JELOVICA LETO XI GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA MAREC 1982 DOBRO DELO POGOJEVALO DOBRE REZULTATE Preteklo leto je bilo izredno razgibano za gospodarstvo. Kljub temu pa je Jelovica prav lani dosegla izjemno dobre poslovne rezultate. Predvsem se ti kažejo pri vseh kategorijah dohodka. Vrednostni kazalci so včasih sprašljivi, zato bo za prikaz uspešnosti zagotovo bolje uporabiti podatke, ki govore o fizičnih rezultatih. Tako lahko ugotovimo, da je bil izpolnjen letni načrt proizvodnje s 110 odstotki, načrt prodaje s 106 odstotki, fizični obseg proizvodnje z upoštevanjem enakega števila ur pa je bil povečan za 70 odstotkov. Vsi ti rezultati so zagotovo izraz povečane produktivnosti, ki je porastla od 8 do 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Predvsem pa pri pregledu rezultatov ne gre prezreti izrednega uspeha na področju izvoza. Letni načrt je predvideval za 78 milijonov dinarjev izvoza na konvertibilno področje, dosežen pa je bil 530 milijonov dinarjev. Plan je bil torej prekoračen za nič manj kot 208%! Ob tem ko ugotavljamo, da je produktivnost porastla (celo precej nad republiškim povprečjem) pa ne gre prezreti, da je k temu precej botrovala tudi večja izkoriščenost delovnega časa. Jelovica, ki je »slovela« po številu boleznin in velikem številu režijskih ur, je oboje precej zmanjšala. Vsekakor je to plod večje zavesti večine kolektiva, kar kaže tudi na to, da so vse akcije družbenopolitičnih organizacij kot tudi akcijski programi le obrodili sadove. Ker ste delavci večino številk iz zaključnega računa že lahko izvedeli na zborih morda le še nekaj ugotovitev. Predvsem velja izspostaviti dosežke temeljne organizacije Gradnja montažnih objektov. Ta je bila vselej »pastorek« v Jelovici, saj je običajno imela najslabše rezultate. Res da pozitivne pa vseeno slabše od ostalih. Letos pa je ta temeljna organizacija po rangiranju kar na prvem mestu. Res je, da so imeli dovolj dela, res pa je tudi, da so dokazali, da znajo delati in da ob polni zaposlenosti delavci te temeljne organizacije v ničemer ne zaostajajo za tistimi v proizvodnji na ostalih temeljnih organizacijah. Rezultat prej omenjenega dobrega poslovanja Jelovice je tudi dosežena akumulacija. V primerjavi z letom prej je višja za 262%, kar je z drugo besedo povedano, toliko, da so se lahko pošteno »odebelili« vsi skladi. Nič drugače ni tudi s čistim dohodkom Jelovice. Večji je za 97 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in za 46 odstotkov večji kot je bil načrtovan Kaj hočete še več. Ugotovitev ob koncu. Težko bo tudi letos doseči take izjemne rezultate. Vendar lanski morajo biti vzpodbuda za dobro delo, nenazadnje tudi zaradi osebnih dohodkov, ki jih delavci dobite. Ti so kot sami verjetno dobro veste, sedaj med najvišjimi v škofjeloški občini. In če bo delo tudi letos dobro je seveda povsem normalno pričakovati, da bodo taki tudi ostali. j. č. KAKO BO LETOS Z IZVOZOM? Lani je Jelovica dosegla izredne izvozne uspehe. Ker je izvoz v zadnjih dveh letih nuja za naše gospodarstvo so tiste delovne organizacije, ki veliko izvažajo tudi drugače vrednotene. Lanski izvoz je Jelovici koristil v vseh pogledih. To je moč videti predvsem v zaključnem računu delovne organizacije in nenazadnje tudi v plačilnih kuvertah, ki so med najdebelejšimi v škofjeloški