/ * * rgbBiHod and tfiatifljutod rater perm« TWo. W6T anttoflfoa^y the Act of Octofttf 1,IWT, OB m« M fro Few« Ofgco of Hew Yortt, W.Y. — Bj ordar qf fro Ti Willi >1 g.* tkfUtofl, Footootcr CNmorai, 0 Največji »lovensfci dnevnik @ ■ A /">i "T" A V m V^V V V A Qj The Vrert Slovenian daily @ I jij -■• v Zedinjenik državah flj š ' I /t ^ M I1 1 I B M H iri the United States J|L I J Velja zaT«".. $3^0 ffi ll XjL M\mJ XjL ' fli S ft I Zapo! leta......$2.00 I ' jlf SOO^SdU«. " ■ Icca&i i, ln(i list slovenskih delavcev v Ameriki. Mn | ^j000 ffl Telephone OOSTLAHDT M87. Entered u Bacond Clan Kattar, September ti, 1903. at tbe Port Office at New York. N. T, nadet the Act at Congreai at Hi h S. 187». Telephone- COBTLAltDT 4687 ■ —— ---—------;__i NO. 220. — STEV. 220. ^__NEW YORK, THURSDAY, SEP "EMBER 19, 1918. — ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA, 1918. VOLUME XXVL — LETXIX XXVL Oficijelna poročila Francosko poročilo. Paris, Francija, 18. septembra. Nase čete, ki 10 sodelovale 7. angleškimi, so napredovale zapadno odi. katere je vpri-i zoril sovražnik v okraju severoiztočno od Sancv, niso imeli nobenega uspeha. Kraneoske čete so držale vse pridobljene postojanke \r Champapme in Lorraine smo zvedli veliko število napadov na nemške pozicije, t»-kom katerih na 111 je padlo v roke precejšnje število jetnikov. Angleško poročilo. London, Anglija, 18. septembra Nočno. — Oh pclšeslih zjutraj so Boj na Balkanu j Nemci so *e morali umakniti n^ ] dvajset mil) dolgi fronti. — Proti T njim so Francozi, Grki in Srb'. , London, Anglija. 18. septembra.; Bojev na balkanskem bojišču so| se udeležil ' tudi nemške čete. O-1 pravile pa ni>o veliko, kajti Srbi in Grki so jih pognali v beg zaeno ' z Bolgar!. 1, Zavezniki so napredovali za de- . sel milj 11a fronti, ki meri od pet- | najsi do dvajset milj. Poročila, prihajajoča s te fron '1 le naznanjajo, da se pripravljajo zavezniki na splošen napad in da i je morala v bolgarski in nemški armadi z vsakim dnem manjša. J Vseut se čudno dozdeva, da je poslal kaj/er na balkansko fronto precej «vnjili vojakov, d a si ravno jih krvavo potrebuje na zapadli em bojišču. Bolgari so vprizorili več obup nih poskusov, da bi Vstavili zavezniško prodiranje, toda to se jim d o seda j še ni posrečilo. Zavezniki so si po hudem napadli ki se je -začel v nedeljo, osvojili precej ozernlja. Nemške in bolgarske «-ete s« umikajo na svoje utrjene postojanke. Najbrže se ho šc tekom teg'a tedna vršila vroča bitka, ki bo »a zaveznike velikegp pomena. Da je zavezniški uspeh resničen in pomemben, je mzivdno iz nem-nk h poročil, v katerih je rečeno, da so izpraznili Nemci več pozicij, katere so imeli v rokah zadnjih osemnajst mesecev. Fronta se z vsakim napredovanjem zavezniikih čet siri.'Najprej je bila dolga deset kilometrov zdaj se je pa ie znatno povečala. | Rojaki, naročajte m fca "Glaa Naroda", najveffi slovenski dmv. Sik » toi čete tretje in četrte angleške ar-; made napadle s popolnim uspehom na fronti nekako 16 milj, od Hol non do Gonzeaucourt. Na eeli te. fronti so naše čete kljub velikemu nalivu zavzele sovražne postojan ! ke. _ J Preko starih anglešk h zakop j mih sistemov iz marca tekočega le i ta so angVeške čete prodrle v zu ! nanje Hindenburgove črte na širo kem sektorju. Na naši d"sni strani so divizije sestavljene iz angleških in škot-sk h čet, zhvzele Fresnov-le-Petit Berthauconrt in Pontau. Naletel« so pri tem na oster odpor sovraž nih čet, ki ^e je prav posebno raz vil na skrajni desnici našega na pada. V središču sta dve avstralsk diviziji zavzeli vasi Le Verguic in Villerete. Cele so prod rale naprej z veli ko odločnostjo ter zavzele stare nemške pozicije zapadno in južno rapadno od Bellicourt. V sovraž ne obramb-" so prodrle v globin treh milj. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija. 18. septembra Nočno. — \ngleži in Francozi s* izvedii napade na široki front k! Havrincourt sozda pa do rek* Somme. Protinapadi se vrše seda proli sovražniku, ki je prodrl 1 središče hoinesa polja med Har gicourt in Omignon. Dne vno poročilo. — Med Ailet te in Aisne so nadaljevali Fran cozi s svojimi napadi. Zjutraj s< potisnili napre.i med Vanxillon < Allemant tn tekom popomnev« s? prodrli južno od Laffaux-Chavi gnon <-este. Sovražnik je začasn* prodrl v ns*še črte, vendar pa se g; je vrglo n.izaj s protinapadom. Sovražni napadi, katere se j< vprizorilo na ostalih delih naš-fronte, so se izjalovili pred našim črtami. Manjše poizvedovalne ak eije so se vršile na fronti v Lor raine in v Sundgau. i Lažnjivi Berlin i — Kot popolnoma napačno in lažnji vo se je spoznalo nemško trditev da ni vedela Nemčija ničesar o av strijskem mirovnem predlogu. i Washington, D. (\, 18. sept. — I V posesti ameriške vlade s? naha jajo dokazi, da je Nemčija v poln meri vedela za korak, katerega j< 1'torila avstrijska vlada. To -zjavr se je po ] rovno konferenco. To pa se je od- I godilo, ker sla ainernška in an > gleška vlada priznali Ceho-Slo-vake. II ■_____ / čajo zavezniške države Ze vsakemu ustavTo doposilja-nje ILsta. To je nov zakon kateremu se mora po zakonu 5 pokoriti vsakdo in ki ne za- hteva ničesar posebneira. — Kdor hoče čitati list. mora J^r* plačati zanj kot plača za vsa-J^3 ko najmanjšo stvar, katero hoče imeti. To v blagohotno nvaževa-Jjep* nje našim naročnikom 1 Uredništvo :'n upravništvo ! ,4Glas Naroda". I - 1 • Nemško naročilo gre v Francijo Pittsburgh, Pa., 19. septembra j 30 železniških voz za premog, ka « 4,ere je zgradila Ohrenstciii-Artliur Kopel Co. za tajno pošiljatev » j Nemčijo skozi Mehiko, bo poslanih j v Francijo za vporabo v premo-j garskih okrožj h, ki so jih zavez-, niki v zadnjih bojih zopet zavzeli. Prejšni teden je varuh tujega premoženja A. Mitchell Palmer na dražbi prodal Ohrenstein-Arthur Koppel Co. Presscit Steel Car družbi. ki bo zdaj zgradila 2000 voz za zaveznike. Nemški državni zbor. London, Anglija. 18. septembra ! Exchange Telegraph pravi, da bo 1 v nemškem državnem zboru pri-' Šlo do Krtih mirovnih demonstracij kot v juliju 1917. Voditelji v državnem zboru so se že posveto-1 vali o tem z državnim kaneierjem ,"n sestavljajo mirovno resolucijo. - Državni zbor se bo sestal 5. novembra. 'Zdržite še nekoliko' Nemška vlada poživlja, da narod še nekoliko zdrži. — Pomladanski vdarec na zaveznike je bil večji kot pa sami priznavajo. Haag, Nizozemsko. IS. sept. —-Poročila iz Nemčije kažejo, da je zadnje čas ■ nemška vlada dala po stenah nabiti letake, da povzdigne vojni duh med prebivalstvom. Eden zadnjih letakov ima naslednjo vsebino: "Neniški podaniki: Spomladi smo zadali sovražniku hint udarec in mnogo hujšega kot ga sam prizna. Ve. da nas ne more premagati, in za-o smo mi zmagal . Zato zdržite še nekoliko časa. nemški podaniki. Naši sovražniki so slabi in siti vojne ter se bodo v kratkem podali. Iz ljubezni do domovine zdržite še dalje .11 Nemčija bo zmagala navzlic temu. kaj bodo rekli sovražniki." To kaže. da Nemčija nima. na mena skic riti miru brez zmage 1ei da imajo vojaški voditelji namen še enkrat ;ios-kusiti srečo. Po Ilaasu danes patrulirajo močne straže, ker se je bati ne-[nem rov zaradi hrane. ---1- Razmere na Bolgarskem. Ženeva, Švica. 18. septembra j Tu sem je prišlo 80 angleških voj- J [aih ujetnikov, med njimi T častni-j j kov. ki so bili izpuščeni iz bolgar-i Jsk h vojnih taborišč. Bili so v zt-lO| plahem stanju. Nek častnik je re-j jkel. da hočejo Boigari ostati ori-| jjentalci in da se ne bodo nikdar !sprijaznili z evropsko kulturo. — Rekel je tudi. da pričenja dežela! stradati. k*»r so Neim-i vzeii vso hrano. Po .;eli Bolgarski se s ri mržnja do nemškega nadgospo l-stvar. Vojni ujetniki na Bolgarskem morajo več trpeti kot pa v Nemčiji. Naznanilo rojakov v Greater New Yorku. I — I Kranjsko Slovenska Katoliška •Tednota je dobila dovoljenje (License) za poslovanje v državi New York. • Zdaj imajo društva: Sv. Fran. čiška Seraf. — Sv. Ane in Sv. Jožefa pravico poslovati in sprejemati nove člane in članice. --( Wilsonov odgovor ' __- 1 Avstrijo jc gotovo zelo preseneti, j odgovor Združenih držav. — Raz-! ■ na naznanja v Washington u. 'j 1 Washington, D. C.. 17. sept. — ] Avstrijska mirovna ofenziva je za-m ključeno dejstvo v kolikor se tc! tiče amerške vlade. Državni tajnik Lansing je da 1 nes poslal švedskemu poslaništvu ] noto, katero je bil prejšni dan o- < dobri! predsednik Wilson, in v ka j teri je odločno zavrnil ponudbe ] avstrijske vlade glede tajnega in i neobveznega razpravljanja o mi- ; ru. Švedsko poslaništvo je brzoja- 1 vilo besedilo v Stockholm, odkoder bo odposlano na Dunaj. 1 S predsednikovim odgovorom se s strinjajo vsi krogi v Wasjiingtqnu • 1 Z gotovostjo se da trditi, da bodo I žujiini zadovoljni ludi vsi zavez- < niki. 1 Avstrijska vlada je mislila, da 1 bo predsednik Wilson na dolgo in 1 široko razpredel svoj odgovor ter ] da ji bo mogoč - iz njegovega širokega izvajanja kaj uporabiti v svojo kori.-t. To se ji je pa temeljito izjalovilo. Ameriška vlada je uverjena, da bodo dale -uiak odgovor tudi ostale zavezniške države. Senator Lodge je v svojem gn-\o. t odobraval predsednikovo stališče ter izjavil, da ni-mogel pred-jsednik ničesar boljšega ukrenit: kot je ukrenil. j Zelo značilna je tudi izjava državnega tajnika Lansinga. v kateri ie izjavil med drugim tudi sie- l , - • ■dece : ! Ce je kdaj kak narod potrebo-1 val priznanja, so bili to Čeho-Slo-vaki. j Toda mi moramo iti še dalje tei priznati Jugoslovane, katerim načeljuje Stbija. i Mi moramo priznati Poljake. Oni in edii.o oni zamorejo vstano--viti miroljubno državo v Centralni Evropi, ki bo za vedno ločilfc Nemčijo od Vzhodne Evrope. ! S tem. da je predsednik Wilson priznal Oiio-SJovake. je podpisa (dokument, ki določa razdelitev av-stro-ogrske^a cesarstva. \ Senator Lotlge je "rekel: — Nemčijo hočemo vkleniti y fizične vezi. Mi hočemo napraviti svet varnim za vse narode, ki so; voljni izpolnjevati postave. Ti na rodi naj žive v miru, svobodni it. neovirani. Mi ne zahtevamo niče-sar več. Mi ne bomo ničesar manj sprejeli ^ , Položaj v Rusiji Bolj še viki hočejo iztrebiti izobražene Ruse. — Na povelje Berlina. Boljševiki so zavzeli Perm. — Princ Lvov v Sibiriji. — Genera- Suhomlinov je bil vstreljen. Stockholm, Švedska. 18. sept. Vojni poročevalec Arno Dosch-Fleurot piše: "Iz vrjetnega vira sem izvedel, la so nevtralne države vsled oil-govora boljševiškega zunanjega ministra <' č°rina na njihov pro test, da bi ^e prenehalo s klanjem buržnazije, hre?. vsake moči. prpravljeni nanj. Ker nevtralne države niso nikdar priznale bolj-ševikov, tudi nimajo ž njimi ni-kake zveze, zato tudi ne morejo prekinili žnjimi diplomat ičnih zvez, ako bi tudi hotele. Ruski bnržnaziji more pomagati le slučaj. da pride do padca boljševi-kov. Gotovo je, da bo padlo št» 11a tisoče nedolžnih ži*tev. kajti boljševiki počasi spoznavajo, da njihova moč gine. Predno sem odpotoval iz Rusije, mi je bilo rečeno, da so Nemci nasvetovali boljševi-kom, da naj aretirajo svoje na sprotnike, da se na ta način prepreči protirevolueija. Toda zdaj tudi Nemčija ne more rešiti »mili ki so bili aretirani in se še nahajaj« v ječi. Mnogi Rusi, ki so* zaprti. pravijo, da je Nemčija nameravala uničiti vse izobražen » Ruse. da bi bila cela Rusija pod popolno kontroolo Nemčije. Washington, D. C., 18. sept. -Vsled prihoda predsednika ruske republike princa Lvova v Omsk kjer je sedež osrednje sibirske ne-odvisne vLade, se pričakujejo važni dogodki v ruskem položaju. Ruski poslanik je bil danes obveščen o njegovem prihodu, ki ima za namen posvetovanje z voditelji vseh ruskih shrank. Državni tajnik Lansing je da. nes od konzula Harrisn v Trkut-sku prejel brzojavko, v ka'teri sv mu naznanja, da je prišel v Irkutsk iz Samare ob Vo!gi posebni sel, ki je prinesel poročila o notranjem položaju v Rusiji. Poročal je. da po eeli Rusiji prevladuje lakota in nered in da so Nemei poskušali skleniti zvezo s katerokoli močno rusko stranko proti boljševikom; ker se J>m je pa v*e v tej smeri ponesrečilo, so se zvezali z boljševiki. Sel je tudi povedal, da so Nemci pričeli odvažati vse koristne predmete iz baltiških provinc, vsled česar se domneva, da se pripravljajo na odhod iz teh provinc, posebno pa iz Eston je in Livonije. Pariz, Francija. 