posmmrA patsaliraha. LiETO III. Vsebina 9. številke: Članki: Nova izvozna tarifa. — Ljubljanski veliki sejni 1921. — Izložba umetniških plakatov v muzeju za umetno obrt v Frankfurtu. — Narodno gospodarstvo. — Iz malega raste veliko. (Povest. — Dalje.) — Novoustanovljena podjetja. Izhaja vsako nedelja Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■■■■ jine v srbohrvaSkem narečju. ■■■■■■ UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174 ŠTEV. O. LJUBLJANA, DNE 3. MARCA Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina ta stalne prejem-nike letno K 24'—. Inserati po posebnem ceniku. Špiritovi kuhalniki ”0,Nero™“ in taki z okroglim gorilcem z enim in z dvema plamenoma, „Rapid“ itd. dobavlja v popolnoma zanesljivi kakovosti in okusni izvršitvi Bernard Hyna, družba z omejeno zavezo, tovarna za špiritno-pllnove aparate in kovinasto blago, Praga-Vinogradi, Manesova ul. 24. Praški vzorčni velesejm. Obiščite stan. štev. 849. Priporočam svoje prvovrstne IZDELKE mehkega pohištva Karel Červenka strojna veleindustrija stavbnega mizarstva in meh-::: kega pohištva ::: Smečno (Čehoslovaško). Nova izvozna tarifa. Finančni ministrski komite v Beogradu je dne 19. februarja odobril novo izvozno tarifo. Pri tem je upošteval v glavnem želje producentov lesa n lesnih izdelkov, agrarnih produktov, živinorejcev Itd. Izvozna carina na obdelan les sc je znižala tako, da sc od vagona desk irz mehkega lesa plača 400 'kron. C e prištejemo temu davek na poslovno -obrt v znesku 200 krom. (50%'). skupno toro, 6if0 kron. Carina na agrarne produkte in živino se «c sicer znižala, vendar vlada iti mogla upoštevat! želje zastopnikov agrarcev. da bi se carina n. pr. na pšenico popolnoma ukinila. lag vložna carina s ixusHavnim davkom na pšenico iznaša 180 kron za 100 kg. Nova carina za govedo živio nad 500 Kg 3000 X, govedo zaklano (najmanj 500 kg žive teze j 800 K za kos. Izvoz živega goveda je bil preje prepovedan, izvozna carina zaklanega goveda pa je iznašata preje 15 K za kg. Po novi daniti ie torej carina za kg goveda tem manjša čini večja je teža. kar odgovarja tendenci im težnji vlade, oa se maj po možnosti izvaža sauno pitama in starejša živina. Carina ža'hneso 500 kg težkega vola žive teže iznaša 7 K za kg. za celega vola z isto težo 1800 K, preje '15 K za kg mesa za celega ve.,a 3750 kg. Pri 600 kg težkem volu 6 K za iKg. za celega vola 1800 K, preje 15 K za kg. za celega vola 4500 K. Pr! 700 -kg težkem volu 5 K za Kg. celi -vol 1800 K, preje 15 K cel vol 5250 K. Krt 800 kg težkem volu za kg 4.50, cel vagom 1800, preje 15 K za kg, cel vol 6000 K. Pri 900 kg težkem volu 4 K za kg, cel vol 1800 K, preje 15 K in 6750 K. Nova carina le torej znižana za približno 50 do 75% ter zadovoljitvijo izvoza živega goveda še posebno olajšana. Z znižanjem canne za težke vole se namerava dvigniti produkcija težkih vatov ter se bodo vsled znižane carine lahko dražje plačevali. Ženska živina je dovoljena, alko je stara nad S let, biki nad 3 teta. Nova carina za iprašičje izdelke je znižana za približno 50 do 65 odstotkov, samo za -mast in prekajeno aneso nekoliko manj. Pri nadaljnjem naštevamiu se nahaja stara čarima (svinja živa po novi (tarifi 1800 K) do 120 kg 2400 K. nad 120 kg 3600 K. Svinja zaklana 6 K za kg (15 K za kg), svinjsko meso 6 K za kg (15 K za kg), -slanina 6 (12). prekajeno im soljeno meso 7.20 (12). salame in klobase proste (preje 18 K za kg), mast 7.20 (12). Po novi tarifi le izvoz v in-ostransbvo svoboden razvem sledeče robe: Pšenica, oves, konji, kobile in žrebeta razven belgijske in srpske rose, goveda iin bivoli razVen komadov 500 kg teže ob otovorjen ju, ovce (razven pitanih), volna in v einem izdelki (razven preprog), pšenična moka, sladkor, premog (razven lignita), zlato, srebro in -izdelki iz njih. staro in surovo železo. Tarifa ima sedaj samo še 75 postavk. Poleg carine, ki se .plača v srebni, se plača še 50% obrtnega davka. Postavke tarife, ki smo -jih povzeli po poročilu iz »Jutra« so sledeče: Pšenica od 100 kg 120 K. oves 40, riž .200, krompir 20, makovo tseme, seme sotačnice. sera-movo, konopljeno m dmfgi aljrtati plodovi 400, aniš-amason 40. sladSeanna repa 80, bilje za krtače 20. opli 2000, konji belgijske .in morske pasme preko tri leta od komada 2000. žrebeta do tri le- Najnovejše destilacijske doma za vsebino 25 in 50 litrov, dalje najboljše vrste valh za perilo, bakrenih, medenih in cinkovih, IZDELUJE IN DOBAVLJA edina češka firma Ant. Matejiček, Brandys na Orl. (Čehoslovaško). Obiščite na P. V. V. moj šotor št. 1905 v strojovni Robert Slezak,Bystrica p.Host tovarna kovinastega blaga — Morava (Češko) izdeluje železno medeninasto fHiFAVO dekorativno Praški velesejm vzorcev stojn. 1573, skupina II. Josip Janaček TOVARNA ZA STROJE v Ransku p. Krucemburk (Češko). nudi in razstavlja na praškem velesejmu: mlat. stroje, ročne mla-tilne stroje, stroje za rezanje slame in stroje za SLADKOR. TOVARNE. Stan. štev. 4047. Trsovo obuvalo pletene copate, pantofle in drugo podobno blago brezkonkurenčne trpežnosti nudi najceneje Franjo Svoboda, Bakova n. Jiz. specijal. tvornica trsovega blaga — Češko. Pr. velesejm vzorcev stojn. 882. I E.Katschner KÄÄ E ■ drsalk in vijakov S Strojni paviljon stan. 1997. BARVE (BOJE) ZA UMETNIKE šolske, oljnate, tempera, akvarelne, črne in raznobarvne tuše, črnila, radirke, ščetke, platna, slikarske potrebščine i. t. d. rvovrstno in po kon-urenčnih cenah nudi BOJE 3A VMETHMKE lUKOJICKC, y/bCHe, TCM-nepa, aKBape^ne, upne h Tymeße pasnHX ooja, Ma-CTHJia, 6pHca^a (pa^np-kg), khctg, n^aTna, cjih-Kap. noTpeöuiTHHe htä-npBOBpCHO H no KOH-xypeHHHHM nenaMa nyAH KONDOR“ tovarna barv fa. JOS. HRABANE & SPOL Maleč u Chotebore, ČSR. Praški velesejm stojn. 1489. Export! Export! Tekstilni industrija firme Jos. J. Häk Berki i Stan Paki, težko, izdeluje in pošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze-firje, kaneva, tančice, ažurno blago, robce. Zastopstvo: Chihago, New- York, Varšava, Amsterdam. Praški velesejm stojn. 46. JoE* tovarna igrat družba z. o z. Praha II., Vävrovä 4. Izvoz lesenih igral! P. vzore, velesejm. Industr. palača stan. 530. Otroške trikolesne velocipede prvovrstne viseče ključavnice flot. Šlegrjladno iv. Češko. Praški velesejm stojn. 1559 „Strojovna^.