občini. Zato je tudi razumljivo, da bi tak izvoz Jelo- vica rada imela še naprej. Pa bo? Po tistem kar je moč sklepati po dogovorih in sklenjenih pogodbah doslej, zelo težko. Izvozne zadolžitve, ki jih je določila samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) so izredno visoke, celo tako visoke, da se pripravlja predlog, da bi jih za lesno industrijo zmanjšali. Obstoji namreč bojazen, da bo lanske rezultate skoraj nemogoče doseči. Tudi tako zmanjšane zahteve pred Jelovico postavljajo izredno visoko izvozno postavko. Jelovica naj bi letos izvozila za 250 milijonov dinarjev in to na konvertibilno področje. Kako visoka je ta številka dobro pove podatek, da je za leto 1982 Jelovica načrtovala v svojem srednjeročnem planu le za 140 milijonov dinarjev izvoza. Seveda ni mogoče reči, da se je od te postavke in tega cilja že odstopilo. Nasprotno. Z vsemi silami bo Jelovica to hotela tudi uresničiti. Že v prvih dveh mesecih je bilo sklenjenih pogodb za 80 milijonov dinarjev, kar predstavlja tretjino izvozne zahteve. Računa pa se še na vrsto drugih naročil. Tako naj bi veliko sodelovali z gradbeno operativo v Iraku, poslana pa (Nada(fevar\je na 2. strani) Čeprav je bila letos zima izredno dolga, pa so na Hrušici pri Jesenicah vseeno gradili novo naselje montažnih hiš Jelovica. Čeprav še nima končnega izgleda, bo nedvomno izredno lepo in kot tako zagotovo lahko ponos delavcev Jelovice. DOKAZALI SMO DA ZNAMO DELATI Nedvomno najboljše rezultate je v preteklem letu dosegla temeljna organizacija Gradnja montažnih objektov. Ne samo, da so presegli vse načrte, temveč so dokazali, da znajo tudi dobro delati. Ob dobri organiziranosti in velikem naročilu seveda. To pa sta tudi pogoja in vodili, ki bosta to temeljno organizacijo vzpodbujali tudi letos in v prihodnje. Te stvari pa je tudi v razgovoru izpostavil v. d. direktor temeljne organizacije Zdravko Ribnikar. Pametna delitev dela Ob preteklih uspehih ne gre prezreti, da je bil v Jelovici cilj vseh temeljnih organizacij doseči izvozne zadolžitve. Vendar se ni pristopilo stihijsko, temveč organizirano in smotrno. Precej drugače kot pred leti ob obnovi Posočja. Dela so namreč tekla le v dveh izmenah takorekoč ob normalni proizvodnji. Zaposlilo se je pametno tudi kooperante iz ostalih temeljnih organizacij, predvsem pa je razveseljivo in dobro bilo sodelovanje s TOZD LIO Gradis. Predvsem je bila narejena ustrezna delitev dela. Gradisovi delavci so predvsem prevzeli bolj tesarsko stroko, Jelovica pa bolj izdelavo sten in stavbnega pohištva. Pokazalo se je tudi, da je dobro enotno naročilo v tako velikih serijah, saj bi več tipov hiš bilo zagotovo pomenilo tudi več dela in manj učinkovitosti. Montaža se je izkazala Tokrat za akcijo v Italiji in v Iraku se je postavilo dokaj solidno vodstvo montaže, organizatorje, pa tudi pravno se je vse uredilo preden so delavci odšli na tuje. Tako so dosegali veliko lažje vse predvidene čase. 1,8 ure porabljene za 1 kv. m je rezultat, ki pove, da znajo delati in da montažna skupina lahko veliko prihrani pri izdatkih za delo. V Italiji pa so bile zelo velike razdalje med gradbišči, zato so ti uspehi še toliko večji. KAKO BO LETOS Z IZVOZOM? (Nadaljevanje s 1. strani) je tudi vrsta ponudb tudi v druge dežele (Libijo, Alžirijo, Sovjetsko zvezo, Italijo). Predvsem Jelovica letos računa na