Državni svet. 131
Državni svet.
Iv. Škarja.
1. Zgodovinski pregled.
Dne 11. oktobra 1922 je pričel poslovati v Beogradu prvi državni svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, organi-zovan po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922, Služb. Nov. št. 111, in po uredbi o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 5. septembra 1922, Služb. Nov. št. 196, da vrši v čl. 103. vidov-danske ustave naložene posle.
Ta ustavna ustanova je za Slovence nova, novo bo za slovenske pravnike tudi marsikaj, kar bo prišlo iz državnega sveta. Zato je umestno, da Slovenski Pravnik, preden prične priobčevati važnejše odločbe tega vrhovnega upravnega sodišča, seznani svoj pravniški krog z zgodovino državnega sveta kraljevine Srbije; poznanje zgodovinskega razvoja bo koristno za razumevanje današnje organizacije in poslovanja te važne ustanove.
Leta 1804. je na Orašcu nad Bukoviško Kislo Vodo izbruhnila srbska vstaja proti Turkom pod vodstvom Kara-gjorgja. Že ob pričetku borbe s stoletnim neprijateljem so vstaši čutili, da niso dovolj močni in da jim je treba tuje pomoči. Obrnili so se takoj za pomoč do Rusije po odposlanstvu, katero je vodil prota Matej Nenanovič. Rusija se je odzvala in dala naprošeno pomoč, obenem pa je opozorila vstaše na potrebo, da si organizirajo neko telo, ki bi upravljalo notranje posle vstanka poleg vojvod, ki so bili vedno v neprestani borlji z neprijateljem. Ko je odposlanstvo, vrnivši se v domovino, sporočilo to Karagjorgju in drugim vojvodom, so ti takoj pripoznali sporočeno potrebo. V kratkem sta vodja Kara-gjorgje in vojvoda Milovanovič sklicala vse vojvode na sestanek v selo Borak v beograjski nahiji in na tem sestanku so
9*
132 Državni svet.-
izbrali 12 »savetnikov«, iz vsake nabije po enega, ter tako ustvarili prvi srbski »državni savet«. Ta državni svet so namestili v Volavškem manastiru (Rudniško okrožje), kjer je prvič pričel z delom v vseh narodovih poslih, vštevši sodstvo. Kasneje je bil državni svet premeščen v Bogovaški manastir (Valjevsko okrožje), kjer je ostal do osvojitve mesta Smede-reva, v Smederevu je posloval do osvojitve Beograda, potem pa v Beogradu. Člani državnega sveta so bili spočetka poglavitno vojvode, večinoma nepismeni, ki so cesto odhajali na bojišče; zato se je sestava tega kolegija cesto menjavala; pozneje, s krajevnim širjenjem vstaje, so došle v ta svet tudi druge ugledne osebe, kolikortoliko šolane. Delokrog sveta, ki je menjaval cesto svoje ime, spočetka ni bil določen, ustvarjal si ga je sam, vršeč 2^akonodavno, upravno in sodno oblast. Njegovi člani, borbe navajene močne osebnosti, so pri tem seveda takoj še v dobi prve vstaje prišle v navzkrižje s Kara-gjorgjem, ki si je prizadeval, da od vojaškega vodje postane šef državne uprave. V prvi dobi razmerje med tema faktorjema ni bilo jasno določeno, ni se znalo, aH sta enakopravna, ali je eden podrejen drugemu. Končno je dosegel nadvlado Kara-gjorgje. Leta 1811. je vodja Karagjorgje postal s pristankom narodne skupščine poglavar države. Tega leta je bila izvršena reorganizacija državnega sveta in uprava ločena od sodstva. Državni svet je bil razdeljen na dva oddelka; iz 6 članov državnega sveta je bil ustanovljen »praviteljstvujušči sovjet narodni«, ki je upravljal vse upravne posle kolegialno in čigar člani so se imenovali »popečitelji« (ministri); iz ostalih članov takratnega državnega sveta pa je bil ustvarjen »veliki ali narodni sud«, ki je vršil čisto sodne posle. Člane obeh oddelkov je postavljal Karagjorgje. Ta sistem pa se je zrušil 1. 1813 in od tedaj so se reforme najprvo nanašale na novo organizacijo sodne oblasti.