18. septembra Neko poročilo iz Vladivostoka naznanja. da so Ceho-Slovaki zavzeli Perm. Ako je poročilo o zavzetju Perma resnično, tedaj so Čeho-Slova-ki napredovali Čez Ural 180 milj od Ekatennburga, katerega s,\ pred nedavnim časom zasedli. — Perm je glavno mesto permske 0 tisoč •prebivalcev. London, Anglija. 18. septembra General Suhomlinov, ki je bil ruski vojni minister začetkom sedanje vojne, je J?il 8. septembra od vojnega sodišča obsojen na smrt in istega dne vstreljen. Suhomlinov je bil 26. septembra 1917 spoznan krivim veleizdaje in obsojen na prisilno delo za celo ž vljenje: njegova žena pa je bila oproščena. i sbsm asa asa Bsss^a m * m m * mi ALAS KASOPA. IS. SEPT. 1918 ifcGLAS NARODA,,1 liOXXXii f 0BLISHIKQ COMPlIf (Bkrrmtat* Daflj.) I rJ " lsmii«Bd piib3Kbedtrtli 4 J __- in f|iHK BJjggM. PriMlilft^ _LOTJIB BMNEDII, Tli—lit. J ym» ot Butoai oC tha fapwatka tad addreaw of above offlctij" 1 82 CortJkiXft Street, Borough -Manhattan, Wew York City. N. X. j ■a »«lo leto velja 11« M 1—Hi Za celo leto «a mesto New Tor* «L00 j' ta Ctaido-—« lUIZa pol leta m motto New York— «.00 , ■a pol leU ----2.00 Za četrt teta sa mesto New Tofg U0 1 ga fetrt leta UM> Ea tooeemstro »a celo leto....>» t.00 : -OLAfl NAHODA" tsfaaja Teak dan lmeail nedelj to pramUtor. { -GLAB NAHODA" , j' C "Voice at the People") ^ j ■■■■ Ifjr daj except Sundays and MeHdsjj I _ Bubocrlption yearly fSJO. - j Adrerijsesacot sn acreeammL | Dopisi tores podpisa Is osebnosti sane prisMoJsga. -) Dtmmr aaj se blagoroii poSUJati po ~— Money (httj j M MMhII kraja naročnikov prosimo, da M nam tad! pridM PnM hitreje najdemo nkrtdmlka._1 ^LAI N A B O 0 4" ; rn Jwn !■■.!» W. TorK CHy. _Telefon: 2876 Oortlsndt. ... _ V odločilnem trenutku j' -- * . I rimbolj *e bliža (lan končne zmage zaveznikov, in s tem dan izpolnenja naših stoletnih teženj, tembolj postajajo zapletena vprašanja in tem večji je hoj za stvari, ki nimajo odkrito rečeno, nikake-«*a >tika z uresničenjem osnovnih naših teženj in želja. Naš troimenski narod ima le en eilj: osvobojenje samega sebe. 1» je plavna in temeljna točka, na kateri stojimo vsi brez vsakih lazlik. S irjra stališča pa mora tudi vsakdo posojati boje, ki se vr še plede drugih manjših zadev, tikajočih se notranje ureditve našt ? oproščene domovine. Pretekli teden smo v svoje veliko začudenje čitali v listih, da * so Člani Jugoslovanskega Odbora v Washingtrmu prišli k državne- " nui tajniku Lansingu ter mu predložili prošnjo, naj vlada Zdrnže- J nih držav prizna Kriško deklaraeijo kot program združenih Jugo- * . 1 slovanov. j.- časopisje in mora biti časopisje edinole odsev Splošnega jav- ■ nega mnenja. Kot slovenski list zastopamo slovensko javno mnenje \ Ameriki in to je bilo absolutno ;n brezpogojno proti poročilu, ki j«' izšlo v številnih listih in kojega vsebino smo navedli zgoraj. Dr. Vošnjak, član Jugoslovanskega Odbora v Londonu se je mudil zadnje dni v New Yorku ter nam je osebno pojasnil istino jilede eele zadeve. Dr. Vošnjak r. Vošnjak je prišel s svojim tovarišem k državnemu tajniku Robertu Lansingu ter ga vprašal, če namerava vlada Združenih dr- 1 žav priznati Jugoslovanski Odbor kot ofieijelno zastopstvo revolucionarnega gibanja med Slovenci, Hrvati in Srbi v Aystro-Ogrski? Lansing j*» vzel to prošnjo v naznanje ter vprašal člana Jugoslovanskega Odbora, kako si predstavljata bodoči vstroj Jugoslovanske države. Zastopnika Jugoslovanskega Odbora sta mu nato odgovorila, da je končna odločitev gletle državnega vstroja prepuščena ustavodaj- ■ ne mu zborovanju, ki bo sklicano takoj, ko bodo naše jugoslovanske dežele oproščene tujega jarma. Bodoči državni ustroj Jugoslo vi je bo torej tak, kot ga bo določil narod potom svojih zastopnikov v ustavodajni skupščini. T stavodajna -kupščina, predstavijajoča zakonito in redno izvoljene poslance, našega troimenskega naroda' bo imela vsled tega v rokah suvereniteto ter končno odločitev gletle državne oblike naše velike in svobodne bodoče domovine. I S Napredovanje na Balkanu Najboljše pojasnilo glede francosko-srbske ofenzive je govor, ki ga je imel general Monitielli pred oddelkom italijanskih čet. — Skoraj vsi Nemci — je rekel — so zapustili Maeedonijo. Bolgari so se naveličali nemške nadvlade, ki jih sili prelivati kri za svoje interese, Morala bolgarskih čet je z vsakim dnem slabša. Njihova vojaška disciplina ni dosti vredna. Vsakemu je dobro znano, da so avstrijske in nemške čete na Balkanu precej oslabljene ter da so se Bolgari naveličali vojne. Poročila, ki so dospela preko Nizozemske, naznanjajo, da je na zapadnem bojišču precej bolgarskih čet, katere so spravili tja Nemci, da zamaše žnjimi luknje, ki so nastale v njihovi fronti. To je se bolj podžgalo nezadovoljnost bolgarskega naroda. So daj je napočil čas, dte se napravi na Balkanu nekaj določnega ii» pozitivnega. Sedaj je napočila, ura za zaveznika, da napadejo orna-hujočega sovražnika, ki je začel izgubljati vero v svojo moč. Zavezniške armade na Balkanu morajo biti v glavnem sestavljene iz Srbov in Grkov. Pred kratkim je bilo v nekem avtoritativnem poročilu izjavljeno, da je na solunski fronti k^tnaj deset francoskih oziroma angleških divizij. Nadalje je tam nek italijanski kontingent, fci pa ni posebno močan. Tam je tod i reorganizirana srbska armada, ki se sedaj ravno tako junaško bori kot se je borila svoj Čas pred Šabcem in Va I levom. To srbsko armado so ojaciii slovenski in hrvaški prostovoljci, ki so pobegnili k nasprotniku Avstrije in dvignili svoje orožje proti Avstriji. Del prostovoljcev je prišel tudi iz Amerike na pomoč svojim krvim bratom. In nadalje je tam še grška armada, ki šteje približno 200,000 mož. Vsa ta sila je najbrže močnejša kot je pa ona. ki stoji nasproti. Avstrija mora imeti v Albaniji precej veliko in močno armado, če hoče uspešno zadrževati Italijane. Število Nemcev, nahajajočih se na Balkanu, ne more biti veli-j I ko. bolgarska armada je pa oslabljena, ker so morali vsi boljši bol- j ■ garski vojaki na pomoč Nemcem na zapadno bojišče, i Pomisliti je pa treba," da je boj v balkanskih gorah zelo teža-i ven in da so centralni zavezniki dobro zavarovali svojo črto. Toda te svoje črte ne bodo mogli vzdržati. tV ne bodo imeli na .nji zadostno število mož. i Tudi ozemlje, v katerem so premagali leta 191.'"t < i rki In Srbi 'Bolgare, je biol hribovito, pa so jih vseeno premagali. : Kampanja, ki se je izvršila leia 1913 je dokaz, da so tudi v eedoniji mogoče uspešne vojaške operacije. I Bolgari so dobri vojaki, toda zavezniški premoči-se ne bodo mogli vstavljati. Najnovejša zavezniška ofenziva :ia Balkanu se je začela. V prvih bojih so se odlikovali Srbi. si so zavzeli zelo važne gorske po- i zicije. * Nadalje se poroča tudi o grškem napredovanju. Grki niso dosti oddaljeni o močne trdnjave Rupel, katero je bil prepustil bivši bivši kralj Konstantin brez boja leta 1916. Zavezniške armade 11a Balkanu so z vsem potrebnim preskrb-jljene in če je bolgarska armada res tako oslabljena kot poročajo, [jim je uspeli že vnaprej zagotovljen. ! ' —- ^ . Iz stare domovine Znamenje časa. Na Preradovičevi slavnosti v Sinjn v Dalmaciji je e. kr okrajni ] glavar zabranil. tla bi m* poleer br- 1 vatske in si ti venske -zastave izve- t sila tudi srbska trobojniea. dasi je 1 ''vedel,-da -so doslej vse tri troboj- 1 nice i/.vešali povsod: v Zagrebu, Splitu. Troglru. Za dni ter v trdnjavah Sibenik in Kotor. Ali to še ni srlavno. Okrajni glavar je ob-ji vestil vojf.ške oblasti, da je pro-'; slava zgolj politična demonstraci- ( ja, vsled česar je bila častnikom ] in vojakom udeležba zabranjena.^ Tudi je okrajni glavar porabil priliko. da je javno zagrovdl. Iz nje- ; gove okolice so prihajala razna žaljenja proslave same in najvzvi-šenejših narodnih idealov. In za- < grozilo se je tudi tistemu ki bi se , udeležil slavnosti. To postopanje 1 okrajnega glavarja zahteva zado- j ščen-ja. kajti narodni ideali in sv.?- , tinj ne smejo biti v znsmeh ^o- . spodu — Monassn. , Tudi znamenie časa. i Za kadilce so landanes pač res 1 težki časi — piše tržaška , "Jvdinost \ (Jd dneva do dneva j težje i»ri**a kujejo onega biagovesl-ja v čiisopisju. čt-š, jutri se zopet ( pi ične razdeljevanje tobaka. Takt) se tudi st daj kadilci že milo spogledujejo in žalostno vprašujejo: j kdaj bo" \r tolažbo naj jim povemo lorej, da so se prvi znaki pri- . Inxla tobaka že pokazali. Iz zanesljivega vira sjiio namreč izvedeli, da so tobak že ukradli na žela.ni-ei. Torej l>o kmalu tu! Rekvizicija živine. Zagrebške 4iNovine:? o:ivi-| ne za vojsko na bojnem polju, v j garnizijah za takocvafu dunajski j kontingent in za civilno prebiv.:'-« stvo znaša nekaj nad oOO.OCO glav.' Od omenjenih 9J0.000 giav živine j ' približno 400,(.'00. krav in junk%| spodobnih za pleme, od katerih! smemo in -moramo računati na o-j kroulo "iOO.OfJO rejiov letnega ]>ri , rjstka. Na ta način bi dobili vsak 11! leto okoli '»0,000 telet, s katerimi bi odtehtali onih :;«H),000 irlav, ki! m- vsako leto potrebujejo za ar-j mado. in 5 teni bi ostala živinska J osnovna glasnica ohranjena, voj-j na je ne hi unioiia. To -bi bilo se-j veda samo te vojni ves ta denar inozemstvu,! tujcem, za industrijske proizvede, mi pa bomo brez gozdov, brez živine in konečno brez tega papirja To pa pomeni najhujšo betlo. ekonomski propad, ekonomsko in po tem tudi politično robovanje ter koneino lakoto. O tem mora raii-mišljati vsak naš človek. E^ osa BSS B^l 1^1 Italijanski manifesti. (Edinost 29. VI.) Nemški listi j1 poročajo, da so italijanski avian-1 ki spuščali na Ljubljano in okoji-j1 co jugoslovanske manifeste, pisa-.1 ne v hrvaščini in podpisane od dr. ' Tiiimbiča, 1 Zaplenite v imenja. Slovenski Narod poroča 21. ju- 1 j ni ja, da je bila uradno odred jena 11 [zaplenitev imenja rezervnega ka-j deta 37. pešpolka (kranjski) Er r i nesta Turka, ker je osumljen zlo-p ; čina proti vojni državni sili. Jugoslovani tirajo Nemce v glad. 1 (Slovenski Narod. 10. VI.) "VjI dopisu iz Berlina listu Neue Zuer-P cher Zeitung'* čitamo. da v Av-j1 striji gladujejo pravzaprav samo'-Nemci, posebno oni ua Kranjskem j' in Štajerskem. "Naši rojaki —I' tako se glasi v članku — ne mo i rejo iskati pomoči od Cehov in Slovencev, ker vodijo ti. kakor 1 zavezniki, ekonomski boj proti nam samo tla ne morejo postopati tako brutalno proti nam. kakor oni.'Cehi in Slovenci, ki so si s posebno spretnostjo varovali svoje življenje na bojiščih, vodijo ta j ekonomski boj hrabro, z zanosom; in z neumorno vstrajnostjo. Že leta dni napovedujejo javno in brez ženiranja zmago zaveznikov in smatrajo za svojo dolžnost, da tirajo Nemce sistematično v glad. Cena vina. Slovenec, 5. VI. Na hrvatskem prodajajo kmetje vino po 7 kron liter. Te dni je bil prodan na oto-Jku Visu en hektoliter vina za tisoč , kron. j Slovenski Narod, 3. VI. Na Štajerskem se prodaja že danes hekto j liter vna po 800 do 900 kron. I Razne težnje v Avstro-Ogrski. I Danzers Armee Zeitung, 20. in j 27. VI. — " Jugoslovansko vprašanje stoji na dnevnem redu: ne .