atola vsak dan srečat luataril nedelja la posuti sat valja pa paitl prtjeaum aa auhe »gnale delale na vse leto « K, na pel leta 18 K, na četrt letn 6 K 50 h, nen nesee 2 K 30 h. Za Limnitamo s posUJanjem na dom za vse lete [i l| aa pol leta 12 K, aa ietrt lata 0 g; aa en mam I g Kdar kadi sam poni, plana m vse leto 22 K, nn poi leta n K, na ietrt lete i K 90 h, na en mesne l K 00 a. — Zn Vnaneito celo leto 28 K. Za vne drage deiele in Amerike PJBI lete tO K. ■ Pa narečen oraa Istednane vpelB|atve naminlne se ne onim. — ga enmnnlln ee plačuje od peteresftepne petit-vrate po 14 h« če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 k, če se tlaka trikrat ali večkrat - »epUi naj aa involi tranknvnti. - KekeeteJ aa ne mlaje. - »reenlštve na ■pieieHUa |e v Knaflnfik nuaak it k - Upravniitvn aa| se blagovolilo pcilljari naročnine, reklamacija, eananiia, t J. administrativne stvari.
Wretailfcra tolefra IL M. F—aaiouo številke poj lt ra. Bpravmlstva telefon it 85.
Položni v saijl
—lit. B e 1 g r a d , 18. okt.
Belgrajske ulice so nekaj dni bile mirne, oziroma onih burnih manifestacij ni bilo, kakor prvih osem dni po proglašenju aneksije Bosne in Hercegovine. Kdor dobro pozna tukajšnje prilike in srbski narod, ta si tega zunanjega pomirjen j a ni razlagal tako, da so se Srbi »izkricali« in sedaj da so mirni, nego je vzrok temu zunanjemu pomirjen ju iskati drugje. Resolucija narodne skupščine in rotiranje izrednega kredita 16 milijonov dinarjev, to je vplivalo pomirjevalno na prebivalstvo, ki sedaj vidi, da stori vlada in parlament svojo dolžnost v polni meri. Narodna srbska stvar se nahaja v sigurnih rokah in zato so postale ulične manifestacije nepotrebne, brezpredmetne. Xe kričati, nego delati je treba in — pripravljati se.
Dopisniki nekaterih, posebno dunajskih listov so ta zunanji preobrat napačno razumeli. Oni so mislili, da se je bojno razpoloženje v Srbiji poleglo in dunajsko časopisje je to z zadovoljstvom konstatiralo — in se pošteno zmotilo. Danes govori to časopisje o ponovni obuditvi bojnega razpoloženja v Srbiji, četudi se to razpoloženje sploh poleglo ni.
Poznam dobro tukajšnje razmere in ljudi in zato lahko ponovno trdim, da je vojna neizbežna, ako si-gnatarne sile na svojem novem kongresu ne bodo upoštevale minimuma srbskili zahtev.Ta minimum pa sestoji v tem, da se Srbiji oziroma Crni gori prisodi toliko bosanskega ali turškega teritorija, da se doseže spojitev teh dveh srbskih držav in da Srbija dobi izhod na morje, s čimer se doseže popolna ekonomska — in potemtakem tudi politična — neodvisnost Srbije od Avstro-Ogrske in s čimer se zapre tudi pot »Drangu naeb Osten«.
Večina velikih sil je pripravljena, da to zahtevo Srbije in Črne gore upošteva, posebno že radi tega, ker je v interesu Rusije Anglije, Francije in Italije, da se »Drang naeh Osten« zajezi. Tudi Turška bi radfl pustila celi novopazarski sandžak Srbiji in Crni gori, samo da Avstro-Ogrska z njo ne meji več. V tem faktu, v tem strahu cele Evrope pred jačanjem nemškega vpliva — ki ga širi Avstro-Ogrska kot zvesta avantgarda Nemčije — na Balkanu, leži najbolja garancija za to, da Srbija dobi za aneksijo Bosne in Hercegovine tako znatno kompenzacijo, kaki-
LISTEK.
Hišo u dolini
Novela. Spisal dr. Ivo ŠorH.
(Dalje.)
Tako je potekal moj dopust, in predno sem se nadejal, je bilo treba pričeti misliti na odhod. Kaj ne, vsak dan desetkrat se čita fraza, da ta in ta ne more brez te in te živeti, ko ni niti stotine tako hudo. Pri meni je bilo pa to skoraj res. Saj niti misliti si nisem mogel več, kaj naj počnem sedaj na Dunaju brez nje Strašno žalosten se mi je zazdel ves svet okrog mene, če sem se spomnil da bo treba iai. Včasih je prišla sicer še misel k meni, ki je nosila moje odložene škornje in je požvenketovalj z mojimi ostrogami, vesela, vojaška misel, češ: kaj boš vraga! Tam zunaj v svetu je še tisoč lepih žensk; in predno preteče mesec, se boš smejal samemu sebi. Ampak z mučeniško trdovratnostjo sem jo vsakrat odgnal to misel in sem za trdno sklenil, da prav nalašč nočem biti na svetu nikdar več srečen in vesel.
Ej, da, je že res, kar sem rekel prej, da sem se bil že vdal v svojo usodo; a pravzaprav se je bil vdal samo moj pogum; srce je pa še vedno vrtalo i.i iskalo in je delalo ob vsej
šna je njena spojitev z drugo srbsko državo, Črno goro.
Ali mi ne smemo računati samo s strahom večin evroskih velikih sil pred naraščanjem nemškega vpliva na Balkanu, nego moramo računati tudi z dejstvom, da se bosta Avstro-Ogrska in Nemčija upirali z vsemi silami zapiranju poti proti Solunu. To je popolnoma razumljivo, ker prodiranje proti Solunu je vendar tako-rekoč maksima avstro-ogrske in nemške zunanje politike, to je najbližji cilj one v velikih potezah zasnovane nemške politike, ki je izražena v treh besedah: »Drang nach Osten«.
Mir na Balkanu je popolnoma odvisen od rezultata kongresa, ali konference signataruih sil. Srbija je pripravljena slej kot prej, da žrtvuje vse, da se spoji s Črno goro in dobi izhod na morje. Ako tega ne doseže mirnim potom, kakor ji to oblju-bujejo prijateljske velike sile, poskušala bo doseči z orožjem v roki in orožje v roki obupanega naroda, ki stavlja vse kar ima na poslednjo karto, je — kakor sem že enkrat pripomnil o čimer je osvedočena cela Evropa — zelo nevarna reč za nasprotnika. V tem slučaju ne bi šla na bojišče samo srbska in črnogorska vojska, nego tudi tisoči prostovoljcev iz vseh srbskih krajev, posebno iz Stare Srbije in Macedonije. In oni primitivni, z malim zadovoljni ljudje iz Stare Srbije in Turške, bi vsekakor ložje prenašali vojne napore, kakor avstro-ogrski vojaki. Tudi v preziranju smrti bi srbski bojevniki, ki bi vedeli zakaj se borijo, nedvomno prekašali avstro-ogrsko vojsko, sestavljeno iz raznih narodov, ki živijo skupno v eni državi samo za to, ker so razmere take in ker drugače biti ne more, a skupnih kakih idealov ti narodi nimajo ,ker jih imeti ne morejo. Kak avstrijski patriot bo morebiti oporekal tem mojim trditvam, ali vsakdo, ki tudi samo površno zasleduje javno življenje v avstro-ogrski monarhiji, bo moral priznati, da moje trditve niso iz trte izvite, nego da so dejanske razmere res take.
Ne navdušujem se za vojno, ker mislim, da ni zadača človeštva, da se posamezni njegovi deli medsebojno koljejo in uničujejo, ko bi mogli živeti mirno eden zraven drugega. Ali človeštvo se še ni povzpelo tako visoko, da bi se spoštovale pravice vsakega njegovega dela s čimer bo odpadla potreba borbe z orožjem posameznih narodov za svoje pravice. To nam dokazujejo najnovejši dogodki. Avstro-Ogrska je dosti velika država in ima vse pogoje za svojo ekonom-
svoji potrtosti najneziniselnejše načrte. . . Kako bi jo pregovoril, da bi ušla z mano, ali pa da bi jo kar oropal in s silo od tiral. Vso svojo dedš< i-no bi bil dal za en sam mesec življe nj;i ž njo in bi bil životaril potem zadovoljno vse svoje življenje za pokoro. Kakor pred kraljico bi ji na mah odprl z zlatim ključem vse prelesti velikega življenja, in ničesar bi ne kilo, česar bi ji ne ponudil, naj bi se zgodilo potem z menoj, kar bi se bilo hotelo.
— Slednjič vam mora biti včasih vendar dolgočasno tukaj v tej grozni jami, sem poskusil nekoč, ko sva sedela že dlje časa molče drug ob drugem. Povejte mi prav odkrito, rotim vas, ali se res nikdar ne spomnite življenja tam zadaj, z vsem, kar nudi svetli svet?
— Sveti.. življenje 1... se je nasmehnila. Meni hočete praviti, kaj je to! Meni, ki sem živela najprej toliko časa tam zunaj prav sredi tega življenja in sem zdaj že toliko časa tu, da imam pravico soditi. Veste, kaj je življenje v smislu kakor rabite to besedo vil Navada! Razvada! Kakor se privadijo ljudje alkohola, nikotina, tako se navadijo »živeti« in mislijo potem, da morajo. In kakor sva se odvadila z mojim možem vina, tako sva se odvadila tudi »živeti«. In verjemite mi: kakor se zdi ozdravljenemu  pivcu gabno,  da je
sko ekspanzijo, pa vendar hoče imeti še več, a majhni Srbiji, ki teh pogojev nima, ne privošči koščka zemlje, po katerem bi se spojila z morjem in s tem dobila pogoje za miren ekonomski razvoj.
Pravičen človek mora priznati, da bo Srbija, ako se ta njena skromna zahteva ne izpolni, primorana z orožjem v roki poskusiti svojo srečo in imela bo na svoji strani simpatije vse Evrope. Proti nji bi mogli biti samo grabežljivi Nemci in oni neumorni ali pa pokvarjeni takozvani Slovani, ki z enakim cinizmom kot Nemci priporočajo Srbiji, naj miruje in naj umre, ne da bi glasu dala od sebe! In ne samo to. Večina slovanskega časopisja v Avstriji naravnost žali srbski narod in v tem uspešno tekmuje z nemškim časopisjem. Jaz tega nikdar nisem pričakoval, ali sem vendar doživel.
Demisija čeških ministrov odklonjena.
Dunaj, 18. oktobra. V političnih krogih so prepričani, da izide že jutri odločitev krone v tem smislu, da se ministroma Prašku in Fiedler-ju sporoči, da njuni demisiji nista sprejeti.
Italijanska pravna fakulteta na Dunaju.
Dunaj . 18. avgusta. V vse-učiliščnih krogih zatrjujejo, da bo naučni minister v najkrajšem času predložil državnemu zboru zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete na Dunaju. Fakulteta bo samostojna ter se ne priklopi dunajskemu vseučilišču.
Avstro-Ogrska osamljena.
Petrograd, 18. oktobra. Anglija in Rusija si prizadevate, da potegniti Italijo k Franciji, dočim se pričakuje, da prestopi Nemčija k drugi zvezi. Na ta način hočejo velesile razbiti trozvezo ter izolirati Avstrijo.
Homatije na Balkanu.
Bosanski   mohamedani   za aneksijo.
Sarajevo, 18. oktobra. Neodvisno glasilo mohamedanske napredne stranke »Muslimanska svijest« je priobčilo manifest na narod povodom aneksije Bosne in Hercegovine. Manifest pravi, da se nikomur ni treba bati za obstoj, za varnost premoženja in vere ter sploh za bodočnost, ker je vladar s svojim pismom zajamči] vse državljanske pra-viee svobode v vsem narodnem živ-
pil, tako se godi meni, če se spomnim, kaj se to pravi »živeti«!
Bil sem popolnoma pobit in nisem vedel več odgovora. A naenkrat sem se spomnil:
— Vaš gospod soprog gre pa vendar še včasih med življenje. Celo vsak teden po dvakrat. Če on,zakaj bi vi ne, pravim.
— On mora! je rekla mirno. Imamo sicer toliko, da živimo, toda če bi le rabili, bi se slednjič vendar poznalo. Tako je jako rad sprejel, ko se mu je ponudila prilika, nekaj zaslužiti. Neki knez v Trstu ga je namreč naprosil, da nadzoruje vzgojo njegovih sinov. Treba mu je priti samo malo pogledat, ob sobotah redno in še enkrat med tednom nepričakovano, in je zato res knežje odškodo-van. Toda vsakrat ko se vrne, ga vidim, kako težka žrtev mu je to.
— Ze posebno, ko mora imeti od tu zelo daleč do bližnje postaje, sem zajecljal, ko nisem vedel drugega, preveč oplašen, da pobije prav vsak moj ugovor takoj zopet v tla, komaj da se pokaže na dan.
«— O, nikakor, je rekla: Postaja je pa takoj tukaj zadaj, komaj pol ure daleč. Od tam dobivamo tudi vse potrebno, kolikor ne pridelamo na vrtu in ne prinese on s seboj.
Tega kneza sem potem naslednje dni pa vendarle večkrat premišljeval. Skoraj bi sam ne vedel, zakaj se
ljenju. Mohamedani niso nikoli imeli večje svobode, kakor jo imajo danes. Kdor je zasledoval politiko na Balkanu, mora reči, da je aneksija Bosne in Hercegovine starejša kakor okupacija. Bodočnost islama in rno-hamedanov v Bosni in Hercegovini je odvisna od mohamedanskega prebivalstva samega. Bosanski mohamedani so poklicani, da skrbe za usodo dežele v bodočem ustavnem življenju, ker so močni po številu in posesti. Manifest zaključuje: »Proklet bodi vsak, ki bi vsled tujih vplivov zapeljan, škodoval narodni mohame-danski slogi.«
Srbija se ne odpove aspiracijam na Bosno.
B e 1 g r a d , 18. oktobra. Pašič je izjavil nekemu časnikarju, da Srbija se baš sedaj ne misli odpovedati Bosni. Avstrija se zelo moti, ako misli, da bo srbske dežele mirno poba-sala. Besedo bo imela še Evropa. Nemčija je prijateljica (?) Srbije, ker se je nemška trgovina v Srbiji zadnja leta nenavadno povzdignila, zaradi tega ima dovolj vzrokov, da podkoplje avstrijsko trgovino. Vsled tega upa Srbija, da se bo Nemčija zavzela za srbske interese.
Mobiliziranje v Srbiji.
B e 1 g r a d , 18. oktobra. Srbska družba »Rdečega križa« je izročila vladi 200.000 frankov. Baje so v Donavi položene plavajoče mine, da se zabrani naskok avstrijskih monitorjev na Belgrad. Včeraj se je vršila v skupščini tajna konferenca vseh poslancev.
Budimpešta, 18. oktobra. Minister Burian je izjavil dopisniku »Budapešta«, da v Srbiji pojema (?) navdušenje za vojno. Toda vsled brezmernih agitacij v Srbiji je mogoč popolni preobrat.
Napetost med Bolgarijo in Turčijo zopet narašča.
Pariz, 18. oktobra. Francoska vlada je dobila iz Sofije take brzojavke, da je izgubila vsako upanje, da bi se mogla preprečiti vojna med Bolgarijo in Turčijo. Veliki vezir je pisal francoskemu ministru Picho-nu, naj vpliva na Bolgarijo, da preneha z oboroževanjem, ker bi sicer bila Turčija primorana, se tudi začeti mobilizirati.
Solun, 18 oktobra. Iz Soluna je odšlo 74 vagonov s streljivom na bolgarsko-turško mejo. Poveljnik 3. voja je pozval podrejene častnike, naj bodo pripravljeni.
Berolin, 18. oktobra. Iz Carigrada se poroča, da dela Turčija vojne  priprave   v   velikem obsegu.
mi je zdel tako maloverjeten. Kaj bi res v vsem velikem mestu ne bilo najti nrimernega človeka, da nadzoruje učitelje njegovih otrok? Recimo tudi, da je bil mož že daleč sloveč pesnik, — radi mene lahko, ki sem poznal jako malo takih imen, — kako da je hotel knez, naj vpliva na mlade duše njegovih otrok ravno tak mračen mizantrop? In da je ta človek bil to, se je videlo na prvi pogled iz tega, kako je živel, in iz tega, kako je pisal. Ona sama mi je pravila, da so ga imeli naravnost za anarhista. Takih knezov pa, ki bi si naročevali v hišo kar od daleč anarhistov, če še tako teoretičnih, menda ni bilo, jih ni in jih ne bo veliko. Mogoče je vse na svetu, toda meni se je dozdevalo vseeno vedno bolj, da je gospodu pesniku njegovo bivališče za dau na dan vendarle nekoliko preveč pusto in da se gre vsled tega včasih malo porazvedrit, — tem laže, ker ve ne samo, da ga ženica doma zvesto pričakuje, ampak tudi, da ne bo v tako pustinjo izkušnjavca, celo če bi si ga želela.