Leta 1824 je narodna skupščina na predlog kneza Miloša, videč potrebo ureditve upravne oblasti, sklenila, da se vzpostavi »sovjet srbski«, kakršen je bil v dobi prvega vstanka. Ta svet je bil že 1. 1826 reorganiziran podobno kakor 1. 1811, namreč razdeljen na en upravni in en sodni oddelek, leta 1827 pa popolnoma ukinjen in njegovi posli preneseni na kneževo
Državni svet. 133
pisarno (kneževo svito). S tem je dobil knez Miloš kakor njegov prednik Karagjorgje absolutno oblast v roke, toda ne za dolgo.
Po predlogu ruske diplomacije je porta v hatišerifu od 8.—10. oktobra 1830, s katerim je bilo Srbiji priznano pravo, da samostojno uredi svojo notranjo organizacijo, knezu pa nasledstvo prestola, predpisala, da sme knez vršiti upravne čine samo dogovorno s svetom narodnih starešin, članom tega sveui pa je priznala stalnost v njihovem dostojanstvu. Teh kneževo absolutno moč omejujočih določb pa Miloš ni izvedel, dokler ni bil od naroda prisiljen. To se je zgodilo leta 1835, ko se je knez vdal narodovemu pokretu in izdal takozvano Sretenjsko ustavo. Ta ustava predvideva državni svet »kot najvišjo oblast v Srbiji poleg kneza«, ki ž njim sodeluje v upravi in zakonodaji. Z ustrojstvom istega leta je bila tudi podrobno urejena pristojnost državnega sveta.
Po tej ustavi je bil državni svet izenačen s knezom; vsi državni organi, izvzemši kneza, so mu bili podrejeni; tudi ministri so bili samo njegovi izvršilni organi, katerim je dajal naročila in ki so mu morah redno poročati o svojem delovanju, vsak po svoji stroki. Državni svet je izdajal zakone in uredbe, knez je imel samo pravico relativnega veta: dvakrat je smel odkloniti sankcijo, toda tretjič v drž. svetu sklenjene zakone in uredbe je moral podpisati; pravico absolutnega veta je imel samo, kadar bi se dokazalo, da taki sklepi vedejo k pogubi naroda ali proti državni ustavi.
Taka razdehtev oblasti je bila nenormalna in bi bila utegnila dovesti do tega, da bi si državni svet prisvojil tudi prejšnjo knežjo absolutno moč. Kakor je bil Milošu nevšečen pritisk naroda, da odstopi skoro vso moč državnemu svetu, tako so mu bili všeč protesti od zunaj, namreč od Avstrije, Rusije in Turške, proti izvedbi Sretenjske ustave. V teh zunanjih protestih je našel Miloš oporo, da je mogel še istega leta z novim ustrojstvom zopet potisniti državni svet podse, tako da je bil sicer najvišja oblast vendar »neposredno pod knezom stoječa«; imel je pripravljati zakone in uredbe ter jih predlagati knezu v reševanje in razpošiljati kneževe ukaze in odločbe nižjim oblastvom.
134 Državni svet.
S tem stanjem Rusija zop€t ni bila zadovoljna ter je povzročila, da je porta dala Srbiji novo ustavo (hatišerif od 10. —12. decembra 1838), znano pod imenom Turška ustava. Ta ustava je zopet ojačila pozicijo državnega sveta na škodo kneza in narodne skupščine, kateri je do takrat pripadalo pravo ustanavljanja budžeta in sklepanja davkov za pokrivanje državnih izdatkov.
Oblasti so bile sedaj razdeljene tako, da je imel državni svet široko zakonodavno, knez pa jako upravno oblast.
To ravnotežje oblasti pa je državni svet prekucnil v svojo korist že naslednjega leta z zakonom o ustrojstvu sveta kneževine srbske. Državni svet je obdržal po tem zakonu svojo zakonodavno oblast neokrnjeno, knez pa je bil v upravnih činih vezan na predloge ali zaslišanje drž. sveta. Aleksander Kara-gjorgjevič je sicer poskusil, da zopet pridobi izgubljeno avtoriteto, ali je v borbi z državnim svetom podlegel, ker je Turčija intervenirala v prid državnega sveta. Sledilo je celo še večje zoženje kneževe upravne oblasti, tako da je izgubil vse obeležje šefa izvršilne oblasti.