šele od včeraj, ne šele od atentata j v Sarajevu, temv c vsaj že 70 let j od leta 1048. Toda to vprašanje 'srečuje Avstrijo v letu 1918. rav-j notako nepripravljeno, nepoučeno in popolnoma brez cilja, kakor (tedaj, ko je izbruhnila vojna, kakor v borbah za t poravnavo eta j 1867.. kakor pri vstajah v revolu-jeijonarnem letu. Mi smo skrajno 'nezadovoljni z našimi Slovenci, odkar so se sporazumeli s Čehi. 'Mi smo začudeni, ko čujemo iz . Dalmacije izključno glasove nezadovoljstva. Do Zagreba ali Sa-, rajeva ali celo do Belgrada naši pogledi sploh ne. sežejo. In naenkrat čujemo o jugoslo-. vanskem programu: Zjedinjenje vseh Jugoslovanov od Drave do 1 Morave. n nato poznamo samo eno besedo: Veleizdaja. Vsekakor je bila doba, ko so bile slične ideje • propagirane na zelo. zelo visokih ► mestih na Dunaju. Zatem čujem t! iz Ogrske zahtevo: odstopite v •! Bosne in cele Dalmacije kroni sv. ►iŠtefana, pri tem pa vendar čuti-Jmo, da bi bila zadovoljitev te za-jjhteve prlično isto, kakor zadušitev Avstrije. In sedaj se poroča o velko-hrvatskem programu: Bo-' sno, Hercegovino in Dalmacijo *,zjediniti z današnjo Hrvatsko in "Slavonijo in istočasno zasigurati s sredstvi, ki odgovarjajo cilju, v teh deželah avstrijske interese, j mogoče z osnovanjem delegacij, j tako da bi imeli v njih mesto in: ~ ——T ..... ■■ - ■ * AiVs -" n. 1 ! AMERIKAH SOLDIERS iN FRONT OF A CAPTURED GERMAN BARRICADE,, I__._CHATEAU THIERRY 1 j besedo tudi zastopniki botioče Ve- ^ llike Hrvatske. ] I11 kaj pravijo na vse to zastop-' niki~Avstrije f Oni se izčrgiajo s : j češkim vprašanjem in se zadovo- < ljujejo glede jugoslovanskega ; vprašanja »s samo definzivo, prt i tem pa narašča dan za dnem ne»|1 varnost, da izgubi Avstrija Dal- 1 macijo, kar bi pomenilo nenado- 1 j mesti ji va." 1 Vidi se, da Nemci imajo velik j strah preti jugoslovanskim vpra-[šanjem, niso pa toliko pošteni, tla bi priznali upravičenost naših za- j litev, tlasi vedo. kako dolgo se borimo že za naše cilje. Nesprotno , I hočejo, da Avstrija tudi sedaj za-I duši vse poskuse, da bi se rešilo • I to vprašanje v zadovoljstvo Ju.go-islovanov; hočejo, da ne bodo o-! škodovani avstrijski 111 nemški in-i teresi 11a jugu monarhije, boje se 1 pa tiuli. da se ne bi Madari oko-, ristili z nami. Ta strah je prazen., al prepričani pa so lahko, da se; tudi njih nade ne botlo uikt>li iz-j polnile. j Plebiscit na Koroškem. Jugoslovanski klub je prejel n, Koroškega naslednje izjave za !majsko deklaracijo: vsi slovenski j duhovni; župnija Sveče (374 pod- j pisov) ; slovenski rudarji v Oni j (79<>); žene in dekleta iz istega J kraja -4:57): prebivalstvo župnije j Smoli01* nad pliberskom (8121 : j prebivalstvo v Št. Jakobu v Ro?.u j (1010) : prebivalstvo Device Ma-1 rije na Jezeru (11S(J) ; občinski odbor v Tolstem Vrhu pri Gustanju. (Slov. Narotl.) Jlajsko deklaracijo so podpi-sale: Žene in dekleta v Celovcu ' (101 prebivalci v Št. Lenartu pri Sedmih Stideneih (2s."> . pre-j bivalci občine Ojstrica C400;, pr.-- \ bivalci občine Itt)žek 1 «>1 . prebs-j valstvo t.bčine Ledenice CJ.">>> —; Slovenec. Poroka. Poročil s«- ilne 2. junija v Trstu g. Ivo Milič, natlporačnik v rezervi, z gtb'-. Vilmo Nachtigalovo. vnukinjo tržaškega prvoboritelja ; Ivana Nabergoja. _ Kako vzgajajo slovensko mladino, i Ktlinost poroča: Ker smo objavili pred kratkem dopis, ki govori o slabih učnih vspehih na slovenski gimnaziji, smo se za stvar natančneje pobrigali in izvedeli prav čudne stvari. Imenovani zavod že drugo leto ni preskrbljen s potrebnimi učnimi močmi in zato morajo različni učitelji že drugo leto potlučevati predmete, zn j katere niso čisto nič usposobljeni. J in to tudi v slučajih, ko bi tega j čisto ne bilo treba. Tako poučuje j matematik somatologijo in zoolo-gijo. germanist pa matematiko. Drug gospod zopet, ki je usposobljen za pouk nemščine, tega predmeta ne poučuje v nobenem raz- 1 redu, pač pa botaniko in živalst-j vo; zato pa poučujejo nemščino gospodje, ki za ta predmet nisoj usposobljeni. Da vsled take peda-gogiške razdelitve učnih pretlmf1-1 tov med strokovne učitelje ne mo-- *e biti govora o ugodnih vspehih. 1 zlasti v teh časih, je umljivo. Nikakor nam pa noče v glavo, kako more šolska oblast mirno trpeti, da je zavod že drugo leto brez pravega učitelja za prirodopis. in to zaradi tega, ker dotičnemu cro-spodu bolj ugaja na — Štajer- skem. Nepedagogiška razdelitev predmetov med učitelje torej, i brezbrižnost šolske oblast i napram 1 zavodu in že omenjeno eelo nepotrebno menjavanje posameznih, strokovnih učiteljev so vzrok slabili uspehov, o katerih se govori: j to pa so obenem napake, ki so tem i hujše in nevarnejše, ker gre pri tem za bodočnost. — z:i našo 111 la-dno. 1' Srečni državni urad niki''. Tt. dni se razdeljujejo po državnih uradih okrožnice, v katerih vabi odbor za vojne kuhinje nv-d državnimi uradniki premožnejše meti njimi, najse udeleže nove '*Speisegcmeinschaft ki se "ima ustanoviti v kratkem in katere se lahko udeleži vsakdo, kdor pla-f ča 9—10 K dnevno za osebo. Za | to ceno bi dobil vsakdo vsak ti 111 j j zajutrek, kosilo in večerjo, v ta j j "Pension" bodo zahajali lahko j tudi družinski člani uradnikov, j Popolnoma razumljivo je. tla i vzbudila ta novica med uradniki S j več začudenja kakor 11 e vol je, ker j j si pač niktlo ne more predstavlja-! ti. koliko bo družin, ki bodo imele 1 poguma da se udeleže te famozne j kuhinje. Pripominjamo pri tej priliki. da bi bila vojna kuhinja ve-! j]il0.000 tetlcnskih otlmerkov. in je torej Trst po tej z pleinbi preskrbl jen za 14 dni z nui ščobo. Pri spahnerju in ^droblpnju vltj:'.!!« takoj s Dr. Klchter-Je\ c^i PAiN-EXPELLEK \ r-tbi že r^T !r-t pri družinah in . .iMj',-11 kot li(IEl-'-l: Ifti^Stllj. Jedili'; pravi s varstveno zaamko • a O. r It k jrr.ah in aarE.vsc.il «h:iiitr. Koter je najstarejši slovenski vi ravnik. Spccjallst v IMtta- 1 bnr^liu in Ima 28-letno LikuSnjt» v »travljcnjn nioškib bolezni. t Zastrupi jen je krvi nJravt m slov i i im iKKi, kl ga Je IznaSel profesor tir. Ehrlich. Ako imate izpuSraje in mozole yn> telesu, v grlu. ko vjiia izpadajo lasje, res boli v kosteh, pridite In Mislil vam bom Uri. Nikakor d« čakajte, kajti ta bolezen se pre- Vso izločevanje Iz kanala za Izpuščanje vtMle zdravim i»o najnovejši njetotli In v kolikor mogoče kratkem času. Kadar spoznate. da nimate več ino.'k« moči. ne čakajte, temveč pridke In vrrfit Varu Ik>u: moško moč. Kilo oztlravim v 30 urah brea Bolet-ine v mehurjn, od če-, »ar prihajajo bolečine v hrbtu ) Slovenski zdravnik. In križu, pa len je pri mokrenju r In ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. \ Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, škroflje in druge ► kožne bolezni kl nastanejo vsled nečiste krvi, oztlravim v kratkem I času, da ni treba ležati. ' Uradne ure: V ponedeljek, sredo In petfk od 8. zjutraj do Ti. jw> I po'c'ne. V torek, četrte« iu soboto od 8. zjuliaj tlo 8 zvečer. V n tl^-I *Jc rto 2. nopoldne. Po pošti ne delujem. Pridite osebno. Ne nozablte Ime In 3t«'vUke I Dr KOLER, 638 PENN AVE j PITTSBURGH, PA. B iflLAS NAT? ODA, M. SEPT. 1918 pi jiMllE ® imoLiiit jEiniTE UiUnorlJena leta 1199, Glavni urad t ELY, MINN. Inkorporirana leta 1900. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL KOVANSEK, box 251, Conemauph, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, box ]06s Pearl Ave., Lorain, Ohio. ■ Tajnik : .JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik; GEO. L. liROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: Loi'IS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAIIEK, 643 E. Ohio St., NS. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUČE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave *M\ So. Chicago, 111. IVAN VAKOCA, 512C Natrona Allev, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: C.REGOR J. PORENTA, box 176. Black Diamond, Wash. ■ LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHM RI'PNIK, S. R. box 24, Export* Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4S2 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN. 624 2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POOORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RT'DOLF PERDAN, 6026 St. Mai.- Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABE« \ Stk. Yds. Sta. box 63, Denver. Colo. <;RE<;OR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. .Tcdnotino Glasil«; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri- ■ to/he pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neu- ■ rad na pi-tna od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po ''National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-Ktotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poskodnin in smrtnin je že izplačala do šl ,500.000 'en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik je >ves* da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po ia/.nih naprednih sloven-fikih na^elbin»:h. Tam, kjer j h še ni, priporočamo ustanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članieami. V.a nadaljna pojasnila se obrniti na glavnega tajnika. Naznanila POZIV. Slavno članstvo društva sv. I 'e- i ta "ki -IsK-l. v lirooklvnu. N. Y. > Umu prija/iio j»>/.i\;un. tla no prihodnje redne no^eene seje. ka-tera se v*-i v s<»Uoto dne 21. ser»t. kolikor i"«ijtoče polnnštrvilno vde ; l-v.iii blagovolijo. Na dnevnem; redu intn.no m kaj važnih zadev;' najvažnejše p.i vladna pisma i/. Waslijngtmit ,ia kutc:*a je dru-i š;\<> ptiri!t»rau<» od«r<»voriti. Neob-J 'mmItid je pot rein.o da so vsi člani in članice prisotni- vsau član in! članica .nora v«|rti. kaj . Slavno «*-lanstv»»| njora tudi vpoAtevati in vedeti, da] predsednik in tajnik nista polno-nočna odgovarjati sama na vladna vprašanja, Pridite tor. Ta wit t i. predsednik. 1-. G. Tassotti, tajnik. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Turnim sreem naznanjam vsem »» pa spremili, k zadnjemu počitku. Naj v minil psmeula drugače k« d na s-\ji vsako tretjo nedeljo v mesecu in vsakega l?(»2n na mojen: domu od do s. ure popoldne. Vsi oni člani. Ki se veje n s* morejo vdeležiti. J ni j prosijo katerega izmed ovojih obratov. da prinese nteoečnino plačat za njega. Vvj »mi ipa. ki jmi-siljate otroki la >>rineH(-,ji» a—-s-ment v;.v prosim, da jim dajte ; rimeruo v«»: •» denarja, saj v id it" ';i|ikn v plačilni knjižiei k«ili!:o imate plačati, da ne bo nika^ili ; sitnosti. Ako imate plačati >"J.ll lio-sečniiie ju- pošljete otroka z bankovcem /a i!i v.n mi napravite to/avno -taiišče, ker mi ;»«iije skoro ves <1 robi ž I^-osnn. tla članstvo to vpoštevi in se po tem ravna. 7. bratskim pozdravom Pamijan Tonut/in, tajnik dn.štvi sv. Janeza Kr-vtni!:a št. :{7 .ISK-I.. i:. M.. Cleveland. Ohio. Nevarnost za Metz. - London, Anarlija. IS. septembra "Ali bo zadela trdnjavo Metz ista usoda, kakor Namur «r» Liege?" Na to vprašanje odgovarja generalni major Maurice v svojem članku v "Daily Chronicle": — 'Trdnjava Metz je lako oborože na. da ni pričakovati, da bi ji mo ?el škoditi ogenj havb e, kakor jf škodoval belgijskim trdnjavam lin nikakor se ne sme doihuevati l pay all of the future claims. .">7 - Of course, for a number - of years the annual instalments of elaims could be paid: but no ' society should be run for the pur- > pose of paying elaims on eariy i deaths. That would not be honest I dealing with those who are vigor-f ous enough to live out a long 1 life. The honest and fair treat-! nient is to make provision for toe - early deaths, and the late deaths ' — for all who die. whether this 1 year, next year, or 10, 20, or 50 1 years hence. .">8 — There should have been accumulated, to December 31.1 ' 1917. the sum of $1)83,041.21 instead of $232.955.21 in order to have had a fund that would be a guaranty for the payment of future claims. • r>9 — As of December 31, 191«. there should have been $428.980,- • 45 instead -203.618.35. 