Leto VM stcv. 301 LuDi?ana, sobota, 27. decemtrra 1324 Pf!?»nTna navSaTTrana Cena 2 Din _ tzh-jst nb >i Slane uiesočno 20-— Din sa mo^emsivo 30-— . neobvezno Oglasi pc tarifa Uredništvo: Miklošičeva cestii št 16/1 Telefon št. 72 ■FČK-- s? %% Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Llubijana. Prešernov* oi. ŠL 54. Tele*, št Zu. Pcdružnici: Maribor. Barvarska u!. I Celje, Aleksandrova c. Račun pri poitn. dekor uvodu štev. 11 842. Ljubljana, 26. decembra. Prvi dei volilne kampanje v Sloveniji je zavTŠen. Uba glavna tabora sta se postavila v svoje pozicije. Klerikalnim listam sta [»ustavljeni nasproti na-cijonaini IMi za maribor-ko-celjski ia ljubijausko-novemeški volilni okraj. Nacijoi ahio fronto tvorijo samostojni demokrati kot eentrum a zvezani z rad i k ili in mariborsko SKS. Mali di.-i-dent-ski odlomki ne morejo nič spre meniti na razveš! ji vem dejstvu, da se K i* ' y '"»i T £T> £a vv 9 . s SlP.lv"" ■'j;. K-I ^ v f} K? š-iitl V Is Popoka zmaga, albanske • a POMEN IN DALEKOSEŽNOST SKLEPOV TORKOVEGA MIN. SVETA. — RADIČ POSKUSIL POBEGNITI NA MADŽARSKO? — UKREPI VLADE BODO UVELJAVLJENI PRIHODNJE DNI. Beograd, 27. decembra, p. Torkovi revoisicije AHMED BEG ZOGOVE ČETE ZASEDLE TIRANO. — FAN NOLLI POBEGNIL V VALONO. — V S/i ALBANIJA V ROKAH UPORNIKOV. Rim, d pre rebra- v. Po vesteh rim-j zavzel Argirokastros. Ahmcd Zogu je da bodo kandidatske 'Lite HRSS za skega časopisja ja včeraj vodja Akaied imel včeraj zjutraj v Tirani vel:ko vo zaključki ministrskega sveta glede po- bodoče s ap£čins!—-j - . . --■■(> - —— i—-------------- — -- j- i—t— -*— — | —. ■ - i —-------- i— —kakor v skr- !\aroirii mok je tu tn tioce izvoje- mini3tra Šurir.in in Drinkovij v zn^k ] aretirani ter izrečeni scdlSčen ki - «'er za fcj v Vaiono. Pred njegovim heh, ker je Jugoslavija ohranila tudi v vati bit ko s klerikalnim separatizmom. prouv.ta zapustila sejo. 3a.<;itccno ; >■• aaj rosi«*^?) jroti njim po zakonu o stanovanjem je čal:s!© več avtoinel ilov, tem trenotku popolnoma korektno sta-Dovolj je trpela škode država, dovolj g0 pr; f^ippa.nju 0 ukrepih pro- jzaščiti države. ki 60 bili naloženi s kovčki. Državna bla- llsče, Italija in Jugoslavija želita samo. d* Je izgubilo Slovenstvo, ker ga je za- ti boljševiškim intrigam in proti HRSS j Danes se je tn raztrgalo, da Je Ra- Rajne so bile izrepane. Finančni minister *e Aibanija pod vlado Ahmeu Zoga uuii-stoiuia s.«ozi pet let SLS, ki je. kljub ! S0n:o, naj prizanese mestu in prehival- svoji številčni ni(>či pripeljala Slovence tako daleč nazaj, uiesto naprej. Vsak dan čitamo v glavnem glasilu obeh škofov Slovenije, kako te in te težave kulturne ali gospodarske pri-rode brez potrebe tlačijo Slovence. Kdo je temu kriv? Ali ne čutijo klerikalci. da je naštevanje vseh teh nedo-statkov od pretiranih davkov do stn-novanjskiii težav, od uradniških ne-prilik do prometnih pomanjkljivosti vse leto hvali-al Radiča? Kdo je j>o-«21 tigrov«? Sabotirali so državni vo/., zadržali izvedbo ustave, preprečili samouprave, izenačenje davkov in zakr-nov sploli. zdaj pa se nad vsem tem kregajo kakor pobesneli. Le tako naprej: le kritikujtp, le pljujte! S tem jiljuvate na 21 svojih tigrov. pljuvate na vso svojo politiko. Zelo smešna je najnovejša jeza na Radiča in repuhlikanslvo. Kdo pa je vse Ito hvalisa! Radiča? I\'lo jc povzdigoval njegovo 1'olitiko v nebesa? Kdo nui je bil lakaj in hlapec? Katera stranka je b:'a dekla Radieeva. ki je njegove politične fM-mite proglašala za či^to državaiiško vino? dejstvo, da je HRSS danes pomožna organizacija boljževizma in vršiteljioa njegovih proti obstoju naše države naperjenih prevratnih naklepov. Radi tega ja v?-da siclenila, da se u-orabi proti HRSS zakon o začuti države. h. zakona samega so ra:'.\ilne po-sledice tega sklena. Smatrati jo torej kot gotovo. di bo HRSS kot stranka razpu-ščera, da bodo rje-1 Ihti tistavi?eal, da fccdn l:o"fisc!reni a-*'"vi strari'«?, njere pisarne in poslovalnice pa zapečatene, da bo uvedeno vsem tist"~' člartom stra-' e. ': so d">-kcza-io vršili ace-ts!:o in e':s"C-r,ont-p''o sirilo tcfi?ev:':e. rdnosno v3-doli za R"dičeve njenvih tovar:?ev To jp bila ti-tn SLS, ki hoče danes, nanere_ Pos'o^ianje proti 'o na Radiča in republikanstvo. o j To seji zvečer je predsednik Ljuba bili odofcren.i sklenjeni kompromisi, od-; Jovmovič izjavil nov inarjem: 3!cd ra ii- ga, ali se ni dosesci kp.k pismen sporazum oziroma ali ne obstoji kak pakt ali konvencija, nakar :e bolgarski poslanik odgovoril, da ie bilo vse, kar se je storilo, izvršeno ustp.o ter da se ne bo sesta-Ljubljana-Novo mesto, .Uaribor-Celje) po- Ninčič, ki se je ž njim pedal k Pašiču. pri j vil nikal: protokol in nlkak dokument, stavijo, o Inosno so bile postavljene kan- katerem sc jc vršiia konferenca do 11.30.1 Popoldne je Cankov dalj časa konfe-didatae liste Naro.iaega bloka pod nosilci O tej konferenci je bil izdia nastopni rira! z rumunskiin poslanikom Rmandi- uradni komunike: »Gospod Cankov, bolgarski inir.lstr-ski predsednik, ki je davi dospel v Beo-grud, je i;r.cl daljši razgovor z gg. Pa-iičeni in dr. Ninčič.-m. Rezultat razgo-' minHrom Žerjavom, dr. Pivkom in Ivan llohoriiem. Nadalje so bile urejene ia odobrene vse kandid..lske lisle Narodnega bloka za Hrvatsko ter oslale krajf, zrastla cvet k: a iz močviria neumne za-b:to-ti ;n '»anitske lažimorale, se v Jugoslaviji ne mfTv> zna iti. On bega j n0sno urejena sporna vprašanja, ki 60 ■ kali ip sp.nics^ojnimi (Viiickrai je slede bila predložena od ene ali od drure stra- j skapse-ra castsra » Narodnem bika da-! ni. Dosežen je sporazum v vseh točkah. I snžen j: =r»»In enora»um ter je to vpra a-' Ppecijalno za Slovenijo sta obe stranki J cje za er a*.o rešeno. vzeli z odobravanjem ca znanje, da se v, Vpraf?n]e star h v.cieV-skih nenziionlstov Ef-cgra1!, 26. decembra, r. Povodom brdvoštl ie popoln. Mo- mnogih prošenj učiteljev n°zavedne mase. da se skih So! ki so bili um stranka no taki blamaži sploh še ! rem zakonu, je glavni prosvetni s o i ene smeri k drugi. Enkrat je_ pol komunističen, drugič republikanski, jutri strelja komuniste in poje »Rože pravde®." je protektor velekauitala in g« bori za cerkvene privilesri:e in za vsako staro šaro, mrzi nacijonalne idejo, a na svoj jezuitski klobuk kakor v posmeh natika slovensko t.ro-bomipo kot vado za naivne »kulturne delavce* . . . Knh kleriknlnp politike v vsej n»e ni notranji r.a jo biti 7.''!r> iim . ....... ...— — , , upa nrpdstavili I sklenil, oa se morajo vrniti v službo ea- prf »;r,oro }na \ lika SLS je dobila : ino oni: 1.) ki do 1. januarja 19-5. še ni-n^Ticskovanca pomočnika v —SKS. so stari 60 let; 2.) ki se pismeno obve-Vod-- o te srrarike, čas o i lovanie lr-;to.................., . . . . _, A zavrflo io i« do k-a:a. Danes le š«; roka bo ocenjeval prosvetni sve.; 3.) vy ,r .-.. ■ svoiih o—"b so- ; so bili umirovljeni na lrs'no prošnjo, po- tne''-' nv oa so ofHjelni vo- tem le če se je to zjmlilo no letu 1921. s; o • sri>,p c Svoio lenobo, in so torej služili, ko je bilo njil ovo de-jr domi-1'-'vnst*o. In ? ' lo radi m.icgih izjub u*»eljev v svetovni 'ocodai vztrajali pri vojni najbo-j potrebno državi; 4.) ki ima-bralnem štabu gosn.' jo wo formalno kvaliiikacijo po čl. 20. Hi dane« «'r;in nego zakona o ljudskih šolah; 5 ) ki so se od-in Pk(v?'i»v v Palace-hotclu. Jutri zvečer bo ko in hitro morejo odpraviti irr rsicto- j Cr.nkov nadaljeval pot v Bukarešto, od viti dobri sos.dni odnošaji med kralje• \ koder sc bo vrnil v Sofjo. vino SIIS in Bolgarijo. Ti kom razgo- j Značilno je. da sc vsi beograjski list! vara so se dotaknili raznih vprašanj, ki i povodom prihoda Cankova soglasno drže zanimajo obe državi, posebno pa vpra- j zelo rezervirano. Opozicijski listi pa cb-ianja komunistične nevarnosti, v kate- j javlia o naravnost ostre napade prod rem ie mogoče sodilovanje obeh dr- Cankovu in njegovemu prihodu General de B ma ustanovite!! „Ceke" IZZJ or£ra"i irane svoj žejo, da fco-to po reaktiviranju služili naj-je vzplo v ob le- manj tri leta: eventualne prošnje za umi-c... ,,iV-=i.:n ideio kmetov, j rovljenje pred potekom tega triletnega KULIS FAŠISTOVSKE MORALE. — SENZACIJONALNA EINZIJEVA RAZKRITJA. rim, 26. cc-cembra. a. Kakor znano, je i n:k milice, tli bivši drSavr.i podtajnik v ministrstvu , Finzi pravi, da je incla Čeka dve rst j lišče do ženevskih sk epov. Londonska not.-anje stvari poslanec Finzi zašli, j logi: 1.) da vohuni pri »trankah, ki so na« v ada bi sc rada izogni'a potrebi odgodit« I žan S^« obtožbe senatorji in bivieja i tp-otr.e fašizmu in pri posameznih ese« ve 7.1 junij sVicane svetovne razorožit. J rcce-2lnega poveljnika milice generala bah; 2.) da zatira tiate nasprotnike, ka. vene kcr.fcrencc. | Eona. Sedaj se javlja, da je Finzi pri j terih se je fašizem najbolj moral bati, in tem zas';Xapju papolaoma potrdil svoja si:er tuko, da ostanejo morilci nckazno-izva;anja v tako zvani oporoki, ketero j vani. Giavno vodstvo Čeke je imelo vod. ' pozna pet oteb, med n imi tudi dva žurs tiskovneja urada v m:nistrstvu za di-el - ' .11 rezi' ■ ti ivtanM. Imbit: :>'.-. Pn-Ha hi jutri. "r crpl-:;.:. doslel"o=t Z vo!.-: VfilTI, vee .Corro n.a "p 'ino r;i~''ii 7 ••r?n»e. d.a obrai i je njrrnn zaupani iipp i • 1.a» v prcSn,:: za reaktivrenje nri leže zdrav-u' rie-evido. da so zdavi in za uči- BaBaBEaaaB»a: / jsussi a Pl I I v V r S C" «1 i nalista, in sicer rim:ki glavni urednik i notranje stvari in sicer Cesare RossL ; oCorriere de'la Sera» in novinar Silve« j st.-i. V tej oporoki pripoveduje Tinzi, da | se je f^šis.ovska «čcka» ustanovila na sestanka v privatnem stanovanju Musso. linijevega sina v navzočnosti generala De Bona. ki je bil ta čas generalni rav« natclj javne varnosti in vrhovni povelj« Glavni vodja morilcev pa je bii Atnerigc Dumini. Kakor znano je fašistovska Če. ka izvršila dejanske napade na poslance oziroma senatorje Mazolaml«, Missuria, Puffona ia druge. Umorila pa je Župnika Minzonia, socialističnega k-adldata Pic-cininna in poslanca Matteottija. novoletno ra; t .a T.anr-s je nedvomno, da 1'an -j fr- -rozvani Srv? in P .....; /a novoletno številko _J:!fra" i>a: te'is::o siu/.bo popolnoma sposoom in ki • .. . . . . r. . , • "jrilože izpričevalo nadrejene oblasti ojz"^J' trgovci. obnni . ir. dru-i . . , -ji; r.rifinr..lni irrjVf f ricri delovnniu in pos'ovanju od časa j e".-o!:ojitve dalje. Zdravniška izpričevala j todo izdajale »IravniSke komisije, krtere j bo odredilo miaistrsivo prosveie. V sluča- j kadar bo reaktivrani učitelj prosil ge rt, j r:»7"pf'a.nim prar^riMn g- OPf»!o v marilmrski oV.vti. ni nič dru- kot rrtno*"5*- < Zi .. . TS1 j-i—jt?,inj H za umirovljenje pred potekam tr.-j let,, pridobitni krogi i 5 v'« r» : jih, oj ?mm !»rod- : upokojtve dalje. Zdravniška iz - .-a.;a j-o viki izda dovoljenje za reaktivranja. v c».3 v hruet ne-nti l'a'u. Nanredne k:n"t,-boi o ne Hej-a v državi! Fronti sta pnstarl*«n!. 1" k 1«r za- j hrbtno str- ':r-' '-roti narodni fronti. I • • ; v , pioti ■>< f.b'wcra snreicl amnc^ti ■,'■:: za» ____i__ ' kon, ki jc pvstal r »em oolnomočcn. tcigc po<;'rprri narolne in napred- dr^P vi' r.ora i FRANCOSKI SF-NAT ODOSRIL AM. N£STIJSXI ZAKON. Pariz. 26. dcccmbra. j. Senat je s 2'3 upravi ,.!inrafc v Ljubljani, Prcšernora ulica ster. 4. Ne odlaAajta na Brezrnselm pretepli izkorišča ta dogodok na ta način, da pc tovarnah in vojašnicah sklicuje zbor-v vsn a. na katerih graja postopanje Zi-novjeva in njegovih tovarišev kot neko-London, 20. decccibra. a. >D.aily Ex- i inunistično Li nesocijaino. tanovjeva Strahovita nesreča pressc poročil iz Rige naslednji dogodek, ki se je pripetil Zinovjevu. komisarju sovjetov v Petrogradu 'er vodji iulr.i.-i- gentr.ih boljicvikov. ii:.:jv'ovova sopro- „ . . , . , , m < i i- i t i Pri boziir.ici zgorelo mnego otrek ga. ki je zelo ljubo3i;uuia, je obvest:!a ° s glavni stan brezposelnih v Petiogradu. da New York, 26. decembra, v. Požar, b ^ . m!fc t 1 se njen oprog z nekaterimi prijatelji je nastal pri božičnici v neki šoli v Ho-% S u a{ I i zabava pri šampinjcu in dekletih v neki j b&stu, je uniči! celo poslopje. Izpod raz-S* ■ , privatni hiši. Tolpa brezposelnih je vdrlr, valin so potegnili 36 otrok mrtvili. Bati v hišo. razni;* okna in vrata, raztolkkt i se je. da je pod razvalinami še več smrt-poh!?tvo in pitiepia Zinov jeva. katerega j nih žrtev. — " so nezavestnega odnesli domov. Trocki i ———-- «JUTRO» 5t. 361 Sobcta 27. XII. 152-i Enotna fronta Narodnega bloka v mariborskem volilnem okrožju KANDIDATNA USTA GOTOVA. — V NARODNEM BLOKU SO ZDRUŽENE DEMOKRATSKA. RADIKALNA IN KMETIJSKA STRANKA. ka Tavčarja in Štefanoviča, ki so si sl- Ma-ifcor, 26, decembra. Danes dopoldne se je vršila v Narodnem domu seja oblastnega načelstva JUS ts mariborsko oblast, da končnoveljavno odobri kanu.iiutno iisto Narodnega bloka stematično prizadevali, da onemogočijo sporazum in kl sedaj proti volji svoje lastne stranke sestavljajo lastno disidentsko listo. To prepričanje je najbolj po- za mariborsko oblast Seja je biia polno- trdila izjava g. Kiralija, predsednika naj-žtevilno obiskana po zastopnikih vseh sre- 1 močnejše radikalne srezke organizaciji: v zov. Navzoča je biia tudi žc večina kan- ! mariborski oblasti, dolnjolendavske. Ta dldatcv ir. njihovih namestnikov. Predjed- : organizacija je s svojim predsednikom od-nik oblastne organizacije JDS dr. Lipold ločno odklonila taktiko dr. Ravnika ter je podal izčrpno poročilo o dosedanjem se je soglasno izrekla za Narodni blok. delu volilnih priprav, oblastni tajnik g. O. Kirali, ki jc tudi podprcdsdr.ik oblast-Spindler je poročal ziasti o pogajanjih nega odbora radikalne stranke za mari-Z drugimi narodnimi strankami za eno- borsko oblast v Mariboru je spre el kan-ten nastop ob volitvah v Narodnem bloku, i didaturo ra listi Narodnega bloka za nosilec liste proi. dr. Ljudevit Pivko pa ' srez Dolnja Lendava. klnejo ln da se zveza čimprej obnovi. V Atenah morajo razumeti, da naše utrjevanje na jugu, da ceia naša vardarska pozicija more samo pomagati Grčiji, da oja-čl svoj položaj na Balkanu, ker nas ta politika sili na čim tesnejše sodelovanje z njo v interesu ohranitve miru. Pri nas pa se mora nezaupnost napram južnemu sosedu umakniti prepričanju, da ni danes na Balkanu mogoča nobena druga kombinacija, da pa mora imeti ta del Evrope svojo regijonalno organizacijo. Brei naše zveze z Grčijo bodo Imele divergentne sile široko polje za delovanje in cela vrsta nesporazumov in sporov postane neizubežna. Protestni ica t *■>» \ j , j... .v, Dr. Korolcev maga-ac o postavljanju kandidatov v posameznih srezih in o izvrstnem razpoloženju narodno zavednih volilcev z Narodnim blokom. V kratki debati, ki je sledila poročilom :e vzbudil posebno burno odobravanje govor ministra n. r. dr. Vekosiava Kukovca, ki je pozivat vse zavedne na- KANDIDAT NARODNEGA BLOKA ZA SREZ MARIBOR DESNi BREG iN PTUJ. Pragersko, 26. deccmbra. r. Danes popoldne se je vršila tu konierenca delegatov Narcdno-rad'kalske stranke za sre- rodne može v mariborski oblasti, da sc z : za Maribor desni brea in Ptuj. Na kon-vso vnemo zastavijo za čim sigurnejšo i fercnco sta bila povabljena ncsilcc liste zmago Narodnega bloka, katerega listo i Narodnega bloka dr. Pivko in predsed-siosi tako odličen narodni delavec k?kor! nik NRS za mariborsko oblast dr. Rav-je