Vsemoč državnega sveta je ta pot trajala dalje časa, namreč do 1. 1861, ko je knezu Mihajlu uspelo, da je z zakonom 17. avgusta 1861 o ustrojstvu državnega sveta, ne da bi ukinil ustavo iz 1. 1838., zmanjšal pristojnost drž. sveta in ga spravil v položaj popolne zavisnosti od kneza. Drž. svet je sicer obdržal vse funkcije zakonodavnega telesa, vso upravo pa je vzel v roke knez, ki je nastavljal sam ministre, kateri so bili enako odgovorni njemla kakor državnemu svetu.
Ko je bil knez Mihajlo ubit in proklamirana ustava od leta 1869., spremenila se je razdelitev državne oblasti. Narodna skupščina, ki je bila dotlej samo posvetovalni organ kneza in drž. sveta, je dobila zakonodavno oblast, ki je bila odvzeta drž. svetu; ta je dobil novo, široko področje na upravnem in upravnosodnem polju. Njegovi posli se dele v tri vrste:
1.) za vlado je bil posvetovalni organ; 2.) prenesena je nanj cela vrsta upravnih poslov s pravico odločanja: brez njegovega odobrenja se ne smejo vršiti izdatki iz občega, z budžetom odrejenega kredita za izredne potrebe, ne smejo se pobirati določeno višino presegajoče okrožne, okrajne in ob-
Državni svet. 135
činske doklade, ne smejo se dajati posojila iz državne blagajne in iz blagajne uprave fondov, njegova odločba je potrebna za razlaščanje nepremičnin v občo narodno korist, za izjemno sprejemanje oseb v srbsko podaništvo itd.; 3.) rešuje kompe-tenčne spore med upravnimi oblastvi in pa takozvane upravne spore, ki se zasnujejo, kadar se posameznik pritoži proti ministrskemu rešenju.
Po ustavi 1. 1888. je drž. svet obdržal svoje področje, določeno z ustavo 1. 1869, ali je bila njegova pozicija ojačena: garantovana mu je nezavisnost tako glede reševanja v njegovo pristojnost spadajočih predmetov kakor glede položaja njegovih članov; noben zakonski predlog, naj pride iz vladne ali skupščinske iniciative, ne sme priti v narodni skupščini v pretres, če ni bil poprej državni svet vprašan za mnenje. Dodeljeni so mu bili tudi novi upravni posH: sestavlja kandidatske liste za izpraznjena mesta v glavni kontroli, apelacijskem in kasacijskem sodišču, rešuje pritožbe proti volitvam v okrožne skupščine in občinske odbore. Razširjena je tudi njegova upravnosodna pristojnost: postane disciplinsko sodišče za uradnike.
Ustava 1. 1901 je prinesla drž. svetu novo razširjenje njegovih upravnosodnih funkcij: poedinci in glavna kontrola se morejo pritožiti na državni svet proti kraljevemu ukazu; pojem upravnega spora, za čigar rešitev je pristojen državni svet, dobi širši obseg.O
Po ustavi 1. 1903 je bil državni svet še sočinitelj v zakonodaji, po vidovdanski ustavi od 28. junija 1921 pa mu je odvzeto sodelovanje v zakonodaji.
Ta najstarejša državna ustanova, nekdaj mogočen političen činilec, v nekaterih dobah vsemogočen, je od zakono-davne, sodne in upravne oblasti izgubil prvo popolnoma, drugo in tretjo pa je obdržal samo deloma. Po današnji ustavi je v prvi vrsti vrhovno upravno sodišče, v drugi vrsti pa vrhovni upravni organ, ki je v glavnem obdržal zgoraj navedene in še nekatere druge upravne posle.
') Te zgodovinske podatke sem posnel po Kumanudiju, Administrativno pravo, in po zapisniku 'prve seje državnega sveta z dne 11. oktobra
1922 iz govora predsednikovega.
136 Državni svet.
2. Sedanja ureditev.
Pristojnost državnega sveta v upravnih poshh pomenja omejitev ministrstev in samoupravnih teles v svobodnem odločanju tako, da so nekateri upravni čini omenjenih upravnih organov odvisni od pritrditve državnega sveta (iniciativo imajo omenjeni upravni organi) ali pa od predloga državnega sveta (iniciativa pripada njemu). Ta njegova pristojnost se razteza poglavitno na teritorij, kjer veljajo zakoni prejšnje kraljevine Srbije, izjemoma na teritorij cele države n. pr. odobrenje spreminjanja ali razveljavljanja pogodbe na škodo države kot so-pogodnice po čl. 84 zakona o državnem računovodstvu. Te upravne funkcije vrši državni svet vedno v plenarnih sejah, do-tične predloge za plenum pa pripravljajo redno stalni oddelki ali izjemoma v to izvoljeni odseki.