^ Prodam ali zamenjam za dobro vino 100 novih belih škrob, srajc, 300 novih modernih ovratnikov,! snažilni stroj (Wischmaschine) za klobučarje. Ponudbe na: Valentin Kos. Bohinjska Bistrica, Slovenija. Panama papir Tovarna marmoriran. papirja za prevleko in marmoriran. lepenke. Pr. velesejm stojn. 1441. Pap. paviljon. Lastnik tvrdke Bohumil Machaček, Jičin - Čehoslov. Rezek Maks generalno zastopstvo Prachatice : (Češko) eksportira vsakovrstne moderne mlinske stroje, gospodarske stroje, bencinove in naft. motore na visoko in slabo napetost, bencin, nafto, petrolej, strojna olja, dalje vsakovrstne lake, barve, emajle, firneže, glazure za lončarje in pečarje, surogate za tovarne vžigalic, steklarne, terpentin iz svojih tovaren po nizkih cenah! — Odprema zelo cena, ker se nahajamo ob avstrijski granici. Korespondenca: češka, nemška. Pletena jermenasta obutev je najidealnejša za one, ki imajo kurja očesa, se jim potijo noge, imajo otiske in ozebline, zato j ker jih ne zvečajo, ampah ozdravijo. TrpeXno — prikladno — elegantno. Ti izdelki so razstavljeni na II. mednar. velesejmu v Pragi. Cenike in ponudbe razpošilja na zahtevo Jan Hruby :i 11: Slatlnany u Chrudlma (Čelko). ta betejske in norske rase od komada 800. konji iti žrdbeita ostalih ras 8000, mule 2000, osli 80fj goveda živa preko 500 ttog 2000 od komada, živa teoad 500 kg 4000, zaklana (očiščena) od komada 1200. ovce žive, od komada 80, koze žive od 100 kg 400. svinje žive od komada 1200. zaklane in sveže svinjsko meso 400 od 100 kg, goske in pure od komada 24, kokoši, race in draga živa kure-tima od komada 12, zaklana sploh od 100 kg 400 kron. Konji zaklani očiščeni od 100 kg 400 kron. (Opomba: Konji se smtiio klati samo. ako niso sposobni za drago uporabo. Klanje je pod nad-zoasbvom državnih veterinarjev.) Slanina usoljena. suka m prekajena od 100 kg 400, meso soljeno in w salamuri sušeno .'prekajeno, krače in na -drugi način konservirano 480, svinjska in .gosta mast od 100 kig 400. salama, razne klobasice, švargle in mortadele brez carine. Divjačina in meso od nie od 100 kg 1200 K. Mleko sveže in kislo, smetana Od 100 kg 40 K. Jajca od 100 kg 800, med 200, vosek 2000, mast in olje iiz kosti 480, loj 480, volna 8000, volnene -krpe in odpadki, kakor tudi izdelki iz volne 2000. stara vojaška Obleka 80. dlaka od koz 400. šet-ine, dlaka iz konjske grive in repa 100 kg 8000, perje 800. kokoni 400. kože ovčje, kozje, svinjske 1600, jaginječe in kureče 800. goveje, telečje, brvclie. konjske, -oslove in od mul 3200, lisičje, od kune, vidre, divje mačke 4000, volčje, medvedje, jazbec 2000. vse od 100 kg, rogovi volovski, kosti, kri od zaklane živine, -ži.c. odpadki od surovih kož 400, čreva, želodec, -pljuča, srce. ledvice, noge. kopita-» ovčji rogioivi 10, raki, školjke SO, ajiyar 2000. -predivo 40. izdelki ja prediva presti, lanena ipov-esna 800 kron od 100 kilogramov. Drva za kurjaiv-o od 100 kg 4 (h nas to v in kostanjev tamilski les je zalbranjen), koristni les (les za tehnično uporabo), drogovi preko 30 cm pnosečno. hlodi, klade itd. od listna tega drevja (hnast, kastami, oreh) od 100 kg 32 K, od javora, jaseni in bresta 24 K. za vse ostalo listnato drevje 12. Od iglastega 64 K, d-roft-avi ped 30 cm 12, jamski les se sme izvažati le -iz Like iti Motiiruško ■rešlke županije. P-rekl-e ,pod 15 om, -vinasradski koli, palice, hmeiievke 6 K za 100 kg. Les rezan, deske itd. od 'hrasta, kostanja, oreha ::a 100 kg 24 K. od javora, jaseni in bresti 16, od ostalin •listnalt-lh dreves 6. od vseh igličastih 4 K. Hrastovi ipmalgoivi zabranjeni. Kocke za tlak. deščice za strehe itd, 8, bukovi pragovi, testeni, ta-voleti 4 K -za 100 kg, -oglje pnosto. -Pšenična moka 80 K od 100 kig, vsa druga moka iprasta. jedilno olje 400. kruh in testo pečeno ai!i napečeno 80. sir 200. c «n ant iz Dalmacije prost, -ostali 40 K, svinčena, manganova, železna, -bakrena ruda cd 100 kg 0.40 K. lignit 20, voščene sveče proste, lojeaic 480, milo 200, koloimaz, mašiti za čevlje m parkete o-noste. soda. natrij o v karbonat 40, vinski kamen 80, ženski -lasje 20000. izdelki te las prosti, usnje vseh vrst 409 K. celuloza 100, rdeča in bela lepenka prosta, ploče za tla in zid-o-vju 20 K od 100 kg. IKI ■ SEJM-VASAR j LIBERCE--REICHENBERG ■ M ■ ■ (ČEŠKOSLOVAŠKA) AVGUST 1921 Ana Novolna, Prachatice 15 eksportira (Češko) vsakovrstno navadno in luksuzno pohištvo, krasne pošumavske lesen, igračke, Postrežba točna! strug, in dr. lesene predmete iz lastnih tovaren Korespondenca: po naj nižjih cenah! češka, nemška, Inž. Vaclav Petak izdelava radokopnih milih moloiiev Slezska Ostrava. Kupujemo vsako množino bučnih peška za našo tvornico olja. Ponudbe Jakopčič, Zagreb, Preradovičeva ul. 17. Priporoča se tvrdka JOSIP PETELffi, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles. Ljubljanski veliki sej m 1921. »Naprej« -od 1. marca prinaša v rubriki go- i spodarsfcvo sledeče obvestilo: -Neizprioisno zahteva sedanji čas od vsakega 1 naroda, da postavi v boj za svod obstanek in svojo nriihiodiroiiost najboljše svoje sile. Ta boj pa 'more uspešno bojevati samo -oni narod, ki svoje sile d-oto.ro pozna, da- jih more -o pravem času upu- j rabi iti na ipna-vem mestu. Prva naloga našega uje- ‘ drecmiuga troiim eniškega naroda je. spoizn-aiti sam c- ! -ga sebe. 'Sipoizmati lastno moč in to pred vsem na 1 pogin, ki je -prineslo že vsakemu narodu, ki ga je ; pridno obdeloval blagostanje, na polju industrije, obrti in fcngiavine. D očim je -naša država ,po ve- ■ čini agrarna, naš slovenski del ni posebno ob-la-godairjen s tem naravnim zakladom. Osredotočiti 1 Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73. V. HOLUB POŽEGA (SLAVONIJA) PRODAJE VIOLINE, CIT ARE 1 SVE VRSTE ŽICA. M VSAKOVRSTNI ZABOJI v debeljini od 3 mm naprej na prodaj. — Vprašanja na upravo lista. Večja množina tehnične MASTI 1% 11% llla za milarne, svečarne etc. n a prodaj. Vprašanja nasloviti pod „Mast“ na upravo lista. NA PRODAJ JE: moško kolo trieder mikroskop fotograflčnl aparat 9X12 vse v prav dobrem stanju. Ogleda se pri Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. t. 3. Prodajem kuću | U Rumi iz slobodne ruke. Kuća odgovara trgovcu, imade slagališta i je udaljena od pijaca 50 m na vrlo zgodnom mestu. — Ponudbe na VELJKA SKEVELIČA, RUMA. .mir terpentlnovo čistilo za čevlje j razpošilja glavna zaloga Mi Trebar Ljubljana Sv. Petra c. 6. Telef. 