297. številka
Ljubljana, v sredo 30. decembra.
XVIII. leto, 1885.
1 shaja viak dan mTeier, izimši nedelje in praznike, tor velja po posti prejeman za avstri j sko-ogemk Jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 #ld. la četrt '<
>-ogerttt8 dežele r.a vso l»to lf> ;,'ld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., u leta H ,'Ui 80 kr., ta jedoi) ••»»< m.v L gld. 10 hr. Za pošiljanje na dom računa te po 10 kr. za uieoec, po   0 kr. sa četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikoi poštnina znala. Za oznanila plačuje se od eetiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5      oo se dvakrat, in po 4 kr, če »o trikrat .-.Ii v.'čkral tuka. Dopisi naj ae iavole frankovati. - Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in upravui5tvo je v Rudolfa Kirbisa hiii, „ftledaliAka »tolbad. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamaoije, oznanila, t. j. v*e *viiuiui*r.rativco »tvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno tabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 H
„ jeden inesee.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
i, pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Upravnistvo „8l<n\ Naroda"*
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja dne 22. decembra 1 8 85.)
Začetkom seje nasvetuje baron Apluliiern, ko je poprej že dolgo časa poslanec Gutmansthal moj nemškimi in slovenskimi poslanci mešetaril, naj se zborovanje deželnega zbora odloži do 4. januvarja prihodnjega leta.
Poslanec Hren podpira predlog, ker se bode, kakor je on izračunil, s tem deželi prišteililo 14 do 1500 gld. na dijetih in ker je vsakdo ob praznikih rad v krogu svoje obitelji.
Dr. P o ki uk ar tudi ni za to, da bi se zborovalo le na videz, a gradiva je dovolj, vsnj v odsekih se lahko dela. Zategadelj se ne strinja s tem, da bi se delo za celih 14 dnij odložilo.
Deželni glavar grof Thurn opomni, da so vmes trije prazniki in dve nedelji, ko bi se itak ne delalo. Totem se predlog vsprejtne in deželni glavar naprosi deželnega predsednika, da pridobi dovoljenje presvetlega cesarja za odložitev deželnega zbora.
Poslanec profesor Šuklje odloži svoje mesto kot namestnik deželnega odbornika, ker sedaj stalno biva na Dunaji.
Poslanec dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora glede deželnih dobrodelnih naprav. Poročilo se glasi:
Leta 1884 znašali so stroški za oskrbovanje revnih kranjskih bolnikov v tujih bolnišnicah 55.4G3 gld. 65 kr. (mimo 64.640 gld. 1. 1883). Glede na proračun s 05.500 gld. prihranilo seje 1. 1885 blizu 10.000 gld., ker je vsled ugodnejšega zdravja bilo menj bolnikov oskrbovati in ker deželni odbor strogo pazi, da se bolniki ne vzdrže dalje v bolnicah, nego ,ie neobhodno potrebno, neozdravljivi pa da se izpuste ali odtlado občinam. Največ bolnikov se je zopet zdravilo v Trstu, 540 s 11.858 gld. oskrbnimi stroški, potem v Zagrebu 800 s 0079 gld. stroški, na Iteki z 2848 gld., v Gradci z 2703 gl., v Brežicah z 2545 gl., v Osjoku z 2302 gl., v Ce-lovci z 210(i gl., itd. Oskrbni stroški v tujih bolnišnicah so znašali
leta 1882 ..... 49.90G gld.
„   1883 ..... 04.640 n
I NN J
55.40.-i
torej v treh letih skupaj   .   170.u!M) gld.
V Ljubljanski bolnišnici z blaznico znašali so oskrbni stroški za bolne Kranjce
leta 1882 ..... 92.455 gld.
„   1883 ..... 95.737 „
„   1884 ..... 97.421 ,
torej v treh letih skupaj   .   285.613 gld,
Ako se doštejejo stroški za bolnike v tujih bolnicah v
znesku........ 170.099 .
kaže se, da je Kranjska v treh letih izdala za oskrbovanje bolnikov ........ 455.712 gld.
Poročilo se brez razgovora na znanje vzame.
Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka, da lansko leto sklenena postava o nadzorstvu deželnega odbora nad reservnim fondom kranjske hranilnice ni dobila Najvišjega potrjenja.
Poslanec Svete c pravi, da se sicer ni nadejal, da bi bila postava potrjena, a upal je, da bode vlada nepotrjenje postave podprla z boljšimi razlogi, nego da se je prepisal govor poslanca barona Schwegla, ki je govoril proti tej postavi. Ni res, da bi se postavni načrt ob društveno postavo za deval, tudi ni resnično, da bi se državno nadzorstvo nad hranilničnim rezervnim zakladom s to postavo omejevalo. Hranilnica ni v nobenej zvezi z društveno postavo in le slučaj je, da ima hranilnico v Ljubljani društvo v rokah, saj bi jo imelo lahko v rok.h mesto, kakor je bilo s prva (udi namenjeno in kakor je to pri Kočevski hranilnici. Sicer pa pričakuje govornik rešitve te zadeve v državnem zboru, ker je že poslanec Lienbacber stavil dotični predlog.
Poslanec dr. Papež poroča o letnem poročilu deželnega odbora o ženitvanjskih oglasnicah in prečita dopis c. kr. vlade, v katerem slednja naznanja, da se ne ujema s tako postavo, ker bi omejevala osobno svobodo ! Poročevalec nasvetuje, naj se to vzame na znanje.
Poslanec Pfeifer nasvetuje, naj se ves dopis vlade pridene stenograiičncmu zapisniku. (Govor smo že priobčili.) v (Daljo prlfe.)
Močvirska postava in najnovejši napori, da bi se preustrojila.
Leta 1872 začelo so je na to misliti, kako bi se delovanje v zboljšanje poleg Ljubljane ležeče močvirske ravnine oživelo, kajti tedanja osuševalna komisija, obstoječa iz samih uradnikov, je pripo-znala, da kmet njenih nasvetov ne mara.
Da je ta važni kulturni zavod ob vso veljavo prišel, ni se čuditi, ker noben ud kmetije vešč ni bil. Vsled tega delala se je kmetu v veliko kvaro napaka za napako. Ako pogledamo naše glavne odtoke, proge cest ter potov, po barijski lat vici razpeljanih, mora vsak kmet, akopram inženBr ni, spoznati, da je bilo tedanje vodstvo za obdelovanje močvirja obdelovanju le v kvar — svojo nesposobnost pokazalo je pa najbolj s tem, da je to ravnino razkosalo v parcele in parcelice, tako da ima posestnik mesto Jednega kosa, ki bi primeroma meril 7 oral, tacih osem do dvanajst, raztresenih po jedno uro daleč narazen.
Pri razdelitvi se tudi ni gledalo, da bi kosovi za obdelovanje ugodno obliko ter ložo imeli; — na Logu je obširen kos tako razdeljen, da ima obliko razpetega dežnika. Nekateri kosovi so pa tako ozki, da se na njih še voz obrniti ne da.