Upravnosodne funkcije pa vrši drž. svet v šestih petero-členih oddelkih (senatih). Predmeti uprav, sodstva smejo priti v plenarno sejo samo, kadar je treba doseči enotnost pravosod-stva v posameznih oddelkih (čl. 4 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922, SI. Nov. št. 111 v zvezi s čl. 13—15 luredbe o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 5. septembra 1922, SI. Nov. št. 196). Tudi v takih primerih plenum ne rešuje sam konkretnih pritožb oziroma tožb, ampak dela le abstraktne sklepe, kateri so potem obvezni za posamezne oddelke pri odločanju v konkretnih primerih. Take rešitve plenarne seje se morajo objavljati v Službenih Novinah, ni pa doslej poskrbljeno za uradno objavljanje sistematične zbirke takih plenarnih sklepov in važnejših odločb posameznih oddelkov. Ker nimamo take zbirke, je hvalevredna iniciativa Slov. Pravnika, ki namerava stalno priobčevati načelne ali v drugem oziru važne odločbe državnega sveta. Pripominjam, da je odločbe prejšnjega državnega sveta kraljevine Srbije objavljal PoHcijski Glasnik in da je M. Vuki-čevič objavil zbirko odločb državnega sveta iz dobe pred 1. 1909.
Razdelitev poslov državnega sveta za leto 1923 je ta-le:
1. oddelek rešuje pritožbe proti odločbam upravnega sodišča v Zagrebu, predmete po zakonu o ureditvi okrožij in srezov, po zakonu o okrožnih, sreskih in občinskih budžetih,
Državni svet. 137
po občinskem zakonu in po monopolskem zakonu; vodi nadzor nad samoupravnimi edinicami, rešuje spore o pristojnosti (točki 3 in 4 člena 103 ustave) in pritožbe proti odločbam nadzorne oblasti po zakonu o poroti;
II. oddelek odloča in rešuje predmete finančne pri-rode (večino tvorijo carinskokazenske stvari);
III. oddelek rešuje pritožbe proti odločbam upravnega sodišča v Sarajevu, tožbe proti odločbam in ukazom ministrstev: za gradbe, promet, narodno zdravje, poljoprivredo in vode ter predloge teh ministrstev upravnega značaja;
IV. oddelek rešuje pritožbe proti odločbam upravnega sodišča v Celju, tožbe proti odločbam in ukazom ministrstev: vojne in mornarice, trgovine in industrije, agrarne reforme, vere, socialne politike, za izenačenje zakonov ter predloge teh ministrstev upravnega značaja;
V. oddelek rešuje pritožbe proti odločbam upravnih sodišč v Beogradu in Skoplju, tožbe proti odločbam in ukazom predsednika ministrskega sveta in ministrstev: zunanjih zadev, notrajih zadev, za šume in rudnike, pošte in telegrafa, ter predloge teh ministrstev upravnega značaja;
VI. oddelek rešuje pritožbe proti odločbam upravnega sodišča v Dubrovniku, tožbe proti odločbam in ukazom ministrstev: pravosodja, prosvete, financ ter predloge upravnega značaja iz resorov teh ministrstev.
S posH resora finančnega ministrstva se po navedenem bavita dva oddelka, II. in VI.; podrobnejša porazdelitev pa ni vnaprej določena, poglavitno rešuje II. oddelek fiskalne zadeve, VI. oddelek pa druge stvari finančnega resora. Oštevi-Ijenje oddelkov se izvrši vsako leto po činu njihovih z žreba-njemi določenih predsednikov.
Začasna sprememba razdelbe poslov je dopustna po potrebi (čl. 10. uredbe o poslovnem redu); iz tega razloga se pripravlja sprememba, da bo prevzel nekatere posle iz resora ministrstva vojne in mornarice VI. oddelek od IV. oddelka.
Kolikor rešujejo posamezni oddelki predloge upravnega značaja, veljajo njihovi sklepi samo kot predlogi za plenum državnega sveta, ki mu pripada končno odločanje, kakor zgoraj omenjeno.