Naenkrat mi je šinila pri tem misel v glavo: kaj če bi se enkrat sam prepričal? Zakaj, če ga zasačim, da se laže, potem je moja! Prav zato, ker stoji kakor bog pred njo, trešči taka vest tem močnejše v njo... Morda bi se pozneje pač domislila, da je treba duševne velikane meriti
Turška vlada se pogaja z otomansko banko za 25inilijonsko posojilo. V Drinopolje je že prispelo 19 baterij brzostrelnih topov. Rezervisti se kličejo pod orožje.
Carigrad 18. oktobra. Včeraj je bil pri velikem vezirju izredni ministrski svet, ki je trajal pozno v noč. Razpravljalo se je v prvi vrsti o programu mednarodne konference. Avstrija ne mobilizira.
Budimpešta, 18. oktobra. Vse vesti o pripravah za mobilizacijo so neresnične. Prvi pogoj za mobilizacijo je, da se skliče rezerva. To pa se more zgoditi v smislu brambne-ga zakona le na cesarjev ukaz. Tak ukaz pa dosedaj še ni izšel, a se tudi ne more prikrivati, ako bi bil izšel.
Bojkot proti Avstro-Ogrski na Turškem.
Carigrad, 18. oktobra. Tudi nemški veleposlanik se je pridružil protestu avstro - ogrskega veleposlanika glede bojkota proti avstro-ogr-skemu blagu.
Trst, 18. oktobra. Iz Smirne se poroča, da je bojkot tam popolnoma ponehal. Llovdovi parniki so imeli sicer zamudo, vendar so oddali potnike in blago.
Carigrad, 18. oktobra. Bojkot se nadaljuje. V Solunu niti cigani nočejo nositi blaga za avstrijske parnike. Trgovci izjavljajo, da so sicer voljni sprejemati nemško blago, toda ne po posredovanju avstrijskih ladij. Govori se,da namerava Avstro-Ogrska poslati več vojnih ladij v Smirno.
Protiavstrijsko gibanje v Srbiji.
Belgrad, 18. oktobra. Tudi včeraj so bile velike demonstracije proti Avstro-Ogrski. Na čelu demonstrantov je korakala vojaška godba, a godci so bili civilno preoblečeni. Celo vladni listi se strinjajo z bojkotom avstrijskega blaga ter prinašajo ostre članke o bosanskih razmerah. Ustanovilo se je posebno društvo, ki bo vodilo bojkot proti Avstriji. »Politika« poziva trgovce, ki so avstro-ogrski podaniki, naj takoj jutri zapro svoje trgovine, sicer jim ne morejo jamčiti za varnost ne oblasti, ne javnost. V Belgradu je kakili deset velikih avstrijskih in ogrskih trgovin. Avstrijski in ogrski trgovci in obrtniki so že začeli odstranjevati svoje napise. Trgovine straži policija. Vsa trgovina je zastala. Finančni polom je neizogiben.
Tepena časnikarja.
Belgrad, 18. oktobra. Dopisnika »Neue Freie Presse«, bivšega nadporočnika Harbauerja in ogrske-
drugače nego navadne ljudi, a v prvem hipu bi videla samo človeka in bi bila samo ženska. In če bi se j ništila zavesti od prve strasti, bi potem itak ne mogla več nazaj.
Da, s tako novico bi ji človeka ne podsekal samo, kakor sem rekel prej, ampak bi ga izpodnesel, bi ga na mah treščil ob tla, da bi se zdrobil — idol! In v to se je izplačalo splaziti se enkrat, in če treba še večkrat za njim. Ni bilo kavalirsko, a bil sem x)ol nor, in vsako sredstvo mi je bilo dobro.
In sem storil tako. Njej sem rekel, da moram žalibog ravno v soboto v Trst, ker hočem doseči podaljšanje dopusta. To je bilo tudi res. Zdaj še celo nisem mogel proč, ko se je zasvetilo vsaj malo upanja pred menoj in sklenil sem, da si na vsak način izbojujem saj še dva, tri tedne. Zal mi je bilo sicer tudi samo za enkrat izgubiti teh dvoje, troje sladkih uric ž njo, a take dneve, ko je bil doma, ga vendar nisem mogel iskati v Trstu.
Nisem se motil. Gospod pesnik se je hodil v Trst res samo zabavat ... Umel sem ga pravzaprav lahko: pravijo, da so umetniki vsi bolj ali manj perverzni; pred svojo ženo jo hotel ta človek biti vedno in v vsaki stvari vzor, in ker je ostajal pri tem na pol lačen, se je moral nasititi drugje ...
$ra časnikarja Felda je množica napadla in pošteno pretepla za njune laži o Srbiji. Časnikarja sta se pritožila pri konzulatu, ki bo zahtevalo pri ministru notranjih del zadoščenje.
Evropejska konferenca.
London, 18. oktobra. Mednarodna konferenca se bo vršila najbrže v Rimu, ker se pričakuje, da bo italijanska vlada za ta poklon držala z Anglijo, Francijo in Rusijo.
Pariz, 18. oktobra. Zopet je dvomljivo, ali se bo mogla konferenca sklicati. Napaka se je storila s tem, ker se je program prehitro razglasil. Angleško časopisje očita ministru Pichonu netaktnost, ker je izdal program avstro-ogrskemu poslaniku.
Carigrad, 18. oktobra. Minister zunanjih del Tevfik paša je izjavil, da turška vlada ne sprejme konferenčnega programa, ki ga je predložil ruski minister Izvoljski. Turška vlada še vedno pomišlja, ali bi ne kazalo, da bi konflikt z Avstro-Ogrsko in Bolgarijo sama uredila brez velesil. Zaupno je povedal Tevfik paša, da je ministrski svet v principu sprejel predlog avstro-ogrskega veleposlanika grofa Pallavicinija, naj bi se z Avstro-Ogrsko sklenil poseben dogovor.
Turška vlada je predložila za evropejsko konferenco sledeče točke: 1. Proklamacija Bolgarije za kraljestvo. 2. Aneksija Bosne in Hercegovine. 3. Obveznosti glede turškega državnega posojila in drugih finančnih in političnih obveznosti. 4. Določitev nedotakljivosti Turške.
Bojev i t ost   srbskega prestolonaslednika.
Belgrad, 18. oktobra. Prestolonaslednik Gjorgje je rekel ministru Milovaniču pred odhodom na važne misije: »Potujete v zelo delikatni zadevi v Evropo. Ne smete pa pozabiti, da govorite v imenu 250 tisoč bajonetov. Ne smete se pred nikomur klanjati, ker tistemu, ki govori v imenu 250.000 bajonetov se ni treba nikogar bati.«
Lojnške novice.
20. september je tudi v našem kraju povzročil mnogo spremembe. Ljudstvo se sedaj vse .drugače zaveda svoje narodnosti. Nemški napisi šo ali izginili, ali so pa še danes skriti pod črno barvo. Trgovce Brusa, Tollazzija in Puppisa poživljamo, da odstranijo že enkrat napise, nad katerimi se mora zgražati vsak zaveden Slovenec. V Logatcu ne poznamo nobenih Josefov in Carlov ter nobenega Pulver - Verschleissa itd. Doli s temi spakami! S črnilom pomazani napisi na kažipotih v Dolenjem Logatcu, čakajo tudi zaman odrešenja. Nemara se jih usmili šete šiaš Ekel s kakšnim Pirčevi odredbi podobnim »ukazom«. Dolenjelogaški občinski zastop se namreč ne meni niti za stvari, o katerih so v izrednih sejah razpravljale že skoro vse zavedne slovenske občine, kaj li še da bi se brigal za take malenkosti.
Naših pet Nemcev se vede povsem dostojno. Upoštevajo pač dejstvo, da žive med slovenskim ljudstvom. Samo enemu* ne da germanska žilica pokoja. Mož sicer ne zasluži, da ga tu imenujemo, četudi se je nekoč izrazil, da bi po »Slov. Narodu« rad postal »beriihmt«. Tega veselja mu torej za enkrat ne privoščimo. Pač mu bomo pa brezdvomno ustregli, ako tu povemo, da je vzkliknil pri neki priliki, ko je dobil kar je iskal: »Mein deutsches Blut soli nur auf dein windisches Gesicht rin-nen!« Opozarjamo obenem na tega dobro znanega možakarja e. kr. predstojnika, ki se gotovo ne strinja s tem, da njegov poduradnik pri belem dnevu izziva mirne ljudi in se pretepa na državni cesti, ponoči pa v javnem lokalu prepeva »Die Wacht am Rhein«.
Nekatere gospe in gospodične, ki le prerade žgole blaženo nemščino, posebno z nemškimi uradniki, so že dobile potreben in primeren pouk od — priprostih fantov. Sčasoma se bodo že spametovale.
Zadnje Ciril-Metodove veselice so se udeležili tudi člani katoliškega izobraževalnega društva. Gotovo pozdravljamo ta pojav združenja v narodnem oziru s posebnim veseljem. Zakaj bi se nam še v narodnem boju smejal nasprotnik v pest.
Gostilničar Meze je opustil Ko-slerjevo pivo in toči sedaj delniško. Tako je prav!
Tudi od nas hodijo potniki nemških tvrdk z dolgim nosom. Najlepši spomin na 20. september.
Zadnji ponedeljek ob tričetrt na 9. zvečer je začela goreti Ermollije-va žaga. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz Dolenjega in Gorenjega Logatca ter iz Hote-deršice ter ogenj mahoma omejile. Zgorela je le žaga, strojnica je ostala nepoškodovana. Škoda se ceni na 25.000 K. Zažiga je sumljiv strojnik, ki je bil pred kratkim odpuščen
iz službe in ki se je baje izrazil, da ne bo sam brez službe in da bo že nekaj napravil, preden gre iz Logatca. Pod Kramarjevim kozolcem so
pretekli teden našli mrtvega starca, čigar identiteta se ni dala dognati. Nemila smrt sploh letos pri nas hudo gospodari. V teku treh mesecev je pobrala kar tri fante v najlepši starosti. Zadnjega smo nesli k počitku Poldeta Puppisa. Bil je blaga duša in le škoda zanj, da si ni znal varovati zdravja. Bodi mu zemljica lahka!
Neznan uzmovič je pred kratkim pokradel pri dr. Maverju za 80 kron perila. Pretkan tat si je vzel ključ od stranišča, kjer je potem udri šipo ter si v pralnici nabavil za zimo najlepšega ženskega in moškega perila. Vzel je s seboj — gotovo za vsak slučaj — celo en otroški zavojček.
Naš »Sokol« se lepo razvija. Kmalu ustanovi knjižnico, ki bo tudi nečlanom pristopna. S tem bo veliko pripomogel k izobrazbi našega ljudstva. Sedaj se pridno pripravlja za Silvestrov večer, ko bo prvikrat pokazal svoje delo. »Sokol« uživa sedaj med vsemi društvi največje simpatije in obeta postati pod spretnim in delavnim vodstvom staroste brata Hodnika torišče pravega dela.
Glasovi z Jesenic
Gledališki    odsek jeseniškega
»Sokola« je uprizoril dne 4. in 11. t.
m. Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce«, in sicer vdrugič v prid v bolnici nahajajočiin se ljubljanskim žrtvam. Obisk je bil pri obeh predstavah obilen in se je tudi vobče prav dobro igralo. Kakor smo izvedeli, je vrgla posebno druga predstava precej čistega dobička. Upamo, da nam bodo nudili igralci gledališkega odseka v letošnji sezoni še marsikaj, kar kažejo dobro izbrane moči, posebno tudi na ženski strani; naša dolžnost pa je, da pridno zahajamo k predstavam.
C kr. nadpreglednik finančne straže gospod I. Pretnar na Savi je hodil pretekli teden po Jesenicah in z vso strogostjo zahteval, da morajo tobačni trafikantje, ki so napravili samo slovenske napise, na vsak način zopet narediti dvojezične, če ne bodo kaznovani. Nekateri so se res dali preplašiti in takoj pristavili nemški napis, tistim, ki imajo še samo slovenske, pa pribijemo. da jih nobeden ne more siliti, da bi napravili dvojezične. Finančno ravnateljstvo je v svoji nepristranosti dalo svojim podložnikom le ukaz, naj vplivajo na trafikante, da naj napravijo dvojezične napise, nikakor pa ni zaukazalo, da se morajo napraviti, ker tudi nima pravice zahtevati kaj takega. Poglejmo n. pr. na Štajersko ali pa celo na Koroško, kjer prebivajo Slovenci in kjer imajo trafike ravno takega avstrijskega orla pri svojih samonemških napisih. Zakaj se tam ne zahteva od strani finančnega ravnateljstva, da bi bili dvojezični napisi? Slovenci, ne dajte se zapeljati od c. kr. uslužbencev, ki morajo delati tako, kakor jim zapovedujejo njihovi c. kr. nemško misleči predstojniki.
Dvojezični napisi so na Jesenicah pri vseh narodno čutečih prebivalcih že izginili, le na hiši gospoda Antona Trevna se nahaja še dvojezični napis, akoravno mu je veliki »gegriindet« že nekdo pomazal z belo barvo. Slovenci, pozor!
Mesar Andrej Herman, ki je odobraval napad na Slovence v Ptuju, je gostilničar v Trevnovi gostilni, kamor zahajajo že iz nemške kantine izbacnjeni nemški haj lovci.
Nekaj tovarniških delavcev je bilo naznanjenih, da so pocrnili dvojezične napise. Kot priča je bil pri obravnavi v Kranjski gori tudi zaslišan g. Pongratz. Ko je dobil po obravnavi diete za pričnino, je radostno vzkliknil: »No, danes ga bom pil za slovenske groše!« Čudno se nam zdi, da je Pongratzu toliko ležeče na slovenskih groših, ko je vendar tak hud nemški agitator. Mi sploh ne vemo, kako je prišel Pongratz do tega, da je bil klican k tej obravnavi za pričo, ko vendar nobenega od obtožencev ni videl pri izvrševanju »zločina«. Ljudje govore, da orožni-ška postaja na Jesenicah omenjene tovarniške delavce ni ovadila samo sodni j i v Kranjski gori, ampak tudi tovarniškemu vodstvu na Savi. Ako je to res, smo zopet za eno skušnjo bogatejši: dosedaj smo namreč vedno mislili, da je orožništvo pod poveljstvom c. kr. avstrijske vlade in ne pod komando Trappna ali pa Pon-gratza.
Bojkot, ki so ga napovedali nemški in nemčurski železničarji slovenskim gostilničarjem, menda ni imel nobenega učinka in še nobeden gostilničar se še ni pritožil, da bi manj prodal, kot prej; eden se je celo izrazil, da potrebuje od tistega časa devetdeset odstotkov manj krede.
Tudi nas brivec g. F. Novak je odpravil  dvojezični  napis  in v ti-
stem hipu mu je odpovedal delo neki Krauzer, ki je baje delovodja v železniški kurilnici. G. Novaku ni treba biti žal po takih elementih, kajti gotovo ima že tudi skušnje, da zna včasih kak gospod od železnice še njega obriti in še celo brez »žajfe«.
Čevljarskemu mojstru g. Rožiču je napovedalo več tovarniških škricev bojkot. G. Rožič je neustrašen narodnjak in zasluži, da ga Slovenci podpiramo. Sicer pa ne bo imel toliko škode, prihranil bo toliko na podplatih, kar je zaslužil pri teh ljudeh. — Saj se poznamo!
Špijoni, nastavljeni od tovarne, hodijo po Jesenicah in Savi in pazijo na vsako besedo, ki se kje govori. Delajo se seveda, kot bi bili največji narodnjaki! Slovenci, varujte se takih ljudi! Ali veste kaj pravi sv. pismo o volkovih v volčjih oblačilih!
Našo tovarno na Savi so začele bojkotirati izveuavstrijske tvrdke na jugu. Bati se je, da bo delo začelo pešati. Delavcem se je naznanilo, da bodo začeli delati po osem ur na dan. Kakor kaže, tudi nemški kapital ni nepremagljiva sila. In taki ljudje, ki so odvisni od Slovanov, hočejo biti naši gospodarji. Vzdrami se, kranjski Janez! 1
Prav nekaj veselega se je pred kratkim pripetilo v brivnici na Jesenicah: Tja pride neki nemški železničar in zabavlja, da so se odstranili nemški napisi in da Slovenci ne marajo nemške kulture itd. Ko ga je brivec obril, ostane in se začne opravičevati, da je pozabil doma denar in da zato ne more plačati, ter da tekom ene ure prinese žena brivcu zaslužek. Brivec si je pri vsem tem mislil: zopet me je eden »nažajfal«, toda upal je vendar, da prinese žena denar. A čujte in strmite! Do danes še ni bilo žene in ne denarja.