dela v Iraku. Lanski dobri rezultati, ki z drugo besedo pomenijo predvsem točno izpolnjevanje rokov in pogodb so namreč najboljše spričevalo za dela. In Jelovica računa, da bo tudi letos partner ostali Jugoslovanski gradbeni operativi v Iraku. Po drugi strani pa se prav sedaj pripravlja samoupravni sporazum med Slovenijalesom DO Trgovina, Gradisom TOZD LIO, Jelovico Brestom in LIP Bled na podlagi katerega se bo združevalo sredstva za namene skupnega nastopa pri prodaji montažnih objektov vključno z opremo v Iraku. Kaj bo ta sporazum predvidoma prinesel in kaj pomeni, pa bomo lahko obširneje pisali v prihodnji številki. j. Čadež Lani je Jelovica z izvozom montažnih hiš v Italijo in večnamenskih objektov v Irak, dosegla izredne izvozne uspehe. Letos bo težje, pa vseeno zaenkrat dobro izgleda. Težko delo v Italiji je pokazalo tudi, kateri delavci so se v preteklosti »skrivali«. 'II, ki so delali vseskozi pa so pokazali, da tudi TOZD 4 zna krepko preseči normative. Selekcija delavcev in slabše delo doma Na tujih gradbiščih se je pokazalo tudi, kateri delavci niso za delo. Ti so namreč sami odšli z gradbišča, saj niso bili sposobni delati, tako kot je bilo treba. Tako se je pokazalo, kdo vse ni v preteklosti delal tako, kot bi bilo potrebno. Delo v Italiji pa je pokazalo še na nekaj. Z dobro organizacijo se da veliko pridobiti. Za dela je treba biti prilagodljiv in vodje morajo ukrepati takoj ko se pojavi problem. Te izkušnje bi predvsem veljalo sedaj uporabiti tudi doma, ko namreč rezultati na domačih gradbiščih še vedno niso taki kot bi morali biti. Res so montaže razdrobljene, vendar to še ni vzrok, da se naprimer pri dostavi materiala na marsikatero stvar pozabi in je treba ponjo v tovarno tudi iz denimo 200 km oddaljenega gradbišča. Tudi za letos dela dobro kažejo Ob pregledu preteklih rezultatov v temeljni organizaciji gradnja montažnih objektov je seveda vprašanje kako bo letos? Sedaj v prvem četrtletju je še težko napovedati končne rezultate, vendar dela je za prvega pol leta dovolj. V Iraku se že dela na gradbišču z oznako COL 7 in sicer se postavlja 14 000 kv. m in kmalu bodo dela že končana. Odpira se tudi novo gradbišče za 40 000 kv. m, pa nekatera gradbišča po 2000 ali 4000 kv. m. Koliko bo teh del do konca leta je sedaj težko reči. Vendar tudi letos bodo izvozni rezultati. Ne gre pozabiti tudi domačega trga. Zaradi omejevanja naložb, predvsem manj denarja zanje je seveda porastlo povpraševanje po večnamenskih montažnih objektih, to je po poslovnih objektih, katerih vrednost običajno ne presega 1 staro milijardo dinarjev. To pa je vrednost, ki jo delovne organizacije lahko same krijejo brez sodelovanja bank. Trenutno je že sklenjenih poslov za 100 milijonov novih dinarjev. Tečejo pa tudi dogovori za gradnjo nekaterih večjih naselij montažnih hiš in sicer v Zagorju in Preboldu, na Jesenicah pa gradnja že teče. j. Čadež IZOBRAŽEVANJE OB DELU V prejšnjem glasilu smo nekaj več zapisali o izobraževanju ob delu. Ker bo marsikdo mislil, da jih je bolj malo tistih, ki to možnost izkoriščajo objavljamo krajši seznam vseh, ki so v preteklem letu obiskovali najrazličnejše šole in tečaje. Vseh skupaj jih je bilo kar 43. Poglejmo seznam: Poklicna administrativna šola Upravno administrativna šola Ekonomska srednja šola Tehniška lesarska šola Višja tehniška šola — PV Višja tehniška šola — strojna Višja šola za organizacijo dela Višja tehniška šola — kemija II. stopnja Biotehniška fakulteta — lesarstvo I. stopnja Biotehnišjtiggfakulteta — le: Ekonomska fakulteta — Il.