Cena izvodu Din i*—
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 44.	V Ljubljani, dne 15. novembra 1934.	Leto I.
Izhaja vsak četrtel Naročnina letno Din 30’—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10'499
Poštenjaki — na čelo!
Do dna srca in duše sta nas pretresli dve strašni besedi Kraljevega zadnjega naročila. Ali bo mogla ognjena moč teh besed premagati brezvestni cinizem sedanjega časa? Ali bo mogel ta sveti plamen, ki je zagorel v naj večjem srcu, raz-paliti veliki ogenj resničnega idealizma in sežgati v pepel vso našo strašno moralno ravnodušnost? Ali bodo postale naše duše žrtveniki, iz katerih se bo dvigal do večnega Kraljevega doma dim kadila novih žrtev za Domovino — ali pa botlo ostale še naprej bedno prebivališče nizkih strasti in slepega poželenja po uživanju in bogastvu tega sveta — kar predstavlja največjo nevarnost za idejo jugoslovanskega edinstva?
Besedi »Čuvajte Jugoslavijo« moramo čuvati za vsako ceno pred nedostojnimi, ki so v svoji peklenski zlobi in podlosti zmožni, zrušiti vse velike ideje in spodrezati korenine visokim idealom. Ne daj-ino jim, da bi napisali ti nam sveti besedi na svoje zastave zla! Koliko svetih idealov so že oskrunili in uničili, ker so Postavili v svoje osebne račune tisto, kar bi moralo dati poleta narodu, ker so vezali sijajne, svete besede na svoje nizke, temne namene. Če bodo nedostojne roke posegle za tem našim novim nacijonal-nim kažipotom, naj se posuše brez milosti, ker je oporoka dana ob sveti smrtni uri namenjena samo dostojnim in častivrednim, da vzbudi z ognjenimi besedami v njih vso dobrovoljno požrtvovalnost za to našo zemljo.
Čuvajte Jugoslavijo!« Za to so nam potrebni samo dostojni čuvarji. Na obzidju in na stolpih naše nacije ne smejo stati nedostojni, nevredni čuvarji, ki bi se gostili v toplih kleteh, pod varnimi oboki, dočim bi okrog trdnjavskih zidov nacije tulili neusmiljeni sovražni vetrovi. Potrebujemo Kraljeve čuvarje, katerim bo največja radost žrtev za domovino in najslajša pijača slava in sreča vsega naroda. Ne potrebujemo pa nedostojnih stražarjev, ki bi se v razkošju kinčali s pisanim perjem nezaslužene časti in ^ostojanstva. Potrebujemo samo poštene borce, katerim je najčastnejši položaj ti-sb’, ki zahteva največjo žrtev za slavo ^Uše zemlje.
Še to-le je treba vedeti: ob času, ko je Veliki Čuvar Jugoslavije padel na črno 2cmljo, se je veličastno in preteče zravnalo orjaško telo naroda. Kakšni viharji Pritajene moči, kakšni strašni kriki narodove jeze so grmeli nad mrtvaškim odrom Vojvode! Kako blazen strah je objel crne krokarje vse Evrope! Ves svet je Onemel v začudenju nad nepričakovanim izbruhom narodove moči. Na smrtni ^zdihljaj Kraljev:	»Čuvajte Jugoslavi-
jo!« je padel strahovit odgovor združenega naroda v škripanju stisnjenih zob, v groznem stisku pesti, v krvavih prise-^ab, v nadčloveškem miru, ki je izražal Vs° jezo in ponos, pred katerim se mora Vse ukloniti. Odgovor je bil: »Čuvali bo-Jn° Jugoslavijo!!« In na široko cesto, po fderi je On nekdaj hodil pred svojimi lz>jami, so krenile strašne legije Nje-Sovega naroda.
Samo ta pot vodi naprej. Kdor nima ’neči, naj se umakne; kdor pa se obrne nazaj — tega bodo strle v prali vojske naroda, ki je v najbolj tragičnem času *v°je zgodovine sprevidel, katera je pra-a cesta, ki vodi v njegovo srečo, v blagostanje in v veličino.
Kdor ima ušesa — naj posluša: s po P° kateri stopamo po povelju našega n jartnega Kralja — ni povratka! Živi bo gredo naprej v boj za srečo vse{ ns.ega ljudstva — vračajo pa se san Čel 0t°jni.’ Preuiaganci in slabiči. P Po" ^rnljev*h armad smejo stopati san gumni, pametni in pošteni možje! N hn-' enjaki Pa morajo v kot! Kajti nar< e sP°lniti svojo prisego!!
Dr. Josip Hacin:
Poglavje o gospodarski krizi
Na željo, ki jo je izrekel avtor članka »Petnajsti november« v »Prelomu« št. 43 z dne 8. novembra t. 1. objavljam v naslednjem odlomek iz predavanja, ki sem ga imel pred ožjim krogom poslušalcev začetkom letošnjega leta o vsebini, o pravni strani in o gospodarski strani uredb, izdanih za ozdravljenje gospodarske krize, in sicer:
Če se ozremo na gospodarsko stran uredb, izdanih za ozdravljenje gospodarske krize — lo so uredbe ministrskega sveta O' zaščiti kmetov, o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez, o maksimiranju obresti, o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito, o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij —, si stavimo vprašanje, ali in v koliko morejo in bodo te uredbe ozdravile naše gospodarsko življenje.
Uredbe so izdane v trenotku, ko kmet ni mogel plačevati svojih dolgov in so denar, zavodi postali imobilizirani v taki meri, da niso več mogli zadoščati dolžnostim, ki so jih imeli napram vlagateljem.
Da ti dolžniki, to je kmetski dolžniki na eni strani in velik del denarnih zavodov na drugi strani gospodarsko popolnoma ne propadejo, se je kmetskim dolžnikom odložilo plačilo njihovih dolgov in se razdelilo na 12 letnih obrokov, denarnim zavodom, ki so prišli v plačilne težkoče, pa se je dala prilika, da raz-dele izpolnitev svojih obveznosti na 5 let.
S tem je bilo trenotno tem dolžnikom gotovo pomagano.
Ni pa s to odložitvijo plačil še povedano, iz kakšnih sredstev se bodo v bodočnosti plačali dolgovi, ki jih danes ni mogoče plačati.
Dalje uredbe ne vodijo računa o oni gospodarski škodi, ki vsled odložitve plačil nastane upnikom, to je pred vsem vlagateljem pri denarnih zavodih, ki kot varčevalci in zbiralci kapitala menda zaslužijo gospodarsko zaščito pred vsemi drugimi.
Vprašljivo je, ali je ona korist, ki jo ima celotno narodno gospodarstvo od tega, da dolžnikom ni treba plačati njihovih dolgov, večja ali manjša kakor ona narodnogospodarska škoda, ki jo narodno gospodarstvo trpi vsled tega, da varčevalci ne morejo razpolagati s tem, kar so privarčevali, in narodnogospodarska škoda, izvirajoča iz tega, da varčevalci izgubijo zaupanje v denarne zavode in dalje, da je sploh omajano zaupanje v kreditno organizacijo gospodarstva.
Gotovo je, da uredbe, o katerih je govor, v bolezni, na kateri hira celo narodno gospodarstvo, preprečujejo takoj-
šnjo katastrofo in bolezen podaljšajo. Verjetno je, da bo bolezen s tem zdra*-vilom več ali manj olajšana. Zelo vprašljivo pa je, če to zdravilo samo na sebi brez vseh drugih pripomočkov more privesti do ozdravljenja.
Zdravnik, ki resno' hoče ozdraviti bolezen, mora najprej poznati vzroke bolezni. Vzrokom bolezni morajo odgovarjati zdravila, ki se dajo bolniku.
