GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
  Štev. 2 — Leto IV.
Murska Sobota, 10. januarja 1952
Cena din 6.—
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek
Priprave za
                                                         občinske odbore OF
    Občni zbori vaških frontnih organizacij so končani. Večina novih odborov se Je že tudi sestala in si izvolila izmed sebe predsednika in sekretarja. Kjer le niso, pa to opravljajo prav te dni. S tem pa važna organizacijska naloga naših vaških frontnih organizacij še ni končana. Pred njimi so ie občni zbori in nove volitve.
    V zvezi z reorganizacijo krajevnih ljudskih odborov, oziroma ustanovitvijo občinskih ljudskih odborov, je potrebna reorganizacija tudi v vodstvu frontnih organizacij. Odbori vaških frontnih organizacij, ki so bili izvoljeni v zadnjih dveh mesecih lanskega leta, bodo ostali še naprej in opravljali svoje začrtane naloge. Ti pa ne bodo neposredno vezani na Okrajni odbor OF, kot so bili doslej, temveč bo njihovo neposredno vodstvo v občinskih odborih OF. Tako bodo pomoč v različnih oblikah imeli mnogo bližje, kot so jo imeli doslej. To pa jim bo koristilo tudi pri obravnavanju raznih vprašanj njihovega občinskega ljudskega odbora. To nalogo bo imel predvsem občinski odbor OF, ki pa bo s tem seznanjal vaške odbore OF in vse člane Fronte.
    čeprav se je zadnji čas mnogokrat poudarjalo, da je najvažnejša naloga množičnih organizacij, predvsem pa Fronte, vzgoja članov in vseh ljudi svojega območja, frontne organizacije ne smejo spregledati gospodarstva. Kajti v borbi za boljše življenje naših delovnih ljudi in zgraditev socializma je neločljivo povezana vzgoja, politika in gospodarstvo. Vzgojo poudarjamo zadnji čas predvsem zaradi tega, ker so jo zadnja leta mnogi ljudje zanemarjali, čeprav razgledan in izobražen človek lahko tudi pri gospodarstvu mnogo več koristi kot zaostal starokopitnež. Zato se bodo novi občinski odbori OF morali zanimati tudi za gospodarstvo. Tega pa ne bi mogli izpolnjevati v polni meri, če člani Fronte ne bi bili povezani tako, kot bodo povezani volivci enega občinskega ljudskega odbora. To povezavo pa bo ustvaril občinski odbor OF.
    Fronta kot zbirališče najboljših delovnih ljudi pa ne sme biti na repu dogodkov, temveč je njena naloga, da jih sama usmerja. Zato bomo občinske odbore OF ustvarili pred ljudskimi odbori, in sicer že v tem mesecu.
    Nekaj besed, kako bodo izgledali občinski odbori OF in kako jih bomo »ustvarili«.
    Kakor je že iz povedanega razvidno, bo občinski odbor OF zavzemal območje občinskega ljudskega odbora. Pri volitvah bodo sodelovali člani OF vseh vaških organizacij OF Torej ne bodo postavljeni, temveč voljeni in sicer na občnih zborih članov OF, kakor so bili voljeni vaški odbori OF. Ker pa se vsi Slani vaških organizacij OF na območju ene občine ne morejo zbrati na enem mestu, bodo občni zbori po posameznih organizacijah ločeno. Vsaka organizacija bo izvolila določeno število odbornikov z ozirom na število članov svoje organizacije. Predsednika in sekretarja občinskega odbora OF pa bodo volili vsi člani OF na svojem obenem zboru poimensko.
    Želeti je, da bi v občinske odbore OF bili izvoljeni tudi odborniki vaških odborov OF, da bi tako delo teh odborov bilo bolj povezano. Ni pa potrebno, da bi vsi člani občinskega odbora OF morali biti člani vaških odborov OF Občinski odbori OF naj ne bodo preštevilni. vendar pa naj imajo toliko odbornikov, da bo vsaka vaška organizacija imela najmanj enega člana v odboru.
    Novo na teh občnih zborih v primeri z zadnjimi bo tudi to. da bodo volili tričlanski nadzorni odbor Ti odborniki pa ne bodo mogli biti iz vseh organizacij OF, ker bo ponekod združenih več vasi Zato se bodo morali pred občnim zborom pomeniti. katere ljudi bodo predlagali za kandidate. Enako se bodo morali pomeniti, katere ujejo na 
ljudi bodo predlagali za kandidate za predsednika in sekretarja občinskega zbora OF. Kajti v vsaki posamezni vasi ne bodo mogli voliti drugih ljudi, temveč bodo morali ugotoviti, kateri ljudje na območju občinskega odbora bi bili za to najboljši ter potem tiste voliti Povsod pa bo treba postaviti več kandidatov, kot bo odbornikov, da bodo člani imeli možnost izbirati.
   Za izvedbo tega dela se bodo v teh dneh sestali odborniki vseh vaških odborov OF na območju nove predvidene občine ter si izvolili iniciativni odbor, ki bo te priprave vodil in izvedel tudi občne zbore ter volitve.
   Na teh občnih zborih pa se bomo srečali še z eno novostjo. Volili bomo občinske odbore sekcije žena in — kjer jih še ni — tudi vaške odbore sekcije žena. To pa ni le stvar naših žena, temveč vseh članov OF Morda se bo kdo čudil, zakaj to. Zato, ker sekcija žena ni samostojna organizacija, temveč je le sekcija v Fronti in je prav, da o vodstvu te sekcije odločajo vsi člani Fronte. V odbor pa bomo, jasno, volili le žene. Ne moremo pa žen ločiti v neko posebno organizacijo, saj nimajo nikakršnih posebnih svojih legitimacij, temveč jim je treba izdati legitimacije OF, kot vsem moškim članom, ko bodo izdajali nove. Za boljšo povezanost dela pa bo koristno, če bo predsednica in sekretarka sekcije žena tudi članice, odbora OF. To velja za vaške in občinske sekcije žena. Volitve v občinski odbor sekcije. žena pa bodo na podoben način kot v občinski odbor OF in bodo tudi na istem občnem zboru.
   To so važne naloge, ki jih bo treba izvršiti že v tem mesecu. Od dobro izpolnjene naloge pa je mnogo odvisno. Kajti kakšni bodo občinski odbori, takšno bo marsikje tudi delo. Predvsem pa bo to mnogo vplivalo na tiste vaške odbore OF, ki sami niso še dovolj samostojni in močni, da bi lahko izpolnjevali vse svoje naloge.
Kake podatke bodo zbirali popisovalci?
  Pred nami je popis živine, perutnine in čebelnih panjev, ki bo od 16. do 20. januarja, kakor smo že poročali v prejšnji številki. Da bi lahko dobili čim točnejše podatke o številu naše živine, se bo popisovalo stanje na dan 15. januarja, čeprav bodo ponekod popisovali nekaj dni pozneje. Upoštevati je namreč treba, da ni mogoče zaposliti toliko popisovalcev, da bi lahko popisali vse v enem dnevu.
  Popis živine se začne 16. januarja zjutraj in bo trajal predvidoma do vključno 20. janauarja zvečer. Okraji so razdeljeni na popisne okoliše. Vsak popisovalec, ki ga je določila okrajna popisna komisija, bo imel en popisni okoliš, kateri pa sme obsegati največ do 180 gospodarstev in to samo v strjenih vaseh. Popisovalci bodo popisovali tako, da bodo šli od hiše do hiše oziroma od hleva do hleva. Popisovalci bodo iskali podatke pri gospodarju, oz. upravniku posestva ali predsedniku zadruge, če pa ti niso prisotni, pa morajo dati podatke le odrasli člani gospodarstva ali nekdo od uprave posestva ali zadruge.
  Popisovali se bodo naslednji podatki:
  a) skupna površina lastne zemlje, njih in vrtov, travnikov, senožeti in pašnikov;
  b) skupno število članov gospodinjstva in od tega članov, ki niso zaposleni v kmetijstvu, temveč so zaposleni drugje;
  c) naslednje vrste živali: konje, mezge, mule, osle, goveda, ovce, prašiče, koze. domače zajce, perutnino in čebelne panje, po spolu, starosti in namenu uporabe.
  S primerjavo s prejšnjimi popisi bomo ugotovili napredek
ali nazadovanje v naši živinoreji, starostni sestav živali, stalež plemenske, delovne in klavne živine in druge podatke, ki Jih zg dobro gospodarstvo rabi vsaka napredna država. Namen popisa živine torej ni tak, kot si nekateri še domišljajo, da bi na podlagi teh podatkov predpisovali obvezne oddaje, davke in druge dajatve. Saj je obvezna oddaja ukinjena, davek pa se bo za letošnje leto obračunaval že po čistem katastrskem donosu.
V gasilska društva čim več mladine
   Posnemamo nekatere stvari iz poročil Upravnega odbora Okrajne gasilske zveze Radgona in sektorskih poveljnikov, kar so obravnavali na zadnji seji
   Poročila sektorskih poveljnikov so potrjevala, da nekatera gasilska društva prav razumejo pomen gasilstva, zato pri svojem delu dosegajo tudi uspehe. Tako na Kapeli in v Radgoni, ki sta najbolj delavni Podobno v. Ivanjcih, kjer so pridobili toliko novih članov, da je pri vsaki hiši gasilec. Tudi društvo v Hrastje-Moti, kjer so si zadnje leto postavili gasilski dom, je med najboljšimi. Zadnje mesece so postali tudi gasilci v Slatini Radenci živahnejši. Poleg navedenih pa še mnoga druga društva.
   Slabše pa delajo gasilska društva v Apaški kotlini, razen društev v Žepovcih ter Žibercih, ki še nekako delata. Pa tudi ti dve društvi bi lahko dosegli večje uspehe, če bi uvedli boljšo disciplino. Po nekaterih društvih pa se odraža malomarnost. Tako je gasilsko društvo Podgorje dobilo nakaznico za bencin, katerega pa niso dvignili, čeprav ga na zalogi niso imeli. Nakaznica je propadla. Tudi udeležba gasilskih društev Apaške kotline pri partizanskem pohodu na Kapelo ob Dnevu republike Je vodstvo Okrajne gasilske zveze razočarala. Ker
so ta imela boljšo pot, kot mnoga druga podeželska društva, bi se člani lahko udeležili v večjem številu.
   Po poročilu sekretarja Okrajne gasilske zveze imajo V okraju 33 gasilskih društev. Vendar je o 11 društvih malo slišati, ker niti mesečnih poročil ne pošiljajo, pa tudi drugače malo gibajo. Zato niti ne skrbijo dovolj za svoje gasilsko orodje in vzdrževanje gasilskih domov. V bodoče bodo tudi člani kontrolnih komisij nadzirali malomarno ravnanje z gasilskim orodjem ter krivce klicali na odgovornost.
   Pripomniti pa je treba, da nekatera in to mnoga društva skrbijo za svoje orodje in je to vedno pripravljeno za uporabo.
                                                                                                                                                                                                    Med temi je treba omeniti predvsem društvo v Benediktu.
   V gasilskih društvih je tudi precej žensk. Največ žensk so 
   pridobili v Radgoni in Kapeli Te ob raznih gasilskih prireditvah in vajah nastopajo že samostojno. V radgonskem gasilskem društvu je poleg ostalih članov tudi 35 mladincev. Mladinci nameravajo ustanoviti v okviru društva svojo igralsko skupino, pa imajo težave s prostorom, kjer bi lahko vadili — Priporočljivo bi bilo, da se povežejo s prosvetnim društvom in bodo gotovo laže dobili potrebne prostore. To jim bo lah-
ko pomagalo tudi pri vajah. — Sprožili pa so misel o povečanju gasilskega doma, kjer bi lahko pridobili potrebne prostore.
  Nekatera gasilska društva niso imela dovolj denarnih sredstev za nabavo raznih gasilskih potrebščin Zato so zaprosila, da bi jim nekaj prispevala Okrajna gasilska zveza iz svojega proračuna. Na zadnji seji so nekaj teh prošenj rešili in odobrili društvu pri Benediktu za nov gasilski voz nekaj nad 10.000 dinarjev in društvu Hrastje-Mota tudi 10.000 dinarjev.
  Denarna sredstva za gasilsko orodje ter vzdrževanje gasilskih domov pa morajo prispevati ljudski odbori, zato gasilska društva morajo poskrbeti, da bodo take izdatke KLO vnesli v svoje proračune.
  Ugotovili so, da število članov stalno narašča in da so kljub
nekaterim pomankljivostim gasilci imeli v preteklem letu pri svojem delu lepe uspehe. Kljub temu, da so ljudje na vasi bolj zaposleni kot v mestih, so podeželska gasilska društva na Okrajnem gasilskem dnevu v Radgoni dokazala v medsebojnem tekmovanju, da so se pridno urila s svojim orodjem.
   Med sklepi za bodoče delo so poudarili, da je v gasilska društva treba pridobiti čim več mladine, tesno sodelovanje z enotami Protiletalske zaščite, udeležba in sodelovanje gasilcev ob proslavah državnih praznikov in drugih; posebno skrb pa je treba posvečati usposabljanju gasilcev za svoje naloge, zato bodo mesečno pošiljali po tri člane v podčastniško šolo, ki bodo po povratku učili še druge. Izboljšali bodo tudi organizacijsko delo — predvsem bo to notrebno tam, kjer je doslej bilo slabo.           -jk.