1 60 — During the year 1917, there should have been an inere-l ase in accumulation of $54.060.75 instead of $29.336.86. 61 — On December 31, 1916, 1 there was a deficiency in accumulation of $225.362.11; and on December 31, 1917, the deficiency vas $250.086.00: making Increase in deficiency during the year of 24.723.89. j 62 — Notwithstanding the in-' crease of $29.336.86 during 1917.' ind of $90,904.01 during the last "our years, nevertheless the funds .rere very much below what they, vhonld have been, and there has been retrogression instead of progression in the financial pos-, ition of the Union. i 63 — The amount of the net accumulated fund, available for payment of future claims, December 31. 1917. was less than half of what it should have been. i 64 — The financial solvency of a life insurance organization ik measured by its ability to make god its promises for future per- - formance. and not. by its record ' of past performance. PREVBEDBA 4 sa Jugoslovansko Katoliško Jednoto. 51. Co smo določil;, koliko 1 smrtnin bo treba izplačati bodoča ^ leta. je lahko določiti svoto izpla- 1 čil, ki se jo bo zahtevalo koncem 5 J vsakega leta. Če pronajdemo. da ' bo znašala svota zavarovalnin te- ' kom leta 1918 naprimer $67.500. ' bomo tudi spoznali razliko, ki bo 1 nastala koncem leta med $6.271 1 500 in 67.500. 52. Če nam je znana že začet- 1 kom leta svota izplačljivih zavarovalnin. in vemo. koliko znašajo prispevki za 1000 dolarjev, lahko -določimo množino prispevkov, ki jih bomo dobili vsako leto. 53. Če primerjamo svoto bodo čih izplačil s svoto bodočih prispevkov, bomo na jasnem, če bodo bodoči prispevki zadostovali, če ho mogoče zadostiti vsem bodočim . zahtevam. 54 — Ce se dokaže, da bodoči prispevki ne bodo zadostovali, da se bo žnjimi ugodilo vsem bodo- , čim zahtevam, je potrebna pre-} motritev. da se določi, če bo sedanja svota in obresti zadostova-, la, da se bo žnjo zadostilo bodočim zahtevam, ki bodo prekašale bodoče prispevke. f*5 — Crlede tega se je že pr e-' motrilo, in uspehi >o dokazali, bi pridjali bodočim prispevkom, da bi zamogli zadostiti vsem bo- l dočim zahtevam. , 57 — Vzemimo, da bi tekom ne-' kaj let zamogli ugoditi vsem 1a je toraj v finančnem ožini na-r zadovala namesto, da bi napredo--. vala. i 63 — Dne 31. deeembra leta ' 1917 je bilo torej v tem skladu, iz • katerega bi morali zadostiti bodočim zahtevam, polovico manj r denarja kot bi ga moralo biti. I 64 — Finančno solventnost zavarovalni nske organizacije je tre-ba presojati s stališča, če ji je mo- • 1 goee zadostiti vsem zadanim ob-' ljubam glede bodočnosti, ne sme se jo pa presojati po rekordih, ki jih je dosegla v preteklosti. (Dali« prihodnji.) Mnenje ujetnikom Avstrijski častnik, katerega se je 1 ujelo na zapadni fronti, je izjavil, r da mora skleniti Avstro-Ogrska 1 mir. r ! __v Z ameriško armado na fronti v f. rraine, 18. sept. — Vsak ogrski ^ vojni jetnik, katerega se je ujelo na ameriški fronti, je izjavil, da (| si želi monarhija miru in da je g pripravljena sprejeti vse pogoje, 7 katere bi stavili zavezniki. Mi no- j, čemo Srbije ali Čehov. Mi hočemo j miru, — je rekel neki ujeti ogrski. častnik. f Častnika se je izprašalo s po- ž sredovanjem nekega amerišškega| vojaka ogrskega izvora, ki je do-'\ bro razumel ogrski jezik. Častnik « je rekel, da se nahaja na zapadni I fronti 35. avstrijska divizija, ka-'i tero se mora držati v bojni črti s S pomoč jo nemških rezerv, ki se na-|« hajajo v ozadju. J Nemški častniki, ki se nahajajo Ji pri tej avstrijski diviziji, ne sme-j1 jo jesti skupaj s svojimi ogrskimi ' tovariši in vsled tega je nastalo veliko sporov, kakorhitro je dospela avstrijska divizija na zapad-no bojišče. Cgotovilo. katero je j podal ogrski častnik, je naslednje, Avstro-Ogrska bo sklenila mir ' pod katerimkoli pogojem. Recite 1 Ainerikaneem. da je naša mirov- ( na pogodba odkritosrčna. Ogrska 1 sovraži Nemce na intenziven na- ! | čin ter nima nikakega sovraštva do zaveznikov. Vsakdo spozna in ve, da vojn je Avstro-Ogrska svoje bitke za Nemčijo, ker je prisiljena storiti to. Avstro-Ogrska ne bo imela od te vojne nikakega dobička, Dezertacije med možmi so bile zelo pogoste in mi častniki smo večkrat zavidali navadne vojake, da morejo tako lahko pobegniti na nasprotno stran. Primoran sem bil ostati na fronti, ker nisem hotel, da bi se me ustrelilo od ,strani nemških vojakov, kajti v tem slučaju bi bil enajsti avstrijski častnik, katerega se je ustreli-I o radi nepokorščine. Brest-1 i lovska pogodba je bPa ' ničevna. Vse je bilo prirejeno za Nemčijo. Na tisoče naših vojakov je odločno odklonilo po\*e!je. da se jih pošlje na zapadno fronto. Pred kratkim so se uprla dva polka v Budimpešti in skozi dva dni je bilo mesto pod prekim sodom. Vse prodajalne so bile zaprte ter i se je na cestah zgradilo barikade. Ve« promet je bil ustavljen in šele po dveh se je posrečilo četam pod poveljstvom nemških častni-. kov napraviti red. V Avstriji obstaja še precejšnja zaloga živil, vendar pa si narod . neizmernQ želi miru. Vsi ljudje i vedo. da ne more država absolutno 1 ničesar pridobiti z nadaljevanjem ' vojne. Domnevam, da bi bila dvojna monarhija celo prrpravlje-. na za to. da bi se jo razdelilo. ' Ko se me je ujelo, sem prosil le j za eno ugodnost. — da bi se me i ne stavilo skupaj z ujetimi nemškimi častniki. — Ogrski častnik ^ je rekel, da so nemški častniki najbolj hrabri tedaj, kadar se na-] hajajo v ozadju. Drugi vojaki, katere se je ujo v ob rambni postojanki okoli £t. Qnen- ^ t i na in 14. rezervni zbor je dobif 1 povelje, pustiti niti pedi zemlje več. Zaplenjeno je bilo armadnn povelje generala von Morgena katerega .i«1 na-lovil 10. septembra na 14. zbor in se glasi; t •"Iz vojaških ozirov smo dosedai f dovolili Angležem zasesti opusto s seno sovražno zemljo. Zdaj pa stf 1 zavzeli močne obrambne postojanke. Niti pet zemlje se ne sme več j prepustiti." i ' Na to po\elje navdušuje vojake I da naj branijo domove, svoje družine in domovino ter dodaje: ( j *'Vi ste več kot pa enaki so jvražniku. ki napada samo v spremstvu tanko*'. Te bomo i»n razbili ^Pričakujem o(l vsakega. . septembra. — "Rheinisch West-faiiesche Zeitung" se bridko pri-' tožuje nad avstrijsko nezmožnost- j jo vpričo separatist enih teženj totkov žen it ni li <1<>* ■ voljen j ki so* bila izdana zadnja I dva dni. so vzeli mladeniči me I 1". in 21. letom. Ostalo štev 1«. dovoljenj so vzeli moški od 31. le-' i leta dalje. > Zgorel 10 tisoč čevljev visoko. i 1 Toronto, Ontario. 18. sept. — Ko se je včeraj kadet Henrv C. . Saunders iz Erin. On t., nahajal -svojim acnrolanom 10 tisoč čev-, ljev v zro*cu blizu Leaside Camp, , se je aeroplan vnel in Saunders je zgorel. i _ Troppa grazia. Pod tem naslovom piše Edinost: — Prejeli smo preveč kar nam zadnje ie moramo vživati, vsaj v taki množini ne, da nam neprestano škriplje med zobmi, j ko . emo oni bornih 10 dkir.. ki se i na ni daje. Naši želodci so se pri- j učili že marsičemu, peska pa men- I da ne bomo mogli prebavi jati. Prosimo torej, naj as oproste peščenega kruha, ali pa naj nain preskrbe kokošje želodce. Pesek pa tudi ni vsaj -se do danes vreden one cene. po kateri plačujemo kruh. Gospodje naj le poiskusijo pojesti koraadič sedanjega kruha, in prepričani smo. da bo pesek takoj odstranjen. * 1000 tankov Sovražnik izjavlja, da so Ameri-kanci uporabili v zadnjih bojih pri St. Mihiel nad 1000 tankov. Amsterdam, Holandsko. 18. septembra. — Poročevalec "Frankfurter Zeitung" brzojevlja naslednje z zapadne fronte z dnem 16. septembra: — K k je razvdno sedaj je bil francosko-ameriški napad pri St. Mihiel skrbno pripravljeno podjetje. katero se je vprizorilo v velikem obsegu. Števila napadajo-čih sovražnih divizij se še ne pozna, vendar pa se ve, da je bilo pripisovati naše izgube glede jetnikov splošni uporabi tankov od strani sovražnika. Hoja se je vde-ležilo več kot 1000 oboroženih tankov. * — Ena naših divizij je naštela i v svojem sektorju fI0 velikih in štirideset majnih tankov. Čete, ki so junaško ust rajale v svojih pozicijah. so bile vedno izposti. »ije-ne obkoljen ju od strani teh tankov. Pomen balkanskih bojev. Washington, l>. (".. 1 s. sept. — Vojaški opazovalci z velikim zanimanjem opazujejo operacije francoskih in srbskih čet. k. so pričele ofenzivo na Balkanu. Zavezniški vojaki zlomili tn. kar se je >plošno -tnatralo za nepremagljivo obrambo v prodiranju proti Bolgarom. Mnogi vojaški izvedenci «o v resnic, trdili, daje zaveznikom nemogoči- voditi uspešne ofenzive na soln-ski fronti, kajti na veli črti. katero drže Bolgari. >e nahajapt gore. ki so velike strategiene važ-! nosti. I Poglavitno obrambo je tvorila gorska ver ga. ki varuje južni dH i doline (Vrne. Na zapadni strani 'doline, JU nilj jugozapa hio Bi-ftolpa, se dvigujejo visoki vrhovi j Kajmačaton, proti vzhodu pa Po-j/ar. Ktikurus. Veternik in Kokal. Pri svojem Minku I^IH >o Srbi zavzeli B tolj in tudi zajedli Kaj-mačaton l--r prodrli če/ ('erno v gore. ki >e nahajajo vzhodno od Bitnlja ; njihova druga armada pa je bila zadržan« na drugih vrhovih in od tedaj so bili Bolgari vedno v stanu zadržavati prodiranje po dolini < 'erne. ( Ta ovira je bila zdaj odstranjena na fronti kakih 1."» milj in n1 I več vzroka, zakaj zavezniki ne bi pritisnili z «ror in osvobodili dolino ( erne. Na tem mestu tudi lahko ogrožaj« sovražnikov bok. bodisi na fronti pri Bitolju na desnem bolgarskem krilu, ali pa na >ilunski fronti. Cerna nudi širok \hod v dolino Vardarja, ob katerem je odprta prit «lo Skopija. Ni-jša m Zofije. ; Zakaj poskusi? ; Zakaj postati fizično brez moCi? NajlK>Ijše tii |»redol»ro, k:il«ite zavoj slovitejra Bolgarskega Krvnega Čaja — zaprtje, slabo pre-i (»avljanje. bolezni na jetrih, ledicab, j žeioilen in v krvi. Va5e z postale bolj 7.ive, ! vaša koža t*o i»ostala bolj »veža tn : iino. ki bo zadostoval za 5 meseeev. je \ po jtOKti $1.-JT»: 4 zavoji jki pošti $4.00; stvo malere narave za »-eli plstem na najlažji in najbolj zdrav nnfin. Deln-je nn^lo In gotovo s tem. «la se jetra vspofoliijo. da deitijejo. da so f*reva retina in popoln n prebava. Ona enepa velikega zavoja w» rtru-žino. ki Im» zadostoval 7.a . uie«e«*ev. | po posti $1.1!?: 4 zavoji P"P'»šti $l.t>i; 7 zavojev t»o pošti $0.25 se pofilje |»o prejemu plačila, ali pa po C. O. I>. Naolor: Marvel Frodnrt Company. 9 Marvrt BWb., Pittsburgh, Pa. (relefon a rada: Court 345» Telefon na doma: Nevlll« 1870 B J F. A. B O G A O £ K ATTORNEY AT LAW f | VRHOVNI ODVETNIK NARODNE DRVATfJKE ZAJEDNTCB ] f It3 BakmrcU BuiMinf. f ) racal Diamond In Grant 8ta. PITTSBURGH. PA. J ' Naaprot! Court Boaaa. [ CLAS XAEOftA, 19. SEPT. 191 ft Umirajoče cesarstvo Spisal dr. Bognmil Vošnjak. (Nadaljevanje.) ' IX. * I URAVNAVA. 1 Jugoslavija. .Mulxm'o je videti malo Dn^elu npajaii Jugiedavijo z »mrleKkimi drža mi i m; inti-r^i. Kaj je Jugoslavija ' Mogoče nam kdo re-k* !, «la j t* li» zemljepisni ixijern, uim-tna stvar. Mil pa j«- nek«*"- ens, ko si> tudi Italijo imenovalo /nnrljepisni pojem. Kljub temu pa tii Lila nohtna nazadnjaška sila «l<. ti močna, tla bi uničila držav-Ijai.-ke ideale, ki so bili vklesani v si« a ljudi. D. nes j.* opro>.