In pri bolezni, na katerj hira celo naše narodno gospodarstvo, je pred vsem iskati vzrokov, iz katerih izvira ta bolezen, ter je temu primerno iskati zdravilnih sredstev.
V	kolikor so naše gospodarske prilike posledica svetovne gospodarske krize, je težko najti sredstev za ozdravljenje pri nas doma.
V	kolikor pa so vzroki te krize povzročeni po nas samih, je mogoče zdravilna sredstva iskati in najti.
Važno se mi zdi zaradi tega, da se v poljudnih besedah ozremo na one najvažnejše vzroke gospodarske krize, ki jih je iskati pri nas doma.
Če kmetski dolžnik, ki se je zadolžil pred leti, v času inflacije, ko je bila vrednost dinarja v mednarodnem prometu zelo majhna, ne more danes plačati svojih dolgov, je to pred vsem posledica deflacije, po kateri smo stabilizirali dinar zelo visoko. Naravno je, da oni, ki je pred leti kupil za Din 300.000 kmečko posestvo, katero je vredno danes le 100.000 današnjih dinarjev, danes ne more plačati svojega dolga, če je vložil v posestvo 150.000 Din svojega in 150.000 Din izposojenega denarja. Toda tega dolga tudi v 12 letih ne bo plačal in mogel plačati, če naj vrednost njegovega posestva in vrednost dinarja ostaneta na današnji višini.
toda tudi oni kmetski dolžnik, ki se ni zadolžil v taki meri in se je morebiti zadolžil že pozneje v času deflacije, danes ne more plačati, ker svojih produktov ne more prodati po primerni ceni. Tudi pri tem kmetskem dolžniku je vprašljivo, če bo mogel odplačati svoje dolgove, če vrednost njegovega zemljišča in njegovih produktov, izražena v dinarjih, ostane ista kakor danes.
Podaljšano je torej z odlogom plačil kmetskemu dolžniku njegovo bolno življenje, enemu ali drugemu je pač tudi olajšano njegovo hiranje, malo, zelo malo pa bo število onih, ki jim bo odlog plačil prinesel resnično ozdravljenje.
In če se ozremo na denarne zavode:
Mnogo se je govorilo in pisalo o neodpustljivih grehih, ki so jih zagrešili upravni organi denarnih zavodov s tem, da so nalagali zaupani jim denar vlaga-
tlilllllllllllllliuiiiiiiiiiiuiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllliiiiimmiiimiiiiiiimuuiiillllllNiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiimiiimlilhliliiiiiinmiiiiimiiiiiimimiillllliiiiiiimiiliiiii!
Žalna svečanost za Viteškim Kraljem v Trbovljah
Defile zadnjega bataljona bojevnikov — 284 četverostopov.
»Čuvanje edinstva naroda in države je najvišji cilj moje vladavine, to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. — Tujcem pa rečem tudi to, da se duša naroda upre vedno in v vseh primerih proti vsakemu pohlepu, ki gre preko nacijonalnih in etnografskih meja.«
Besede nepozabnega velikega pokojnika Kralja Aleksandra I.
teljev v gospodarska podjetja, ki niso nudila zadostne varnosti.
Toda če si pogledamo stvar natančneje, izgleda ista čisto drugače.
V dobi, ko smo imeli obilo denarja majhne vrednosti, so varčevalci ta denar nosili v denarne zavode. Naloga denarnih zavodov je bila, da oddajo ta denar onim, ki so potrebovali kredit, in s tem zasigurajo vlagateljem obresti. Če je denarni zavod takrat prejel od vlagateljev milijon dinarjev, je moral ta milijon nekam plasirati. Dal ga je na primer kot posojilo industrijalcu, katerega podjetje je bilo vredno takrat tri milijone.
Prišel pa je preokret prav tako v vrednosti denarja kakor v vrednosti industrijskega podjetja, kateremu je bil denar posojen, pa naj je bilo to industrijsko podjetje še tako solidno.
In vsled tega preokreta v vrednotah je industrijskemu podjetju, ki je bilo takrat vredno tri milijone, danes gotovo popolnoma nemogoče, da odsluži in vrne milijon cenenih dinarjev, ki jih je prejelo kot posojilo, v današnjih dinarjih. Vprašanje je, če je dotično industrijsko ali obrtno podjetje danes sploh vredno en milijon današnjih dinarjev.
Tako je nemogoče, da denarni zavod pride do onega milijona dinarjev, katerega so mu dali vlagatelji pred toliko leti in ga vrne vlagateljem.
Enak je položaj, če je denarni zavod posodil zaupani mu denar kmetu. Če je bilo kmetsko posestvo vredno takrat Din 300.000, pa je denarni zavod na to posestvo posodil Din 150.000 na prvo hipoteko, se je tako posojilo smatralo pupi-larno varnim. Danes po preteku nekaj let posestvo, obremenjeno v prilog denarnega zavoda z zastavno pravico za terjatev v znesku Din 150.000, v prometu ni vredno Din 150.000, pa je nemogoče, da denarni zavod to terjatev izterja in vrne denar vlagatelju.
In če si pri tem pogledamo vlagatelja, je stvar sledeča:
Če je za milijon dinarjev, ki ga je pred leti v času, ko je bilo na trgu mnogo malo vrednega denarja, prodal hišo ter je ta milijon vložil v denarni zavod, za ta milijon, če ga dobi danes izplačanega, kupi menda lahko najmanj dve taki hiši, kakoršno je svoj čas prodal za en milijon.
Na ta način je pretemeljita izpremem-ba vrednosti denarja napram drugim vrednostim, izvršena neodvisno od upravnih organov denarnih zavodov in proti intencijam mnogih teh upravnih organov, brez dvoma eden glavnih naših domačih vzrokov današnjega težkega stanja.
Med vzroke, ki so povzročili težko stanje na denarnem trgu. je brez dvoma šteti tudi ogromno število denarnih zavodov, ki jih imamo. Imamo namreč v državi okoli 700 denarnih zavodov, kar je za število našega prebivalstva gotovo mnogo preveč, zlasti če se vpošteva struktura države, ki je v prvi vrsti agrarna, ter kot taka nima onega denarnega in kreditnega prometa kakor industrijske državč.
Preveliko število denarnih zavodov je imelo in ima velik vpliv na visokost režijskih stroškov in s tem neposredno na višino obrestne mere, oziroma na ogromno diferenco med aktivnimi in pasivnimi
obrestmi. Kot daljna posledica prevelikega števila je nastopila nezdrava konkurenca za vloge.
Tako so stroški, ki jih nosi narodno gospodarstvo za vzdrževanje denarnih zavodov, ogromno večji, kakor bi bili potrebni in primerni za izvrševanje one gospodarske naloge, ki jo izvršujejo v celokupnem gospodarstvu denarni zavodi.
In če je izšla uredba, ki naj zniža režijske stroške posameznih denarnih zavodov, bi bila menda v še večji meri potrebna uredba ali zakon, ki bi, zabran j lijoč po možnosti kake večje pretresljaje ali perturbacije, reducirala število denarnih zavodov na ono višino, ki bi stala v primernem razmerju z denarnim in kreditnim prometom v državi.
Poznavanje načel in nalog narodnega gospodarstva, katere sem navedel v predzadnji in zadnji številki »Preloma« z dne 1. in 8. novembra 1934., bi tudi edino lahko zmanjšalo za narod, kakor tudi za državo usodno in silno škodljivo stremljenje po protekciji in bi lahko onemogočilo tudi prakticirano izločitev ter zapostavljanje sposobnih in izobraženih ljudi v naši zasebni, še bolj pa v javni upravi. Sposobnim in pridnim bi se na ta način nudila svobodna pot do udejstvovanja, kar je prvi pogoj za utrditev in ureditev zasebnega in javnega gospodarstva in uprave. Marsikje najdemo težko razumljivo neupoštevanje temeljnih načel prave uprave, kar je le sad neutemeljenih predsodkov pretekle dobe in napačnega pojmovanja nalog in potreb gospodarstva današnje dobe in njegovih pogojev za razvoj.