                                      Madžari še niso zapustili našega otoka na Muri
  Z ozirom na to, da so madžarske obmejne čete na področju Preloga v Medjimurju zasedle otok na Muri, ki je pripadal Jugoslaviji (otok Je tudi last medjimurskih kmetov), je naš odpravnik poslov v Budimpešti izročil protestno noto madžarski vladi, v kateri naša vlada zahteva umik madžarskih vojakov in sestavo mešane komisije, ki naj razišče vzroke in okoliščine incidenta..
  Madžari z zasedbo otoka na Muri, na katerem ni bilo naših vojakov, niso ničesar drugega hoteli kot izzvati incident, oz nemir na meji. Vendar naši graničarji niso šli na limanice Ma-
džarom, tako da se Madžarom nakana ni posrečila, nasprotno pa ima naša vlada en argument več, s katerim lahko prikaže vsemu svetu, predvsem pa OZN, madžarsko oz. sovjetsko napadalnost ob istočasnem vpitju o miru.
   Doslej še nismo prejeli odgovora madžarske vlade, niti ne sporočila, da so madžarski vojaki zapustili naš otok na Muri, ki sicer ne predstavlja kakega pomembnejšega ozemlja, ker rasto na njem le vrbe in robidje. Kljub temu bo naša vlada vztrajala pri svoji zahtevi, ker bi si sicer Madžari skušali vedno več privoščiti.
Prvi mojstrski izpiti v M. Soboti
   V preteklem mesecu so na Obrtni zbornici v Murski Soboti bili prvi izpiti za naziv mojster obrtne stroke. Od vloženih prošenj za pripustitev k izpitu je komisija določila deset kandidatov in sicer: dva kovača, tri čevljarje, tri mizarje in dva krojača. Od teh je izpolnilo vse pogoje in bilo imenovanih za obrtne mojstre šest kandidatov Ti prvi izpiti za obrtne mojstre in pa število vloženih prijav kaže, da je v soboškem n v sosednjem lendavskem okraju med obrtnimi pomočniki precešnje zanimanje za napredovanje. Doslej so kandidati za mojstrski naziv morali na izpit v
Maribor ali Ljubljano. To pa je bilo zvezano z velikimi stroški. Zato je Glavna uprava za lokalno industrijo in obrt imenovala v Soboti komisijo za pet obrtnih strok, ki so v Prekmurju najbolj razširjene. Obrtništvo je ta sklep pozdravilo, saj ima naše obrtništvo dolgoletno tradicijo, Je mnogoštevilno in je znano po nekaterih kvalitetnih izdelkih. Ta odlok bo zmanjšal materialne stroške pri izpitih in postavil naše obrtništvo na trdne temelje ter omogočil nadaljnji razvoj.
  Pred prvimi izpiti v M. Soboti je med kandidati bilo mnogo ugibanj o »stališču« komisije, ker so dosedanje komisije v Mariboru’ in Ljubljani bile pri izpraševanju precej dosledne in zahtevne. Med nekaterimi obrtniki se je razširila vest, da prav soboška komisija ima namen zavreti razširitev nekaterih strok. Drugi so bili mnenja, da bo to dokaj »blaga«, zato ne bo težko priti do mojstrskega naslova.
  Ko smo o tem vprašali člane izpitne komisije, so nam odgovorili, da so taka mnenja povsem brez osnove. Njihov namen je nepristransko oceniti znanje kandidatov in pri tem zahtevati potrebno znanje za mojstra ter tako doseči močan vzpon v kvaliteti izdelave in izobraženosti obrtnikov. Prvi izpiti so to potrdili.                    P.
Churchil v Ameriki
  V soboto je na največji potniški ladji na svetu »Queen Elisabeth« prispel v New York predsednik vlade Velike Britanije na uraden obisk k predsedniku vlade ZDA Trumanu. Potovanje Churchilla je bilo napovedano že koncem novembra, da bi tako ne povzročilo prevelikih prerokovanj in razburjenj po svetu.
  Kmalu po prihodu Churchilla, ki je dopotoval z obširnim spremstvom strokovnjakov za razna vprašanja, sta se državnika takoj sestala, sedaj pa se sestajata vsak dan. V spremstvu Churchilla Je tudi britanski zunanji minister Eden in britanski veleposlanik v ZDA Franks. Po pisanju ameriškega tiska se bosta oba vodilna državnika skušala sporazumeti glede nadaljnje politike v celoti, pa tudi glede posameznih problemov, pri katerih se mnenja Angležev in Amerikancev delijo.
  Listi pišejo, da razgovori med drugim obsegajo zahtevo Velike Britanije, da naj ZDA pomagajo Veliki Britaniji z Jeklom in drugimi surovinami in da bi imela V. Britanija vpogled v ameriška oporišča na področju britanskega kraljevstva. Nadalje menijo listi, da se bosta vodilna državnika skušala sporazumeti glede stališča na daljnem Vzhodu, posebno še kar zadeva korejsko in kitajsko vprašanje, potem bo Churchill najbrž predlagal reorganizacijo Atlantskega pakta, kakšno vojaško strategijo bo treba uporabiti v primeru neuspeha mirovnih pogajanj na Koreji, kako nadalje razviti sistem kolektivne obrambe, kako rešiti spore V. Britanije s Perzijo in Egiptom, o oboroževanju atomskem orožju in o drugih političnih in vojaških problemih v Evropi in drugod po svetu.
  Sestanku pripisujejo precejšnjo važnost, čeprav je večina opazovalcev rezerviranih glede
  Tokio. Razgovori za sklenitev premirja v Panmundžonu na Koreji so ponovno zašli v slepo ulico, ker obe delegaciji vztrajata pri svojem. Večjih bitk na fronti ni bilo. bilo pa je nekaj letalskih bitk nad Severno Korejo.
tega, da bi se državnika lahko v vseh stvareh sporazumela. Razgovori državnikov so sezeda tajni in je novinarjem le dana možnost, da ugibajo in poslušajo redke izjave.
KRATKE VESTI
  Beograd. Edvard Kardelj je na brzojavko libijskega ministra za zunanje zadeve o ustanovitvi kraljevine Libije poslal narodu Libije in predsedniku vlade natoplejše pozdrave. Predsednik libijske vlade se je za brzojavko še posebej zahvalil.
  Reka. V Reko je prvič priplula naša tankovska ladja »Lendava«, ki ima nosilnost nad 12.000 ton in smo jo lani kupili na Norveškem. Ladja je pripeljala za reško rafinerijo 11.790 ton surove nafte iz srednjega Vzhoda. Računajo, da bo ta ladja v vsem letu pripeljala v Reko okrog 200.000 ton surove nafte.
  Ljubljana. Turistični uradi sporočajo, da je letos zelo veliko zanimanje med inozemci za letovišča v naši državi. Turistični uradi iz raznih držav posebno še Avstrije, Švice, Francije, Anglije, ZDA, Švedske Belgije in Zap. Nemčije se že pogajajo za odstop hotelov — predvsem na Jadranu. Pri »Putniku» predvidevajo, da bo letos obiskalo našo državo dvakrat toliko turistov kot lani
  Tuzla. Na Majevici pri Tuzli so odprli nov premogovnik, ki naj bi predvsem oskrboval novo koksarno v Lukovcu, ki bo spomladi že pričela s poskusnim obratovanjem.
  Beograd. Dr. Jože Vilfan, pomočnik zunanjega ministra, je bil imenovan za opolnomočenega ministra in veleposlanika v Indiji.
  Beograd. V četrtek se bo v Beogradu nadaljevalo delo Zakonodajnih odborov Ljudske skupščine Na dnevnem redu so predlogi zakonov za reševanje upravnih sporov potem predlog zakona o ljudskih odborih ter o organizaciji sodišč.
Najboljši sodelavci
  Na zadnjem sestanku kluba dopisnikov ljutomerskega okraja so prisotni člani pregledali uspehe šestmesečnega tekmovanja v čast 10. obletnice naše Armade. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je večina podeželskih dopisnikov uspešno tekmovala in sodelovala z uredništvom našega tednika »Ljudski glase in pridobila več novih naročnikov. Prvo mesto na tekmovalni lestvici je zasedel s 84 točkami Ivo Muhič, dopisnik iz Ljutomera, ki je poleg odgovorne službe na zadružnem skladu prispeval za naše frontno glasilo več prispevkov iz področja zadružništva. Zadružnik in naš sodelavec Ivan Štuhec iz Runča je s 53 točkami zasedel drugo mesto, tretje mesto pa je pripadlo dopisniku iz Tomaža pri Ormožu. Prvoplasirana tekmovalca, ki sta poleg pohvalne diplome prejela denarne nagrade, predstavljamo javnosti in vsem podeželskim   dopisnikom za
zgled z željo, da jih v bodočem sodelovanju z našim uredništvom pridno posnemajo.
  Ob zaključku sestanka so dopisniki sprejeli nove obveznosti za tekmovanje v čast 25. maja — rojstnega dne maršala Tita.
  Četrti v naši republiki
  Prostovoljno gasilsko drustvo v Hermancih Je v tekmovanju v čast JLA doseglo četrto mesto v naši republiki. Za nagrado pa je dobilo od Republiškega odbora Zveze borcev 12 delovnih oblek in 12 parov delovnih čevljev. Nagrado jim je izročil zastopnik Republiške gasilske zveze tov. Milan Klemenčič ob navzočnosti zastopnikov Okrajne gasilske zveze in Okrajnega izvršnega odbora Ljutomer. Na slovesnosti se je zbralo mnogo vaščanov iz Hermane in okolice, članov vinogradniške zadruge ter članov sosednjih gasilskih čet. Sodelovala je medzadružna godba na pihala.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 10. januarja 1952
Ali naj ostane ,,zadrugaʻʻ v zadrugi ?
    Kakor nam je znano, je v zadnjem pismu Centralnega komiteja naše Partije posebno podkrepljena naloga utrjevanja splošnih kmetijskih zadrug kot stopnic, ki vodijo v višje oblike našega zadružništva. Navodila, o katerih mnogo razpravljajo naši zadružniki in delovni kmetje, so zanesljiv kažipot do bodočih zmag socializma na našem podeželju in smo jih dolžni presojati v luči stvarnih razmer v posameznem okraju ali vasi. Presaditi jih v pestro življenje, pomeni, da moramo pri njihovem uresničevanju upoštevati značilnosti in stopnjo socialistične miselnosti ter razvoja v določenem kraju in se izogniti šabloniziranja, ki lahko omrtviči še tako dobronamerna hotenja — iztrgati našo vas iz objema zaostalosti in drobno-zemljiškega gospodarstva in jo popeljati v večje — sodobna kmetijske obrate, ki bodo sposobni, da z agrotehničnimi ukrepi in sredstvi izboljšajo kmetijsko proizvodnjo.                 
   Na področju ljutomerskega okraja prevladuje v kmetijstvu socialistični sektor s 60 odst. vse obdelovalne zemlje. Navzlic temu, da se v notranjosti mladih kmečkih delovnih zadrug še vedno bije boj za socialistično proizvodne odnose in njihovo gospodarsko stabilizacijo, so se v poslednjem času močno okrepile in se izvile iz začetnih kr-
   čev. Skoraj v vsaki vasi imamo tako dve gospodarski središči: kmečko delovno zadrugo kot prevladujočega lastnika zemlje in splošno kmetijsko zadrugo, kot zbirališče redkih privatnih kmetov, ki se večinoma bavi s trgovino in odkupom (z odkupom se je bavila vsaj v preteklosti!), zelo malo pa z izboljšanjem kmetijske proizvodnje preko raznih odsekov in svetov. Iz tega lahko zaključimo, da mnoge zadruge niso upravičile svojega namena in, če izluščimo blagovno menjavo med kmetom in razvijajočo se industrijo, storile bore malo za skupni napredek članstva v kmetijski proizvodnji. Z drugo besedo: splošne kmetijske zadruge so premalo usmerjale kmeta do dostopnih oblik skupnega gospodarstva, niso skrbele za sredstva skupne lastnine, ki naj bi predstavljala zarodek vse večjega razmaha zadružne miselnosti med privatnimi kmeti. Zanemarjanje teh osnovnih nalog je često napeljalo vodo na mlin špekulantom, ki so izkoriščali firmo splošne kmetijske zadruge za boj proti kmečkim delovnim zadrugam in zlonamerno rušili sodelovanje med zadružniki in privatnimi kmeti.