^toj Poklicna(lesua.šfla— III. letnik 1 UCldVCL msattgb 4 delavci 1 delavec 4 delavci 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 4 delavci 1 delavec 1 delavec 3 delavcev e ^110i£og Kako do hlodov in lesa? Edino s sovlaganjem in dolgoročnim sodelovanjem. Združevanje denarja za pridobivanje surovin Lanski dobri poslovni rezultati so dali Jelovici nov zagon, ki naj bi še posebej v uresničevanju letošnjih načrtov imel dobre rezultate v naslednjih letih. Z drugo besedo to pomeni, da bo Jelovica končno lahko začela dolgoročno uresničevati načrt trajne preskrbe s surovino. Tega pa ni mogoče uresničiti brez vlaganja. Jelovica ima sedaj denar in sovlagati bo treba v tiste delovne organizacije, ki bodo Jelovici pomagale zagotoviti dovolj surovine. Jelovica bo potrebovala najmanj 30 000 kub. m žaganega lesa, če bo hotela uresničiti načrte in da bodo proizvodne zmogljivosti polno zaposlene. Združevanje denarja bo potrebno tako v Sloveniji kot tudi izven Slove- nije, pa verjetno tudi v tujini. To so nujne stvari, predvsem pa bo le na ta način mogoče popraviti napake iz prejšnjih let, ko je Jelovica povsem pozabila na redno dobavo s surovinami. Že letošnje polne deponije lesa (resnici na ljubo, še nikoli ga ni bilo toliko v Jelovici kot ga je sedaj) dovolj zgovorno povedo da je to tudi edina in pravilna pot. Ko bo torej prišlo pred delavske svete v potrjevanje sovlagatcljskih programov je treba predvsem misliti na socialno varnost delavcev. Kaj in kje se bo sovlagalo je v tem trenutku, ko pogovori šele teko težko reči, bomo pa seveda o vsem poročali v našem glasilu. (j. č.) OSTREJŠE KAZNI ZA PREKRŠKE Delavec je disciplinsko odgovoren po določbah Zakona in samoupravnih splošnih aktov za kršitev delovne obveznosti in druge kršitve delovne discipline. Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja disciplinska komisija, v Jelovici je to skupna komisija za vse TOZD. V letu 1981 je disciplinska komisija DO Jelovica imela 8 sej in pri tem obravnavala 46 primerov kršitev delovnih obveznosti. Pri tem je ugotovila, da so delavci v postopku odgovorni za kršitev delovne obveznosti in izrekla enega od ukrepov, ki jih predvideva zakon in naš Pravilnik o delovnih razmerjih. Tako je bil izrečen opomin kot najblažji ukrep 3 x, javni opomin 16 x, denarna kazen 2 x, razporeditev na druga dela in naloge za določen čas 3 x in pa prenehanje delovnega razmerja kot najstrožji ukrep 18 x. Zaradi hudih posledic najstrožjega ukrepa, to je moralnih, statusnih (izguba lastnosti delavca v združenem delu) in materialnih ter ugotovitve verjetnosti, da delavec ne bo več ponavljal kršitev, je bil ta ukrep pogojno odložen 12 x in to kar 10 x za dobo 1 leta. Iz teh podatkov se lahko vidi, da je bil v letu 1981 tudi v Jelovici dan poudarek na zaostritev odgovornosti. Gre pa pri obravnavanih primerih predvsem za hujše kršitve delovne obveznosti in to zlasti za prihajanje na delo v vinjenem stanju in uživanje alkohola med delom ter za neopravičeno izostajanje iz dela, kar se pogosto tudi združuje. Na tretjem mestu vrste kršitev je malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, kar