Dokler se bo umetno zadrževala izobrazba in šolanje ter v javni in zasebni upravi zapostavljal ozir. onemogočal obstoj spodobnim ljudem, namesto da bi se jih primerno razvrstilo in zaposlilo, nikakor ne moremo računati na uspeh ter povečanje našega gospodarskega in političnega vpliva, s tem pa tudi našega kulturnega razvoja.
Prav tako slišimo večkrat: »Primanjkuje nam potrebnega naraščaja«. Ni čuda, saj ne more biti drugače, če je treba za sprejem v skromno službo poleg raznih članskih izkaznic še številnih protekcij vplivnih krogov. Kaj šele za napredovanje! Pomanjkanje potrebnega naraščaja je le znak prevladovanja protekcije.
Zato naj se na mesto onih, ki imajo malo ali pa nobenega znanja, zato pa pogosto tudi največ upliva in silno malo uspehov, postavi tiste, ki več vedo in znajo in so za določeno delo bolj primerni. Če bo sposoben človek postavljen na ono mesto, ki mu pripada, bo posledica tega stremljenje po pozitivnem znanju tudi pri drugih. Gospodarski, politični in kulturni razvoj bo pa naravna posledica takih pogojev in takih praktičnih ukrepov.
Zakonodaja, ki naj ozdravi naše gospo-darsivo, bo morala torej v prvi vrsti voditi račun o tem, da je vzrok današnje težke bolezni iskati pred vsem v izpre-membaii, katere so nastale v razmerju med vrednostjo denarja in vrednostjo gospodarskih dobrin, in dalje o tem, da organizacija vsega našega denarnega in kreditnega gospodarstva ne odgovarja svojemu namenu, ker so stroški, ki jih celokupno narodno gospodarstvo nosi za vzdrževanje prevelikega števila denarnih zavodov, odločno previsoki.
Ne bo s tem še rešen ogromen kompleks vprašanj, ki so v zvezi z gospodarsko krizo, a storjen bo menda s tem prvi korak k zboljšanju.
Prav tako bi tudi splošna volilna pravica dobila pravo upravičenost in pričakovan uspeh le ob primerni gospodarski izobrazbi volilnih upravičencev, vsekakor pa ob temeljiti gospodarsko teoretični in praktični izobrazbi kandidatov za zakonodajna telesa. Načela prave demokracije zato ne bi prav nič trpela. Delo strank in zakonodajnih teles bi se v tem primeru ne omejevalo le na strankarske prepire in prestižna vprašanja, ki koristijo le malemu številu interesentov, premeščanje in šikaniranje uradništva ter na zapostavljanje vprašanj narodnega gospodarstva, temveč bi se ob sodelovanju vsega prebivalstva ozir. njegovih zastopnikov moralo, izključno le iz vidikov narodnega gospodarstva, rešiti marsikatero pereče gospodarsko vprašanje, ki čaka običajno dolgo dobo na polovično rešitev. Na ta način bi se izbilo dno diletantizmu in demagogiji v politiki, kar pravtako ne bi bilo v škodo prave demokracije. Le kjer so na krmilu sposobni voditelji, sledi tudi uspeh.
Malokomu bo tudi znano, kako blagodejno bi vplivalo pri nas spoznanje, da se smatra pošteno stremljenje in primeren zaslužek za vsaj tako upravičen, kakor je pri nas tako udomačeno protežiranje nesposobnih in skriti zaslužki. To dvoje predstavlja pri nas ogromno gmotno in moralno škodo v vsem našem javnem in zasebnem življenju in gospodarstvu.
Le s spoštovanjem in upoštevanjem sočloveka bo človeštvo doseglo zaželjeno stopnjo kulturnega razvoja, ki bo omogočala boljše in udobnejše življenje človeka. Kajti le oni ljudje dokazujejo visoko stopnjo kulture in napredka, ki moralno mislijo in delajo, poznajo svoje lastne sposobnosti in zmožnosti, znajo oceniti svoje in delo drugih ljudi. Za dosego te stopnje kulturnega in gospodarskega razvoja je pa potrebno najširše poznavanje teoretičnih in praktičnih temeljev gospodarstva. V tem leži tudi moralna in kulturna vrednost visokorazvite gospodarske izobrazbe in vsega.	L. P.
narodne, države. Bes sovraga ne bo obrodil sadov in njegove nakane ne bodo rodile uspeha, ki so ga želeli!
Kri, ki jo je v službi domovine prelil kralj Aleksander, bo pa le še bolj združila naš narod v bratski slogi in v trdnem odporu proti vsakemu sovražniku.
Glas hrvatskih kmetov
Iz lista »Dom«, Križevci.
Po marsejskem atentatu, ki so ga povzročili sovražniki svetovnega miru, prestajamo najtežjo preizkušnjo. V tej preizkušnji je ves naš narod, posebno pa še hrvatski kmetje, pokazal in dokazal hvala Bogu vso svojo politično zrelost in svojo občudovanje vredno disciplino in mir. Tako so se naši sovražniki, ki so v bojni opremi čakali na upor na Hrvatskem, strašno prevarili v svojih računih, ker jim tudi v tem trenotku ni bila dana nikaka prilika, da bi vmarširali na naše ozemlje z izgovorom obnovitve reda in miru — v resnici pa z namero, da nas okupirajo.
Sovražniki naše države v inozemstvu so tolmačili nezadovoljnost nas — kmetov za nezadovoljnost proti državi kot taki. Prepričani so bili, da smo mi kmetje tako slepi in nespametni, da bomo vstali proti sebi, proti svoji državni skupnosti — ker smo bili nezadovoljni z njeno upravo, oziroma slabo upravno organizacijo in z napačnimi upravnimi metodami	Mislili so, da bodo iz
našega nezadovoljstva in prepira oni kot tretji izvlekli dobiček za sebe — na našo škodo. Ravnotako so si napačno razlagali naše nezadovoljstvo tudi nasprotniki kmetskega gibanja pri nas ter so nas preganjali, češ, da smo revolucijonarji, republikanci, protidržavni elementi in podobno. Tako jim je uspelo, predvzeti take korake, ki bi mogli zastaviti pot zaravi kmečki demokraciji in istočasno povečati nezadovoljstvo naroda, nekaterim gospodom pa položaje na oblasti zasigurati.
Ubili so nam narodnega Kralja in so mislili, da se bodo sedaj nezadovoljni kmetje uprli in razbili to našo državo. Pa so se ušteli! Kajti namesto revolucijonarnega duha in punta nas je prevzela neizmerna bolna žalost za svojim Kraljem in pa sveto, miroljubno, narodno in človečansko čuvstvo, katero je v nas skozi desetletja negoval in razvijal naš voditelj Stjepan Radič.