   V pogojih, ko imajo delovne zadruge v ljutomerskem okraju prevladujoč položaj v kmetijstvu in tudi sredstva za smotrno in ceneno obdelovanje zemlje, postajajo splošne kmetijske za-
   druge (v ožjem smislu le trgovine) ovira za krepitev socialističnih odnosov na podeželju. Oglejmo si nekaj primerov. V Stročji vasi včlanjenih v delovno zadrugo 163 družin s 748 ha zemlje, v kmetijski zadrugi pa je včlanjenih 195 vaščanov s 369 ha zemlje. Že razlika pri zemeljski površini kaže, da vedri v splošni kmetijski zadrugi manjši del kmetov ob večini brezzemljašev in ljudi z malimi krpicami zemlje. Še bolj občutno se nagiblje večina v dobro delovnega zadružništva v Križevcih, kjer naštejemo 102 privatna gospodarstva z 230 ha
   zemlje in 114 zadružnih gospodarstev s 726 ha zemlje. Če upoštevamo, da posedujejo mnoge zadruge stroje in sredstva za smotrno obdelavo zemlje (KDZ v Stročji vasi ima 2 traktorja križevska 1 traktor itd.) bomo uvideli, da so kmečke delovne zadruge sposobne prevzeti nase dosedanje naloge splošnih kmetijskih zadrug, ki so jih le-te imele do delovnega kmeta. Tako naj bi nastalo v posamezni vasi močno gospodarsko središče kmečkih ljudi, zadružnikov kakor privatnikov, prepredeno z mnogimi vezmi sodelovanja Naj omenimo le nekaj možnih oblik solidnega sodelovanja: pomoč zadruge kmetom pri obdelovanju zemlje (zadruge imajo trenutno 16 traktorjev, toda ne bo več dolgo, ko bo imela traktor poslednja urejena zadruga), načrtna obnova shiranih sadovnjakov in vinogradov, medsebojna pomoč v naporih za izboljšanje hektarskih donosov z agrotehničnimi ukrepi, umetnimi gnojili itd. Povedati je treba, da zadružniki ljutomerskega okraja čedalje bolj razmišljajo o obnovi vinogradov, o osnovanju posebnega fonda za obnovitvena dela, ureditvi silnice in trsnice, ki naj bi krili potrebe vseh vinogradnikov, škropljenju traja z letali itd. Povsod, najbolj pa pri obnovi vinogradov, je potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih ljudi, neglede na sektor lastništva zemlje, Ta namen bo lahko dosegla reorganizacija splošnih kmetijskih zadrug, odnosno trgovin ter spojitev s kmečkimi delovnimi zadrugami.
   Čeprav je v nekaterih vaseh že prišlo do prevzetna trgovin (kmečke delovne zadruge v Radomerju, Razkrižju, Ivanjkovcih in v Veržeju so prevzele trgovine v svojih vaseh, KDZ Mota trgovino na Cvenu) se je pojavilo več vprašanj, predvsem glede bodočega vodstva teh trgovin. Zaenkrat Je osvojeno načelo, naj vodijo trgovine kmečkih delovnih zadrug posebni odbori, v katerih bodo zastopani delovni zadružniki in privatniki, ki se bodo s članskimi deleži včlanili v novo ustanovo. Mešani upravni odbori in članski sestanki naj bi odigrali važno vlogo pri zbližanju delovnega kmeta s kmečko delovno zadrugo hkrati pa bi razbremenili njeno vodstvo za odgovorno delo pri pospeševanju kmetijske proizvodnje v zadrugi. Vodstvo zadruge naj bi poslovanje trgovine usmerjalo in nadziralo. Privatnim kmetom bo dana možnost, da prenesejo članske deleže iz dosedanjih splošnih zadrug v blagajno nove trgovine in da postanejo njeni člani. Tudi ta odločitev Je ponekod (Razkrižje) dvignila nepotreben prah, češ, talko nas bodo spravili v delovno zadrugo. Ni dvoma, da takšne govorice podpihujejo tisti, ki jim ni za sodelovanje z delovnimi zadružniki. Precej drugačen glas so poslali Berkovčani, ki se bodo z lanskimi deleži vpisali v malonedeljsko zadrugo.
   Na Zadružnem skladu v Ljutomeru predvidevajo, da bodo delovne zadruge prevzele letos 16 trgovin splošnih kmetijskih zadrug. Seveda ne gre brez težav. Nekateri upravni odbori kmečkih delovnih zadrug se 
   branijo prevzeti trgovino v svoje upravljanje, drugod spet odlašajo in menijo, naj o tem sklepajo bližajoči se zbori zadružnikov. V Vogričevcih se n. pr.
bojijo prevzeti trgovino zgolj zaradi tega, ker so jo dosedaj vodili nesposobni trgovci. Tudi ta strah je brez pomena. Zadružni odbori bodo prevzeli trgovine z inventuriranim kurantnim blagom brez vsakršnih obveznosti do likvidatorja. Kot bodoči upravitelji trgovin bodo samostojno odločali, kdo bo vodil trgovsko ustanovo. In naposled; v krajih Tomaž, Savci, Kog in Mala Nedelja, kjer je privatni sektor v kmetijstvu precej močan, naj bi po sedanjem predlogu ostale splošne kmetijske zadruge s samostojnim vodstvom, ki bi bile v poslovanju vezane neposredno na zadružni sklad, splošna kmetijska zadruga v Seliščih pa naj bi se po spojitvi okrajev združila z zadrugo Videm ob Ščavnici.
  Nova reorganizacija splošnega zadružništva, ki je že pognala korenine, je izraz specifičnih pogojev v zadružništvu ljutomerskega okraja in bo z uresničenjem mnogo pripomogla pri širjenju in utrjevanju zadružništva, zlasti številnih kmečkih delovnih zadrug.
Delo gasilskih društev
                                                                                                     v januarju
   Letne gasilske vaje, ki smo jih imeli po četah, sektorjih in okrajih, so za nami. Na sedanjih strokovnih sestankih je treba proučiti dobre in slabe strani, ki smo jih opažali pri vajah. Če bomo odkrili vzroke svojih slabosti, jih bomo z dobro voljo lahko odpravili do prihodnjih vaj in tekmovanj. Ker je pozimi otežkočeno oziroma skoraj nemogoče vaditi na orodju, je treba pripraviti predvsem strokovna predavanja, ki bi naj bila najmanj dvakrat mesečno, da usposabljanje gasilcev pozimi ne bi zastalo.
   Taka predavanja morajo pripravljati poveljniki. Če pa kateri tega ne zmore, si naj pomaga s knjigami in priročniki ter snov prečita. Vendar se mora prej dobro pripraviti, da bo prebrano snov lahko pravilno razložil in da bo na postavljena vprašanja vedel tudi odgovoriti. Snov za taka predavanja pa lahko najde v Gasilskem vestniku, starem Gasilcu, Gasilskem koledarčku itd, kjer je še mnogo strokovne tvarine, katere naši gasilci niso obdelali.
   Sedaj je čas za tečaje in izpite za izprašane gasilce. Kjer tega še niso opravili ali niti začeli, naj pohitijo in tako nudijo tudi mladim gasilcem potrebno strokovno znanje. Kajti preden je izprašan gasilec, ne more napredovati za podčastnika ali častnika. Pri tečajih se je treba posluževati objavljenega programa.
   Posebno je treba skrbeti za mladi naraščaj. Praksa je pokazala, da je mladina — moška in ženska — pripravljena sodelovati in vstopati v gasilske enote. Na sektorskih vajah so prav ženske in mladinske desetine pokazale presenetljive uspehe. Vendar nekatera društva ne vedo pridobiti mladine. Ponekod starejši gasilci celo ljubosumno skrbijo za to, da ne bi preveč mladincev vstopilo v njihovo društvo, V takih primerih bodo morali poseči vmes tudi sektorski poveljniki in takim društvom razložiti pomen pomladitve društva z mladimi člani. Poskrbeti je treba, da poleti ne bo več nobenega gasilskega društva brez ženske ali mladinske desetine.
   Orodjarji in strojniki morajo skrbeti za orodje. Če so poleti kaj zanemarjali zaradi drugega dela, Je sedaj treba to urediti. Pregledati je treba motorke, centrifugalne in ročne brizgalne. Pri gasilskih vozilih in motorkah na vodo je treba zmeraj paziti, da je voda izpuščena iz rezervoarjev. V štiritaktnih motorjih pa je treba letno olje izmenjati z zimskim.
   Velika naloga v januarju pa so letni občni zbori, oziroma priprave na te. Stara društva letos ne bodo imela volitev. Katere čete se bodo sedaj osamosvojile, se morajo pripraviti tudi na volitve odbora. Sedanji upravni odbori pa morajo pripraviti proračune in načrte dela za prihodnje leto, o čem bo potem razpravljal letni zbor. Tudi poročila o delu zadnjega leta morajo biti točna in pregledna. Pregledati bo treba izpolnitev letnega načrta ter ovire, ki so morda preprečevale njegovo izpolnitev. Pa tudi o vsem drugem delu: o poteku vaj, strokovnem dvigu članstva, o porastu članstva, o orodju in vsem inventarju ter kako se hrani, ne smejo pa pozabiti niti o sodelovanju v kulturnoumetniških društvih ter splošni izobrazbi.                   -jb.
                             Odlikovani borci in aktivisti soboškega okraja
   Za izredne zasluge v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov proti okupatorju in njegovim pomagačem je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval:
   Z Ordenom za hrabrost III. stopnje in z Ordenom za zasluge za narod III. stopnje: Ivana Bučarja, uslužbenca Tovarne mesnih izdelkov, M. Sobota; Cirila Piškurja, uslužbenca Žitofonda v M. Soboti.
   Z Ordenom za hrabrost III. stopnje:  Slavka Razdevška, OLO M. Sobota; Vinka Žagarja, Mlinsko podjetje, M. Sobota;
Antona Sleberja, OLO M. Sobota.
   Z Ordenom za zasluge za narod III. stopnje in z Medaljo za hrabrost je bil odlikovan Mirko Žnidaršič, OLO M. Sobota.
   Z Ordenom za zasluge za narod III. stopnje so bili odlikovani: Rozalija Pintarič, uslužbenka Pošte Beltinci; Jože Šiftar, Petanjci; Ivan Muc, M. Sobota; Anka Matič, uslužbenka OSS M. Sobota; Štefka Berglez, OLO M. Sobota; Rok Cegnar, učitelj, Kramarovci.
   Z Medaljo za hrabrost in z Medaljo zasluge za narod sta bila odlikovana: Bogo Jagodič, OLO M. Sobota, in Gusti Veber, učitelj, Markovci.
   Z Medaljo za hrabrost so bili odlikovani: Anton Šumrada, Gozdno gospodarstvo, M. Sobota; Franc Bogataj, Mlekopromet, M. Sobota; Stane Alauf, uslužbenec JLA, M. Sobota; Ivan Kelhar, OZKZ M. Sobota; Anton Kikec, Tovarna mesnih izdelkov, M. Sobota; Jože Kuhar, uslužbenec Invalidskih podjetij, M. Sobota, in Milan Beteauer, Notranje poverjeništvo OLO M. Sobota.
   Z Medaljo zaslug za narod so bili odlikovani: Rudolf Zrinski, OOOF M. Sobota; Kristina Zver, Beltinci; Vili Gjerek, OLO M. Sobota; Zoran Klemenčič, OLO M. Sobota; Andrej Mlinarič; Dragica Razdevšek, DED M Sobota; Rudolf Rogan, Sodišinci; Vili Hergot; Leopold Simonič, OKAP M. Sobota,
   Ob podelitvi odlikovanj to sprejeli v organizacijo Zveze borcev nove elane ter jim razdelili značke ZB.
                                                                                           Obvestilo bralcem Ljudskega glasa
  Pred dnevi so se časopisi podražili, Ljudski glas pa ne bo zvišal naročnine, temveč bo skušaj za sedanjo naročnino, 300 din letno, nuditi svojini naročnikom čim več. Podražila pa se bo posamezna številka v prodaji na 6 din. Zato naročajte Ljudski glas in ga prejemajte na dom!
Nova vrsta votle opeke
  V opekarni Strmici pri Kninu so začeli izdelovati novo vrsto votle opeke z 19 luknjicami. Ta opeka se posuli hitreje kakor druge vrste. Opekarna bo lahko sušila na leto opeko petnajstkrat, medtem ko jo doslej le desetkrat. Za žganje pa porabi 30 odst manj premoga.
Imaš že žepni koledarček?
  Če ne, ga lahko dobiš v prodajalni časopisov v Murski Soboti in sicer koledarček Ljudskega glasa, ki stane samo tri dinarja.
Niso čakali le na pomoč
  člani vinogradniške delovne zadruge »Kerenčič« so kot bivši viničarji živeli v težkih okoliščinah: delati so morali za nizko plačo, zato jim je kruha primanjkovalo, vinsko kapljico pa so jim vsako jesen odpeljali gospodje lastniki. Med vojno pa so doživeli še mnogo drugega gorja: mnoge hiše in gospodarska poslopja so bile požgane in porušene.
  Po osvoboditvi so bivši viničarji postali sami lastniki vinogradov. Toda odločili so se, da te svoje vinograde združijo v vinogradniški delovni zadrugi. Tako se je povezalo in združilo 134 bivših viničarskih družin. Zadrugo so imeli, toda zadruga je bila njihova in je bila odvisna od njihovega dela in gospodarstva. Njihove hiše in poslopja pa se s tem niso same popravile. Treba je bilo krepko
poprijeti, da si najprej popravijo najnujnejše stvari
   Marljivi zadružniki niso čakali na pomoč, temveč so delali, kolikor so zmogli sami in z lastnimi sredstvi. Seveda pomoči niso dklanjali, niso pa se zanašali le na njo. Tako so obnovili mnogo svojih hišic, zgradili pa so tudi precej novih. Doslej so zgradili 12 novih stanovanjskih hiš in 23 gospodarskih poslopij. Zraven tega pa so še opravili na mnogih drugih hišah večja ali manjša popravila. Dogradili so tudi veliko poslopje za Dom igre in dela, niso pa ga še znotraj uredili. VDZ »Kerenčič« je v letih svojega obstoja porabila za gradnje ter obnovo hiš in gospodarskih poslopij nad pet in pol milijonov dinarjev.