čenje in /«lt užonje vseh Jugoslovanov, Srlvv, llrvaitov in Sh/veneev, ~ plemenita naloga, koje o/, i v« »t v« »r-ji nje l»o mosroee vsled temnih nazaduj; ških sil. a noben eJovek Lu nob* n narod iii v stani Izgnati nit-: la i/ «!tiš na«cga dvanajst-! t.iiljounkegH, /•* »ran'*ira ns-roda. .1 .i!»i»slii''ija ni stvaritev od da-1 ih To ime ima svojo zgodovino! in • vnji- tradieije oglejte .-ni »tare b< tirlke zemljevide v rrne^aifcčni' dobi in našli b«»i* tam Selavmiijo.1 To je ju/.no-i » *-n;i dežela. v ka-1 t.-r. se dovori -Joven>ki jezik. Na i , t«, 'i beneških zemljevidih t«* vrste 'hiiihi n ;>•»!: pretiv>etu Koroško. < Krt. Primorje, Hrvatsko. Dalmacijo. Ijburnijo. vendar pa >•» vključene t tuli slovanske dežele, nahajajoče si v po-esti Tur-! kov. V drugi polovici devetuaj-® ^ii^a stoletja je iugoslovan.sko' ime pogosto prevladovalo in celo, !'raii"t»-ki Milil -ni pisatelji ]>o Se- ■ d.iuii rabili ime .l>>gr-.!avija ko" ime hodo*e države, mir Srlnrv. Hr ' valov in Slovi ueev. I sim|;i lu'_rosiavije j«- tesno spojena / iz.Toi-iiini vji^išinjeiit M »h"—} en ixtoeiio vprašanje je predstav ! Ijuio križ evropske diplomaeijt skozi relo devet utj»To stoletje, i»i-f la j« prava komedija napak. ne-razumevanja. kar je nudilo dokaz, i la \.-liki p.Miiti • i iibali. po^jeni v leit ib->» !aU >»* niso dospeli nitij to /'inaujili dvoriš.- mediiaro hie pohiike. Resnica je hita z>'b» pri I pro-.a. ko. je v v-aki veliki stvari. : kat« ro -o !,.|;ij izvišill ljudje. Iz točnega vprašanja bi ne bilo iao-; t*i -e i«-^ drugače ko! / i;;^na-i:jem Tui-kov z !\ vrope. Iztočno; vp. .išuuje pa » k! jueuj-' ttuli ob-' •stoj habsburškega cc^irstva. i so-J da "veliki-ira Tuika" je tudi liso-' ila Habsb iržanov. i|ne\ih. ko so ti principi vo-j dilue ideji- vladarjev te dežele, nil ■primerno spu:e v razprave •rlrde preteklosti. Za vsak politi«'-! ni korak je najti vzrok in -šele z; j poznejfie rodove nosi tak .značaj* izjalovljenja .Mislim da se lahko veliko nove o >U'\neiu izreku mlaj-. . - ' £ega 1'itta. ki je rekcd: — Nočem j slepiti v razpravo «, človekom, Ui) tnii. da ui ohranjenjej otonranske t»a cesarstva vprašanje življenja i ali smrti za Anglijo — Osnovna j ideja je pravilna, le izraz je napa-j ."•en t e -a ivimo mesto otomuuske-\ ga cesarstva Malkau, silo oproščenega naroda. potem je izrek po-1 'polnuma resničen. Malkau pred-j stavija pot proti Indiji. t'e se bo nahajal v rokah sovnažne velesile.' * * t bosta Indija in Iztok izgubljena za Veliko Miitaiiijo. Sledei' tem tradicijam, je šolaj nek; iteriii angltvikih državnikov povdarjala potrebo ohranjenja Tureije io zor" balkanske opro-' sti4iie vojne. Disraeli in tiladstone' sta postala dva velika nasprotni-j ka, ! m uvea se za dva razlieii:: poj-! movanja i»lede iztoetie politike. [ Domnevam, da je bila osnovne.; ideja obeli ista* zavarovanje živ-j Ijenskih interesov Aujrlije. Le srtiLslva so bjhi popoiuouia različna. U:adstonovi» pojnK^vaiije predstavlja najbolj dovršeni vzgledi angleške soi-ijalue moralnosti, oni' idealizem, ki lioee potom ustvarjenja političnih naprav oprostiti j svet more avtokracije. V dnevih.! ko se je r.Hjvreji elan slovanske! družine oti-esel srnniotM"*ra jarma.j ki ni bil le avtokratičt >», temvee tudi nemški, bi morali s spoštova-l njem prisluškovati velikemu uči-1 tel ju angleškega di-žavuištva —j (iladstonu. Genij ure je primeren njegovemu velikemu pojmovanju političnih resnie, kot ni bil še nikdar pfeje. Za ^Ihdstoua je bilo oproščenje Malkana izpod turške /loviade! sveta moialna dolžnost. Turčija je dedščina jada in sramote, najhujša. ki obstaja na božjem svetu. Dežela ki ima pošteno vlado in državljansko »prostost, mora sku-čati, da dvigne druge narode na! .isto višino. Moriti mora v-llke bit-j ke prostosti juoti zatiranju v prid (tlačenim narodom. Človekoljubna, ' vet>! a stran nabiranja (iladstona 1 j»- moeiiejša kfi takozvani sveti egoizem. I e j.* govoril med «1 vema j morjema, kojih spojenje poo po I stali Jlabi-buržani predsta vitelj nemške nai-(»diie ^ile. vendar jia sr siarega slovenskega ustoličenja n odpravilo. Veliko Hab^buržanov se je ponižalo pred vojvodskin? kmetum na ; prii»rostega naroda. Skril i je v deželnem dvoren v (iradeii j na jbolj ])angermanskem mestu. Pe 'zmagi zavenikov bi.do srb-ki j.tKi naši: t;i klobuk ter kaznovali i tatove t:i]i » zgodoi inskega klobn-; ka kot nase politične neodvisnosti. — j Znano d- istvo je. da je imel Xa-I polenu I. namen osvojiti Itali •j«. P J •oti maršjtlii ile Xarbonne j« rekel: — Aleksander Veliki je šel tako daleč kot ram era vam iti ja> v namenu, da dospe m do Ciangesa — Za Napoleona je bila vel ka ce , v Indi jo jugoslovansko Ilirija ! Pod francosko vlado, počenši le ta po miru. sklenjenem \ Schoenbrunnu. so bili Slovene^ Hrvati in Srbi prvič združeni \ ilir-ko ! Bosno in francoski intendanti so pričokovaii dneva, ko .bo prišle blago od Črnega morja v Ilirijo po .Donavi in Savi. Indija naj bi.pro-firala potom te nove trgovske zve ze in indijski bombaž naj .hi se importiralo v Evropo preko Ljubljane. Taki so bili velikanski načrti, katere se je zasnovalo v po- J roeilih francoskih intendantov x\ Iliriji. Francija je storila vse, kar jo^ I bilo v njeni moči. da pritegne Bal- * I kan v sfero svojega upliva. Usta- f novilo se je poštno zvezo med Ilirijo in Carigradom preko Sarajeva in Pristine ^ Malo Azijo ter ' med Ilirijo in Egiptom. Jugoslovanski narod ni imel v I preteklosti nikake skupne ]>oIitik., I in na to sta uplivali dve krščanski I cerkvi. Imel je skupno kri. >.ku I pen jezik, skupno umetnost, lite-I raturo in ozemlje, ustvarjeno od i narve same ter nad vse stvari I skupno zatiranje od strani Tur kov in Nemcev. Narod, katerega je nesebičnost tujih vlad umetno delila na vsak mogoči način, j* bil plen zaiirsilne politike dveh ee-sarsteve. ki se nahaja danes na robu propada. Mogoč ni bil noben ekonomski razvoj, vladalo je ubo-štvo mesto bogastva, osamljen je i mesto zveze. To je bilo naravnost gorostasne izkoriščanje zdravega in mladega naroda, katereira se je izrabljalo od strani avstrijskega in turškega cesarstva. Te jugosloslovanske mase so bde "raje", "kulturni gnoj" kot Nemci tako delikatno imenujejo Jug« slovane. Te slovanske mase pii niso bile združene, b* potom skupnega zatiranja, tem več v glavnem radi ekonomske in zemljepisne enotnosti dežel, v katerih prebijajo. Zeh» resniena je trditev, da je zemljepisni položaj dežele tak. da bi sj».»jii skupaj pre-b valstvo. čeprav bi m- bilo istega izvora in plemena. Razmišljamo imjprvo o deželi kot o zemljepisni enot i. Jugoslovansko ozemlje predstavlja velik enakomeren trikot. Na jbolj zapadni del je slovanski n limp. Trigiav. k. sroji tr;, kranjsko-iialijauski meji. Najbolj južni del pa je grški Oiiuip. Xeraxloeljivt uarixliia enotnost se razteza (Hl izvira Save in Drave pa do izvira klasičnega Pei ejasa. Drava. Mu ra in Donava najfinejše strale gu-ne ."-rte. preko l>rav^ leži !ie 4. sept. je šel zdrav in ve sel ua delo v premogorov \ '»rownfield. Pa.; ko je bil komaj 1(.K) vardov od rova, je pridreal za njim železniški voz ter ga vrgel z vso silo ob zkl, da je na mestu | izdihnil. Pogreb se je vršil dne 6. ' sept. dopoldne iz Brownfiedda v: Union town. Pa., v slovaško katol. 1 cerkev Matere Bož jo ir» od tam na pokopališče v tmontown. Tem potoni se iskreno zahvaljujem v svojem in v imenu bratov vsem rojakom v okolici Union-(towna, ]>osebno g. Franku Štijde. Imarder-bo^su, družini Mešan o vi, družini Stritarjevi, dalje A*sem dekletom, ki so pokojnega spremljala ob krsti. Posebna zalivala pa gre g. Ivanu Rnpniku, prijatelju i pokojnega, ki se je na vso moč potrudil, da je vse preskrbe! za lep pogreb prijatelju. Hvala vsem darovalcem cvetlic. lepa hvala, tudi članom društva sv. Roka št. 5"» JSKJ., kateremu društvu je pokojni pripadal; . člani so ga spremili v obilnem števili, k zadnjemu počitku, kakor tudi člani SDPZ. in SNPJ. Torej še enkrat lepa hvala vsem. Tebi, dragi Jože naj sveti večna luč in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Počivaj v miru' Damjan Tcmnžin. Cleveland. O.. S. sept 1018. (2x 13&19—9) — i S 1 o v en s k e novice Joliet, 111. | Dvajset vojaških noviaeev (li mited service men} iz Jolieta i«i okraja Will je odšlo septembra v Camp fJrant. med njimi fnat naše fare Stephcoi A Kochevar. t iJiie t>. st> bile sprejete v jolietski samostan čj"'. s<-ster sv.' Frančiška sledeče deklice naše fare: Barhira Baur. A?n-s Horvat in Alice Jndnie. j r. i ieorge* Malovrh m njegova soproga Mar\ iz < "levelanda. (>nio.' st'ji prišla v Joliet na obisk za par. dni. Ob tej priliki sta botrovala" pri Petruševih v Rockdale, kjer! so bile Rojenice na obisku pred kratkim. Rojak Malovrh je bil naš mnogoletni organist. Njun >In .Mi-ihae! študira v < levebimdu za odvetnika (I a wye rja i in je obenem v neki dobri viadni službi. Svoje dni je dovršil našo župnijsko in1 jolietnko visoko šolo. Botrinjo so imeli o vsako leto dovršili na-^o župnijsko šolo. je bilo vedno lepo število nadarjenih fantov. Ali malt* je bilo število tistih naših bi-sti-oglavih graduiraneev. ki soj imeli srečo, tla so lahko odšli v j višje šole. St.irši so navadno komaj čakali, da pride njihov sinček', do tlela in zasiužka čeprav trde-| ga. Da bi poklali «v«»jega fanta v , kako višjo šolo. na 1o niti pomislili niso. Toda se bcpreminja-| jo in mi ž njimi, in povsod je o:>a-i'iii napredek z duhom easa. tako tu»li pri. nas. hvala Bogu. i^eios! nam je zabeležiti tudi v tem o^iru res pi-av lep napredek. Kak*r j>o-roča kaplan Rev. John Plaznik v.-roznanski učitelj naše župnijske -oie. so odšli študirat sledeči naši natlepolui ta i it je : Math. Butala se je podal 12. se.pt. v semenišče v Ni. Francis Wis., kjer vstopi v; prvo leto teologije. Maitin Šteta-i nič, sin uospe Barbai-e Želko, roj.! Nenianič. i/ njenega prvega, zako j na. je 1'!. sept. zopet odšel v St.; Bede. College pri Peru. 111.. kjer jej v zadnjem šolskem letu dovršili druiro leto akademijskih študi j in I vstopi >edaj v leto. Med njegovimi profesorji je tudi Rev. Venec! šolar. O. S. P>., subprior -benediktinske opatije. Tudi Anion Kramarič in Louis Žlogar sta otl-šla l:{, sept v St Bede College, kjer vsto-pita v prvo leto akademije. Anion lvramarič je star šele 1> let in je najstarejši od sedmerih otrok navadnega delavca, ki s trdim delom služi kruh za svojo številno družino, a poleg tega še skrbi, tla pride kda.i vsaj e-u njegov sin do boljšega dehi in kruha. Cast takemu očetu! In Louis Žlo-gar pa je sin staršev, ki imajo že dva sina pri vojakih, Franka in Johna, a tretji, to je Joe, pa še menda poj de v Stric Samovo službo z;f blagor domovine. In četrti, < to je Louis, pa je zdaj odšel v vitšjo šolo. Srečni starši, ki imajo tako zgledne sine. in srečni otroci, ki imajo tako j^ledne starše!John I Želko in Certrude Brunskole sta vstopila v jolietsko občinsko visoko šolo (high school). Edward j -Mutz in William Russ pa pohajata : jolietski učni zavod De lia Salle i Institute, ki ga vodijo Christian i Brothers. Ta zavod obsega visoko šolo (high school) in trgovinsko šolo; .prvo pohaja Russov fant in drugo Mutzov. Vsem navedenim našim študentom želimo zdravja in vztrajnosti na težavni poti do cilja! Rojak \nton Jakie iz Voungs-tiwna. Pa., je ilospcl 12. sept. v Joliet. kjer namerava ostati, če dobi kako primerno delo. Novo-1 doš'ee je čvrst mladonič, ki bivaj v Ztlruženih državah že sedem leti t«-r se ra-.fnie.e na delo stroji. Ely, Minn. I/. Nevr Vorka smo ]»rejeli vest. da bf> v kratkem o«lpotoval na Fnaneo-d.o rojak Joe. ml. i Rojaku Antonu Pajku se je o-mračil um. Poslali so ira v Fergus Falls umobolnico. i V naši župniji smo že par mese-eev* brez slovenskega organ 1st a. I V. li';o delavcev se jt* pteselilo iz naše nastdbine. ker nočejo .sprejeti dela na kontrakt v rudnikih. Calumet, Mich Ova zakonska para sta sklenila »dosmrtno zvezo v slovenski >-er- vi v soboto 7. sept. .M r>. Anna K ob-. ! . * rojena Lackner. hči .Mr. in M is. Stephe. je obljubila večno zvestobo Mi-. Petru šafar. rojenemu v Lokvah na Hrvatskem. Kumovala sla jima Mr. .Mieha'd Novačič in ili-s I-a ura C "or. Novoporoeena bosta1 živela v Taniaraeku št. *>. k.;<-j- j<-j ženin uslužlieu v rudniku. — Drugi par. ki je sto^»il v zakonski jarem, sta bila Catherine lic-iiiič, hči Lanrem-e in Frances lle-|nič iz Osi-etJe, in ,^lr Ji.s. Zu]>an-'«-:•"- ml , -in -Fos. in Helene Zupau-ele, lsl«;tak<» iz Oset-ole. Kol j»t t<"-: sta prisostvovaJa poroki Mr. Fr. Perko i;i Miss Margaret Zupančič. Svoj iliim >.i bo>ta ustanovila j v Os.