Dopisi.
Iz Prevoj. Po dolgem presledku pišemo vam zopet par vrstic o tukajšnjih razmerah, katere kriče po ureditvi. Zaradi ptujskih, mariborskih, celjskih in posebno ljubljanskih dogodkov vzbudila se je cela Slovenija, vse je ogorčeno in to ogorčenje sega tudi daleč preko naše slovenske meje. Tudi pri nas je bilo ogorčenje veliko, ko smo zaznali, kakšne krivice se nam gode povsod i. Samo naš občinski zastop spi in spi, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo. Skoro vse občine so se zbudile iz večletnega mrtvila ter glasno protestirale na merodajnem mestu proti nezaslišanim krivicam, ki se nam gode. Samo naš g. župan nima smisla za tako velevažne dogodke, ki so prešinili vsakega zavednega Slovenca. Skoro vse občine so se zbudile iz večjezični napisi na deskah, ki naznanjajo imena vasi, občin in okrajev; pri nas pa se še vedno šopirijo nam-ški napisi poleg slovenskih Pri zadnji občinski seji je predlagal neki odbornik, da naj se sklene resolucija proti nemškemu nastopanju v Ptuju proti mirnim Slovencem in proti brutalnemu nastopanju vlade in nemškega vojaštva povodom demonstracij v Ljubljani. G. župan je bil seveda takoj proti temu, ker pa ni imel nobenega razloga zato, je rekel, da je stvar zastarela in taka akcija prekasna. (Škandal, da imamo na Slovenskem takega župana! Opomba uredništva). Na predlog istega gosp. odbornika, naj da občina 10 K družbi sv. Cirila in Metoda namesto venca na grob padlim žrtvam, je rekel župan, da še za druge potrebe ni denarja. To je pa že preveč! Še nikoli nismo imeli tako velikih občinskih doklad kakor sedaj in taka občina ne zmore 10 kron? G. župan, s tem svojim izrekom ste se obsodili sami in nedvomno povedali, koliko je vredna uprava naše občine pod vašim vodstvom. (Gotovo! Op. ur.) Govori se tudi, da ste se pridušili, da ne boste v prid občine nič več storili. Če ste res kaj takega rekli, potem je pač najboljše, da prepustite vodstvo naše občine kakemu sposobnejšemu možu kakor ste vi. Čudno se nam zdi, da so drugi gg. odborniki na županove izjave molčali; pa ne morebiti zaradi tistega odbornika, ki nemško čutil (V Prevoj ah je posebno treba nemško čutitil Op. ur.) Skoro povso-di se izvaja sedaj geslo »Svoji k svojim«, samo pri nas podpirajo razen enega vsi trgovci nemške trgovine ljubljanske. Sramota! če se to ne bos prenehalo, posvečali vam bomo gg. ] trgovci nekoliko več pozornosti. Kdor j ni z nami, ta je zoper nas. Zahtevamo pa odločno, da naročate blago, katero mi rabimo, pri slovenskih firmah. *— Ker že ravno pišeino, povemo naj še par reči na naslov tukajšnje mlekarne. Kolikor nam je znano, imamo tukaj eno najboljših mlekaren. Da je poslovanje naše mlekarne in njena uprava res vzorna, nam dokazuje njeno gmotno stanje. Res, kar ponosni smo, da smo v tem kratkem času, kar mlekarna obstoji, prihranili toliko tisočakov, ki so last vseh zadružnikov. Le škoda, da je pri nas toliko
mešetar je v in zato nobena dobra molzna krava pri nas dolgo ne ostane. Ko bi imela mlekarna mnogo mleka, plačevala bi ga dražje in še bi bil dobiček neprimerno večji; tudi bi imeli danes že lahko mlekarno na paro v lastnih prostorih. S tem smo hoteli povedati, da smo na našo mlekarno ponosni. Obenem moramo pa tudi kar najodločneje grajati, da g. odpošiljatelj na vse pošiljat ve piše nemške naslove! Gg. odborniki ne pustite vendar, da bi se pri nas tako delalo. Mi smo Slovenci in se moramo tudi proti tujcem kot taki pokazati. Upamo, da se bodo naše želje upoštevale, in da se prihodnjič ne bode treba radi takih stvari pritoževati.
Iz Vuzenice. Dogodki zadnjih dni so našli tudi v lepi naši dravski dolini svoj odmev. Ljudstvo se prohuja in uvideva, da je redilo dosedaj gada na svojih prsih. Naši posili Nemci to vidijo in na svoj prostaški način napadajo v zloglasni »Marbur-gerci« naše vrle rodoljube in dijake, ki ljudstvo probujajo; pa vse je zastonj. Njihov strah in njihovi napadi nas le podžigajo k novemu delu. Značilen za ta »Edelvolk« je dogodek, ki se je doigral pretekle dni v našem trgu. Glavni steber tukajšnjih nem-čurjev, Jožef Mettinger, je imel že dlje časa ljubimsko razmerje z ženo restavraterja. Ljudje so že dolgo o tem govorili ter opazovali posledice. Le restavrater Germuth ni videl tega, ker ima vedno preveč skrbi, kako bi trhlo nemštvo utrdil in razširil v našem lepem trgu. No, zdaj so se menda tudi njemu odprle oči. V poslopju restavracije stanuje tudi železniški uradnik Kofler; Mettinger je izvohal, da restavraterka rajši gleda Koflerja, kakor pa njega, zadolženega lesotržca in posestnika. Par večerov prej je streljal okrog restavracije. Dne 13. t. m., — za Nemce nesrečen dan — pa se je hotel maščevati nad Koflerjem in restavra-terko. Še tisti večer je splezal po kostanju na verando in udri v spalnico z orožjem v roki. Uradnik Kofler je zbežal in tako se ni mogel »der fe-scheste und intelligenteste Mann von Saldenhofen« maščevati nad njim. Ljudem se je posrečilo razjarjenega ljubimca pomiriti in spraviti domov. Pa žilica mu ni dala miru; okoli polnoči pokliče svoje hlapce, jih nekaj oboroži ter pelje k restavraciji na napad. Ropot prebudi gostilničarja še o pravem času ter hoče s slepimi streli pregnati napadalce. Streli so privabili dva orožnika in hlapci so jo popihali s svojim junaškim četovodjem vred proti Dravi in domov. Orožniki so iskali vročekrvnega ljubimca do ranega jutra zastonj. Zjutraj ga je pa srečal orožnik, ki je hotel celo stvar naznaniti okrajnemu sodišču v Marenbergu, na dravskem mostu, ter ga aretiral. Ze pri prvem zaslišanju je Mettinger izjavil, da je nameraval ustreliti Koflerja, restavraterko in nazadnje samega sebe. Pri sodni j i v Marenbergu je menda isto izpovedal. Vendar je c. kr. sodni j a v svoji veliki ljubezni do Nemcev obrnila vse na smešno stran in napadalca Mettiu-gerja izpustila. — Pozivamo okrožno sodišče v Mariboru, naj se za celo zadevo pobriga in preišče, če je prav ravnala sodni j a v Marenbergu, da je izpustila Mettingerja. — V sedanjem kritičnem času vsakega Slovenca zapro ter ga obdrže v preiskovalnem zaporu, če le malo bolj glasno zakliče »živio!« Ljubimec Mettinger se je pa nalašč peljal isto jutro pred napadom v Maribor ter si kupil samokres in50patron.Sam je priznal, da je hotel ustreliti svojega tekmeca, nezvesto ljubico in sebe. Sicer bi ne bilo bogzna kake škode za vse tri, ali vendar se nam čudno zdi, da c. kr. sodni j a v Marenbergu postopa tako milo z Nemci, dočim je, kakor znano, jako stroga napram Slovencem!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 19. oktobra
— Sobotni list je bil zopet konfisciran radi peterih notic, tičočih se gesla »Svoji k svojim«.
Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v torek, dne 20. oktobra t. 1. ob petih popoldne v mestne dvorani s temle sporedom: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede določitve lastninskih in pravnih razmer novega župnišča pri sv. Jakobu; 2. o izvolitvi dveh članov šolskega odbora za obrtno-nadal. šolo za prihodnjo poslovno dobo; 3. o isvolitvi treh članov mestnega stalnega zdravstvenega sveta za prihodnjo poslovno dobo. Personalnega, pravnega in finančnega odseka poročilo o dopisu županovem glede najetja posojila za nakup delnic »Delniške družbe za plinovo razsvetljavo«. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji konzorcija lista »Promet in gostilna« za naročilo nekaj iztisov tega lista;  2. o
prošnji vdovskega in sirotiškega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem za subvencijo. Policijskega odseka poročila: 1. o dopisa mestnega magistrata glede premembe tarife za izvoščke v Ljubljani; 2. o nameščenju poljskega čuvaja za krakovski in trnovski log; 3. o peticiji ljubljanske okrajne skupine delavstva c. kr. tobačne tovar ne za ustanovitev jaslic za dojenčke in otroškega varovališča pri c. kr. tobačni tovarni. Šolskega odseka poročilo <> delovanju kuratorija mestne višje dekliške šole. Direktorija mest ne elektrarne poročili: 1. o račun skem sklepu mestne elektrarne za leto 1907. in o delovršbi in ]>orabi ma-terialij v centrali mestne elektrarne tekom leta 1907.; 2. o računskem sklepu cestne električne železnice v Ljubljani za obratno leto 1907. V tajni seji so na dnevnem redu tele točke: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o prošnji varuha nedoletnih sirot nekega uradnika mestnega magistrata za sirotinsko preskrbnino; 2. o prošnjah dveh policijskih uslužbencev za vštetje nekaj izven služba mestnega magistrata prebitega časa v službeno dobo. Šolskega odseka poročilo o nasvetu kuratorija višje dekliške šole glede sistemizovanja mesta licejne učiteljice na tem zavodu. Obrtnega odseka poročila: 1. o prošnji Frana Terčka za podelitev go-stilniške koncesije; 2. o prošnji Petra Strela za razširjenje gostilniške koncesije; 3. o prošnji Frana Poljšaka za razširjenje gostilniške koncesije; 4. o prošnji Matije Uitza za pre-nos Ivan Goliaševe gostilniške kon-cesije in njega odobritev kot zakupnika te koncesije.
— Kran|sk* hranilnica, trdnjava vsega posilinemštva na Kranjskem, se je začela majati. Slovenci, ki so nad 80 let nosili svoj denar v njo ter tako z lastnim denarjem kupovali bič, ki jih je tepel, so se streznili ter dvigujejo svoje vloge v prav velikem obsegu. Nič ne pomaga, da jo brani vlada, ljudstvo zahteva denar, s čigar obrestmi se je redilo in podpiralo nemštvo ter sovražno teptalo slovenske pravice ob tla, nazaj in nverjeni smo, da ga Nemci nikoli ve5 ne bodo videli. Zdaj si hranilnica pomaga s tem, da razpošilja po deželi letake v slovenskem jeziku, v katerih je natisnjena izjava vladnih komisarjev, da je poslovanje v hranilnici pravilno in da se ni bati za varnost vlog. Mi rečemo le to: zakaj se vlada ni nikoli potegnila takrat, to je vsako leto, ko se je z razdelitvijo Čistega dobička delala Slovencem velikanska krivica, ko je moral in de mora njih denar služiti nemškim bojnim društvom za to, da se zatira vse, kar je slovenskega. Ia takemu zavodu, ki s slovenskim denarjem Slovencem grob koplje, gre vlada v vsakem ozira na roko. Vprašamo, kaj bi vlada storila, ko bi šlo v takem slučaju za slovenski denarni zavod? Niti z mazincem bi ue ganila!
— Volitev zastopnika učitelj-stva v c. kr. mestni šolski svet
ljubljanski- Iz učiteljskih krogov se nam piše : čudno se vidi marsikomu, ki ne pozna natančno ljubljanskega učitelj stva, kako je mogoče, da je dobil „znani Član Slomškove zveze-, Karel Simon pri voiitvi zastopnika učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani pri prvotni voiitvi 19 glasov. Nihče pa se ne Čudi temu, kdor bolj natančno pozna ljubljansko učiteljstvo. Poglejmo, kdo je volil g. Simona? Na mestni nemški dekliški ljudski Šoli poučuje osem stalno nameščenih učiteljic. Tem je znana nemškutarica, voditeljica Iller-schitsoh, zapovedala in strogo zaukazala pri domaČi konferenci, da morajo voliti Simona, in pokorne so ji bile vse, od prve do zadnje, tudi tiste, ki pravijo, da so Slovenke. Potem je dobil glasove Štirih kate-hetov, Štirih klerikalnih učiteljic na osemrazredni dekliški šoli pri sv. Jakobu, glas Jana Nepomuka, glas nekega učitelja, ki je začel Šele zdaj o sigurnejšem času kazati lepo ponižno klerikalne rožiČke — jeklen značaj — in komur bi človek bolj zaupal kot samemu sebi, nznani Član Slomškove zvezeu je dal glas samemu sebi. Vsem tem se g. Simon iskreno zahvaljuje in želi najboljšega uspeha tudi nem-škutarskim uČiteijioam. Odkrito izjavimo, da prav nič ne zavidamo tovariša Simona za te glasove. Da narodno napredno učiteljstvo ni volilo soglasno, je vzrok to, da se je tova« riŠ i/rnagoj izjavil šele par dni pred volitvijo, da sprejme kandidaturo. V prihodnje nas najdete složne in pripravljene, tovariš Simon, ker ni na-sprotstva med našima vrlima tovarišema gosp. Ćrnagojem in Keoeljem. ljubljanska trdnjava ne bo vaša, pa naj agitira aa vas še tako pridno nemškutarica Illersohitsch in poslanec Jaklič. Bila bi tudi sramota aa ljubljansko učiteljstvo, da bi ga zastopal „znani  član  Slomškarijeu, ki se je
(Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 244, dne 19 oktobra 1908.
tako selo blamiral, ko je prvikrat v
svojem življenja javno odprl usta. Torej ponižna vijolica, le cveti in duh ti še dalje v senoi aa grmom kot dosedaj, nas pa zastopal ne boš!
— „Miru11 se zljubi v teh resnih časih,   ko   bi nas moralo vse prave Slovence družiti bratoljubje, pogrevati tiste zastarele malenkostne stvari, o katerih se je svoj čas več kakor dovolj pisalo.  Zna je, da je bil „Mirovu urednik obsojen, ker je na nekvalificiran način žalil našega sotrudnika g. dr. Oblaka.   Zdaj je bila na prizivni razpravi, na kateri je zastopal g. dr. Oblaka g. dr. Vilfan, ta sodba potrjena.   „Miru je zdaj  ves   iz  sebe  ter  blati gg. dr. Oblaka   in   dr.  Vilfana   na nečuven način, dasi je dr. Oblak z ozirom na pesne    sedanje     Čase ponudil pMiruu  nad  vse  velikodušno Častno poravnavo  po  svojem zastopniku g. dr. Vdfanu.   Ker enkrat izrečene ka mi ni mogoče več odpustiti, da „Miru svoj blazno  pisan inkriminiran člank obžaluje v  Častni  izjavi,   dr. Oblak pa predlaga, da se zniža kazen, „Miru pa tisti znesek,  za kateri se kazen zniža, plača za kak naroden namen. Grjsp. dr. Vilfan pa je izjavil, da vse narasle   stroške   ozir. svoj zaslužek daruje   žrtvam   oziroma  družbi sv. Cirila in Metoda.  To je vendar bilo gotovo lepo in lojalno!   V svoji zagrizenosti in zaslepljenosti zastopnik „Mirovu dr. Brejo, ki bi moral plačati kot pisec članka stroške — za narodni namen — iz svojega, te poravnave ni sprejel!! Na prizivno razpravo, ki bi se bila vršila v prisotnosti obtoženca kakor v prvi instanci slovenski, dr. Brejo ni pustil   priti   obtoženoa   ter je tako preprečil slovensko razpravo; po jezikovnih naredbah se sme namreč samo v prisotnosti obtoženoa, ako ta to zahteva, vršiti razprava slovenski. To dr. Brejc dobro ve; zato se je gosp. dr. Vilfanu, ki je začel slovenski govoriti, zabranilo od predsednika sodišča govoriti slovenski. En idaj laže v teh resnih časih list „Miru, da je  dr. Vilfan zopet izdajal   pravice slovenskega jezika,  ker  se je moral ukloniti predsedniku senata, kakor se je tudi uklonil zagovornik „ Mirov", ki je prvi začel govoriti s predsednikom nemški pojasnjujoč  svoje   staliče  glede  event. poravnave!   To stoji. In „Mir" si upa napadati — to poudarjamo še enkrat — u a   skrajno   zloben   in obenem otročji neČin v teh resnih časih gg. dr. Vilfana in   dr. Oblaka, o kojih rodoljubnem mišljenju ne dvomi noben objektiven Človek! Znano je dovolj, da je dr. Brejo, ki nikdar ni smatral jezikovno borbo na Koroškem za  resno,  zavozil  to  vprašanje, in grdo je, da se zdaj napihuje v „Miruu na stroške kolege dr. Vilfana s svojim — narodnjaštvom!  — Sapienti sat!