   Sedaj pa najbolj pridno delajo pri napeljavi elektrike in se že veselijo, da bo v bližnji bodočnosti tudi pri njih zasvetila električna luč. To so lepi uspehi marljivih zadružnikov. Poleg tega pa imajo že nove načrte, katere bodo prav tako uresničili kot so dosedanje. V bližnji prihodnosti si bodo zgradili novo skladišče, konjski hlev in poslovne prostore.        M. I.
Francija spet brez vlade
   Potem, ko je francoska vlada na čelu s Plevenom dobila v ponedeljek nezaupnico parlamenta zaradi nekaterih točk predloženega proračuna, je celoten vladni kabinet podal ostavko. Predsednik republike V. Auriol je že pričel z razgovori o sestavi nove vlade. Vladne krize v Franciji, ki se vrste kar naprej, so postale že Kar resna zadeva Francije, ker je nestabilna vlada velika ovira za ureditev francoskega gospodarskega in političnega življenja.
                                                                                      Vroče razprave glede skupne varnosti Združenih narodov
   Pri Organizaciji združenih narodov v Parizu so že nekaj dni zelo razburljive debate glede sistema skupne varnosti preko OZN. Razprava ta je pričela na osnovi resolucije, ki jo je predložilo 11 delegacij, med drugimi tudi Jugoslovanska, in v kateri je rečeno, naj bi Generalna skupščina sprejela vodilna načela, ki jih je izdelal odbor za kolektivne ukrepe. Ta načela naštevajo vrsto politično-diplomatskih, vojaških in gospodarsko-finančnih ukrepov, ki jih lahko Združeni narodi uporabijo zoper napadalca. Tak odbor pri ZN že obstoja in je tudi Jugoslavija eden izmed članov odbora.
   Iz razprave je razvidno, da se delegacija sovjetskega bloka ostro borijo proti sprejetju predlogov za utrditev kolektivne varnosti, nasprotno pa se je večina delegacij te izrekla za resolucijo z večjimi in manjšimi opombami. Glasovanja še ni bilo.
                                                                                      Sporazum med ZDA in Perzijo
   V Teheranu je prišlo do sporazuma med ameriškim veleposlanikom in predstavnikom perzijske vlade Mosadikom glede gospodarske pomoči ZDA Perziji. Istočasno je bilo objavljeno, da so v Teheranu, glavnem mestu Perzije, tudi pogajanja o medsebojnem vojaškem sporazumu med ZDA in Perzijo.
                                                                                      Ob Sueškem prekopu vedno več neredov
   Medtem ko so egiptovske skupine v zadnjem tednu nekajkrat napadle britanska vojaška vozila, so britanske Čete zaradi naprav za čiščenje vode popolnoma razrušile vas Kafr Abdu, prebivalce pa izselile. Istočasno je v Port Saldu pričelo stavkati več sto delavcev, zaradi česar je bil za nekaj časa prekinjen promet po prekopu. Britanske čete nadzirajo tudi vse dohode v mesto Suez in dovolijo v mesto le osebam, ki potujejo službeno oziroma so potrebne za varnost v mestu. Smrtne žrtve so še vedno na dnevnem redu. Sedaj se Je ponudil za posredovalca v sporu med Vel. Britanijo in Egiptom kralj Saudske Arabije Ibn Saud.
                                                                                                 o
   Peking. Kitajski radio Je sporočil, da je bil v pokrajini Ličijan na Kitajskem velik potres, ki je prizadel več sto tisoč ljudi. Pri potresu je izgubilo življenje 300 oseb, okrog 15.00 je ranjenih, okrog 120.000 pa je ostalo brez strehe.
   Pariz. Poveljnik vojske Atlantskega pakta general Eisenhower je v Parizu izjavil, da se ne bo odtegoval s sedanjega službenega položaja, da pa ne bo odklonil kandidature za predsednika ZDA, Če mu bo ponujena. Ameriški listi se zavzemajo za kandidaturo Eisenhowerja, tako da bo le-ta postal resen konkurent Trumanu. Elsenhower ne pripada nobeni stranki.
Dedek Mraz
   Že ves teden pred Novim letom je bil v naši hiši glavni predmet razgovora dedek Mraz, ki bo obiskal Otroški vrtec. »Mamica, ali pride dedek Mraz peš ali z avtomobilom?« — »Mamica, kje pa dobi dedek Mraz toliko denarja, da kupi vsem otrokom darila?« — »Mamica, ali dedek Mraz pozna vsakega otroka?« Neprestanih vprašanj kar ni hotelo biti konca. Poleg tega sem se še vedno morala z njim »učiti« pesmico: »Oh, kako si dober, dedek Mraz, za nas,« tako da ne vem, kdo si je že bolj želel prihoda dedka Mraza, sinek ali jaz. No, verjetno se je tiste dni godilo vsem mamicam enako!
   In končno Je vendar prišel sinek domov z veliko novico: »Mamica, jutri pride v vrtec dedek Mraz!«
   Drugo jutro sem mu morala obleči belo srajco. Ne vem, ali je kdaj katera od tovarišic v vrtcu omenila otrokom, naj počakajo dedka Mraza v lepih srajcah, ali pa se je ta misel porodila le v glavi otroka, ki je želel prihod dedka Mraza Čim
bolj počastiti. Ustregla sem njegovi muhi in ob devetih se je v vrtcu pridružil ostalim nestrpnežem.
   Ker mi je tovarišica Dragica »zaupala«, da pride dedek Mraz šele okrog enajstih, sem sinu naročila, naj si vse lepo zapomni, da mi bo pozneje znal pripovedovati in sem tako prvič svoje »novinarsko delo« preložila na mlajša ramena... In nisem narobe naredila. Otrok je prinesel domov toliko vtisov, da bi rabila ves časopis, če bi jih hotela popisati.
   »Mamica, najprej smo dobili fino, fino južino! Žemljico in klobase. Ne vel, kako je bila dobra te (Mojemu sinu sta namreč žemlja in klobasa največji dobroti, ki si ju more zaželeti!) — »Potem smo odšli v prvo nadstropje in se razdelili v skupine. Eni so poslušali v sobici, kjer je bilo polno pravih živali, pravljice. Vel, tisto o vrani in lisici, ki ji je vzela sir in prava vrana je bila na zidu, pod njo pa prava Utica.« »Živa?«, sem ga vprašala. »Oh, mamica, kako le moreš tako spraševati Seveda ne živa. Mrtva je bila, toda
stala in gledala nas je prav tako, kot bi bila živa. Veš, v drugi sobi pa nam je nek tovariš pripovedoval o Življenju partizanov. In v tretji sobici nas je tovarišica vpraševala uganke. Ima hrbet — ni telo, ima liste — ni drevo, ugani mamica, kaj je to?« »Pa ti veš, sinek?« — »Seveda vem, mamica, to je knjiga! »No, in v kateri sobici je tebi najbolj ugajalo?« — »Tam, kjer je tovarišica Pepca pripovedovala pravljice.« Saj tako sem sl tudi mislila. Tovarišica Pepca je namreč sinova »velika ljubezen«. Nobenih bonbonov in čokolade ne bo doma pojedel, da bi malo ne prihranil za tovarišico Pepco. Samo zadnjič se mu je nekoč zamerila, ko je bonbon, ki ji ga je on poklonil, dala Dragičini Miški...«
   »No, in potem je prišel dedek Mraz? «
   »Ne še, mamica. Najprej smo še gledali lutke. Tinčka, ki je domov pripeljal psa Pikca, pa ga njegova stara mama ni marala Ko pa je Pikec pregnal Cinco-Marinco, ki je hotela krasti, pa ga je stara mama rada obdržala v hiši..
   »In kaj je bilo z dedkom Mrazom?«
  »Ta pa je prišel nazadnje. Mene, Dragico, Metko, Andreja in še nekatere so oblekli v palčke, da smo dedeku Mrazu pomagali pripeljati darila.«
  »Na Čem ste jih pa pripeljali?«
  »Na sankah vendar, saj veš, da dedek Mraz pride s sankami. Dedek Mraz pa je bil star in imel je dolgo belo brado. Prav tako, kot sem imel jaz, ko sem bil palček. Z dedkom Mrazom smo prilil v sobo, tam pa nas Je čakala že velika jelka in svečke so gorele na njej. Dedek Mraz nam je nekaj pripovedoval, potem pa smo morali palčki deliti darila. Poglej, kakšno lepo košarico sem dobit in polno čokolade in keksov je bilo v njej. Pa še nekaj smo dobili: Polno košaro igrač! Velik boben, avtomobile, telefon, kocke in ne vem kaj še vse. To pa so za nas poslali neki otroci iz Amerike in mi jim bomo tudi pisali...«
  In zopet sta bila dva dneva polna razgovorov samo o dedku Mrazu. »Mamica, ali bo kmalu zopet prišel? Mamica, ali ml bo zopet kaj prinesel? Mamica, še to mi povej...«
                                                                                                                                                                                                                   Danica Hiršl
                                                   Soboški dijaki so lepo in dostojno proslavili Novoletno jelko
   V    soboto 29. 12. so dijaki iz vseh domov v Murski Soboti proslavili skupno novoletno jelko. Vsak dom je prispeval v kulturnemu sporedu, ki je bil precej pester in zabaven. Naštudirali so celo dve enodejanki Na svojo proslavo so povabili tudi svoje profesorje in člane Sveta za kulturo. Po programu je bila majhna zakuska, potem se je razvil ples. Prisrčnost, ki je vladala med dijaki iz raznih domov in zavodov ter med dijaki in profesorji, je bila na višku, toda nikjer ni bila prekoračena meja dostojnosti.
   Pred polnočjo Je upravitelj Dijaških domov pozdravil vse navzoče in razdelil darila socialno šibkejšim in pridnim dijakom. Nihče ni razdelitvi ugovarjal, kar je pomenilo, da je vodstvo skupno z dijaki pravilno obdarilo dijake. Profesorji in profesorice so prosili svoje dijake za ples in obratno. Ugodnemu vzdušju je naredil konec upravnik doma. tov. Vodušek, ko je vse poslal na spanje.
   V    nedeljo 30. 12. so priredili dijaki gimnazije svoj večer. V
goste so povabili dijake Srednje ekonomske šole, da se jim oddolžijo za lanskoletno povabilo. Povabili so tudi tretji letnik učiteljišča in profesorje obeh vodov. Okusno urejena dvorana z novoletno jelko in bogato obloženimi mizami, za kar so poskrbeli dijaki s pomočjo svojih staršev, je postala takoj živahna, ko so dijaki začeli s svojim programom. Bilo je obilo smeha, nekaj zelo dobrih dovtipov na račun dijakov in profesorjev, peli so, nastopali so recitatorji, instrumentalisti in končno se je začel ples, ki ga je moral odpreti na prošnjo dijakov prof. Močan. Ob ugodni zabavi, plesu in smehu, so dijaki zaželeli vsem profesorjem in navzočim večno Novo leto in se razšli.
   Obe prireditvi sta bili zelo dostojni, obe sta imeli bogat in pester program, obe prireditvi sta dokazali, da so dijaki tesno povezani s svojim vzgojiteljskim kadrom, kar je pogoj za napredek na vseh zavodih Sobote. Želeti je, da bi dijaki v Soboti očuvati spomin na to po prireditev in nje slede odnose ohranili 
Murska Sobota, 10.  januarja 1952
»LJUDSKI GLAS«
Sran 3
VESTI IZ OBMURSK IH KRAJEV
                                           Uspešno delo protiletalske zaščite v radgonskem okraju
   Organizacija protiletalske zaščite v radgonskem okraju je v preteklem letu dosegla lepe uspehe, ker so nekateri člani Izvršnega odbora PLZ bili zelo delavni Uspehi bi bili lahko še večji, če bi ostale množične organizacije, kot je gasilska zveza in RK, nudile več pomoči. Član Okrajnega odbora Gasilske zveze tov. Arnuš, ki je tudi član Okrajnega izvršnega odbora PLZ, kaže le malo zanimanja za koordinacijo dela med gasilsko in protiletalsko zaščitno organizacijo. To ima prečesto za posledico nedelavnost krajevnih aktivov PLZ, kot so to primeri v Zg. Ščavnici, Negovi, Radencih, Benediktu, Lumanoših in Lutvercih, čeprav imajo v vasi močno gasilsko organizacijo.
   Že v začetku leta sta bila uspešno izvedena dva sanitetna tečaja prve pomoči v Gor. Radgoni, druga dva pa sta bila končana pred kratkim. Na teh tečajih je bilo usposobljenih okrog 80 ljudi. Na zadnjem tečaju hišne zaščite, ki ga je posečalo 27 ljudi, je položilo izpite 20 tečajnikov. Drugi sanitetni tečaj prve pomoči pa ni dovoljno uspel. Del krivde za to leži na osebju Doma onemoglih v Gor. Radgoni, ki bi se moralo tega tečaja udeleževati. Slabo zanimanje za protiletalsko zaščito je s tem pokazala tudi uprava doma.