dr. L.iuJcvil Pivko. j nik. Dr. Pivko se je vabilu odzval, dr. Pri točki »Odobrenje skupne nnpred- ' Ravnik pa ne. Srczki delegati so soglas- ne liste« so prišli v dvorano iskreno pozdravljeni tudi odborniki SKS za mariborsko oblast. Glede razdelitve srezov in postavitve kandidatov je bil dosežen popoten sporazum. Na zborovanju je vladalo najboljše borbeno razpoloženje, ki no odobrili, da se NRS udeleži volilne borbe v enotni fronti Narodnega bloka ter jc bil soglasno postavljen za kandidata Narodnega bii ka za sreza Maribor desni breg in Ptuj, član mariborskega oblastnega predsedstva NRS g. Fran Dol- so ga podkrepila zlasti poročila o iskre- ; ničur, posestnik in restavrater na Prager-ao sprejeti ideji Narodnega bloka v vsej skem. Sklenjeno je bilo nadalje, da se oblasti. S tem večjim ogorčenjem pa so namestnik za oba sreza postavi iz Ptuja. poslušali delegati, sami odlični narodni delavci z dežele, poročilo o postopanju enega dela predsedstva radikalov v Mariboru. ki je n3 žaljiv način odklonil skupen nastop v Narodnem bloku, ker pač hoče biti dr. Ravnik nosilec liste. Poročila iz vseh krajev pa so bila soglasna, da je v tem nečuvenem postopanju, ki ga nikakor ne odobrava in ne krije glavni cdbor radikalske stranke v Beogradu, mariborsko predsedstvo radikalov v stran ki popolnoma osamljeno, med tem ko bodo šli somišljeniki po svoji ogromni večini z Narodnim blokom, ki bo kandidiral tudi odlične radikale, nedostopne osebni politiki irei; svakov gg. dr. Ravnika, Jan- KANDIDATURA NARODNEGA BLOKA ZA SLUVENJGRADEC IN PREVALJE. Ribnica na Pohorju, 26. dccembra. k. Danes popoldne se je tu vršilo zborova-n e radikalskih delegatov, na katerem je bilo soglasno odobreno, da radikalska stranka nastopi z Narrdnim blokom ter postavi za oba sreza skupnega kandidata. SREZ KONJICE. Konjice, 26. decembra, r. Za kandidata Narodnega bloka je postavljen kolar in posestnik Pet: Ulitek iz Oplotnice, znani odlični somišljenik JDS. Znameniti magarac, na katerem je po Informacijah škofovega lista prijezdi! Radič v Slovenijo in mož, ki je magaraca vodil (česar pa «Slovencc» ni povedal). Politične beležke -j- Kandidatna lista S it S. Kakor znano, je prišlo med prepeluhovci in radičevci v toliko dc sporazuma, da se je Radič zadovoljil s kandidatno listo svoje HILSS. za mariborsko okrožje, g. Prepčlubu pa je prepustil ljubljansko okrožje za njegovo »Slovensko republikansko stranko*. Nosilec liste je Albin Prepeluh. publicist Božično darilo jogos!o*/eoskim rudarjem »^rtrcll^LinoU^pl^p^stnik, Za Božič je izšel statut novo orgnni- 'tih 32% kategorijskega zaslužka, nato Kot pri Vinici, namestnik: Kramarič An-Sirarne socijaine zavarovalnice za ru- lc-tno po 2-4 %, torej po 3!) letih 80 <£). ' 'on, posestnik. Dragom Ija vas pri Metli-darsko osobje v celi ua.ši državi. | Pravo na penzijo imajo onemogli, brez ki; za okraj Kamnik: 2idan Alojzij, ko- Z datumom od 1. decembra 192-1 doka-a onemoglosti pa oni, ki so 30 Urški mojster. Dragomelj pri Domžalah, pod P. br. 11.321 je minister za šume let zavarovani in vsaj 55 let stari, j namestnik: Zamik Jožef, posestnik, Su-jn rade dr. Žerjav izdal nova »Pravila j Vdove dobe polovico penzije moža, : hadole pri Komendi; Kiieevje: Košmerlj bratini-ke blagajne za osiguranje ra«!- otroci do IG. le-ta četrtino, sirote pa J°S'P> posestnik. Retje (LoSki potok), na-aika ia osobja na rudarskim preduze-! tretjino. iiina u Kraljevini Srba, Lirvata i Slo- j Vloge se določijo avtonomno, v S'o-venaca*. Iveniji do sklepa Glavne skupščine BB Po bra tovskih sicer Bara je POSSSČEMCV Ljubljana, 2(5. decerr.^rs, Ob veliki udciežbi interesentov se j« vršil včeraj dopoldne r veliki dvoidiJ hoteia Union protestni »hod hišn.h posestnikov pioti naredbi via.de, s katera se podal jšu e sedanji stanovanjski zal-rm in proti preveliki davčni obremenitvi hišnih posestnikov. Navzočih je biio okoli i-100 ljudi m je vladalo precej bu.no razpoložen e. Predsednik Zvez.e društva hipnih posestnikov. p. Ivan Ficlih, je op sal uvodoma nesrečno razmerje h'.-nega gospo darja do najemnika in obratno in pro-tsrstira! proti zahtevi najemnikov po podaljšanju stanovanjskega zakona kakor* tudi proti uredbi, po katen ne bi smel noben hišni gospodar v zaščito najemni-; kov prodati svo;e hiše tO let. Osnutek vsega stanovanjskega zakona, kakor ga je izdelala bivša Davidovičeva vbda. jer za hišne posestnike absolutno nesprejemljiv. Po razpustu skupščine so računali hišni posestniki, da bodo lahko s 1. januarjem 1925 svobodno razpolagali s svojo lastnino. V svrho sporazuma z najemniki o ee dne fi. decembra udeležiti stanovanjske ankete v vladni palači in stavili seoe predloge, ki niso bili pretirani. Zato nikakor ne uvidijo potrebe take zaščite najemnikov in odrekajo začasni naredbi o podaljšanju stanovati'skega zakona pravilnost, ker &a je g tem pogar zil zakon. Da se omili stanovanjska mizerija, naj predvsem zida država poslopja ne samo za svoje urade ampak tudi za uradništvo. Odposlanec zagrebških hišnih posestnikov, ravnatelj g. Ebrič je izjavil svojo popolno sol darnost z ljubljanskimi tovariši in menil, da ce z novo naredbo podpira samo komunizem. Zastopnik Zvez.e industrijcev inž. g*. Suki:e je naglašal. da je sedanja začas:i& naredba samo plod skrbi, da se obvam-j .je položaj, ker je imela sedanja vlada ob i svojom nastopu izredno težko stališče. ; Stanovan sko vprašan,*? se da rešiti soljudi. Naglaša se Se posebno, da bi za mo praktičnim potom. Zida naj država ia preneha naj verižništvo s stanovanji na škodo gospodarjev in podnajemnikov. Drža je največji podjetnik ia zeto caj zida v prvi vrsti sama. Dr. Regalli jo z juridičaega stalište dokazoval krivičnost vladne naredbe. Po njegovem mnen.šu bi bilo edino pametno, da se odločba tako; preklič« in se najemniki to se dne fi. decembra udeležili sta-darti za skupno sožitje. Podpredsednik p. Stare je protestiral proti grožn;am nekaterih strokovnih organizacij. ki prete baje hišri'm gospodarjem tudi s fizično silo, vladni svetnik ravnatelj dr. Požar pa ie kritiziral način, mestnik: Rudolf Janez, posestnik, Turjak; Kranj: Bohinc Jernej, posestnik in mlinar. Trboje pri Smledniku, namestnik: g. Ravniliarja klerikalci mogli glasovati le, a 5e bi deklariral kot pristni Davidovičeve stranke ter se slovesno odpovedal kot predsednik ljubljanske organizacije radikalov. V vodstvu SLS. se smatra, da je dr Korošec tudi ljubljansko kandidaturo znfural in da bi bilo boljše. če bi se oa tudi le stvari na lotil. Del SLS. meni. da je klerikalna stranka dolžna svoji tčasti in svoji poziriji>, da postavi v Ljubljani svojega kandidata, ki naj bi bil g Terseglav. -(- še ne- kak° 69 ustvarjajo pri nas nove ured-kaj trpkih besed na naslov voditeljev Ob soglasnem odobravanju ie bf7a sprejeta resolucija, ki pravi dem dnigim: jaj.| 1. Po besedilu stanovanjskega zakona. s;lrr,j1 preneha z dnem 31. deccmbra 1024 ve* SLS. »Ljudski tednik* pi5e, da je žalostna resnira, da se najbolj razširjeni klerikalni listi odlikujejo po največji nlvosti in surovosti, pri tem pa se nazivlj- jo krščanske ali katoliške. dj°tja r.a obstoji Mestna LIR. tipra- (2Vz % od zavarovanca, 2Vi % kate- va teb blagajn je avtonomna po na če- goriranciga zaslužka pa od poljetja). lu enak«.»sli zattopuikov delavcev in Pravila omogočajo tudi rešitev po\l- podjetij. šarja penzij in invalidskih pomoči za Minister za 5umo in rude dr. ?.erj.iv dosedanje penzijonirance in invalide, se je torej ciločil proli centralizaciji oziroma njih rodbine. Po členu l."1 rudarskega zavarovanja, k»-r so Glav- morejo povišanje izvršiti iz razpolož ue BB za svoja po gosp'«larskih in Ijivili sredstev BB same. V zvezi s prometnih odnošajih odrejena po.lroč-ja samostojne. Pravila zasigurajo zavarovanje z:i bolezen, smrt, itivalidnost, ouomogloct in starost. Višina vlog in pomoči se r.a podlagi uvrstitve v G kategorij (povprečni dnevni zaslužek po 50, 40, BO. 25, 20. 15 Din). Obseg pomoči je prilično isti. ki ga delavcem tiudi obče »ocijaino zavarovanje, (»osebno pa je Važno osiguranje za penzijo (po 10 le- tom bo v doglednem času likvidiran posebni davek ua produkcijo premoga v Sloveniji. Pravilnik je voliče ze'o rlnstifen in is? ogiblje konipliciraiuui kompeten-odmerjn 'cam More se refi. da je z dovršitviio tega dela min'ster za šume in ru b dr. Zer iav našim radarjem pri ura vil lepo božično darilo, ki znova dokazuje smisel JDS ta socijalna vprašanja. Vidergar Ivan, posestnik. Loke pri Za-' povrh Se s]o svetovni vo ni tako kolosalno povečala v Jugoslaviji, po drugI pa nezaupnost radi naših teJenj proti jugu. Ona stalna neprijazna politika atenske vlade napram našemu žlvlju v Južni- Makedoniji je Izraz te zavisti In tega nezaupanja in se je zaključila z znanim gržko-bolgarski m sporazumom. Balugdžič potrjuje, da le Grčija že par krat Izrazila željo, naj bi bila sprejeta v Malo aiUauto. Tej želji se ni mogle ustre- pogojno, da atirmiramo svojo pozicijo na vardarski črti, da pa to nikakor ne znači, da se odrekamo poziciji na Jadranu. Sploh pa ni treba, da mora pomeniti afirmacija ene smeri že tudi opuščan e druge; nasprotno, naša stvar je, da se utrdimo i na Jadranu I ob Vardarju. Članek nadalje govori tudi o domnevi, da ram Italija svetuje, naj naperimo svoje poglede proti Solunu; ne zanikuje jih, pač pa svari pred nepremišljenostjo, kajti zelo mogoče je, da Italija tudi v Atenah podžiga nezaupnosti glede naših teženj proti Solunu in podpihu.e k sovražnostim v tej smeri. V interesu obeh držav Je. zaključuje rodne?a bloka, katerega kandidat je gospod Mohorič. Dr. Ravnihar pa. gnan od neutolažljivih osebn;h ambicij ter svojem neodoljivem ln zdražbarskem nneronu, se je očividno odločil, da po svoji stari nav-di tudi v svoji sedanji franki dela poli'iko na svojo pest. vsled cesar se smatra, da se Je že odločil, da kandidira kot radikalski disident na skupni listi z Deržifem kot zastopnikom NSS. Pri tem špekulira na glasove klerikalcev. V vrstah narodnih socialistov se je včeraj kolportirala vest, da je dogovor med Rav-niharjevo grupo, klerikalci in NSS. ie; perfekten ter d« bosta to pot klerik-lna D0.1716! nri popoldne v goofilni g. Strmoleta cZemliiSka posest*. Srednja »as t B-h'nja: ž!vino-dnim'k Joso Čeh c.b 11. nri dopoldne ;kom daja'o trdi fizično zaščito. kar je naravnost ščuvanje zoper varnost osebe in lastnin«. 4. Država in dru-i delodajalci nai svo. jim nslitf.be.ncem da:o primerne Stanarine. da hodo tno*rli stanovanja primemo plačevati, ker je nemoralno, da bi hili državni nameščenci v breme samo er.''H)u stann me«to sp!o'nosti. 6. !z:avljamo. da se bomo od 1. jann-nria 1925 ravnali no na-ib p'ed'o"ih iz zadnie stanovanjske ankete dne fi. decembra 1924. priporočamo pa svojim tovarišem. da pri tem nastopajo zmerno in rireudamo. tako crlede zv-"šan;a najemnin, kakor odpovedi stanovanj. fi. Zahtevamo od avtonomnih občin, da nastopiV> proti nadsTnemu obstoin rvovaniskih obla^rev. ker :e to z.apravliz-n>e obcinrke^ denaria. ki n"i «» porabi ?.a obresti poso»il za nove stivbe. ki »o mno?o bo': potrebne, kakor pa stanovanjski nrsdi. 7. Pnnovtv-i prote«tiratr.o proti S0od?t. nrib;tVu na hi^no najemT!;r°V.-i ntvf!?. Icer »o davčna bremena, ki iih mora nos'U h:?ra posest t Sloveniji. t»Vo veli!;.'!, il^ z dokladami vred v rr'— t"rih o'ir"noh prps»?a«> davki ie rv""'-!'ine. Olvsvil mof živini v sili*. I Zanlcra: živinoT.dravnik Rafael Ipavec ! . da s«1 ta pribit'-!: z." >• Ia d?-e« r ^'.vri. irej>-(*—)> b"ro-r.--r t'"i I-er se- kandidata v Lhibljnni Ravnihar in Der-žič ravnofako kot sta bila 1. 1907. klerikalna in nemška deželnozborska kandidata dr. Ravnihar in dr. Gregorič. Z druge strani se zopet v klerikalnih krogih zatrjuje, da če že SLS. v Ljubi lani nima poguma pojavili svojee« kandidata, da je ie msnj sramotno, da trlasiiie« klerikalci za Periča kot pa za Ramiharja in Der- članck, da se medsebojna sumoičenja nre-1 žiča. ki itak nlmaU xe seboj ve« kot 500 Najlepia prilika za hnftfno prevrne-čenle Imate v krasni izbiri Izgotuv ijen h dniiabn?«*''T,'ki r c'-)v";rTn t^sfVe-tno na :mani I rzt t?'-o visok H?ro ti-iemnin«ki dare*.- Jv*.it «■ Frb>.*i. V-vr.rt tako ponovno p:o'r-i'r-r: 0 f^-fl •"»'.iirfr-n.ia zakova. da re •'■') o'-t. t* ^.avi i pi iV-' tek raztegne t--'i ra d-"->e doVk-d«. 8. Ponovno r ro4e?::r«n.o p-» M o', r.>vl davčnb pNst.o. da ie brez pl-^lriih t.a%,f,jv l.ottsfla o predpisb davkov "nrtai'Ci--N».a Tzrtrliatno. da o.l ttiptav 1"'T9 b»ere ne odneharr.o. d.>y!»r S te n-i^-di kar ee bo l»l.' o r.«.pt!tv:'ii p ' dol>ri rn'j) in UvidCVLotU kuifl.l«itCDtLlh faktorjev. Maribor, 26. decembra. Sinoči ob poi 6. ur! jc po kratki bolezni umri skladatelj Viktor Parmi. Kjerkoli zvedo, da je umrl Viktor Parma, se ::n globoko razžalosti srce. Saj je umrl mož, ki ni imel sovražnika, ki sam ni poanal no mržuje, ne zavisti, duša brez zlobe in hinavščine, zlat značaj, bisera prijatelj, živa blaginja in dobrotno^. Parma, to toplo solnre vsake družbe, ta večni mladenič, ima pač na tisoče dobrih -r.ancev in prijateljev po vsi Sloveniji, na Primorskem in Hrvatskem. Lani 3 marca je mariborsko Narodno gledališče proslavilo dvojni Parmov jubilej: 651'tcieo njegovega, rojstva in 40-letnico itttgtsvega skkdafeljskega delo-! vanja. Ljubijar? ke proslave pa ni dojbfetl; •več. Bilanca Parmovega življenja :ma zabeležene ljubljansko Lvaležnest med glavnimi dolžniki . . . Dne 20 februarja 18-V', jc bil rojen v Trstu. Oče mu je bi! policijski nadkomi sar, rod c m is Slavonije, mati hči bivšega majorja v armadi Napoleona I. Pisala sej je de Mr.ttei, rojena v 'a-f.dau, vzgojena' v Benet':ah, takrat že avstrijskih. Tam se • Je poročila a.; rodila tudi " ikiorja. V Be-j netkah je preživel Viktor svojo prvo mlado.,nato preseli! v Trs: in zahajal v ljts.l:;ko šolo v Trstu ir. Zadru. Gimnazijo is po«eča! v Zadru, Novem mestu in zadaj: dve leti v T.ridenhi na Tirolskem. Z glasbo se je začel bsvitf že v Zadru ter se je učil igrati na raslih, cellu in klavirju. V Triaenfu je nadaljeval muzi-kalne tu i igral v gledalv-neni orkestru ia celo že skladal skladbico za orkester. Po maturi je študiraj pravo na Dunaju, liga! v čer zs večerom v gledališčih in na koncertih ter Bruck-n- -a predavanja. Po ebr-olvirarrih juridičnih ukih je bil leta 1881. najprej koncc-pini praktikant pri tržaškem policijskem ravnateljstvu, a je že leto nato prestopil v polit, upravno službo pri deželni vladi ljubljanski. Nate je služboval v Kočevju, Kranju, KrSkom, Litiji, rostojnl, Logatcu, Kamniku, Črnomlju ia. kontno zopst v Litiji. Avanzi-ral je do via ! H.;a svetnika in bii šiloma poman v pekej. Med vojno 1815. se js bil namreč v Litiji v navidezno moški, prijateljski družbi izrazil, da s.Movani ne bodo nikoli premam•:.»:" iu da upokojili. Da se odtegne novim šikanam, je užaijea preseli! Dunaj, želeč posvečati se poelej le glasbi in skladateljstvu. Tofia po prevratu so postale razmere na Dunaju neznosne in preselil se je, ker ni našel stanovanja v Ljubljani, v Maribor. Njegovo pravo življenje je biio vedno le v glasbi Gojil jo je zase, v prijateljskih družbah in javno, ustanavljal je povsod civilne orkestre in jih celo s-m dirigiral. V Kranju je nastopal z 12 glasbeniki diletanti, na Krškem z 20, v Kam miku pa celo s popolnim salonskim orkestrom v salonu zdravih parka. Prirejal je javne dobrodelne koncerte in budi' povsod ijuljcv.cn zn muzi ko. Obenem je komponiral. K--:sai je dolgo vrsto veselih sklacb. valčke - Pozdrav Gorenjskiv urrija «Pesmi vene« in •cSlovansko cvetke*, razne četvorke, pes mi za šole, zbor«, siti; dbe za klavir itd Le»a 18S3. pa je uglasbil »Slavnostno koračnica veliki orkester in šele od te skladbe -i.; ;-- s? je sam smatral za resnega kon:pon:;ta. Število njegovih res nih i;: ve?:!:.; al.hdb je od ted.