Kdor je imel plug kedaj v rokah, ve, kako
težavno je take kosove orati, kateri neso po vse1 dolžini jednako široki.
Tu ter tam se je svet razdelil, a na pot se pozabilo. Ni torej čuda, da je kmet kos za kosom po 10—20 gld. oralo sveta v barji prodajal, kajti kaj mu je koristil kos s 400 štir. sežnjev dve ali tri ure daleč od doma, vrhu tega pa še brez pripravnega pota. Kdo je temu kriv, da je zdaj premnogo zemljišč brez močvirja, kjer se ob njivah na trdem polji vsaj nekoliko nadomestka pridobi V Tedanja komisija, kateri inženerjev nikoli mankalo ni.
Kako nesposobne gospodarje je barjan 1860 leta imel, ko se je imelo močvirsko osuševanje završiti, kažejo prežalostni nasledki tega podjetja.
Močvirje ne bo več potopljeno, kmet bode pridelal na kupe žita ter sena, a jedva se je struga Ljubljanice jela proti jezu v Vodmatu trebiti, Že povzdigne nek Ljubljanski kmetovalec svoj glas: Bmočvirje bo presuho, če delo nadaljujete I"
Takoj se opusti uravnava najbolj važnega oddelka Ljubljanice v prekopu proti Selu in Mostam, strah, da bi močvirec presuh ne postal, prešinil je osuševalcenl ude tuko, da so celo pozabili zatvor-nične kole pri Utekli Ljubljanice v Cesarski graben populiti. Kaj sledi V Ni bilo še delo odobreno, že ie obiskala povodenj svoje prejšnjo kraje, in to leto za letom bolj, tako da jo 1878 leta vrhunec dosegla, v dan J 7. novembra istega leta je voda malo nižje stala, ko o veliki povodnji 1851 leta, ko odtočne struge Ljubljanice še regulovane neso bile. Od kod to V Od tod, ker se komisija čestokrat obstoječa iz samih tehniških strokovnjakov pri mnogih obhodih ni naučila, da rupna pola, obstoječa iz organičnih tvarin gnije, in to tembolj, čim bolj se udeluje, če se tudi ne požiga, slednjič ostanejo samo še pepelni, k večjemu 3% prvotne debelosti znašajoči ostanki.
Osuševalna ta komisija mislila je vodnemu krčenju rupne pole s tem v okoin priti, da je požiganje po moči prepovedovala, ne vedoč, da s tem j malo ali ničesar ne doseže, ker obdelana rupna (šotna) pola gori, če tudi ognjenih prikaznij videti ni, samo kmet je tratil dragi čas v najhujšem delu, zaradi pridnosti na več dnij v ječi zaprt.
Spoznavši svojo nesposobnost in glede na to, da po upiavnih nazorih gospodarska oblast nad kako stvarjo le lastniku pripada, naredila se je 1877 leta postava, po kateri naj bi močvirski kmet samega sebe gospodaril.
Pripoznati se mora, da je bila ta postava kljubu nekaterim nedostatkom, n. pr. o volilnih skupščinah, o požiganji in o gospodarstvu z osuševalnim zakladom, vendar kmetu pravična, če se je tudi gospodi z 64 ha. ista oblast dala, kakor kmetskomu odborniku, zastopajočemu 1000 ha. močvirskega sveta.
Odbor bil je 1878. leta sestavljen.
Glavno delo te dobe bil je črtež, po katerem naj bi se kmet povodenj popolnem znebil. V to svrho je c. kr. kmetijsko ministerstvo dobrohotno odličnega veščaka c. kr. višjega stavbinskega svetovalca g. -L Indro poslalo, kateri je spoznavši, da bi kmet po dejanskih izkušnjah pri obdelovanji barja najboljše nasvete za izdelovanje prevažnoga črteža dati utegnil, radovoljno v posvetovanji bar-jana poslušal.
Strah pred ognjem je izginil, če je tudi neki starokopitnež, kateri hoče kmeta i/, starih knjig poučevati, kako naj svoj svet obdeluje, vse žilo napenjali da bi se v bodoče požiganje popolnem prepovedalo.
Volitve lanskega leta so zopet pokazale, komu močvirski kmet zaupa, a dregnilo je nekega gospoda na vso moč nemilo, da ga kmet, spoznavši njegu zasluge za močvirje, voliti hotel ni. Zavedni moi virec je gotovo veliko pregreho storil, a ker mu ni bilo mogoče drugače do živega priti, dokazal je oni gospod, da zakon iz 1877 ne zadostuje po sa-mosilstvu hlepečemu možu. Predlaga se torej, naj se postava tako presukne, da bi deželni odbor na ttkrepe močvirskega odbora direktno uplival, ali drugače rečeno, deželni odbor naj bi mož, kakeršni so v stari dobi močvirju gospodarili, v takem številu v močvirski odbor volil, da bi pri posvetovanjih vedno večina na oni strani bila, kjer bi oni gospod poročevalec našega slavnega deželnega zbora sedel. Utemeljeval je svoj predlog s tem, da bo morala dežela z velikimi vsotami močvircu pomagati, da bo mogel nameravana dela vršiti, češ, to bo n kako breme za deželo, kakor je bila gradba za blazne, novi muzej ter druge naprave, katere deželi uika-keršnega materialnega dobička ne donašajo. Zamolčal je pa, da se bo ta podkrepitev močvirskega po-sestuika v kratkem izplačala z višjimi deželnimi nakladami, katere bo dežela kranjska po bodoči uravnavi zemljiškega davka od močvirja vsako leto pobirala. Zvijačno je pozabil povedati, da zadnji sklad za usuševanje barja, odkar se novi davek plačuje, 17°/0 donaša, in to imenuje naš narodni gospodar breme V Da se naši gospodje poslanci od kakega sotrudnika pregovoriti dado, ni čudno, ker neso baš o tej stvari poučeni, a čuditi se je, da se gospodje deželni poslanci Ljubljanske okolice na želje ter blaginjo svojih volilcev malo ali nič ne ozirajo.
Sploh se mora trditi, da nemarno kaj posebno pomanjkljivih zakonov, glavna napaka je ta, da se ne izpolnujejo. Malo ne vsa določila močvirske postave so se v pretekli dobi krušila, a brez graje, kjer je njega pripadnik odboru predsedoval, vriš se je pa zagnal, če ni po pikah postave koračil pri močvirskih shodih kmetski zastopnik, kateri je bil pred malo leti ženijalen in vzgleden kmetovalec v barji.
Ako ima kateri narodni poslanec resno voljo kmetski stan povzdigniti, naj ne pomaga sovražniku naroda, zavednega kmeta pod sramotno jerobstvo staviti.
Okoličan .si zna sam gospodariti, ni mu treba nepotrebnih nevednih varuhov.