   V kratkem bosta nova dva tečaja hišne zaščite za III. in IV. teren. Za usposobitev organov LM so bili nedavno v Gor. Radgoni trije dvodnevni tečaji, ki so zelo dobro uspeli.
   Od 40 obstoječih odborov PLZ v okraju je najdelavnejši odbor na Tratah ter zlasti v Apačah, kjer imajo organizirane vse potrebne enote: tehnično, sanitetno, veterinarsko, kemično in ga-
silsko. Dobro deluje tudi skupina PLZ v ustanovi Narodne banke. Malo zanimanja za protiletalsko službo pa kaže odbor PLZ na OLO Radgona ter v Domu onemoglih v Gor. Radgoni
   Okrajni izvršni odbor PLZ ima redne seje in pomaga krajevnim odborom. Pri delu so najbolj požrtvovalni:       Nežka
Oman, Zvonko Klemenčič, Franc Beltran, Martin Simončič, Stanko Bele in Alojz Markon. Dosedanje delo PLZ v radgonskem okraju bo treba izboljšati tudi v krajih, kjer ta organizacija obstoja le po imenu ali pa slabo dela. K tem nalogam bodo mogli resno pristopiti bodoči občinski ljudski odbori, -jh.
                                                                                      Proslave Novoletne jelke v radgonskem okraju so dobro uspele
   Na vseh štirinajstih šolskih centrih so po skrbnih pripravah, ki jih je podprl Svet za ljudsko prosveto pri OLO Radgona, uspešno izvedli proslave novoletne jelke, ki se je je udeležila skoraj vsa šolska mladina in mladina nižjih in višjih gimnazij. Mnogo, zlasti socialno ogroženih otrok je bilo obdarovanih. Po vseh centrih so bile kulturne prireditve. Posebno uspešno so organizirali proslave na osnovnih šolah v Lokavcu in Apačah, na državni gimnaziji v Radgoni itd. Uspele proslave so imeli tudi otroški vrtci Janžev vrh, Radenci, Apače in v Radgoni ter v domovih onemoglih v Radgoni in na Tratah. -jh.
Doslej 22 predavani
  Kuzma. V izobraževalnem tečaju v Kuzmi je bilo doslej 22 predavanj. Teme predavanj so bile različne. Imeli smo predavanja o živinoreji, sadjarstvu, čebelarstvu, o uporabi gnoja, o finančnem poslovanju, posetili so nas tudi pravni in finančni strokovnjaki ter tako z raznimi predavanji izpopolnjevali našo izobrazbo. Povprečen obisk je 36 obiskovalcev. Najboljši obisk je bil 69 ljudi. Nerodno pa je, da včasih predavatelji iz M. Sobote prihajajo prepozno.
  V izobraževalno-umetniškem društvu se je močno razvila šahovska sekcija. Na Dan republike smo imeli šahovski dvoboj s člani IZUD iz Gornje Lendave. Dosegli smo neodločen rezultat, kar je vsekakor uspeh naše mlade sekcije, Decembra smo imeli dva dvoboja s člani KNOJ. Prvega smo izgubili s 6:3, a drugi se je končal neodločeno 5,5: 6,5.
  Žal, da zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi ne morejo raz-
viti svoje delo ostale sekcije društva.
   Domanjševci. V našem izobraževalnem tečaju je predaval tov. Janko Horvat, sodnik Okrajnega sodišča, o dediščinah, oporokah, prestopkih in še nekaterih vprašanjih, ki so nas zelo zanimala. Predavanje je obiskalo 59 ljudi, ki so zadovoljni odšli domov in zaprosili, da bi jih še obiskali predavatelji Ljudske univerze.
   Bakovci. Predavanja Ljudske univerze, ki ga je pri nas imel dr. Grom, predsednik Okrajnega sodišča, se je udeležilo 50 ljudi Ob tej priliki so ugotovili, da Je škoda za nas, da se niso predavanja začela že poprej. Ljudje si želijo Še takih predavanj. Želeli bi, da nas obišče sodnik tov. Janko Horvat, zato prosimo Okrajni odbor Ljudske univerze, da bi ga naslednji teden poslal v našo vas.
   Kuštanovci, Novoletna jelka je pri nas postala Že domači praznik. Tudi letos so naše žene pripravile lepa darila za otroke. Vse so same zbrale in priredile otrokom razno pecivo, ki so ga odnesle v šolo v Križevce in v Moščance kjer, so ga razdelile otrokom.
   Želijo pa si še kuharski tečaj! Strokovne voditeljice za ta tečaj že imajo, toda za enkrat ni prostorov. Verjamemo, da bodo tako delavne žene rešile tudi to nalogo in bo v vasi kmalu začel tudi kuharski tečaj.
Ljutomer jim je pomagal
   Letošnjo novoletno jelko je pionirski svet s sodelovanjem učiteljstva ter množičnih organizacij pri Tomažu dobro pripravil. Uspeh pa so povečali prispevki v denarju in blagu, kar so jim poslali iz Ljutomera. Starši se namreč premalo zmenijo za take prireditve, zato tudi nabiralna akcija ni bila dovolj uspešna. Prispevali so le okrog 3000 din, okrog 10 kg moke, nekaj jajc in masti, medtem ko jim je Okrajni magazin Ljutomer prispeval 20.000 din, Mlekopromet tudi 20.000 din, Okrajni komite 4850 din, Svet za prosveto 5000 din in domača krajevna podjetja 20.000 din. Dejstva govore dovolj jasno.
   Prireditev je bila v prosvetnem domu, kjer so odrasli skupno s pionirji uprizorili igrico »Pod novoletno jelko«. V dvorani se je trlo otrok in odraslih. Po igri je dedek Mraz obdaroval predšolsko deco z žemljami, keksi in bonboni. Šolarji pa so dobili svoja darilca zbrani v svojih razredih, nakar jih je razveseljevala harmonika. Starejši pionirji so še dolgo rajali, mlajši pa so se hitro porazgubili.
   Pokrovitelji, ki so prisostvovali so odnesli najlepše vtise. Spoznali so razmere pri Tomažu in soglasno izjavili, da bodo za prihodnjo novoletno jelko prispevali veliko več.        M-s.
 Novo ustanovljeno Trgov. podjetje s tekstilom in galanterijo,
,,MODAʻʻ
Maribor, Gosposka ulica 20, s svojimi poslovalnicami:
          Gosposka ulica 20 Gosposka ulica 23 Veleblagovnica,
            Jurčičeva ulica 4 Partizanska cesta 25 Dvoršakova ulica 14 Zrkovska cesta 73 Ptujska cesta 33
obvešča dobavitelje in kupce, da je pričelo z rednim poslovanjem.
V svojih poslovalnicah nudi odjemalcem bogato izbiro raznovrstnega
                blaga po konkurenčnih cenah.             TRGOVSKO PODJETJE
„MODAʻʻ
                                                                  MARIBOR
Kvartanje in pijančevanje ga je spravilo v zapor
   Pred dnevi je bila na Okrajnem ljudskem sodišču v Ljutomeru sodna razprava proti obtožencu Jožetu Antolinu iz Grab št. 3, ki se je moral zagovarjati zaradi samovoljne prisvojitve ljudskega denarja.
   Antolin je kot voljeni odbornik in tajnik Krajevnega ljudskega odbora Ključarevci pri Ljutomeru opravljal tudi finančne posle. Tako je v času od februarja do avgusta 1951. leta pobral od davkoplačevalcev 78.264 din davka, prejem denarja potrdil v njihovih davčnih knjižicah, vendar je vsoto »pozabil« poslati pristojnim finančnim organom. Pred sodnim senatom se je zagovarjal, da je denar poslal v banko, čekovna odrezka pa izgubil. Ker je bilo ljudskim sodnikom znano, Sr
                                                                                            Upajo, da bo novi odbor delavnejši
   Izobraževalnoumetniško društvo pri Tomažu je imelo letni občni zbor. Namesto starega, spečega odbora so si izvolili novega z novimimi ljudmi, ki so obljubili, da se bodo resno lotili dela. V odboru so zastopane vse množične organizacije in gasilci s posameznimi člani. Pozabili pa so na člane gasilske čete Koračice, katera je v prejšnjih letih bila delavna na kulturnoprosvetnem polju. Za režiserja 80 si izvolili starega in daleč okrog poznanega igralca in režiserja Jožefa Kranjca iz Hranjigovec. Sklenili so, da bodo čim več igrali in sicer kvalitetne igre. Ljudstvo pa si želi, da bi jih skoraj videlo na odru.
                                                                                                                                                                                                                     I.O.
                                                                                                 Nov gasilski dom v Savcih
   Prostovoljno gasilsko društvo v Savcih je lansko leto komaj začelo pripravljati material za gradnjo novega gasilskega doma. S pomočjo množičnih organizacij ter vsega prebivalstva, ki je prispevalo skupno nad 15.000 delovnih ur, so dom zdradili v enem letu. Pa ne zato, ker bi bil dom majhen, nasprotno, med največjimi je v okraju. Predzadnji dan lanskega leta pa so ga svečano odprli in so ga gasilci prevzeli v uporabo. Gasilsko društvo v Savcih pa je 
tudi drugače delavno. I. O.
da finančni organi niso prejeli čekovnih nakazil za omenjeno vsoto denarja, so zavrnili zagovor obtoženca kot poizkus, da bi prikril svoje dejanje. Pohlepnost obtoženca po denarju dokazuje tudi vsota 24.083 din, ki so mu jo plačali davkoplačevalci in jo je zapravil pri pijančevanju, kvartanju in igranju biljarda. Pristojne priče so izpovedale, da je neugotovljenega dne v križevski gostilni igral biljard s Husarjem in samo v eni igri izgubil 3000 din. Na račun so prišli tudi njegovi poznanci; njim je plačeval vino, sorodnikom pa često kupil večje količine govejega mesa. Ko so ga vprašali, odkod njemu denar, jih je potolažil, češ da ne vedo za skrivnosti njegove službe. Antolin je med drugim pozabil plačati s sodno odločbo določeno preživnino za svojega nezakonskega otroka, malomarno je opravljal tajniške posle in zagrešil več manjših prestopkov zoper uradno dolžnost.
  Ljudsko sodišče ga je po dokazanem postopku obsodilo na 3 leta strogega zapora in plačilo s poneverbo odtujene vsote 102.347 din poverjeništvu za finance pri OLO v Ljutomeru. Obsojeni se je proti odmeri kazni pritožil na višjo sodno oblast.
     Prekmurski fantje pri vojakih želijo
vsem prekmurskim ljudem mnogo sreče in uspehov v 1952. letu; predvsem pa želijo vsem fantom in dekletom.
  Fantje na odsluženju vojaškega roka v Sarajevu, v. p. 8788: Josip Erniša in Milan Fararin, Tešanovci; Ernest Omar, Rankovci; Franc Kolmanko, Skakovci; Josip Kornhauer, Topolovci; Josip Gonboc, Cankova; Ernest Horvat, Domajinci; Anton Gonboc, Krašče; Ludvik Hari, V. Selo; Ludvik Jošar, Križevci; Elemer Vereš, Ber-kovci; Bela Marič, Bodonci; Jože Maučec, Gančani; Stanislav Ribaš, Tišina; Ludvik Podlesek, Šalamenci; Janez Mikolič, Motvarjevci in Josip Benko, Tešanovci. — v. p. 5973: Štefan Novak, Moščanci.
  Iz Visokega, v. p. 5925: Koloman Lanšček, Berkovci. Iz Tuzle, v. p. 1991-45: Štefan Lovenjak, Poznanovci.
Besede naših bralcev
                                                                                              Kje so bili ostali?
   Na Silvestrovo je imelo Avto-moto društvo Murska Sobota svoj letni občni zbor. V društvenih prostorih se je zbralo skromno število članov, onih stalnih aktivnih članov društva, ki so v preteklih letih največ prispevali k njegovemu razvoju in dosegli lepe uspeha Ta skromna udeležba pa ni opravičljiva, saj po poročilih ima društvo nad 500 članov. Občni zbor je ugotavljal, da je delo v prejšnjem letu bilo uspešno, saj so načrt v nekaterih točkah visoko presegli. Posebno uspešna je bila avtošola, ki je vzgajala nove kadre.
   Slabost pa je predvsem v tem, da ima društvo, poleg velikega števila članov, premalo aktivnih članov, ki pa vsega dela ne zmorejo. Kljub temu, da društvo finančno ni samostojno, so pobrali le manjši del članarine. Na občni zbor pa ni prišel niti en član nadzornega odbora, da bi poročal o delu odbora in predlagal razrešnico upravnemu odboru.
   V   novi upravni odbor so si izvolili mnogo novih članov. Njihova naloga bo nadaljevati začeto delo in izpolniti obveznosti, ki jih je sprejel občni zbor društva. Upamo, da se bo s lem krog aktivnih članov, močno povečal in da uspehi ne bodo izostali.