se nanaša zlasti na delo v naših poslovalnicah. Brigita Bernik ZAPOSLENI V JELOVICI Jelovica je imela lani povprečno zaposlenih 1214 delavcev. Morda bo zanimiv podatek o tem koliko delavcev je imela posamezna temeljna organizacija in skupne službe: TOZD Primarna predelava lesa, senčila TOZD Proizvodnja oken in vrat TOZD Proizvodnja oken Jelobor TOZD Gradnja montažnih objektov TOZD Trgovina TOZD Maloprodaja DSSS 164 delavcev 387 delavcev 144 delavcev 203 delavcev 63 delavcev 116 delavcev 135 delavcev KAJ JE S KAKOVOSTJO POHIŠTVA JELOVICA? Na naše uredništvo je prišlo daljše pismo, ki ga je napisal vodja razvojnega oddelka Jurij Šeme. Čeprav smo načelno proti dolgim prispevkom, mislimo, da je njegova vsebina taka, da bi ga morali prebrati vsi delavci Jelovice. Morebiti imate ob tem svoje mnenje, ki se razlikuje? Prav radi ga bomo objavili, če nam ga boste poslali. Predvsem pa članek preberite do konca. pač tja, kjer je blago lahko čim- ki imajo pokončnik krila iz hitreje dobil, glede kvalitete šestih, sedmih kosov spojenega izgleda blaga pa je moral v glav- lesa, zaradi pogosto različne nem molčati ali pa je ostal teksture tudi z različnimi od- praznih rok. Kupec v naši malo- tenki barvnega tona Sadolina. prodaji vidi balkonska vrata, (NadaVevan/e na 4. strani) KAJ JE KAKOVOST? Pod pojmom kvalitete izdelka moramo ločiti estetski vidik (izgled izdelka) in tehnični vidik (fizikalne, mehanske in fizikalno kemične lastnosti, ki odločajo o funkcionalnosti izdelka). Vsekakor so tehnične lastnosti pomembnejše, saj bo od njih odvisno tesnenjc, toplotna in zvočna izolacija, kvaliteta zapiranja, odpornost proti obremenitvam, proti atmosferskim vplivom, mikroorganizmom in s tem trajnost izdelka. Vendar je po drugi strani res, da poprečni kupec izdelek predvsem pregleda z očmi ali morebiti še tiplje z rokami, torej je zanj ob končni odločitvi za nakup pomembnejši estetski vidik. ZAKAJ KRITIKE NA NAŠE IZDELKE? S temi ugotovitvami smo prišli do prve razlage, zakaj v zadnjem času toliko kritike na račun kvalitete naših izdelkov. Ob vsesplošnih podražitvah kupna moč potrošnika pada in ker zato tudi prodaja v splošnem nekoliko pada, ima kupec večjo željo in bolje možnosti, da se obrne k različnim proizvajalcem. Do nedavnega je šel NALOŽBE BODO NUJNE -KATERE? Ugodni poslovni rezultati Jelovico zavezujejo, da v tem trenutku, ko je v skladih največ denarja, čimveč tega vloži v posodobitev in novogradnje. Kaj izbrati in čemu dati prednost? Težka odločitev. Vendar dileme ne more biti. Na prvem mestu mora biti posodobitev tehnologije in proizvodnega procesa. V prvi vrsti je tu posodpbitev proizvodnje vrat. Ta je namreč v celoti dotrajana in kot taka na meji rentabilnosti. Že sedaj je treba misliti tudi na posodobitev proizvodnje oken. Vedeti je namreč potrebno, da so skoraj vsi stroji že tehnično izrabljeni, predvsem pa so vse bolj za- starela in tudi vse manj gospodama. Združiti bo potrebno v Jelovici tudi vsa področja dejavnosti v DSSS. Le na ta način bo namreč mogoče doseči tudi učinkovitost. Rešitev je ena sama. Zgraditi bo potrebno osrednji objekt, ki bo rešil potrebe tudi po parkiranju avtomobilov, tehnološko pripravo dela, projektiranja, inženiringa in nenazadnje tudi lastnega računskega centra. To so vsi načrti, ki jih bo potrebno uresničiti. O njih teko