— Deželni predsednik baron
Schwarz. Graška „Tagespošta" javlja iz „najbolje informiranega" vira, da je pozicija barona Schvvarza omajana in da odstopi še pred novim letom. „Tagespošta" meni, da je kdo ve kako novico izvedela. Odstop barona Schvvarza je bil odločen že 20. septembra. V tistem trenotku, ko so pokale vojaške puške in je tekla nedolžna slovenska kri, je bila tudi zapečatena usoda barona Schsvarza. Vlada ga lahko Še pusti v Ljubljani zdaj, ko ni deželnega zbora. Koncem decembra pa mora biti sklican dež zbor in v kranjski deželni zbor barona Sohvvarza ne bo. To „Tagespošt»u jamčimo.
- — Državni pravdnik Trenz gre v pokoj* Strahovlada v Ljubljani še ne zadostuje gotovim nemškim oblastnikom v Gradcu in na Dunaju. Še premalo se jim konfiscira, Še premalo jim je ljudi zaprtih. Državni pravdnik Trenz je dobil nekak ukor, da še ne stori dosti. Ta ukor je drž. pravdnika Trenza tako užalil, da j e takoj zapustil svoj e mesto in prosil za upokojenje. To osvetljuje z bengaličnimi plamen razmere v Ljubljani in sploh na Kranjskem. Državni pravdnik, Nemec po rojstvu in mišljenju, odstopi in gre v pokoj, ker mu vest ne dopušča, da bi izvrševal povelja, ki jih dobi, tako, kakor nočejo gotovi krogi v Gradcu in na Dunaju.
— Preganjanje novomeških demonstrantov. 18, t. m. opoldan
so izpustili iz preiskovalnega zapora vseh pet demonstracij obdolženih. Vsega skupaj so bili zaprti ravno 50 ur. Za delavoa Aužina so kegljavoi v gostil g. Košaka v Novem mestu zbrali večjo vsoto denarja in mu jo izročili, ko je prišel iz ječe. Gospa Poula mu je v ječo tudi pošiljala kosilo in pijačo ter je denar, kolikor ga je dobila za postrežbo zaprtih, dala v nabiralnik Cirila in Metoda. Preiskava zoper demonstrante se nadaljuje. Ovadenih je tudi precej novih.
— Za gerenta v Idriji je klerikalna večina deželnega odbora pred-
lagala vpokojenega davčnega kontrolorja Zazuia. Kdor količkaj pozna preteklost tega moža, ve, da pomenja to norčevanje iz mesta Idrije. Predno pritrdi deželni predsednik predloga klerikalcev, naj rekvirira pri finančnem ravnateljstvu akte, ia katerih se razvidi, kako si je prizadeval Zazuia doseči vpokojenje na podlagi spričeval slo veČin psihiatrov. To bo zadoščalo! če pa bi ne, bomo osvežili javu osti afero mistitikaoije nNotranj-oa". Ia tak mož naj vodi upravo naprednega mesta? Neradi spravljamo osebnosti na dan, ali s takim postopanjem klerikalne stranke, se pač vse neha. Ravno ta predlog klerikalne veČine v deželnem zboru jasno sve-doČi, da v idrijski zadevi klerikalci ne zasledujejo stvarnih namenov mar veČ skrajno strankarske.
— Iz Lukovice okraj Brdo se nam piše: V veži graščine Brdo kjer je vhod v c kr. davčni urad bil sem že opetovano vprašan po davkoplačevalcu: „Kje pa je davkarija?" Rade voljno sem pokazal na vrata, nad katerimi visi — po obledelem in zaprašenem napisu soditi Že od pamtiveka
— deska z napisom v najstarejšem nemškem pravopisu: „K. k. Steuer-amts-Kanzley.u Res žalostno!! V okraju, ki Šteje nad 17 000 prebivalcev, med temi razen 2 reoi: dveh baronov — nemških veleposestnikov
— izključno samo Slovenoi, se nahaja omenjeni c. kr. urad s samonemškim napisom. Ravno tako je tudi tukaj sedež c. kr. okrajnega sodišča; ima sicer dvojezični napis: „K. k. Geriohts-kanzleiu na prvem mestu in nO. kr. sodna pisarnioau na zadnjem mestu, seveda je slovenski napis komaj Čitljiv! Ali se ne bi moglo tudi temu odpomoČi ?! Dajte nam torej napise v pravilni slovenščini in ne „popaČene!u In to se odločno zahteva! Pristojne oblasti v teh slučajih se naprosijo, da to Čim prej urede.
— Poštena beseda o položaju
▼ Celju. Glasilo štajerskih socialnih demokratov nArbeiterwilleu piše o doložaju v Celju med drugim takole: nVsak, na kakorŠnikoli način provo-oirani, narodni škandal je voda na mlin Slovencev. Slovenski bojkot škoduje občutno zlasti tukaj, kjer Nemce "bkoljujejo Slovenoi in kjer je skoro Četrtina mesta slovenska last, nem škim trgovcem in obrtnikom. „Deutsche Wachtu, zavedajoč se svoje krivde, hrešči kakor staro ženšČe na trgu, da bi Slovencem podtaknila krido in se poslužuje naravnost laži, da bi nemške obrtnike in trgovce potolažila. Tako poroča ta lažnjivi kljuke o, da so v Gradcu vsled bojkota nemških trgovcev in obrtnikov v veliki množini odpustili slovenske tovarniške delavoe, da se na Zgornjem Štajerskem izvajajo represalije proti s o venskim trgovcem, ter namiguje oelo o odpuščanju slovenskih delavcev v Nemčiji. Ne glede na to, da se razen škandalov željnih „heilo"-bratcev samo malo ljudi interesira za Celje (num das bisshen Ciili"), ki je vsled gospodarstva nemške klike že globoko padlo v svojem narodnem in gospodarskem kreditu, ne bodo tovarnarji v Nemčiji bolj nemški, kakor so nemški tovarnarji našega mesta in okoliške občine, ki so našemu nemŠtvu zadali smrtni udarec s tem, da so v svojo službo sprejeli v svojih zahtevah skromne slovenske delavoe. Vobče se lahko reče: Tudi tukaj se nemškemu delavskemu prebivalstvu odpirajo oči, širi se spoznanje, da je v lastno korist treba iskati mirnega sporazumi j eni a s Slovenoi v mestu in okolioi in da mora Mali-kova politika vesti k popolnemu propadu vsenemških trgovcev in obrtnikov." Pametna beseda o pravem času.
— Nemška razburjenost Iz Maribora se nam piše: Gosp. Weixl, trgovec s papirjem, razstavil je v oknu razglednice s sliko ustreljenega Lundra in Adamiča. Včeraj je dobil od magistrata odlok, da mora razstavljene slike pod globo 50 K takoj odstraniti, češ, da se nemško občinstvo pri pogledu teh slik preveč razburja! Oh, ti ljuba nemška ^razburjenost"!
— Il Ptuja se nam piše: „A 1 i še živimo v pravni deželi?* vpraša v rGraški Tagespostiu nek dopisnik iz Ptuja v notici o napadih slovenskih okoličanov na ptujske Nemce. Ali še živimo v pravni deželi? vprašali smo tudi mi dne 13. septembra, ko so pri belem dnevu pod varstvom ptujske polioije nemške barabe pretepale mirne skupščinarje.
— Od stopnje do stopnjo. Gospod Grapar je bil nekdaj velik gospod. Županoval je v Ilirski Bistrici in sploh bil „persona gratau. Bil je tudi Slovenec z dušo in telom in kako ne, saj je nemščino tolkel le za silo, kakor jo Še danes tolče, časi se spreminjajo in tako se je spremenil gosp. Grapar iz pristnega Slovenca v zagrizenega nemčurja. Usoda je hotela, da je dobil za ženo Nemko in ni čuda, ako so i njegovi otrooi mali nemčurčki. Sinček Rihard obiskuje šulvereinsko šolo.  Oče njegov
pa Slovenoem ponuja pristen Gra-parjev Čaj in rum pa Engelhoferjevo cikorijo iz Gradca. Trgovce pa vljudno opozarjamo, naj tega pristnega Nemoa primerno sprejmejo.
— Italijanska gimnazija v Pulju. Vzlio vsem protestom Slovanov v Pulju, jo vlada dovolila italijanski občinski gimnazij, Slovanom pa niti — ene ljudske šole! Slovani, ki tvorijo večino v Pulju, kar sicer ne pokazuje italijanska statistika, ali pokazala bode bližnja bodočnost, bodo morali vzdržavati italijanske ljudske Šole, mestne obrtne šole, licej in sedaj še gimnazij s svojimi žulji! Vlada pa gre Lahon na roko ter jih boža, najbrž pojdejo oni, Italijani, branit v slučaju vojske avstrijske meje!! Slovanski poslanoi nastopite ostro povsod in zmiraj proti dunajski vladi.
— Politično In prosvetno društvo ia Krakovo In Trnovo je
imelo preteklo soboto sejo, na kateri se je razpravljalo o sooialnem in gospodarskem položaju v Ljubljani. Sklenilo se je delovati na vse strani z vso močjo za gospodarsko osamo-svojo in se strogo držati gesla: Svoji k svojim. V ostalem se je sklenilo darovati za žrtve 20. septembra znesek 50 kron, in sicer za ranjence 30 kron, a za spomenik 20 kron.
— Maštevanje pivovarno
Koslerjeve. Kosler je odpustil iz službe veČ slovenskih delavcev, ki so še zdaj brez vsakega zaslužka.
— Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Rožeku v Rožni dolini so zmagali Slovenoi v II. in III. razredu. Živeli zavedni voliloi! Tudi na Koroškem se svita!
— 80 letnico praznuje v petek 23. t. m. dični istrski državni poslanec Vekoslav Spinčić.
— Iz vseučltlške služba, Za rednega profesorja za angleški jezik in literaturo na graški univerzi je imenovan dr. Alojzij Pogatscher, ki je bil doslej na vseučilišču v Pragi.
— Goriški deželni zbor odgođen. V soboto je bil goriški deželni zbor odgođen. Kako se Čuje, bo v kratkem razpuščen.
— Imenovanje. Naš rojak gosp. Ivan Lavrič, polkovnik v černo-vioah, je imenovan za brigadirja v Jožef o vem na Češkem.
— Inženir je postal gospod Josip Pavliniz Št. Ruperta na Dolenjskem, ki je napravil dne 16. t. m. poslednji stavbeno inženirski državni izpit na Češki politehniki v Pragi.
Slovensko gledališče. Včeraj popoldne se je igrala znana zgodovinska slika „V znamenju križau. O tej igri se je svoj čas že pisalo. Brezdvomno je, da je to gradivo bolj ugajalo kot roman, ker dramatizacija je ponekod prisiljena. Igra ima krščansko tendenco in se dejanje godi v času preganjanja kristjanov, vendar se nam zdi, da predstavljanje trpinčenja in sploh brutalnosti ni za oder. Igralo se je prav pridno. G. NučiČ je vrlo kreiral rimskega prefekta Marka Superba, ki je, zaljubivši se v kristjan ko, postal sam kristjan-m učenik. Družica mu je bila gdč. K a v o k a. Pokazala je, da je pridaa igralka. Take vloge se ji baŠ prilegajo. Gospa Borštnikova je izborno zasnovala bogato Rimljanko Verenioe. Pohvaliti je treba tudi g. Thalerjevo, ki se je lepo vživela v svojo vlogo. Omenjati je tudi še gg. Dragutin o-vića, Toplaka, Iličića, Pov-heta, ki nas je v igranju spominjal Verovška, gg. Danila in Molka, gospe Bukšekove itd., ki so vsak po svojih močeh storili iz svojih vlog, kar se je dalo storiti. Omenimo naj tudi lepo toaleto g. Dragutinovi-čeve. Sploh ni manjkalo bleščečih oprav, kar je zlasti ugajalo mnogobrojno zbrani mladini, čeprav vsaj vsa igra za mladino ni primerna. Seveda je bilo gledališče nabito polno.
— „M a d ama Butterflyu je v zvečei privabila v gledališče občinstva, kolikor ga je notri šlo. Predstava je bila jako dobia. G. Nord-gartovo so odlikovali z obilnim cvetjem. — Pri predstavi „ValČko-vega čaratt je dobila šopek g. Hadr-bJcova. —š —
Družbe sv. Cirila ln Metoda
se je v veseli družbi velikodušno spominjal domoljubni gosp o. kr. poštni ofioial A. Š n m i z lepim darom 40 K.
— Isti družbi je darovala gospa P u a, kavarnarjeva soproga v Ljubljani 5 K. Obema darovalcema naj-iskrenejša zahvala!
V spomin na dan 20. septembra je izrezal Jakob Si7io, izre zovalec v Škofji Loki, prav okusne nastavke iz hrastovega lesa. Lipov ovet ovija puške, sablje, zgoraj pa se nahaja kranjski orel, na sredi pa so izrezane besede: „20. kimoveo 1908 v Ljubljani." Priporočamo slovenskemu občinstvu nakup tega nastavka. Kipar Zajec napravi na ta nastavek kip ustreljenih Adamiča in Lundra.
Gostilničar prt „Starem Tlšler {n11 g- de Sohiava je odpovedal Kosler j evo pivo in bo odalej točil Auer jevo pivo.
Sherlok* Holmes. Znane ilustrirane izdaje zanimivih detektivskih povesti Sherlok Holmesa sta izšla dva nova seŠitka. Na prodaj sta v „Narodni knjigarni" po 30 v. zvezek.
Nalezljivo otroško bolezni v sliki in besedi. Kakor smo že poročali, vzbujal je v razstavi nO troku posebno pozornost plakat »Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi/ ki ga je po znanem dr. Trumppovem plakata predelal in za naše razmere uredil mestni zdravnik dr. Demeter B 1 ei \v eis-T r steni š ki. Plakat je namenjen v prvi vrsti šolam. Lepe in značilne slike v zvezi s popisom omogočujejo oelo lajiku, da pravočasno izpozna vsako nalezljivo bolezen. Kako velike važnosti je to, vedo posebno ceniti učitelji, in zdravniki. Kolikokrat se epidemije razvijejo le zaradi tega, ker se ni pravočasno izpozoal in izoliral prvi slučaj dotične bolezni. In kako nepregledne posledice tako glede šol-, skega pouka kakor glede javnega zdravja nastanejo lahko iz tega! C. kr. deželni zdravstveni svet je plakat že aprobiral in se je nadejati, da ga bo tudi deželni Šolski svet toplo priporočal. Kakor čujemo, je mestni šolski svet plakat že nabavil za vse mestne ljudske šole. Pa tudi rodbinam, ki imajo otroke, bo plakat kaj dobro došel in jih varoval žalostnih posledic, ki se tolikokrat pojavljajo vsled nepoznanja razmer. Plakat je dobiti v knjigarnah in sicer velji izvod na kartonu 4 K, na platnu pa 5 K.
Ravno   razcvetelo bezgovo
cvetje nam je prinesel g. Josip Luke. žič sprevodnik drž. žel. v pok. v Šiški. Utrgal je je na Snojevem vrtu v Šiški.
Šop krasno cvetočega rodo-deadra sta nam poslali gospodični Hermina in Nana Sirnik kot jesenski planinski pozdrav izpod Stola. Prisrčna hvala!
Pasji kontnmac za mesto LJubljana se z današnjim dnevom razveljavi.
Kava. Neka tvrdka iz Trsta razpošilja na vse kraje slovenske domovine v narodni obliki in slovenskem jeziku cenike, s katerimi ponuja občinstvu svojo kavo. Marsikateri, ki je šel navedeni atvrdkiu na limanioe, je moral to svoje zaupanje drago pla čati, kajti dobil je slabo blago in vrh tega so odjemalci bili zapleteni po navedeni tvrdki v pravde in tožbe. Svetuje se torej vsakemu, kateri potrebuje dobro kavo, da se naj obrne do naših znanih slovenskih trgovcev, od katerih je prepričan, da ga pošteno in dobro postrežejo. „Svoji k svojim" na pošteni podlagi!
Avlsol Intendanca o. inkr 3. voja nam naznanja, da kupi vojna uprava v Gradcu 1400 stotov rži in 4000 stotov ovsa, v Mariboru 1300 stotov pšenice, 340 stotov rži in 6000 stotov ovsa, v Celovcu 1300 stotov rži in 1600 stotov ovsa, v Beljaku 600 stotov rži in 1800 stotov ovsa, v Ljubljani 1100 stotov ovsa, v Trstu 400 stotov, v Gorici 7000 in v Pulju 500 stotov ovsa. Prodajne ponudbe je vložiti do 6. novembra 1908 do 9. zjutraj pri korni intendanci.