-j narašča- , lo in njegovo ime je bilo na vsakem vzporedu L. 1894. je dovršil svojo prvo opero »Teharske plemiče*, ki so jo zaradi ena« kega naslova dr. B. Ipavčeve opere ime« nova i «Urh, grof celjski*. Biia je prva vseskozi komponirana slovenska opera, torej brez proze. Uprizorili so jo dne 15. feb-uarja 1895. in peli petkrat zapo« red, kar je bi'o za tisto dobo velik in popoln uspeh. Opero jc kasneje krajšal in popolni!. Nacleja! se je, da jo uprizo« re v Ljubljani sa njegov jubi'ei. Želeti je, da jo pripravijo vsaj zdaj v njegov spomin. Predstav« oi< •}„ ri, raz..e pesmi, koračnice i. dr. za ljuc= ski igri »Rokovnjači* in »Lcgionarji*, po« i leg tega več plesnih točk. vokalnih zSo« ' rov, pe=mi za šole, klavirske skladbe, zbornik »Slovenske zdraviee*, veliko Pre« šernovo balado «Povodni rnož» (za sole, zbor in orkester^ itd. Večino njegovih skladb so izdali Schwcntner, Fischer, Bcric, Glasbena Matica, »Novi Akordi«, založba «Stru« na», nekaj pa jih js založil tudi sam. L. 1917. je Parma kot politični begu« ncc, stradajoč na Dunaju, začel koir.po« nirati svojo največjo opero »Zlatorog«. Dovršil jo je ieta 1919. in premiera jc bi a februarja 1920. Mož jc za vse to že! pač mnogo ir.o* ralnega priznanja po slovenskem občin« stvu, par hladnih kritik, a o kakem gmotnem uspehu ni bilo niti govora. Dc« set let ni prejel sp on nikakih tantijem, s0 y 2namenJu božičnega miru. ki in plačevali mu niso n;ti porabljenega papirja, čini a in peres. V svojem ic!e.i« lizmti, Tmatični ljubezni do um"tno3ti pa je vztraja! do zadn-ega diha. Se lani rta dosegia te dci Ljubljančanom uajboij pril uhljeua Lotailiii Pat m Fatafeon kot išiaoiasscs. na Ta film se predvaja še si a tac« ST. t. m. Kino Ljubljanski dvo£> '/, <>., '/, iS in 9. mi. večerom. Se po opcrcciii se jc šalil. Na [S prihodnjim letom bo postalo nujno z-Sveti dan pa mu je odreklo srcc. :uanje dveb novih osnovnih in ene deške Včeraj so ga položili na mrtvaški oder ; meščan?ke šole. Za gradnjo bo treba naj-v vestibulu Narodnega doma, odkoder | manj 35.000.C90 Din. kateremu izdatku s« ga bo v nedeljo ob 16. uri gotovo ves Maribor spremljal na njegovi zadnji po« ti v Ljubijano, kjer se vrši v pondeljek popoldne pogreb. Večna slava velezaslužnemu skladate* lju in značajnemu možu! Po praznikih . . . Ljubljana, 26. decembra. Božični prazniki so za nami. Kon- je napisal pode'ni kvartet in se priprav« lial narlrati skladbe za mladinsko igro i. dr. V n:cgovi zapuščini je eti kup za« četih in skiciranih dei. Francoska in ita ijanska kri, hrvatska vzgoja in zvesto slovensko miš jenje ter čustvovan k temu še vp iv Dunaja so nam dali Parmo kot človeka in sklada« re!ja take-ja, kakršen jc bil: temperamen« ten. graciozen, po'n lahkotnih melodij, poln šaljivosti in ljubeznivosti. se je naselil v srca otročičev in tudi odraslih. Dijaki so odhiteli v domači kraje, da prežive blažene trenutke bo-; "e Pusti gledališča propasti ah, da b ne bo mogoče izogniti. Važna in potrebe? pa je tudi ustanovite? go/dne šole, z» katero je že določen ugoden prostoi. Ta šola gmotno ne bo zahtevala prevelikih žitev. Zelo nujna pa je tudi ustanovitev dveh velikih otroških igrišč, na levem in na desnem bregu Drave po eno. ker naš. otroci dosledno nimajo mesta, kjer jih mj bi preganjala policija, ali pa občinstvo. Mnogo pažnjo t>o posvetiti tudi strokovne-mu šolstvu. Na vprašanje Narodnega giedišča menda ni potrebno poseliej opozarjati. To bo trd oreh. Dolžnost občine pa je. da žične noli in praznikov v krogu čvo jih dragih, pod streho bornih kmečkih h iii c. Vlaki so priliajali in odhajali nabito polili. Smredni gaj na Kongresnem trgu se je v sredo popoldne popolnoma izpraznil. Družinski očetje in matere odnesli zadnje smrečice, zvečer pa so zagorele na okrašenih drevesih svečke in nedolžnost je poskakovala veselja Božiček je stopil v hiše in polagal pod lrevesca. Mesto je za nekaj ur kakor Ogromno jc delal, se žrtvoval za slo- izumrlo Le tupatam .je udarjal ob Po *.Urhu» ic zložil cnodejansko ope« ro «Ksccijo», ki se je uprizoriia prvič dne 5. jan. 1897. v Ljubljani se ponavljaj v mnogih sezonah. Se večkrat pa so jo neli v Zagrebu. Uprizorili so io tuai na Reki, v Sarajevu, Varaždinu, Splitu, Smichovu in drugje. Krasni <.in« tcrmczzoB je popularen po Sloveniji in na Hrvatskem. Dne 24. marca 1898. je bih v Zagrebu prvič up.iiorjena Parmova dramat. ro« manca v enem dejanju «Si'ara pesem«, vo, je bi! tudi v odboru k u'i svo vensko glasbo do skrajnosti, si pridobi! neštevi'o p-ijatc'!ev, a kakor Prešernov pcvec je oživel in umrl brez d'narja». Po prevratu je postal v Mariboru čas?« ni kape r.ik narodnega gledališča, ki je uprizarjalo n:egovc opere in operete ter mu s tem omogoči'o mirne ;šc življenje. V ma Ihorskem g'cda!išču je šc pred kratkim oselino di:i"iral svojo opereto - »Ionov hram*, ki ie letos že n-rov« no na-olni'2 g'ejn'iš"e. Pa tudi druge njegove operete so posta e ljubljenke mariborske publike. tako zlasti «U-h, grof ceMski*. Pri Sovanski čit-i'nici in Glasbeni Matici, ki mu bo zapc'a v slo« viso« cestni tiri k korak kakega zapoznelea. Ze ob 11. ftonoči pa je zojtet zavalo-vm.Ii) |Xjv«od neobičajno živahno življenje. Oživeli so trgi. ce-=te in ulite, z I visokih lin pa so odmevali zvonovi. • sploh v tem oziru kaj nazadovalo. l'a pridemo zapet nazaj na zdravstvene zadeve, naj opomnim nakradno ?e. da bo trtoa urediti vp-aSanje javnih stranišč. Ravno tako težko in nesrečno j» tudi vprašauie mestneia pokopališča. Vse olisioječe socijalne in kulturne ustanove mesta pa ,je tre'>a se ve ne samo vzdržati, ampak še dvigniti.* Viktor Crčar, bivši župan s Marilx>ru. Fiiove krvave s!edi in Ci5a Maribor, 26. decembra. V božičnem ^Jutru* smo porečali, da sta Ivan 2ial;tič in Franc Cič razven urno ra Mikkivih v Studencih pri Mariboru oznanitiioč veliko rojstvo. O polnoči " ™4 " „v ' ... l i:i l-.:-. „,!.;.. , osumljena tudi umora zcr.e m matere po- se je rodil Krist, prinašajoč mir in sre I sesfnika Visenjaka v Sloma prt P!uju, čo vsem ki so dobre volje. In ko ',"" ' . . . ;''.,., J____i .. ... | Ker je mož umorjer. v i:cnjak v Ziahttču krr.alu nato v Ljubljani in Opatiji. Pov« sod so io opero često ponavlja i: njena glasba jc najboljša in jo jc pokojnik ee« ni! najviše. Nato se je Parma lotil tudi operete in uglasbil operete «Caričir.e amaconke* (i903.), »Nečak* (1907.) in cApolonov hram, Prvi dve so peli opetova« no v Ljubljani, Zagrebu, Pl/ni, Pragi. Ma riboru in drugje; t.ct:o so uprizori i v Zagrebu, kjer jo je policija zaradi teksta prepovedma in v Mariboru, kjer so io uprizarjali p-avkar, primerno p irejeno. Leta 1900. in 1903. je komponiral uvertu« zatlfvipli zadnji akordi orgel, sti se zgrnile množice, napolnile ee=te in ulice. potem pa .je zopet vse zamrlo. Sveti dan jp prebil vs.ak. kdor je le merel. v družinskem krogu. Minula je sveta noč. pa »e je zope rnzlila čez" svet luč. V goste je prihaja! I sv. &:>f:i,n in vz lramil ljudi iz božičnih i sanj. Po glavnih cestah so se razvile | na mariborskem sodišču spoznal neznanca, ki je pred umorom z nekim drugim moškim sumljivo hod t! okru/ njegove hiše. Njegov pa daš Franc Cič pa ie rav-f i no mesec dni prcJ umorom, dne 10. novembra 1921. ušel iz moške kaznilnicc i:» bil na svtbodi še do irurca 1922, ko so eba m sp oh nenavadno p-,.parsk{ - ie po-avi'« n-egova častitljiva be« in žhahr.ih pomenkUl. Obujal. SO se- ki starosti. Vedno jc bi! izredno družah« ns oseba narave koli sc !j g ava. V idilični Ijubavi in hirmnniii spomini, čtil sc- Je smeh. božični mir K* ie živel s svojo soprogo, s katero sta j-. nmn':nil zot»et vsakdanjemu živ1; - bila skoro vsak večer v g'edtlišču, za ka« piu. Popoldne in zvečer so sovražniki terega jc živci z vso svo:o dušo. Do zad« ljuHian^kp m far le oiiliitolj v naravo njega ie de'a! na novi operi in jc priše! in okoliške ceste 'n pota po bila P»>- ga ujal! v Ljubljani. V tem času, ko ,c bii Cič na svaiodi, pa se ni izvršil pri !dolina pravim mravljiščem Gostov ni žc do drugega dc ania. Na svoji bolezni je trpel 5e skoraj vse manikalo nikjer. Sv. Štefan ie tačil !cio in vedno odlagal operac!'o, kateri : večinoma povsod kar "O Štefanih in sc jc končno zaradi neznosn;h bo'cč:n : vzbujal Ii.vske in pevske žilice. KPllb moral podvreči prav dan pred božičnim temu se Pacchovi vojšč.nki orpmfimiti. kajti čaka jih Prisua! je veliki Gau^ont GINETTA Ve e.:animira vsebina iz krogov nihdi8 in vključite? okoliških oličin. OI>č. svei ho imel tu te*ko delo. ker ni lahko i. delo, boriti se s predsodki in pa trdim: '' bučami okoličanov. V zdravstvenem pogledu bo potrebno zvesti modernizacijo mestnega k":>ali- umor bogatega trgovca Rih.irda Roscti-felda, ki je bii krooun in umorjen v noči dne 4. februarja 1922. Mariborska porota je v jeseni 1922 uosodiia radi tesa umora nekega Alojza Polaka iz Velikega Kocjana pri Gornji Radacni :ia smrt na vešalih, češ, da e v Cružbi i drugim neznanim storilccm oropui in umoril Rihar-da Rosenfelda. Štcvii;:e priče so takrat pv.trdile, ču so v usjdui noči videle Alojza Polaka, ksko je z neznanim drutjim moškim stikal okrog Rosenfeldove hiše P:;!ak pa hud')delstva ni priznal, ampak je dosledno tajil krivdo Ir. šc danes trdi da je nedolžen, ter venomer predlaga obnovo postopanja. Obešen namreč ni bi ker so ca pomiiostlli v dosmrtno ječo, katero odsedeva v mariborski moiki kaznilnici. Med ljudstvom sa ?:eio širi govorica, da imata morda tuui pri tem utnorn vmes svoje krvave roke Žlahtič in Cir-O utekiem Ciču pa še vedno ni nobenega sh-du, čeprav je med tem ,zda!o njim tudi sodišče tiralico. Ndvsz?-& pobcgit^a na dan porok« \* neki vasici sp!:t.-:':s oaJii.e se je de« godil te dni tragičen rodbinski dogodek. Nek iseljak Toma A. jc iaiel lepo in mlcdo hčerko Anico. Mladenka, ki je bi a poltena, prijazna in ampitilna, is iiubila nekega siromaši.c.a kmetskeg.i mladeniča. Tudi on jc ljubil Anico. Tod.t Aničin oče ni bi! nič kaj zadovoljen i ljubeznijo, ki je vzklila med m!ijir.:a Kulturni pregled Gledalski renerioarji Lj;:hljarska drama. Sobota, 27.: »Zora, dan. noč*. B. Nedelja, 28: ob 13 : .Firma P. B.* L:ud-ska predst va pri znižanih cenah. Izv. Ob 2U.: »Mamlct*. Izv. Ljubljanska opera. Sobota, 27.: «Truhauur». Gostuje dr. Adilan C. Nedelja, 28.: ob i5 : cRigoletto*. Gostuje barilonist Primožič. Znižane cene. Mariborsko Sobota, 27.: ^Trubadur:. C. Nedelja, 28.: Racii žalovanja za pek. Viktorjem Parmo odpade predstava. jo Azucene lep šopek. Predstava ju '.rila dobra, gledališče dovolj zasedeno. — V j petek na Štefanovo je bila popoldanska predstava Smetanove a .ne neve te> s prikupljivo gdč. Fi k '-e! ovo v vlogi [ Marinke. Kecnla je pel q. Betetto, ki mu v tej vlogi zla si i kot igralcu ni' oli ne ; poide šegavost in humor. Uprizoritev ic 1 rila mestoma zelo animirana, orkester pa •2 sviral topot pod taktirko g. Neliaua Obisk srednji. >"oro;-ai!9ki dramski ansambel v Beogradu. V sredo, dne 24. decembra je v tieogradu poslovala novos dska drama. Nastopila je z dvema komado.ma: Soba št. 6 od ruskega pisatelja Čehova in Smešne precioze od Francc.z.i Moličra. Oba komada je režira! g. Vereščagin, glavne vlogo pa so g:ur ili gg.: Spr.aič. i)inič. Vere«.Vin, Veiičkovič. Lr^ar&vlč ter dame gg. Iiranjčevičava. ijučera in Jovanovičev a. Braaislar Xu?ič upravitelj >'ar dr.c a glvdaSiš a » Slarzjcvu. 1 resvetai minister je imenoval pisatelja Eranislava Nušiča za u;:ravi'.e!ja Narodnega, gledališča v Sa- šča. Tudi to je že dozorelo za obravnavo srcema. Tolaži! pa se je z upanjem. I na kateri bodo sodelovali gg.: -Marta Po-Ljalt!jaB»ka opera. V četrtek, na S«- j spBilova i.i Prego L r- •>'-.! k. žsn ';• ti dan ?r -a peli v ljubljanskem oper- • v.bor . Reče- Eifcičeva raa-.ava v % nega dne se r:ši muziltalna produkcija, čes 20. t. m. .'.o v S. h' i ; Ca''. otvoiili in.-!avo miadtga. D nem gleiiaašču Verdijevo opero cTruba-i !«r prof. S.r< a dur», v kateri je : je roslovil od življenja dc-^Hmi leti. PiciL-;.:-s if.rra-;-1 . : a bcj-j i5aj« * Ec »gradu. - a »veti -i a je v prcsloMe: ci,-:) t::i»:«pU pravkar ab-j vilo svojih del. matici a Petra Bibiča. Fri otvoritvi so bili navzoči pr-..dstavniki splitske Be-laa občine, za-s-o—nik i paUtiauh oblasti, doa Ilali« i:, tudi minister Grisereno. G. Ivo Df-lalk-j'j ob tej piiliki imel pri-.lavrn jo o z;;o-1 o vini in ta! nili lesoreza. Bibič je ž-takoj pr^i dat- razstave prodal iejo šte- v obč. svetu. Stari ods. so Izdelane načrte že obravnavati in se=tavili predloge za obč. svet. Tudi lastninsko vp a-\;ti'e Dravskega kopališča bo treba urediti in potem to kojiališče temeljito modernizirat L Javnemu zdravstvu l»o služIla tudi irodenfsaeija ka:ia!-ke"a sistemi, česa- =e bo treba te?r.o loriti. Naite/e je ae ktanovr.n'sko vprašanje. Likvidacija stanovanjske zaščite bo' I /^5;'.sno stanovanj, ko razoiere v mestu še poostrila.. Hišni pfise-miki tudi v : -vobodis ne bodo movll z zanosom svojih 'hiš. r. ti boleli zidati novii.. ker bodo mo-ral: nrej stara po.-Iopja spraviti v red. Ma.i to stanovanje g.* bo še spremenilo v rio?!in-ni prostor. Brcz?!anova!ei l odo ?<- rasli. 0!včir,a bo si.-er težko na-... n: ;nv — sli za to je obč. svet tu. da ;■*• Išče :n — anjde. I • ; ic'a so že ir, - 'ena in pogajan n i d:ž. h"p tel.-.mo ban-' n 'reb-v končati, načrtov in predlogov pa je na magistratu ee! kup. Glavno r>.\ j" '.e iu ima f» svoj frradlieni fond. v katerega se stekajo lo! •vi!:- cdo zade'ča'i r.a rni: rtizacijo potrebne-k red it a. se hčerka ni resno zaljubila in da se Do vendar vse izteklo po njegovem načrtu. Našel ji je ženina proti tneni vo p. Stvar jc bili že povsem dogovorjena in tudi duhovnik je bil že naprošen, da pc« deli v ccrkvi rr.iadcmu peru svoj poročni blagoslov. Oče je zbral številne svate, zaklal najlepšo živino, pripravil n.-.;bolj5t vino in povabil vso vas, Ja sc z t:j,im veseli pomembnega uo^ouka. Dasi je r. ženir.om sk;e_i' dogovor o po.oki v krčmi, jc vendar ue'a! račun b; krčmarja. Napočil je dan. ko bi morala mlada dvojica stopiti pred oltar. Vse je bilo v redu. Prišel je ženin, zbrai. so se svat je z zastavami ip zelenjem in ta.li duhovnik jc žc čaka', fja op-.",i poročna cerkvene opnivili. Samo n— ni i rilo oa rlko« dcr. Očetu se ja tstltalo, da sc hč •' brar-l neljube; - ji žer.ina :n t a to j .i tj-:oj odšel v Split, kar je s!ut i. da. t k" gotovo r.a;ja v ne7 ves to r-avesto . 5 vat je so os*.ii zrrani pra l h' , df. priča'.a;o oličina ! triurofilen po v ra tet. oč.i nevest. Anico. Oče pa se jc med potjo napi! aj a.jj in ker ie bi! prtcci vinjen, so stražniki spraviii na hladno v po irijski -apor. I Tu ic opisal vso svoje te."ko r.t - ki ča.j domačo draci3ke šole; ilantlifev Te?l:o r»: do zadele mestne finance no- ] ga je zadela. Naprosi! je policijske or-, katerega je napi-1 ska mestna bil deležen dalje g. Popov, ki -i je ■ ■ '-. tca-iii pisatelj L"«ige. Delo pred- ■ 'ie"' ovh'?v s or; vič o«vuj( • . lo' -i''. v rpomenik t Splitu. Split-1 rilo otrok je po pre v.