539. Antracen, alizarin črnila, rdočilo, razne barve za štampilje, „SVITOL“ (čistilo za kovine) modrilo, nudi tvrdka „Ravan“ Ljubljana. 1000 kg pečic 200 kosov štedilnikov 7000 kosov mišakovih ključavnic 11X11 4000 kosov emajl, pločevinastih valn za pranje. Kovane žreb Ij e vseh vrst GOSPODARSKE STROJE na debelo nudi po nizki ceni 1000 kg pečica (Brat-Röhre), 200 kom. štednjaka, 7000 kom. mišolovnih brava 11X11 (Mäase-Raslenschlösser), 4000 kom. emajliranih limenih valjaka za pranje. Kovane č a v 1 j e svake vrsti, GOSPODARSKE STROJEVE na veliko nudi jeftino Čehoslovaška Agrarna Banka podružnica v Pribrami, Čehoslovaško. Azbestni skriljavec za kritje streh na prodaj! Vprašanja na upravo lista. Vsakovrstne slamnate torbice (cekarje) pred-pralnlkei vse različne slamnate izdelke priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, 9 I tvornica slamnatih in volnenih klobukov v Stobn, poSta Domžale pri Ljubljani. 1 nam je radi tega vse svoje moči pred vsem v industriji, obrti in tngevjiiL Pričetek :o dan, treba je samo na tem potu pogumno stopati naprej. V primerno vzpodbudo p-a. dokažemo ostali naši domovini kai znamo in kaj zamor e mio. da .pokažemo svojo moč v teh panogah ter dokažemo s tem. da -posedamo marsikaj, o čemur sc je mislilo do-sedoj, da je treba imponirati iz inazemtva in da se spoznamo medsebojno, so se. na seji. ki se je vršila na Inicijativo trgovske 4n .obrtniške .zbornice. zveze Obiitrdh zadrug ter oddelka ministrstva za trgovino in industrijo ipri de/žefai vladi vsi v velikem številu zastopani in ter es ir« ni krogi soglasno -izjavili za prireditev vzorčnega sejma v f. 1921. v Ljubljani. -■ Z veseljem je moči konstatirati. da je namera, prirediti ta sejni, bi -se nazove »Ljubljanski -veleseim 1921«. im ki se bo vršil od 6. do 21. avgusta t. 1. v Ljubljani, vzbudila v iudustriijalnih, obrtnih in trigovških ilcrogih , tabo .velika zanimanje, da se je na prvi poziv, služeč samo splošni informaciji, odzvalo okoli 200 tvrdk, ti rabijo za razstavitev .svojih proizvodov \ okoli 200 ur*. - Priprave za veliki sejmi so v pol n tili) teku V interesu tvrdk, da čimprej vsa] načeloma javijo ali se udeleže sejma, ker je za priprave in zlasti za udireditov prostorom treba vedeti s kakšno udeležbo je računati. Zato se tvrdke, ki niso še odgovorile, poživljajo, da to čimipnei store, vsi pa. ki -nteo prejeli direktnega vabila, so naprošciii. da se s tem smatrajo za n-ujino vabljene, se i zla vi t i -v principu na nasl o v s Urad ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani«. TnrjoSki tng 6. II. ati so v oljni na tem velikem sei mu razstaviti svote proizvode in koliko m2 prostora bodo približno v tto s vrh o rabili. POZOR! POZOR! POZOR! Ljubljanski vel. vzorčni semenj' Ljubljana. 6.—20. avgusta 1921.": i Kreda za table, bela in I barvasta, gozdarska, bi-ijardova, krojaška in kavarniška kreda, i Svinčniki za skladiščnike in za pošto. Pasteli za šolo in otroke. Otroške barve na paletah in v škatljah. Črtal-niki za šolske tablice, t Tinta in tuš vseh vrst. Izdeluje v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah „Veso“ tovarna barvne krede svinčnikov in tint Praga-Podoli. K pega sa radne, desa n CojajiHcaHa, mynap-t-Ka, öHJbapflCKa, npo-janita h Ka^ancKa. nnajsacH aa Marann-nape h aa noinry. riacrenM aa uiKOJiy n peny. fleuje 6oje Ha na.ieraMa h y uiKaiyjBaMa. IIiicaibKe aa mKOJiCKe radjiiipe. Macrnno m ryiu c Base spc^H. Hapatjyje y Hajčojboj KBajIHTCTH H TO HajHH-3KHM peHaMa. »BJEC0« (»Vžso«) (jjačpnKa öojaflHcaHe «pene, njiajßaca h Ma-CTHJia nPAr a — noflo/iH. Trgovci! POZOR! Trafikanti! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Lesene žeblje za čevljarje (drvene čavlje za postolare) izradjuje Izložba umetniških plakatov _Y muzeju za umetno obrt v Frankfurtu. »Frankfurter Zeitung« .poroča: V muzeju za umetno obrt v Frankfurtu so razstavljeni od zadnje nedelje plakati v bogati izbiri v prvi vrsti . francoska in angleška dela. Listi .lu-ies Clu-ret-a iz 90 let prejšnjega stoletja spadajo med najboljše stvari mlade panoge pla-kaitniške umeitnosti sploh. Bistvo plakata v njih še ni dokončano. Umetnik Grün nasprotno ie razstavil slike, ki i zvenijo v frapantno modernost. Njegova obala Reviere spada med pleim-air-slika-riio. ki nam pričara raizžanicno svetlost lažnega neba pri tem pa- ostane popolen plakat. Plameni upora švigajo te realističnega revo! tici j onarn ega plakata Teofila Sternena množici nasioroti Drugi plakat istega umetnika, -površen in nenavadno fin. predstavlja mačke, kot jih Sterni cin rad in večkrat podaje. Butvamo življenje, noči Mont-Martra. življenji e v kabairejih in barih, zapeljivost ženske predstavljajo plakati Toutouse-Lantrecs-a. Njegova. dela so iz poznejše .prezrele umetnosti, grešna in polna udarjajoče čutnosti, oni tem duhovita v vsaki potezi. Ne matrika tudi poizkusov Plakatnega humorja. Talko nahajamo na plakatih pilule ditmdum -in razno drugo. Med francoskim deli nam padejo v. oči nekateri plakati prometa in želi ezule, kis so ipa še vse preveč naturalistični, da bi mogli kakor plakati delov alti na -oipaizoviafce. Med angleškimi deli nam pade >v oči posebno dvore del, ti so kot plakatne risarüe ene izmeti najboljših slik cele izložbe. Risala sta jih brata Beganstaff. Eden od teh plakatov risan za »Har-pers magazin« podaje vratarja čuvaja iv svoj? stari historični nošnji. Par ornih linij na rdeč e/n ozadju, drugega ničesar: nporablj-ero je zadki a ronmula. v«e je naienostaVuefjše stilteiramo. večji del je prepuščen opazovalčevi fantaziji. V prihodnjih tednih bodo .razstaivlijena dela švicarlskili in nemškili .plakatnih umetnikov. Razstava umetniških iplakatov v Frankfurtu bo iimda kakor za trgovce talko za umetnike in občinstvo važen pomen. Trgavcii bo služila ipri jizbiranju najbolj .učinkovitih Plakatov, umetnikom pa v vzpodbudo in materijdlno korist. Če se -ob tei priliki spomnimo Tvornica drvenih čavlja, Ivan Sennig ml., Tacen pod Šmarno goro pri LManl. I SVAKU KOLIČINU 1 1 DOBRIH ZAGORSKIH 1 VINA DOBAVLJA STJEPAN KOBASIĆ MARIJA BISTRICA. Motore „ vrtilni tok (Drehstrom - Motore) 220/380 voltov. 