Stare ln nove pisemske znamke-
Poštno ravnateljstvo v Trstu nam javlja: V smislu odredbe o. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. marca t. L, št. 12607/P drž. zakonika št. 66 iz 1. 1808, neha veljavnost pisemskih znam prejšnje izdaje z 31. oktobrom t. 1. in je radi tega od 1. novembra t. 1. naprej dovoljeno rabiti za franko vanje edino le pisemske znamke nove izdaje. V svrho nadaljne olajšave prehoda med prejšnjo in novo izdajo je poštnim uradom dovoljeno nerabljene pisemske znamke prejšnje izdaje od 1. novembra 1908 do konoa tega leta zamenjavati s pisemskimi znamkami nove izdaje brezplačno ter od 1. januuarja 1909 naprej do preklica proti vplačilu pristojbine od 1. vinarja za znamko.
Umrl je, kakor se nam poroča na Vranskem pri Celju, dne 17. okt. t. 1. j ubil. praktični zdravnik, gosp. Luka Gradišnik, odlikovan s zlatim križcem za zasluge, po daljšem, mučnem bolehanju v 84. letu svoje starosti. Rajnik je izvrševal na Vranskem nad petdeset let svojo zdravniško prakso ter je bil kot vešč zdravnik daleč okrog znan in iskan. V narodnem oziru je bil g. Gradišnik vedno vrl našineo. Blag mu spomin!
V konkurz je prišel v Celju trgovec Anton Preuz.
Umrl je v Ljutomeru lekarnar S c h w a r z,   glavna opora ondot nega nemštva.
Otvoritev dr. Vošnjakovo lavne ljudske kojlžnlce se vrši v ne deljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela „ Avstrija" v Slov. Bistrici. Razen slavnostnega govora se igrate dve igri „Orehu in „ Trije tičkitt. Med točkami je petje in godba. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, ostali sedeži 60 h, stojišča 30 h. Cisti dobiček je namenjen knjižnici.
Akad. tehn. društvo „Triglav11
V Gradcu V redni občni zbor bo v sredo, dne 21. okt. ob 8. zvečer v
društvenih prostorih Leonhardstrasse
4 I.
Zrele Jagode je našel g. orožnik iz Tržiča pri Sv. Ani pod Ljubeljem. Res, čudovita jesen!
Slovensko akad društvo ,»111*
rila11 V Pragi. Sedmi redni občni zbor bo dne 21. vinotoka ob 8 uri zvečer v prostorih „U Pokorn^oh" Ječna ulice.
Kap Je zadela v Trstu penzijo-nista Jakoba Militiča. Bil je takoj mrtev.
Slovensko akademlčno društvo , Adrija" v Pragi priredi dne 21. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji „U kuriho okatf v Halkovi ulioi na Vinogradih novim tovarišem prvolet-niški večer.
G. kr. poštno branllnlšnl urad
na Dunaju razpošilja te dni oirku-larje glede uredbe denarnega prometa b Franoijo. Naravno je, da so ti oir-kularji, ki so namenjeni tudi za slovenske imetnike poštno hranilničnih računov, pisani samo v blaženi nemščini, kar se mora na tem mostu smatrati za nesramnost. Pri tej priliki je treba tudi pripomniti, da se poštno hranilnični urad sploh poslužuje samo nemških tiskovin in se mora najnuje zahtevati, da v najkrajšem času svoje poslovanje razmeram primerno uredi.
Kako si |o Avstro-Ogrska pridobivala naklonjenost bosanskih prebivalcev I   Resnična dogodba
Piše se nam: Po tridnevnem obleganju mesta Livno v Bosni je bilo to mesto določeno za g ar nizi j o 17. peš-polku, ki je, kakor znano, popolnoma slovenske narodnosti. Ustanovile so se povsod tako zvane „ vojaške pošte" pod upravo ofioijalov, kontrolorjev in pa podonoirjev kot poduradnikov. V Livnu je bil poveljnik neki oficijal iz Trsta, znajoč v govoru in pisavi nemški, slovensko-hrvatski in italijanski jezik! Precej prve dni ustanovitve tiste poštne postaje dobi vse uradne listine, tiskovine in poštna potrdila za stranke edino le vmadžarskem jeziku, in tudi črnilo in svinčniki so bili zaviti v rdeče-belo-aelen papir!! Ko je poštni upravitelj pisal v Sarajevo, da teh tiskovin živa duša ne zna Čitatati niti umeti — poslali so mu nemško -hrvaške listine! Brez komentara!
Izseljevanje na Angleško. Zadnji Čas se je Število izselnikov ia Avstrije na Angleško znatno zvišalo. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve tedaj opozarja, da je vsled trgovske depresije na Angleškem bilo več tisoč delavcev odslovljenih. Zlasti občutno so bili pri tem zadeti trgovski nastavi j enoi, a tudi drugim delavoem se ne godi nič bolje, kajti brezposelnost se širi od dne do dne, kar naj bo resno svarilo za vse one, katere mika itd dela iskat na Angleško.
Izseljevanje v državo Loulsi-ano v Zedlojenlh državah. Pravkar se živahno agitira za izseljevanje v državo Louisiano. Neki Klem. I. Esto-pinal je po naročilu zveze plantažnih lastnikov v Louisiani odpotoval v Evropo in sioer v Avstrijo nabirat delavcev. Njegova naloga ga je med drugim privedla tudi v Galicijo in Bukovino, kjer je takoj stopil v stik z raznimi agenti. V kratkem pa bo svoje delovanje nadaljeval tudi po naših krajih. Res je sioer, da bi lastniki plantaž v Louisiani radi dobili več tisoč delavoev za obdelovanje bombažnih in sladkornih plantaž; mnogo delavoev rabijo tudi za svoje žage. Te delavoe pa potrebujejo samo za Časa žetve, ki traja nekako aa 4 ali 5 meseoev. V tem času dobe delavci štiri do pet kron na dan — deževni dnevi se odštejejo — kar je vzpričo ondotne draginje prav skromna in pičla plača. Po dokončani žetvi navadno delavoe odslove ali pa jih še nadalje obdrže v delu z naravnost sramotno mezdo, ki ne znaša niti 3 krone našega denarja. Ob tem morajo živeti, samo stanovanje v nekdanjih zamorskih bivališčih imajo prosto. Umevno je, da morajo delavoi vožnjo do plantaž in nazaj trpeti sami. V takih razmerah je prišel že marsikdo v skrajno stisko in bedo, da je bil končno vesel, če se je mogel z golim življenjem vrniti, odkoder je bil prišel. Zato naj nihče ne verjame zapeljivim obljubam agenta Klem. I. Estopinala oziroma njegovih posredovalcev, ker ljudi samo varajo in spravljajo v nesrečo.
Današnja ln sobotna noš sta
bili popolnoma normalni. Novo vino je sioer posameznikom semtertja nekoliko ogrelo živce, ni pa prišla nikjer do kakega posebnega nesoglasja. Ker je bil včeraj lep dan, je šlo občinstvo večinoma iz mesta ter se je povrnilo šele zvečer z raznimi vlaki. Po mestu ao hodile popoldne trume rekrutov oele garniaije, ki so se pa že zgodaj vračali v vojašnice. Spopada civilistov a vojaštvom ni bilo nikjer. Od sobote zvečer do danes zjutraj j a policija aretovala sioer 12 oseb, in sioer eno radi suma hudodelstva tatvine, drugi pa so bili le običajni pijančki, ki so veseli samo takrat, kadar ga čutijo v glavi merico
preveč. Draga leta je novo vino bolj vrelo.
Smrtna nesreča. V soboto je umrl v deželni bolnišnici posestnik F.an Horvat iz Davče vasi, na katerega se je te dni pri Šmarja, ko je peljal domov blago, a vrnil voz in ga tako poškodoval, da so ga morali oddati v bolnico, kjer je podlegel po* škodbam.
Aretiran je bil v soboto bivši 381etni bogosloveo Fran Germovnik, po dom. „Lončarjev" iz Vodio, ker je hotel v neki gostilni na Mariji Tereziji cesti posnemati nMioo Kovačevo", a se mu je ponesrečilo. Germovnik je tudi zasledovan v policijski tiralnioi zaradi suma raznih ndobrih del".
Vsvrho aga03C ranja vlomilca Korena in drugov se je včeraj, kakor čujemo, odpeljalo iz Ljubljane v Zader več povabljenih prič. Tamošnje sodišče jih po rebuje v zadevi Jebačinovega vloma Zaslišane bodo jutri, t. j. due 20. t m.
Tatvine v mestni klavnici
Da se ne bode krivo mislilo, da je udeležen kraje kak hlapec mestne klavnice, konstantujemo, da je tat neki mesarski pomočnik, ki jo je pa nenadoma odkuril is Ljubljane.
Delavsko gibanje. V soboto se je pripeljalo iz Amerike 190 Ogrov in 175 Slovencev in Hrvatov. Iz Beljaka se je povrnilo 17 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. &• Anton Lajeveo je izgubil rjavo denar* nieo v kateri je imel okoli 12 K denarja. — Šolski učeneo Viktcr Irkič je našel vsoto denarja in jo oddal pri magistrata. — Na južnem kolo dvoru je bila izgubljena, odnosno najdena Črna, ženska jopica, deški havelok in dva dežnika. — Uradnik g. JVžef Palme je našel denarnioo z manjšo vsoto denarja. — G. V. Eržen je izgubil zlat prstan. — Neka dama je izgubila usnjate rokavice, vredne 4 K.
Demonstracije pred sodiščem,
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem.
XV. Senat: predsednik dvorni svetnik P a j k, votanti nadsv. Pole, nadsv. Andolšek, dež. sod. svetnik H a u f f e n; javni obtožitelj dr. N e u • perger; zagovornik dr. Triller.
M a tko Prelo v šek, roj. 1. 1876, mestni inženir v Ljubljani, obtožen hudodelstva javnega nasilstva.
Obtožnioa pravi:
C. kr. državno pravdništvo vlaga pri o. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, ki je za presojo te kazenske stvari pristojno, proti Matku Pre-lovšku, rojenemu 19 junija 1876 v Mengšu, katoliške vere, samskemu mestnemu inženirju v Ljubljani, pristojnemu v Ljubljano, še ne kaznovanemu obtožbo.
Matko Prelovšek je na večer 18. septembra 1908 v Auerjevi gostilni v Ljubljani 1.) službo opravljaj o čemu žendarmerijskemu postajevodji Jelen ou in drugim orožnikom v namen svoje aretovanje ovreti, silovito s tem, da je suval z rokama in nogama okoli sebe, se nasproti postavil in je bila zoper stava z ranjen jem združena; 2.) majo preje orožnike z besedami ^orožniki vun, Sckweine, Sohuffce, Burenu raz žalil iu zakrivil je z dejanjem pod I. hudodelstvo javne po-silnosti po § 81. k. z. z onim pod 2. pa prestopek zoper javne naprave in naredbe po § 312. k. z. in se naj kaznuje po §§ 35. in 82. k. z.
Razlogi: Na večer 18 septembra 1908 o priliki velikih izgredov, ki so se vršili v Ljubljani, je iz veže Aurove gostilne psovalo več ljudi mimogredoče vojaške ter orožniške patrulje. Vsled tega se je v gostilno podal c. kr. polioijski svetnik Wrat3chko, da bi napravil mir. Za njim so prišli orožniki tudi v toč-nico. Gostje nahajajoči se v sosedni sobi so prišli v točnioo in so se pritoževali čez postopanje orožnikov. Posebno glasen je bil obdolženec, ki je vpil, da naj se oročniki spravijo venkaj in jih je zmerjal tudi s psovkami „Schweine, Schufte, Burentf.
Vsled tega mu je orožniški po-stajevodja Jellenz pravilno napovedal aretacijo, rekoč mu: „V imenu postave ste prijetiu, obdolženec pa je takoj začel suvati okoli sebe z nogami in rokami. Orožnik je na desni nogi tudi za dobil vsled obdolženčevega ravnanja vidne poškodbe — praske in podplutbe. Nato je obdolženca prijelo več orožnikov, ki so ga spravili venkaj. Bilo ga je treba ukle niti. a tudi to ni bilo lahko, ker je obdolženec roki tiščal narazen.
Obdolženec silovitega dejanja, kojega je po izpovedni poslujoČih orožnikov sumljiv, ne priznava, pač pa pravi, da je res vprašal, kaj da nočejo orožniki v restavraciji.
Na razpravo je klicanih 21 prič.
Predsednik: Se čutite krivega.
Obtoženec: N<-!
Predsednik: Kje ste bili tisti večer ?
Obtoženec: Do pol 10. sem bil v restavraciji nQnionau, odkoder smo šli do Marijinega trga in potem po golfovi ulici. Tam sem izgubil do-
tedanjo družbo dr. Tičarja in dr. Stojoa in se sešel z dr. Zamikom, s katerim sem prišel do nunske cerkve. Sešel sem se pozneje s stavbenim svetnikom D u dajem in amo šli potem v restavracijo k Auerju. Ko so prišli orožniki k Auerju, sem prišel iz tretje sobe, izražal svoje akademično ogorčenje nad tem, da so ndrli orožniki. Ta me je potem pograbil orožnik in me potegnil med druge orožnike, ki so me potem tirali proti vratom. Tamkaj me je eden orožnikov tako pograbil za vratnik iu porinil preko stopujio, da bi bil gotovo padel, ako bi me ne bil dotični orožnik tako trdo držal. Sploh se me je metalo sem ter tj a kakor žogo in mi je bilo popolnoma nemogoče upirati se. Bil sem sploh tako prepaden po celem nastopu, da se nisem mogel niti ganiti. Zunaj se me je potem uklenilo. Očitanih mi psovk nSohwe neu, „Sohufte" iu „Burenu nisem izgovoril. Posebno ne vem, kaj naj bi pomenilo „Burenu in zakaj bi se ta beseda rabila.
Dr. Triller: Ali niste šli prej enkrat z dr. Oražnom vun, ker ste čuli vrišč.
Obtoženeo: Da, smo šli vun in smo svarili ljudi Tudi sem opozarjal pevce v sobi, naj nikar ne po.io, ker bi se tudi to moglo smatrati za de monstraoije.
Predsednik: Koliko časa je poteklo od prizorov v Zvezdi pa do vaše aretacije ?
Obtoženeo: Kake tri četrt ure ali še več
Zapriseže se nato o. kr. orožniški postajevodja Jellenz.
Predsednik: Kaj je bil povod, da ste prišli v Aurovo gostilno?
Priča: Ko smo pognali občinstvo skozi "Wolfove ulioe, so prišli iz Aurove gostilne ljudje, ki so nas orožnike psovali in pljuvali. Tedaj nismo „nobene aretacije naprej vzeli". Drugič smo zopet pognali ljudstvo iz Zvezde in tedaj so zopet tamkaj zmerjali. Polic, svetnik Wratsohko je šel z nekimi vojaki in orožniki v gostilno, kjer so ljudje kričali nanj, da hujska orožnike proti ljudstvu. Najbolj vpil je Prelovšek in sicer psovke „šufei, Buriu Priča je prijel Prelovška za prsi, „pa se je iztrgal in me oelo suval v prsi in z nogami v noge. Potem sem ga pograbil za vrat, za suknjo in ga odpeljal ven. Po aretaciji je bil aretiraneo miren.u
Obtoženeo: ostaja pri svojem zagovoru.
Dr. Triller: Po kakem nalogu ste prišli v Auerjevo restavracijo?
Priča pravi, da je imel nalogo asistirati polic, svetniku "VVratsohkotu.
Dr. Triller: G. Wratsohko bo izpovedal, da to ni res.
Predsednik prebere orožniško ovadbo.
Dr. Triller: Kako pa to, da ste v ovadbi navedli, da ste bili zadeti v levo nogo, pri zaslišanju ste pa rekli, da ste bili v desno.
Priča:--Sem bil udarjen
tudi na desno nogo.
Dr. Triller: Ali je bila vaša dolžnost komu javiti aretacijo?
Priča: Ne.
Dr. Triller: Ali vas je pri prvem zaslišanju sploh kdo vprašal, kako bodete izpovedali?
Predsednik ne dopusti tega vprašanja, nakar zagovornik priglasi ničnostno pritožbo.
Dr. Triller: Ali ste v resnici — opozarjam vas na prisego — slišali iz ust obtoženoa psovke „Sohwei-neu, „Schufte", „Buren".
Priča: „Sohweineu ne, pač pa „Šufteu in „buršu. Slovensko ali nemško, ne ve.
Zapriseže se priča o. kr. orožnik Fran o Teban, ki izpove: Ko smo prišli z g. ritmojstrom k Auerju, sem videl, da je obtoženeo nekaj kričal, v velikem vriŠČu pa nisem razumel, kaj. Videl sem, da ga je Jellenz aretiral in je obtoženeo otepal z rokami. Jellenzu so ga pomagali vojaki spraviti iz prostora in pozneje zunaj sem tudi jaz prišel zraven.