je tudi nas mahoma prevzela skrb za državo, za sebe, za nas vse. Brez dogovora, brez besede, smo vsi občuti-
Sv. Jurij v Slov. gor. Žalne maše za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom L, ki se je vršila 18. oktobra t. 1. v naši farni cerkvi se je udeležila med drugimi tudi večina članov tuk. kraj. organizacije »Boja«. Po maši pa se je vršila žalna seja, kateri je poleg odbora prisostvovalo tudi precej članov. Žalni govor je imel tovariš predsednik, ki je med drugim v vznesenih besedah obsojal zločin, ki se je zgodil, da je nehalo utripati blago srce našemu naj večjemu bojevniku za Njemu in nam toliko dragoceno Jugoslavijo, Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru L Ko danes tu nekako v duhu stojimo ob Njegovem grobu in gledamo, kako bodo izginili Njegovi pozemeljski ostanki v hladnem grobu, se nam stiska srce, ker vemo, da smo'z Njim izgubili našega pokrovitelja, našega neizprosnega borca za mir, red in pravico. Za njim je tovariš tajnik proslavil velikega pokojnika ter nam predočil veliko delo viteškega borca za svobodo rodne zemlje in za osvoboditev bratov izpod tujega jarma ter velikega vojskovodje. V svobodo ali v smrt! je bilo Njegovo veliko geslo, prebil je okove solunske fronte ter nas združil Slovence, Hrvate in Srbe pod svojim mogočnim žezlom. Od tega našega legendarnega vstajenja mineva letos 16 let. In baš v momentu, ko bi Njegovo nesebično in domovini nadvse posvečeno delo moralo biti kronano s sijajnimi uspehi, s katerimi bi popeljal našo milo domovino Jugoslavijo in z njo naš narod v boljšo bodočnost, se je našel izvržek človeške družbe in si upal z zavratnim umorom uničiti to svetlo življenje, to — nam najdragocenejše bitje domovine. In danes stojimo v duhu ob odprtem grobu Njega, čigar ime bo vse veke blestelo kot zvezda vodnica meti imeni velikih mož. Vedno in povsod nam bodi pred očmi Njegovo poslednje naročilo Njegovega srca: Čuvajte mi Jugoslavijo! Tovariši bojevniki! A preden položijo našega nesmrtnega voditelja k večnemu počitku, k Njegovim mrtvim bataljonom tovarišev borcev, sredi katerih je nanj neštetokrat prežala
li potrebo, da ohranimo popoln mir ter da ne zunanjim, ne notranjim sovražnikom ne damo povoda za njihove peklenske namene. Eni in drugi so ostali razočarani — toda mi kmetje, čeprav v najgloblji žalosti, smo zadovoljni, ker smo izpolnili svojo narodno, svojo kmetsko dolžnost. Z mirom in enoduš-nostjo smo izvojevali tudi ob strašnem udarcu zmago v korist svojo, v korist Jugoslavije. Zmagal je duh kmetskega gibanja in dokazal, da znamo braniti svojo državo,
Po naukih našega voditelja Stjepana Radiča zahtevamo mi kmetje: tako Hrvati, kakor Srbi in Slovenci, da bo ta država res naša, kmetska, da bo upravljana v kmetskem demokratičnem duhu — za to se bomo borili s sredstvi, ki bodo dostojna človeka, ne pa z zločini.
Verujemo, da bo Kraljeva smrt pretresla vest mnogih zunaj in doma, na oblasti in izven oblasti ter da se bo naša država čimpreje prerodila v vzorno kmetsko državo, v kateri bo enotni glas vseh kmetov Jugoslavije glas Božji.
Stjepan Kukelj, kmet.
*
»Vsakega Hrvata, ki sovraži Srbe, je treba odriniti v stran. Ravnotako tudi vsakega Srba, ki sovraži Hrvate. S sovraštvom se ne delajo sporazumi. Tudi s strahom ne. Ne smemo torej trpeti Hrvatov, ki bi vodili našo politiko in ki bi se bali Srbov, pa tudi med Srbi ne sme biti takih, ki bi se bali Hrvatov. Kajti strahopetci nikdar ne bodo stvorili sporazuma!«
(Stjepan Radič, »Dom«, Križevci.)
»Mi vemo, da je fašistična Italija v naši soseščini zgradila velike avtomobile, ki se imenujejo kamioni, ki letajo od vasi do vasi, pripravljeni razbiti vsako hišo, ki bi se jim ne pokorila in predala. Tako delajo fašisti z našimi brati v Istri, kjer fašistični avtomobili izvršujejo kazenske ekspedicije in in gazijo po kmečkih gospodarstvih. Ali naj dovolimo, da bi tudi tu, v naši domovini tako delali? Če nismo nori, se moramo braniti. Imamo sodbo svetovnega časopisja, pa tudi mi smo pokazali, da imamo zdravo pamet. Ovce stisnejo glave skupaj, kadar se branijo pred volkom. Tudi konji stisnejo glave, njihova kopita pa grozijo. Kdo bi hotel, da Italijanom nastavimo svoje glave in vratove?
Vidite, to je bil povod, radi katerega smo v Narodni skupštini glasovali za proračun vojske in dokazali, da smo zdrav narod.«
(Stjepan Radič, »Dom«, Križevci.)
smrt, prisezimo Mu vsi z enim glasom: Bomo Ti jo čuvali, Aleksander, bomo! Nato so vsi prisotni zaklicali trikratni: Slava! Slava! Slava! Nato je nadaljeval: Prestol svojega velikega očeta, Ustvaritelja Jugoslavije, je zasedel Njegov prvorojeni sin. Njegovo Vel-kralj Peter II., naš up in naša nada. Božjega blagoslova mu želimo ter prosimo Boga, naj Mu bo usoda mila in naklonjena. Čuvaj Bog Jugoslavijo, naš vzvišeni kraljevski dom! Živel Nj. Vel. kralj Peter II! (Gromki živio! klici.) Nato se je poslala kraljevskemu domu udanostna brzojavka.
MORAVČE. Na žalni seji »Boja« v pP" čaščenje spomina tragično preminulega jugoslovanskega kralja Aleksandra L je imel tov. prof. Bergant Mavricij naslednji govor: »Smrt, ki nam je pred dnevi ugrabila Kra" Ija Aleksandra in pogreznila vso Jugoslavijo v globoko žalost, je spričo visoke žrtve pre' tresla in s strahom napolnila premnoga srca-Pobrala je obenem tudi našega najboljšega prijatelja, Louisa Barthou-ja. Kralj Aleksander in Louis Barthou sta padla kot žrt'ri dela za pomirjenje Evrope. Z njuno smrt]0 je usoda to delo le podkrepila in utemeljil8 tako trdno, da so po moralnem odporu vsega sveta krepko odbiti poizkusi, ki skušajo p°d' kopavati fundamente miru in prijateljsU8 vseh evropskih narodov brez razlike.« Na*0 slede biografski podatki o Nj. Vel. blag0' pokojnem viteškem kralju Aleksandru ^ Zedinitelju in o njegovih zmagovitih borba za svobodo Jugoslavije. Bil je drugačen k° drugi evropski vladarji in diplomati, ki s° se igrali vojno po ministrskih kabinetih l® geografskih kartah. On pa je okušal naj večje gorje svetovne morije ob svojem naj manjšem bratu in tovarišu na bojnih poli8 nah. Ni čudno, da je zahrepenel po po resničnem in trajnem miru med naro in državami in postal njegov neumorni gl8* nik in pobornik. Ko je nam sovražna djpl° macija kovala okrog nas sklenjen obroč vražnih sosed, želeč prej ali slej udariti P
..... ...	,	5	=	- m, !	555B5--
Žalost med brati preko Oceana
Odlični list »Novi list«, ki izhaja v Buenos Aires-u (Juž. Amerika) v slovenskem jeziku in v velikem obsegu, je prinesel uvodnik, ki izraža najglobljo žalost in sočutje ob smrti Kra-Ija-Ujedinitelja med našimi slovenskimi izseljenimi brati preko neizmernega Oceana.
Iz članka posnemamo:
Kakor strela, ki udari z jasnega, tako je šinila med nas izseljence vest iz Francije, ki je naznanjala tužno novico: atentatorjeva roka je ugrabila življenje našemu kralju.