0.5 do 10 PS. 1400 okretov. 2 PS kompletno . . . Kč 6500-— 4 „ 8500'— 5 „ „ ... „ lO.OOO — '5 „ , ... „ 14.500 - 0 „ „ ... nudi takoj „ 18.000-— ING. KARL BRETTSCHNEIDER MÄHRISCH. SCHÖNBERG — Č. S. R. Bičevnike, biče za jezdece in palice nudi po najnižjih cenah takoj „Prvni jihočeska tovarna bičištata Čes. Budejovice. Zastopan tudi na II. mednar. praškem velesejmu obrtna palača št. 393 b. _________Zahtevajte cenike!___________ Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. I Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 I Telefon št. 539. Samotne ploščice za tlak, glazirane ploščice za obkladanje sten, cevi iz kamenine, kar najbolj proti ognju trpežni šamot, kahlice za peči in štedilnike ter vse druge stavbenine dobavlja poceni in hihro Karel Kolar Pečky, Češko (telefon 22). Vsakovrstne bonbončke, kandite, fondant, oblatke navadne in polnjene, gele, čokolado, čaje-vo pecivo nudi „li;buše“ izdel. in izvozno društvo slaščičarjev j PRAGA VII, Hermanova ul. 13. Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1. Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna -FR. CERAR, Stob, pošta 'Domžale pri Ljubljani. Čitajte Jugoslovansko borzo! GostioniiarMrgovci,privatnici! Vi razbacujete novac, ako kod mene ne kupite ukusno, fino, jeftino Dalmatinsko vino jakosti od 10 do ll0/o Maligan stupanja u mojim bačvama /00 litara. Franco željeznička štaci j a Gospič (Lika kraj Ogujina) Litra od 15 do 16 kruna. Potanje pismeno. JOSIP BUDAK IGNAČEC, Karlobak, Hrvatsko Primorje. U METI* PLAKATE' IPEKLAMNE-RI/BE-iO/rtUTKE'VAR/TV-ZHAMKE/TMEHA-DIPLOME' MODERNO jdvojnino-etikete JtLU’EJ E-O/KRBI' DULOMA* LJUBLJANA sKDNGj? E/N I-TRG^' na umetniške plalkate dunajskih sliikaiijev. katkor Mateikota hi drugih na češke plakate za .vaorcni velesejem -v Pragi itd.. in pri tem prümertjamo domačo mizerirn. ki jo najdemo po naših deisikaii, nam stopi naša zaostalost tudi na -tam polju jasno pred oči. Tudi tu je treba pagloibljenega dela n naiz voia. iki bo. vsem v korist. Kdor ne more obiskati H. mednar. pr. velesejm naj čita inserate v „Jugoslovanski borzi“. Narodno gospodarstvo. JUGOSLOVANSKI LESNI TRG. Situacija zadnjega tedna. Vsded Izboljšanja notranjega -položaja države se splošno mäsli. da je prišel treatotek, ko se stpre-mem tudi situacija naše lesne jndustniije definitivno na bdljše. Temu nasproti ne stoji -ničesar' drugega kakor italijanske •zapreke, ki se izražajo v zaivlačevainjiu izvršitve rapaliske pogodbe in otvoritve reškega pristanišča. Oboje zavlačuje v iz-da-tni meri naše trgovinske zveze z inozetm-stvem. Izvozna carina se je zelo -znižala in onemogoča sedai p-nojducentom en groš izivažamje lesnih rz-deilkov. V upanju, da se bo reško pristanišče dalo kmalu na razpolago našemu blagu, so pripravili jugoslovaniski producenti velike množine lesa na razna skladišča. Vsi cd velikega povpraševanja po Slapih vagonih in drugih transportnih sredstvih, cene še niso dosegle svojega vrhunca. Podjetja lesne indujsltrije pa so v zadnjem času pomnožile svojo produkcijo. V kratkem času bomo mogli zadostiti vsemu povpraševanju inozemstva o-o naših izdeMi. Cene lesa so Me približno sledeče: Hrastova debla I. razred 1500 do 2400, hrastova debla II. ramed SOO do 1000. fina -hrastova roba 6000 do 6500, hrastove deske do 5 cm 3000 do 5400. bukova debla 450 do 600, javorova debla 1000 do 2000, jesenova debla 1200 do 1600 (vse tri vrste 7X1 I. razred). Hrastov! železnični pragi so 600 do 210, bukovi od 110 do 130, oglje vagon 15 do 17000. Lesna trgovina v Češkoslovaški in na Dunaju. Vsled odprave minimalne e športne stavke pri izvozu drv Iz. Češkoslovaške in vsled uvedbe enostavne manipulacije, končno vsled znižanja exportno -železniške tarife trara živahnost na češkem lesnem trgu naprej. Na diunafiski borni le velik promet v mehkem lesu. Povpraševanja t-z Ogrske držijo trajne cene na višini Domača trgovina v Avstriji ih Dunaju živahna, eksport v Holandijo in ostalo inozemstvo mmimalen. Kmetijsko šolstvo v Sloveniji. \Tada namerava preurediti kmetijsko šolstvo v Stoveniijil na ta način, da -bo preustrojiila sad-iansko in vinarsko šolo v Mariboru v višjo kmetijsko šolo za Mursko polje in 'Prekmurje, namerava pa ustanoviti novo -kmetijsko šolo, vsled česar zaenkrat odpade načrt dede ustamovitve kmetij,ske šole pri Veliki -Nedelji. Mariborska sadjarska m vinarska šoja je bila ustanovljena 1. 1905., z namenom, da si v njem pridobijo sinovi posest-nlkav teoretično Ln praktično znanje za poznejše življenje, ko se praktično ludejsitvujejo v iixuljedd-stvu in živinoreji. V trenOtku ko bo -vlada preuredila šolo in ii dala novih' strdkovrt-jak-ov, bo naša štajerska pokrajina imela samo cigromno korist. Kmetski sinovi bodo prihajali iz Me z delno akademsko izoihrajzbo na okom-omskem polju, če se bo -pa kdo hotd posvetiti nacionalni ekonomiji s .posebnim ozirom na naše agrarne razmere, bo mogel nadaflli-evati poliedelsko fakulteto v Beogradu. Enako srednjo Solo za kmetijsko šolo imamo še v Križevcih na Hrvaškem, ki zadostuje hrvaškim potrebam. Preuistraiiitcv takega zavoda stane državo velike svote. Nabaviti bo treba mnogo učE. stroje, 'knjige, strokovnjake s primerilo kvalifikacijo itd. Upamo, da 'bo nova .preureditev do-pomogila k višji izobrazbi našega tako na gospodarskem kakor kulturnem in političnem polju zaostalega kmeta. Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tuvttiuti tiuruiuc, uuuiuuiB, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna L t d. „Remy“ škrob pravi riževi v zavitkih ali tablah dobite v vseh velefirmah. Kjer ga ni, sc obrnite naravnost na glavno skladišče in zastopstvo za češkoslovaško republiko J. Havlik, Praga VII, Belskćho tr. 37. Praški vzorčni veletrgi šotor 1129/XVL__________________ Velikanoč je tu! Barve za jajca-plruhe izvrstne kvalitete karton 100 vrečic K140. Barve: rdeča, modra, rumena zelena itd. Za kvaliteto se jamčil ,Herba* z. z o. z. Zagreb, Palmotićeva 10 T V v Iščemo agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo „Jugoslovanske borze“. Svakovrsne kolice, kola, Upiti na upravu lista. Raznovrstne samokolice, dvokolice in nosači na . Vprašanja na upravo lista. Tovarniška izdelava in zaloga: modnih ogrlnjalk, naglavnih robcev, žaniljastih šalov, modnega blaga Tkalcovske vy robni družstvo' r. z. z o. z. Pfibyslava, Češkoslovaška. moahhx orpraua, noBeaana (py6an aa r^aBy) ataHH/bacTHX maflOBa noMOÄHe po6e ^aöpHRHa paflH>a h CK^aaMurre Stanislav Kosciuk Praga-Žižkov Sudomšrska č. 14 tvornica in zaloga ognja in vloma varnih arHAHe sacrynHHKe no cbhm BehnM MecTHMa sa nam ahct. HonyÄÖe na ynpasy »jyr0 CJIABEHCKE BYP3E« IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA. II. mednarodni vzorčni veleseim v Pragi. One 28. februarja t. 1. .le bil otvorim v Pragi ob jgiromn» udeležbi domačih in inozemskih trurov-oev hi industnijalcev in drugih iposetoiikov II. ixraStoi modnarOdni vzorčni velesyjm. Posebrnk-ov se ic priglasilo v splošnem mnogo več kakor za prvi veleseim, -MnoKo zanimanja kažejo osobito udideženci iz nacijonjalmh sosednih držav. Med ■ trokovnjalki vlada mnenje, da bo II. imaški vzorčil' velesejm imel imioigo več uspeha, kakor prejšnji Izvoz žtvljenskih potrebščin v kraje, ki so nam pripadli po rapallski pogodbi, je bi!! do Iz-praanSve po Italiji diovoijen brez izjvoane carine in brez osiguranja valute. Po izvršeni evakuaciji pa je seveda promet s pridobljenimi kraši sploh prost. Izvoz žita. Dočim je plačati pri izvozu 'pšenice 30 diu.. ovsa 10 din. pri 100 kg, je izvoz rži. koruze, ječmena in vseh ostalih pridelkov, za katere niso bile 'postavljene itaritne postavke, prosti Uvoz zaklane perutnine v Nemčijo te prost in ie plačati pri uvozu iz pogodbenih držav k . uvozno carino 30 mark za 100 kg Čiste teže. prl-števši še agio v zlatu. INDUSTRIJA. Kar se tiče iirdustniije gremo zdmžema naprej, in sicer tako Pri ustvarjanju splošnih pogotev za razvxrj industrije kakor tudi z ustvarjanjem novih tovarn. Tako je ugotovil neki ruski inžener v Foj-nici. Visokem in okotici pogoje za oživotvorjenje steklene industrije, v Iniotskem v Dalmaciji, se je našel črni premog, v Sv. Pavlu v Savinjski dolini ipa cinober in živo srebro. Dela se na projektih, da se zveže bdljše no-tranijost države z iadranskhn mohiem. Tukaj je omeniti podaljšanje železnice od Kočevja naprej do Broda—-Moravic, oz. Črnomlja preko Vinice na Ogulin. Slednja proga bi imela to prednost, da ba tvorila ne le zvezo na Reko, ampak tudi preko Hiške železnice z Dalmacijo, Splitom, kj bo postalo naše glavno pristanišče. Od tam to )e nameravana železniška proga do Beograda. Dalje obstoje nafönti za elektrifikacijo železn-ic in industrije no FaMsM elektrarni .in drugih elektrarnah (na Kulpi itd.). UstanavHIabjc tovarn m akcBskih družb pa gre tako hitro, da jih skoro ni mogoče registrirati. Posebno se gibljeta v tem oziru mesti Kar- ' Iz malega raste veliko, (Dalje.) H geografIčnem pojmu Levanta spada še Romunija, Bolgarija in Grška. Romunija je polna različnih dvomljivih agentov in trgovcev, ki so že marsikatero firmo težko oškodovali. Treba je naj-večje previdnosti. Na poštenih zaupanja vrednih trgovcih Romunija ravno tako ne trpi pomanjkanja in s pomočjo naših mformacijskih pisarn bomo lahko prišli do njih. V evropski Turčiji je najvažnejše trgovsko mesto Carigrad. Carigrad ima razvito samo mlinskoj ndustrijo in konfekcijo. Trgovina je ovirana vsied gmotnega političnega položaja in odvisna °d izpada žetve. Carigrad in Solun. Nar,rotimo se od obale Črnega morja preko Dardanel in Bospora v Egejsko morje nazaj. Na toj poti zadenemo ob dvoje najvažnejših središč Pomorske orijentske trgovine na Carigrad 'n bolun. Carigrad pripada Turčiji. Solun Grčiji. Solun je ob enem pristanišče, v katerem bo jugoslovanska vlada (poizkušala pridobiti večje Prostore v luki sami. da na ta način .pospeši svioiro pomorsko trgovldo v smeri od Beograda ,la Solun v prekomorske dežele. Industrije v Turčiji skoro ni. Važna ie samo barotnlinska industrija, konfekcija oblek v Cari-vradu in njegovi okolici. Na trgovino v.oljiiva večinoma moten politični položaj in efekt žetve, 'jaivglic propasti evropejske Turčije z izjemo Carigrada reprezentira njena trgovina velik') lovac in Zagreb. Tu so nastale oziroma nastajajo tovwnnia za glavnike, pletarske 'izdelke, delniška družba Travers -za izdelovanje železniških pragov i. t. d. Ustnica uprave. Uprava prosi tem potom vsakogar, ki je prejel 4. številko Jugoslovanske borze, pa ie ne potrebuje, da io jd blagovoli veniti. ker hj jo vsied številnih povpraševanj nujno 'Potrebovati. I V vašem lastnem interesu je, da inserirate v „Jugo-ji slovanski borzi“, ki je raz- j širjena po vsej Jugoslaviji. Novo ustanovljena podjetja. ' Uradni list« št. 15. z dne 12. februarja 1921. J. Fortlč, elektrotehmičuo podjetje. Maribor. Tiskarna Panonija F. Jerebič In tov. - ko- manditna družba. — Gornja Radgona. »Uradni list« št. 16 z dne 16. februarja 1921. Tovarna vžigalic in kemikalij Ruše. d. z o. -. - Ruše pri Mariboru. J. Mahorko, d. z o. z. za razpečavanje mineralno-od in'h in kemikalnih izdelkov. — Maribor. Zadružna gostilna, r. z. z o. z, — Maribor. Vinko Gregl, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. — Brežice 38. _ Makso J. Vizjak, trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo. — Maribor. Jug in Marenzl, prva jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete v Slovenski Bistrici, družba z o. z. — Slovenska Bistrica. Akumulator, d. z o. z., Izdeluje akumulatorje in stojala za razsvetljavo, vse armature, vse vrste elektrotehničnih potrebščin in naprav,. nakupuje.' najema ati zakupuje nepremičnine, potrebna inventar in sirovine v obratne svrhe.. — Maribor. važnost, in ml sc bomo morati potruditi, da si pridobimo en delež na njej. Kakor povsod, tako je treba tudi pri izbiri odjemalcev v Turčiji v prvi vrsti misliti na pravno varnost, na zakone, ki obstojajo v državi. Mali trgovec, ki prioada zapadno evropejskr naciji in radi tega pod konzularno sodstvo ie iz omenjenih vzrokov običajno vreden večjega kredita, kakor kakšen veliki dobro situirani pod-ietarik. ki je podrejen turškim (zakonom. Prvega se lahko pripelje k pameti na lahek način, s pomočijo njegovega konzulata, če poizkuša z zlobnim namenom odkloniti Plačila, .med tem ko je pomoč turških sodnii tako draga in običajno brezuspešna, da se jih samo v najbolj redkih slučajih upošteva. Dostikrat špekulira trgovec domnlčfn ravno s tem stanjem turških sodnij in zaostaPa v izvrševanju svojih dolžnosti, čeprav ima premoženja