Predsednik: Povejte natanko, kako je obtoženeo otepal z rokami. Ali je bilo to otepanje tako, da bi se bil s silo zoperstavljal.
Priča ne more pritrditi tega.
Dr. Triller: Na kako povelje ste šli k Auerju?
Predsednik: To ne gre več sem, gotovo je, da so bili to uradne esebe
Dr. Triller: 0 tem nihče ne dvomi, pač pa je treba ugotoviti, ali se je zgodilo na Prelovška kako uradno dejanje. Pojasni, da morebitno neso glasje med izpovedbami o. kr. orožnikov lahko vpliva na verjetnost teh prič.
Dr. Triller: Ali se je Prelovšek pri aretaciji upiral. Priča: Ne!
Dr. Triller: Priča je torej danes drugače povedal, kakor pa v preiskavi, kjer je izpovedal, da se je branil aretaoije.
Nadsv. P o 1 o: Kako je obtoženeo otepaval z rokami?
Priča: Ne morem natančno povedati.
Dr. Neuerperger: Ali je bilo mogoče videti vse potankosti. To je vendar nemogoče.
Dr. Triller: To bo sodišče uvažavalo.
Zapriseže se rič a e. kr. orožnik Fran o Skoda, ki potrdi, da je bil omenjeni večer tudi pri Auerju. Ne ve kdo je vpil. Sel je sa svetnikom Wratachkotom v restavraoijo, kjer je bilo videti veliko ljudi. Ni videl Prelovška vpiti, niti da bi se bil zoperstavljal. Pri uklenitvi se ni zoperstavljal. Priča ga je uklenil. Povelje aato je dal ritmojster. Uklenitev se je izvršila pred pragom nOteoal je z rokami, ko ga je imel že Jellenz-a — — Priča izpove natančno, kakor je povedal v preiskavi, nakar se začudi zagovornik:
„Ali ste morda pozneje čitali to svojo izpovedbo?"
Priča: Ne!
Pr. Neuerperger se protivi, da bi se zaslišal orožniški ritmojster pred drugimi pričami, za katere pred laga, da se ne za prisežejo, ker so sami osumljeni, da so bili soudeleženi pri oeli zadevi in zakrivili s tem prestopek v smislu § 312 in § 314.
Dr. Triller poudarja,   da gre proti inž. Prelovšku glavna obtožba zaradi hudodelstva v zmislu § 81 kaz zak, katerega se pa vendar ni upal drž.   pravdnik  osumojati današnjih prič. Dražba pri Auerju, današnje priče, so osebe takega socialnega po ložaja, da je njihova izpoved popolnoma verjetna. Sploh pa se je Čuditi, zakaj  drž   pravdnik ni vložil toza devnega predloga, da se uvede preiskava proti vsem tem ljudem, tem več Šele sedaj ob 12. uri, ko se gre zato, da se izkaže nedolžnost dosedaj nekaznovanega Človeka. Predlaga, da se predlog odkloni.
Senat se izreče proti predlogu drž. pravdo i ka.
Drž. pravdnik: Pri držim si ničnostno pritožbo
Zapriseže se priča Franc V a -lenČič, ki izpove: „Wolfove ulice so bile na obeh straneh zaprte; sem moral k Auerju. Gostje so sedeli pri mizah in se pogovarjali. Ko je prišel svetnik Wratschko, je vse vstalo in vpraševalo, kaj je, saj je vse mirno. Wratsohko je šel vun, pa se zopet vrnil z orožniki, vojaki in poročnikom Konigom."
Polioijski svetnik Wratsohko priseže slovensko, izpove nemško.
Predsednik: Zakaj ste šli k Auerju ?
\V r a t s c h k o : Je opazil, da so v Auerjevi veži stoječi gostje klicali napram orožnikom nfeju. Ni dovolil, da bi orožništvo posredovalo, temveč je le hotel z mestnim stražnikom umiriti ljudi. Šel je v gostilno, opozoril ljudi naj bodo mirni. To se je tudi zgodilo. Ko pa pridejo orož-niki za pričo, je nastal velikanski vrišč, vse je skočilo pokonci. Med temi ljudmi, ki so kričali, bil je tudi inž. Prelovšek, katerega je takoj pograbil orožnik. Odločno potrjuje, da se obtoženeo ves čas, kar je bil priča zraven, ni nikakor protivit. Torej v sobi ne. Zanika psovke.
Konfrontirata se priča in o. kr. orožnik Jellenz. Jellenz pravi, da je opozarjal najprej obtoženoa, da naj miruje.
Dr. Triller konštatuje, da priča Jellenz to izpoveda sedaj prvikrat.
Priča svetn. Wratsohko odločno izjavi, daje bil tedaj miren, koje prišel v sobo, hrup se je začel šele, ko je prišlo orožništvo v sobo.
Na vprašanje dr. Neuperger-jevo zanika, da bi bil obtoženeo tolkel z rokami, pač pa, da je mogoče nehote, ko se ga je nenavadno aretirale, zmigal z rokami.
Zapriseže se nato kot priča orož nika ritmojster Lelleck (—„spreehe nioht slovenischu —) in izpove: MBil sem z orožniki v Wolfovi ulici ter šel potem z orožniki za svetnikom "VVratschkom k Auerju, da ga varujem. Tam da je dal aretirati obtoženoa kot največjega kričača. V mementu aretacije se ta ni branil, pač pa pozneje, ko je bil med orožniki, je mahal z rokami. Zunaj ga je potem uklenilo, a bil je popolnoma miren.
Zdravniški izvedenec dr. Sohu-ster in dr. Plečknik izpovesta, da je imel priča orožnik Jellenz na levi nogi lahke praske in podplutbe. Preiskali so ga 14 dni po dogodku. Dr. Sohuster je izpovedal slovensko.
Na vprašanje dr. Triller j evo potrdi, da je popolnoma lastnovoljno postopal, da je bil sioer nekako pod rejen policijskemu svetniku, a da je imel popolno pravico samostojnega nastopa, da je imel torej pravioo aretirati obtoženoa Izpove tudi, da ga svetnik Wratschko ni pozval s seboj v restavr. Psovk, da bi jih bil izrekel obtoženeo, ne more potrditi.
Stavbni svetnik Duffe se zapriseže, a ne ve o dogodku samem ničesar,
A. Neuperger predlaga, da se zaslišita kot priči polkovnik, poveljnik orožništva, in pa poročnik K On i g, da se dokaže, da je bilo v resnici potrebno posredovanje orožništva, ker so ljudje kazali orožnikom oz. vojaštvu jezike iz Auerjeve gostilne.
Dr. Triller se z ozirom na decidirano izpovedbo svetnika W r a t s c h-k o t a protivi temu predlogu.
Dr. Neuperger: Mislim, daje izpovedba ritmojstra ravno toliko vredna, kakor ona svetnika VVratschka.
Predsednik proglasi sklep, da se predlog drž. pravdnika zavrne glede orožniškega polkovnika, ker se ne gre zato, kdo je kazal jezik iz gostilne, o predlogu glede zaslišanja poročnika Koniga bo sodišče pozneje sklepalo 9
Priča dr. Miljutin Zarn ik izpove, da je bil v tretji sobi in videl prihod orožnikov ter čul nekega orožnika klicati: »Halt, halt, wir mtlssen eine Arretierung vornehmen« ter sem dobil vtis, da je nekdo priletel v gostilno, katerega so hoteli aretirati. Naenkrat vidi obtoženca v sredi orožnikov, vsega prepadenega. Da bi bil obtoženec kaj klical, psoval, ni slišal. Da bi se bil branil, zamahoval z rokami, je izključeno. Zanika, da bi bil obtoženec zakričal kake psovke. Obtoženec je bil popolnoma konsterniran.
Dr. Triller: Vi ste bili dalje časa policijski svetnik, imate prakso, bodete vedeli, ali so orožnik i nastopali brutalno proti občinstvu.
Predsednik ne dovoli tega vprašanja.
Dr, Fr. Eller je bil tudi pri Auerju v tretji sobi in ne ve o aretaciji sami ničesar. Psovk ni slišal.
Dr. Marici j Rus je bil tisti večer pri Auerju. Obtoženec je bil v večji družbi v tretji sobi. Videl sem, da je prišel v sobo polic, svetnik Wratschko z enim polic, stražnikom. Takoj je bilo v sobi mirno, le pelo se je umetne pesmi. Takoj za polic, svetnikom jo prišlo orožništvo in vojaštvo. Gostje so se radi tega tega razburili in protestirali, češ da ni imelo orožništvo nikakega povoda vdreti v gostilno. Priča je odločno potrdil, da obtoženec ni zakričal nobene psovke. Videl je mahljaj orož. ritmojstra z roko, nakar je neki orožnik skočil na obtoženca, ga pograbil in potegnil med druge orožnike. Obtoženec se ni branil. To tem lažje potrdi, ker je vedno gledal na obtoženca in se ni toliko zmenil za orožnike.
Dr. Triller: Ta priča je bil v preiskavi tudi zaslišan o surovosti orožnikov, lahko torej tudi sedaj izpove in to zato, da se potem akti odstopijo orožniškemu poveljstvu v nadaljno postopanje.
Predsednik ne dovoli izpo-vedbe v tem zmislu.
Priča dr. Franc Gabršček je sedel v prvi sobi v večji družbi. Ko je prišel svetnik Wratschko in za njim orožništvo in vojaštvo v gostilno, je vstal ter stopil bližje. Videl je, da je orožništvo stalo pri vratih, par korakov pred njim polic, svetnik Wratschko, pred tem pa obraz v obraz ž njim obtoženeo. Videl je skočiti orožnika mimo polic, svetnika, prijeti obtoženoa za vrat in ga potegniti med ostale orožnike. En čas so ga premetavali kot žogo sem in tja. Eden ga je vlekel sem, drugi v nasprotno stran. Ustavljal se obtoženec ni niti najmanj, in ravno tako tudi ni izrekel nobene psovke. Ljudstvo je pač protestiralo proti vlomu orožništva in vojaštva v gostilno s klici: pŽandarji vun", ali psovalo se ni. Napovedbe aretaoije ni čul.
(Konec prihodnjič.)
Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem.
Na tramvaj Je čakal. Sodnik sodni svetnik Potrato, zastopnik drž. pravdništva dr. Zupan o, zapisnikar Ohm-Januschowsky, zagovornik dr. Leskovar, poročevalec za graške liste Bizzi.
20. septembra zvečer je stal pred kavarno „Evropa" Ivan Kristan in Čakal na voz električne železnice. Poleg njega je bilo več ljudi z istm namenom Kar je prišel k njim mestni polioijski stražnik in zahteval, da se odstranijo. Ko so mu povedali, da niso demonstrantje, ampak da čakajo na tramvaj, jih jo pustil. Za njim je prišel orožniški postajevodja Matija FerliČ z isto zahtevo. Dobil je odgovor, kot preje stražnik. Ko je bil od Kristana oddaljen kaka dva koraka in obrnjen od njega proč, rekel je: Ej, hudiča, na tramvaj bomo pa vendar smeli Čakati, da je fer ti k u Ferlič se je obrnil okrog in dejal: „Kaj meni ste rekli hudiču in ga aretiral, dasi so mu vsi okoli stoječi rekli, da ni njega imenoval hudiča
Orožnik Ferlič pravi pod služ beno prisego, da mu je Kristan rekel: nGlej ga no hudičatf, čemur obtoženeo odločno oporeka in se sklicuje na priče.
Priča Minka Žuraj, članica slo venske opere se zapriseže in pove, da je s sestro, obtožencem in Leopoldom Kovačem čakala, prišedši iz Šiške na elekrični voz, ker je bila Dunajska oesta zaprta z vojaškim kordonom. Ko je prišel k njim oroinik Ferlič, vedel se je sirovo, ko je zahteval, naj se odstranijo. Kristan mu je dejal: „Ej hudiča, na voz bomo vendar lahko čakali." Takoj ko ga je orožnik aretiral, smo mu rekli, da se je pre«
g-šal, tudi drugi ljudje so ,to trdili a vse ni nič pomagalo.
Isto izpove Emioa Žuraj, ki pristavi, da je dejal Kristan še „p* je fertik".
Bavno tako izpove knjigovez Le. opold Kovač.
Ko se orožniku FerliČu predočijo izpovedbe teh prič, pravi, da je res mogoče, da se je preslišal.
Zastopnik drž. pravdništva za. hteva, da se obtoženeo kaznuje, do* čim je dr. Leskovar govoril za opro« stitev njegovo. Orožniki hočejo zdaj vsako aretacijo opravičiti, če je bili Še tako neutemeljena.
Sodnik proglasi sklep, da se ob« toženoa oprosti, ker smatra za do* gnano, da je obtoženeo rekel: „Ej, hudiča", kar ni smatrati kot psovko in razžalitev straže.
Državnega pravdnika namestnik prijavi ničnostno pritožbo.
„Sramota od vas, da Slovenca aretirate, ki ni nič naredil" Sodnik, zapisnikar ista, zagovornika nobenega.
Ko so 27. septembra okoli 1 ,4. popoludne aretirali orožniki v Spod Šiški ob priliki demonstraoij proti vojakom 27 pešpolka Blaža P imata in ga gnali v zapor, prišel je na kolesu mimo 21 letni Egidij Še ti na slikarski pomočnik iz Dravelj in dejal: „Sramota za vas, da Slovenca aretirate, ki ni nič naredil.u
Obtoženeo prizna te besede.
Orožniški postajevodja Viljem Vi voda pove, kakor je gori povedano in pristavi, da je na opomin Pirnata spremljajočega orožoika, naj bo tiho, Setina ponovil besede in za-klical nfeju, čemur obtoženeo odločno oporeka.
Sodnik razglasi razsodbo, da je Setina kriv razžaljen j a straža po § 312 kaz zakonika in se obsodi na 2 dni zapora z enim postom.
Drž. pravdnika namestnik prijavi v s kl i o zaradi prenizko odmerjene kazni, obsojeneo pa radi krivde in kazni.
Zaradi pobitja šip na ivlle-rajnski soli v Slskl so bili danes pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojeni Jožef Brtonoelj in Leopold Lucek vsak na en teden zapora, Vinoeno Oblak pa na pet dni, dasi se ni nikomur dokazalo, da bi bil vrgel kak kamen Obtoženci so prijavili vsklic. Natančnejše poročilo sledi.
Drome novice.
— Rodbinska drama. V Lobezu pri Plznu je delavec V. Ježek zadavil svojo ženo in otroka, nato pa zbežal v gozd, kjer se je obesil.
— Velikanski gozdni požar \ Ameriki je uničil tudi mesto Mili-gan ob jezeru enakega imena. Zgorel je tudi vlak z beguni, večinoma ženske in otroci. Dosedaj je zgorelo najmanj 100 oseb.
— Zagonetna prikazen. Blizu Tesna vrta neka družba za premogom. Privrtali so že 400 metrov globoko. Tedaj pa so nenadoma izbruhnili modrikasti plini s tako silo iz notranjosti, da so več metrov dolgi kosi železa zleteli več sto metrov visoko v zrak ter se pri padcu zarili ;> do 5 metrov globoko v zemljo. Delavci so pravočasno zbežali. Plini dero neprestano s tako silo iz zemlje, da se nihče ne more približati jami.
— Nesreča z zrakoplovom. Nemška poročnika Sbrtsch in Hummel sta se vzdignila v zrakoplovu »Her-^resell« proti severu. Čez par dni so našli v Severnem morju razbit zrakoplov, o častnikih pa ni sledu.
Bazne stvari.
* Izredna državna loterija. 22.
oktobra 1908 bo žrebanje izredne ju-bilejske loterije za dobrodelne namene c. kr. domobranstva in žandarmerije, katere ugodni dobi t ven i pogoji (17.984 denarnih dobitkov v skupnem znesku 513.760 K— so bili v našem listu že poudarjani. Srečke po 4 K se dobivajo po loterijah, trafikah, menjalnicah, poštah, davčnih uradih itd.
Književnost
— Ceško-slovenski slovar. Spisal Ant.Z a v a d i 1. V Pragi. Založil 1. Otto. Cena 2 K 80 vin. Ta lepa knjiga je važen pripomoček za učenj o češkega jezika in s tem za gojenje češko-slovenske vzajemnosti. Ce rečemo, da je ta slovar nadvse skrbno in vestno sestavljen, smo povedali vse. Velik trud leži v tem delu, trud mnogih let in skrbnih priprav. Češkim besedam so dodane vse slovenske varijante dotičnega pojma. Zbrane so vse češke besede, kar jih je v rabi v književnosti in v govoru, izpuščene pa vse, ki bi se jih moglo smatrati za balast. Tako je ta knjiga nadvse praktična in bo tembolje služila svojemu predvsem praktičnemu namenu. Pisatelj Ant. Zavadil je sestavil tudi jako praktično slovnico
Reškega jezika. Ta slovnica izide v cioglednena času. Prirejena bo tako, da se bo lahko vsakdo naučil češkega jezika v najkrajšem času. S pomočjo slovarja si bo potem lahko vsakdo izpopolnil svoje znanje češčine, in sicer igraje, kar bo največjega pomena za slovensko stvar.