razprave, naročeni so elaborati in tudi tehnična dokumentacija. Vsi po vrsti pa se bodo uresničevali v v Linija za proizvodnjo vrat je najbolj zastarela in kot taka bo najprej potrebna temeljite obnove. naslednjih letih. In kaj bo letos novega? Sklenjene so že pogodbe za opremo v vrednosti 27 milijonov dinarjev, ki bo razdeljena po posameznih temeljnih organizacijah, kolikor jih pač te najbolj potrebujejo. Ker pa je to seveda precej premalo, so v pripravi še zahtevki za pridobitev soglasij še za uvoz dodatnih 50 milijonov dinarjev najrazličnejše opreme. Tudi ta naj bi posodobila delo temeljnih organizacij. Že letos pa je uresničen tudi projekt — izgradnja objekta za proizvodnjo in skladiščenje izdelkov namenjenih izvozu. Kot verjetno veste bo stal na obratu Stari dvor. «9 NOVE VRSTE PODBOJEV V obratu Preddvor (TOZD 3) bo v kratkem stekla proizvodnja novih izdelkov. To so folizirani vratni podboji in nadsvetlobni elementi. Dolga leta je Jelovica izdelovala belo obarvane podboje. Ker pa je vse večje povpraševanje po naravni barvi lesa, se je razvojni oddelek odločil da bodo v Preddvoru začeli izdelovati nov tip vratnih podbojev, ki bodo prevlečni z folijo. Ta naj bila v barvi lesa in tako naj bi vsaj deloma prisluhnili želji kupcev. Folija, ki bo nalepljena na iverico bo v dveh barvah in sicer hrasta in mahagonija. Hkrati bo na novo stekla tudi proizvodnja nadsvetlobnih elementov. Ti so dimenzijsko usklajeni z vratnimi podboji. Vseeno pa se bodo prodajali kot samostojen izdelek, tako da bo možno kupiti samo podboj, po potrebi pa še nadsvetlobni element posebej. Z obema novima izdelkoma bo izpolnjena ponudba Jelo-vičinega stavbnega pohištva in pričakovati je, da bodo kupci s tem zadovoljni in da s prodajo ne bo težav. (a) NOVA ROLO OMARICA Še o enem novem izdelku Jelovice lahko sporočamo. To je nova rolo omarica, ki so jo januarja začeli izdelovati v obratu Kranj (TOZD 3). Omarica je sicer ohranila svojo osnovno funkcijo, spremenjena pa je konstrukcija, vgrajeni pa so novi materiali. Kljub kratkemu roku za prehod na izdelavo nove rolo omarice je obratu uspelo osvojiti proizvodnjo. Rolo omarica je izdelana iz iveri ce 16 mm in pritrjena z iver vijaki. Navijal ec je iz Loža (Ko- vinoplastika), plastične rolete čokoladne barve pa nam dobavlja Poligalant. Omarice so še vedno bele barve, ki je nevtralna in se sklada z belim stropom Omarica je skonstruirana tako, da so toplotne izgube veliko manjše in so v skladu s toplotno prepustnostjo oken. Zaradi vse večjih energetskih zahtev (varčevanje) pa bo potrebno pri teh omaricah še izboljšati tesnenje nad oknom in rolo omarico. (b) KAJ JE S KAKOVOSTJO POHIŠTVA JELOVICA? (Nadaljevanje s 3. strani) Pri konkurenci pa vidi le en kos in njegova odločitev za nakup stavbnega pohištva Jelovica je v hipu tako omajana, da mu morebiti preostane le še eno merilo — cena. Morda niti o njej ne razmišlja več, temveč gre drugam. V razglabljanje o tem, če je funkcionalnost izdelka zaradi tega zmanjšana, se ne spušča, pa tudi strokovno prepričevanje temu človeku ni več smiselno. Na jelovško kakovost pade prva senca. KAJ STORITI ZA KUPCA? Kaj lahko storimo, da to preprečimo? Žal zelo malo ali skoraj nič. Kvaliteta lesa, ki ga dobimo v proizvodnjo je preslaba, da bi se lahko odpovedali vzdolžnemu spajanju ali ga občutno zmanjšali. Predloge, da