dovolj redno poravnavati svojih obveznosti. Domačin ve namreč, da sc bo njegov liferant ustrašil visokih sodno - procesnih stroškov in raje skušal doseči zgubonosno poravnavo. kakor pa plačati advokata in še nekoliko stotin frankov sodnih stroškov. Advokati, ki so dobili enkrat plačilo, se navadno ne brigajo za interese svojih klijentov. Kakor vidite ne gre v Turčiji v prvi vrsti za kreditno možnost, ampak za kreditno vrednost to se pravi ne samo na to ali more dotični odjemalec plačati temveč gre tudi zato. ati soMi hoče plačati. Da se to kar najboljše mogoče preišče in najde je stvar agenta in Informacijskih pisarn. Trgovina v Carigradu leži skoro popolnoma x" Pokali inozemcev. posebno Grkov. Armencev in Perzijcev. Izvažajo se kože. žito. tobak, preproge, svila, rožni esenc in doti. Uvažajo se vsakovrstni artikli, posebno premog, železo in železno blago, poljedelski stroji, srebro, zlato, ju-veli, porcelan, steklo, stekleno blago, tekstil, čaj. kemikalije In kolonijalno blaigo. Ptred vojno je Melistroja, mariborska električna instalacija in strojna družba z o. z. — Maribor. J. Moziteč, trgovina z vinom in žganjem na debelo. -- Kandija. Krojaško nakupovalno društvo v Ljubljani r. z. z o. p. — Ljubljana. Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. — Ljubljana. Gospodarska zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov v Ljubljani, r. z. z o. z. — Ljubljana. Trgovska zadruga »Sloga« v Celju, r. z. z o. : p. — Celje. j. »Uradni list« štev. 6. z dne 20, januarja 1921. »Kovina« dd. prva jugoslovanska metalurgič- I na industrija. — Maribor. Mlavaty, Beleslin in dr., trgovina s papirjem na debelo v Zagrebu, podružnica. — Maribor. Stanko Pallaš. trgovska agentura in komisija s kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom na debelo. — Maribor. Skladišne i otpremničke dioničarsko društvo, podružnica v Mariboru, skladiščni in od prem ti posti. — Maribor. »Uradni list« štev. 9. z dne 28, jairaada 1921. Mariborska delavska pekarna, r. z. z o. z. — Maribor. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, podružnica v Dolnji Lendavi s sedežem v Lendavi — Dolnja Lendava. »Uradni list« štev. 10. z dne 29. januarja 1921. Prva delavska pekarna v Ljubljani, r. z. z o. z, — Ljubljana. Vovk Sc Benko, trgovina z mešanim blagom na debdo in drobno. — Mline,. Slovenska banka. — Ljubljana. »Uradni list« štev. 13. z dne 9. februarja 1921. Prometni zavod za premog dd. — Ljubljana. bil uvoz nekaterih predmetov prepovedan tako samokresov, z dolgimi cevmi, smodnika in drugih razstrelilnih snovi, toaletnih artiklov in mila. če so jim bile primešane škodljive substance če tudi x' prav majhnih količinah. Po dolgem trudu ie bil dovoljen uvoz pisalnih strojev, hek-tografov in drugih razmnoževalnih aparatov. V redkih slučajih je bil dovoljen uvoz strojev m materiali!, ki jih je treba .za produkcije električne sile in svetlobe; navadno so šele dolgotrajnM dfolomatična pogajanja omogočila uvoz. Danes leži Ttirčiia na tleh. Poražena's srrojo veliko ‘zn-veznko Nemčijo, si bo morala pustiti diktirati v bodočih 'trgovinskih pogajanjih carinske, prometne, splošne uvozne in Izvozne uredbe od airtantinth držav, osobito od Anglije, ki ie v *'i'\1 \rsti zainteresiram na Carigradu. Mesto Rin*e v katero je planil požar naivečjih sodtol-iv) razrednih bojev je stopila Anglija z veliku sil) svojega kapitala na carigrajska tla. Carigrad y 5 tem v drugič osvojen, in angleški imperij 'e zvezal svora ogromna indijska (bogastva preko širnih, na tisoče kilometrov dolgih mezopo-tanskih ooljatn. gorate Male Azile in središča U-govme Carigrada, z našo sosedo -- Bolgarijo. k' tvori rapadno mejo angleških interesnih sfer na orijentir. V Carigradu se nahaja mnogo dostojnih in v domače razmere dobro speljanih aigentirmili in komišnskih firm. Korespondenca se vodi, kakor xn večini v celi Levanti v francoskem jeziku. T-goVoi radi oferirajo blago čif Carirgräd kasa s tremi procenti Skonto ali s štiri mesečnim akceptnim. Cene so nreračunauie v francoskem de-narhi in za metrično (merilo m težo. edino Angleži računajo v angleškem denantu in v angleški teži. Pri tej priliki bi omenlili sledeče banke, ki imajo svoje centrale ati filjalke v Carigradu Ofctomamm Bank, Credit Lyonnatis, in bančno poduzeti e Siegfried Adler. Napotimo se od Carigrada 'proti Solunu. Tu- »JjrocjiaBCHCKa 6 v paa« naaaan He^eJbHO > flBa H3Aan>a (y ojioBcna'iKOM « CpnCKO-SpBBTCKOM ie3H- Ry) re ce paaaniHJbe 6ec-nnarno na cbc rproBuc, oöpTHHKe, HHflycTptija.Tpe rocnoflapcKe aa.Tpvre, jaii-ne .TioKBJie n. t. a., «s.vie-ii upe CBaKH ppyni Hjm rpchn 6poj. Ko nau ate.ni, pa h v ce CBaKH 6poj ma-»e, naaha sa Kpnhc nom-.>.e, n.iaha ua itpnhe iiobit-ica ropu ume K 24.—. BecnaaiHa cKcuepimnja »Jyroi'jiaBCHCKe öypae« jaMup bpM sa ycnex hh-cepara. „JUGOSLAVENSKA! BURZA“ izlazi nedeljno u dva izdanja (u slovenštini i srbohrvaštini) te se razašil je , besplatno na sve trgovce, obrtnike, industrijalce, gospodarske zadruge, javne lokale itd., izmjenice svaki drugi ili treći broj. Ko pa želi, da mu se svaki broj šalje, plati za kriče poštnih i otpravnik trošaka godišnje K 24"—. Besplatno razašiljanie „Jugoslavenske burze“ Vama jamči za uspjeh oglasa „JUGOSLOVANSKA BORZA“ izhaja tedensko v dveh izdajah (v slovenski in srbohrvatski) ter se razpošilja brezplačno vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem gospodarskim zadrugam. javnim lokalom i. t. d. menjaje vsako drugo ali tretjo številko. Kdor pa želi, da se mu pošilja vsaka številka, plača za kritje poštnih in pošiljalnih stroškov K 24"— letno. Brezplačno razpošiljanje „ Jugoslov. borze“ Vam jamči za uspeh oglasov. „JUGOSLOVANSKA BORZÄ“ vychazi tydnö v dvou vydanich (slovin-skem i srbo-chorvatskem) arozesilase bezplatne všem obchodnikilm, živnostni- j kuni, prümyslniküm, ho- j spodarskym družstvum, ve- j rejnym mistnostem atd., a I sice stridavž každe druhe ! nebo treti čislo Kdo si ! preje, aby se mu zasilalo | každe čislo, plati na hra- i ženi vyloh poštovnich a ex-pedičnich K 24"— ročne. Bezplatne zasilani „Ju- j goslovanske Borzy“ Vam j zaručuje üspech inserätu. 