                                                                                            Pojasnilo potrošnikom električnega toka
   Obrat DES Gornja Radgona, kakor tudi drugi obrati, opravljajo vzdrževalna dela na glavnem daljnovodu 35.000 V, ki vodi od Maribora, Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Radgone do Murske Sobote. Ta vzdrževalna dela se morajo opravljati po navodilih pogonske in dispečerske službe iz gospodarskih razlogov izključno ob nedeljah, ko ne obratujejo industrijska podjetja. Nikakor niso ta dela manj važna popravila, temveč so to nujna in neobhodno potrebna popravila. Ta dela pa se ne morejo opravljati pod tokom. V splošne dobavne pogoje pa spada tudi dopustnost odklopitve zaradi opravljanja vzdrževalnih del. Iz tega sledi, da obrat DES G. Radgona ne postopa neodgovorno in samolastno.
                                                                                            Pojasnilo k: Neopravičen zaslužek
   K članku pod gornjim naslovom v 50. štev. dajemo sledeče pojasnilo:
   Na proslavi ob priliki partizanskega marša na Kapelo Je sodelovalo 12 godbenikov in to 18 ur. Tako Je nastal račun 6000 din in Okrajni odbor ZB se pri SKUD ni pritožil zaradi previsokega računa. V nadaljnjem SKUD poroča, naj nikogar ne moti ta račun, ker bo denar koristno uporabljen. Godba na pihala pa je vsa leta po osvoboditvi sodelovala pri proslavah državnih praznikov brez zaslužka, tov. Irgolič pa je vložil v svoje delo neprecenljiv trud, za kar zasluži priznanje. O registraciji in obdavčenju godbe pa se bodo še pomenili
                                                                                                  Poslednjič:
                                                                                         Delavne članice in nedelavna predsednica
  V    nedeljo 23. 12. 1951 so na pobudo žen partijk sklicali sestanek Zveze žena v G. Lendavi, 
da bi se pomenili o odgovoru predsednice, ki je bil objavljen na zahtevo Juhnove v 50. štev. lista.
                                                                                                                                                                                   Predsednica ni prišla na sestanek in je v opravičilo navedla neresnične izgovore, ker je vedela, da ji bodo članice njene trditve, kot odkritosrčne žene,
kar sama trdi, z dokazi izpodbile. Navzočih šest žena s sekretarko na čelu so na sestanku prebrale njen odgovor in se pomenile o posameznih trditvah. Ker pa predsednica ni bila navzoča, da bi ji odkritosrčno povedale, so napisale. Obenem pa hočejo z resnico seznaniti tudi javnost.
   Predsednica Juhnova trdi, da Je za požrtvovalno delo bila nagrajena in pohvaljena. Res, toda napravila ni nič več kot ostale, le da je o svojem delu povedala na pristojnem mestu, kar ostale, skromnejše, niso. Trdi, da me nismo nič naredile. Vprašale bi jo, kdo hodi na izobraževalni tečaj, pevske vaje, k šahu, kdo je hodil na sestanke na teren, kdo aktivno sodeluje pri volitvah, kdo nastopa pri odrskih prireditvah, pripravlja proslave, program za novoletno jelko, dela v knjižnici, mlečni kuhinji, kuha za vrtec, pregleduje krompirišča itd. Izgovarjala se je tudi na prosti čas, ki ga me baje imamo. Najbrž je pozabila, da so skoraj vse članice v službah. Tudi bolezni ji ne oporekamo, toda kadar so zabave in prireditve, je zdrava.
   Čut materinskega srca ji ne dopušča, da bi vnučka prepustila možu, sama pa šla na izobraževalni tečaj. Potem zelo malo zaupa možu, če mu otroka ne upa prepustiti za uro ali dve. Kam ga pa da takrat, ko gredo vsi na veselico?
   Članice so enoglasno zanikale, da bi ona rekla, naj vzorce za lutke dajo tistim, ki si jih same ne znajo izrezati, temveč je dejala, da ona nima časa in četrt metra blaga stane 300 din.
   Zato naj si položi roko na srce in prizna, da ni bila sposobna prepričati niti svoje hčerke, mlade matere, da bi prihajala na naše sestanke, kaj šele, da bi pomagala pri kakem delu. Namesto, da bi se trudila z nami organizacijo okrepiti, jo z neresničnimi stvarmi le razbija. Članice ZŽ G. Lendava.
Dobra Fronta in gasilsko društvo
    Kdo ne ve za Kamenščak, ki se razteza od Ljutomera proti zahodu celih devet kilometrov, skoraj do Tomaža. Kljub temu se zelo malo sliši o njem, čeprav se mnogi vaščani pridno udeležujejo javnega življenja, O delu nam govore poročila na občnem zboru OF, ki je bil pred kratkim v delavnici invalidskega podjetja. Udeležba članov je bila zadovoljiva. Na zboru pa so kritizirali nedelavne člane, katerih pa ni mnogo. — Član Okrajnega izvršnega odbora OF tov. Franjo Štebih Je
na zboru dal priznanje organizaciji za njeno delo, kar je omenil v svojem govoru. Člani so se dobro odrezali tudi pri volitvah novega odbora ter sl izvolili najboljše, frontovce. 
   Na pobudo frontne organizacije so leta 1949 ustanovili na Kamenščaku gasilsko četo v sklopu Radomerskega gasilskega društva. Četa se je 16. dec. 1951 osamosvojila in je imela ustanovno skupščino gasilskega društva. Po poročilih poveljnika čete je mlada gasilska četa častno izpolnjevala svoje naloge. Skupno šteje 45 članov. Med člani je največ mladincev in mladink. Četa se je udeležila sektorskih vaj in je dosegla drugo mesto med četami, ki nimajo potrebnega gasil, orodja, člani so se udeležili tudi številnih proslav in gasilskih prireditev. Tudi v tekmovanju v čast desetletnice JA so imeli precej uspehov.
   Najbolj pereče vprašanje novega društva so društveni prostori in pomanjkanje potrebnega gasilskega orodja. jb.
                                                                                           Obračun dela v lanskem letu
   Odmera dohodnine je pokazala precejšnjo razgibanost volivcev v vsem radgonskem okraju. Nedavno so bili zbori volivcev v vseh 40 krajevnih ljudskih odborih radgonskega okraja, na katerih so poleg splošnih gospodarskih problemov obravnavali tudi plačevanje davkov in dokončno odmero za l. 1951. Tam, kjer so davčne komisije delale pravilno, ni bilo večjih napak in dohodnina je bila sorazmerno pravično odmerjena po gospodarski zmogljivosti.
   Zelo demokratičen način pri odmeri dohodnine so uporabili v Benediktu, kjer so v davčne komisije pritegnili 25 kmetov iz vseh velikostnih skupin. Tako so dohodek posameznih gospodarstev temeljito pretresali in obremenitve realno postavljali. Sodelovanje kmetov pa Je bilo pomanjkljivo po mnogih KLO kot n. pr. v Policah, Zg. Ščavnici, Žicah itd. Razlika v letošnji davčni osnovi je v pretežni meri zaradi znižanja cen vinskemu pridelku, kar je lansko leto vplivalo na višjo davčno osnovo vinogradnikov. Na splošno se pri odmeri davčne osnove odraža novi finančni sistem in ukinitev obveznih prodaj. -jh.
                                                                                          Zares množičen množični sestanek
   Bil je pri Tomažu, zbralo pa se je nad 200 ljudi, kar je vsekakor lepo število. Poverjenik za finance OLO Ljutomer tov. Fekonja je uvodoma razložil politično situacijo v svetu in pri nas. Nadalje je omenil, da le ob koncu leta treba narediti obračun dela in gospodarjenja. Zato mora vsak kmetovalec izpolniti tudi svoje dolžnosti do države, to je plačati davek za lansko leto.
   Ko so prebrali višino odmere davka za posamezne kmetovalce, je nastala živahna diskusija. Nekaterim se je odmera zdela previsoka. Ko pa je poverjenik še pojasnil, kako se je odmera davka izračunavala, da bi bila pravilna, so se ljudje dokaj pomirili. Tudi davek že pridno plačujejo na KLO.                I. O.
                                                                                      Kmetijska nadaljevalna šola pri Tomažu
  Že mesec dni se zbira tomaževska mladina trikrat tedensko v Šolskih prostorih, kjer si obnavlja pozabljeno snov in si pridobiva novo znanje. Kazen domačih strokovnjakov in učiteljev bodo na Ljudski univerzi, ki bo vsakih 14 dni enkrat, predavali tudi strokovnjaki iz Ljutomera.
  Na prvem predavanju Je dr. Bezjak predaval o prvi pomoči pri ranah in krvavitvah. Le škoda, da se ni zbralo več ljudi, saj bi predavanje koristilo gotovo slehernemu človeku.
  Bolje je razumela pomen te šole mladina. Vpisalo se jih je okrog 40. Dekleta imajo dopoldne kuharski tečaj, po kosilu pa se pridružijo fantom, si delijo glave z deljenjem decimalnih. števil, z računanjem z mnogoimenskimi števili, z rabo velike začetnice in z vsem ostalim znanjem, ki jim ga nudijo predavatelji. Kljub zanimanju pa se je Število mladine nekoliko zmanjšalo. Nekateri so se zbali blatnih cest in temnih večerov. Škoda! Le s trudom in vztrajnostjo se pridobiva znanje.
                       M-š.
                                                                                          Ljudska tehnika na podeželju
  Na svojem letnem občnem zboru je Avto-moto društvo Tomaž v svoj letni načrt za prihodnje leto vneslo kot najvažnejšo točko nalogo izučiti in usposobiti v avtomehaniki in šoferski spretnosti najmanj 20 svojih članov. Mladina kaže mnogo zanimanja za ljudsko tehniko, zato se množično vključuje v društvo. 
                                                                                               Če so otroci brez nadzorstva
  Zakonca Friderik in Ivana Vrbnjak iz Zg. Ivajncev sta 26. decembra 1951 zvečer odšla na veselico in doma pustila tri otroke v starosti od Štirih mesecev do štiril let brez vsakega nadzorstva. Ko sta se po šestih urah vrnila sta v strahu ugotovila, da se je štirimesečna hčerka Jelka zadušila. Po izvedeni komisijski preiskavi je bilo zdravniško ugotovljeno, da se je dojenček obrnil z ustmi na blazino in se pri tem zadušil. Brezbrižni starši, ki so pustili otroka brez nadzorstva, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
                                                                                                                                                                                                           -jh.
                                                                                                    OBJAVA
  Mestni odbor ZB NOV v Murski Soboti uraduje vsak četrtek od 14. do 15. ure v pisarni Trg Zmage št. 5.
  Poziva vse člane, ki so se že vključili v organizacijo in one, ki se še niso prijavili pri MO ZB, da se zglase v pisarni MO ZB zaradi izpopolnitve kartotek.
  Vsi, ki so oddali prijave, niso pa prejeli knjižice in značke, naj jih dvignejo v navedeni pisarni.
Razveljavljam izgubljeno delavsko knjižico na ime Bagari Angela, Vidonci.
Prodam po ugodni ceni 3-letnega psička čistokrvne »dobermanske« pasme. Avgust Mavrič, Ljutomer, Stari trg 14.
Dober pisalni stroj kupim. Naslov v upravi lista.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 10. januarja 1952
ZA VSAKEGA NEKAJ
   Zadnji čas sem mnogo prepotoval po naših obmurskih vaseh, da se mi je nabralo cel kup stvari, ki bi vam jih imel povedati.
   Na Goričkem sem imel priliko prisostvovati mnogim delitvam blaga, ki ga pošiljajo ameriški evangeličanski verniki svojim bratom po veri. Toda če bi vedeli, kakšno »ljubezen«, ki ji mi pravimo sovraštvo, povzroča to blago med njihovimi brati, ga gotovo ne bi več pošiljali. Nekateri se seveda veselijo teh pošiljk, drugi pa tembolj jezijo nanje. Po sredi pa je ljubezen — česar nimam jaz, ne imej niti til Sicer pa, kolikor sem se lahko prepričal, se pri delitvah zelo malo držijo besed svetega pisma. Zato se upravičeno mnogi ljudje pod okni jezijo, ko sl odbor v hiši deli blago. Na tak primer sem naletel v Domanjševcih. Niti v Dolnjih Slavečih ni bilo bolje. Tako si odbori navadno razdelijo med seboj, ostali verniki pa, če se hočejo ravnati po besedah sv. pisma, lahko le rečejo: »Gospod, odmreti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
   V    Gornji Radgoni pa so se mi ljudje pritoževali, da imajo mnogo »komedij« s pekarno, oz. s pekarnami. Ker stara ne zadošča, so zgradili novo. Ta pa ne »odgovarja«. Gotovo pa je prav ta kriva slabi kvaliteti kruha in drugim pomanjkljivostim, ki se včasih zgode pekom. Vsekakor jim pa lahko služi v zagovor.
   V    Velki, v gostilni socialističnega zakupa sem se razveselil, da se bom lahko napil vina brez denarja, le za industrijske bone. Tembolj pa sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da en indostrijski bon vrednotijo le za en dinar. Primojdunaj, čeprav nisem slab matematik, nisem mogel ugotoviti, kdo bi pri taki kupčiji bil na škodi: jaz ali gostilničar. Ker pa se mi zdi, da so gostilničarji (oprostite, le nekateri) prebrisani ljudje, sem rajši plačal z denarjem. Pozneje sem ugotovil, da je vino na bone bilo štirikrat dražje. Sem pa ie prav zadeli
   V    Velki pa sem imel še posebno srečo. Le malo je manjkalo, pa me danes ne bi bilo več med živimi. Kdo pa je varen pred pijanim šoferjem, če ta gre na dirke? Ker sem se še pravočasno umaknil, je moja koža ostala cela, le avto se je razbil v gozdu pod pokopališčem. Le škoda, da se avto ni nad Šoferjem še bolj maščeval — pustil mu je namreč le male praske.