1
138 Državni svet.
3. Postopek in odločbe.
Poslovanje državnega sveta kot upravnega sodišča je odeto z neko tajinstvenostjo, ki jo je moči opažati tudi v upravi in celo v bogoslužju srbske pravoslavne cerkve. Spominjam na številne zakonske načrte, uredbe in druge vladne ukrepe, ki so cesto presenetili interesirane kroge, kateri niso mogli verjeti, da v pripravljalnem stadiju ne bi bili potrebni njihovi nasveti in predlogi. Dočim se pri nas cerkveni obredi vrše pred očmi vernikov, se v srbski pravoslavni cerkvi, ki se je v marsičem prilagodila narodnemu značaju, opravljajo obredi večinoma za ikonostasom, le semintje se odpro vratica ikonostasa, da narod vidi svečenika pri izvrševanju obredov. V obravnavanju pritožb (tožb) pred državnim svetom se tudi opravljajo nekatera procesna dejanja brez obvestitve prizadete stranke m celo iz odločbe stranka ne izve vselej, kateri razlogi so bili državnemu svetu merodajni.
Tendenca, da se omeji publiciteta postopka pred državnim svetom celo proti določbam novega zakona ali mimo njega, vidi se tudi iz uredbe pravosodnega ministra o poslovnem redu; naj navedem samo en primer: čl. 50 uredbe pravi, da državni svet rešuje o tožbah in pritožbah brez prisotnosti tožbenih strank, kar se vobče tolmači tako, da ni ustnih razprav, in ne tako, da se samo sklepanje vrši brez prisotnosti stranke. Zakon pa pravi v čl. 41., da državni svet r e-š u j e samo opritožbah (proti odločbam upravnih sodišč), in ne tudi o tožbah (proti rešitvam vrhovnih upravnih ob-lastev) brez poziva strank (glej tudi čl. 21 in 25 zakona). Državni svet bo kmalu prišel v položaj, da zavzame svoje stališče v vprašanju zakonitosti omenjene določbe te uredbe, ako pravosodno ministrstvo ne bo prej smatralo za potrebno, da uredbo spravi v soglasje s predpisom zakona.
Spričo večje publicitete prejšnje naše uprave in upravnega sodstva sem iskal razloge za to tajinstvenost. Ne vem sicer, če sem pravo pogodil, mislim pa, da leži vzrok v mladosti uprave in upravnega sodstva. Vojaški vodje vstankov, ki so bili večinoma tudi šefi pravosodja in uprave, so morali svoje ukrepe skrivati pred svojimi turškimi gospodarji; tudi
I
Državni svet. 139
potem, ko je Srbija dobila pravico lastne organizacije, se je morala čuvati pred vmešavanjem suverenske oblasti visoke porte. Končno ni bilo in tudi danes še ni dovolj strokovno iz-vežbanega osobja v državnem aparatu, da bi njegovo delo prenašalo publiciteto in javno kritiko. Pa bodisi, da ti razlogi niso pravi, s tem dejstvom mora računati, kdor presoja današnjo našo upravo in upravno sodstvo in hoče sodelovati v prizadevanju, da se doseže širša publiciteta in stvarno IzDolj-šanje, kar je po mojem mnenju pogoj za zaupanje naroda v upravo in upravno sodstvo.
Ko je stopil v veljavo novi zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, je bilo vloženih že več tisoč pritožb; te pritožbe se sedaj rešujejo po tistem- časovnem redu, kakor so bile vložene, vsled predpisa čl. 50 omenjenega zakona sicer v oddelkih, organiziranih po novem zakonu (torej ne več v ple-numu), toda po predpisih prejšnjega zakona o ureditvi državnega sveta in prejšnjega zakona o poslov, redu v državnem^ svetu. Ako pa stranka, ki ima vloženo pritožbo, s posebno vlogo navede tehtne razloge, se ozira državni svet na take razloge in vzame pritožbo v reševanje prej, kakor bi sicer prišla na vrsto. Te stare pritožbe utegnejo biti do poletja vse rešene, v nekaterih oddelkih prej v drugih pozneje po različnosti obremenitve posameznih oddelkov. Ko bo to dovršeno, se lotijo posamezni oddelki reševanja tožb, vloženih potem, ko je stopil v veljavo novi zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih; za reševanje teh tožb veljajo predpisi novega zakona in uredbe o poslovnem redu.