-a tu nenadoma na-i gotovo lahko^ naši, ker ima lepo belo občina je fiksni lo, da se o tošnji — brez snega. V Ljubljani letos« njo zimo še nismo videli snežinke: tudi dež se ie 'e redko poj-ivi', že od novem« bra sem je neprestano suho vreme. Rožič brez sr.cga — to je bilo razočaranje zla« sti za športnike, ki so imeli tako lepe načrte za božične izlete! Upajmo, da Konec odmetništva beseda S Din. Od ro besed j * Skupna grobnica ra jngoslevenske naprej vsaka b»scda 5 Din. Najmanjši vojake na Češkoslova-kem. Naša vlada znesek :e 30 Din. j je sklenila, da se grobovi naših držav- ■4. Ohi.nve veiikogospodirskega. velrin- , ljanov (ujetnikov in inlernirancev) na dnstrijske^a, veletrgovskeca. bančnega i Češkoslovaškem koncentrirajo na dveh ■ bora U. R. O. i. R. g. Arandielovič če' Rezervnim oficirjem ljubljanske« ga pododbora Udru/cnia rezervnih ofiei« ra i ratnika. Predsednik osredniega od« itd. 7nača;a: vsaka beseda 5 Din. 5. Specialne reki,ime. notice minišecrn ali več;ega obseira ra velikoirn«tv>dirsier -SO moških in 341 šamšalovič Za rednega profesorja na i zensk" Na P*"™*™ pokrajine odpade: )utn v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. un gospoilarsko-šiunarski fakulteti je iineno-j ! na Dalmacijo 424. Hrvatsko in Slavonijo van dr. Pa veli«, za direMotf,''"trgovske! <'4. Vojvmlino 239. Srbijo 178 Slovenijo akademije pa Ljubotnir l.adžič, dosedanji !n Hercegovino 22. Črno goro ' ■ 14 izseljencev Po narodnosti ja b lo 1321 profesor tega zavoda. , , , _______„„..,. • Osebna vest. Notareki izpit ie nap-n-! :'«?^/venov 290 Nemcev. 96 Madžarov vi! v Ljubljani g. Juro Detifek,' sin uo-! ,n 16 osetb dr.a":h iIzse'''° tarja.g. Jura Detička v Celju. i f.e JPj..V • Promocija. Na univerzi v ffeidelber-' fl32'1 25«. ^en.njene države 1(38, C.le gu je bil promoviran za doktorja vsega ^ ]* I ž™??* i zdravilstva g. Igor Tavčar, sin pokojne-j v J^0 f Zelandijo 11 oseb. ga ljubljanskega župana dr. Ivana Tav-' . V??"™* tuf"fa. P™™* 7 carja, na duinjski univerzi pa g. Egon ^'^''Ii. Kakor poročajo iz Splita je Bassin. sin lukaišnjega ravnatelji kata- b,! v smi!a,° rezul,8,a konf?renre M tul" °dborl dopoldne v mestnem zavetišču za one« mog'e v Japi ievi u'ici 2. u— Silvestrov večer pevskega zbora Glasbene Matice, najbolj priljubljena družabna prireditev v Ljubljani, se vrši todi letos v Filharmonični dvorani. Iz« brane pevske točke, komični nastopi, sa« Ionski orkester, po polnoči ples. Sodelu« je «S'ovenski kvartet«. Prvovrsten bu« fct. Vabljeni vsi č'ani z rodbinami in vsi prijate'ji zbora. Vstop prost, prostovolj« ni za kruhom. Žalostna usoda izseljevanja je težko prizadela tudi v vojni pridobljene kraje. Ker pa so izseljenci na tujem dostikrat izpostavljeni vsakovrstnemu iz-sesavan u. ki jih emotno uničuje, je sedaj vlada sklenila ustanoviti več izseljeniških šol, ki naj bodočim izseljencem pomagajo na solidno stopnjo strokovne usposobljenosti. V ta namen se otvori v kratkem pet šol. Zavod za stavbne mizarje bo v Krminu. za zidarje v San Lorenzo di Mossa za kamnoseke v Zagradu, za tesarje pri Sv. Luciji, paralelka za mizarje pa tudi v Gorici. Posebno značilno je dejstvo, da je slovenski del dežele dobil samo eno Izseljeniško šole, dočim bodo na itali.anskem in mešanem ozemlju kar štiri. Izpremembe v vojski 30.000 Din, Mitar Markovič, ocenjen na 30.000 Din in Gjuro Krivokapič, ucenjen na 50.000 Din. 2e več kot mesec dni so žandarmerij-ski oddelki preganjali to proslulo odmet-niško trojico, vendar pa so se znali odmctnikl previdno urnikati in izogibati ss vsakemu spopadu. V noči od 20. na 21. t m. pa je patrulja, obstoječa iz štirih orožnikov, nenadoma opazila, da se dviga iz neke nizke kolibe na poljani Ravan iz dimnika dim. Ker ta koliba v zimskem času ni nikdar obljudena, so orožniki takoj sumili, da se skrivajo v n ej odmetniki. Zato so se pričeli oprezno približevati in so spotoma izdelali tudi načrt za napad. In res so prišli skoro ne-opaženo v neposredno bližino kolibe ter opazili nekega cJmetnika, ki je stražil pred hišo. Eden izmed orožnikov je takoj vrgel bombo na kolibo, dočim so ostali pričeli streljati. Bomba je prebila krov in lažje ranila dva odmetnika. Razbojniki so se takoj zaprli v kolibo in otvorili ogenj na orožnike. Razvil se je srdit boj, ki je trajal nad dve uri. Rano z.utraj so hoteli razbojniki, očividno se boječ, da bi orožniki dobili pomoč, zginiti v meglo in ubežati. Zato so otvorili hud ogenj m izvršili istočasno naskok. Orožniki pa so v tem hipu streljali v salvah in pobili vse tri nevarne odmet-nike. Ob priliki boja so izmetal! orožniki okoli 30 bomb In izstrelili 400 strelov. Trije izmed njih so biii ranjeni med njimi tudi vodja, kaplar Jeiko Markovič. Cim je vlada doznala za smrt glasovitih razbojnikov, je takoj priznala junaškim orožnikom razpisano nagrado v skupnem znesku 110.000 Din. V Črni gori ni sedaj več nit! enega nevarnejšega odmetnika § Spoštuj očeta in mater! 23»!etni Mar« tin Peček, dclavec v Gruščah pri Drairt« ; ijah, je v prvi polovici meseca junija uda» Za šefa operativnega oddelka za ril svojo mater z motiko po glavi in jo sira, tudi za" doktorja* vsega zdravilstva. 8ki P™me< iz'!°!an obsezen ^ . . , Čestitamo! i nomeko pospeševanje našega Primorja od • Sev slovenski inženier Naš rojak fu5ak\do K"'°ra. Načrt Predvideva viso-«ospod Mirko r-Trasa je jmloži) na pra- ke vso,e M "F^Jo Pristanišč, hotelov iki Ski tehniški visoki Soli Inženjerski izpit, i" k,T -T ?€B,er " T""«*™ P.re" • Po-reb Vikiorla farme. Krsto s trio- J>.y«t»tvo našlo lep zaslužek. V zvezi s lom Viktorja Parme prepeljejo v nedeljo ujskun P;'0me!,0m f.a fcl se. razv,Ia ,uil . trgovina in industrija. Za ju^osloven njate j. , ^ —J< kopiovstvo v vojnem ministrstvo jo itne- tc2ko po5kodoval. Mcd obdolžencem iu i pnspevk, za po tovarn, fonu zbora. - novan generalštabnl polkovnik Miljut.n | pj P matcrjp0ika. . , f . načrt za eko-l u- Drnštvo c?oea, v LjnMjaoi. V sc- Rako; je M p„lk(WmU N^bč ^ K j rMa^in Pcčck zaS od Tv£ fcolo 27 t. m. se vrši v salono prt .Levu, fo?a naWnik Mal,a v Ullb|Jani. | ^ ^ S in Z prvič v našem društvu radtokoneert, ka-1' Pren!eJ£.enl podpolkovnik Matija j .-.. ,. -1 ,4A nnlbn 1> vil iai-aL-PITIII 1 ., , . . motiko ter udaril s koncem ročaja so silo po glavi, tako, ča je pa» ] dia na tla. Okrožno sodišče v Celju jc sina na 3 tedne teremu sledi predavanje g. Jank&ta Bia-' S(cfin 0(1 4n.p0lka k valievskemu vojne-1 S ganje. strok uč. o brezžičnem telefonu. mu okr0{:„. konjeniški podpolkovnik ; " j _ ° Priliko boste imeli slišati koncerte iz p<,,;a ^abek od Dravske divizije za! T, J zvečer v Ljubljano, kjer se vrši v pon-' p , u deljek popoldne slovesni pogreb V Ma- .'1 "Jl0!".^. riboru leži pokojnik v veslibilu Narodne- P .! V . , . •, .. L , , v..nn ga doma. Zadnja. pokojnikova želja je P0nu"b0 M modernih hotelov | P^t. bila, da bi mu ob pokopu svirala godba njegove las*ae skl ribe! Naj se mu izpolni 4Saj ta poslednja želja! * Strmca ko«-,. V Ceiiu je umrl v sredo ?4 t. m g. Ivsn Skoberne. klepar. * IVadne era v poštnih nradih. Tošlno ravnateljstvo je razposlalo vsem pošlnim uradom v Sloveniji nov pregled urn-lnili ur, po katerem morajo odslej opravljali službo. ki jo ob nedeljah in praznikih, ako krajevne - . . , .,. - razmere to zadevajo, saorazumr.o , , Vlomtlee Anžnr pod ključem. Zlo- panstvem uradovati tudi pred 9. «ro.' v,on",ec A'°!Z,J Anzar ?ma ns Uradne ure od 9. do 11. p;; se vsled tega j"'', ne srnejp skrsjšatL ' n~ tUfH glavnih mest Nemčije, Angleške, Fran- pomo?nika komandanta 7. konjiškega j >0" ,sko eoske in Itdiie K temu izredno lepemu po|ka. major Viktor Kovačič od 15 peš-i ot>fodl*° z%cnnsK-ga »..-.v-... . - J... uu ' - - — " • " — r i ....a zanima skupina ameriš' i- pred-vanju vabljeni ste vsi c! ni ir. pri- ]k k , polku; major Franc Dolin-ek I JCK " . Kl,f,^(.i.TVB ^krumbe ie stal . kl so baje že predložili vladi! J-MH Začetek točno ob pol II. 40. pe^U, k f, H-ku: mejor Mito. ^ VČl Ožegovič od Dravske divizije k 40. pol- j h h!apec ^^ Mečun u Urczine v brc. jc izvršil nad Obdolžcnec normalni potniški in poštni promet, ki je bil zaradi znane nsereče na mostu pri Grnbovici v Percegovini skoraj mesec dni ustavljen. Vsled ustavljenega prometa so močno trpele nekatere industrije priznava, je pa do« polka k 45. polku: kapitan 1. razreda ! ^z»no d» ga je v iz^ OkW u- Kon-ert v kavarni Evropa se vrši , viktor Oogala od 42. polka k 10 četi no sodl5ce v Cs'!U ga JC obs°dii° tn do 28. t. m. u p. Skrušnvho. 3591 danes v soboto. Svira godba Dravske di« 'granične trupe: artiljerijski kapitan j. | mesece tezKc jcce^ . \ izijske ob-asti. Začetek ob 9. uri zve.^zreda Bori lav Kneževie od Dravske | J, Sv0^a Ustae8' ®£eta >e ** 1 1 30«letni mesarski pomočnik Kudolt Luk« čer. Vstop prost. 3594 I artiljeri.iske brigade k Zet ski irti'jerij- ves'i že lepo števiio vlomov in tatvin, njo jesen je izvršil drzen v!om v nam je Posla l v božifn. G. Josip Leekovšek : TrŽJu' kj7.^ukrade! ranega blaga v n je posla! šopek gorskih rož. ki jih i VrPdnoSV P,,n- P" !ro Pa aa Frenkolovem sta darovala meslo venca na grob g. Dominika Be- zenška po 150 Din g. K. Koderman. od- , , ,., . . „ . vetnik v Mariboru iu g. nadučitelj Ivan ''er mu V " -f Bizjak v Celju. ca «o prepeljali v celovš'-o bolnico. Ko sačil orožaik I.eilner. Ker je Anžur skušal ubcžili je orožnik streljal za niim * V- naslov direkcije'-'rl •felemie. Pi-žejo nam: Direkcija državnih železnic v Ljubljani nai vendar enkrat odredi, da se bo r Čakalnici poelaje Rožnidol-Pri-bišje poz:rr' kurilo. Tndi ob mrihujšom mrazu je bilo dosedaj nez.ikurjeno. Človek je izpostavljen stalni nevarnosti, da j cemb~ra." Otvori na se za spošen ob:-,k se močno prehladi, ker pride razgret na zopct v sredo dne 31. dccemhra in se za« kliuči na Novega leta dan ob 3. uri po« ozdravi, bo izročen naši oblasti. Iz Ljubljana u— Umetniška razstava v Jakopičevem psvitj-rnu. Spo-očn sc nam, da se umetni« ška razstava iz:emoma zatvori za dva dni in to v pomleijek 29. in torek 30. ce« Crcam Sti-HtifšiiPŠ&iM & de Li>5 u doseeo nežneca lica in belili, fcriieso mciikili rok. po:dne. c tem je datla zadniikrat prilož« nost vsem zamndnežem. ki še niso obis« kali razstave, da si jo ogledajo. u— Božičnica, ki jo je sinoči priredilo srednje šole se vrši danes v soboto. 3593 lz "Maribora a— Muriborski občinski svet ima v torek dne 30. t. m. ob 17. redno sejo. a— Za veliki ples O.june, ki se vrši v soboto dne 10. januarja ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru, vlada že sedaj sp'cšno zanimanje. Priprave, ki so v veščih rokah, so v polnem teku in bo prireditev ena najiepših in na idostoinej« bih v letošnji sezoni. Vstopnina 10 Din je tako nizka, da bo prireditev gotovo posetil vsak zavedni mariborski Jugoslo« ven. a— Zima na policiji. Kadar pritisne mraz, takrat policiji ni treba več sami loviti raznih postopačev, ki sicer preno« čujejo kjerkoli in žive v tnestu od rok do ust. Premrzle so noči in tako se jav« tiljeriiski poročn;k Fran:o Korda: af poročnik Bruno Anman od artiljerijsue-ga polka k art. polku III. armijske oblasti in končno art. poročnik Jarko Potočnik od Zetske art. brigade k Vtbaski artiljerijski brigadi. lii kolesa prenov'ti, fwi|. lirati ln tv.nikijavi Va';or tndi stro- Prostov. gas. društvo v Mestnem domu, i kPvno ahrarW oreVo »'me Vem oaitrhl reno je lepo pokazala, kako agilno se je dru« j štvo zopet razvilo in da si jc vnovič pri. dobilo »f««-" pr;'jub!icnost med prebi« vaUtvom. Gornji prostori Mestnega do« tvršfca J. GO^ES Palača Ljubl anske kreditna bank* ^^suaosvalfilta casta. 14 Plan'nstvo v Srbtii V nedeljo se Je vršil v Srbiji občni zbor srbskega planinski ga društva, katero je bilo ustanovljeno leta 1902. na inicijativo vseučiliških profesorjev Stanojeviča, Zu-loviča In Radovanoviča In nekaterih drugih javnih delavcev, pa žalihog prvotno nikakor ni uspevalo, ker je forsiralo predvsem naučna potovanja, mesto da bi razširjalo turistiko kot šport. Zato se je ponovno razšle in je bilo vnovič ustanovljeno šele leta 1922., ko je zavel v društvu nov duh. Srbsko planinsko društvo šteje sedaj okoli 5<»0 članov in ima pet sekci : v So-ko Bi.nji, Valjevu, Pirotu. Zajcčaru in Sremski Mitrovici. V preteklem letu so člani napravi!! več irl^tov v planine po južni in vzhodni predvojni Srb'(l, posamezne skupine pa so prišle tuJi v Slovenijo in posctUc naše Julijske Alpe, Ka- in surove/, v takem strahu, da se je pred njim zak epal. Dne 9. novembra pa se mu je posrečilo priti do očeta. Pri tej pri'iki ga je vrgel na tla in mu tudi pri« zad;al več poškodb po obrazu in po ustih. Okrožno sodišče v Celju e ol so« dilo skraino poaurovelega sina na 6 me« secev težke ieče. § Brez najmanjšega povoda je najia« del 23 letni Ivan Turnšek. posestnikov sin v Starem gradu v brežiškem okraju Rudolfa Dreota s kosriitn toporiščem ter ga težko po-kodr>v.i!. Istočasno pa je bil osumljen, da jp isti dan čakal 7a plotom ceste na fante iz Starega grada ter nato skoči! in zamahnil r koso za Blažem Deržaničem, ki je prišel mimo po cesti, ne da !>i Pa bil po-k«.!'ivsl, ker slednji piavočrj"'iO o-l^kočil ir r bežal. Osumljenec U napad odločno zanika. Der?s'::? f* kol priča udi «amo to. da je bil nri-a-Ialec o«innl;.nco podoben. Več vsle.) t .-a;* ni mog»l rl-Ie-t'L Okrožno so.!išče v Cel « je o'W.'.lo TtimJeka na fi mesecev t-fV.e ir>. Predno daš dePti nI 'rkn. «i c«.'ej n^;nnvp:> moilne li-'e- I-i 'o » veliki ;~l>pri na r-- » l.oli- psr.i Ti-kovne redrree. |.»rh"a» na. Prt >— va ulica 51, na?ptotl slame noJte. dvignfl. kakor vsak dan, v zrak, -Ja | Ameriki ravno toliko ljudi, kolikor jih paleti v Pariz s sedmimi potniki. Ko- je padlo v zadnji vtflni! Bati se je, da maj pa je bil razmeroma še nizko v j bedo številke še groznejše, ako so zraku, je padel kot kamen na tla. Po- I temu ne pride v okorn, in sicer prav i ti Duh!» Procesija gre nato iz kapele v cerkiv sv. Petra. Papež in vsi višji du-V sredo, na božični predvečer, se je po hovniki ea spremljajo, noseči v roki go- „Sveto leto" v Rima no ugotovili, da gre za človeško meso, ki sode za bencin so se razletele in letalo j X Epilog k Haarmannovemu proco- rimskih ulicah in trgih razlegalo zvone- reče sveče. ga ie Denke lepo našo,ii v loncih, da b. j ™ ^L^ otT^ su. Stariši Tlaarmannovib žrtev, od ka- CS\/'npnknvi M5i so našli tudi lazne aaJaertmlana n,č drugega kot kolesa, iz tenii skoraj polovica še ni pojasnjena. V preddverju cerkve sv, nje in brnenje zvonov, ki ni prenehalo do pozne nočne ure. To zvonenje letos ni! pravi en za papeža prestol, veljalo božičnim praznikom, temveč jt ! rega stoje obrani povabljenci naznanjalo Rimljanom in drugim, ki so se tistega dne mudili v Večnem mestu, da ki so prišli k odpiranju Papež izroči svojo svečo Obredi so se vršili v najlepšer ter so se jih udeleževali v Rimu nahajajoči se veliko število nadškofov, tov ter podobnih svečenikov iz vsega sveta. Od članov dinastij so bili navzoči grška razkraijica Olga in princ Krištof, princezinje Alis, Irena, Margareta in Teo dora, princezinji Josipina in Štefanija z belgijskega dvora; poferr. papeževi častni vitezi, rimska aristokraci a, vatikanski diplomatični zbor. Mussolini je poslal k tej paradi velik oddelek svojih čet. V notranjosti bazilike Sv. Petra pa so delale red čete papeževe garde. Našim čiiateljem moramo sedaj pojasniti, kai je pravzaprav namen »Svetega leta». O njem smo pisali že večkrat. Kar bo gnalo številne množice posebno letos iia poletje v Rim, je takozvani popoln odpustek, katerega podeljuje papež s svojim blagoslovom. Zadnjič je videl Rim sede »Odprite mi vrata pravice-, pri dru-j se je narnjalo v njegovi hiši mnogo sulie-gem »Vstopil bom v Tvoj dom G. od*, ga m^sa, čigar izvor se ni dal takoj ugc-pri tretjem pa »Odprite sveta vrat kajti toviti. Preiskava se seveda nadaljuje. Gospod je z nami«. Za papežem stori j Stvar je zbudila po vse.i okolici strahe-isto kardinal, ki stoji poleg njega nato vito razburjenje, kar je umevno. Vsakti pa se vrne papef na prestol in m Med si nehote misli, da je morda ! r-molitvijo zapoje cerkveni zbor pesem človeško meso. »Veselite se Gospoda*, zidarji r~ začno! ——- kolikor mogoče tiho rušiti »sveta vrata». ■ flgr? \r flck^ičl 1161*1 Ž*' i Pri deiu jim pomagajo duhovniki, ki ope- i ' 1 re o z blagoslovljeno vodo prag in stebre.! Pred par dnevi je prineslo pod Ko je vse to dokončano, pride p:: .