bi komade lesa za spajanje sortirali in jih sestavljali v daljših presledkih, torej zmanjšali število spojev pri balkonskih vratih in spajali več okna, proizvodnja ne sprejme, ker so zelo težko izvedljivi. Podobno bi lahko govorili o debelinah in širinah profilov naših oken, o utoru v elementih okvirjev oken zaradi katerega se robovi lomijo, itd. Spet bi ugotovili, da je kriza z lesom tista, ki ne dovoli učinkovitih rešitev. Samo prehod iz debeline 58 na 68 mm pri enojnih oknih bi zahteval za dobrih 2000 kub. m večjo porabo žaganega lesa. Torej več kot 2 milijardi starih dinaijev več. To pa je enomesečni osebni dohodek vseh zaposlenih v Jelovici. Oglejmo si druge primere, ki spet kažejo na precejšnjo nemoč pri reševanju problemov kvalitete. Zaradi splošne krize preskrbljenosti s surovinami, množica jih je bila doslej iz uvoza, se vse pogosteje dogaja, da nam dobavitelji pošiljajo slabše re-promaterialc. Tudi sami moramo iskati razna nadomestila, ki ne morejo doseči kvalitete prvotnih materialov. Značilni so primeri s premaznimi sredstvi, okovjem, tesnili, plastiko, kjer kvaliteta pada. VIŠJE CENE NISO REŠITEV Žal paralelno s tem naraščajo cene surovinam in materialom, ker je sicer za zdrave gospodarske razmere nelogično, dejstvo pa je, da so pritiski za zviševanje cen vsako-.dnevno prisotni. V taki situaciji pa se tudi sami pogosto zatekamo k poenostavljanju izdelkov oziroma njihove obdelave ali k dvigovanju cen, ►>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ kar ne more voditi k izboljšanju kvalitete, prej jo znižuje. Prav to pa je tisto zaradi česar si vsi zatiskamo oči, najbolj pa prav tisti, ki stalno podžigajo kritiko na račun kvalitete. Hkrati pa podpirajo razne poenostavitve in dajejo zaskrbljujoče predloge (opuščanje premazov, nadomeščanje materialov s cenejšimi, domačimi, forsiranje preseganja normativov itd.) Vemo, da smo zavestno opustili beli program oken, zmanjšali izbor vrat, opustili klasično embaliranje oken, zamenjali nekatere dele okovja, zmanjševali profile lesa, uskladiščevali izdelke na prostem, kar ne more voditi k izboljšanju kvalitete in do večanja zadovoljstva pri kupcih. Zavedati se tudi motamo, da je precejšen del naše strojne opreme že zastarel, torej nam pogosto stroj ne omogoča najboljše in najtočnejše obdelave. NUJNE STROKOVNE OKREPITVE V zadnjem času je bilo v dnevnem časopisju več objav prostih delovnih mest v Jelovici. Predvsem so bili to razpisi za nekatera vodilna delovna mesta na ravni delovne organizacije, pa tudi v temeljnih organizacijah. Veijetno je marsikdo med vami postavil vprašanje, zakaj toliko novih strokovnjakov. Odgovorov na to vprašanje je več, zato morda lahko gremo po vrsti. Predvsem je treba na začetku ugotoviti, da je večina strokovnih ljudi, ki jih Jelovica ima zaposlenih sedaj, v temeljnih organizacijah. Seveda je to prav, vendar je treba tudi vedeti, da je veliko del in nalog skupnih in jih je treba izvrševati na ravni delovne organizacije. Pretežno večino vseh teh del mora opravljati sedaj glavni direktor, ki ne, da vsega ne zmore, temveč tudi ni več kos vsem zahtevam. Te so včasih finančne narave, drugič, tehnične, tretjič organizacijske in tako naprej. Na ravni DSSS pa se sedaj kot sami veste izvršujejo vse te naloge, ki so tudi največjega pomena za Jelovico. To so denimo naloge splošnega