Psoval se je slovenski kinet, ker ni hotel za j svojega oskrbnika Inženerja si najeti, ker ima pre- I žalostne izkušnje o njihovem delovanji takrat, ko so imeli le-ti odločilno besedo o stavbi jezov v močvirji in drugod pod Ljubljano.
Priporočati bi pa bilo možu, željnemu prestro-jitve postave o obdelovanji močvirja, uaj bi se lotil za povzdigo našega kmetijstva prevažnega dela, namreč naj se poprime sestave zakona za skroženja našega raztrganega posestva.
Za tako jako uujno potrebno delo bode mu tudi barjan hvaležen.
Deželni odbor ima po določilih sedanjega zakona direktnega upliva na izobilje, saj ima svojega zastopnika v odboru ter po § 45 tudi vrhovno nadzorstvo v postopanji močvirskega odbora.
Barjan.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 30. decembra.
Kakor se Dunajskim listom poroča iz Celovca, je pravosodno ministerstvo izdalo že pred več tedni jezikovno naredbo za Koroško, ki je podobna jezikovnej naredbi, ki se je bila izdala za Spodnje Štirsko. Čas je bil že res, da vlada kaj stori, da bo jezikovna jednakopravnost tudi veljala za koroške {Slovence. Vendar mi še prav ne verjamemo tej vesti in hočemo počakati, se li potrdi.
(»aliftki deželni zbor začel je včeraj zopet svoje zborovanje. Jel se je posvetovati o omejenji občinske avtonomije v prid okrajnim zastopom. Poljaki hočejo omejiti občinsko avtonomijo zategadelj, ker imajo v mnogih občinskih zastopih Rusini večino V okrajnih zastopih so pa Poljaki skoro povsod v večiui. Smoter tega zakona je tedaj le zatiranje Rusinov.
Iz 17. številke poročil nemškega Srimivrr-eina se razvidi, da ima to društvo v vseh avstrijskih kronovinah 1078 podružnic in sicer: na Du-naji 21, v Spodnjej Avstriji 147, v Zgornjej Avstriji 92, na Solnogradskem 10, Štirskem 100, Koroškem 42, Kranjskem 7, Primorskem ;3, Tirolskem in Predarlskem IG, Češkem 474, Moravskem 147, v
Šleziji 46 in Bukovini 3.   Mej temi je 75 ženskih podružnic.
VnaiU*' države.
Premirje mej Srbijo in Bolgarijo se je
bilo sklenilo s tem pogojem, da se takoj začno mirovni dogovori. Kakor pa stvari sedaj stoje, se mirovna pogajanja ne bodo tako hitro pričela. Temu je nekoliko kriva Turčija, ki je predlagala, da bi turški odposh.nec sklepal s Srbijo mir, bolgarski naj bi pa bil njegov pomočnik. Ker Bolgari neso voljni temu pritrditi, začelo se je o tem dopisovanje mej Sofijo in Carigradom. Dokler se Bolgarija in Turčija ne sporazumeta, se mirovna pogajanja ne morejo začeti. Ministerska kriza v Srbiji pa tudi ovira hitro sklepanje miru. — „Tempsov" dopisnik brzojavil je svojemu listu iz Sofije, da je imel priliko ogledati seznam ujetih Bolgarov, kateri je srbski zastopnik, polkovnik Topalović, predložil vojni komisiji. V seznamu je res navedenih kakih i 2500 imen in pri vsakem povedan tudi rojstni kraj. Ko je seznam pregledal, uveril se je, da jih je nad dve tretjini iz onih vasij, katere so bili Srbi poseli. Ti neso bili niti v vojni, ter so jih Srbi odveli s pretvezo, da so bolgarski opolčenci. Iz prav majhnih vasij je navedenih po 40 ujetnikov. Na ta način bi bili Bolgari tudi lahko ušteli mej ujete mnogobrojne begune petnajstega srbskega polka, kateri so se vrnili v Pirot, ko so Bolgari zaseli to mesto, proč pometavši orožje in uniforme. Bolgafi se pa za nje neso zmenili, ker neso hoteli množiti števila vojnih ujetnikov, ako k temu neso bili prisiljeni, ker so imeli dovolj težav s preskrbo-vanjetn svojih vojakov. Da Bolgari neso dobili skoro nobenih srbskih topov, temu je uzrok le to, ker se je srbsko topništvo vselej umaknilo, ko je videlo, da bi utegnili Srbi biti tepeni, in pustilo bolgarskim topničarjem obstreljavati umikajoče srbsko peštvo. Res je smešno, zanikav.iti bolgarske vspehe, ko so srbski častniki sami priznali, da je po bitvi pri Pilotu vsak srbski vojak imel le še 7 patron. Vsa srbska vojska bila bi neizogibno uničena, ako ne bi bila Avstrija s svojim posredovanjem posegla vines. Preiskava bode tudi pokazala, da se navzlic točnim določbam premirja nadaljujejo praske na meji, katere prouzročujejo Srbi.
„Birževija Vjedomosti" jako pesimistično pre-sojujejo dnevno povelje bolgarskima kneza na svoje čete. Priznanje zaslug ruskih častnikov za bolgarsko vojsko, misli ta list, bilo je potrebno, ker drugače ne bi pripoznala Rusija zjedinjenja. To je knezu gotovo svetoval „pošteni mešetar". Toda Rusija mora zahtevati, da bodo tudi v bodoče bolgarskim četam zapovedovali ruski častniki, kakor so pri ustanovljenji kneževine. Bolj simpatično pa piše o tem povelji otieijozno glasilo ruske vlade „Nord*. Ta list pravi, da bo to povelje mnogo pripomoglo k sporazumlienju in zboljšalo položaj, kajti pravi akt je zadoščenja in pravice, ki bode dosegel svoj smoter.
Po poročilih iz Belega grada srbski kralj ne bode drugače vsprejel ostavke ministerstva, ako : Garašanin i.e prevzame sestave koalicijskega mini- ; sterstva brez Ristićevih pristašev. Ta ve>t se nam j pač malo čudna zdi, kajti ne moremo si prav mi-sliti koalicijskega ministerstva brez liberalcev. Ra- j dikalcev itak ne bodo mogli dosti poklicati v novo j ministerstvo, kajti skoro vsi njih vodje so po poslednjem ustanku pobegnili v inozemstvo. — Govori se pa tudi, da nikdo v Srbiji sedaj ne bode maral prevzeti ministerstva, dokler sedanje ministerstvo samo ne stopi pred skupščino, da opraviči svojo politiko.
■luska vlada je pred nekaterimi meseci za-ukazala, da se imajo občine v pnbaltijskih pokrajinah pri svojem uradnem poslovanji posluževati ruščine. Več občinskib zastopov se pa temu jako trdovratno upira. Zaradi tega misli nekda sedaj vlada premeriti zakon o sestavi občinskih odborov tako, da bode le polovica odbornikov voljenih, drugi bodo pa imenovani.