-eoli. — < ibetna paroma >.«-! i -um obilo sreče in božjega blagoslova I V soboto 7. ><'pt. ob pol M..zjutraj je preminula na domu svojega soproga John I). (Irentza v Ne v* Allouez Mrs. Johaua «i rent z. stai-a 40 iet. PoRojna, roj. Abra j novic, j.- bila rodom iz Lokev na i Hrvatskem. V < aluniet je prišla 'preti JI leti. kjer se j.- poročila s j Slovencem Johnom I). Crentz. ; Pred več leti sta . sept. nazaj v Detroit, kjer je uslnžben v Lincoln Plant, kjer izdelujejo znane Liberty motorje. Bil je na obisku svojih star-| šev. Mr. in Mrs. John Marzini. Mr in 31 r<. John Ve-rm i" tukajšnje naselbine sta se vrnila s kratkega potovanja po Wi-^onsi-nu, Illinoisu in•Indiani. Spremljal ju je sin Rudol[di, ki bo koncem tega meseca vstopil v vseučilišče Notre banic. Ind. kjer s«- bo posveti!' trnovskemu knrzu in obenem se pa tudi vojaško izvežbal. Math, l dovč in soproga iz Ta-. u;ai-o-ka ~ta odpotovala 10. se]>i. i v .Milwaukee, kjer s«, mislita za - staluo naseliti. ; Po desetdnevnem dopustu se je i vrnil 11. sept. pop. v <*anr|» Humphrey s. V«., korporal J os. (i. Kile jnieh iz Tamaraeka, od koder ga bo - i ameriški vojni urad poslal v neko - driiKo t:d|ii-išče kjer bo uril novince v inženirskem poslu. Kakor j znano, je pri.A.-l rojak Hllenieb iz -« F: anei jt*. kjer-s.- j«- ndebvil aktiv-: n t* ga boja. Za časa sv<»jega dopu-. sta v Cahiinetii j,., obiskal svoje. - mnogoštevilne prijatelje in znan-t ce, ki Sil jra vsi sprejeli z odprtimi - rokami. l)no 11. sept. je prišla v Calumet brzojavka, da je na neki operaciji umrl v < amp Custer Štefan -j Inidjinski. liil j,, star 24 b-t. V -J« an.p Cusfter je šel preti d vem i j noseči. Njegovi starši žive v Lau-• riumu. Truplo so prepeljali za polj kop v Calumet. —T"-- v^s ym :wm ym mm J Rad bi izvedel za moja dva prija-. telja FR ANKA M< »Ti )RK in ; FRANKA JCRANČIC. Nahajala se nekje v državi Pennsylvania. Oba sta doma iz Žigerskesa vrha. farsi Sevnica na Sp. štajerskem. Oglasita se naj na naslov: John Sal a m on. Box llfi , Monitor, Wash. (14.20—0) OPOMIN IN PROŠNJA. Tem potom opominjam vse one ki so ostali dolžni mojemu ranj-j kemu možu iiak-su llanžie. kateri . mi je zapustil male otročiče in pa i pravico opominjati vse, ki so mu kaj dolžni ostali. Prosim vas torej, kater' še niste vrnili ranjke-mu, da to storite meni in njegovim otrokom v tej veliki draginji, Mrs. Agues Hanžič, rtox 165, Sublet, Wyo. (1-1-20—9) ( ,Kje se nahaja ANTON RIBIČ? Pred nekako enim letom je bil v West Newtonu, Pa., potem pa v Hibbingn, Minn. Če kilo izmed rojakov ve za njegov naslov. naj ga mi naznani, ali maj so pa sam oglasi na naslov: A. L. Rib. Ruth, Nev. (17-19—9 > t Vojna divja v Franciji* Ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANI!!! UnHwi SUtM Food Adminiatretloa - ______ _____________________________. _ KVAS \»A.ftht)A. 19, ftEET. Problemi malega n a r o d a (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.,) Na kratko a10 /c omenili znamenito brošuro, katero je spisal H odličen slovenski pisatelj Abditus-Prepeluh. in katere naslov je: ■ ' Probl »•mi malega .laroda* . \* naslediljem podajamo par poglavij. I da dob«- či*}:i ci ji m al izgled, kako razborito in s kako toplo ljubez- ■ nii , razpravlja avtor o našem problemu, o našem gospodarskem sta-I nju in o nalogah, ki *e jim moramo posvečati. Iz te njegove razpra-I \e m. uverijo čitatel.ii. da je Abditus-Prepeluh v resniei odličen pu-I llieist, pol;filr in naroden slovenski sotrudnik. BISTVO NARODNE POLITIKE „ Odvisen človek -:e sme imeti svojih misli; šteje se mu v greh, I ko samostojno misli in dela. S to primero bi se dalo značiti d o seda -I ' polit»č':o /ivlje.ije" Sloveneev. Določnega narodno-političnega m cilja dosed.*» j tudi ntie!; nismo. Vsaka politična stranka je ime!:« svoj j v/.nr, ki ga je proglašala za edino pravega. Zato smo kolebali sedaj I I na desno, selaj nr. levo. I.eto 1*1V nam j- prineslo idejo "Zedinjene Slovenije". Nismol \edno dovolj re«iu.. .-email tega svojega narodno-političnega eiija.j 1 o/neje nan j<- n alna politika prinesla vsakovrstne narodno-poli-ti.'i.e mon:i' l-ije. Prišlr je jugoslovanska ideja, šele svetovna vojna' i;i njen pot« k sta nan dala skupen, jasno zamišljen narodno-politič-ni i I f>: narodno s. vtoiiotuije v jugoslovanski skupnosti. Kdo nam je uV varil to tehnično nio raz notranja /ivijenjske potrebe, ki jo je v stvari] železni tek soci-jalnega razvoja. predvojni nobi oarodno-politični cilji niso bili odločilni za slovensko narodno politiko, ki se je pečala najv-č z vsakdanjimi loUehanto. /a'-evami in krivicami. Izgubljali smo se v malenko-s'i!i Naroilio. iriii cilji ">o se obravnali 1» ob posebnih prilikah: splošno s,- pre |vojiu s|«,venska narodna politika ni dovolj brigala narodno poli*ične probleme; zato je ostala malenkostna in osebna Ko se j. bil /ancsel takozvani "kulturni boj" med slovenske poilične ♦rfii.kc, v.. j,, pokazala njena pritlikavost. 'Kulturni hoj' utonil v mlaki. . Politični boji so stremeli za nadvlado posameznih stanov. V ,'avtiem življenju je zavladalo plehko demagoštvo. »;i j«- dvigalo posameznike v takozvane "narodne voditelje". '1 v ditelji o pritisnili političnim bojem svoj posebni pečat, ker so se radi ikoriščah z njimi .Slovenski konservativci, ki so bili prvij med hujsk««". kak« r njihovi tovariši povsod drugje, so z demagoško taktik«) iz.-rihilt viejo demokracije. Zvezani > plemstvom i:, vele-agrarci, so prciiu.niili vei-ino posedujočega kmetiškega ljudstva in ga pridobili za svoj« politične namene. Politično slabotno in nezanesljivo nnš.čaiMvo je bilo potisnjeno ob lia. Industrijsko delavstvo pa je bilo ji;. Sjoveii-kem prešibko, da bi prišlo do besede in velja-.«'. Pri teh političnih |>ob«»jih. ki s«, se sukali okolo vsakdanjih po-♦r«b i nagonov, so bili veliki naroduo-politični cilji in družabni pro-M -lin poriiijeni na stran-. Prevladovali mi stanovski interesi, ki t>o svoboden razvoj vseh ljudskih in na-r«) tnili gmotnih in duševnih sil ne I«- mogoč, temveč tudi gotov. Svo-- < bmla in pravo razumevanje interesov vseh stanov in slojev ustvarita ne sam« zunanjo, temveč tudi notranjo, duševno skupno domovino, ki zažiga plamen resnične ljubezni do nje. Potem ne bo med nani niti " izobčencev " niti " inkvizitorjev " Nadomeste .jih re. 1. Ide.pm »podlaga naše kulturne m gospodarske samostojnosti jco krepčana in razširjena demokracija. Demokracija je tisti idejni element, na katerega se more opirati v *.eh primerih in bojih :io znotraj in na zunaj. Kulturni i 11 gospodarski napredek slovenskega Ijml-stva je mogoč v svobod* in v prostem razmahu vseh gmotnih in umstvenih sil. Ta svobodni razmah poviša našo gmotno in umstveno produkcijo in nas usposobi z nadaljne boje. •*5. Ker .;«■ slovenski naro<1 majhen in ])o svoji socijalni sestavi povečii kmetišlki m delavski, je nujno. «la se naše gmotne in um. stvene sile organizirjo po načelih socijalno pravičnosti in enakopravnosti, ker jih usposobi l«> socijalna organizacija za težavne konkurenčne boj« med velikim svetom. SLOVENEC SE SELI NA TUJE. Pri ročnem delu je bil človek gibalo orodja. Razum in ročna spretnost sta <„a u posobila za delavca. Pri strojnem «lelu pa mora človek sled'1 i stroju, po njem s? ravnati, streči mu mora : toraj ravno narobe. Zato so človeške žrtve pri strojnem delu večje nego so bile pri ročnem število ponesrečencev v strojnih obratih je zelo' \eliko, kar dokazuj" tudi statistika zavarovalnic za delavske nezgo-ue. Stro je bil takoj spočetka konkurent izučenega delavca, ki ga je s svojo vedi'o več jo dovršenostjo izrival z delftvtfega prostora. V o-b -atih se vedno bolj pogosto namesto moških nameščajo ženske, na-rreMo odraslih otroci, ki so za jw>djetnika cenejša delavna moč. Print r iz novej.v« «lobe nam pojasni ta proces. V avstrijskih tobačnih tovarnah se je i/delalo leta 1900 3,111,120.900 cigaret. Zato delo je hiol potreba hVOl oteba. Med tem so se obrati tehnično izpopoluiit, nov stroj je HI uveden v delavnice. Učinek novega stroija je bil presenetljiv; število delavcev se je znižalo, število iz«lelkov pa. zvišalo. V iorabljali, so prekopale na mesce 623,700 kubičnih metrov zemlje. Vnemimo, da prekopi je en delavec v osaiih urah 4.6 kubičnih metrov zemlje; v tem primeru bi i«ilo za delo, ki ko gr. opravile parne lopate, potrebnih i>460 krepkih in junaških mož nri parnih lopatah pa je bile «iposlenih zgolj 298 tielaVcev. Tehnični napredek je na ta način stvaritelj takozvane 44in- 1 uiistrijske rezervne armade", to je: mn«»ži število tistih, ki ne naj-| :|«lejo manj. Ker so tudi domača obrtna in industrijska podjetja š bka. prenapolnjena in oblegana od delavskih ponudnikov, se je slovenska, "industrijska rezervna armada" nam,enila v daij-. no tujino. Amerišk i statistika navaja, da se je 1842 leta priselilo v Zdru-že.ie države ameriške nad 100.000 ljudi. V letu 1 *>07 so našteli ev-rropskih priseljencev 1.285.39. Od leta 1 >73—lf»08 se je izselilo iz l.vrope v Anur.ko 17.700.000 ljudij. Samo mi. mjhen narodič. ima mo ta nam nad U00.000 ljudij, dokaz, kako nevzdržiie so naše do-l lače razni^'v Ljudstvo hodi >a kruhom, v gospodarskem pogledu ie i.ekak' ui žoga. k. skače, kakor jt) suje kapital. Po vsem svetu so raztreseni Slovenci najdeš jih povsod, kjer se težko in trdo dela. S svojim delom ustvarjajo bogastva, ki prihaja v last posameznih 1 apitalistov,~"sami pa ostajajo revni in bedni. Se nojx na doba nam ni požrla t oliko ljudij. in nas ekoiumtsko tako okrtila, kakor nas je prva razvojna doba kapitalizem. So«-ijalno in moralno je preobrazila. Vrste našega ijpdstva so se vrcdčile. kar nam štgovorno dokazujejo ljudska štetja. Socijalnemu i.-; ekonomskemu propadanju se je pridružilo še narodno zatikanje, ki nam ni dopuščalo, da bi se mogli dovolj krepko razvijati. Iztržijo nam j«* na tisoče ljudij. naš«) gospodarsko rev-£čino je j loveča lo «lo skrajne meje. Tudi kulturno so nas lK>teli j>o-polnoma z.itiL-li. Svetovna vojna nas je našla uboge in majhne; zato nas je zadcia št bolj, nego bi nas b;la sicer. \r tej «lu iz časov-njegove svobode ostalo v spominu dvoje: 1. * ara pravila", kot ona naravna pravica, ki mu je sia kot narodu na svoji lastni zemlji, in 2. občina (gmajna i kot podlaga njegove nekdanje narodne organizacije. "Stara pravda"* ^ je prepadla pod tujim gospodstvoin. Odpor naroda se jeo brnil proti vidnim zastopnikom tujega nasilja, proti graščakom. Ako bi ne bila ostala v narodnem spominu šr sled njegove narodne svobode, bi ne bil mogel govoriti o svoji stari pravdi. To. kar je zahteval slovenski kmet v bojih leta 1514 in 1571. je toraj ona narodna svoboda, ki mu jo je dajala njegova stara pravda.' to je njegov domači nenapisani zakon — ki ga je nosil napisanega v srcu — in ta zokon, ta stara pravda je določala njegovo osebno in narodno svobodo na njegovi domači zemlji. Narod, ki si je bil svet svoj«* stare pravde, torej ni priznal tujega nasilja in se je postavili v boj za svoje stare pravice. Ali je to kej — samo b«>j za "staro pravdo — za one stare pravice, ki jih naši stari de«lje niso utegnili njfpisati .pač pa so jih od rodu do rodu sporočali svojim potomcem. Tako smo la naravni zakon nosili že stoletja s seboj. (Nemci pravijo. da smo sj ga šele >e«laj izmislili, oziroma, da smo se ga naučili «)«! entente.) V "Stari pravdi" ne smemo torej misliti le nekak prazen bojni klic upornih slovenskih kmetov, ampak več: treba je, da razumemo to bes«*do iz naše zgodovine. V stari pravdi je zapopaden naš nenapisani zakon, po katerem ni imel in nima nihče pravice nam jemati1 našo zemljo in proti naši volji vladati nad nami. Ako se je kmet obrnil pre«t vsem proti graščaku, je to razumljivo. Saj je bil graščak njegov vladar (cesar je bil daleč , kako pa je narod mislil.