Odločbe državnega sveta imajo kasatoričen značaj, rešitev upravnega oblastva se razveljavi ali pritožba (po novem zakonu tožba) odbije. Za vse vmesne rešitve in končne odločbe po starem poslovnem redu so uvedeni tiskani obrazci.
Ako pride v oddelku do sklepa, da je izpodbijana rešitev nezakonita, se to naznani prizadetenVa ministrstvu z navedbo razlogov in z vabilom, da na določeni novi seji minister zastopa svoje stališče ali poda pismeno izjavo. Če se minister ne odzove ali če pristojni oddelek državega sveta ne usvoji njegove ustne ali pismene izjave, se izda ministrstvu odločba, da se razveljavlja njegova rešitev iz prej pismeno naznanjenih raz-
1
140 Državni svet.
logov, stranka pa se samo obvesti, da je spodbijana rešitev razveljavljena in da dobi stranka od zadevnega upravnega oblastva novo rešitev. Razlogi se stranki ne povedo, vsaj do zadnjega časa je bilo tako.
Ako se pritožba odbije, se v odločbi navaja, da je oddelek razmotril akte in našel, da je spodbijana rešitev na zakonu osnovana (zakoni se citirajo), vsled česar se pritožba pdbija in spodbijana rešitev potrjuje.
Pisec tega članka je v VI. oddelku ponovno predlagal, da se preneha s staro prakso glede vsebine odločb ter da se navajajo v vsaki odločbi dejanske činjenice, katere se smatrajo za ugotovljene, in pravna ocena teh činjenic. Potrebno je to za orientacijo strank in pravnih zastopnikov, potem za kontrolo strank, da-li je v primeru razveljavljene izpodbijane rešitve upravno oblastvo izdalo novo rešitev res v skladu z odločbo državnega sveta, priporočljivo pa, ker bo narod imel zaupanje v pravosodstvo državnega sveta le, če bo vsaka odločba vsebovala tudi dokazna dejstva in razloge. Umestnost predlagane spremembe v dosedanji praksi je bila pripoznana glede potrebe, da se navedejo razlogi.
Kakor zgoraj omenjeno, se v primeru odklonitve pritožbe izrek navadno glasi: Pritožba se odbije in spodbijana rešitev potrdi (osnažava). Ta dosedaj prakticirana formula se ne more zagovarjati z določbami niti starega poslovnega reda niti novega zakona ali poslovnika; odkod izvira, nisem mogel dognati; morda iz zamenjavanja upravnosodnih in upravnih funkcij državnega sveta, kajti vršeč zgolj upravne funkcije državni svet v nekaterih primerih odobruje, oziroma potrjuje ukrepe upravnih oblastev. Po zakonu se pritožba samo odbije in nič drugega; neumestna je omenjena formula brezdvomno, kadar se pritožba odbije iz formalnega razloga (prekasno ali ne predpisanim potom vložena, nezadostno opremljena), kajti v tem primeru ne pride do stvarne presoje spobijane odločbe; tudi bi državni svet utegnil priti v navzkrižje, kjer se proti isti rešitvi pritoži več prizadetih strank, in bi moral eni stranki pritožbo odbiti iz formalnega razloga ter rešitev potrditi, pritožbi druge stranke pa meritorno ugoditi in isto rešitev upravnega oblastva razveljaviti. Umestnost tega razloga je VI. oddelek pripoznal
Naš zakon o glavni kontroli. 14L
in ta oddelek ne uporablja več dosedanje formule, temveč izreka samo, da se pritožba odbija; čujem, da tudi dva druga oddelka že postopata tako.
Referate in rešitve izdelujejo sedaj tajniki, izjemoma pripravljajo referate v težjih slučajih člani državnega sveta, pa novi uredbi pa bodo redoma pripravljali referate člani državnega sveta in le izjemoma glavni tajniki.
Zapisniki se sestavljajo o plenarnih sejah, v oddelkih pa vprašanje zapisnikov še ni enotno urejeno.
Te informacije so se mi zdele potrebne za presojanje in razumevanje odločb državnega sveta; pokazati sem tudi hotel, da golo objavljenje odločb iz nekaterih oddelkov, četudi dobesedno, ne bi imelo prave vrednosti, ampak da bo moral pri-občevalec odločbe dopolnjevati s podatki iz razprave v oddelku, vsaj dokler se rešujejo pritožbe po starem poslovnem redu.