ve- liko zanimanje. Edina njihova slabost je, da j« mogoč sprejem samo na kratikh, ali pa na srednjih valovih, nikakor pa ne na obeh. KOBILICE UNIČUJEJO PERZIJSKA POLJA Perzijskemu gospodarstvu grozi velika ne- varnost zaradi izredno velikih rojev kobilic. Vlada uporablja vojaštvo in letala za uni- čenje škodljivk, vendar se ti ukrepi niso pokazali dovolj učinkoviti. CEKINE JE IZKOPAL Delavec .Anofrijo Antonioli je med ko- panjem temeljev za neko hišo blizu Creme v Italiji naletel na posodo iz gline v kateri je bilo na stotine zlatnikov in srebrnikov. Strokovnjaki menijo, da je zaklad zakopala bizantinska posadka pred mnogimi stoletji. V NEKAJ BESEDAH Med LR Kitajsko in Indonezijo se vrše pogajanja za pošiljanje strategičnega ma- teriala iz Indonezije v zameno za kitajski riž in drugo blago. — V San Salvadorju je ob potresu izgubilo življenje nad lOOČ ljudi. — Peking odklanja ameriški načrt za mi- rovno pogodbo z Japonsko. — Anglija je prepovedala dobavo gumija LR Kitajski. — •lugoslavija je zopet izvoljena za kandidata v Izvršni odbor Svetovne zdravstvene orga- nizacije. — Dr. Aleš Bebler bo imel v Ame- riki več predavanj o Jugoslaviji. — ZDA bodo znižale stroške japonske okupacije. — Po pisanju nekega kairskega lista je čeho- slovaška ponudila Egiptu orožje v zameno za bobamž. — 17. junija bodo volitve v Franciji. — Zahodna Nemčija je ustavila izvoz tračnic na Madžarsko. — Od izbruha vojne na Koreji so cene na mednarodnih tržiščih narasle od 10 do 150 odst. — Stavke v Severni Španiji se še vedno nadaljujejo. — Sovjetski podporučnik Vasilij Ivanovič Udincev je pribežal v zapadni Berlin in za- prosil britanske oblasti za zavetišče. — V Zapadni Nemčiji je do sedaj brezposelnih 99.155 kmetijskih delavcev, -t- Iz KP Italije je izstopil tudi tajnik delavske zbornice in ugledni partijski funkcionar Luigi Palice. — Na Madžarskem so obsodili na smrt Kal- mana Boleja zaradi, nezakonitega i nošenja orožja. — Truman je povišal generala Rid- gwaja za generala s štirimi zvezdicami. — Stavka italijanskih državnih uslužbencev je največja te vrste v italijanski zgodovini. — ___IN V DOMOVINI DB2AVA BO POMAGALA DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM PRI ZIDAVI LASTNIH HIŠ Pred kratkim je izdala Zvezna vlada uredbo o zidavi stanovanjskih hiš delavcev in name- ščencev. Po tej uredbi bodo delavci in na- meščenci lahko zidali stanovanjske hiše z znatno podporo države. Država Jim bo nudila potrebno zemljišče, posojila in gradbeni ma- terial pod ugodnimi pogoji. ARETACIJA" USLUŽBENCA VELEPOSLA- NIŠTVA ČSR V ZEMUNU 13. maja je bil aretiran v zemunskem mest- nem p«rku uslužbenec vojaške misije pri veleposlaništvu ČSR Nemec Jaroslav in sicer v N trenutku, ko je sprejel vohunsko gradivo s politično, vojaško in gospodarsko vsebino. Aretirana sta bila tudi oba agenta. Pre- iskava je v teku. V ZAJEčARU SO OBSODILI BOLGARSKE VOHUNE . Pred okrožnim sodiščem v Zaječaru je bila obi*avnava zoper skupino pet vohunov, ki jih je bolgarska obveščevalna iSlužba najela za zbiranej podatkov v nasi državi. Obsodili so ji^ do 10 let odvzema prostosti. SMkRILO MARŠALA TITA LJUBLJANSKI OLUHONEMMCI ^^CieneralLajtnant. narodni