— Dva Pavla. Burka s petjem v dveh dejanjih. Spisal Zvonimir "Masle. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani. Cena 80 vin. Ta lepa burka je že ob natisu v»Ježu« vzbudila veliko zanimanja, tako, da se je že v mnogih krajih takoj sklenilo, da se jo uprizori. — Za odre na deželi je jako pripravna in se bo gotovo vsepovsod igrala. — Uprizoritelji imajo plačati od vsake uprizoritve 2 K narodnega davka družbi sv. Cirila in Metoda. — Knjižice se dobe pri g. Zvonimiru Masle v Postojni.
— Die Gesundung des socialen Lehens dureh die anjrewandte Natur-
w i ssensch a f t. G eme in verst a n gl iche Am*egungen zu einer arbeitsrecht-lieh-volkserziehlichen Losimg der so-zialen Frage von dr. Johann Žmavc. To je naslov razpravi, ki jo je spisal naš rojak dr. Žmavc in ki je izšla v znameniti zbirki »Kultur und Fort-schritt«. Cena 30 vin.
— Dijaški almanah 1908. 09. Lično vezana knjiga obsega poleg koledarja celo vrsto informativnih člankov o šolah, visokih in srednjih, ter o slovenskih in sploh jugoslovanskih dijaških in podpornih organizacijah Dodani so izobraževalno informativni članki, ki bodo dijakom mnogo koristili.
Telefonsku ln brzojavno poročilu
Protestni shod v Polzeh.
Polzela, 19. oktobra. Protestni shod je bil dobro obiskan, navdušenje je bilo velikansko. Združeni Slovenci so sprejeli ostre resolucije glede gospodarske osamosvojitve. S svoji k svojim.
Baron Beek pri cesarju.
D'cinaj, 19. oktobra. Ministrski predsednik baron B e c k se je danes ponoči odpeljal v Budimpešto, kjer ga je danes dopoldne sprejel cesar v posebni avdijenci. Beck je poročal cesarju o demisiji čeških ministrov, ne da bi bil stavil v tej stvari kakšnih konkretnih predlogov. Rešitev krize povzroča velike težave. Parlamentarna komisija češkega >. Narodnega kluba«.
Dunaj, 19. oktobra. Parlamentarna kcmisija češkega »Narodnega kluba« je sklicana na sejo. Jutri bo konferirala z obema ministroma, Praškom in dr. Fiedlerjem, nato pa z ministrskim predsednikom baronom Bečkom.
Protinemške demonstracije v Pragi.
Praga, 19. oktobra. Snoči je prišlo tu do velikih protinemških demonstracij na Pfikopi, kjer so češki narodni socialisti trčili na nemške burše. Pri pretepu je bilo več oseb aretiranih. Demonstrant je so odšli pred nemško akademično čitalnico in pred lokal nemškopii dijaškega društva »Germania«, kjer so pobili šipe. Interveniralo je redarstvo, na katerega so baje demonstrant je metali kamenje. V pretepu, ki se je tu razvil, je bil baje neki burš, član aka-demičnega društva »Aiemanija«, težko ranjen na tilniku. Demonstracije so navzele tako »nevaren značaj«, da je bilo treba poklicati vojaštvo, ki je zasedlo Pfikope in sosedne ulico. Predvsem je zastražilo nemško gledališče. Aretovanih je bilo 78 oseb.
Nove demonstracije v Belgradu.
Belgrad, 19. oktobra. Včeraj dopoldne so imeli nacionalci svojo redno letno skupščino. Po skupščini so položili na spomenik kneza Mihaila krasen lovorov venec. V Belgradu živeči Italijani so priredili protestni shod proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Po shodu so imeli demonstracijski obhod po mestu. Na čelu sprevoda je nosil neki stari Garibal dinec, ki se je že udeležil turško-srb-ske vojne, rdečo garibaldijansko zastavo. Najprvo so se šli poklonit pred spomenik kneza Mihaila, kjer so se vsi Italijani — 400 po številu — dali vpisati med prostovoljce. Nato so se napotili pred italijansko poslaništvo in pred kraljevi konak, kjer so klicali »Slava kralju Petru, slava kralju Viktorju Emanuelu«. Kralj Peter je prišel na balkon, se zahvalil za ovacije ter pozval množico, naj se pomiri. Izpred konaka so demonstrant je sli pred stanovanje prestolonaslednika Gjorgja, ki ga pa ni bilo doma. Od tu so se demonstrant je vrnili na Terazije, kjer so jeli odstranjevati table avstrijskih trgovcev. Intervenirala je žandarmerija. Med avstrijskimi trgovci vlada velika panika. Demonstrantov je bilo več tisoč. Orožniki so aretovali več oseb. Ob 9. zvečer je bilo poklicano vojaštvo, da razžene demonstrante. Ob 10. je nastal popolen mir v mestu.
Avstrijska akcija proti Črni gori. Kotor, 19. oktobra. Iz Bara v Crni gori smo dobili to le obvestilo: V noči 16 t. m. so avstrijske torpe-dovke y Barskem zalivu aajele neki sumljivi parni k, ki je plul pod angleško zaatavo. Ko so parnik preiskali, so našli na njem streljivo in orožje, ki je bilo namenjeno v Crno goro, Torpedovke, ki so zajele angleški parnik spadajo k eska-dri, katere vodilna ladja (Muttersohiff) je oklopnioa nSt. Greorg44. Ta eskadra je odplula iz Pulja v soboto 10 t. m. v spremstvu 3 torpedov k. Ladje so se v nedeljo 11. t. ni. ustavile v dalmatinskem pristanišču Larisa, v ponedeljek pa so priplule v Barski zaliv, kjer sedaj križajo Oklopnioa ,St. Georg" je za torpedovke „Tor-pedomutter4ohifFu in ima skrbeti aa proviant in vodo torpevkam ter jim dajati povelja. Na oklopnioi nSt. Georgu imajo priprave za brezžični brzojav. Toda brezžičnega brzojava se ne morejo posluževati, ker co že 12. t. m. opazili, da ima Črna gora na bližnjem griču brezžično postajo, vkatero je v jela vse brzojavke, ki so bile poslane z oklopnioe. Ladja je sedaj brez vsake zveze. Na oklopnioi je zmanjkalo kruha, nadomestujejo ga galete.
Ra položen je za vojno narašča.
Belgrad 19 oktobra. Nevarnost vojne je vedno večja, ker prihajajo vesti, da so nekatere sile nasprotne kompenzaciji Srbiji in črni gori, ker nočejo provocirati Avstrijo, ki je absolutno nasprotna vsaki kom-penzaoiji. Ogorčenje narodno narašča vsak dan. Čaka se samo na rezultate potovanja ministra zunanjih del dr. Milovano vica iu ako bo negativen, je vojna neizogibna. Gibanje za bojkot avstrijskega blaga se je na Turškem začelo, a tukaj so ga jeli posnemati. Snočnje demonstracije proti avstrijskim trgovcem so najboljši dokaz zato. Demonstracije so bile tako obsežne, da je morala intervenirati žandarmerija in vojska. Vsled taktnega nastopanja policije, žandarmerije in vojske, so demonstracije ponehale. Oficirji so prijazno opominjali demonstrante in jih prosili, naj se razidejo. OdnoŠaji med Bolgarsko in Turško so vedno bolj napeti.
Icvoljskega potovanje v Borolin. Pariz* 19. oktobra. Ruski minister Izvoijski odpotuje v torek v Be-rolin, kamor pride v četrtek.
Fatlieres — razsodnik. Pariz, 19. oktobra. Listi javljajo, da je predsednik Fallieres določen za razsodnika v sporu med Bolgarsko in Turčijo.
Preklicana odredba.
Pariz, 19. oktobra. Poslanik Naum paša je izjavil, da je Turčija že odredila splošno mobilizacijo in izdala vse potrebne naredbe na železnice. Vse te odredbe je preklicala, ker je bolgarska vlada sporočila, da bo tekom 48 ur spor poravnan. Pismo angleškega kralja.
Budi 3? pest A, 19. oktobra Angleški poslanik je danes cesarju izročil svojeroČno pismo kralja Edvarda. Po avdijenci je imel konferenco z ministrom zunanjih del baronom Athrenthalom.
Turoi a mobilizuje.
Carigrad, 19 oktobra. Vlada je mobilizirala 11 nizanpolkov, k',a-valerijo in arteljerijo 1., 2. in 3 kora (Carigrad, Drinopolje in Solun). Vrhu tega je mobiliziranih več evropskih in azijskih redif polkov. V celem je mobiliziranih 14 divizij.
RistOvaC) 19. oktobra. Iz Carigrada je prišlo 18 vagonov obloženih z municijo. Vsi rezervisti 1. letnika so poklioani pod zastavo.
Zaplenjena srbska municija.
Plzenj 19. okt.  V  Hebu so zaplenili dva plombirana vagona prišedša iz Nemčije. V vagonih je bila municija namenj ena v Srbijo. Aretiran vojsS i ataše.
Belgrad 19. okt. Včeraj so na trgu aretirali nemškega vojaškega atašeja, ker so ga smatrali za vohuna. Ko se je pomota izkazala, so ga takoj izpustili.
Darila.
15 Izkaz za spomenik in žrtve
20. septembra 1908. Dne k,, oktobra 190» došli so podpisanemu blagajnika „ Združenega narodnega odborau sledeči prispevki: Jernej Kalan, gostilničar in posestnik v Ljubljani na Poljanski cesti št. 58 nabral v svoji gostilni, kjer se bode nabiranje nadaljevalo, za spomenik in žrtve (tudi za bedne rodbine onih v zaporih) 39*60 K, (darovali so Jernej Kalan 5 K, po 1 K Ivan Anžič, Jožef Makovec, Alojzija Kunaj, Fran AnŽič, Iv. Ivane, Fran Dolničar, Vojnovič, Anton Za« veršek, Jožef Makovec, Anton Kuhar, Anton Škerl, Jožef Vrhovec, Anton Jere, MoŽina, Oton Hartmann, Fran Sever, Iv. ' Kamnikar, Anton  Minkuš, Mihael Anžič,
Jurij Selan, Leopold Marka, Jernej Keber, Jože Jager, Ivan Kot, Laka Majer, Ferdo Primožič, »Jože Rihter, Fran Stefančič, Ivan   Valentinčič,   Anton  Drobnič Ivan
Cuzak, Andrej Lesjak in Jožef Novljan, po 40 h, Uršula Luian in Adolf Pritz, Martin Janežič 30 h, po 20 h Peregrin, Rode in Podmolnik ter neimenovan 10 h). Mestno županstvo v Kostanjevici na Dolenjskem za spomenik in oskrbo žrtev 50 K, A. Miklavec iz S M. Magdalene Spod. št. 447 pri Trstu povodom pevske zabave pevsk. društva rSlavec- v kon-sunmem društvu pri S. M. Magdaleni Sp. za žrtve ljubljanskih dogodkov nabranih 20 K, Mirni Tolazzi iz Dol. Logatca nabrala za žrtve med nekaterimi logaškimi rodoljubi in rodoljubkinjami 18 K, (darovali so Szillicb, Degleria, Serrini, Koren-čan, Kune, Strumbelj, Svetličič, Škerlj, Toazzi in Hladnik). Viktor Vuga, učitelj iz Idrije pri Bači mali dobitek 4 tuge-polnib Slovencev pri igri „Srčeku za nedolžne žrtve 3 K, Matko Podkrajšek, brivski mojster v Ljubljani za žrtve 3 K, G. Skrbić, vlasnik tvornice roleta, žalu-zija, drvenih i željeznih kapaka, Zagreb, Ilica 40 za {spomenik in žrtve 100 K, M. Hribar iz Ljubljane za bedne rodbine zaprtih 10 K, Anton Kolesa, mizarski mojster v Ljubljani, Hrenove ul. št. 16 za rodbine zaprtih 2 K, B. Z. in J. S. iz Ljubljane za žrtve a 5 K ali skupaj 10 K, neimenovana iz Ljubljane v znamkah za uboge rodbine zaprtih 2 K, Fran Cerar, tov. slamnikov v Stobu pri Domžalah za rodbine, katerih očetje s.» v preiskovalnem zaporu 2 K, Josip Mazi, železniški nadzornik v Ljubljani za spomenik in žrtve 8 K, Anton Krejči, krznar v Ljubljani za žrtve, prepuščajoč prosto uporabo odboru 10 K, brata Kalmus iz Ljubljane za žrtve 10 K. Skupaj 287*60 K Najiskre-nejša zahvala vsem darovalcem! — Posebno prisrčna zahvala se pa izreka g. Skrbiću, sinu bratskega nam naroda, ki je v teh težkih časih priskočil na pomoč slovenskemu narodu in slovenskim mučenikom s tako izdatnim prispevkom! V Ljubljani, dne 17. okt. 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik
Združeni slovenski damski odbor za nabiranje prispevkov za ranjence Id spomenik II. izkaz:
Gospod dr. Ignacij Žitnik 20 K, gosp. Jager T. 5 K, Kovač Ivan 2 K, Potočnik K, 40 h, ga. Zupančič Greta 5 K, Ver-bajs Terezina 5 K, Grošel Marija 10 K, Zamida Berta 5 K, Šinkovec Mih. 4 K, neimenovan 40 h, neimenovan 1 K, gdč. Tekavčič 2 K, g. Potokar Anton 5 K, Josin 2 K, Praznik, trgovka 5 K, Tekavčič 5 K, Wajda Josipina 3 K, neimenovan 1 K, neimenovan 20 h, gdč. B.*v-dekova nabrala: g. Rovšek Dav. 2 K, gdč. Rutar Marija 5 K. Toman Marija 2 K, g. Pavčič Božidar 3 K, Sušnik Irma 4 K, Benedik Franja 2 K, Terček Fran 4 K, gospa dr. Kušarjeva nabrala II. izkaz: g. Savni k Karel, Kranj 10 K, I R , Kranj
3 K, Potočnik, Kranj 1 K, Premerstein, Kranj 1 K, ga. Lehrman 1 K, g. svetnik Martinak 20 K, neimenovan 60 h. gosp. Gerbic M. 1 K, Trstenjak L. 1 K, Bartel 2   K,   neimenovan   1   K.   ga Podkrajšek
4 K, g. svetnik Pavlin SO K, ga. Franja TrojanŠT-k 2 K, Meglic Franja 4 K, gdč. Gregorič Kat. 2 K, \Ve3sner M. 2 K, Podkrajšek 1 K, g. Kmet iz Kokre 2 K, neimenovan 3 K.
Zahvala.
Akademičnemu fe'. društva ,Bodočnost« so darovali sledeči gg: Dr. OoriŠek, odvetnik pri Sv Lenarta v Slov. gor v pokritje BtfO&kOV OD otvoritvi ji?, ljudske knjižnice pri Sy. Ani ni Krembergu tO K. Stupica, c kr. notar pri 8v. Lenarta v Slov. gor n K Laka Svetec, c kr. notar ▼ Litij' na Kranjskem iO K. Franc Hra-šovee. c. kr okrajni sodnik v pok, starosti graŠkih SI »vencev 1 ) K Kazimir Bratkovic, c. kr. lotar v Ptuju 8 K Dr Juro Hrašovec, odvetnik v Celju 6 K. Neimenovana gospodična, Cirkovci-Pragersko i K. Blag. ga soproga dvor svetnika Šamana, Ljnbljana r>6 knjig. Fran Šorn, nadučitelj pri Sr. Lovrencu na Drav polju 15 Knjig, Vekosiav Bučar, učitelj pri Sv Lovrencu na Drav. polja \ knjig. »SlovenBka Matica« v Ljubljani 9 knjig. Gdč. Minka Furlan, u itejica v Doruavi 8 knjige Gdč. Emu H rovariti, učiteljica pri Sv, Jaužu na Drav polju I letnik »Ljub Zvona«, Blaž Rane, c. kr. poštni uradnik, Volšpck, Koroško 3 knjige. Vsem omenjenim p n. darovalcem itreka za blagohotno društvu naklonjeno podporo najsrčne.io in najiskrenejšo zahvalo
Odbor akad. fer. druSt a „Bodo6nost"
Javna zahvala.