>ž, dr-! gornji! naslovom vest, da je umrla v žeč v eni roki svečo, v drugi križ, poklek * bqlr"r sri •dgovarjajo dobri tretjini Xi i b v vsej svetovni vojni, aii z drugimi besedami, v treh letih nbijpj i a vozila, predvsem avtomobili. v I »-li take.a človeka za svojega kotifi-denta. ..VMovdan K Pravkar je izšla pod novim uredništvom Zvonimirja A. Bizjaka 2. štev:'ka »Vidovdana«. g! a -ila iugoslovenske na- Bernu n dicinka, ki je imela, kakor sr ne na prag svetih vrat in zapoje »Tebe je bale videlo pri obdukciji, v želodcu omladine. ki ga izdaja Centralno .........._ ____ —~ ...nilatn rra/,a ppinoell t r .. . ta;niitvo J.N.O. iz Slovenije. Prinaša kjer lioga hvalimo®. Cerkveni zbor mu nato živega, dobro razvitega gada. Prinesli odgovarja. Ko papež vstane in prestopi smo to zgodbo po dolžnosti kronis'ov. ta- Q jn av lanimivo vsebino prag »svetih vrat«, zadone zvonovi po ko. kakor smo jo posneli iz švicarskih ^ c5aI.H„ fntft akademik vseh rimskih cerkvah, vernik rn pa se listov Danes hočemo izpregovoriti o stva V • f 9 ZSVIJ skupaj pa ie le fraza. Kaj so »levičarski elementi? Birkaši ne povedo ali so komunisti, socialisti, marksisti, anarhisti, nihilisti. Pravilno odgovarja napredna omladina b! kašem: Napredna akademski društva delajo v prosvetnem, gospodarskem in socialnem oziru med omladino in prosvetno med narodom. Na vsa tolikere množice papeževih pristašev le- i odpro vrata cerkve sv- Peira- kier deli i ri svo'e, mnenie- i»o vsakdo, tako akademik kot srednje- ta dejstva oa odgovarjajo zastopniki blo-šolec in inteligert vob*e. na.:el intere- ka, da je njihov program kmkreten In papež svoj blagoslov. »Sveto proglašeno in obred je končan. ta 1900. Praznovanje Svetega leta srečamo že v stari zavezi, kjer beremo, da je Bog ukazal Mojzesu, naj židovski narod na svečan način proslavi vsako petdeseto leto, katerega so Zid je imenovali cjubilej-no« leto, po židovski besedi jobel, kar pomeni po naše trobenta. Vsako »Sveto letos se je namreč naznanjalo z velikanskim trobenianjem. ki se je razlegalo po deželi Izraelcev, kakor odmev na trobento, kaiera se je oglasila najprej v Jeruzalemu. 2idom je prinašalo sveto leto velikanske dobičke. Radi živahne kupčije, ki se je razvijala vselej ob tej pri!'ki, je' „. " židovski narod opuščal vsako jubilejno j f<3&3©il €1?^ ČIOVCŠkO m6S© leto setev in žetev. V jubilejnem letu so i se popravljale storjene krivice, vračala j se je prejšn.im gospodarjem odvzeta zem j leto« je i Po našem mnenju ni mo"lo biti vse tako. kakor pravijo druii listi. Ako ne gre V Rimu pričakujejo letos nešteto obi- za časopisno raco, kar seveda ni tzklju-skovalcev iz vseh delov sveta. Romarji čeno. mora biti vest vsekakor netočna, bodo prihajali v Rim večinoma pod vod- Morda so zdravniki res našli v želodcu isantnih drobnosti in zopet dobil morda 'omajano zaupan/e v našo mladino in njeno delo. Nekako »zunanjo politiko« ugoslovenskega dijaštva znači članek 1 »Mednarodni študentski kongres v War-S7awi», kier posebno osuplja mesto o stvom duhovnikov. Spali bodo v skupnih ; Rosaerjeve knko živo bitje. To vendar ni. Inhilniti vzrokih jugoslovenskega exor ______ spalnicah, kjer bodo plačali za uporabo j izključeno Gad pa eotovo ni bil. 2e za- du_a g {e„a |j0n;rrPsa jn pa preseneču- zgodovina, ne biokova demagogija. da vsa dosedanja napredna društva »hirajo« na »stalni bolezni«, da imajo »medel in abstrakten program«. Blok pa jo najmanj upravičen, d? očita drugim fraze, ko niega taktično samo fraza lepi skupaj. Pelo napredne orr.hdlnc in inteli-gecc. pa tudi njenega diiaStva bo ocenila vsakega skupnega ležišča okolu deset lir,; radi svoje velikosti ne Morda so bile joea vest o zbliianju med našim in Blokaši odrekajo nacionalni ideji vobče si obetajo od »svetega leta« velikanski zaslužek in še več.i dobiček. V tem oziru ne zaostajajo čisto nič za židovskim ode-ruštvom v dobi stare zaveze. Nov slučaj Haarmann. Komaj so prišli Nemci malo k sebi od Ija, sužnji so se puščali na svobodo itd.! groze, ki so jo povzročile grozovitisti V novi zavezi se je način praznovanja j »aarmannove. ki je prejel te dni svoje »svetega leta. deloma izpremenil. »Sve- I "služeno plačilo s tem, da .o ga obso-to leto. je uvedel šele papež Bonifacij i djli na smrt na ve*aIlh- s čcmer Je v stanovanjih in po hotelih pa od 50 dot izredno velike gliste, ki so sčasoma bolgarskim študentsvom, ki da priprav- upravičenost ter se deklarirajo za inter-150 lir za vsako noč in posteljo. Rimljani vzrofile dekletovo smrt. Morebiti se je; i;ata ustanovitev študentskega balkau- nacionaliste in pacifiste, kar pa seveda ao vtihotapi'« v želodec kaka druga, na ; s"kesra ?aveM j iz;<|j„^ujCi tj2 s0 cbenem za - samood- vsak način pa le m-jhna živalica. ki je j \arlaljn;i članek je posvečen man^m t0Jb.i sc enskega naroda. Ta dejstva na-j ovzročaK kar radi verjamemo, straho-; j-,pndnarednika Milorada M. Masa-' vaja »Vidovdan. ie kot neka! cvetk z vile bolečine. i loviča. ki e padel v bojih za osvohoj<>n:e bloka«kih polian. V prvi vrsti pa ie blok Gad ž» zaradi tera prispevku k »Bloku levili na ljub- društva so seveda sodelovanje v bloku opisujejo nemški lisli. je morala biti ta- j [janski univerzi«. j frazerjev gladko odkloni'a. Tudi klcrikal- krat. ko jo je m-vlicinka biie požrla, tako ; .Vestnik Centralnega tajništvi« podnia na društva so svoje odklonilno mnenje velika, da bi k> morala videti že na de- ugled o pndrohnem društvenem dplu. isto povedala in tako je in ostane blok le — VIII., ki je leta 1300. izda! apostolsko pismo, s katerim je sporočil svojim vernikom, da bo dan v letu 1300. in vsakih nadaljnih sto let ljudem popoln odpustek, če se bodo skesano izpovedali in prejeli obhajilo. Sprva se je cerkev držala Bo-niiaci evega določila, pozneje pa, ko so Rimljani uvideli ogromne dohodke, katere jim donaša ustanova svetega leta, so zahtevali ponovitev jubilejnega leta vsakih petdeset let. Papež Klement VI. jim je izpolni! željo in poznejši papež Urban VI. je zaukazal, da naj se praznuje »sveto leto« vsakih 33 let. Vzel je za podlago utemeljitve tega določila Kristusovo starost. Leta \410. je papež Pavel II. odredil, da se ima kot »sveto leto« slaviti vsako 25. leto. Ta običaj se je obdržal do danes. Papež Aleksander VI. pa .e uvedel v zvezi s »svetim letom? še nov obred: odpiranje takozvanih svetih vrat. Vsako 25. leto, na dan Vncbohoda, prečita papež v cerkvi sv. Petra pred svojim zbranim zborom in celokupno rimsko duhovščino bulo (apostolsko pismo), s ka iero naznani nastop »svetega !eta». Trije rimski prehiti prečitajo potem prepis bule v treh največjih rimskih cerkvah, nakar se oklic pribije na cerkvena vrata in oznani po vsem svetu. To je prvi pro-gias »svetega leta«. Drugič in zadniič se ta proglas prebere na večer pred božičem. Tega ieta se svečano odpro ena j onih peterih vrat, ki vodijo v cerkev sv.! Petra. Vrata se imenujejo »sveta viata«! in se otvorijo samo vsakih 25 let. Oiired, ki se razviia okolu odpiranja »svetih . vrat« popisuje o poznavalci ceremonij »svetega leta« tako-le: Panež, kardinali, patrijarhi, nadškofje ln škofje se zberejo v svečnno procesijo in se podado v Pavlinsko kapelo, kjer odpojejo pred oltarjem himno »Pridi sve ta zver v človeški podobi popolnoma zadovoljna, že se je pojavil nov slučaj, ki je z;-lc. podoben prvemu. V nedeljo se je predstavil v Miinster-bergu v Slezi.i samskemu kmetu Karlu set korakov daleč, kamoli da bi jo po- tako nas seznanita o mogočem diia-kem p-sana družba oseb. goltnila nevede. po^lav»i ».lugoslovensko dijaštro« in _____ In kako naj se žival, ki normalno ne »Razno«. Napredne srednješolce Se izrec- 1 Novo rtntMvo na ljubljanski nn:vei» živi v človeškem želodcu, razvija v dekle- no opozarjamo na »Natečaj« uredništva. p,pfj kratkim se ie na ::ub!janski uni- tu ceh dva meseca? Ali ji ni ves ta čas ki raznisnie šest lepih, predvsem kn>ifn'h verzi ustanovila organizacija za proučo- Denku rokodelski pomočnik in ga prosil ! želodč.ia kislina pr;:v nič škodila? In gad nagrad za tri na/hnljše p'«mene izdelke, van;c in c;rienic idei. ki ih zatona Zve« za majhno podporo. Denke ga je povabil v hišo. Ko pa je fant sedel k mizi, ga je udaril i ostrim železnim orodiuti po glavi in ga težko ranil. Rokodelec se je zgru dil na tla, imel pa je še toliko moči, da se je izvlekel na cesto In neopaženo izginil iz nevarnega kraja. V svojem skrivališču si je za silo obvezal zevajočo rano na glavi in ponoči prišel na policijo, k;er je povedal, kaj se mu e zgodilo. ReJarji so takoj odšli k Denku, da ga aretirajo. Ko pa so stopili v njegovo hišo, so ga našli mrtvega. Mož se ie iz strahu, da ga ne bi prijeli, obesil, ko je videl, da mu jt nakana izpodletela in njegova žrtev ušla. Policija je hišo natanko preiskala, ker da bi imel tako strahovit tek, da je kar ki i;h e treba predložiti do 25. januarja 7a narodov. Napredna oml.idina je v svo, grizel dekličin želodec! Kdor je kdaj go- 10?."». jil kiiče. ve. kako težko jih je v ujetništvu j 11 iem glasilu »Vidovdanti« toplo po7drav-»Vidovdin«. ki izhaja mesečno in ki j-a|a novo društvo, izrnža pa svoje za-pripraviii do tega. da bi jemale hrano. ' stane letno -10 Din. za dijake 30 Oin. po- ftj<]onjo. da ni bilo nikjer objavl;eno, k:e in l:dn: se vrši ustanovna skupščina in da d!'n?h. tudi stopilo »e jih j*, večje Blok levih na 1'ubljanski un'v rzi Zadnja številka «Vidovdana» prinaša zanimivo poročilo o nainove.Ki akademski porodniško šnto 2 leti. Naprav organizaciji na ljubljanski univerzi, o ta- univerzi predstavljajo vrednost ; Ba? na na4 narodni praznil; dne 1. 'lo» i eemhra t. 1- so otvorili v Bariju onkraj [Jadrana no»o nniverzo z medicinsko in ki-jr- ično fakulteto, s farmacevtsko in f*iri>dniSko Solo in s posebnimi zdravniškimi te^.-iii. f>tud:'ska d«ha 7naša za medicino fi let. za farmacijo 4 leta in za e v novi ....... ....... . ........,.... ,..... J... ^ , ........... . 20 miii- da je hotel ubiti premožni kmetovalec ne- število. Vihar ie vrgel rešilne čolne na j ko zv?nem h!f ku fev'ih- Clankar takoi ono lir. Oivaki iz ino7emstva so taks znanega rokodelskega pomočnika, ki ven-iskale, pre lno so mogli .losneti do po- j uvodoma^naglaša. da so osnovne rideje. pro.-t,i. Sn r.i7[io'ncro j:m ;e monza in dom dar ni imei nikakih stikov z njim. Kmalu " " .. pa so naleteli redarji na take reči, da so se jim ježili las.ie. Na skednju so na ne lase. Zdravniki so kasneje brezdvom- H 34» družbe Imperial Airway se je novega bloka: proti nacijenalnemu šovi-,, | jn «ob:)ni i >r stane prehrana in oskr- nizmu, proti klerikalni reakciji, za oaci fizem, za človečanstvo, za rcpublikan-stvo. ba 3V> do ?00 lir. Švicarske univerze 'o imele r minulem letnem semestru l~?2 švicarskih >n a cilju vaših želi ste, sko se pusiužniete imecnej-eira nakuoovainegi vri zs rims.e suku e ob'eke, per.ii, rokavic. LiOLra»ic. krnvat, sam ivcnic in sploh vse i modni i potrebščin tvrdbe rago 8c!iwab, Zjfnbliana. HMHaBB Povsem pravilno naglaša pisec, da je iinozemskih shiSa?r!:ev. sknpa; torej nova organizacija na ljubljanski univerzi 5MI slušateljev. Največjo frekvenco o povsem potrebna in da je nastala zgoli ime! Curih fl^PRj. najmanjšo Neuchatel radi tega, ker je za gotove slušatelje, ki (tnro. Vse švicarske un;verze so se v nimajo izkristaliziranega svetovnega na- sjilošnem držale načela, da s0 ino7.e>nci, zora. manjkal primeren refugitim. kier bi kar se ti^e taks. enakopravni tnzemeem. se zbirali vsi. ki spadajo pod »Razno...« Kd'no tehniška c;sofca šola in iiniver?a v Blok levih Janes še nima izdelanegi Curihu sta del.-:!i izirmo. Po sklepu zvez- programa, kajti ta se šele oblikuje in na- nr-ca sveta pa zna;a sedaj letna šolnina i staja. Blokaši so torej osnovali id.jnu za vse slušatelje ?00 frankov. S gibanje, ki začasno še nima idej. Za prvo to ola'š.avo «e bo tudi marsikateri jo- i silo so izdali parolo, da se mora o v bio- goslovenski akademik okoristil. [1 ku združiti vsi levičarski elementi. Vse' ---- Artur Dinter: Dož vi'*a| z ;Om leje, zdaj močneje ob tla. To gibaiijej In postavil je mizico zojiet pokonci začetka, dokler ne bo ime dočrkauo. je postajalo vedno živahnejše in veesno ropotanje. bivši bojni letalec in ritmojster Hartenegg ni dvomil. Že po dveh. treh minutah se je ml Sledil j> razločen «D&». Dobro. Zet. Hartenegg je ?ega, ki ga [>oznaš.» In inženjer je za- Ne da bi raz.kril svoj ineognito. se kaj poginoma nepričakovanega: mizi- ;]e narahlo položenih rok. Se fioslednji je pridružil skupini hotelskih gostov, ca je stekla i>od rahlo položenimi kon- (]vem na mu je izginil, ko sP je nde- ki jih je deževno vreme privedlo sku- ci prstov ?. vedno živahnejšimi, otrla-! ]e-2i1 »verige« še sam Tedaj je višji __• it 1 i-, *___________.:_.: i___--- i. ti „..„„„,...„ n.i. ... .. ' ' * pai. Ko so bile izčrpane vse družabne timi kretnjami k Ilarteneggu. Udcle-igre, prejiete vse arije in pesmi in je fenci so ji morali nailiitreie sledili neka goska. ki je za ilartpneggom sa- Mizica je tekla |io dveh svojih nngnh i>:žerjer rekel mizici: »Zdaj pazi! En udarec ... -. , — , . , ,, . , . . i.da', dva udarca pomenjata .ne' njanla prav posebno, že dvanajstikMt kakor po berglah. Ko ie dospela do ra71,rnP]0> _ ' V ■ 1 _______ ____..1 ?„ V ?___, 7 T.i /. .. ^^.ran rr» C- trt t.nol'rn# f\A pomena Si »Hartenergg? Ali je pravilno?' vprn5nl inženjer. »DA.« je odgovorita mizica. »Toda tu se nihče ne zove tako. Menda nas imaš za norca.* »Ne!« je potrkala mizica nevoPno. Hartenegg ie osupel že pri prvi črki Prisotni so ostrmeli *e huje. nehote so vstali, goska pa je vzkliknila: »Ne. to je nebefko!« »Zdaj pa mi dajte svojo veliko y>iv-sko častno l>"s'-ač sami prepričate, da gre tu za prav resne reči.