Kakor smo že povedali je Grevy zopet voljen z veliko večino predsednikom francoske republike. Ta volitev pa nikakor ni bila za republikance tako vesela, kakor pred sedmimi leti. Mnogo poslancev in senatorjev se ni udeležilo volitve. Od skoro 800 narodnih zastopnikov, ki imajo sedaj veljavne mandate, udeležilo se jih je volitve samo 589. Grevy dobil je 457 glasov, 116 manj nego pred sedmimi leti. Iz tega se jasno vidi, da je moč republikancev od tačas oslabela, ker se je nesloga pokazala v njih vrstah. Na kongresu, ki je imel voliti predsednika, godili so se jako burni prizori. Desničarji so zahtevali, da se volitev odloži, ker 4 departementi neso zastopani, kajti zbornica je zavrgla volitev 20 konservativnil) poslancev. Skrajni levičarji so pa hoteli, da se skliče „constituante", da premeni ustavo. Predsednik Lerover je pa odločno izjavil, da nikomur ne more pustiti govoriti, ker ima po ustavi kongres samo voliti predsednika. Zaradi te izjave navstal je bil velik hrup. Še le čez jedno uro se je hrup toliko polegel, da se je mogla začeti volitev.
Poslednjo pomiloščenje političnih zločincev na NpaojMkrm velja nekda tudi za Zorillo, ki se more sedaj vrniti na Španjsko.
Mej kitajsko vlado in nekaterimi Berolin-skimi denarnimi zavodi vrše se pogajanja, da bi poslednji gradili v Kitaji prvo železnico. Pogajanja, kakor kaže, ne bodo brez vspeha. V kratkem odido
komisija strokovnjakov v Kitaj, da začne prva dela za železnico. Kdo bi si bil mislil pred nekaterimi leti, da bodo Nemci leta 1886. v Kitaji gradili železnice.
Dopisi.
Iz Trsta 28. decembra [Izv. dop.] V pravoslavni cerkvi sv. Spiridijona poleg sv. Antona bilo je v 24. t. m. zahvalno opravilo, ker je sedaj pre-krasua ta stavba zunaj in znotraj popolnem dodelana. —. „Tržaško podporno in b ra Ino društvo" napravi v 6. dan januvarja veliko veselico z igro in plesom v dvorani „Politheama Rosetti", na Silvestrov večer pa zabavo v „Hotel Evropa". Odbor je tudi sklenil, da se druŠt\o naroči ua prve slovenske liste. — Sokolske plesne vaje imajo dober vspeh. Zanimanje mladine iz boljših rodbin je veliko, kar mora vsacega le veseliti. Sedanja telovadnica je prostranejša, nego prejšnja, telovadno orodje se je tudi pomnožilo, da popolnem zadostuje sedanjemu številu telovadcev. — Kolere ni več, pravo za pravo je niti bilo ni. Uzrok smrti četvorice je najbrž le zastrupljenje krvi po slabem žganji in ponarejenem vinu (čuč.) Vrhu tega so umrši slabo živeli, slabo bili oblečeni in kot oglarji vedno umazani. Za praznike so si morda kaj več privoščili, kupili kakih starih rib, potem pa špirita iz novih Polakovih žganjarij, kjer se strupena pijača prodaja po prav nizki ceni. Po tem takem je pač lahko dobiti kolero, ali pa vsaj koleri podobno bolezen. Umrli so trije delavci in jedna ženska, rodom vsi štirje Slovenci. Želeti bi bilo, da bi tukajšnji narodni krogi kolikor možno uplivali na nižje delavske kroge. Sicer pa prebivalstvo ni vznemirjeno in upamo, da ne bode drugih žrtev. — Naš magistrat je veuder moral upisati zadružnike mej volilce, a ne vseh 380, ampak samo 278. V prvi mestni razred 2, v drugi 8, v tretji 140, v Četrti 81. V drugi okoli anski razred 8, v tretji 25, v četrti 12, v peti in šesti razred po jednega. — Upravno združenje obeh tukajšnjih nemških glasil bi se bilo skoro razbilo. Dosedanji glavni sodelavci „Triester Zeitung* nočejo vkupno sodelovati in zategadelj bodo nekateri odšli. Jeden (l)obernik) odide v Celovec, Mel-ler in Fischer pa tudi ustavita Trst. Zakaj? — ni težko uganiti.
Yt. <'t'lja 26. dec. (Naši kultur t rUger ji mej seboj.) Naslednji dogodek bi bili zamolčali, in smo ga tudi menili zamolčati, pa zadnji do-godjaji na tukajšnji gimnaziji, kateri so vsem že dobro znani, so nas primorali, da naslednji dogodek, kakor rečeno, javnosti ne odtegnemo.
Minulo je že mesec dnij, da so v gostilni pri „Levuu pozno v noč sedeli nekateri velikonemci, mej njimi g. župan, sinjor Lesar z nenemškim imenom, nekaj gimnazijalnih profesorjev in dr. Ko sta jim vinska kapljica in pa ,der edle Gerstensaft" srce razgrela in jezik razvezala, ustane g. gimnazijalni profesor Mayr in začue govoriti. Govori o predrznosti Celjskih dijakov, ki so se podstopili, cesarico s s'ovensko pesmijo slaviti, reče, da je on „dajč-nacijonal", da si je že velike zasluge za nein-štvo na Spodnjem Štajerskem pridobil, ter zanj v kratkem času že več ko 400 gld. izdal, in še več o zatiranem neništvu, katero le on oteti zamore. Ko profesor utihne, se spne po konci pravni praktikant in Glantschniggov koncipijent, kateri, čeravno mu ni zibel ob Renu ali kje že v blaženem rajhu tekla, ampak nekje v skromni vasici na Spodnjem Štajerji, vedno poudarja, da je tudi on prsi matere Germanije sesal. In ko se je postavil po konci, kolikor mu je bilo mogoče, reče: „Gosp. profesor, kar ste vi tukaj govorili, ni res. Eigeulob stinekt". Profesor skoči, kakor bi ga bil gad pičil, kvišku in iz njega vro neartikulovani glasovi, mej
katerimi si le: „lausbub", „.....bubu, „.... bub"
razumel. Govorilo se namreč ni v borni slovenščini, ampak v zveličavni kulturni šprahi in slovenščina toliko lepih izrazov še niti nema, kolikor jih je iz ust razburjenega profesorja padalo. Praktikant-koncipijent mu je ravno tako krepko odgovoril in še na vrh g. profesorju prav netaktno zaušnico dal tako močno, da mu je „cviker14 z nosa zbil in stri. Profesor Mayr ni si upal tožiti zaradi razžaljenja časti; izgovarjal se je, Češ, saj je nesem jaz dobil okolu ušes, nego je samo po „cvikerju" priletelo. Pravijo, da je potem šel pravnika-praktikanta odpuščanja prosit.
Judices judexl Je li ni to škandal? Dijaki kažejo s prstom na tega profesorja, ter ga v šoli nazivajo: „Der geohrfeigte Profesor".