   Zadnjič pa sem si zaželel avta, da bi se lahko vozil na ob iske h kaki ljubici (oprostite, čeprav sem star!), kot dela tepe avto-sprehode šofer Mlekoprometa v Mariboru, ki tako večkrat zavije proti Velki.
   V    Mali Nedelji me je zaneslo na mladinski občni zbor. Neokrašeno sobo bi človek še spregledal, nisem pa mogel spregledati prerekanja, ki je nastalo zaradi cigaret. Ne vem, komu bi dal prav: tistim, ki so kadili, ali tisti, ki je trdila, da poštene ženske ne kadijo. Mislim pa, da lepo ni, če mladina izkorišča svoje sestanke za kajenje. Saj ne rečem za tiste, ki vedno kadijo in tega ne skrivajo doma pred starši. Ni pa lepo za one, ki bi morda mislili, da se na sestanku lahko kadi, ker starši ne vidijo. Da ne govorim tu o zdravju.
   Kdor mnogo ima, se mu še do-
da, kdor ima malo, pa se mu še tisto odvzame! Tako nekako piše baje v sv. pismu. Zato ni čudno, če se je po tem reku ravnal organist iz Tomaža Jožef Zemljič, ki je obenem tudi velik posestnik in je prevzel še mežnarske posle, katere je doslej opravljal 70-letni invalid Franc Marin. Tako je Franc Marin ostal brez te službe in bornega zaslužka. Žemljič pa si je pridobil še novo službo.
   V Lahoncih so mi z veseljem pripovedovali, da se pripravljajo na novoletno jelko. (To je bilo še v starem letu). Še preden pa sem odkresal iz vasi, so mi sporočili, da menda ne bo nič, ker je vaški odbor OF zavzel nasprotno stališče. O revčki — pionirčki, če imate takšen odbori Ko boste vi odrasli, bo gotovo drugače,
   Bodlslavcev se bom v bodoče izogibal. Ni varno hoditi tam okrog. Zvečer greš vesel na zabavo, čeprav je domača s šmarnico in neuglašenimi inštrumenti, ponoči pa te mrtvega neso domov. Tako se je zgodilo Francu Murkuviču iz Bodislavec Saj, če bi bil hud pretepač, človek ne bi žaloval za njim; prej bi rekel: »Hvala bogu, spet eden manj!« Ta pa ni mislil nič hudega, le miriti je hotel vročo kri in preprečiti pretep. Za nagrado pa je dobil vbodlaj z nožem. Človek se je rajši izogne: nagrade, vinotoča in šmarnice.
   Sedaj pa še nekaj lepših novic in sicer o naši mladini z Goričkega. Čeprav o tej malo slišimo, sem le iztaknil nekaj veselega, namreč, da ne spi tako kot polh ali drugi prezimovalci, ki se pozimi ne zmenijo za ves svet. Le čudno se mi zdi, da je tako skromna in dela najraje na »tihem«. Na odru v Večeslavcih sem jih pa le opazil, ko so se prikazali radovednemu občinstvu z igro »Volkodlaki«. Le tako pogumno naprej!
   In rogaševska mladina. Tudi ta je prav tako zagonetna. Nič ne izveš, dokler jih ne vidiš na odru. Ali pa jaz tako poredko zaidem v te kraje. Postavili so se z igro »Ženitev«. Morda ni bila prav izbrana? Ali se je le meni tako zdelo? Zato sodbo rajši prepustim domačinom in pa strokovnjakom, ki se razumejo na vsebino in kvaliteto. Vsekakor pa je ljudem treba nuditi dobrih iger.
   Toliko za danes, pa drugič več.
Kje kupite vozne karte?
   Na železniški postaji v Dokležovju! To je bil moj in že marsikoga sklep oni dan po Novem letu. Tu karte ne moreš kupiti, ker ni blagajne. Zato jo dobiš na vlaku in ni treba plačati kazni. Najvažnejše pa je, da si prej lahko ogledaš, kje je še kak sedež, da potem plačaš tako karto.
   S karto v žepu za II. razred sem tega dne v Soboti hitro poiskal odgovarjajoči vagon. Doživel pa sem neprijetno presenečenje. Vsi sedeži so bili že zasedeni. Tolažil sem se, da nisem edini, ki se stiska v hodniku. Kaj vse je padlo na račun takega izdajanja kart, ne bom napisal, pač pa sem si želel edino to. da mi s karto II. razreda ne bi bilo treba stati v hodniku III. razreda. Zato bom ob lakih dneh rajši pešačil v Dokležovje in tam vstopil, da ne bo zamere.
                                                                                             Zopet v prometu
  Pred kratkim me je pot zanesla v Markišavce. Bila je nedelja in v vasi so imeli »gostüvanje«. Gostovanje je bilo združeno s starimi navadami, zato je bilo še posebno lepo. Nevesta je zapuščala svojo rojstno vas, zato so domači fantje po starem običaju zahtevali, da jo svatje »odkupijo«. Ženinov starešina iz Noršinec se je pri tem po svoje izkazal. »Odkupnino« je plačal s 500-dinarskim bankovcem s sliko že pozabljenega Peterčka II., ki je tako prišel zopet do veljave.
                                                                                         Če namesto zelja kisajo vino...
  Ono jutro po Štefanovem sem srečal pred »Zvezdo« prijatelja Štefana. Držal se je kislo, da sem ga s strahom vprašal, kaj se mu je zgodilo. S težavo ml je povedal, da so ga na Štefanovo znanci povabili v kavarno Central Sklenili so, da bodo ob zvokih priznane soboške godbe in ob kozarcu dobrega vina proslavili Štefana. No, godbi ni bilo kaj očitati. Toda vino! »Res je, da smo že marsikaj sumljivega spili,« je nadaljeval; »toda če tokrat nismo pili skisanega vina, ki so ga verjetno po pomoti skisali namesto zelja, me pa naj v... vzame!« je zaklel in odtaval dalje.
                                                                                            Kino in gledališče obenem
  Kupila sva vstopnice za prvo mesto, kajti žena je zatrjevala, da je to najboljše. Bilo je na Novo leto pri drugi predstavi, zato je bilo vse zasedeno, še stali so nekateri. Komaj so luči ugasnile in se je na platnu začela odvijati »Ljubavna zgodba«, se je na naše presenečenje tudi za našimi hrbti začela predstava. Kazlika je bila le ta, da so bili ti zadnji dokaj glasnejši Nekateri so jih sicer skušali z nič kaj lepimi besedami prepričati, da naj končajo svojo »predstavo«, vendar brez uspeha. Končali so šele takrat, ko je bilo tudi na platnu zgodbe konec.
  Gotovo bi bilo dobro odkriti imena teh deklet iz Sobote, ki so priredile to predstavo, kajti brez dvoma je med njimi nekaj skritih talentov. Obiskovalci kino predstav pa imajo lepo možnost, da si ogledajo film in obenem prisostvujejo gledališki predstavi Zato ne bo treba znižati cene, kakor so to storili ljubljanski kinematografi.
  Glavobol in inventura
  Kar na lepem je ženo začela boleti glava. Pri hiši pa nobenega aspirina. Vem, kaj se pravi, če te pošteno boli glava, zato sem brez oklevanja odhitel v lekarno. Toda joj! Na vratih napis: »Zaradi inventure zaprto!« Že se nas je nekaj nabralo z raznimi listki pred oknom. Potrkam. Okno se odpre. »Prosim aspirin!« se oglasim. »Pridite jutri, danes je inventura!« sem dobil odgovor. Kaj sedaj?! V Soboti je samo ena lekarna In še ta ima inventuro. Na srečo me je srečal prijatelj, in mi dal nekaj aspirinov, ki jih je imel doma.
ŠPORT IN ŠAH
Sindikalne podružnice so tekmovale
   Okrajni svet sindikatov v M. Soboti je v čast 10-letnice JLA organiziral tekmovanje v raznih športnih disciplinah. Na namiznoteniškem turnirju so bile zastopane vse sindikalne podružnice. Igra je bila zelo zanimiva, ker so nastopili sami dobri igralci. Prvo nagrado si je priborila sindikalna podružnica Drobne industrije, drugo Okrajnega magazina, tretjo pa Tovarne perila. Med posamezniki pa si je prvo nagrado zaslužil Jože Kološa, drugo sta si delila Lanjšček in Hradiljeva, tretjo pa Fujs in Klanjšček.
   Za dobro organizacijo turnirja ima največ zaslug tov Ciril Klanjšček, ki je le s težavo dobil dvorano, ker nekateri ljudje niso hoteli razumeti potrebe tega turnirja. Nekatere sindikalne podružnice in podjetja pa so materialno prispevale za izvedbo turnirja in za nagrade.
   Tekmovali so tudi kegljači iz vseh sindikalnih podružnic Prvo mesto sl je priborila podružnica Okrajnega magazina, drugo Narodne banke in tretje OZKZ, vse iz Murske Sobote.
   Šahisti so se pomerili v hotelu »Zvezda« v Murski Soboti. Tekmovali so šahisti iz vseh sin-
dikalnih podružnic v Murski Soboti. Prijavilo se jih je 70, turnirja pa se Je udeležilo 40, ker se mnogi zaradi nočne vaje PLZ niso mogli sodelovati.
   Prvo mesto v Šahu si je priborila sindikalna podružnica »Ograd« (moštvo s tremi igralci), drugo Okrajno sodišče in tretje Tovarna perila. Izven konkurence pa so prvo mesto zasedli dijaki. Med posamezniki so zmagali Štefan Babič, Pavel Grom in dijak Alojz Kos.
   Okrajni sindikalni svet v M. Soboti je najboljše šahiste nagradil. Prvo nagrado, šahovsko garnituro in diplomo, je prejelo moštvo »Ograda«. Prvo nagrado za posameznike, knjigo in diplomo, je dobil Štefan Babič; drugo nagrado, knjigo, pa Pavel Grom.
   Kot priznanje za udeležbo tekmovanja s sindikati je Okrajni svet M. Sobota poklonil aktivu gimnazije diplomo in šahovsko knjigo od Vidmarja.
   Razen tega je sindikalno šahovsko društvo v Murski Soboti priredilo dvokrožni šahovski turnir z mestnim garnizonom na 14 deskah. Za zaključek tekmovanja pa je priredilo šahovsko simultanko, ki jo je igral Leo Guzelj, prvak Maribora, proti 23 nasprotnikom.
gali z rezultatom 3:1 in se tako plasirali v finale, kjer jim je bil nasprotnik NK Krško. Prvo srečanje v M. Soboti 16. dec. se je končalo z neodločenim rezultatom 3:3, z malo več pozornosti bi lahko Rakičanci v tem srečanju izšli kot zmagovalci. Svoje terenske premoči pa vsled slabega terena niso mogli uveljaviti. Povratno srečanje je bilo v Krškem. Rezultat 5:4 v korist Rakičana ne odgovarja poteku igre, katero so Rakičanci prikazali. Pri stanju 5:1 v korist Rakičana so začeli igralci Krškega z zelo nešportno igro pri kateri jih je vzpodbujala domača publika. Prišlo je do izpadov, zaradi katerih so bili trije igralci Krškega izključeni iz igre, štiri igralce Rakičana pa so onesposobili za nadaljnje igranje.
   Kljub mnogim težavam so častno zmagali in upajo, da bodo po taki poti napredovali še v novem letu.

                                                                                           Šahovski brzopotezni turnir v Gornji Radgoni
   Turnirja se je udeležilo 16 članov kluba. Igrali so v dveh grupah, v vsaki po osem članov.
V  finale so prišli naslednji tovariši: Zlatko Pavlica, Vinko Grosman, Slavko Krznarič, Franc Kralj, Rudolf Roškar, Vinko Babušek in Jože Tekavec.
V finalnem turnirju pa je zmagal Zlatko Pavlica, ki je od šest dosegljivih točk dobil pet. Toko je postal prvak v brzopoteznem turnirju v decembru.
                                                                                           KK Ljutomer je oblastni prvak v kegljanju
   Ljutomerski kegljači so 23. dec. 1951 tekmovali v Mariboru in si priborili mesto oblastnega prvaka v mednarodnem stilu kegljanja. Z rezultatom 2084 podrtih kegljev so premagali KK »Šlander« iz Maribora (2077) in KK »Ptuj« (2075) in si z zasluženo zmago pridobili pravico do udeležbe na kvalifikacijskih tekmah za vstop v slovensko kegljaško ligo.
Hitro napredovanje NK Rakičan
    Telovadno društvo Rakičan obstoja komaj leto dni. Ustanovljeno je bilo marca 1950. l. Veliko zanimanje vaščanov in delovnega kolektiva drž. posestva Rakičan je pomagalo k velikim uspehom. V društvu je najbolj delavna nogometna sekcija, mnogo pa ne zaostaja sekcija odbojke, (ki je bila lansko leto na prvenstvu mariborskega okrožja v Mariboru). Tudi ostale sekcije TD ne spe. Lahkoatletska skupina je priredila lansko leto velik lahkoatletski miting, ki je uspel. Šahovska sekcija pa je odigrala nekaj tekmovanj s šahisti tamkajšnje enote JLA.