1 „JUGOSLOVANSKA BORZA“ (Jugoslav. Börse) erscheint einmal wöchen-tlih, in 2 Ausgaben (slo-venisch und serbokroatisch) und wird an alle Kauf leute. Industrielle, Gewerbetreibende, Wirtscha^tsgenos-senschaften, öffentl. Lokale und Ämter gratis versendet. Jene, die alle Nummern beziehen wollen, zahlen jährlich jugosl. K 24"— für Post- und Manipulationsspesen. Unentgeltliche Versendung der „Jugoslov. borza“ garantiert für den Erfolgt der Inserate! La „JUGOSLOVANSKA BORSA“ parait unefois par semaine, en deux editions (slovene et serbo - croate) et est adressee gratuite-ment ä tous les Commer-(Jants.lndustriels et Societes commerciales, ainsi qu’aux etablissements ouverts au public et aux Administration. Les personnes desi-reuses de recevoir la Collection du Journal au com-piet droit vers la somme de 24 K-SHS par an, par frais de poste et de manu-tention. — L'cnvoi gratuit de la „Jugoslov. Borsa‘*est uno garantie du succes de la publicito qu" y Cat faite. Imenik - Imenik CimcaK češkoslovaških eksportnih tvrdk, katere imajo svoje Inserate v današnji propagandni številki. češkoslovačkih eksportnih tvrtki, koje imaju svoje inserate u današnjem propagandnom broju. HeiUKOCJIOB. eKCnOpT. Koje MMajy csoje nHcepare y flaHaum.eM npo-naranflHOM 6pojy. Jugoslovanski trgovci, zahtevajte cenike in ponudbe1 Jugoslavenski trgovci, zahtijevajte cjenike i ponudbe! jyrOCflABEHCKM TPfOBUM 3AXTEBAJTE UEHMKE M OOEPTE! Perilo, predpasniki, ogrinjalke. Ikalcovske vyrob. dmžstvo — Pfibislava. V. Daubnavsky — Lomnice n./P. Adolf Tera — Cerv. Koste,lec. Steklena roba. Uautidi & Co. — Hajda. Gumbi, zaponke. Jadi. & Mil. Lirikove — Loužniiee Ž. Brod. Kovlnasta oprava. Rab. Slezak -- Bistrica ,p. Host. Škrob. .1. Ha vtik Praga VII. Bonboni, kanditl. Peter K. Mojsovič — Bratislava. Pa. »L i buše« — Praga VII. Čevlji, cipele. Jan Hruby — Slafmiay. F. Svoboda — Bakova n./J. J. Kašpair — Unhošt. Ključavnice, bravo. Ant. Šlegr — Kladno IV. Čsl. asjr. banka — Pribnaan. Žeblji, vijaki. Čsl. a'gr. banka — Pri,braun. Destiiaeni aparati. Ant. Matčjiček — Brandys n./O. Bičevnlki. jermena. Tovarn, u. bičistata — Č. Budejovicc. Lesna industrija. K. Cerv,eilka Smečno. Ana Navalna — Praha,tiče. Peči. štedilniki. ,Cs-l. agrar, banka — Pribram. Igračke, galanterija. '.Moibilis« - Praga 11. A. Šieigr — Kladno IV. Medficlkv a spol — Praga I. A. No volna — Prad vatle c. Čipke, vezenine. Medffcky a spol — Praga I. Tekstilna roba. J. ,J. Haik — Hatlka. St. Raka. V. Dombravsikv — Lomnice n./P. Tkai'cov. vyrob. dr. —: Pfibvslaiva. Fr. Mejdr Ustje n./O. A. Töra — Črv. Kostelec. AnIHnske boje, kreda. tuši. Drajgotin Barolin — Zagreb. Kanci Banoilin — Češka Ijlpa. .Kondor« — Maleč — Chostebof. . ■ V&so« —- Praga —- Podoii. Rezek Maks —- Prachatice. Import, eksport. Rezek Maks - - Prachatice. Ana Novo,lita — Prachatice. los. J. H alk — Hotka — St. Paka. V. D ostal — Praga 11. Železne blagajne. Stan. Koscink. , - Praga — Žižkov. Registratura. J. L. Pultar - - Smrčiva n./S. Pisalni stroji. V. D ostal — Praga H. Mizarske potrebščine, stolarske potrebščine. Tovarna S. Kamlers — GiiStä — Plzensko. Papir. Boilmmil Machaček — Ji čin. Stroji, motori. J. Janaček — Raivstoo. Fr. Wawerka — Lipnik n./B. K. Br-ett-sclmeider — Mor. Sana v. Čsl. agr. banka — Pflhnaim. Rcizek Maks — Prachatice. Špiritovi varilci (na plin). Bernard Hyna — Pnaga Vinogradi. Šamotovj izdelki. Kareil Kolar — Pcčky. dl tu leži baza pravilne in zdrave trgovkie v dobri izberi tzastolpnJkov. Trgovci so po večini Židi. manjši del sestoja iz Grkov, Turkov, Srbov in Biiilgarov. V. solunski okolici živ! skoro Izključno slovansko macedonsiki živelj, potomci onega rodu iiz katerega sta izšla brata Sv. Ciril in Metod. Solunski trgovci so z malimi izjemami pošteni in zanesljivi ljudje. Pri nenadoma nastopa joči spremembi plačilne zmožnosti, ki je v teh deželah na dnevnem redu :pa je treba pr; dajanju kreditov kar uajvečie previdnosti. Nadziranje trgovcev potom zastopnika in ivniorma-cijsike pisarne je v takih slu čaj ih skrajno potrebno. Solunski trgovci dajejo prednost ofcrtam izdanim v frankih In v meteiranim sistemu. Običajno -s e oierira cif., c eine so bile pred vojno kasa za dva do tri procente Skonto pri prihodu »arnika ali tri mesece dato faktura. Pri zadnii komdtofi je dobro zahtevati bančni kredit, če kreditna vrednost odjemalca ni sigurna,. Poleg Carigrada ie Solun največje trgovsko pomorsko mesto na Balkanu. Izvaža se žito. tobak, opij in bombaž. Uvaža se tekstilno blago, železo, koloniiale in petrolej. Važne banke so; Otto,marin Bank in Bauique de Saloniqne. Po številnih diploinatičnih pogajanjih med vojno in po vojni je služil Solun kot kompenza-cijskio sredstvo en ten ti. da pridobi Grčijo za vstop v svetovno vojno. Kakor Trst in Roka bi moral pripadati tudi Solun po svoji okolici oni deželi, ki gsipodarrsko gravitira na pristanišče. S tega stališča bi prišle v poštev edino Jugoslavi- ja in v veliko manjšem oziru Bolgarija. Vendar nobeno od teh treh pristanišč ne pripada v politično svojemu v gospodarskem oziru navezanemu zaledju, ker so kakor rečeno te luke služile kot kompenzacijska sredstva evropejskih velesil. Preidimo na novo deželo ievantsega ozemlja, na klasično Grčijo. Najvažnejše pristanišče je Pirci. luka Aten. nadalje pristanišča, ki se jih dotakne. levairtinska o ar obrodili a linija. Volo v Te-satiji, rodovitni ciklatski otok Sira in končno po svojem vinu in korintski trgovini stavni Patras. Z izjemo ladiedelnic. bomlbažmih pred:|nic -in tkalnic je bila grška industrija malo razvita. Med vojno pa je nastalo cela vrsta preskrbi vojske služečih industrij, ki so v internem času prilagodila svoj obrat novi produkciji. Za izvoz pridejo v poštev najprej konnte, vino. olivno dlje. Južno sadje, tobak, svila. gobe. mramor. titogiraHč-no kamenje iz F.ubeje. manganslko -železo s srebrom mešani svinec iz Laurtjona itd. Uvaža pa se žito. tekstilno blago, premog, droge, kemikalije. kovine In kolonihilno blago. Pred -vojno razmere v Grčiji niso bile popolnoma -urejene. Država se ie nahajala v samih denarnih 'krizah čeprav je zlasti tečaj v zadnjih -.letih pred vojno nekoliko nad d. Položaj ie poslabšal 35% davek, ki j-e ležal na glavnem ekspertnem artiklu na ko-rkitah in pa nadprodukclia tega sadu. Danes po voćni stoji grška drahma neobičajno visoko. Prekosila ie dinar in se bliža najboljšim evropejskim vailutam. iče odštejemo