Iz Sevnice ob Savi 29. decembra, [Izv. dop.j Kako veselje obhaja tujca, prišedšega v prijazni trg — Sevnico na Spodnjem Štajerskem, ko vidi velikansk napredek v narodnem in socijalnem oziru. Mej narodnjaki tam doli ne najdeš nobenega prepira in napetosti, kakor po nekaterih sosednih krajih onkraj Save Razvidno je, da mora na čelu stati mož, ki ume stvar tako izvrstno voditi. Pred letom so tukajšnji domoljubi ustanovili „diletantiško gledališče", ki letos zopet vrlo napreduje, kakor smo preteklo nedeljo pri prvej letošnjej predstavi videli. Namen je po vsem jako blag, kajti „čisti dohodek je namenjen v podporo ubozih učencev tukajšnje ljudske šole".
Igrali80dve igri: „Garibaldi" in „KrojačFips". V prvej igri so se vsi igralci prav dobro obnašali, vzlasti se je pa odlikovala Roza (uospica C—el), ki je prvikrat nastopila. Vsi navzočni smo občudovali njene lepe zmožnosti za gledališče. Na to sta se odlikovala na citra h gg. K k in Š—c, ki sta semkaj prišla iz nemškega (?) mesta Brežic. V drugej igri so bili vsi igralci na svojem mestu, kajti igrali so vsi brez izjeme tako, kakor v kakšnem velikem mestu. Mislil sem, da imam izvežbane Ljubljanske igralce in igralke pred očrni. „Krojač Fips" (g. K—t) ve vedno in pri slehernej priliki pokazati svoj izredni gledališčni talent. Vsaka druga stopinja prouzročila je mej gledalci obilo smehu. Lizika (gospica Š—k), njegova varovanka, je svojo nalogo izvrstno izvršila, isto tako vse druge osobe. Omeniti še moram, da so letos celo gledališče prav lepo na novo predelali; imajo tudi več sprememb, kar kaže, da morajo imeti spretnega voditelja. Scenerije so prav dobro izdelane. — Po igri smo se pa še dolgo zabavali mej petjem in raznimi napitnicami pri čaši dobrega vina pozno v noč in še le petelinovo petje nas je opozarjalo, da bode treba iti k počitku.
Vam, vrli Sevuičani, pa kličem: Živeli! Le napredujte, kakor ste pričeli, v prospeli ljudske naobraženosti, kai bode jedenkrat gotovo dosti sadu rodilo!
Želim, da bi te vrstice izdramile nekatere sosednje kraje ta kraj in onkraj Save iz tiste „lethar-gije", v katero so zadnji čas zabredli.
Sosednji pohajkovaleč.
i/. Ho.jheulkuvKii 27. decembra, [l'.v- uop.] Trap isto v v našem samostanu je vedno več, sedaj je že do 60 redovnikov. Svoja posestva so si pred kratkim znatno razširili; kupili so namreč lepo posestvo Kuharjevo na Gorici z opekarnico vred in pa mlin pod gradom Turnskega grofa pri Krškem. Odkar so vsprejeti mej tržane, se govori, da nameravajo za gradom sezidati lepo in veliko cerkev, kar se res utegne z leti zgoditi; saj so baje jako imoviti. S kmetijstvom se pridno pečajo: to zimo prekopavajo svoj vinograd v Sremiči prav na globoko ter ga mislijo z ameriškimi trtami zasaditi. Živine imajo mnogo in jako lepe.
V nedeljo dne 22. novembra priredila se je v Maurerjevi restavraciji tombola z 28 dobitki v prid revnim šolarjem iz trga, dne 24. t. m. dobilo je 14 takih nove obleke za jedenkrat preobleči. Bog plati vsem blagim dobrotnikom, zlasti pa dotičnomu odboru v osebah g. župnika in g. načelnika kraj-nega šolskega sveta pl. Rainhofena.
Dne 4. t. m. sklenil je naš krajni šolski svet po naročilu šolskih oblastev, da se tukajšnja tri-razredmea prej ko prej razširi ter je v ta namen dovolil tudi že neko svoto. Ako se ta važni sklep v kratkem izvrši in se nameravana razširjatev šol pri sv. Antonu, pri sv. Lenartu in na Blanici v bližnjem času izvede, ter še znabiti katera nova šola ustanovi; potem ne bo Sevniški okraj nič več zadnji v deželi z ozirom na šolsko obiskovanje. 37 °/0 za šolo godnih otrok brez vsakega pouka, je pač veliko preveč za sedanje čase. Da pa ne bo znabiti kdo častitih čitateljev mislil, da se v tem razglašenem okraji za ljudsko šolstvo nič ne stori, moram omeniti, da se je število razredov od leta 1870 od 4 na 11, z nemško zasebno trirazrednico v Sevnici vred celo na 14 razredov pomnožilo.
Na Štefanovo popoludne imela je Sevniška kmetijska poddružnica v imenovanej gostilni svojo sejo, katere se je res obilo ljudstva udeležilo, celi okraj bil je dobro zastopan. Prednašal je najpoprej g. dr. Ipavic iz Št. Jurija tako lepo po domače o goltnej cevi, katera je najzanesljivejša pomoč napeti živini. Pokazal nam je jedno tako cev od kavčuka, dve pa kovinasti. Za tem je prednašal g. T. Grah, učitelj iz istega kraja o čebeloreji, ter de-monstroval na seboj pripeljanem Dzierzonovem panji.
Njegovo predavanje je bilo mikavno in lahko um-ljivo, zato so ga udeleženci jako pazljivo poslušali, j Stroj za surovo maslo v rokah g. Boštjančiča : se je dobro obnesel. Predsednik g. Len ček raz-! žrebal je potem še mej kmetske ude obilo kmetij-! skih dobitkov: po 10 kg. ruskega lanenega semena, drevesne škarje, žagice in jednega prašička, ter raz-| delil dokaj zvezkov „Črni ali vrančni prisad" in i „Kako goveda plemeniti, jim polagati in streči". j
Ta seja bo gotovo mnogo dobrega obrodila. I Voditelji te poddružnice zaslužijo vse priznanje. ; Natančneje bo to sejo gotovo drugo pero opisalo. ; štajerski Posavčani tedaj pripadajo k jako probu-jenim, v duhu časa napredujočim Slovencem. Le krepko naprej! Fr. J.
Domače stvari.
— (Odlikovanje in premeščenje.) Glavni davkar g Josip Podrekar dobil je mar-
; ljivo in vspešno delovanje zlati križec za zasluge s krono. - C. kr. notar Josip Rainer dobil je dovoljenje, da se sme iz Železne kaple v Podklošter preseliti.