« »^tvar je res nenavadna in jako čudna.» je dejal neki so Ini svetnik, oče »nebeške« mlade dame. »Tudi jai st-m za to. la ji pri lonio .'o dna » pridruži. On pa je odločno odklonil, menila v živo bitje. Ko pa so med da bi se udeleževal take bedarije. Ker -plošnim krohotaniem nekateri ndele ženei nevede or!m°knili svnje prste s plošče, se je mriea hipoma kakor mrtva zvrnila po tleh. Neki pospod izmed družbe, višji inženjer berlinske tovarne za lo' omoti nih?i vprašal višji inžnjer. ni ime! boljšega dela, je torej le opazoval in pusti smodko. Nekaj gospodov in dam je sedlo okoli mallme okrogle mize na treh nogah in položilo na njeno ploščo nara lilo naslonjene roke v obliki verige Ko so osem do deset t rteli v pormlni tišini, se je začela m' "a dvigati 1° uporabljam na potovanjih, da imam mir.» To priznanje je izzvalo velikanski Mama ji je pritrdila in tudi vsi ostali so bili prepričani, izvzemši mladejra privatnega docenta, k; je dvoril prav ve. ki se je že večkrat udeležil takih »Zdaj ti povem počasi črke abecede. «DA.» »Ali nam lahko poveš njegovo doiem. Le inženier se navidezno ni ču- j tako čedni kakor bo-jatf hiVrki sodne-ime?> «D.V» Dobro pazi!» je nadaljeval inženjer. dil in je vprašal le mimogredč: poskusov, je dejal čisto resno: Kadar zinem črko, ki jo hoč<>ž izreki, «Tu se je oglisil menda prav po.seb- j miruj z mizico popolnoma: sicer jo v na 'Ive nogi in padati "et nazaj: "ri no močan hrust. Vprašati ga hočem, j enakem tempu počasi dvigaj in spu I ga svetnika. Docent ie cubančil svojo »Vas pač često zanienjniejo z znanim ; misli po'rl čnlo v globoke vraskr t-T tem je tretja noga u skupaj 379 komadov. - D,n na samo lastnika » ^T*,?-« 'T n- S , ? I = ; debeli II.H0 do 1 2,n0, pohlcbeli II do I. ^ :7VCr7 "., .... ii _ . i 11.50. plemenski 10 do 11, biki za klanie I' ' '"'."' ■ iik objekta, na katerem ah v ka« ' , lago nafinvi ,, - i . _ 10 krave, klnvne dehe.e 10 do 11.."(0. ... • • ;. ie rek ama, mora namreč tekom Trnovski m _.> .. .... — pomenske '.50 do 10. ?a klobase 5 do ,. . nanogo ruskega konserviranega blaga. = »Trgovski tovariš« (irlasilo Slov. trg. društva »Merkur« v Lkibijani, Slov. trg. društva v Celju in Slov. trg. društva v Maribom). št. 12. je izšel te dni in vsebuje: Ob dva:set1etr.ici Slovenskega trgovskega društva v Mariboru. — Dr. Fran Windischor: V resnih časih za gospodarske korporacije eni.-i. — Dr. M. Dobrla: Borzno trgovanje in blago. — Peter Silec: Tujski promet in trgovec. — Fran Ižanc: Trgovčevo duševno obzorje. — »Kapitalizemc. — Kdo naj se osamosvoji? — Umetnost reklame in inserata. — Človek, ne jezi se! — Avtomatski telefon. — F. Z. Bombaž in njegova važnost. — Ideje za iz-j ležna okna itd. Uredništvo in uprava !i-; sra: LFubljana. O-adišče 17. I. Naročnina letno 30 Din. posamezna številka Odobri se izplačilo odobrenega kredita za nakup nagrad za mladinsko drsalno tekmo, ki se vrši 25. t. m. Tekmo vodi dr. Fuclis. Sestava sodniškega zbora za tekmo se odobri. Junirrske skakalne tekme se določijo na I. februarja, državno prvenstvo pa ostane 2. februarja. — Prihodnja seja 29. decembra. — Tajništvo. j p'emens 7.25, molzne in breje 0.50 do 10. mlada oz orehov. Onim. ki »e zanimajo zvoz orehov v Nemčijo, so na rrzpo-nemških uvoznih tvrdk v| obrtniški zbornici v Ljubljani. Uradni teča'i za januar: 1 nnpole- "V pri svetiobnih reklamah) iMo ^ "Jeta ,5. Meso: volov-1 ^^ , ^^^ , '^U, ' ^"V n;e pričelo, vložiti ori pristojnem davč« do "" f i Berlin- ?15. 1 dolar 07. 1 zlata nem- ^ nem uradu pismeno prijavo, v kateri f° 1° 21.50. teleč e T. marka 1G. , po!:?ki xlat n.f,0. ,no Dijaška kuhin-a v Celju « c mo« n^vestf 27 W »• 21 do 25" "«"Eko švicarskih finnkov 1208. 100 francoskih 38. poslovno leto Ustanovljena Italija : Madžarska. Tekmo med Italijo in Madžarsko, ki se vrši 18. januarja bo sodil irancoski sodnik Ucnriot. Na pariški olimpijadi je Ucnriot vodil tekma It ska : Bolgarija, ki naj ni-stavila ravno velikih žalitev. Ilolandija : Nemčija. Osma nogometna tekma med reprezentancama Holan-di.ie in Nemčije se vrši 29. marca 1925. Zadnja tekma se je vršila letes o Veliki noči in je končala z zmago Nemčije v razmerju 1 : 0. Ohčni zbor dijaške kuhinje v Čelu? decembra. mora navesti: 1.) svoje ime, priimek in bivališče: 2.) kraj, u ico in hišno številko ali šte« vilko parcele, kjer sc nahaja ali vrši re« klama; 3.) ime, priimek in bivališče lastnika reklame: 4.) kdaj je bila reklama postavljena: dan, mesec in leto; 5.) velikost reklame, dolžina in širina v kvadratnih dccimetrih. Za prijavo se nc p ača nobena taksa vlogo (po tar. post. 1). pač pa se 18.75 do 35 Din. — Razmere na lesnem tržišču. Ten- d''.po!ni!a ja bila frankov 3fi0. 100 itM:hnskih lir 280. 100 »«ta 1886. pod takrat jako težkimi raz-he'"i>kih fr-"'-ov S32. 100 holandskih i merami. Njen prvi predsednik je bi. rv- goMinar:ev 2700. 100 češkoslov. kror. denca na našem tržišču e popolnoma ne- 2n2. mo rntminskih lejev 34. 100 bolgar-izražena zaradi skoka dinarja, ki se l»o ni velezaslužni Miha Vošnjak, podpred-.. j sedli i k pa odvetnik dr. Josip Sernee, ki skih levov 49. 100 danskih kron 1100. 100 ! vr« danes po 38. letih v društvu isto j švedskih kron IRIO. 100 norveških kron funkcijo. Prva gospodinja D,jaške kuhinje, ki je b.la nastanjena v Bnševi hi si in je delovala v zelo skromnem delo- 1010. 100 španskih peset 0.12. 100 grških drahem 120. 1 m;li.:on avstrij=k;h kron 042. 1 nrl;'on madžarskih kron 010. Prizadevanje bo šlo za tem. da se bo ! rnora n;in:0 prilepiti r.eprepisan kolek v dinar polagoma t repi!, tla ne bo prekitro i višini enc-letne takse za prijavljeno stal« ska':.;,izzva'o k&k^srh vcc"h pertur-j no rck;umo (40, 80 ali 150 Din), odnos« bacij v našem gospodarjem iivljen ju. j n0 prj rchlamah v javnih poslopjih itd. Nac?o naraščanje bi iir.io za pc>s!t..!.c>: j 4 p, aji j Din). enake knvice. K..vc-snc js glo padinie dinarja, samo Davčni urad uniči kolke na prijavi -ib-fpo --, : . 1 ■ - u „ „„ ,„ 'di I. 700 do 800 bukovi frizi 750 do 000. _>n.,..t ^ ■ l-c .... ■ ■ h ni mnnrt:-f vni* lino a.uu. 111 . najbrže še naprej dvigal kar zelo otežuje kalkulacijo. V Italijo so se pred prazniki v večjih količinah izvažala drva za kurjavo, a v Francijo slavonska hrastovina. Doina se največ kupčire z drvmi za kurjavo. vendar je v splošnem domače tržišče zelo mirno. V Slavoniji so bile nastopne cone: hrastovi hlodi !>00 do 1500. hrastovi hlodi za fiirn r.ie "000 do 4000. fino hrastovo blago 3200 do 4800. hrastovi buli SOOO do 3000. francoske dožice, 1000 komadov, 10.000 do 22.000. siiovi , . . ,, . . .___. jr„.,„„ ..... . . „„„„ , , ... larja ob S. uri zvečer v dvorani drustve- Juzi (za izvoz) 1000 do £300. bukovi h o- ' , r. ., ...... 1 ' nega doma v Kamniku z običajnim dnev- n;m rptliim Sokol Sokolsko drušno v Kamniku ima svoj redni letni občni zl»or dne 3. janu ško obč-od tika finančnega ministrstva iti v; 2a tem. da kolikor mogoče za v" m nejše skoke dinar''«. Za to imamo sredstev nn razn^Jago. k-,kor ir»»-imo tu« tli na razpolago sredstva, da bomo ...o« gli zadovoljevati vsa povprašev : . t.o devizah, ako se hod" poj^.Hala v večji meri, kar bi se rnogio zgoditi v p, -j man šega izvozs. Narodna banka !ma danes 'i;krat več deviz kakor jih je imela v enakem oasu lanskega leti. A tudi '.mi nične devizre rsloge niso bi'e neznatn-.1. Na ta način Narodna banka že no v.ogo na naših ho *trcije se vrše z nostjo in uspehom kak popre i. Nirod-na banko prodaja devize, kadar je večje povpraševanje, a jih kupuje, kndr.r rs 1 potrdio o pre'emu prijave (in plačilu j takse), v predpisih sicer ni predvideno, vendar sc to skoro povsod vrši. stov' 50 do 80. bukovi 40 do 50. drva | bukova 2500 do SOOO. mešana 2300 do ( 3000. ogPe, vagon 9500 do 10.000 Din. Re'evan:e krize v naši lc*~l trgovi- V taksnem pravilniku je sicer določe« | n| Min;gter za 5„me in riI,i„ike je za da se sme v krajih, kjer ni davčne« ,, jan. 1905 sklical anketo strokovn>kov doma. | poleg običajnega dnevnega reda je tudi odborov predlog: Sklepanje o prispevku 13 Din za člana (ico) v sviho opreme telovadnice v Nar, domu. Pred in po obč- j ^JV' nijaške" kuhinja je naraslo v pre krogu, je bila mati sedanjega (ia.iuei'e!ja g. Sivke v St. Jurju ob južne železnicL Koliko dobrega 'e storila Dijaška kuhinja v Celju tekom svojega obstoja za-slovensko di.iaštvo, zna pravilno oceniti saino tisti, ki jc čutil in doživel sam bivši celjski nemški nacijonalizem. 19 iet vodi kot predsednik Dijaško kuhinVi do danes vpoko eni profesor Kožuh po ko-.'eera veliki zaslugi se je razvilo društvo tekom časa tako lej>o. da pfhranjuje danes dnevno nad 80 dijakov . Društvo je imelo danes ob 17. uri v rdeči sobi Narodnega doma svoj občni zbor. ki pa je bil zelo slabo obiskan. Blagajniško poročilo, ki ga ie podal društveni bla:ra:nik prof. Mravljak. izkazuje prav lep napredek. I.epo število dobrotnikov, ki leto za letom spremlja delo- no, ga urada, vložiti prijava pri srezki upra« nem zliorn iarra orkester N. Č. in interesentov, ki se bodo posvetovali -.i finančne kontrole, in kjer tudi te ni. !0 kornkl|, 0lajšan:e kritičnih razmer celo pri srezkem poglavarju, vendar je f naSi |esni tr?ov;ni ;n industriji. delegacija ministrstva financ v Ljubljani iz trgo vi =1 Kovan novele. ndustriji. Vlada je naročila z odlokom z dne 30. marca 1922. št. B II |kr,vane dinarje, poldinarje in dvodinare 5 141 odredila, naj se radi enotnega po« ! pri francoski tvrdki Socičt6 de Monnai-| stopanja vlagajo vse prijave o stalnih . ea„e 7J) 791.280 dolarjev. Šport BOŽIČNI NOGOMET. GORICA: Pro Oorizia : S. K. Primor- dnne- /tv-m rcklamah izkliučno ,e pri davčnih ura' I = Denarna pisma za inozemstvo do ] je (Ljubljana) 5 : 2 (0 : I). ;„„.? '"T,,',,''. -ntJ j dih, in sicer nai se vloži prijava vedno 1000 Din> p0 sklepu ministrstva za pošte TRS T: Por.ziauo : Orient ( -nnooo vc^-> sn:c-'-« 'pri onem davčnem ur!uiu- v, katerega . in brzojav so g 1. januarjem 1925. dovo- BENETKE: Dunaj : Benetl '" " Lj r" * j oko išu se nahaja dotična reklama. Ako |jene denarne pošiljke v inozemstvo po- n—u . talne reklame v različnih dav. tom .le^inrnih nisem de i ima kdo st tom denarnih pisem do 1000 Din. Doslej enih okrajih, mora vložiti torej za vsa* ^ ta 5VOfa znašala do 500 Din. (davčni okraj posebno prijavo. Prejšnja j _ Dohodki glavnih carinarnic v prvi " . ■ • , - . - | oi^raj pustnuo pu^avu. ut^iai _ ucnoaki glavnih carinarnic v prvi ' , .-.J 'Vi ,V' oi V |! r' I praksa, da so plačala večja podjetja za rfekadi decembra t. I. so do««rli 51 mili-tro dvignui valuto. Occna ^lutna ; iei,anie v različnih davčnih okrajih takso , jonov „0.022 Din. Največ dohodkov iz-tka irra torc: «^2 ^o^^c?7^^ '"ii v , ... J * ■ - ■ • Ud r"- -^'-"- —'J skupno pn enem davčnem okraju, je bila kazuje v tem času carinarnica ZafrreJb- Boia^o-na irre^j amara. .... . ,. polagoma krepi dinaro. Iz te izjave je razvidno, da finTični minister vztraja na svojem p-ogramu ja« čanja dinaria, kar je v interesu siremiš« ne:ših slojev, roda obenem ne i^^ubi iz vidika našega gospodarstva. Posebno n.i« Si industriji, ki je mlada in n: razvita. »i-.1. jtLrr -zor-zr;. ~ m X2 :stkeip 7 e -v I I' v letu 1922. odpravljena. I južni kolodvor, in sicer 7 880 510: potem Od onega, ki ima v istem davčnem slede- Beograd-Snva 7 270.755, Beosrrad okraju več stalnih reklam, se ne zalite« železniška posta.:a 5.313.427, Ljnhlja-v.t, da bi moral vložiti za vsako rekla« mo posebno pri prijava, vendar se morajo seveda v njej j.057.081. Split 1.012.711. Zagreb I mili- navesti (n. pr. v obliki ' kaza) pri vsaki j0n 573.757. Suša k I 170.473. Metkovič reklami posebej vsi za odmero in za j |.m.785. Dsijek 1 093.074. Somlwir-Bez- SLUZBENE OBJAVE MOTO-SAVEZA. 1 vložiti za vsako rekla« na 3 879.488. Skoplje 3.410.8:54. Maribor rJz geje B„ 0cn,0!.a 6. ,„ ,8. decembra.) iiavo. Zadostuje skupna 2.^43.777, Suhotica 2005.880. Novi Sad ;1 ,Ll Hin,„n„jiftn!,.ne^ (Sušak) 3 :2. Benetke 6:1. TORINO: Rapid (Dunaj) : F. C. Torino 5 : 2. MILAN: Amateure (Dunaj) : F. C. Mi-lano 3 : L DUNAJ: \Vacker : VVAC. 4 : 3. PRAGA: Sparta : Vršovice 4 : 2. NUERNBERG: S. V. Fiirtli : Gradjan-ski (Zagreb) 2 : 1. itro'iranje potrebni podatki (lastnik, idnn 1.088.995. Velika Kikinda 1.982.723 n prases Coi.i tie pcvfod ali pa v tovarni i, velikost in dan postavitve). Ob postavitvi reklame vložena prija« va zadošča saTio za dotično koledarsko 8 leto. Ako obstoji reklama šc v nasled« n'ih letih, se mora vložiti za vsako po« | samezno koledarsko leto posebna prija« i va. Ta prijava se mora glasiti enako ka» | kor je predpisano za prvo prijavo, in tudi taksa se mora pri!epiti na te prija« dinarjev. Ostale carinarnice itn.vo dohodke pod 1 milijon dinarjev. Med temi omenimo ?e dve slovenski carinarrrci: Jesenice 4!3."02 in Rakek 345.379 D n. Od L aprila do 10. t. m. so znašali carinski dohodki 1.. 195.903.809 Din napram 1.^17 OSP.RIS Din v miaki dobi 1923. Odstop internacijonalnega ta.nika g. Alkalava se vzame na znanje ter določi za n.egovo delo g. baron Zois. — Iz praznjeno mesto v odboru se eventueino kasneje izpopolni. — Za zastopanje saveza pri internacionalni federaciji v Parizu se določi g. dr. Bvbar. — Članarino federaciji se nakaže v London, j— Savez sklene stopiti v stike z I vsemi sosednjimi savezi motociklistov. Odobri se kot savezno glasilo lieograj točenem poslovnem letu s pristopom novih podpornikov. Razni stanovi, korporacije. denarni zavodi, odvetniške pisarne in posamezniki marljivo tekmujejo med seboj pri podpirnn:u bedne učr*e =e mladine na raznih celjskih šolah. Tekom par let si je Dijaška kuhinja varila tudi skromen temelmi kapital, ki naj ostane kot zadnja rezerva za eventuelna še hujše čase. V pretečenem pnslovnen. letu je obedovalo na dan povprečno 75 dijakov, polovica iz gimnnzi.ie. ostali i/ državne trgovske in meščanskih šol. Med te se ;'e razdelilo vse leto 13.910 porcij. Posamezna porcija pride na povprečne 2.19 Din. Z ozirom na to. da je hrana obilna in zelo tečna, je ta 7nesek malenkosten proti temu. kar se nudi. Do-kaznie pa skrbno gospodarstvo v Dijašk kulrin :i. V denarnem prometu je bilo v pretočenem poslovnem letu 253.879 Diu 40 p dohodkov in ravno toliko izdatkov. Nabralo se je: nn pokroviteDnini 0301 Dm 91 p. udnini 2577 Din 50 p. podpori; ni 14330 Din 95 p, darovih denarnih zavelo korporncij in dru?o 30.394 Din. priložnostnih darovih 11.725 D:n 00 p. na ž.ivi-Vh 4004 Din, skupno 08.100 Dir: i0 p Izdalo se je na živilih in kurivu ;i5 t:-o 574 Din 80 p. na režrskih stroških 0 tisoč 910 Din 30 p. mnogo se je uro'3-bilo za nabavo novega inventarja i:i za rern-iranV poslovnih prostorov. Med mnoTOštevilnimi doluntr.ik: _ gki Šport, na katerega naj se člani na- = Položaj na tržišču Jajc 6e prtvl [offt kcr ,,0 isti priobčeval vse savezne trpha on,or,;M po?phno bivši celjski N prazniki m znatnejše spremenil. Cene so ;n s-,veznih t«>kem — 1 - . V ■ kruh vimulcMnii ta... lk.1. i« k i. . "T.? 8avezm" tekCnU._:. rodn, svet. ko c?a premož ve prav tako in v istih zneskih, kakor kljub zimskemu času oslabele in so bile Po^lo^Ia^jnika »'vlnme na"z7an;e.' nTšt^pT na"prr'no^ za to. da se o pojavi temeljito pouči-[splošni molk Harteneecr, v katerem sta iro. Znto je treba, da poskušamo dalje.* je odgovoril inženjer suhotno. •Izkustvo, ki ga je poprej napravilo moje 1-oleno. r't' dovoljuje dvomiti, da je nojav zelo razločen obiluten.* je šaUivo zagotavljal Hartentgg. Me šla zdaj mizica le peča-i k letalcu in «e nežno pritisnila k Vsi prisotni, zlasti Tfa'terp-r". so bi'i nretr°-"r!i. Prcir!