heroj Milan 2e- žeij je v imenu maršala Tita izročil otrokom gluhonenmice pozdrave in hkrati kup zavit- kov bonbonov in slaščic, učiteljstvu pa na- grado .50.000 din. IZVOZ SADJA Z LETALI Jugoslovanski Aerotransport je dal na raz- polago posebna tovorna letala za izvoz če- šenj, borovnic, marelic in breskev v mesta Zahodne Nemčije in švedske. V OPATIJO BO PRIŠLO LETOS MNOGO TUJCEV V prvih štirih mesecih je Opatijo obiskalo že 650 tujcev. Prve večje skupine tujcev pa pričakujejo te dni. V juliju in avgustu pa bo obiskalo Opatijo 1600 tujcev. PRAV NA KRATKO . . . Do konca junija bodo pripeljale ladje na Reko 124.730 ton živil iz Amerike. — Milovan Djilas je priredil večerjo v čast delegaciji britanskih novinarjev. — Železarna v Sisku je dragi največji industrijski objekt v Jugo- slaviji. — 50 grških otrok se je na zahtevo svojih staršev vrnilo iz Slovenije v domovino. — Pred kratkim je začela obratovati v Novem Sadu nova radijska oddajna postaja. — Na Korčuli so našli živega morskega psa, ki je nasedel na obali, v trebuhu je imel 55 živih mladičev. Te dni bo ekipa »Brodospasa« dvig- nila veliko podmornico v reški luki, ki je bila med vojno potopljena, v Zlarinskem za- livu pa bodo dvignili luksuzni parnik »Ka- radjordje«. — V tovarni vagonov v Rauko- vičevem izdelujejo specialne vagone za pre- voz živih prašičev. — V Splitu so odprli prvo prodajalno domačih izdelkov iz poli- vinila. — V Beogradu je bila ustanovljena 13. maja Zveza jugoslovanskih gasilcev. — Na otočku Plavniku v Dalmaciji živijo le trije ljudje, ki gojijo okoli tisoč ovac. OBJAVE OBJAVA Poverejništvo za trgovino in gostinstvo MLO Celje-mesto obvešča vse potrošnike, da si lahko nabavijo II. obrok kuriva, in. sicer: 1. K-I drva: pol prm. odrezek K-I-1951 št. 1 pol prm odrezek K-I-1951 št. 2, premog: 100 kg odrezek K-I-1951 št. 5 2. K-II drva: pol prm odrezek K-II-1951 št 2, premog: (Velenje) 200 kg odrezek K-II-1951 št. 5 3. K-III drva: 1 prm odrezek K-III-1951 št. 2, premog: (Velenje) 300 kg odrezek K-III-1951 št. 6 4. K-IV drva: 1 in pol prm odrezek K-IV-1951 št. 2, premog: (Velenje) 300 kg, odrezek K-IV-1951 št. 6. Nadalje opozarjamo potrošnike, da je s kurivom treba štediti, ker so razpisane ko- ličine predvidene že za prihodnjo zimsko dobo (posebno K-I, ki ne prejme več drv). OBJAVA V zadnjem času se množijo primeri, da razne osebe neupravičeno pregledujejo sta- novanja, bodisi pod pretvezo ogleda hiše zaradi nakupa itd. Tako samovoljno pregle- dovanje je v nasprotju s členom 28. Ustave odnosno je po čl. 154 kazenskega zakona kaznivo. Stanovanje je dovoljeno pregledati samo v Ustavi predvidenih primerih, odnos- no ga lahko pregledajo organi stanovanj- sko komisije, če imajo za to pooblastilo. Stranke naj torej vedno zahtevajo poobla- stilo, če pa kdo neupravičeno pregleduje stanovanje, naj ga prijavijo pristojnemu organu zaradi kaznovanja. PSI Ker prosto se gibajoči psi delajo škodo na javnih nasadih in drugih javnih m'estih ter so za pešce nevarni, opozarjamo njihove lastnike, da pse vodijo samo na vrvici, si- cer bodo psi oddani konjaču, lastniki p»1 kaznovani. KOLESARJI Opozarjamo kolesarje, da je prepovedano in