— (Imenovanja.) Davkarski kontrolor gospod Inocencij Crobath imenovan je davkar jem, davkarski pristav g Peter V a v p o ti č kontrolorjem. Začasna davkarska pristava g. Makso Lilok in
j Ignacij Kline in Josip Dol i nar, podčastnik vsa- j i nitetnem oddelku št. 9, imenovani so delinitivnimi I pristavi, praktikanta Fran A v man in Viktor | , Grabner začasnima davkarskima pristavoma.
— (Dr. Josip Derč) imenovan je zdrav- | nikom v tukajšnjej c. kr. glavnej tabačnej tovarni, j
— (Umrl) je včeraj ob 5. uri zvečer po kratkem, a mučnem trpljenji za plačnico g- Ivan j
I Hočevar  bivši učitelj v Št. Lampretu poleg Li- i tije, nadepolen, marljiv in občepriljubljen, prišedši 1 na počitnice v svojej rojstnej hiši v Višnjoj Gori. | j Pogreb bode jutri četrtek 81. t. m. ob 8. uri zjutraj. Lahka mu zemljica.
—- (Dnevni red javni seji Ljubi j an- * • skega mestnega odbora) v četrtek 81. din i decembra 1885. leta ob 8. uri zvečer \r mestni dvorani I. Naznanila prvosedstva. II, Finančnega od- \ j soka poročilo o mestnem proračunu za 1886. leto. III. Šolskega odseka poročilo; a) o oddaji razpisanih dveh nest cesar Fran Jnsipovega štipendija za učence velike realke; b) o oddaji štipendija 250 gld. i za učenca državnega obrtnega uč.lišča v Gradei. —(V tedenskem poročilu krajcar-I ske poddružnice) zabeležiti nam je kot 32. knji-! žico pod št. 69, poslano z Vrhnike (i overjenik g. J. i G); kupile so jo celo Vrhniške domoljubne gospiee —- in kor. 33. knjižico pod št 233 (poverjenik g. i J. I.) iz Celja došlo. — S posebnim veseljem po-I ročali smo že, da smo dobili v jednom dnevu raz-( pečano knjižico od domoljubnih Vrhniških gospa, in ! evo, že so jih tudi posnemale narodne gospiee; čast i jim! za vzgled naj bodo našemu ženstvu po sloven-' skih trgih in mestih — kajti, če ima prav naroden pregovor, da žena hiši tri vogle podpira, pričakovati imamo tudi pri grajenji „Narodnoga Doma" od domoljubnega slovenskega ženstva marljivega sodelovanja.  Prepričani smo, da so vse izgledne matere in gospodinje svojemu domu (oziroma, da to gotovo bodo), naj bodo to tudi domu celega slovenskega naroda! Matrone nasprotnega nam mišljenja imajo svoje „Ortsgruppe", domoljubne naše žene pa naj bi posvetile svoje moči „Narodnomu Domu", narodu v prospeli in slavo. — Čfe se sedaj koncem leta odbor krajcarske poddružnice ozre na dobo svojega delovanja nazaj, priznati si mora z zadovoljstvom, da ideja njegova nikakor ni bila puhla in neplodna. 33 knjižic (blizu 400 gld.) je prodanih; lepo število pa jih na razpečavanji kurzira. — Pogum nam torej upadel ne bode! — „Jeden krajcar, nič! -- deset krajcarjev, nič!" tako je marsikdo modroval, ko smo stopili s to skromno svojo idejo pred slovenski svet; a pomislimo le, dasi je krajcar malo, malo denarja, da vender „zrno do zrna pogača, a kamen do kamna palača". („Die Menge macktV — pravi Kočevar.) Tako tudi mi po malem sicer, a kar je nabrano, je nabrano. In če primerimo ta drobiž našega nabranja z gradivom poslopja, do cela zadovoljni bomo, ko bode pripravljen krajcarski pesek, navožen od go-stačev in košancev, potem pač pristopijo i zastavni posestniki in gruntarji ter pripeljejo lomljenega kamenja, kuhanega apna in hrastovih debel iz svojih gozdov: gradivo je pripravljeno in poslopje se lahko začne staviti.
— ("Matici Slovenski) bo kot novi člani pristopili: A.) Kot ustanovnik: Semenišče raladeniško v Trstu. B.) Kot letniki: Gospod Artel Anton c. k. gimn. profesor v Beljaku. Gospod Bartelj Srečko, knjigovodja v Trstu. Gospod Berčič Peter, administrator v Spodnjem Logu. Gospod Bunc Ivan, meščanski učitelj v Trstu. Čitalnica hrvatska v Ka-stvu. Gospod Držanič Ivan, kaplan pri Fari na Jezeru. Gospod Golia Ljudevit, c. kr. okr. sodnik v Trebnjem. Gospod Jelušič Kazimir, občinski blagajnik v Kastvu. Gospod dr. Lesar Josip, knezoškofij-ski tajnik v Ljubljani. Gospod Mahkovec Anton, c. kr. koncipijent v Trstu. Gospod Mikuš Fran, c. kr. sodn. pristav v Mokronogu. Gospod dr. Mlil-ler Anton, župnik pri Fari na Jezeru. Gospod Narobe Ivan, župnik v Divači. Gospod Pogačnik Josip, župnik v Kotljah. Gospod Reš Fran, posestnik pri Fari na Jezeru. Gospod Rihar Fran, mestni kaplan v Škofji Loki. Gospod Sćulac Anton, kaplan v Mo-ščenicah. Gospod Šinkovec Avgust, kaplan v Mirni Peči. Gospod Šmidovnik Anton, kaplan v Žužem-perku. Tržaško podporno društvo Gospodičina Vičič Ana, meščanska učiteljica v Trstu. Gospod Vračko Oskar, c. kr. koncipijent v Trstu.
— (Potres.) Včeraj 2!). t, m. ob U uri 7. m. po noči imeli smo v Ljubljani zopet precej močen potres, kateri se je čez kake pol ure ponavljal. Prvi potres bil je silnejši, nego drugi. Okna so žvenketala, vrata pokala in se tresla, postelje so se gugale, da se je človeku zdelo, kakor bi ga kdo zibal. Marsikaterega meščana vzbudila je iz spanja podzemeljska moč. — V Trstu čutili so potres ob 11 V« uri.
— (Na vseučilišči v Zagrebu) upisanih je letos 389 slušateljev in sicer na bogoslovski fakulteti 95, na juridiški 198, na lilozoti.ški 02 slušateljev in 10 farmacevtov.
— (Vabilo) na Silvestrov večer 1885. leta v Kranjski čitalnici. Vspored: 1. Ogovor. — 2. Obsodba v Hadu (peklu). — 8, Šaljiva loterija. — 4. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri.
— (Vabilo) v peti redni občni zbor „Savili jskega Sokola" v dan 3. januarja 1886 ob 3. po-poludne v čitalnici Mozirski. Spored razpravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računa. 5. Volitev odbora in posebno staroste in njega namestnika. 6. Nasvet pregledovalcev računa 7. Posamezni nasveti. Ob 7. uri zvečer večerna zabava z godbo in petjem.