Tužna vest je našla globok odmev v vrstah naših izseljencev, ki se z iskrenim sočustvovanjem pridružujejo bridkosti in žalovanju celokupnega jugoslovanskega naroda radi tragične smrti vladarja ki je svoje življenje zgubil v službi domovine, katero je ljubil z iskrenostjo in možatostjo; vladarja, ki je bil v vsakem oziru, pa tudi, in še posebno, kot kralj mlade jugoslovanske države — mož na svojem mestu.
Kralj Aleksander ni bil nikakor dekorativna osebnost v okviru naše ustave. Bil je v resnici pravi vodja države in naroda. V najbolj odločilnih trenutkih je s sigurno roko zgrabil za državno krmilo in je vselej z možato iskrenostjo vzel nase tudi vso odgovornost za svoje delo; ni se skrival za imeni vladnih mož, ni pošiljal ministrov v tujino, ko se je šlo za odločilna vprašanja — šel je sam. Ni se
bal tvegati svojega življenja, dasi je prav dobro vedel, da gre v nevarnost, izvirajočo iz brezvestnega hujskanja izgubljenih sinov, ki so se prodali neprijateljsko razpoloženemu tujcu, ki upa, da bodo njegovi denarji pomagali razkosati našo narodno državo. Takšnih prodancev, ki so z govorjeno in s pisano besedo že nekaj let neprikrito hujskali k najbujše-mu zločinu proti jugoslovanskemu vladarju, imamo tudi v našem izseljeništvu nekaj — in preveč. Da ne more biti vsak zadovoljen z vsem. kar je bilo in kar ni bilo v zadnjih letih v Jugoslaviji, to mi prav dobro razumemo; nihče in nikoli pa nas ne prepriča, da zamore potencirana ljubezen do enega samega dela jugoslovanskega naroda pripraviti človeka do tega, da dela roko v roki z najhujšim sovražnikom Jugoslovanov. Tu nima ljubezen besede, marveč imajo besedo jude-ževi groši.
Kakor da je slutil, kaj se pripravlja, je kralj Aleksander naročil vladi, kateri je bil pred svojim odhodom v inozemstvo predal kraljevsko oblast: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Jugoslavija je bila njegova trajna skrb in bila je tudi njegovo poslednje priporočilo.
Tega priporočila in te zapovedi svojega vladarja, Jugoslovani ne bodo nikoli pozabili; niti za hip. Preveč krvi je bilo že prelite, preveč človeške krvi, da bi Jugoslovani dopustili razkosanje svoje
Zakaj nimamo primernega naraščaja in prave demokracije
Žalovanje naših skupin
naši posesti in jo razkosati, je naš junaški vladar skupno z drugim klicarjem miru, francoskim zunanjim ministrom Barthoujem, skoval drug, še jaeji obroč držav-prijateljic, ki bi, povezane z vezjo ljubezni in zvestobe, bile pripravljene braniti in ohraniti človeštvu blagodati miru. Potovanje v Črno morje, sestanki s kraljem Karolom in Borisom, potovanje v Sofijo, to so bili pogumni udarci na trdo in opolzko ledino, na kateri so že pričele poganjati kali trajnega miru. Pariz — Varšava — Praga — Bukarest — Beograd na drugi strani, je bila brezdvom-no smela tura francoskega zunanjega ministra za organizacijo miru. Njuno tako plemenite plodove obetajoče in za srečo človeštva neprecenljivo delo se je bližalo zaključku. Pariški sestanek naj bi bil predzadnja postaja na tej vzvišeni poti do konca in cilja. Toda tik pred zaključkom in izvršitvijo veselih upov polnega načrta je sprožila zločinska roka smrtonosni strel, ki je bil brezvestno pripravljen na edino resnična borca miru in sreče človeške. V tem bridkem trenotku, ko ne moremo prav doumeti tragičnosti dogodka v Marseillu, nam bodi v tolažbo zavest, da je zločinska roka sicer lahko uničila šibki telesi, idealov pa krogle ne morejo zadeti, ne morejo uničiti. Naj bi začeto delo, ki je bilo pretrgano z njunim življenjem in ki je bilo vredno njunega življenja, bilo pobrano iz njune krvi, naj bi imeli za svetega, naj bi ga nadaljevali in dovršili. Nobena druga beseda sožalja, noben poklon njunemu spominu, noben izraz solidarnosti ne bo tako drag in ljub obema narodoma v žalosti, kakor ta želja. In mi, ki nas je pred vsem zadela tragika marsejskih dogodkov, ki je baš od nas zahtevala najvišjo žrtev na žrtvenik za srečo narodov, Zahtevala bogato življenje Nj. Vel. Kralja Zedinitelja, mi, ki v teh žalostnih dneh klonemo glavo manom velikega vladarja in naj-višjega borca v bridkih dneh svetovne vojne, a tudi največjega borca za resnični in fzajni mir med ljudstvi in državami, prosi-nio še prav posebno, v iskreni molitvi, naj se ntrdi in 'ohrani zunanji in vrne notranji mir, mir, ki bo najboljša garancija za izvršitev poslednje visoke volje in sporočila umirajočega vladarja: »Čuvajte mi Jugoslavijo«. Tebi in Tvojemu spominu, veliki naš Kralj, veliki naš vladar: Slava! in pokoj večni duši Tvoji!«
Valjarjeve misli
Mi borci ne gledamo ne na desno, ne na levo. Trdovratno in ponosno stopamo Po poti, katero smo si izbrali prvi dan, ker ne moremo drugače. Mi vemo, da
dobra stvar mora zmagati.
*
Pravi borec napravi red najprej v svoji glavi in v svojem srcu — nato pa v glavi in v srcu svojega bližnjega.
*
Ideje borcev zahtevajo močnih ljudi, ^Hatično voljo do dela, moško značajnost, nezlomljivo ravno linijo in železno doslednost. Navidezno paradiranje ne ?udostuje. Za zmago »Boja« je potrebno delo, delo in zopet delo!
*
Mi nismo poslanci,
Smo pa najboljši čuvarji zakona, od katerega ne zahtevamo nič drugoga, kot da je dober, pravičen ter da Predpisuje enake pravice in enake dolžnosti za vse. Ne sme poznati izjem, ker p namenjen vsemu l judstvu brez razli-Vsako izigravanje postav spada pod Zakon o zaščiti države.
Danes ni tako važno, kje kdo sedi — Važno pa je, KDO kje sedi!
sj J isti, kogar Ij udstvo plačuje, mora "žiti ljudstvu in ne sebi. Javna služba j^°ra biti častna in sme zahtevati žrtve. / srue pa biti prilika za naglo in lahko )C)gatitev za vsako ceno. Predpogoj vse-^a je odgovornost. Čim višja je služba, m večja naj bosta odgovornost in ka-n Za vsak nedovoljen korak.
Državna blagajna ne sme biti neiz-Pno korito za zajedalce, trote in inter-^"cijonalne hohštapler j e. Korupcijonist " tudi tisti, ki skriva korupcijo pred togostjo zakona.
Kd ^UU*anes n* mogoče obogateti čez no<
^ or si v kratkem času nabere bogastv "osf6 ?koro vedno slepar. Ob sami prid £asj1 varčnosti raste premoženje pc če«1; p Zri.mo se maD na naše »skorojevi Sat v rotipljimo obisti vsem ekspres-bc asem brez ozira na častitljivost ime
na in na njihovo »žlahto« — kaznujmo jih po pravici!
Ne dovolimo, da bi kdorkoli krivil paragrafe, saj so že itak po svoji naravi dovolj zakrivljeni.
Neverjetno je, koliko je pametnih misli med ljudmi. Srečaš človeka kjerkoli in spregovoriš par besed z njim — seveda o krizi in o mizeriji našega časa. Razvije ti svoje misli — tako dobre, tako pametne, da obstrmiš. Toda tragično je, da pametnjaki niso edini, da so bojazljivi, da so korajžni samo v besedah med štirimi ušesi — kjer pa imajo priliko, da bi lahko storili kaj učinkovitega za splošnost, molčijo, kimajo in se cedijo samih kompromisov. Če bi udarili po mizi in povedali neustrašeno, kar mislijo, da bi bilo najbolje — bi bilo kmalu drugače.