-kanje mizice in način, kako se je ljub kujoče naslonila nanj. nista imela nič komičnega, pa' pa nekaj nežnega, res nega. ftretrešljivega. «7ar:rli popolnosti nam moraS rrlrr ^Av^lat« -vuj * **"I1'L'i r ip Wc'vluil se borila prepričanj" in dvom. Mizica se je počasi dvignila pod še vedno rahlo ležečimi prsti in je črkala ••r!me'< «Rer*er». Ro'f Perger se je zval bojni letalci, to\ariš ITarteneggov, ki je bil 1.1913. nai sovražnikovo črto sestreljen. Hartenegg je onemel. Toda vendar je vpraša! nekai časa: «Pri;at"lj. nikoli nismo zvedeli ničesar podrobnega o tvoji smrti. Kako si padel?» Odgovor se je glasil: »Nisem padel. O.-Inovedal motor. Se spustil na tla. Uj'-!i. jiobili.» cTorej v^ndar!» je dejal letalec pr?-suriien. »Videli smo te, ko si se snu-sfii. Mislili smo. da jo le tvoja zvijača. A potem se nisi pojavil več. Ubi-ee! Pobili so te? A kdo? Kako?» •7amorci. Pet sem jih prej ustrelil. Neki dolgin pa mi je zahrbtno razbil čro'.iiir.» • Ali šp ve?, kje in kdaj se je to 7g< «'ilo?» «7;llebeeke. Dvanajstega maja 191S Ob šr=f;h pO' ohlne.» •Točno! Pov«em točno'> i« de'-i' FlarteTiegg pobito. «Ali si imel bolečine ob svo;i cm-ti?» »Samo ir'ava me je zabolela.« la u clava ie bcli?» »Ne.» • »In kako se počutiS zda.:?» »Zelo dolgčas. Srečen, kdor živi.» • Ali so padli tovariši pri tebi?» «Včasih.» »Kje pa seo?» »Ne vem.» »Li veš. kakšen je bil izid ro.me?» «7,alibog. d.i.» »Ma.r veš. kako bo poslej?> »Ne.» •Ali si česa 2eliš?» *Da.» •Cesa?» »Daj mi čašo sekta!* »Da — ali more.? piti?> »Poskusim.* Hartenetr-r je naročil steklenico sekta. napolnil čašo in jo postavil na mizico. Takoj se ie začela milica tako prenrkati. da se je čaša prevmiia. »-li si pil?» a zastopa Pelje in Rogatec v tekočem poslovnem letu nidarski nad-svetnik g. L;pol. ki je preskriel ra društvo nad 10.000 Din. Med večjimi d • programa. Imena vseh ustanovnikov in dobrotnikov se bodo objavljala. ter razne celske odvetniške pisarno, ki mn;o hvalevredno navado, da pri ra"-n h Savez pripravi svoj športni program. poravnavnh vrfjno mislilo tudi na cei.v Pred sestavo in objavo istega pozove vse klube, da sestavijo takoj svojega ter ga sko Dijaško kuhinjo. Društvo Drnška kuh!n'a v Celiu n- SLUŽBENE OBJAVE JZSS. (Iz seje upravnega odbora 22. t. m.) Vzame re na znanie dopise šumske Nato: »Zdravstvuj! Zdaj moram iti. j uprave v Bohinju in Kranjski gori glede Kličejo me.» uporab lovskih koč ter sc stopi v stik šc Tn mizica ie molčala, dasi so jo spra-1 s šumsko upravo na Bledu. — Dopisi Sevali ... I nemškega in italiianske^a smu?kega sa---! veza alede črnuških tekem se vzame.o javro srvezu, da more spraviti termine j prav|ja 7ačasno tudi premnženie za ho- v sklac. — V izvršitev zadnjega Uo« oe1fs«ji »Pihški d«m. To premo*en;e veznega fklepa sprejme savez iz-1 po 0,iprn. 1i-5 cer proti nezgodam, proti jamstveni dol- : tisoč_ ki „e bo,1o 6V0- up0rabil' žnosti in proti poškodbam. Podrobni prj Z!rra^;,i Di askca doma. načrt se vpošlje vsem klubom. Poročilo posameznih odbornikov s« ^ Tajnik I. vzelo z zadovo'jstvem in s pohvalo n? znance. Pri volitvr-h so h:li izvopeni dr>-sedanii drn;, veni f!.«Vc;'..r in sicer: »a predsednika prof. .los"n Koži'b. za [todpredsedtika dr. ,Io=ip -ernce. 7.. tajnika n-nf. M""*in Mastnak. '/-■> M. - !"'5 prof. Franc Mravljak. krt odbor ii K•> 1 • av Pre"ledn'!a ^"iiniv sta ra\xatelj Kral in p rok ur 161 Meglif Dopisi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek naprednih društev št Vid Dravlje uprizori v nedeljo dne 28. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer dramo «Gol* gota». Ker je zanimanje za igro veliko, prosimo, naj si cenj. občinstvo pravo« Jasno preskrbi vstopnice v predprodaji in sicer pri Cirmanu (Johanu) v St. Vidu in pri gospej Doroteji Kregarievi v Dr*.v* Ija h. VRHNIKA. Dne 28. t. m. bo, kakor običajno vsako nedeijo v sokolski dvora« ni ob 3, uri popoldne predavanje. Pre« dava g. Zupančič. Upamo, da,bo dvora« na še bolj polna kot navadno. KRANJ. Akademski kro"»k v Kranju priredi danes dne 27. t. m. ob pol 20. uri v posiopju državne gimnazije (fizikalna dvorana) zdravstveno predavanje. Tre« dava g. dr. Stanko de Gleria »O jetiki« s skioptičnimi slikami. Ker bo predava« nje ze o zanimivo in poučno, vabimo ob« činstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. SV. KATARINA NAD TRŽICEM. Naš dopis z dne 13. t. m. je »Slovence* veaa» dopisnika silno zbodel. Zadeli smo v živo! Deistvo je namreč, da je Dolina morala imeti večino pri volitvah, ker je baron Born pos'aI vse svoje de avce vo« lit. (Kaj se je v ta namen vse napravilo, ve dopisnikar «Slovenca3> itak dobro!). Dejstvo je tudi, da so Lomljani storili proti temu vse korake, ker pa je zmaga« la večina, seveda niso mogli ničesar do« seči. Ako bi bili z novim županom za« dovoljni, bi tega najbrže ne storili. O starem županu pa sp'oh nismo izrekli nobene sodbe, kar se tiče politične bar« ve. Če je pristaš SLS. naj bo: mislimo pa, da bo kmalu spoznal, kam pelje k'e« rikalna pot. Spočetka je bilo tudi reče« no, da bo imel novi župan dva tainika. Ker to pri tako majhni občini nikakor ne gre, ima po Vaše samo g. podžupana za tajnika. Naj bo po Vaše. V splošno pemirjenost in resnici na Ijubo(l) pa še povemo, da g. županu ne zabranjuje opravljanje poslov preoddaljenost ura« da, ampak to, ker mož ne zna pisati. To je vse, g. dopisnik in nikar se ne izvi« jajte. Končno vprašamo še g. dopisnika, kje je slišal, da so dopis v «Jutru» pri« občili ravno »tržiški gospodje». In zakaj se jezi na preveliko brigo neobčanov? G. dopisnik, predobro Vaa poznamo, kajti Vi ste najnovejše afirme«, kakor nam znano in če želite. Vam naštejemo lahko še nekaj enakih dogodbic, resnici ns lju« bo in v so'ošno pomirjenost. NOVO MESTO. Šentjakobski salon« ski orkester iz Ljubljane koncertira pod vodstvom g. Danila Bučarja v soboto, dne 10. januarja v dvorani Narodnega doma v Novem mestu z izbranim spore« dom. Izvajal bo med drugim Beriotov IX. koncert, op. 104. za violino soio (g. Franc Smo'ik) s spremljevanjem orke« stra ter veliko fantazijo iz Puccinijeve opere «Tosca». Za koncert vlada že se« daj splošno zanimanje, na kar opozarja« mo cenj. ohčinstvo, da si v predprodaji pravočasno preskrbi vstopnice. Natančni spored na lepakih. Po koncertu ples, pri katerem sodeluje celoten orkester. OSILNICA. Dne 10. avgusta so se vr. šile pri nas občinske volitve. Ker so kle« rikalci fal/ificirali podpise, je bila njih lista razveljavljena in uprava občine bi ime!a pripasti niprednim ljudem. Slučaj« no so se takrat dorir.ili klerikalci do vla« de; zato so napeli vse kriplje, da so v Ljubljani volitve razveljavili. Kai je pra> vica našim klerikalcem, so v tem slučaju sijajno dokazali. Dne 14. t. m. so se vrši« le ponovno volitve. Vloženi sta bili dve listi, klerikalna in naša. Na klerika'ni ie seveda paradiral tudi dosedanji župan Aloizij Vertnik, p. svoii vzgoji in pre« tek'osti naprctlntak, ki pa ie v strahu za županov stolček presedlal h klerikal« cem. Fajtnošter Jaka Omalien, Loize Vertnik, Gašparac, Ožura itd., ki so si sicer mnoaokrat v laseh, so se bratsko zvezali, da bi dobili vse glasove in občino Uspeh jih ie presenetil: samo 10 glasov ie štela naša skrinjica manj kot farška. Zato smo dobili 8 manditov. klerikalci pa samo 9. Rrez nas se torej ne ho prav nič gospodarilo v občini. Čast zavednim možem, ki niso klonili niti pred Omahno vimi klobasarijami, niti pred žaljivimi plakati, katerim aledi kazenski paragraf za petami, niti pred lažnivim kljukcem, ki odlaga svoje žalostne in lažnive otro« be v »Domoljubu«. BRE2ICE. Bolnikom tuk. bolnice je bila tudi letos prirejena lepa božičnica. Vsi bolniki so bili primerno obdarjeni. Omogočili so božičnico darovalci iz Bre« žic, Raihenburga in Sevnice ter dame, ki so nabirale darove. Vsem cenj. nabiral« kam, zlasti pa gdč. Linči Stumbcrgerjevi iz Brežic, ki že več let za vsako božič« nico neumorno nabira darove, ter vsem cenj. darovalcem, izrekata v imenu bol« nikov najtoplejšo zahvalo — Vodstvo in uprava brežiške bolnice. PILŠTANJ. Da bo javnost zvedela, kaki liudje vozijo klerikalni politični voz na Pilštanju, naj omenimo sledeče: Ka« dar nnšim mladim občinskim tnožicljem ne «štimajo» politični računi, se znajo njihove glavice vedno pomagati s tem, da zvalijo krivdo na drugega, največkrat celo na takega, ki sploh ne eksistira. Ta« ke stvari se skuhajo v gosti ni Jazbec, kier ima g Regvat svoje stalno bivališče. Da igrajo pri večjih akcijah tudi ženske veliko vloge in so velikokrat tudi odlo« čilne, o tem se še pomenimo. Živio žu« panl Tudi mlada učiteljica prav radi vi« di napake nas drugih Pilšt^ničanov, svo« je pa skrbno skriva za krilce orlovske uni(o>-me. Tudi o niej bomo še sprego« vorili, ker je četrto kolo gorskega koles« Ija. Svetuiemo g. Regvatu. naj se raje bolj zanima za svojo trgovino in manj interesira za ženski svet. g. Jazbec pa naj mesto na občinski stolec pazi bolj na koga drugega. V nasprotnem slučaju bo« mo govorili jasneje. VOJNIK. Voiniški Slovenci, ne glede n.i politično pripadnost, najstrožje ob« soiamo, da nemška gospodo nasprotuje združitvi okolice Vojnik t Vojnikom. Občinski svet škofja vaa se je odiočno izrekel za združitev, čeprav zgubi precej« šnjo davčno podporo. Stari, te slovenski vojniški občinski odbor je že sp ejel oko« ličanc, novi pa se jih boji. Plebiscit 31. avgusta je povedal dovoli jasno, da Jeli« mo okoliško davčno občino združiti a trgom. Dolžnost sedanjih občinskih svet« nikov je, da izvedejo, kar je bilo že skle« njeno. Apeliramo na višjo oblast, da upošteva naše prošnje. Zavedamo se, da živimo v avobodni in lastni državi in zato tudi pričakujemo, da se popravijo krivi« ce, ki so se nam godile poprej. SLOV. BISTRICA. Gospoda H. Me« ška mladinski orkester (10 violin, kiavir, harmonij) nam je dne 14. t. m. nudi! prav lep užitek. Izvajal je ne baš lahke koma« de prav spretno in že! obilo zas uženega aplavza. Hvaležni smo g. Mcšku tem« bolj, ker verno ceniti njegov požrtvoval« ni trud. Gospod je lahko ponosen na svoje uspehe! Naj nam nudi šc večkrat kaj enakega! SLOV. BISTRICA. 20. tn 21. t. m. je priredila »Čitalnica« igro «On in njegova sestra«, ki je uspela izvrstno. Poklic« ni igralci bi nam ne mogli podati boljše svojih viog kot so jih igraii gospa dr. Pučnikova (sestra pismonoše), g. Rovšck (pismonoša), g. Turk (baron Harpen) ter g. Janžekovič (dr. Vesel), katerega kreacija je bila ena najbo'jših, kar smo jih dosedaj videli pri njem. Gospo dok« torjevo poznamo sicer 't ket izvrstno igralko, ki res živi svojo vlogo, a dn je pevka, nismo vedeli. Zato je veselo pre« senetila s svojimi pevskimi točkami, in le želimo, da bi še večkret s išali na odru njeno ljubko petje. Splošno pri« znanje je žela gospa Kolenčcva f.\n:t Gerdinova) s svojim nastopom v 3. in 4. sliki. Sp oh so "pa vsi igralci izvr.ši'i svoje naloge kar nailiolje. Veselo pozdravlja« mo nove igralce: gdč. Logarjevo (Rrsm« borska). Hudritzovo. Kraljevo, Rtičigaje. vo, g. Bocka. Herbcrta, očka lludritza. Križmana, Remca, škofea ml. in Ver« nika. Bili pa so 'e n'ši stari znanci: go> spa Janžekovičeva, Sajknva, Skofčeva. gdč. OmerTruva, gg. Čeh, Ornemi. fikofič. Volčini. Čestitamo v«cm k lepem uspe« hu!» «Čita'nici» pa. ki % svojimi lepimi pri-editvam; zas'e men'eno časopisje, sp'ošno pristopno liudsko knjižnico, orkester ter pevski zbor, tem porom zopet naša najlepša za* hvala za njeno toliko uspešno kulturno delovanje! Prosimo radi tega naše fiital« ničarje, da na tej, četudi zelo trudapolni poti vztrajate ter se ne ustrašite nobenih ovir. PTUJ. Kakor vsako leto. so tudi leto« priredile ptujske šole lepo božičnico svo< jim učencem. Po dobro uspelem sporedu jc Kolo jugoslov. sester obdarovalo rev« no deco. Topla, ob eka, močni čevlji bo« do našim malim v hudi zimi dobrodošlL Požrtvovalnosti naših rreščanov se mora« mo zahvaliti, da je bilo mogoče objaro« vati 130 otrok. Vrednost daril je znašala 13.000 Din. V imenu obdarovanih otrok se blagim srcem najiskreneie zahvaljuj« — Kolo jugoslov. sester v Ptuju. PREKMURJE. V soboto in nedeljo 21. t. m. je priredila šolska mladina v Čentibi pod vodstvom g. Kolariča kras« no uspelo veselico. Otroci slovenske itt madžarske narodnosti so kaj lepo dovr» šili spored. Poleg deklamacije in petja je hita na sporedu tudi cšivilja Klara«. Obisk je bil j.iko zadovoljiv, kar je 'era> bolj razveseliivo, ako se pomisli, da so domačini povečini madžarske narodno« sti. Tudi iz Dolnje Lendave ie prišlo pre ceišnx štcvi'o javnih nameščencev, med I nitmi tudi srezki poglavar g. Kandrič. Čestitamo g. Kol.iriču k uspehu! To jo pač naiholiši tuš zu one p.cznačaine fi« gure, ki so Vas hotee preganjati. Naša bodočnost je v mladini, tako je poudar< jal tudi škof dt. Karlin pri prihodu v Prcktnurje. S prirejanietn preprostih ve« se'ic se vcepi m nilini ljubav do domovi« ne «štimajo» politični računi, si znajo v šoli. A & <*» & & AAAA** KSJKiF.. leposlovne in znanstvene, lite-rame vrednosti v vseh jezikih ku• Pile P'> nnjviijih centih vedno ti Vid-ska knjižnica• v Mariboru, Narodni dom I. !.as'uik iu tz'tajhi«,l. KoniorciJ . • Mguvorni uip»inil Fr. B r n i a v ' &, fisk tis.-a-ne. -> . la&aa •■»«! . intalih Ma .prasnila Mff.in« 4|>ra.a » to la tlin|o pr I loS.aa IM» ka «a «l|n"W w »aalpalael laba »ruifttfelM (t mm (dobe Potnikom pismonose® Itd., se nudi visok zaslužek. — Ponudue r.a Borzo dela t Celju. 23473 Hlapca Sreznesa In sarsostojnsTa — ISče b konjem grail Volčji poiuk, Raduai!;^. Fla~'a po dogovoru. 27460 Absolventinja trg. teč. želi vstopiti kot kontorintinja ali blapajničarka pri kakem tf^ovukeui podjetju ali v to-varui. — Cerijriie pomnili« na upravo «Julru» pud .Takoj 18». 27(132 Pletilka v V3eh de!!b la pri vsei) utro-Jlii lavelijaria, 'je aprejma krit prva in"'-, oue, kl go /.možna same voditi obrat (s kavcl-i maji -i v blSi. — Ponudbo s naredbo plačs Id znanja na upravo .Jutra" pod „Stalno mn'«". 27451 Damski klobuki nakltenl od 100 dn 150 Din t>arzuna?t! nakiteni od 200 do 2S0 Oin Velur ml,eni po 200 Uiti Oglejte litli.J.tHi Horvat, oiudlstka. Stari 11 (c j it. 21. 2043 i------- Perje j hr.koSJe. (oale m *"■)! pub ret ra^Je idila,a tnui, ! iioi pt. /.luernlb veli u!' irrd i ita B- Vti da. CaHovec 1883 Prazne Odol steklenice kiiimje iro^erlja Anton Kanv aiuova, 2ldovar.a ul'ca ^t 1. 26112 Lepih hrastovih liloilov j od 40 cm debeline lo 3- fl m 'dnljlne. kupimo 200 do 300 ni*. 1'iniuilhe Up..d 50 m1 ae oe vpoHtevaJo. — Ponudbe franko vaunn nnHa'l;iiiu i > staja z navedbo ^is.n kjer ne lila^o hihko osleda, na upravo ,..Intra" pod ziiai-ko „Lep« braatove fciotle" 27546 Dva krojaška učenca takoj »prejmeta v prvo* vrstni delavni, i v Ljuliliaili Prednost Imajo oni. kateri ■o se ie učili. - Ponudile na upravo „Juira" pod „Takoj" i 27407 | Sokolski kroj nor, koinpl., za srednjo po-ntavo. se proda za 1000 Din. Naslov pove uprava ..Jutra" 27600 Magister farmacije ti sprejme za tekamo r Stove eiji Naelov pove upi «Jutra>. 2V.K2 Zdravo, pošteno s!e'i!e ee nprej;r.6 k t.-.iuoij.^kemii pari; k otrokom.-: ns drleto. Znati nora nekoliko kuhati. Plftča po dogovoru. — Zdn-Pek. fSaviajska dolina. 276C5 Fotografičnl aparat alDerliiariflkl ..Kodak" 9 * 11 skoraj nov, se po ugodni ceni proda. Naslov puva uprava „ J utra". 27491 I Servirarico a dobrimi Izpričevali sprejme iaVoj restavracija «Hs;ci Siru-keljn. «657 (išc;«' f o> Gozdar a dri. Izpitom ln večletno prakso, 33 let star, členjen, zmoles slov. In ceni&kegži jezika. Iftče mesta. Nastopi po dogovoru. - Dopisa pod »Gozdar" na upravo ,,Jutra" 2T5&9 Trgovski pomoemk Ipererljske stroke, ieil službe. Cenjene tioii.idtie na jpr. ..Jutra" pod ..Trgovski pomočnik 1". 