— fŠ a loška Čitalnica) ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 4. januarja 1886, ob 3. uri popoludne v Čitalnici v Šoštanji. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev novega odbora, oziroma predsednika in podpredsednika; 6, Razni predlogi.
— (Odbor „Slova as k c Čitalnice v Trstu") javlja p. n. gospodom članom red plesov, ki bodo v mesopustu 1886. leta: v coboto 23. ja-nuvarija 1886 ples s tombolo, v soboto 6. fehru-varija 1886 ples, v soboto 20. februvarija 1886 veliki ples, v soboto 6, marcija 1886 ples. Začetek ob 9. uri zvečer.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Beligrad 29. decembra. Veliko prebivalcev Vidinskega okraja pri bežalo je na Srbsko In prosijo /a pomoč proti Bolgarom, kateri SO 50 Srbom  prijaznih kmetov posekali.
Beligrad 29. decembra. Dve kompaniji bolgarskih prostovoljcev, ki sta v selili ob meji, in bolgarska oblastva silijo prebivalce, da jim morajo voziti in nositi. Oddelek srbskih prostovoljcev bode torej jutri Pirot zase! in srbsko ozemlje sovražnikov očistil.
Beligrad 29. decembra. Vest o srbsko-bolgarskem boji v Pirotu je popolnem neistinita.
lia/jic vesti.
* (Vereščaginovo sliko) predstavljajočo „Kristovo ustajeuje", je preteklo nedeljo zvečer ob 9. uri, ko je bilo že malo ljudij v razstavi, neznan človok s hudičevim oljem poškropil. Slika vender ni močno poškodovana, a sledovi se še poznajo, Sicer je pa jutri razstave konec in Dunajčani se ne bodo dalje pohujševali.
* (Umrla) je grofica Rozina Mirafiori, druga soproga pokojnega kralja italijanskega Viktora Emanuela.
* (Kralj z ar ubij en.) Bavarski kralj Lu-dovik II. je v veliki stiski.  Od nedeljo so žo po-
svetujejo sorodniki pod predsedstvom princa Leopolda, kako bi se dalo pomagati. Povod temu posvetovanju so prošnje za rubež, ki so se nekoliko dnij poprej uložile pri kompetentnih sodnijah. Iz popolnem zanesljivega vira se zagotavlja, da hote sorodniki na vsak način zabraniti, da bi sodnijski sluga v kraljevo palačo pečatit prišel Po silnej po* tratnosti in zapravljivosti kralja je moralo tako priti, ker so vse prošnje in vsi opomini bili zaman. Upniki hočejo plačilo in nečejo, nekateri tudi ne morejo več čakati in t»ko se ta zadeva bliža katastrofi, katere se je vsak dan nadejati. V plemenitaških krogih se že javno in z vso resnobo govori o regentstvu.
* (Prvi ples.) Gospića Matilda Aubert, 161etna hčerka trgovca Pariškega bi bila imela v 19. dan t. m. prvikrat na ples. Z veliko nepotr-pežljivostjo čakala je na svojo obleko, katero je šivilja pravočasno obljubila. Kazalec na uri pomikal se je vedno dalje, a šivilje in obleke še ni. Naposled, ko je bila že 11. ura reče gospa Aubertova: „Zdaj je tako več ne bo, pojdi spat, ljuba hčerka!" Smrtno bleda gre gospica v jedilno sobo, vzame ve lik nož in se zahode globoko v prsi. Umrla je še isto noč.
S Predarlakega. Lustenau. Vaše blagorodje! S tem potrjujem, da sem mnogo let bolehal za krčem v želodci iu zabasanjem, in da so izmej vseh sredstev, katere sem rabil, hvalevredne švicarske pile lukarja K. Brandta mi naj vic pomagale in jih tedaj vttein trpečim najtopleje priporočam S spoštovanjem Josip Fitz, krojaški mojst- r.
Vselej se prepričijte, da ima vsaka škatljica lekarja R. Brandta švicarskih pil (dobe bo v lekarnah v škatljicah po 70 kr.) bel križ na rudečem polji in imenskt počrk R. Brandta in zavrnite vsake drugače zavite pile. 415)
Zahvala.
Odbor akadem. društva „Triglav* šteje si v prijetno dolžnost izreći najtoplejšo svojo zahvalo slavnim uredništvom ^Slovenskega Gospodarja'", „Stidsteierische Post" in „Vie-nacaM, ker so blagovolila društvu brezplačno, oziroma za polovico cene pošiljati svoje liste. Isto tako zahvaljujemo se slavuej .Matici brvatskej* na podarjenih knjigah.
Za odbor:
stud. iur. Jakob Toplak, stud. med. Ant. Šifrer,
t. č. predsednik. t. č. knjižničar.
Umrli so v Ljubljani:
23. decembra: Matija Kogel, mestni ubogi, 56 let. Karlovska cesta št. 7., za j etiko. — Jovana Tomažio, delavčeva hči, 1 leto, Stari trg fit. 11., za katarom v črevesu.
24. decembra: Magdalena Ferlan, dninarica, «6 let, Kravja dolina št. 11., za starostjo. — Amalija Runagel, stotuikova udova, 69 let, Vegove ulice ftev. 2, za udo-trpom.
25. decembra: Marija Brodnik, dekla, 64 let, Stari trg št. 19., ia jetiko. — Peter Hafner, delavčev sin, D/j leta, Frančiškanske ulice št. 6, za božjastjo. — Franc Lo-zar, kramarjev sin, 4 leta, Kladozne ulice atev. 13., za davico.
25. decembra: Fran Savš, čevljarjev sin, 4 letn, Opekarska cesta št. 33., za \odeuico v glavi.
27. decembra: Feliks Urbane, trgovčev sin, 5 let, Pod trančo št. 2., za davico. — Albinu Lozar, kramarjev* hči, 6 let, Klade/.no ulice št.v13., za davico.
2b. decembra: Meta SkerJMic, gostiju, (56 let, Stari trg št. 6., ze oslubljenjcm v starosti. — Anton Mosetič, zidarjev sin, 1 leta, Poljanska cesta št. 68., za vnetjem grla — Marija Stibil, gostija, id let, Kladezue ulice 16., starostjo.
29. decembra: Janez Jenko, dninar, 31 let, Cesta na Grad št. 12 , za jetiko.
V deželnej bolnici:
23. decembra: Meta Prelesnik, gostija, 50 let, za rakom v lelodci.
27. decembra: Barbara Kiinig, kondukterjeva /ena, 38 let, za jetiko. — Fran Knsttilio, dninar, 28 let, za jetiko.
V vojaške j bolnici:
2."). decembra: Jurij Itubij, korporal, 23 let, za vnetjem možgansko kožice.
Tl7Jie VVI>1*%  v IJlli»lj«l;C
dne 30. decembra t. 1.