    Spomladi leta 1950 v Rakičanu ni bilo govora o nogometu. Poleti pa je OTO (Okrajni telovadni odbor) organiziral okrajno prvenstvo v nogometu In tudi mlade Rakičance povabil k sodelovanju. In res, Rakičanci so začeli z nogometom. Ob zaključku tega tekmovanja so že postali okrajni prvak v nogometu. Zato jih je OTO nagradil z nogometnimi čevlji in dresi. To je bila prva oprema Rakičancev.
    Spomladi leta 1951 je NZS ustanovila nogometno poverjeništvo obmurskih krajev v M. Soboti. Tudi tu ni manjkalo Rakičancev, kjer so se lahko pomerili s hujšimi nasprotniki kot n. pr.: NK Ljutomer, NK Elan iz G. Radgone, Mura II., Nafta II. in drugimi. V tem tekmovanju so Rakičanci pokazali zelo lepo igro proti Nafti II., katero so premagali v Murski Soboti z rezultatom 5:0. Uspeh za uspehom je privedel Rakičance na eno najvidnejših mest na tabeli. Postali so nogometni prvak Nogometnega pov. M. Sobota, v konkurenci pa so si priborili prvo mesto, Izven konkurence pa so bili za Muro II., ki je zasedla prvo mesto. Kot prvak Poverjeništva imajo pravico do odigranja kvalifikacijskih tekem
za vstop v drugo republiško ligo (vzh. skupina). Kvalifikacijske tekme so končane in tudi tu so bili Rakičanci uspešni in postali član druge republiške lige.
   Borbo v kvalifikacijskih tekmah so vodila štiri moštva: NK Rakičan, Aluminij iz Strnišča, NK Krško in NK Usnjar iz Šoštanja. V polfinalu sta se srečala Aluminij in Rakičan ter Krško in Usnjar. Rakičanci so prvo tekmo v Stmišču izgubili s tesnim rezultatom 2:1. To so popravili v povratnem srečanju v Murski Soboti, kjer so zma-
Zadruge v radgonskem okraju
             so najboljši pridelovalci semenskega krompirja
   Uvoženi čisti sortni semenski krompir je dal prvo leto saditve v naši zemlji in v našem podnebju zadovoljive uspehe, kar nam je poroštvo, da bomo naše hektarske donose pri krompirju znatno povečali in očistili mešanico raznih sort pri našem krompirju.
   Veliko pozornost pridelovanju čisto sortnega krompirja so pokazale delovne zadruge radgonskega okraja, katere so obljubile, da bodo v letu 1952 pridelovale čisti sortni semenski krompir na površini od 47,50 ha. Pridelovale bodo sorto »Alpha«, »srednje rani Böhmov« in »Deodara«. Zadruga Podgorje ga bo posadila 23 ha, Apače 17 ha, Žepovci 5 ha, Stogovci 2,5 ha, 5 ha pa ga bo gojilo tudi državno posestvo Črnci. To je dokaz, da je krompir teh sort dal v naši zemlji neprimerno večje hektarske donose, kakor že udomačene sorte.
   Vse sorte, katere gojijo v apaški kotlini smo uvozili iz Holandije. Krompir sorte »Deoda-
ra« pridelujemo v Sloveniji le v Apaški kotlini.
   Tudi zadruga Stročja vas in Krapje v ljutomerskem in Sobetinci v ptujskem okraju ne zaostajajo mnogo za radgonskimi zadrugami. Stročja vas bo posadila 13 ha sorte »Alpha«, »Merkur«, »Ackersegen« in »Frühmölle«. Krapje pa 9 ha »Bintje«, »Alpha« in »Ackersegen«, zadruga Sobetinci pa celo 20 ha sorte »Voran«, »Ackersegen«, Frümolle« in »Alpha«.
   V letu 1951 je bila v pridelovanju-razmnoževanju semenske, ga krompirja najboljša zadruga v Apačah. Gojila je sorto »Srednje rani Böhmov«. Izvršila je vse agrotehnične ukrepe, kateri so potrebni za razmnoževanje semenskega krompirja ter je imela za prodajo najlepši, najbolj kvaliteten krompir izmed vseh razmnoževalcev v Območju okrajev Ptuj, Radgona in Ljutomer. Mnogo za njo ni zaostajala zadruga Stročja vas s sorto »Alpha«.                S. J.
GRIČKI VANČ:     2
 BRATOVA KRI
  »Ne, ni mogoče, da bi me varala! Vem, da tako slaba, tako hinavska ne more biti, da bi mi pisala: Če še vedno velja tvoja obljuba, pridi takoj, kajti jaz se ne bom mogla več dolgo upirati staršem; ko bi se vrnil, pa bi se mi pred nosom poročila z drugim. Ne, Anica ni in ne more biti taka...«
  Med pismi je poiskal drugi list, na katerem je pisalo: »Dragi Jože.« Pričel je brati tam, kjer je stalo s preprostimi, z navadnim črnilom napisanimi črkami:
  »Čez nekaj tednov bo minilo štiri leta, ko sva si zadnjič podala roke in se poljubila za slovo. Ves ta dolgi čas sem mislila na Te in sanjala o Tebi. Čeprav je čakanje težko, sem z veseljem mislila na trenutek, ko se bova spet srečala in ostala skupaj, skupaj za vedno. Čakala sem leta in bi še čakala brez vzdihovanja, dokler nama usoda ne bi naklonila tega srečnega dneva...
  Pa so prišle nepričakovane stvari, katerim se včasih s poslednjimi močmi komaj upiram Namreč starši me silijo, naj bi se poročila s čukovim Martinom. Toda do njega ne čutim nobene ljubezni, nasprotno, od-
vraten mi je... Gotovo me starši ne bi toliko silili, če Martin ne bi silil. Skoraj dnevno zahaja k nam ter prepričuje starše in mene, da si Ti že pozabil na me. Jaz se ga izogibam, starejši ljudje pa, veš, kakšni so. Zahtevajo, da bi se čimprej poročila z njim, že to zimo.
   Dragi, nisem se Ti izneverila. Pridi čim prej, ker ne vem, kako dolgo se bom lahko še upirala...«
   »Hudiči!« je zaklel Jože. »Prekupčevalec, ki baje dobro zaslužil Denar jih mika, bogastvo. Kako sem mogel to spregledati, ko sem prejel Aničino pismo, in ji pisati: »Počakaj če nekaj tednov! Pridem k Novemu letu? Seveda, kdo bi mogel vse to uganiti, ko pa mi je komaj brat Ivan podrobneje pojasnil. In še on mi je napisal tako malo, da moram sam ugibati. Nekaj pa mora biti, ko me tako sili. Kdo ve, če me ne čaka hudo presenečenje?! Pa mi morda tega ni hotel napisati?«
   Pismo je vtaknil v žep in od vznemirjenosti mencal z rokami.
   »Pa me ne boste ugnali! Jože se vrača nepričakovano. Kot strela z Jasnega neba se bo pojavil doma. Sedaj pa prepo-
zno še ne more biti, saj se v adventu nihče ne ženi...«
   Potolažil se je in v budnem stanju nadaljeval svoje sanje o Anici. Vsak stavek, skoraj vsaka beseda mu je vzbujala cele prizore iz preteklosti in mu pričarala prizore sreče iz skorajšnjega srečanja in bodočnosti Nepremično je zrl skozi okno v temno noč in poslušal ropotanje koles, ki je v njegovih ušesih odmevalo kot prijetna godba. Pozabil je na vse zle slutnje in sanjal le o sreči. Kdaj kdaj se je spomnil, da sedl v kupeju brzovlaka, ki ga pelje proti domu. Prijetni so bili občutki, da je vsako uro, vsako minuto bliže domu, staršem, bratu, sestri, posebno pa še Anici
   Okrog polnoči pa ga je le premagal spanec. Sam ni vedel, kdaj je zaspal in kako, kakor tega ne ve nihče, najmanj pa tisti, ki se spancu upira. To je bila že druga noč bedenja, zato je telesu zmanjkalo moči, čeprav je duh bil pripravljen vztrajati
   Pa ni imel globokega in prijetnega spanja, ki prevzame mnoge ljudi po izčrpanosti. Okoliščine, vsled katerih ni maral zaspati, so mu pričarale hude sanje. Potoval je po tujih deželah, tujec med tujci. Doživljal je hude borbe, kajti kogar koli je srečal: človeka, žival ali zver, vsak mu je bil sovražnik. Zato se je kmalu zavedel ves izmučen na svojem sedežu v
kupeju brzovlaka. Bil je ves znojen od hudih borb.
   Pričel je razmišljati, kaj naj bi pomenile te sanje; pa ga je kmalu spet premagal spanec. Znovič se je znašel v svetu sanj. Gotovo to pot niso bile tako strašne, zato je dolgo spal. Ko se je prebudil, je ura kazala že pet zjutraj.
   »Kako dobro mi je delo spanje,« si je dejal. »Saj mi je bilo tudi potrebno, da ne bi tako izmučen prišel domov. Kaj bi si neki ljudje mislili, če bi me zagledali tako zaspanega?« Presedel se je na sedežu, ker ga je že tiščalo, spustil glavo na stran, zaprl oči in si v mislih poskušal priklicati trenutke srečanj z ljudmi iz rojstne vasi...
                                                                                                                   n.
   Bil je lep decembrski dan. Opoldne se je megla porazgubila in na zemljo je posijalo sonce, prijetno sonce, čeprav je njegovo toploto bilo komaj čutiti Zemlja je bila pokrita s tanko plastjo snega, katerega sonce ni moglo ustrahovati. Sončna moč je bila preslabotna, da bi napravila mlakuže po cestah in poteh ter na poljih. Le od sončne strani je počasi kapljalo s streh. Zrak je bil oster, kajti prevladoval je severnik.
   Mura še ni zamrznila. Iz žuborečih valov se je dvigala megla, ki pa se je nekam porazgubila, ko se je dvignila višje. Vsaj tako se je zdelo pot-
nikom, ki so opazovali kadeče se valove, ko je opoldne vozil vlak čez murski most.
   Korenčkov Jože je stal ob zaprtem oknu in opazoval žuboreče in prekucavajoče murske valove, naše murske valove, ki so se mu zdeli domači, čeprav njegova rojstna vas ni bila blizu Mure. Kako ne bi bili naši, ko pa je naša zemljica Prekmurje dobila po njih celo svoje ime?!
   Ko je vlak zavozil na drugi breg Mure, so Jožeta prevzeli občutki, kakor da bi pravkar vstopil v rojstno hišo. Saj je Prekmurje njegov rojstni kraj, njegova najožja domovina. To ljubezen do Prekmurja kot rojstnega kraja, kakor je prevzela Jožeta, pa lahko čuti le tisti, ki je bil v širokem svetu, daleč v tujih krajih, katere včasih doseže le misel. Kako čudni so ljudje! Dokler ni bil v svetu, se mu je zdelo, da je njegova domovina le rojstna vas. Sedaj, ko se vrača iz daljnih krajev, ko po dolgem času sliši spet le slovensko govorico, so ga prevzeli nepopisni občutki, kakor da bi bil že doma In takrat, ko je vlak zapeljal na prekmursko zemljo, se mu je zdelo, kakor da bi že stal na pragu rojstne hiše.
   V teh prijetnih občutkih ga Je motil spomin na sanje, ki so ga nadlegovale ob jutranji zori. Kaj neki bi mogle te sanje pomeniti? Čim bliže je bil rojstni vasi in Anici, tem večji nemir
se ga je loteval. Ali sanje res kaj pomenijo ali so le zaradi spanja, ker bi brez sanj človek lahko tako zaspal, da se ne bi nikoli več prebudil, kakor trdijo nekateri?
   Te sanje, ki pa niso bile niti najmanj prijetne, so se mu tako vtisnile v spomin, da jih ni mogel pozabiti. Sanjal je, da je prišel domov. Iz radovednosti in v želji, da bi čim prej videl Anico, je spotoma zavil k Sršenovim. Bil je večer. V sobi so imel luč, zato je pogledal skozi okno. V močno rasvetljeni sobi so se drenjali ljudje, toliko jih je bilo. Za pečjo je Postržek raztegoval svojo harmoniko, ljudje pa so se vrteli v divjem plesu. Kaj neki to pomeni? So mar svatje? Kdo pa naj bi se poročil pri Sršenovih in to prav sedaj, ko se je on vrnil in stoji pod oknom? Pa gotovo ne Anica? Z očmi je iskal po veliki sobi, ki se mu je zdela vedno večja. Pa ni mogel nikjer opaziti neveste niti ženina. To mu je dalo pogum in je hotel vstopiti.
   Tedaj pa so kakor iz tal zrasli fantje. Bilo jih je toliko, da jih vseh niti poznal ni. Med njimi je bil tudi njegov nekdanji najboljši prijatelj in sosed Berdenov Peter Stopil je predenj in mu stisnil roko: 
   »Jože. škoda, da sl zamudil,« mu ie rekel pomilovalno.
   »Kaj?!« je hotel zavpiti, pa glasu ni bilo iz grla.
                                                                                                          (Nadaljevanje sledi)