- kaže na primer to, da si je M. Gubca izbral za cesarja. Ko bi ne bila ta misel tako velika in splošna, bi najhrže ti«1 bila zbrala okoli sebe take množice, da je morala graščakom pomagati pomagati cesarska vojska. Misel na staro pravdo pa tudi po letu 1571. ni izginila. Ob vsaki pri i ki vidimo, da se obraža nevolja naroda proti tujemu graščaku. ki .je bil zastopnik vlade. Tako imamo upore v 18. veku. za časa Ilirije in ko je leta 184S zasijala svoboda, je mislil kmet, da je treba iti proti grajski gospodi. Njegov boj se je torej obrnil proti onim. ki so od začetka uničili i njeg ■ ivo narodno svobodo. Seveda boji poznejših let nimajo na sebi i več pravega znaka stare pravde, ker spomin preteklosti ni bil več tako svež, kakor naprimer leta 1514. Poznejši upori so predvsem u-pori iz ne vel je proti krutosti gospode. Naš narod ni nikoli imel svojega plemstva, zato mu je bilo plemstvo znak tuje vlade. Naš narod je bil domokrot od nekdaj. Ker ni imel silne organizirane države z napisanimi zakoni, je moge! upat. le na svojo "pravdo", to je, na ono naravno pravico, po kateri si je uravnal svoje življenje. Nemci so proti pravici, proti "stari pravdi", začeli vladati nad njim. Življenje našega naroda pomeni nepretrgani boj proti tej krivični nadvladi, boj za staro pravdo. Dolgo nismo nu^li prodreti zlu do dna, danes vidimo jasno. To, kar je postalo 'danes cilj naroda, to je v bistvu "stara pravda" naših dedov bojevnikov iz 16. stoletja. In mi moremo ponosni na to, da je mali slovenski narod cela stoletja nosil s seboj in se boril za idejo, ki jo danes priznava ves kulturni svet kot edino pravo podlago bodočega skupnega življeija narodov. Naša sreča je bila, da smo dobili sosede, ki jim nikoli ni bilo do pravice, ki so vse svoje življenje zidali na krivici In nasilju. Proti temu nasilju je naš mali narod povdarjal svojo staro pravdo. Krivica, tudi če je stara 1000 let. s tem še ne postane pravica, ako je narod ne prizna. In naš narod nasilja lii nikoli priznal. To nam priča boj za staro pravdo. Ne moremo najti bolj primernega gesla našemu boju sedanjosti. nego je staro geslo naših bojevnikov, ki so se borili za staro pravdo. Jugoslovanska demokrati«Mia stranka najde tu svoja zgodovinska tla. Graščak, vidni predstavitelj prejšnjega vladnega sistema je leta 1848 izginil, nasprotnik našega naroda se je zaprl — v urade in v šole. V starih sinovih časih je odločevala le telesna sila, danes odločuje — duševno delo. In s tem se bomo borili za svojo državo, za tisto svobodo, ki smo jo imeli, predno je nemško nasilje podrlo naše "v domačih šegah utrjene postave". "Staro pravdo" sprejemamo toraj kot državnotvorni pojem, kot vsebino naše samoodločbe, kot končno spoznanje našega življenja. Zapisana je v našo zgodovino in mi vidimo v nji izraženo stoinstoletno voljo našega naroda, da živi svobodno v svobodni domovini. Tako imamo tudi mi svoje zgodovine, če jo prav razumemo. Bolgari na zapadni fronti. Amsterdam, Nizozemsko, 17.1 septembra. — Kakor pravi Echo Beige, so prišli bolgarski polki v Maubeuge, da se bore ob strani nemških armad na zapadni fronti. | Washington, D. C., 17. sept. — Z velikim zanimanjem so bila spre jeta neoficijelna poročila, da so se, na zapadni fronti pojavile bolgar-ške čete; toda o vprašanju, ako se morajo tudi Bolgari formalno prišteti k sovražnikom, se ne bo odločevalo, dokler ne pride ofieiel-no potrdilo. Državni department pravi, da se je pred nekaj meseci izkazalo, da so bile enake vesti 'neresnične. < Ako se na zapadni fronti bojujejo tudi Bolgari, bo razglašeno vojno stanje med Združenimi «lr žavaini in Bolgarsko. | Vnrašalne pole. ! Washington, D. C., 17. sept. — Provost Marshal general Crowder je danes objavil, da bodo jutri, krajevni registracijski uradi razpošiljali vnrašalne pole vsem o-nim. ki so stari od 19 do 36 let in ki so se registrirali 12. septembra. Angleškim podanikom se te pole ne bodo poslale, ker imajo 30 dni časa, stopiti v angleško ali pa ca-nadsko armado. Pole bodo razpošiljali po 10 odstotkov na dan in toliko časa. da bodo razposlali vse. -- i Pershingova zmaga Nemci pripravljajo rezerve. — Ameriški letalci opazujejo velika ojačenja za Hindenburgovo črto. — Nova obrambna črta daleč za-dej. — Nemci so pozvali 5000 žensk za kopanje strelnih jarkov. — Nfmci gotovo pričakujejo nov nanad. —- <1 Z ameriško armado v Franciji, H. s«pt. — Ameriški avija'iki so dau«'s zjutraj poročali, da Nemci dov.lžajo /a llimlcubiugovo črto .velika ojačenja ter z veliko naglico kopljejo zakope. Vse k;:ž«\ da pričakujejo v tej okolici nove»a ameriškega navala. «la pa sat ii ne nam iva jo napadati. Včerajšnje fot^aratijc kažejo za Hiitdenburgovo črto veliko število N« mcev. Ki kopljejo si redne jarke; najbrže pripravljajo d/ugo o-brambn«) črto, a! o bodo. Ameri-kanci razbili " icpreniagljivo" nind«flibi!rgovo črt«i. Zaplenjene listine kažejo, da poskusa^ Nem« i d«.bili |ela\s!;ih rok iz oz:nIja. da m«-rejo vojaki ostati na fronti. Preti kratkim je bil razglašen poziv za žensk, da nadon este v« r jaške tezerve na železniških progah. Vpoklicani >•> bili deč:.i po K, let. da stopijo v ;ozadju na im »t«« vojakov, ki so /a lr.žni za vojaško služI-o. izpraševanje avstrijskih ujetnikov j«* razkrilo zanimivo dejstvo, da so nemški polki prejoli ukaz umakniti >e. ko se j«- pričelo ameriško prodiranje: Avstri.jei pa niso dobili nikakega tozadevnega povelja. K«, so Anierikauci o;.pad li jim«) od Fesrin-s. >e borili proti njim s,!mo Avstrijci. P«»vcljiiik nekega avstrijskega polka je ni-kel. da je poslal več prošenj, da bi .^e'oei poslali več munirijt ; toda prošnje so I ib* brez uspeha. Mnogo dokazov je. da so ye Nemci z vso nlglieo umaknili. Pustili s«» za seboj zrl«) važne zemljevide in listine, Častniki so pustiLi mnog«) draeoeftnosti in za)o<* živeža. X Kssev je stanoval poveljujoči nemški gen em 1 v razkošnem hotelu z dragocenim pohištvom. V stanovanju je bilo polno j>oreala-na-te in srebrne posode. Vsak oti eir njegovega Št=iba je imel svojo sl.otbdjieo :/. železnim križcem in cesarjev o ali Ilindeiibungovo sli ko. General je ini«-l električno razsvetljavo in zvonec ter veliko i'a-hago živeža. S kako naglico je general zbežal j«' razvidno i/ tega. ki-r je poleg vsega naštetega pustil tudi dva zaboja govedine. V uradu teg;-, getierala so se šli številni painfleti. v katerih je nas.vetoval vojakom, k. tei.i z« li-šča s«' morejo rabili /.;: I11..10. Tu je i > i i recept, kako -e kiji. juha iz osata in napravi solat.« iz kisli-ee. Na koncu pamfbtt -e nahaja poziv. «la se naj vojaki po- lužu jejo raznih trav. s pripombo: "l'o vojni b«» to veli lic vrednosti .Med zaplenjenimi pismi nekega častnika se jc nahajalo tudi pismo njegove žene. ki ua pr. -i za. Tot1 mark. da --i kuj i «>blck«), tekoč, da jl- t«, najnižja cena. ;io kateri more v ! j': lini! poti m i..::jh.-;i razmerami kupiti obleko. A mori kanci, kadar s«) v boju, ne poznajo straha. <> tem pLše n« k nemški major svoji ženi: • Ti mladi Amerikam*! napadajo kot bi igrali fooihall. Nič jih ne more /.adizati in neprestano prihajajo. Naši staii vojaki, ki s«» že izmučeni od štiriletnih hoje v niso kos tem mladeničem, ki ne poznajo strahu." V nekem vplenjenem dokumentu s«- tudi nahaja poziv katerega je podpisal Viljem, na vse rodoljubne Nemce, da naj en teden žalujejo nad smrtjo "našega !ii"i-brega in presvitlega zavetnika, turškega sultana ". Med zaplenjenim niaterijalom je bila cela artilerijska oprema -ti. nemške divizije, I jetniki pri po ved u jejo, da je nemško umikanje krila avstrijska -i4. dieizija. V mnogih zav zetih vaseh so prebivalci ostali vsa štiri leta nemške okupacije. Pri prihodu Aiiierikan-cev so kazali veliko veselje, da so bili rešeni nemškega gospodstva. Zvoniii so z vsemi za-o nov i; stari duhovniki so se oklepali vratov mladih ameriških vojakov; mestni prebivalci so poljubljali roke našim vojakom in tudi otroci so se vdeleževali zmagoslavja. Turški sultan. Amsterdam, Nizozemsko. 17. septembra. — "Neue Freie Presse" t pravi, da bo koncem septembra turškr sultan obiskal Dunaj. GLAS NARODA, 19. SEPT. 1918 SLOV. DELAVSKA ŠBjk PODPORNA ZVEZA UmMTtjcm dM 1& »?|Mit iDkurporirana 22. april« 1909 1W4__* državi Pni Sedež; Johnstown, Pa. 8LAVNI URADNIKI i n——<1a n : IT Al« PROSTOR, 1088 Norwood CloroUad, Oite. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. T. D. 2. Box 118. West Newton. Pa, •lami tajnik: BLAŽ NOVAK, 834 Main St_ Johnstown. Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 634 Main St. Johnstown, Pa. 8. Bom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Oirwii», Pa. Blagajnik: JOSIP 2ELB. 8602 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio, ha blagajnik: ANTON HOCBVAJR, B. F. O. S. Bos 29 Bridgeport, RADSOSNI ODBOBf Predsednik aadaor. odbora: JOSIP PBTERNBL, Box 88, VOM, Pa. 1. nadzornik: NI KOI. A J POVŠE, 1128 Fabyan Rt., Ciry View, N. 8. Plttsburfta, Pa. t aadeorrlk: I VAB BBOftBLJ, 888 B 117th Bt, GUvalaaA, Olta. FOBOTNI ODBOBz Preaaedalk porot, odbora: MARTIN OBBB2AB, Box T8, But Ml aw al, L porotnik: FRANC TEHOPClC, R. F. D. 8, Box 148, Fort Smith, £ift L porotnik: JOSIP GOLOB, 1818 So. 14tb St., Bprlngfleld. BL TBHOTNI SDRAVNIK t D>. *OCtP V. BKAHBK, 848 B. Oblo BL. Pittsburgh, Pa« (Haval mit 884 Mala Bt, Jshastowa. Pa. UBADNO GLASILO l "4LAI BABODA**. 