Zatvorila se je razstava >Otrok«, ki je bila v č*Bt in ponos btli Ljubljani m slovenskemu narodu sploh Da je bilo možno aranžirati rasstaio v zares sploSao zadovoljstvo ▼neh mnogoštevilnib posetnikov, je z* slu ga mnogih društev, in posameznikov ki so bili izdatno pripomogli k prelepemu uspebu razstave. Pred vsem je treba izreči zahval; slavni Mestni hranilnici, slavnima pevskima društvoma .Slavec" in »Ljubljanski Zvon« in fgovskemu druStvu »Mer kur*, za brezplačno prepustitev prostorov. Daljo Slovenskim sodelujočim zdravnikom, gg dnu Dem vit BleiweiBU Triteniškemn, mestnemu fiziku drju. O Krajcu, d-ju. Iv. OraŽnu, drju. F Bretlu m drju. B Derču ki so toli poučno uredili higienski odd ».los rai-stave, ozir. so blagohotno sodelovali pri , Katalogu*. Velike zasluge aa uspeh rasatare imajo dalje tudi: g. iožener M. Prelovšek, ki je napravil načrt vse rasstave in je nadzoroval tudi aranžiranje, sol. vodja g. J. Dimnik in šol voditeljica gdč. M. Maroutova in druge slovenske učiteljice ter otroške vrtnarice, gospodične M Jerina in I. Gorju p za ureditev oddelkov »Šola« in »Otroški vrtec« Takisto gre najlepša zahvala tudi vodstvu ljubljanske in zagrebške gluhonem-niee in vodstvu zavod« za slepce v Zagrebu, ki sta dali na razpolago uči a in dela teh Sol, ter gdč. učiteljici Viti Zupančičevi, ki je vse te predmete zbrala in okusno sestavila v skupine. Za oddelek »Umetnost v
življenju otroka« imajo največjo zaslugo slov umetniki gg. R. Jakopič, prof. S. Š a n t e l, F rd Vesel, Ivan Zajec, Iv VavpotiČ, gdč. Iv. Kobilica, gdč. Melita Bojio g. Hinko Smrekar, L. Perhavec, M Gaspari, Fr. Globočaik, gdčni. Avgusta San te lin Henrika ter {.ospe Raža Sant el in Z sika Sever Posebno pa so se izkazale za razstavi tudi ljuljanske slovenske trgovske tvrdke, ki so napolnile s svojimi razstavnimi predmeti vso veliko dvorano .Narodnega doma« in Še nekaj stranskih prostorov Vsi trgovci-raz-stavljalcl so izredao mnogo Žrtvovali za razstavo BOtrok" iu so zato tudi želi najsplošneje pr znanje in občudovanje Najlepšo zahvalo izreka razstavni odbor dalje ljubeznivim in požrtvovalnim ljuljanskim Slovenkam-izdelovalkam prekrasnih narodnih noš, ki so vanje oblekle punčke, g. viš. živinozdravniku N. Sadnikarju za prestrbiter lončene robe ia Komende tar za posojene umetnine in starine, pote u vsem gg. sotrudnikom razstavnega kataloga, slav. ooči.askemu svetu ljubljanskemu za podeljeno podporo, g. mest nemu vrtnarju V. Hej niču za zelenje iz me stnega vrta, umetniški jury ter gospem in gospodičnam Ivani Sup an čiče vi, M. Si če vi, Angeli Zalaznikovi, Mar-ji A ž mano vi. Angeli NiČevi, Miri Pintarjevi I. Nadra-hof i za njih dobrohotno sodtlovacje ter vsem drngim Slovenkam in Slovencem, ki so pripomogli, da je uspela razstava toli srečno in vsestransko zadovoljivo Iskrena zahvala gre končno tudi slov. časopisju ia gosp prof. A. Fantku, ki so blagohotno poročali o razstavi.
V LJubljnni, 16. okt lti08. Franja dr. Tavčarjeva        Ant. Kadlveo
predsednica bUgajničarica
Minka Govekarjeva
tajnica.
Nevarnostim,
katere pretijo umetno hranjenim dojenčkom, odidejo le tisti otroci, kateri dobivajo moko nKufekeu za hrano. Nobenega boljšega sredstva ni proti tako strašnemu bruhanju, črevesnemu katarju, driski itd, kakor moka uKu-fekeu, katera se od prvih zdravniških avtoritet kot najboljša priporoča. „Dojenček", jako poučna knjiga, je dobiti brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Knfeke, Dunaj I.
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 19. oktobra 1908. Tarnal z*
i-ženica za oktober .   .   .   aa 50 kg K 11*91 &i   za oktober  ....   za 50 kg K 971 Koruza za maj 1909 . .  za 50 kg K 7*45 Oves za oktober   .  . .  za 50 kg K 8-27
5—10 vin. ceneje.
Heleorolositno poročilo,
*'&lum nad morjem 206. Srednji argoni Ur« fZtl *****
obtobra	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	i* *H S	Vetrovi	
17	9. zv.	7387	11 3	sl. svzh.	jasno
18. ■	7. zj. 2. pop.	739-2 737 2!	5*4 16*3	si. vzhod si. jvzh.	megla del. obl.
•	9. zv.	7732	107	^sl. sever	
19 •	7. zj. 1 pop.	738*9 740*3	84 5*8	sr.jjvzhod sr j jvzh.	oblačno ■
Srednja  včerajšnja  in predvčerajšnja temperatura 1Z3* m   08'; norm 10*2° in 10 r Padavina v 24 urah 0 0 mm in 7 2 mm. Dež po noči.
Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni oče, ozir. ded, blagorodni gospod
Luko Gradišnik
jub zdravnik,   odlikovan z zlatim križcem za zasluge
previden s svetotajstvi za umirajoče, po daljši, mučni bolezni danes ob 8. uri v jutro v 84. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bode 19. oktobra ob 9 zjutraj   na    tržto   pokopališče na Vransko 3769
Rajniku blag spomin!
Vransko, 17. oktobra 1908.
Armln Gradišnik, nadučitelj v Celju, sin. — Julij Sadnlk, učitelj in veleposestnik na Grublji, zet. — Olga, Tedor, Stanko, Minka, Kamilo, Mira Gradišnik; Hllda, Julij, Milan Sadnlk, vnuki in vnukinje.
Zahvala.
3772
Ker se nam ni mogoče vsakemn ustmeno zahvaliti za premnoge Izraze tolažil >ega sočutja in sožalja Ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere gospe
Marije Olup
rof. Totnailo
Izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito preč gg. duhovnikom, kanoniku Sušniku in stolnima vikarjema dr. JerŠetu in Potokarju za večkratne tolažilne obiske v bolezni, ravno tako tudi č. sestram usmiljenkam in vsemu drugemu sl. občinstvu, Id je spremilo drago nam pokojnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 19. oktobra 1908.
tsloiočl ostali.
Zahvala. j
Za tako izredno častno udeležbo pri pogrebu našega ljubega sina, ozir. brata, vnuka in nečaka, gospoda
jVulana 6illyja
za tolažljivo izkazano sočutje ob dolgi, neizprosni bolezni in prerani smrti njegovi, za podarjene mu krasne vence in šopke, io ves trud, izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo. 3761
Imenoma: častitima vzornima domačima gospodoma duhovnikoma, družini gospoda župana Omahna, gospicama učiteljicama in gospodu mestnemu učitelju mestne šole, go-.-podu c. kr. sod. svetniku, gg. uradnikom, oz. njihovim gospem, gosp nadučitelj u zatiškemu za cerkveno petje, mestnemu županu in odbornikom, vrli požarni brambi, lovskim tovarišem in vobče vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter tako dejansko pokazali svojo ljubezen in spoštovanje nepozabnemu.
Blag bodi spomin rajnemu trpinu!
Višnja gora, 17. oktobra 1908
Žalujoči ostali.
Klavir
lipske tvrdke, s angleško mehaniko in navzkrižnimi strunami se ceno proda v Gosposkih ulicah štev. 3( L nadstropje. 3763
Na Poljanskim nasipu št 12, v I. nadstr. se odda za t november lepa, velika
meblirona soba
Poizve se ravnotam.
3771
Elegantna
itanoonnla
s 3 in 4 sobami, z verando, kopalno sobo in porabo vrta se Oddajo v novozgrajeni vili v Nunskih ulicah št* 17 za mesec novembar bTSi—i Vpraša se v stavbni pisarni P. Supsnčiči Bleiwetsova cesta št-18.
Trgovski prostori
za teflovino z mešanim blagom,
večje, v večjem krajn, obstoječe iz prodajalne s skladišči in kletjo, stanovanjem z 2 ali 3 sobami in kuhinjo, vzamem takoj v   a jem.
Ako je zraven gostilna oziroma gostilniška koncesila, jo tudi pre*
vzamem.
Orostao Fužina
:-765 -i St. Rnpert na Dolenjskem Vač dobro izurjenih
p*^ kovaških
zmožnih dela pri koleseljnlh, ekvt-pažah« landaverjih itd, sprejme takoj PETER KEHŠIČ, tvormoa za vozove v Spodnji Šiški pri Ljubljani. 3773—1
SENO
Proda se
<0
co
75 dO 100 StotOV prve
vrste sena po nuki oeni.
Naslov: „A B." Višnja gora, poste reatante
81 XXX *
Staroznana
gostilna
v L|ubl]ani v Kolodvorskih ulicah
se proda
iz proste roke z  vsem! poslopji.
Ponudbe pod „Oostiina v Kolodvorskih ulicah11 na npravnistvo nSlov. Naroda4*. 3764—1 Posredovalci izključeni.
462451
f^ig Naznanilo
^ Jlouencem!
Slov. občinstvu vljudno naznanjam, da ostanem v nadl, da se bodo sedaj razmere za slov. traovlne v LJubljani predroaaflle, Se nadalje v LJubljani na sedanjih prostorih
Mestni trg štev. 19.
s
spoštovanjem
Za danes naj zadostuje, ako naznanim, da sem stopil z največjo Češko tovarno perila v trgovsko zvezo in da bom tudi z drugim blagom lahko najbolje postregel česar se bo slav. občinstvo pri prvem nakupu lahko takoj prepričalo.
V udi, da me bo slav. občinstvo v bodoče kar na|-bo I podpiralo, zagotavljam najcenelšo postrežbo.
Prva slovenska modna trgovina za gospode, €lUjdbert SkuŠck.
Pripraven
prUMUi mešanim bitkom
za začetnika ali tudi žensko, se Odda v7 najem. Na željo tudi s pravioo.
YeČ se izve pri tvrdki L A. Hart-man v Ljubljani 3770-i
Gospodična
fina kuharica, teli službe h kakemu gospodu ali k večji, boljši družini kot gospodinja. 3766-1 Pismene ponupbe pod „sreća" dO konec Oktobra na upravništvo „Slovenskega Naroda".
Lepo stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in drugih pritiklfn, event. tudi z vrtom, se odda za novembrov termin na Dolenjski cesti.
Poizve se v Wo!fovih ulich 12, v pisarni na dvorišču. 3713—3
Ifteent
kompanjona
za tako]- Mora biti mlada moč ter popolnoma izurjen v špecerijski trgovini.
Yeč pove Elija Predovič, Ambrožev trg št 7. 3660—4
V najem dajem za takoj lepo
prostorno klet
v Spod. Šiški.  Ravnotsm razprodajam različen inventar in blago, k&kor sode, kadi, rakijo, slivovko brinjevec itd. 3755—2
Karel Meglic
lastnih tvrdke Lavrenčič & Domieelj, Dunajska cesta it 32.
Trsovski pomočnik
blagajničarka in učenec
ki dobi čez 3 mesece majhno plačo,
se sprejmejo pri tvrdki Oton Ho-man v Radovljici- 37*7-3
Ponudbam je priložiti prepise izpričeval in navesti, kdaj je mogoče nastopiti.
Kdor hoče j varno, mirno in hitro a 11     potovati, naj so
V Al IPllf i 0Drne ** od 1 HI lil visoke c kr. I   lAlilUlIliU deželne vlade
potrjenega glavnega zastopnika:
3Pr. Seunig,
UubUano, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani11:    2343 16
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
President Lincoln . „ 20.000 M Presldent Grant   . „ 20.000 H
Vožnja  LJubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo V/2 dni* ter i™* potnik pravico porabo brzovlakov po celi crti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Trgovina z železnino
Valentin Golob
Ljubljana
2v£estanLl trg* št. ±0
priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kosttarfa, posode za mast, lonce za mast, lonce za perilo, žehtsrje, konvice za mleko Itd. — vse domaČe trpežno ročno delo; itedilna ognjišče, peći, pred-pečnike, posode za premog 3 50 3 Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznlc, plaht za vozove, gnmnatih cevi in pip tor pristno pozlačenih nagrobnih hrižev.
Založnik zveze c. kr. državnih uradnikov.
O, kr, av»trjj*ke     (f^     drfavn® JelesnSot*.
mesorezmca.
Slavnemu občinstvu  se vljudno priporoča
jKatija Deržaj
=—= krojač =—
na jVfarije Terezije cesti 6 —   v fjubljam. =
Izdeluje
civilne obleke
m
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908. leta.
Odhod lz Mnbljaae Iv*. zaLi
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. K žčiTrst ckr.drž. žel., Beljak čez Po-droz;co, Celovec, Prago. 7 07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
©•26 prodpoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice. Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Prago.
n-38 »redpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žeU Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
i-05 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
345 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, tfudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
7-30 zvoćer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Ie~ &«nice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. *el. Trst drl žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod is Mukljsns dri. kolodvori
7 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2 oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-10 zvečer. Osebni vlak v Kamnik o-bo r enečl. Oseh ni vi? k v Kamnik. (Sajr-• b redeljah in ptrznikh do 31. oktobra.)
Pri bod v Lfnklluo |«z. teti
one zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jot.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straža-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 pred poldne.  Osebni vlak   iz Prs**
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne.  Osebni vlak  lz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-13 popoldne.   Osebni vlak lz Beljak
luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čs»
Podrožčico) Gorice drž. zet. Trsta dii
žel. Jesenic, Tržiča
600 zvečer. Oseb. vlak iz P*agc, Celo ve-Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc.
8 37 iveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Strmi? • Toplic, Kudolfovega, Grosuplja.
8-48 zvečer. Osebni vlak lz Beljaka jut. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Po*» rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. ac „ Jesenic, Tržiča.
11-eo ponooi. Osebni vlak lz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trs t drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic
Prihod v LlnsIJsM drž. kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 pred poldne« Osebni vlak iz Kamni* a 6 10 zveoer. Osebni vlak iz Kamnik*. 9*59 poneol. Osebni vlak iz Kamnik* m m 1 ob nedeljah in praznlkJb do 3i. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v »rac nI C • •vropejsktm času.)
kr. r^TOateifgtio klavnih ieleraic ¥ Trstu
Izvozna pivovarna
m
tvornica slada
v Senožečah na Kranjskem
priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in slavnemn občinstva svoje izborno
marčno, eksportno
in
l la plzenjsko
PIVO
po najnižji ceni.
3685 3
uniforme.
Toina postrežbo. Cene solidne.
Z vsem spoštovanjem
Jftatija Deržaj
Instrukcije
za ljudske in meščanske Sole spre* le ms izprašana učit. faandidatin a
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda." 3733-2
Zaloga karbida
v Ribnici
3618-4
IOO UK SO kron
franko kolodvor prejemnika.
acetttenlst in vodovodni Istalater
3724—3
krojač.
popolnoma   zmožen   slovenščine in nemščine v besedi in pisavi in z lepo pisavo, se takoj sprejme. 3714-2 Inžen. hidrotekt
Konrad Lachnik
v LJubljani, Beethovenove ulice 4
i Vinski mošt*
sladek, pristen, bel in rdeč, DomaČ pridelek tvrdke
W se toči v Sodnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
Dežni plašči
(pelerine) so cenejši!
2500 komadov
od 5 kron naprej.
»AngleSko snladlfte onleK"
o. Bernatorič v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
z
Največja zaloga
oblek.površnikov In zlmsklli sokeni
za gospode, dečke in otroke
po Čudovito znižanih cenah!
Še vedno prihaja
= sveža konfekcija = 5
za dame in deklice v najmo- 7 y dernejši fazoni. 8
Hprejema zavarovanja "človeškega *rv-ljenja po najrasnovrstnejSih kombinactfah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zla* ti je ugodno sav aro vanje na doli vetje in »mrt s manj saj očimi so vplačili.
Vsak Član   ma poj preteka  petih let pravico do dividende.
•t
SLHVIJA"
45—121
.  .  .  .  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - ■ Rez. fondi: 41,336.041-01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ ToesUozl ilo«anabo-narodn» upravo.
Vm pajaaaSi daj«:
leneralnl sestop V L|nM|ani, ligar pisarne so v lastnej banenej hiši
Zavaraj e poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih eenah Škode eenioje takoj in najkolantneje. Ušiva   najboljši   sloves, koder posluje.
Dovoljuje is čistega   dobička iadatne podpore  ▼   narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Puitoilemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
41