proti cestnoprometnim predpisom voziti po pločnikih. Kršilce prometnih predpisov prijavljajte za promet. Iz pisarne Poverj. za lok. gospodarstvo MLO Celje OBJAVA Vpisovanje otrok rojenih leta 1944 se vrši na obeh osnovnih šolah 21. in 22. maja od 8. do pol 11. ure, in sicer po okoliših. Vpi- suje se samo na podlagi rojstnega lista. Istočasno bo zdravniški pregled. Zaradi raz- nih podatkov naj pripeljejo otroke matere. Jesenskega vpisovanja ne bo! Upravi I. in II. osn. šole v Celja POZIV Pozivamo vse lastnike grobnic na pokopa, lišču v Čretu — Celje, ki so plačali pred več kakor 20 leti pristojbino, da jo obnove najpozneje do 1. avgusta 1951, sicer preide zemlja po tem roku v last Uprave pokopa- lišč Celje, Obenem pozivamo vse svojce, kateri imajo grobove na pokopališčih v Celju, da jih oči- stijo in redno vzdržujejo. Grobove, kateri so zanemarjeni, bomo pre- kopali še pred pretekom plačane dobe, ker kvarijo lep izgled pokopališča. Uprava pogrebnega zavoda Celje- Krajevni odbor ZB Sv. Jurij ob Taboru priredi v nedeljo dne 20. maja 1951 v Lo- kah velik partizanski miting. Po razdelitvi spomenic bo kulturni spo- red in prosta zabava. Za pijačo in jedila v obilni meri pre- skrbljeno. Pričetek ob 13. uri. Vabi priprav- ljalni odbor. OBRTNI SERVIS V CELJU na trgu Svobode 3 sporoča, da streže vsem trem sektorjem obrtne dejavnosti na terito- riju okrajev Celje-mesto in Celje-okolica^ Prodajalna je odprta od 7. do 14. ureT** Kontigentirano blago, ki je vezano na razdelilnik OLO odnosno MLO, bo Servis pri prodaji rezerviral za koristnike, toda nikakor dalje kot za Celje-mesto 10 dni in Celje-okolica 14 dni. Po tem roku bo tudi kontigentirano blago oddano v prosto pro- dajo. Istočasno sporočamo, da ne bomo pošiljali nobenih posebnih obvestil o dospelem blagu. Zar\!idi tega naprošamo zainteresirane, da se od časa do časa zglasijo zaradi nabave blaga. Poslovalnica Putnika ima na zalogi tu- ristične slike v bakrotisku. Cena seriji 20 slik 300 din. Upravni odbori, ravnateljstva šol in di- jaških domov, opremite svoje prostore s sli- kami, ki prikazujejo lepote naše zemlje. člani sindikata, ki nameravate koristiti svoj redni letni dopust v maju oziroma prvi polovici junija, oskrbite si pravočasno me- sta v hotelih naših letovišč, s katerimi raz- polaga poslovalnica Putnika v Celju. OBVESTILO Od 1. junija dalje ne bomo več sprejemali v popravilo radio aparatov. Radiocenter Celje OOIi A NI PRODAM ali zamenjam za čebele v »Až« panjih, kompletni električni hišni vodovod, kopalnico »Deutz«, bencinski premični cir- kular, avtogeni aparat za varenje, električ- ni kompresor za lakiranje, tapetniško Kroup-stroj in drugo. Novakovič, Za- greb, Petrova 17. PRODAM dobro ohranjen otroški ši>prtni voziček, poizvedbe v ekspeditu Celjske tiskarne. PRODAM dobro ohranjen pisalni stroj znam- ke »Ideal« po ugodni ceni. Naslov v upravi. PRODAM hrastovo spalnico po ugodni ceni. Naslov v upravi. PRODAM globok otroški voziček (avtomo- del-prešit): Svet, Kocenova 2-III. STAVBNA PARCELA med Celjem in Te- harjem naprodaj. Naslov v upravi. PRODAM novo peč na žagovino in kupim Alfa kotel. Naslov v upravi. KUPIM 20 zložljivih vrtnih stolov. Naslov v upravi. KUPIM ali zamenjam hišo v Celju za hišo v Zagrebu. Naslov v upravi. ZAMENJAM enodružinsko stanovanje v me- stu za enako v bližnji okoUci. (Jožefov hrib, Dečkova cesta i. dr.) Muhoberac, Stanetova ulica 19-11- ZAMENJAM enodružinsko hišo z nekaj vrta v Laškem (blizu Zdravilišča) za enako v Celju. Naslov v upravi. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanova- nje v mestu z enakim v bližini mesta. Naslov v upravi. Z.^MENJAM enodružinsko hišo z vrtom v Sevnici ob Savi za enako v Celju ali v najbližji okolici. Naslov v upravi. ZA OBROČNO ŽELEZO dam protivrednost. Naslov v upravi. ZA TAKOJŠEN NASTOP sprejme dobr» družina pridno dekle — gospodinjsko po- močnico pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi. ČEBELARJU Za roje ali kranjiče nudimo AŽ-panje, vinske sode. cement, govedo, svinje ali slično. Naslov v upravi. MIZARJA sprejmemo proti dobri plači in hram tudi samo za par ur dnevno. Pla- čilo možno v blagu (les, cement i. dr.). ■ Naslov v upravi. SPREJMEM pošteno, samostojno, čisto go- spodinjsko pomočnico, katera zna kuhati in opravljati gospodinjske posle. Ponud- be z eventualnimi priporočili na naslov: NovakoVič, Capek, Zagreb, Jabla^.iac 12 (Sv. Duh). ZGUBIL sem dne 14. V. v trgovini (prej Štiger) listnico z dokumenti in nekaj go- tovine. Najditelja prosim, naj mi jo vrne na naslov označen v dokumentih. ^ DNE 14. maja sem izgubila zlato uro iz Trnovelj do Celja. Prosim poštenega naj- ditelja, da jo vrne proti lepi nagradi na upravo Savinjskega vestnika. NAŠLO se je dne 30. IV. 1951 v reki Vo- glajni ogrodje moškega kolesa tov. štev. 7165599. Pozivamo lastnika navedenega ko- lesa, da se zglasi in dvigne ogrodje s ka- kršnim koli dokazilom o lastništvu na po- verjeništvu za notranje zadeve Celje-mesto. PREKLICUJEM za neveljavno potrdilo tr- govine z rabljenimi predmeti v Celju št. 107-IV in 108-IV, ki sta mi bila ukradena. Hliš Ivan, Jurklošter 22. POROČILA sta se Lečnik Anton, urar, in Peženel Hilda, nameščenka. Iskreno če- stitamo ! i ZAHVALA Ob izgubi naše nadvse ljubljene Ivanke, izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem vencev in vsem, ki so jo spre- mili na zadnji %ot\, prisrčno zahvalo. Socka pri Novi cerkvi, dne 6. V. 1951. Žalujoče rodbine: Iskrač, Kovač, Štor, Demšar in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ne najdem besed, s katerimi bi izrazila vso svojo prisrčno zalivalo nad tako častno j zamislijo spomenic, s katerimi ste se od- dložili našim žrtvam — padlim borcem. Vsem, kateri so vložili svoj trud za tako, veličastno izdajo spomenic, naj jim bo za- vest, da so nam ostalim dali veliko tolažbo.] Baša Kristina i Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 20. maja 1951: tov. dr. Cerin Josip. Cankarjeva ul. 9, tel. 219. Nedeljska zdrav- niška dežurna služba traja od sobote opol- dne do ponedeljka do'8. -ure sjutraj. KINO METROPOI. - ^ do 23. maja: »Sanje r-3J«6t«,. italijanski film v' ' ' • • ■ od 24. do 31. maja:, »Nevesta na prodaj«, ameriški film KINO DOM do 21 maja: »Večna Eva«, ameriški film od 32. do 24. maja: »Dolga pot«, avstrijski film od 25. do 28. maja: »Plitiska luč-«, ameriški film '