81 Oortlandt Street, Nsw Ter« OMp. Ganjena drofltra, oalroma njlb uradniki, ao nljndno proflsal, po8niaB vae dopise nararnoot na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Deaar aaj se poAJe edino potom PoStnl b, Bxpreanlb all Banfinlb denarnih aakasnlc, nikakor pa oe potom privatnih Mot. Na kasni oa aaj oa naslovijaJo: Il!a* Novak, Tittle Trust & e dobi '-ki. Zas«> hoče imati s;:r"o jamo in košček travnika, kjer bo lahko napasti »vojo žival. Kd je Silvere napisal ta pi-.ma. je bil razmeroma srečen. Mesee junij se je bližal svojemu koneu. it Silvere je bil še vedno brez tlela. I/, (iargosa ni bil dobil nobene ve^ti. Kolikokrat se je že hotel odpraviti proti domu. pa se j«- vedno premagal. Ko je m-kega dne napravil nial izprehod je videl pod velikim drevesom družbo turistov. Kden med njimi ga je posebno natančno o-pazoval in -dednj e vzkliknil: To je venda. moj voditelj Montguilhem! Silvere je ozrl ter opazil v skupini nekega gospoda, katerega je prejšnje leto spre v a." a I po gorali. Dober »lan. gospod Linville! —- je rekel mladenič. Dober dan. fant! — K<»t vidim. še vedno tako pogumen in neustrašen. — Kam si pa namenjen" Zaenkrat še nikamor. Ali mi vrjameš. da nisem s teboj n č kaj zadovoljen? — Zakaj, gospod? Pred dobrim tednom sem pisal v CjnrgosT pa nisem dobil nobenega odgovora. Človeku se mora vendarle odgovoriti na vpraša nje. Nisem mogel — je odvrnil Silvere. — Pisma nisem dobil, kaj-li mene že tri tedne ni bilo v Oargosu. To je pa škoda. — M.slil sem, da mi boš napravil veliko u- si u go. — Ali je sedaj že prepozno? Da. zdi se mi. Zakon glede piva. • Washington, D. C., 17. sept. Predsednik Wilson je danes podpisal proklamaeijo, s katero ^e prepoveduje izdelovanje piva in tudi izdelovanje ne-alkoholičnih žitnih pijač v Združenih državah po ]. oktobru teko« •ega leta. Pro-1 kamaeija, katero se bo objavilo jutri, bo vsebovala nekaj izpre-! memb prvotnega načrta, katerega 1 je objavia živilska administracija' pred nekaj tedni. Pivovarjem se bo dovolilo razpečati zaloge, katere imajo, vendar pa morajo vse zaloge prodati pred 1. decembrom tekočega leta. To izpremeinbo se je uveljavilo potem ko so pivovarji in drugi pri em prizadeti izjavili, da bi po- j menjalo prenehanje varjenja z dnem 1. oktobra veliko izgubo z ozirom na materijal, katerega imajo v zalogi. --- t Napad na Pariz. Pariz, Franeija, 17. septembra, j Kakor pišejo današnji listi, je bi-I lo pri zračnem napadu na Pariz j v nedeljo ubitih šest oseb. 15 pa ■ranjenih. Med ranjenimi je bila neka žena. mati šestih otrok. En nemški aeroplan. sistema Gotha, je bil izstreljen v gozdu pri < "ompiegne Letalca sta pobegla ^sledili pa.so jim orožniki. Avstrijski državni zbor. ! Amsterdam, Nizozemsko, 17. septembra. — Avstrijski državni zbor se bo sešel 1. oktobra. Kam se boste obrnili, t kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo Izjavo ali razne druge ^ dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na ► sodniji, pri mirovnem sodniku aH drugod? Ako hočete pravilno lzr l povedati ali pričati, potrebujete floveka, ki Je zmožen slovenskega In ► angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na ANTON ZBASNIK, : JAVNI NOTAR IN TOLMAČ Mfea 192 BakeweU BUgM Cor. Diamond and Grant Sta, l (nasproti Court Housa) PITTSEUmiH, PA. ► Telefon urada: Court 345». Telefon na domu: Fisk 1931 J. Dr. LORENZ^ 644'Penn EDINI 8LOVEN3KO JL f GOVOREČI ZDRAVNIK ftVCDQC MOŠKIH BOLEZNI SJP- Pittsburgh, Pa. Moja stroka je sd ranjen je akutnih ta kroničnih bolesaL Jas mm le adravim nad 23 let ter Imam skutaje v vseh bolestih la ker snam slovensko, sate vas morem popolnoma rasumetl ln spo mati tiAo bolesea. da vas ondravim ln vrnem moč ln sdravja. «skoxl 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moAklh bolesaL Zato se morete popolnoma sanestl na mene, moja skrb pa la, da ras poopoliurs ondravim. Ne odiatajte, n—rsk pridite fin pcala. Jas ondravim aastrnptjeao kri, masnlje la lkrn po telesa, bs lesni v grla, lspadanje las, bolečine v kosteh, stara rane, ilvčns Miint, oslabelost, bolesal v mehurja, ledlcah, jetrah ta felodca, rmenlco, revmatisest, katar, slato tUo, navduho Itd. " Uradne m n: V ponedeljkih, sredah la petkih od I tn . aJntraJ do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih la sobotah od S. ara sjntraj do & ara svečer, ob nedeljah pa do 2. ara popoldnSk. — poltt ne sd^Tiss. Pridite osebno. Ne posablte Ime In naslov: Dr. LORENZ, 644 PtM nt, Plttsbnrgb, Pa. Nekatnrt dragi sdravnlkl rabijo lolmare. da vas nnmja Ju aaam krvatako •» la dmp kraja. «t» ry laija adravta. Slovenska Narodna i Zveza The Slovenian National Alliance v Ameriki. 1915. 1917. Sedeš: Cleveland, Ohio. Glavni urad: 1052 East 62nd St. j IMENIK PODRUŽNIC SNZ. IN IMENIK URADNIKOV. (Nadaljevanje.) I Dr. Ivan Hribar, št. 17, Black Dia* mond. Wash. ..Predsednik; G. .T. Porenta, P O. Box 176. Tajnik: Peter Chelo-vieh, P. O. Box 96. Blagajnik: L. B. Elez, P. O. Box 85 Nadzorniki: 1. Valentin Tnsar 2. Peter Arsovieh in 3. Mirko Ta eh. 8eje se vrše vsako četrto nedeljo v meseen pri g. G. d. Porenta. Št. 18, Ely, Minn. Tajnik: Rev. Frank Miheleie. ?t. ]9, Buhl, Minn. Predsednik . Matt Kayfes, Box j 1-13. Podpredsednik: Matt Krim-potie, Box 292. Tajnik: S. R, ILeneh, Kinney; iMinn. Blagajnik: gnae Tom eh. Kinney, Minn. Nodzorniki: 1. Lina Kayfees, 2. Ana Perhrij in 3. Dan Pražit*. Št. 20, Biwaku, Minn. Predsednik: Frank Mahnie, Bx 332. Podpredsednik: Sam Žigu":, | Bx 326. Tajnik in blagajnik: Ivan Knre, Box 68. I Nadzorniki: 1. akob KariS, 2 Pete Marovie in 3. Anton Purkat > Seča. rt. 21, Carbondale, Pa. I't . c?>ec'r. k : .Josip Debevc, Box 29:5. Podpredsednik: Karol Kroa-tin. f,l š'»ott St. Tajnik in blagajnik: Karol Mrarnor, 140 So. Church St. Nadzorniki; 1. Anton Zaller. 2. Frank Belgen in 3. Ana Kroatin Seje se vrše v^ako prvo nedejjo v mesecu. Sava, .št. 22. Pueblo, Colo. Predsednik : Joh Germ. 320 Palm St. Podpredsednik: Matt Jerman 321 Palm St. Blagajnik: Joseph 1 Russ, 1101 East 8th St. | Nadzorniki: 1. Frank Boje, 2. J. D. Butkovieb. in 3. Dane Tish-ma. — j Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu. 3 Ilirija, št. 23, New York, N. Y. Predsednik: Ignacij Hude, 82 Portland! St.. New York, N. Y. Podpredsednik : Peter Vogrie. 3138 Tajnik: Rev. P. Kazimir Zakraj-Tajnik: Rev. P. Kazimirf Zakraj-šek, 62 St. Marks L," New York N. Y. Blagajnik: Anton Burgar Hallick Ave., Ridgewood, L. I Nadzorniki; Jos. Rems, Alojzij Skulj. Leo Štrukelj, Alojzij Če tarek, Matija Cagram in .udvik Mne. Št. 24. Denver, Colo. Predsednik: John Predovieh ,4837 Washington St. Tajnik; Mike Horvat, 4437 Pena Ave. Blagajnik: J. J. Pekee, jr., 4459 Washington St. Nadzorniki; 1. J. M. Drazicli, 2. Joe Prijatu in 3. Frank Škrabec. Slovan na dan, št. 25, Willard, Wis. Predsednik: Math. Bombae Podpredsednik- Anton Debevc. Tajnik: John Routar, Box 117. Blagajnik: Josip Pekolj. Nadzorniki: 1. Mike Artae, 2. Frank Francelj in 3. John Bajuk. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. * i Slovenska Svoboda, št. 26, San Francisco, Cal. Predsednik: Anton Šukle, 615 1 San Bruno Ave. Podpredsednik: J John Coiobich. 707 1—2 Bruno Ave. Tajnik: John Riuss, 725 Rhode Island St. Blagajnik; John \ Stariha, 2000—19th St. Nadzorniki: 1. Frank Težak, 2 Mart m Sukle in 3. Apoloni ja Rauch. Seje se vrše Vsaki tretji petek v mesecu. Ilirija, št. 27, Rock Springs, Wye Predsednik: Frank Kershisnik 124—L. St. Podpredsednik: Peter Masi o v, Box 43. Tajnik: Frank Plemel. 407—6t St. Podtajnik : Rev. Anton Schiffre. Blagajnik: 1 Apoloni ja Mrak, 126—-K. St. ' Ali je vase zdravje1 vredno 3 cente? Ako trpite na slabih živeih, na želodčnih all obistnih bolečinah, na splo-*ni slabosti, neprebavi, imate slab tvk. zapiranje, glavobol, ne spite, ako zjutraj izmučeni vstajate, ako imate Iki lečine v hrbtu, ako je vaša kri nečista, ako imate izpuščaje in mozole na obrazu. ako izgledate starejši kot ste, t«*ilaj je čas, da začnete uživati JUVTTO zdravilo Po&ljlte nam pismo z znamko za 3 eente In s svojim naslovom in mi vam bomo poslali z obratno iK».što, popolnoma prosto, brez kake obveznosti od vaše strani popolno tridnevno zdravljenje iz tega, iz čistih, zdravilnih trav sestavljeuepa prirodnepja zdravila. Naslov: 4UVITO LABORATORY. South Hill Branrb 5, PITTSBI RGU. PA. Nadzorniki; 1. Marko Juričie 2. Juraj Radoševie in 3. Fraiik Veh ar. St. 28, Leadville, Ohio. Predsednik: Johi Hočevar, 607 West Second St. Podpredsednik • Steve Frankovie. 132 West Chestnut St. Tajnik: Rudolf Saver. 14»; West Chestnut St. Blagajnik-Frank Zaitz, St., r»14 West Chestnut St. Nadzorniki: 1. N. Pezdire, 2. Rev. .Toli'i Jiidni«" in 3. Mihael Rehak. Janez Ev. Krek, št. 29, Forest City, Pa. Predsednik : J. A. Deeman, Bx 168. Podpredsedniea: Fanny Sus-man, Box r>;"»8. Tajnik: Frank Sus-man. Box 558. Blagajnik: Martin Muhič. Box 537. Nadzorniki: 1. .T. F. Osolin. 2 Lovrenc Kotar in 3. Math. Kom,> Frank Hudo vernik, tajnik. - Opomba: — Vse moreb'tne pre-membe pri uradnikih »e blagovoli naznaniti na glavni urad v Cleveland, Ohio. Mnenje Roosevelta. Oyster Bay, N. Y., 17. sept. — Ko se je vprašalo polkovnika Roosevelta. naj poda svoj komentar plede uredniškega elanka. tikajo-eega se avstrijske miro\-ne ponmt-be. ki je izšel vnewyorskem "Times", je rekel polkovnik: — To je precej slično predlogu konference med sodnikom in /.lot eineem. da se določi ostrost kazni, katero naj naloži sodnik zločincu. Kje je JOŽEF HAUPTMAN Doma je iz Šmatrna pri Litiji. Pred 4. leti je bil v Clrarlestonu, W. Va.r kjer se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim tu njene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi svoji sestrieni Mrs. Anthonia Maek (roj. Le-vec). 1404 E. 53. St.. Cleveland Ohio. (18-20—9) ZASTONJ trpečim za naduho Nova domate zdravilo, U Je vsak lahke rabi brez neprilik ali izgube časa. |fi imam dot način u rdrmriti naduho h> llnfiBii. da pwkuiiU n* ami račun. Nič zato ako jo imate ie dolgo ali pa ako »te jo ki« dobili. Ca j« kot aenena mrzljca ali naduha, vi morate pisati po pro«to poakuinjo ntiegi najino. Na aairnja m kja živite. k«j ja vai pawl in starost, ako trpita na novduhi. na& način vam bo takoj pomanl. Ml iaiimo to poslati takim obupnim, katerim vdlhanje. opium priprava "p^entirano kadenja' *td. ni uič pomocato. Mi hočerro pokazati vsake ao no note atro&ko. do je to novi način določa odstraniti takoj za vselej težko dihanje, imMo oje ln vae enake nadkva. To prosto ponudbo so robi la en som dan. Pito So danes in pričnite a tem načinom takoj, N* »oiljite denarja. Najbolje je. če poAljete spodnj kupon. Storite So danes. PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO.. Room 385 T Niagara and Hudson Sta.' Buffalo, N. Y. PoAljite prosto poekuinjo vateca načina: ....................... I j ( ..................... 'I I - ] ROJAKI, NABOČAJTE 8E NA 1 "GLAS NAEODA", NAJ- 1 VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDKUtMm DBUVAH. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za inojega oeeta ANTONA TAVŽEI^T, da mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ako pa sam eita te vrstiee. naj se mi takoj javi ter obenem naznani, ali ima državljanski list; ja?. to moram rnati, ker sem sedaj v vojaški obveznosti. Zato prosim, da se mi kakorhitro mogoče javi. — Anthony Tav/.elj, 621S St. Clair Ave., Koom 7. Cleveland, Ohio. ^18 20— tee em wn jt-jfa moža JOHNA KOCJAXj dotua i/. Zagratia pri Skocjanu na Dolenjskem. Zapustil me je pred tremi tedni z dvema otrokoma, edon je 3, drn-«i pa 1 leto star. Naznani naj n.i. Kje se sedaj nahaja, ker drugače sem prisiljena iskati ga polieijskim potom. Pa tudi rojaki so naprošeaii, ako kateri ve, kje r,e nahaja, da mi naznani sedanji njeaov naslov. — Mrs. Frances Kocjan. 3"»7G F. 82. Si., Cleveland. Ohio. (18-20--9) Prav rail bi izvedel za svojega svaka JOHNA KRALJ, doma iz vasi Podzemelj, ter od mojega soproga bratranca JOSKP1IA Cil'SIt'll, doma i/ Št. Jurja pri (irosupljem na Dolenjskem. 1'red letom dni sta se nahajala v Cleveland«!- Ohio. Prav rad bi zvedel za nju naslov: Juhn dšel z doma proti New Vorku m sedaj sem v skrbeh, če so mu je kaj pripetilo, ker ne dobim pobene-ga glasu od njega. Mi dva sva bila skupaj na 2"j1 K. 3rd St.. Chester, Pa. I^ osiin e;a, da se mi javi, ali pa če kdo ve. naj naznani njegovi ženi: Mrs. Marv Laehnikar, 154 Fayette St., Phillipsburg, N.J. (17-19-9) Iščem v italjanskem, francoskem ali ruskem ujetništvu svoja dva sina FRANCETA in JANEZA SUSTER. doma iz Komcm A±b krasni ^ritt ln brada In o« bed« odpadali la odlvclL Ti mas ti aim. koctS-bol aH trgu]« v rokah, aogab la v krlin, v onib 1n«b popolnoma oadra-rte, rana opeklin«, bol«, turo, krast« ln grlnta, potne nog«, karja ofssa, o—b-lin« v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M moj« cdrartlo bres uspeha rabil ara SmmOm m 9fj00. PlSta takoj po MBlk. ki d takoj pošljem sagfcoaj, JAKOB WAHCI0,