Torej: manj korajže pri cvičku, toda več plemenite, nesebične in stvarne odločnosti brez osebnih napadov pri javnih debatah!
Bolj kot kruha — je ljudstvo lačno pravice! Kdor bo dal narodu pravico, tega bo nosil na rokah in ga obsul s cvetjem svoje ljubezni.
Zbor v risu ...
Polnoč . . . Luna sije . . . Na Ljubljanskem gradu Uje ura dvanajst. Iz vseh gostilnic, vinotočev in kavarn se je pri plazilo krdelo gosposkih postav. Sami častitljivi politiki in politikom s koncesijo in brez nje. (Med njimi 30 „kandidatov“ za razpisana 3 senatorska mesta.) Nekaterim igra še zadnji deci cvička v nemirnih nogah . . . Zbrali so se na terenu, na tistem prekrasnem Marijinem trgu, na katerem stoje v bratski slogi vse znamenitosti slogov vseh časov — od Prešernovega spomenika do podzemnega stranišča nad blagodišečo Ljubljanico. Stopili so v krog tistih slavnih belih krogelj sredi trga, ki se svetijo v mesečini kakor lobanje Iju-dožrskih zamorcev ob svečanem nočnem obredu.
Stopili so v krog, stopili so v ris . . . Soglasno so sklenili, priklicati samega hudiča in ga vprašati za svet. In so pričeli svojo kozjo molitvico:
Prikaži se, Belcebub, naš prijatelj! Prikaži se in razodeni skrivnost, razvozljaj zaviti vprašaj prihodnjosti! Povej: Kaj bo ? Kaj bo, če bo? Kaj pa bo, če ne bo?? Usmili se naših potnih srag na čelu, usmili se mrzlice v naših žepih, usmili se naših noči brez spanja, ob cvičku potolaženih .. . Povej, povej — kaj bo??!
Vse molči . . . Belcebuba ni od nikoder ... Tudi njega je morda sram .. . Ob zadnjem udarcu grajske ure pa završi, kot ob hudi uri!! Preko častitljivih glav gospodov šine copernica, jahajoča na metli in obsuje gospode na terenu z zlatimi cekini. Gospodje so hitro pobrali cekine, stopili iz risa in odšli zaenkrat potolaženi domov . . .
Ustanovni občni zbori »Boja«
V	nedeljo 11. 1. m. sta se vršila dva ustanovna občna zbora kraj. org. »Boja«, in sicer v Tržišču pri Mokronogu in v Besnici. Poročila v prihodnji številki.
V	nedeljo 18. t. m. bodo ustanovni občni zbori:
v Sevnici ob 8., v Metliki ob 8., v Suhorju ob 13., v Kovorju ob 8., v Kočevski Reki ob 11.
Dopisi
Pišece. Iz naših Pišec še gotovo niste slišali mnogo, vedite pa, da pridno beremo »Prelom«, ki ima že precejšnje število zvestih naročnikov tudi po sosednih vaseh, zlasti pa v celi občini Globoko, kjer je do nedavnega vel ostri veter politične samovolje. Bojevniški shod v Brežicah v letošnjem letu je razmetal politične planke pri nas v Piše-cah in Globokem na vse vetrove. Hvala bojevniškim vodjem! Opravili so veliko delo, ker je bilo pri nas že tako vse napeto, da nisi vedel, ko si zagledal kakega političnega diktatorja, če bi pred njim pokleknil ali kam v zakotje pobegnil. Diktatorski bičev-nik je imel zvozlane biče, s katerimi se je bičalo vse, kar ni hotelo hvaležno in ponižno tuliti v partizanski rog. Od brežiškega bojevniškega shoda sem se je na tem polju precej spremenilo. Bojevniki v Brežicah so povedali, da se kakih vaških političnih diktatorjev ni treba bati in da njih razna nasilja ne bodo več dolgo trajala. Ko smo vse to slišali, smo na prvi hip mislili, da pridejo »Bojevniki« in »Prelom« v najkrajšem času v temne zapore, iz katerih se ne povrnejo več tako hitro. Da smo tako mislili, nam ni zameriti, ker smo v zadnjih letih le preveč pokusili raznih političnih, diktatorsko navdahnjenih zamahljajev. Sedaj pa vidimo, da se z »bojevniki« ne bo dalo kar tako z enim zamahljajem pomesti in da so ventili raznih političnih naisilnežev na podlagi v lastni glavi skovanih nasilstev začeli popuščati. Končno bodo ostali generali znane politike osamljeni, a moštvo se bo v trumah podalo v organizacijo bojevnikov. Da bo za »Boj« zmaga častnejša, so v precejšnji meri pripomogli ti stari lokalni politični diktatorji sami s svojimi raznimi intrigami in nasil-stvi. Pišečani in Globočam, vsi v »Boj« do zadnjega!	Dobravjec.
Bela cerkev. Prišel je čas, ko bodo upniki zadolženemu kmetu zategnili tisto vrv, ki jo imamo že nekaj časa obešeno okoli vratu. Dokler smo jo imeli samo obešeno, se je dalo še dihati, ali zdaj pa jo nameravajo zategniti, tako, da nas bodo zadušili. Da je to resnica, lahko prizna vsak človek, ker takrat, ko smo delali dolgove, so bili poljski pridelki in živina dragi in zdaj, ko je treba vračati, so pa živina in poljski pridelki tako poceni, da ubogi zadolženi kmet ne dobi celo toliko, da bi imel za nujnejše potrebe. Da bi odplačeval svoj dolg, o tem ni govora. Pozivam tiste gospode, ki so nekako pred tremi leti hodili med nas in nam obetali že na tem svetu nebesa, da naj poskrbijo, da bodo imeli živina in poljski pridelki tako ceno, da bo v resnici mogoče odplačevati dolg, ne pa da se vmišljajo, kako bi se preoblekli, da bi smeli še pred nas, kadar bo prišel zopet tisti čas. ko nas bodo rabili. Naj pridejo med nas tudi takrat, ko jih mi rabimo, da bodo videli, kaj potrebuje prezadolženi kmet. Če pa hočejo, da moramo pri taki ceni kmetskih pridelkov odplačevati dolgove, nas morajo naučiti delati čudeže, ker to bi bil res zelo velik čudež, da bi pri taki ceni, kot je sedaj, mogli odplačevati naš dolg. Če vzamemo n. pr., da je bila cena prašičem pred leti, ko smo delali dolgove, 300 Din, je danes za isto blago cena 3 kovače. Zatorej prosimo tiste gospode, ki skrbijo za take, ki imajo denar na posojilo, da naj poskrbijo tudi za take, ki ga morajo vračati, kje ga bodo vzeli, da ga bodo vrnili onim, ki ga zahtevajo in ki ne poznajo nobene krize. Tem svetujemo, naj pridejo za pol leta med nas prezadolžene kmete, da se bodo prepričali, kakšno življenje ima današnji kmet, ki nima nobene'mesečne plače in nima ne prvega in ne zadnjega nič. Gospodje, izpolnite obljube, dokler je še čas, ker prihaja ura, ko bo treba dati račun. Vi ste veliko obetali, da smo vam pomagali do korita, zato vam še enkrat kličemo: Spolnite obljube, katere ste nam obetali, da nam boste pomagali; če hočete, da vam bomo še koruze nasuli v korita, drugače pa se ne »troštajte« od nas nobene pomoči več, ker vi nam obračate hrbet, ko vas mi potrebujemo. Tudi mi ga bomo obračali vam, kadar nas boste vi potrebovali. Še eno: menda nekateri res mislijo, da po kmečkem ljudstvu raste perje, da mu ni treba kupiti nobene obleke, in da namesto čevljev nosi kravje parklje in da pri tej sramotni ceni, kot je sedaj, kopiči denar. Morda se pa nekaterim res zdi sedaj najbolj primeren čas, da se ta ubogi prezadolženi kmet upropasti, kar je menda res želja nekaterih, ki mislijo, da kadar bode kmet propadel, da takrat bo »fletno« živeti na svetu. Pa se bridko varajo, če to mislijo. Od kmeta pa torej ne zahtevajte denarja, ker ga nima, temveč primite tiste, ki so ga izvažali v druge države. To so pa delali gospodje, kmet ga ni.