angleški funt. Danes je Grčija ena izmed gospodarsko najmočnejših dr- žav v območju zaipadnega dela sredozemskega morja. Poizkušali bomo najp-reje pridobiti si eks- , portale zveze z Grčijo in po možnosti izvažati ; po istih kanalih v deželo. Levantmska linija, s c j dotakne Pireja. Sire. P at rasa Volo. -in Kalamata. V Atenah imamo močna bančna podjetja -med temi Banque d' Athen es in Orijentn-o banko. Dostavimo še par besedi o Bolgariji. Ob Cr-nem -morju se nahajata Vama in Burgas naj-vaižnejši trgovski pristanišči -v Bulgariji. V glav- | nem sc izvaža od tukai žito rožno olje. moka., [ kože in jajca. Uvažajo se stroji, za različne obr- ; ti. industrije kakor žganjek-uh-o i. dr. kemikalije, tekstil, cement, kolontia-le. Ker ie imela Bolgarija zla/ti a«» (zlato več vredno kakor nominale navčanioe) so se cene dotočevale ci-f. Varna ali j Burgas v frankih -plačljive -v zlatu ali bančnim ! čekani na Pariz, per 'kasa s tremi procenti J skan-to ali s štiri do šest mesečnim akcentom. Rekli sm-O. da ie treba biti v trgovini z Runi imfo kar .najbolj previden, isto velja v še večji I meni z Bolgarijo. Tudi tu sc prikazujejo stalno ; na obzorju vedno novi agenti ki brez vsakega t novskega izkustva hi ne da bi bili poznani zatniujejo ‘iimnorterje v svoti poštenosti, pni tein pa jih v izdatni meri ie -oškodujejo. V notranjo- j sti so glavna trgovska mesta Sofija in pa Do • nav-s ko pristanišče Ruščdk'. (Dalje prih.) ANILINSKE BOJE @ AHHJIMHCKE BOJE VLASTITIH TVORNICA COIICTBEHHX OABPHKA NUDI h y zt h Karel Barolin Dragutin Barolin Karl Barolin Češka-Lipa (Čehoslovaško) Zagreb Wien VII. Tražimo agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu „Jugoslavenske burze“. PISALNI STROJI „MINERVA“ z dvobarvnim trakom in vsemi mo- dernimi pripravami, zelo solidno izdelani s triletnim v » aaa ::: jamstvom nudi aKč.4000 V. Dostäl :: Praga II. :: Mariänskä ulica 16. :: Tel. 228 VIII. Brz.: „Epidaurus“. Vsakovrstno prejico in sukanec za obrt in industrijo kakor tudi VOlnenO prejo V °vitkih nudi samo na debelo EMIL BRAUN, Warnsdorf, Češko. Precizne, brzorezne STRUŽNE STROJE izdeluje in dobavlja Speci jalna tovarna FR. WAWERKA i IlpeUHOHe, 6p3ope3He CTPY^CHE MAIHMHE Hspafyyje h aocTaaa.a cneimjaana (jjaöpHKa L IP NIK n. B. P. n. posetniki praškega velesejma vzorcev ne pozabite 'si ogledati stojnico št. 707 v industrijski palači VIII specijalno izdelavo gornjih delov za čevlje tvrdke P. n. posetnici praškog vele-vašara uzoraca ne zaboravite da si ogledate šotor 707 u industrijalnoj palači VIII specijalnu radnju za gornje djelove cipela tvrtke JOSIP KAŠPAR n UNHOŠT _ VARSTVENA ZNAMKA „JOKA“ Vsakovrstne oblike gornjih delov za čevlje iz prvovrstnega materijala po najnižjih cenah v brezhibni in elegantni izdelavi. — Naročila se izvršijo obratno ! . Svakovrsne forme gornjih djelova cipela iz prvovrsnog materijala po najnižim cenama. — Izradjene su bez greške i elegantno. Narudžbe se izvršavaju kretom pošte. Mizarske obliče mizarsko orodje najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah nudi Specijalna tovarna mizarskih orodij S. KAUDERS, Čista - Plzensko (Češko.) h 1 S Prvo podkrkonoška tovarna galalitovih gumbov zapon in podobnih izdelkov J ACH. a MIL. LINKOVE Loužnice-Žel. Brod (Češko) priporoča svoje prvovrstne izdelke p. t. konsumentom. Registratora Pultarova. Najboljša registra-turna priprava! V rabi pri vseh čeških bankah! J. L. Pultar, Smrčna—Sazava—Češko. Tovarna stekla OaöpHKa craKTia Hantich & Co. Haida Čehoslovaška. Fabrikacija in eksport OaOpHKauuja h excnopr vseh izdelkov iz kristal- cbhx npoHSBOÄa na icpn- nega, votlega in bar- CTa.inor, mynjbor h 6o- vanega stekla, dalje go- jaaHcauor craK-ia, aaa>e spodinjskih potrebščin, KyhancKHX noTpeßuiTuua, steklenic in medicinalnih 4>jiaiua h MeAHUHHa/WHX steklenic. 4>aama. PETER K. nudi vsakovrstne karamele, ki so jako izdatni, dalje bonbone, kandite in čokoladne izdelke. Zahtevajte ponudbe! MOJSOVIČ, BR ČEHOSLOVAŠKA HVJtM CBQKOBpCHC BpJIO H3-AaTHe KapaMe;ie, jxa.Jbc ÖOHOOHe, KaHÄHTe II HO-KO^aAHe npOH3BOAe. SaxTeßajTenoHyAe! ATISLAVA nabizi sve vyborne mlečne ka-ramely, ktere jsou velmi zaživne, dale bonbony, kandity a čokoladove zboži. Žadejte nabidky! TRGOVCI, POZOR! Ako hočete kupiti ceno in dobro krisetova krila, tambor, pred- pasnike in perilo vseh vrst obiščite na 11. praškem velesejmu tvrdko Vaclav Doubravsky v Lomnici n. Pop.: Češko tovarna perila, kril v industr. palači od- in predpasnikov ::: delek VI. stan. 270 GLAVNO ZASTOPSTVO ZA HRVATSKO, SLAVONIJO, VOJVODINO IN SRBIJO ODDA THE REX & CO, LJUBLJANA : Domača tonika. Solidno ceno. M j Ljubljana S Prešernova ulica 9. HajnovejSi kroji. Točna postrežka. : Velika izbira izgo- . toeljeno obleke oseb vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih ■ in na metre, g KOLESA MOTOCIKLE VSO OPREMO NUDI S SKLADIŠČA «ta Mia LJUBLJANA OOSPOSVBTSKJk 14 veoovä ul. It. e Najflnejie ultramarlnovo v krogljicah In prahu plavilo I SAMO ENGROS NUDI lastna Izdelovalnlca F. Turin, Celje SAMO 60 KRON stane OSMAN-cigaretni papir 60/60, vse druge vrste: ABADIE, OTTOMAN, GOLUB,SAMUM, po najnižjih dnevnih cenah. — Razen tega priporoča veliko izbiro raznovrstnega galanterijskega blaga, sukanca, pavole, nogavic, itd. na debelo tvrdka Vašo Petričić nasl. L Samec, Ljubljana. P. V. V. INDUSTRIJALKA PALAČA ODDELEK V., STAN. 111 ccccccccccccccc Adolf Tera, tkalnica ^pošilja: kaneva l3nGnC£J3 lil bom- tkanine, zefirje za Če^KolttSf:: (čLš£l srajce, platno itd. Vsakovrstne STROJE in forme za izdelavo cementnih predmetov Izdeluje in dobavlja specijalna tovarna (Čehosloyaško) Svakovrsne: STROJEVE i kalupe za proizvod cementnih predmeta izradjuje i dostavlja specijalna tvornica FR. WAWERKA LIPNIK n. B. MEDRICKY A SPOL PRAGA I. :: MIKULAŠSKA TR. 36 SPECIJALITETA: NAJCENEJŠI IN ČIPKE NASIVKI, NAJSOLIDN.VIR VEZENINE ZA TRGOVCE OJKßJK VELETRGOVINA Z GALAN- «WC* 33801 TERIJO IN DROBNARIJAMI ZČUfri OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. —- Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu-in inozemska bančna tržišča. —Daic predujme (posojila)'na vrednostne papirje. — Eakomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na Čekovni promet. — Hrani~in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.