27540 Kolarski pomočnik eluioe na de*eli ali v u^sta. — Naslov pove uprava . 27633 Ekonom strokovno naooražen v Tseb panogah kmetijstva, s prakso, ižče primerne službe aa veie-poaestvu. Službo nastopi ta-koj. Ponudbo ua upr. .Jutra' pod .Upravnik«. 27641 Gospodična ti bi hodila na dom krpat perilo in drugo proti opoldanski hrani in malemu plačilu, iSČ« službe. Gre tudi ns deželo proti vsej oskrbi. Ponudbe na uprnvo •Jutra* pod .Nesrečna*. 27658 Dva fraka Sn salonska suknja s svileno podlogo, v r-alboli&ent sianju, po nizki ceni prodala. — Naslov pove uprava .,Jutri' 27424 Dvocev! fr:inko va|fon n:ikl.i«I.>iii« poptnja tnkoj p«». 2~6o0 In ^r^e flm^vke fmnt»1enke> vsaki nino?lnt (tudi vasoo fikiM prof I na^erlM cen»» In množine Jozn KovaP, I«J»b IJatia Uudoik 58. 27&*>5 Stara trgovina roe^anesa bln^a. '»ou Din Vprašanja p«»d „1925" Qa upravo Jutra' 27521 Trgovina s meSanlm b!ai?f»!ti na deicll na OorenlHkein ae radi pre- Ae||t\e takoj aH a 1 niareetn 1^25 relo tiKoilnri odda v na Jem. — Lrpa prlhku oudl onemu, kl Ima veselje do lesne fruovlne P«»tnben kapital za prevr.etle treoviue Je 15<)hOO hln. Ponudb«« Je p*tah. ! Zgubila se je bela, rJ.ivol|j«a Ipanijrlka. Imi odsekan rep in nsajat ovratnik. Vajditelj dobi nagrado. KriiaJ. Uionka cesta 5. Zastonj trgovrem cenik ..Ma^ka v «rpf t Poatrii ' i dem KrSko. 27241 Led pod Rožnikom, kraaen dohod. — Na»lov: ilalujati, Ljubljana. OledaliAka ullra lil. i7'i.'J6 Iščemo mladega inieli-gentnsgn gospoda ki tu imel vesel « uineltt ae V-robavan.la ln kar.dlran a;.? a ln VfahnVanja ao 61V)a. Tredno^t na.io uioieineul. Nastop in bil z nov i m ie'OTi Ksntervia tov -na „GLOSOS", d,d. na Vihri k prt l. uoi a ni. posojila ee sprejme za kratek ras proti popolni varnosti. Ponudile pod ,.1'nbro nti. .-iiouuje" uu upravi o ..Jutra". 27587 lO.CfiO Din pouč ila ae IftCe proti vrednosti Dln iim i«l, •!• ' ■ 1 i1 | Ponudbe n» upravo ..Jutra"' ; (.(■d ...Menli«**. 27539 Stanovanje obstoječe Iz 2 sob. kuhinje *o prmkMu. se odda v novi hlAl v predme*'Ju Našlo, pove uprav a ..Jutra". 275.ifi Trgovci po7or! Naprodaj imam luO do 150 se2 njev iepih bukovih drv, sedaj nasekanih. K.lor jih rabi, dhj mi takoj pošlje dopis s po-, nadbo cene za en reženj r.a po-; 'taji Poijfane. Imam tudi vefi ; oosestev nar-rod tj. ^ranc Afko, Podboč It. 17, Potjfan«. 27644 i VVanderer - auto t isedaf-ni, najnovejšega tina, skoro nov, se ugodno proda. Ponudbe pod «\Vaadcre,-. r.a i upravo .Jutra., 27623 I Kot dijik priv.itist s»m vz/ojii več tiso{ trrnih cerljenk in korenjakov najboljših vrst ter jlb talim takoj prodati. Cens po dogovoru. Naslov v uuravi .Jutrn. pod «CepIje.;k£». " 27643 Restavraterjl. gostilničarji, bolelirjl, vrtimrjl lo ljubitelji vrta POZOR! Ugodno Je naprodaj b I d a (vila) » kompletno vrtnariio v Ljubljani. — Naaiov pod Slfro „;)obi«*kanoana vriua-rija" v upravi „Jutra'-. 27404 Fosest\o t 4 in pol orala zemlje In s dobrim gospodarskim po.-1 p je m v bližini nremo^okopa LaSki trg se takoj proda« — Jurij Vrbovlek, Slivnica pri Celju. 27639 Kmetsko posestvo z gospodarskim poslopjem, vinogradi, gozi!«»m, travniki, obilnimi sadnimi dr«-vesi io jako rodovitno' zemljo blizu ceste in potoka, pol ure od železniške po-j staje se proda Cena se poizve pri Francu Bencetu, Selce U. 19 pri Rajii«nburga. Ž7638 Štiri opremljene sobe a separatnim rb«»dom In električno ra/.Hvetljavo, z oskrbo ali brez Iste, ae oddalo ro-spodoni un 8«»spodl'ii.iu». — Naslov pove uprava ..Jutra' 27 464 :___ I Garcon • stanovanje I 5 č e a e manjše kompletno atauovan.ie I lahko br*-y ku hinjet ali 2 n»»«iprenillent sobi a «oup'>rabo kopalutce. v no 7i alt start hlAt Pla^a ae tudi «a dalje ras a naprej ali da odAkodutiia. - S^-parirao vhod 17 sto|ui"A'a m •• • nu meata. poeoj. — Ponudbe a opisom leae stanovoma oa upravo ..Jutra" p«»d znamko „V«lelrtec". 27154 23.000 Din obratnega kapitala i-*«*em ta takoj proti 2*M>dntotnim obrMhtim. Na razpolago imam dva poro k» z večjimi posestvi, tvent. tudi vknjižba na posestvo na prvem mt-Mu Sprejme ^e t:idi družabnik : označenim ka pltaloro. — Poirudbe na upr. •Jutra« ptd eilro «i ako j 72». 27056 Bpectelno i emaj tran Je dy koles y op;u vakur tuili r»/ur kovi iiHstp preilini te, nap ot'eluie in !ie; vo/ni-oiiebe, blediAtie in ši t. citr ke. tn2ja Ul Dobi ee r feVarnl t i Pi^ll ULlijsns, C^nafska iuli 9 iluOf CGŽ! W urejat; iiior Ds« ic\ topili Kdor iSr? ilullii itd. s nai ins? h ? Jutri" i fee! iski mn drva 19-0 m finski l preiEoi Miti e rii»g[g dobavi a ..Ilirija" tn, 2ra'.;a Petra teg 8. Te iefou i0. Plačilo tu i na obroke. Gostilno vzamem v najem. Ponudbe na upravo .Jutra, pon .Najem., 276S-1 Gostilniški lokal 3 stanovanjem. Triom ln tn- , venlarjem. oddani v najem, i — Nahaja se sredi trna, ob glavni eestl In Ima vpeljano električno razsvetljavo. Odda se prlfetkom januarja 1325. Pojasnila daje Ivan TiSler, fotocraf In gostilničar na | Vrhalkl. 87530 Stanovanje ! s .3 lepo. re t:ikr.j od.la. — Ponudbo pod ..TLkoj 7" na upravo „Jutra". 27652 rr^^-^rar tt cSn Va« laatnnatl strasti »te. razvidne sn t> plaav«. PoAlJI- te Ift . rstir * • ■ a Crniiora piaaaea« pisma. 30 Hm Strono zaupljivo -Na upravo ..Jutra" sod Slfro ..Orafoloe". 26234 Znanja želi s simpatičnim roi-podota do 40 let starim, mlsds, leps in po-fitena devojka. — Ponudb« os upravo .Jutra, pod Sitro .Sem lepa.. 2763o »Srečen z?.kon» ; .-..lom po boliču v Ljahljano. Počakaj me ob 9. ari zvečer dne 27. decembra (sobota) kot po navadi pri grob... Ja za gotovo; iieii«. nea i Zadružna liranimica i regislrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesia št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. W kž* » Ih V/ * ; ^ x '«1,t v I v * \ i me je! Če me pa ni spoznal, je vsaj mislil, da sem izredno stična) čakai. Moj predlog, ua; b; posla: po mojega očeta, " i , bi j Diani, in ta sličnost ga j rardrazilg. V&als «•. i cerkve, tocia dobro scui čutila, ua me spremlja Zv.'čer ie prišel grof lie Monscres; c? ros ali naj mu st poveš.. .ie, t-.da op n* 'e san' ; Vprašali ste me. mi rei: - ali smete it; v c-.1-1 ev ; seia vam, da ste neomejen- gospcchr ca svojega -i: -,dš'n ?t iro?i" kralja za pomoč, "e Vionsorcan zavrnil, češ, oa je k, : -sr.ačaj preveč prevrilji.. a po, u>> ; o.t.ji prtJob • ved^j. | sredstvo neuporabno. S1: kaj naj storim? sem obupn-- Ja. cva:i«a. Alcnsorea? je molčal. Vendar sem o re':-'1 molkom. nj: n.j1 Gospod, izročite j .-'id s.oje razum:!1 u3j l1" iin ^ nebanja, samo svetoval sest vam, v"—' 1'vJr LA-DAAE De-\ONSORJ£AU> itar.te raje bil tam iu M v iis a..azc, naj sion, »ur;or zel.u: Oav: i iiitt končne rečem, jcuv:. opazen sinček ur.' ii.ie vez cbr.;z, . ud. i kakor takrat prvič, Lo sem zaprosila za njegovo pcaioč. Po.em jI , iie bili v cerkvi svete Katarine. Princ j To je res, ln jaz nisem vedela, aii vam naj t... po-.- a, ker j se je nekaj časa razgov2rjal z Jcrico. Monscreau me je naprosil, nisem bila sigurna, me ii je spozna/. j da sme za čas, dokler bo Jerica odsotna, ostati pri meni. Ponudila I Zagledal vas je in je bil pretresen. Misli, da je našel damo, i sem mu stolico. Odkionui nisem megla. Čutih sem seda; rjegovo XV. DIANA NADALJUJE. „Pri inoij duši, to je neobičajen človek P pravi Bussy. „Da, za res jc neobičajen, je-li, gospod moj! Drugi dan je bila nedelja. Odkar se spo: linjam, nisem opustila v nedeljo službe btižje. Začujem zvonce svete Katarine, ki vabijo. Videla sem, da je slo amogo sveta v cerkev, in da je večina obiskovalcev in zlasti obiskovalk imela četa maske na očeh ali pa so bili vsaj zaviti čez ms, da jih ni nikdo poznal. Tako sem šla tudi izbrala sem si najtemnejši kot cerkve, in rt-v.ila plecata Jerica. Pa ni bilo potrbno, sc nikdo ne briga za naju. Drugi dan je pr.šel -.;roi cV; Mci.-oreau zopet v poscie in mi je zopet javil, jaz, z jenco seveda pred menoj se zu lo se nam je, I" l:'- da bo vsak cas :nenov:.n za vrhovnega dvorskega lovca, ker mu je fo čast u ubil in preskrbel vojvoda d'Anjou, čeprav sc sani ni nadt jI kdike zmage, ker je mesto bilo izprva namenjeno kraljev." u: miljencu, nekemu plemiču Saint Lucu." „Da, nad f ' ..r-»go smo sc vsi čudili!" v-t nr.di, da bo to njegovo dostojanstvo kojencsi itrpram njemu. Vendar pa ni silil, ,:.-.<< več jc potrpežljivo čakal." •ati več na de, ker se mi je zdelo, č; koivode minila in da se s tern zmanjšuje rr.m Monsoreauu. iako je poteklo sedem poselil. Dogodilo se ni nič neseni rtr ..Po.edal ii:.' V meni povečalo n ai oblegal trenji- ,,Jaz sem ;.:..:•>:< pričela da je opasnos; s :<,■:.nu tudi moja obver:--.' n?r dni. Ta&ss me je ' .f dv. knv običajrega. Prilv _< .jo laJdjo sem šla zopet v cerkev, zopet na eno uipet pokrila lice, ali biio je prepozno, spoznal Vojvoda je neobičajne, mračne čudi! : tako sem kmalu razumela, kako je bilo možno, da ie ta zares Nadejam se, da bo vseeno pozabil! i nadpovprečni mož dosegel tolik vpliv na mojega očcia." Tega ne verujem. Kdor vas je enkrat videl, vas ne pozabi, j Bussv vzdihne. Ko je prišla pozna ura, je vstal in se oddaljil, zadovoljen, Tudi jaz sem storil vse, da bi pozabil, pa nisem mogel. Prva iskra strasti, ki sem jo zapazila pri njem, je zasijala v njegovih zenicah. Ta piamen me je bolj preplašil, ko vojvodov, in umolknila sem. Kaj nameravate storiti? vpraša me grof. Prdb.gala sem mu, da menjamo stanovanje. To bi biio zaman. Cn ima strašen nos :n izborno organizacijo, ta vojvoda. Na sledu vam je. Dolgo ne bo trajalo, da vas bo ujel. Ustrašila sem se sedaj te pretnje in vprašala, kaj misli rn storiti. Odgovoril mi je nekoliko ironično: Vem za sredstvo, ki vam sicer ne ugaja, toda jaz nimam obširne fantazije. Vsekako je moje sredstvo sigurno. Gospa de Monsoreau bo va.na pred zalezovanjem, in moja nova služba pri kralju vas bo ščitila. Grofov predlog je bil razberit, hi! je pravilen, čakal je na odgovor. Jaz ga nisem mogla izdaviti iz grla. Grof je nekaj časa mclče čakal. Potem se grenko nasmehne, se pokloni in odide. Druga jutro je Jerica šla na trg, a nekdo jo je nagovoril. Spoznala ie princevega spremljevalca od včeraj. Odgovorila ni na nobeno njerrovih vprašrnj; mladi mož jo je nekij časa nadlegoval, ker pa je ostala mutasta, jo je pustil in šel. Ta dogodek me je pa napolnil s skrbjo. Bala sem se. da se bo nadlega ponavljala. Potem sem si dala opisati mladega človeka." In Dir.na ornovi niegov o"is. „ To je d'Aurilly!' pravi Bussy. „Pczn?.m ga, vojvodov zaupnik je.'- Poslala seri po Monsoreaua, ki se je vabilu takoj odzval. Sedaj je. pravi, vse odvisno od vojvode, čez kak"nin osem ali dvanajst dni bo vse drugače, kakor je drnes. Dolgo ne bo »* da je dosegel toliko. Poznejše dni je Jerica postopala, kakor jej je ukazal grof, spustila se je z d'Aurillyjem v razgovor in se navidez dala podkupiti. Gospod de Monsoreau pa jc vsak večer prihajal, ostajal do polnoči in jaz sem mu sproti pripovedovala, kako stvar stoji. Ostajal je vedno do polnoči, in vedno je bil zelo nemiren. V soboto zvečer je prišel še posebno nemiren in prav bled. Čujete, mi pravi, za torek ali sredo zvečer mi morate vse obljubiti! Vse obljubiti? kliknem. Kaj se to pravi? Ker jc vojvoda d'Anjou sposoben za vse, ir. ker je sedaj baš dober s kraljem, zato pa od kralja ne moremo pričakovati nikakšne pomoči. A do srede se more še kaj pripetiti, kar nam bo prineslo pomoč. More? Dvomim, ne vidim možnosti. Jutri pa moram od tod. moram na grad Monsoreau. Morate? vprašam, v strahu, ki pa je imel v sebi tudi primes radosti. Da, imam tem važen političen sestanek, katerega ne morem opustiti, kakor bi rad. In če bo v torek zopet tako. kaj naj storim? Kaj naj storim proti princu, proti kateremu vas nimam niti pravice ščititi? Umakniti se bom moral pred zlo usodo! O, oče moj, oče moj! sem kliknila. Grof me strmo pogleda in vpraša: Mene torej prezirate? O, gospod! Kaj mi morete očitati? Vam? Nič! ! ■—■v. zaradi toiezni olja ia tir.ig:!i »azi-ovistnih oljaaiih semenj. i-t fcliujev. 2 hidravlični preši. Kapaciteta štievKo -•">•> kg olja. vsa v popol-; nom :.i'"(.TOTTTTVT eg-ohmdri) i izboljšano noževo g!a>u. 25 du 30 delni. f"oji m ilroMine za ročni pogop, velikost A. B, iz znane špeci-jalne tovarne ;• -ekovfbih strojev inž. Emil FlStpa. "jSJien XV!!., se natočajo pri tvr.lki l^omatic zastopstvo in predaja strojev L|ubljana, Gra.siišče 11 Ssnss iivis plačnifeoni sa obroke. je najlepši, najDre^lednejši in edini, ki ima označene dneve tudi po srbskem koledarju. Je v kras vsake hiše in pisarne ter sploh "6-»» nepogrešljiv. Cena 20 Din. Na debelo se naroča pri J, Banač sin L ubljana. i m y£c mMm a^drnjit padi dconioie rim TTTTTTTV akovrstno TAl u; F TTVTT' TTTTTTTTTTTt ker sed.ij lahko dobit« vsakovrstno bl;:go za obleke in perilo pri tvrdki w r. i • & iTli i Vj Aleiisan^pova csata št. 13 «arj i. IS Pisalne strole nove in rabljene, najcenejše pri 3* £j. BAEASik, Šelenburgova ul. G I. ^P O n. pr s,ukno po 60, 70. 00. ! 00 Din itd ; platno po li, 14, 16 20 I) n itd.; ugotovi ene srajco po 44, 50. 56 Din itd.; spodn.e hlače po 32, 34, 40 Din itd.; izgotovljene obleke, pkiče in dru.:o /a vsako ceno. Ži-lez-cičani dobe !>!a?o tudi na obroke. 2 25 a Najocpalne žl \ S T O E VV E pj 6ivalni £>troji Jitil e. kroja e iu rev ,j ir e ter za vsak (Lir 1're'icn i>i nabavite siroi Oglede si to i/.rcJuoilI pri tTril poko iiiks, kakor tuii '.a n ejov g.iubivi oagro ni govor in o-, eg. II. l'eter-nelu. župniku v Češn icah iu J. Ko tanjevcii, up»k. zopniku v v o n ku, ki sta ra uika z d ni icira sr. župnik' ia s remila & večnemu oočitku. Iskreni livala domseim pevcem iu pevkim /n orale >1 zalostinki na domu in ua pulto.tališeu. rsem Harova c. ui vene v iu cetja, »sem s iruduikoia. priia'el c;a iu znancem ml lilicu m ila'eč, vsem dragim so-.ihfi nioni, ki eu uas tolažili ol> neizmerui iigul>i ter se udeležili p. igre Iia. Frankolovo, dne 21 dicembra 1921. Oddala gostilne v n; ii< ; m a Pri rudniku Trbovlje se bodo od.tali s 15. marcem 1925. v najem bledeči objekti; 1.) rudniška restavracija ua Vodah, Io-žeča v središču rmlnika, s pritiklinami (leilenico, kegljiščem in vrtom), vsi prostori z eleklričuo razsvetljavo in vodovodom v hiši; 2.) podružaica restavracije na Vodah, pri[)ravna za točilnico čez ulico, z električno razsvetljavo. Interesenti si morejo ogledali omenjene objekte vsak fas in dobe vsa potrebna pojasnila pri podpisanem ravnateljstvu, ki bo sprejemalo ponudbe, opremljene » kratkim opisom preiiživljenja refiektcn-ta, do 15. februarja 1025. Rudniško ravnateljstvo Trbovlje. 7665a Narodno frJedališee v Mnr*boru javlja tužno vest, da je njegov častni Član in skladatelj i I ^ B , rarma odlikovan z redom Sv. Save V. stepena dne 25. t. m. ob pol 18. uri umrl. Pogreb se vrši v nedeljo, 28. decembra ob 16. uri izpred Narodnega dema v Mariboru. Časten mu spomin! Viktor Parma vladni svetnik v pokoju, skladate!', imeišteSj reda Sv. Save, časten član Nar. gledališča v Mariboru itd. nas je v četrtek dne 25. t. m. ob pol 18. uri za vedno ostavil. Pogreb nenadomestljivega se vrši v nedeljo dne 28. decembra ob 16. uri izpred Narodnega doma v Mariboru. Maribor, 27. decembra 1924. Pavla Parma, rojena Pauschtn, soproga; Matilda P?rma, mati; Bruna in Angelo, sinova; Beatr ca Fataky, rojena Parma, hči; Laci Pniaky, zet. — Vsi ostali sorodniki.