Rajhenburg. Senovški pavijani so menda ustanovili »olepševalno« društvo. To sklepa-
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl
gostilno „Bavarski dvor“
Tyrševa cesta štev. 31.
Točim pristna štajerska, belokranjska, viška in šibeniška vina ter izvrstni cviček. Topla jedila vedno na razpolago. Guljaž s kruhom, velika čaša pive ali belega ali črnega vina Din 5’—. Vina preko ulice Din 2’— ceneje. Danes bom nudil cenj, gostom izvrstne domače koline. Za obilen obisk se priporoča
Ernest Derganc
bivši večletni plač. natakar
lumimmimumimmiiiiiiHiHiiimiimiiiuiiimmiiiiiimiiiiiiimiiimiimiiumimmimiiinii
mo iz tega, ker so v noči od 9. na 10. t. m. pokazali vso svojo aktivnost in svoj estetični okus s tem, da so s kravjimi odpadki pomazali hiše naših tovarišev, katere stoje ob glavni cesti. Ti pavijani imajo pa globok smisel za zvesto izvršitev dela. Kakor je bilo poznati, so celo množino kravjeka razredčili z vodo — da se bo bolj »lepo« prijel in »trdnejše« držal — in ga v posodi nosili od hiše do hiše. Svoje »olepševalno« delo so vršili kar z rokami (dober tek, gospoda), ker so se poznali sledovi rok na »poslikanih« mestih. Vsa stvar je bila naznanjena orožnikom. Mogoče se bo posrečilo vloviti te »črne umetnike«, slikarje-šušmarje, ki nudijo svoje umotvore kakor tatovi — ponoči. Zaslužena nagrada jim gotovo ne odide. Zasledovati bo treba take, ki so visoke postave. Saj. uboge žene, ki so morale čistiti stene na novih hišah so tudi na dolgih nogah, pa so še morale pristaviti pručke, da so dosegle s krtačo do tam, kjer se je »olepševalno« delo pričelo. Torej iskati je treba teh »umetnikov« pri dolgih in visokih osebah, čeprav vsi vemo, kdo so in odkod izhajajo. H koncu še samo to: Zelo bridko je, kadar se »načela« proti načelom borijo s takimi sredstvi in s takimi argumenti. Pika.
Skupina Bojevnikov Zagorje naznanja, da se bo vršil članski sestanek v nedeljo dne 25. novembra t. 1. popoldne ob 3. uri za tovariše iz okoliša Kotredež, in sicer v prostorih tovariša Drnovška Martina. V nedeljo dne 2. decembra se bo vršil sličen sestanek ob isti uri v prostorih tov. Juvana za člane iz okoliša Sv. Urha. Za članstvo iz Kisovca in Lok pa se bo vršil sestanek v prostorih g. Čebina v nedeljo dne 9. decembra t. 1. istotako ob 3. uri popoldne. Ker je pričakovati, da se bodo navedenih sestankov udeležili tudi nekateri delegatje s strani osred. izvrš. odbora iz Ljubljane in ker so predmetni sestanki nekaka predpriprava za naš občni zbor, pričakujemo čim večje udeležbe. Pripomniti nam je še, da se bo naš občni zbor vršil v nedeljo 16. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v kino-dvorani. Tovariši, v zbor! — Za skupino Bojevnikov Zagorje: Hauptman, tajnik: Pečnik, predsednik.
Sevnica. Ustanovni občni zbor »Boja« se bo vršil v nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zjutraj v gostilniški dvorani g. Antona Kraglja.
Doma in na tujem
Kako pravimo sedaj Nj. Vis. knezu Pavlu.
Pravimo mu s službenim nazivom »Knez namestnik«, ali francoski za mednarodne diplomatske potrebe »Prince Regent de Vougo-slavie«.
Ljubljanca, dolga vas. Da ta naziv še danes ni čisto brez pomena, je razvidno iz statistike hiš na ozemlju ljubljanske občine. Pritličnih poslopij in visokopritličnih, ki so značilna za vas, je namreč največ, in sicer med 3.734 jih je 1790. Enonadstropnih je 1311, dvonadstropnih le 398, tronadstropnih 176, štirinadstropnih 42, še večnadstropnih 16 in en nebotičnik, katerega nadstropja sploh ne moreš prešteti, ker se ti prej zvrti v glavi.
Bafa se ne da oplašiti in se otresa vseh napadov kakor bi bile to nadležne mušice. V čem je skrivnost njegovega uspeha? Premišljujte, bistre glave. Spomladi bo začel graditi na Jelačičevem trgu v Zagrebu nebotičnik.
Aleksandrova cesta na morje! Trgovski list je prinesel v svoji 123. številki izvrsten članek pod gornjim naslovom, ki pa je ostal skoro neopažen v našem dnevnem tisku. Navajamo nekaj mest iz tega članka: »Predvsem je jasno, da hoče tudi vsa Slovenija postaviti spomenik kralju kot spomenik vsega naroda. — Aleksandrova cesta na morje! Velika in moderna cesta, ki spaja vso Slovenijo z morjem, ki bo vsakemu tujcu pričala, kako neločljivo je zvezan spomin na velikega kralja z vsem našim napredkom, je pač najlepši spomenik velikega kralja. To bi bil v resnici spomenik vse dežele in času
primeren kakor noben drug. — Aleksandrova cesta na morje! Ves program dela, ki ga hoče in mora izvršiti slovenski narod v duhu intenci] velikega kralja, je v tem načrtu. Zato je tudi najlepša počastitev.
Oplenac romarsko mesto za ves narod. Neprestano prihajajo skupine iz vseh krajev države, da se poklonijo manom velikega vladarja. Prinašajo vence in z njimi svoja srca ter tiho šepetajo nad grobom prisego uda-nosti. Tudi iz Slovenije prihaja mnogo romarjev — pride jih pa še več, saj se čuje, da se vse organizacije pripravljajo na to pot — vprašanje je samo v izbiri časa.
Ali izroči Italija Paveliča in Kvaternika, okoli tega vprašanja se zgoščuje pozornost vse evropske javnosti. Ako ne, pride vprašanje pred Društvo narodov, kjer bodo objavljeni vsi na to zadevo se nanašajoči dokumenti. Da bi se to ne zgodilo, upajo francoski listi, da bosta Pavelič in Kvaternik vendarle izročena.
Dva milijona čeških kron je odobrila če-hoslovaška vlada za Fond kralja Aleksandra L Zedjnitelja. Iz tega fonda bodo vsako leto podpirali 20 jugoslovanskih dijakov, ki bodo studirali na Češkem.
da igra v filmu, ko ji gre ta stvar tako lahko od rok, kakor da bi se bila te vloge naučila na pamet.
Nemci sterilizirajo zločince v berlinski kaznilnici v Moabitu. Doslej so napravili že til operacij. S tem hočejo doseči, da bi ne mogli imeti potomstva, kajti znanstveno je dokazano, da se zločinska nagnjenja prenašajo od staršev na otroke. Vse lepo, ampak zločinska nagnjenja se lahko tudi pridobe čisto na novo, ako človek razuzdano živi ter se vrže radi tega v zločin. Taki ljudje bodo torej vendar, preden jih sterilizirajo, spet lahko zaplodili nove dedne obremenjence. Izvirni greh ni bajka, menda spada k bistvu človeka.