Meteorologijo poročilo.
			jI. kr.		gl.jkr,
Pšenica, h	k.l.		t; tiii	Speli povojen, kgr. •	- 86
K'-/..			R 1 8	Borovo maslu. „	-,84
Ječmen.	T?	.  . •	1 89	Jajce, jedno ....	—i 3
Oves,			80	Micko, liter ....	- 8
Ajda,			4 116	Govejo      meso, kgr.	- m
Proso,	n		51-4	Telečje       „ „	— 60
Koru	r.	•	487	Svinjsko       „ „	- 54
Krompir,	n		8 -	Koštrunovo    „ „	— 36
Leča,	9	.  . .	8 -		
Grah,	tt		8 —		—'18
Fižol,	n	• . i	8 50	Seno,   100 kilo   . .	2 05
Maslo,		kg*. .	- !•<>	Slama,  „         . .	2 06
Mast,		B •	—178	Drva   trda, 4Q metr.	7 80
Speh friše	n,	n	-54	„   mehka,   , „	6 81
1	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mokrica v mm.
20. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	738-91 7 36*30 om. 733*67 mm. temperatur	-13 4° C — 8 6° C —126 C a — 11*5",	brezv. si. vzh. si. vzh. za 8*6	megla jas. megla ' pod r	OOOm* ormalom.
gld
kr.
ID-uziaoslsa, borza
dno 30. decembra t. 1
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta.......... 83
Srebrna renta .......... 83
Zlata renta........... 110
50/0 marčna renta......... 100
Akcije narodne banke....... 872
Kreditne akcije........ 299
London......... .126
Srebro............ —
Napol.......... 9
C kr cekini   ... ...... 5
Nemške nurke......... 61
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 g!d 127
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 170
Ogrska zlata renta 4°/0...... 100
„    papirna renta 5%     ... .92
5'/0 štajerske zemljišč odvoz oblig .   , 104
Dunava reg srečke 5°/0  .   .    100 gld 116
Zemlj. obć avstr. i'/iVi Bl«*ti ZH8t li8ti • liJ6
Ptior oblig Elizabetine zapad železnice 115
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 10">
Kreditne srečke   .  .   .   .      100 gld 180
Rudolfove srečko.....10   , 1«
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 103
Tramraway-dmšt velj. 170 gld a. v. .  . 196
4} 75 60 45
10
98 »/i 97 95 75
75 25
no
30 50 75
50 25
Vsem sorodnikom, prijateljem in ^ znancem vošči
7)
srečno novo leto
rodovina Mosche. -S
§g   Vsem prijateljem in znancem
I (762)       Dr. Ambrožfč-eva rodbina. ;
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi se knjižica
,.......etnica Metodova,"
S|usnl Oiihovni 1 jul>l ;ansJic Mltolijo.
Cena, lO Icr.
Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518-15)
Lepa soba
s hrane in brez hrane ne da ceno v najem; tudi se sprejmeta dva gospoda na kosilo. — FranvoTO u«iirt»ž(« hI. 1, I. tiiidttlroiije. (760—1)
St. 21.G0G.
Razglas.
(759-3)
Ker se je te dni prikazala v Trstu kolera in že tudi zabtevala nekaj žrtev, opozarja se p. n. občinstvo nujno, vsakega prišleca iz Trsta, katerega vzame v zasebno stanovanje, nemudoma naznaniti policijskemu oddelku mestnega magistrata, da se more v interesu občinstva ukreniti, kar je potrebno proti koleri in nje razširjanju.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 25. dan decembra 1885.
ali pa tudi več s piskali priporoča se proti primernemu |la-Čilu za postne in avathenc veselice. — Naroči se pri
Fr. Ninuiovcl,
(764—1) Gradaške ul;ce st. 12 v Ljubljani.
P^L--Jgf+'feJ-------^♦l^i——-WT-»^>J----MA^-Ul___mm
Prave, garantirane
voščene svcčeia voščene zavitke
priporoča vlsokočiistiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej c-ui
OROSLAV DOLENEC, f
svečar v Ljubljani.    (747-3) j
-
a^gf --rU4vr>r----rn»
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trle, na9»jene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljen ji, diarr-hoe in rekonvalescenoi z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Sle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenti.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (656—9)
„LEKARNA TRNKOCZV"
MT zraven rotovža v Ljubljani.
Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic.
1
iKHHMBHaiMaiMHMa««ai^a«
i zaloga čevljarskega blaga,
/ii<lovsL<> ulit** št. O.
♦
♦
i
I
i
i
priporoča častitemu ohcinstvu svoje lastnoročne iz-ilelkfl čevljarskega I) :iga za trot4|»o<li*, y$4»H|»«* iu
oiroUe v iiajlepUh izdelkih in po naJuiSjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (608—22)
čevljev za dečke in deklice,
ki m izjemoma po Jako ziii/.uiicj c.'ni razprodajejo. ■
-Ah*--^-r
fluid
pomnoženi, tudi t   i '
ttF
iinenoviin,
labi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta evot, mnogo let po izkiiM'iiili živino'.duivfiikili In praktičnih poljedelcih glede učinku kot taboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen iu krepllen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji v/.trajnega in pogumnega, zalirajujc. otrjmelost konjskih udov ter slu/i v krepilo pred in v resiitucuo očvrstenje) po kukem tnulupoliioni delu. Dalje ram kol p dpiralno u ozdravljujoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, olrpnonji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tišoanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skmo pri vseh vnanjih holez-nih hibah.
1 steklenica z rabilnira navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaju in vsak dmi razpošilja zdravila s pošto na deželo: (655-9)
, E iE li A URA TRM M OCZY'
V:i$r zraven rolovža v Ljubljani.
j\--,--n--■!>-—■*>.  ' ..O—
l KAVARNA EVROPA (TAVĆAR). *
Usojam si naznanjati slav. p. n. občinstvu in prejfiiijim čestitim gostom, da prtivtamem t dimu 31. decembra 1.1. (Silvestrov dan) vodstvo
M na Dunajskej cesti,
±* kateri dan se kavarna zopet otvori. — Postreglo so hode slav. občinstvu z \fe
^5 Itvntno kavo in /. dobrimi dragimi pijačami. Na razpolaganje hode cela vrsta -
^\ slovenskih in nemikih političnih, ilnstrovanih in humorističnih listov. Postrežba
±1 pa bodo paztia in prijazna. -   Za mnogobrojni ohisk BO priporoča
(763—1' s spoštovanjem kuriju NclM'lcsiiikar.
it
f.v.1
in čudite se!
12.500 kosov
Cujte
ogrinjal za dame.
popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah, rujavih, |;j sivih, črnih, rudeoih, modrih, belih, škotskih in turških itd., proda bo po $
goldinar J[ goldinar
komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo prostori.
Exportliau« „^itr A.u»|ria**, Wien,
OToerćLSTDlingr, 3^J:arierLers.= '-;e 31. (727—4)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lustuina iu tisk -Narodne Tiskarne",
W8
261011