Kolikšno je število žrtev makedonske revolucionarne organizacije, o tem nas je poučil državni tožilec. Od leta 1924 do 1934 baje nad en tisoč. Tisoč mrtvaških glav!
Gumijasta obutev je nezdrava, zato je ljubljanska trgovska zbornica poslala ministrstvu obširno spomenico, naj se prepove nošnja take obutve.
So madjarske vasi, kjer letos niso odprli prvega razreda ljudske šole. Zakaj neki ne? Zato, ker je odprava plodu zavzela tako ši-
PREKMURJE IN BOJEVNIKI.
List »Novine Slovenske krajine«, ki izhaja 21. leto v Dol. Lendavi pod uredništvom župnika v pok. Jož. Klekla, je prinesel 11. t. m. članek pod naslovom »Romanje v Slov. krajini«, v katerem pravi med drugim:
»V vrsti romarjev z juga so najnovejši, zadnji — Borci. To so po mišljenju mladi ljudje, kateri nočejo poznati ne liberalcev, ne klerikalcev, ne patentiranih rodoljubnih kričačev in ne — punk-tašev. Borci pravijo: Jugoslovani smo velika družina, so med nami dobri in slabi, toda bratje smo vsi, zato pa se ne ravnajmo po paganski navadi kričačev, ne razkazujmo tujcem naše slabosti, ker nam to itak nič ne pomaga, nego pomagajmo slabim, dobrim pa dajmo odprto pot do naj višjih mest, da bi nam tam pripravili od današnjega lepše življenje. Borci
so tedaj nekaj novega med romarji z juga. Oni nas nočejo ločiti na borce in ne-borce, oni kličejo dobre v srcu na delo, med zidarje lepše bodočnosti. Borci ne prinašajo prepira med brate, to so miroljubni ljudje, takšni so kakor mi. Borci niso generali brez vojske, ne pridejo k nam, kakor je bila to navada preje: loviti vojake za plačilo; borci so od naroda izvoljeni in priznani voditelji, katerim zaupa preko Mure staro in mlado, razen tistih, kateri so, kakor laži-rodo-Ijubi, mislili, da samo oni imajo pravico ljubiti tisto zemljo, katero so ne oni, ampak kmetje in delavci rešili robstva.«
15. november. Na članek, ki je izšel v zadnji številki pod tem naslovom, smo prejeli celo vrsto odgovorov, ki jih bomo po možnosti po vrsti objavljali. — Uredništvo.
Madjarsko dušo tlačijo sanje. Časopis Nemzeti Ujsag — to je desničarsko glasilo — je objavil članek, v katerem med drugim razlaga, da madjarsko dušo tlačijo sanje. Narod čaka čudeža... Madjarska javnost se ne zmeni za velika gospodarska vprašanja. Reagira samo na alarmantne vesti, ki nastajajo iz želja, ne pa iz stvarnosti. Ljudje sedijo za kavarniško mizo in mislijo, da bodo dobili za božično darilo Slovaško. Potem ljudje spet zapadejo v vizionarne halucinacije in pri tem slišijo, kako kakšno svetovno razsodišče Ogrski »priznava upravičenost«. Nemzeti Ujsag vse to imenuje fantaziranje.
Zvezde se utrinjajo, filmske zvezde pa se rade ločujejo. Gloria Swanson se je že četrtič. Svojevrsten rekord. Morda se ji pa zdi.
Blaznikova »Velika pratika« za leto 1935 je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci predvsem to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni L Blasnika nasledniki v Ljubljani.
I
Drobni osla»
Smučarske čevlje!
prave, nepremočljive, ročno dele; športne moške, ženske in otroške se dobi v veliki izberi in po nizkih cenah pri
A. ŽIBERT
LJUBLJANA, Prešernova ul.
Na zalogi ima tudi veliko izbiro snežnih čevljev v najnovejših oblikah in galoše za gospode.
rino, da ni več otrok.
Prvi sovjetski poslanik v Bolgariji bo g. Raskolnikov, ki je zdaj na Dunaju. Pričakuje se, da dospe v kratkem v Sofijo.
Ta petek zopet običajna diskusija »Boja« v Trgovskem domu. Brez posebnih vabil.
»Ognjena žica« (opis prve in druge soške bitke), ki jo je v odlomku objavil »Prelom«. Sporočamo mnogim našim po-vpraševalcem, da je knjižica že v zalogi, in sicer jo je dobiti pri upravi »Razorov«, Maribor, Deška meščanska šola, za izredno ceno 2 Din po komadu, ter poštnina.
Pozor! Pozor! Pozor!
Za nakup zimskega perila, trikotaže, pletenin, toplih nogavic, rokavic, volne, snežk, galoš, finih in priprostih domačih čevljev itd.
se cenj. občinstvu toplo priporoča tvrdka
F. M. Schmitt
Ljubljana
PRED ŠKOFIJO 3 LINGflRJEVfl 4 Pozor na nedeljsko razstavo in izložbe!
________Premog, drva, koks
D.ČEBIN, Wolfoval.-Tel.20-56.
Ivan Mastnak
Celje
konfekcijska in manufakturna trgovina
kralja Petra cesta štev. 15
Priporoča svojo veliko zalogo moških in deških oblek, Hubertuse in zimske plašče dolge in kratke, kakor tudi usnjate suknje znamke „NAPPA", samo domače Izdelave, moške in ženske štofe, hlačevino, tiskovino, platno, nogavice, naramnice, rute itd. po zelo nizkih cenah.
Delavci imajo posebni popust.
Potrebščine za krojače
klote, serže v večvbarvah, roka-vine,kanafas(moleskin,inlet,trdo platno, vato in vateiin, žimo, sponke in gumbe v veliki izbiri, vse vrste svil in sukancev
najusodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Na veliko! — Na malo!
Veletrgovina z železnino
PETER MRJDIČ
„MERKUR“
Celje	Kranj
dobavlja vse v stroko spadajoče predmete najpovoljneje. Domače podjetje. Zahtevajte ponudbe!
F. HREHORlC
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 28
Telefon 24-04
smo napolnili naše prodajalne z veliko izbiro
oMek
za gospode* dečke m deco
Zimski plašči, raglam. ulstri, rrench-koati, kratki suknjiči (mikado), posebne hlače, športne čepice in obleke, otroške mornarske obleke in plaščkt (ratine), dijaške m mornarske čepice, raznovrstni damski plašči itd.
po izredno nizkih tovarniških cenah
*
Poselite čim prej prodajalno
in a — hrez obveze nakupa — oglejte naše proizvode!
Vi se boste čudili
veliki izbiri odlični izdelavi neverjetno nizkim cenam
SOKO
OBLEK
'V->r	'V—'
LJUBLJANA: Sv. Petra cesta^j — Celovška cesta 63 KRANJ: Glavni trg 102
MARIBOR, Aleksandrova c. 27 CELJE, Kralja Petra c. 22
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
Ljubljana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Milana 13
Zagreb
Jurišičeva ul. 8

Prijetni so večeri po trudapolnem delu pri dobrem super Aparatu ORION za kratke, dolge in normalne valove, izravnava fadingov, indikator tiho nastavitev, itd. Dobite ga po ugodnih odplačilih pr*
RADIO VAL
Ljubljana:
Dalmatinova ulica 13.
Celje:
Prešernova ulica 24.
Izdaja za konzorcij »Preloma« dr. Bogdan žužek. Urednik Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik A. Kolman. — Vsi T Ljubija®