značaja, kadrovske naloge, socialne politike, računovodskih poslov, knjigovodstva, naloge na področju združevanja sredstev in še bi lahko naštevali. Najbolj je v Jelovici čutiti praznino sedaj, ko je govor o sklepanju novih pogodb za naročila in dela tako pri nas doma kot na tujem. To so še posebej naloge za tehnične in komercialne strokovnjake. Treba je reči, da Jelovica predvsem potrebuje ljudi, ki bi ob pripravljanju dokumentacije, dogovarjanju in v končni posledici ob sklepanju dogovorov sprejemali tudi riziko, bili nosilci in povezovalci med posameznimi temeljnimi organizacijami. Taki ljudje bi morali biti tudi odgovorni za vse kar bi delali. Torej gre za izredno pomembne zadolžitve in sedaj jih mora obravnavati le strokovni kolegij, ki bi jih ob ustrezni kadrovski zasedbi potem lahko le pregledal in potrjeval. Da bo Jelovica kolikor toliko zapolnila te vrzeli bo zaposlila vodjo za tehnično področje, vodjo za komercialno področje in vodjo za finančno področje. Seveda te vodje ne bodo mogli vse sami narediti. Če bodo kasneje še potrebe bi se še dodatno zaposlovalo. Kaj predvsem pričakuje Jelovica od teh novih delovnih mest? Predvsem da bodo ti vodilni možje povezovali interese posameznih temeljnih organizacij v celoto, da bodo predvsem skrbeli za pridobitev zadostnih količin surovin za proizvodnjo v temeljnih Mizar ju še vedno med poklici, ki jih Jelovica potrebuje. Predvsem za dobre, so vrata vselej odprta. organizacijah, da bodo odslej v celoti in povsem izkoriščene proizvodne zmogljivosti, še posebej na tistih strojih in oddelkih, ki sedaj predstavljajo ozko grlo. Mednje sodi denimo sušilnica, pa spajalna linija. Komercialna plat je tudi važna še posebej v odnosih s tujino. Obseg se povečuje in treba je hkrati zagotoviti maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. To ni lahko, še posebej če vemo, kako težko je uspeti na tujih trgih. Sedaj je breme posebej pridobivanja del v tujini in tudi prodaje na tuje predvsem na ramah glavnega direktorja Leopolda Ilovarja. Če smo sedaj govorili predvsem o novih delavcih na nivoju delovne organizacije pa je treba dodati, da bo Jelovica iskala in zaposlovala tudi večje število strokovnih delavcev za temeljne organizacije še posebej za TOZD 4. Tam je veliko pomanjkanje strokovnih delavcev gradbene stroke, na področju projektiranja, organizacije proizvodnje, kot tudi za vodenje del pri izgradnji naselij. Večja pozornost pa naj bi v prihodnje veljala tudi vzgoji strokovnih kadrov še posebej mizarske tesarske stroke. Sedaj Jelovica oziroma temeljna organizacija Montažni objekti rešujejo dela s pomočjo kooperantov, vendar bi seveda bilo veliko bolje, če bi večino teh del naredili sami. Morda malo zamotano napisano, vendar verjetno boste razumeli namen teh kadrovskih okrepitev. Nenazadnje pa je Jelovica že delovna organizacija z več kot 1200 zaposlenimi in tak kolektiv prvenstveno potrebuje te kadre o katerih je bil doslej govor. Ravno teh pa Jelovica skoraj ni imela. s. b. VZROKI TUDI V NAŠEM DELU Nikakor pa ne moremo vse krivde za nedoseganje boljše kvalitete valiti na objektivne vzroke, v celotni proizvodni verigi so pogosto posamezniki tisti, ki povzročajo napake oziroma slabo kvaliteto. Posledice ima najmanjša kontrukcijska napaka v detajlu, slabo krojenje lesa, napačna priprava lepil in lakov, zmanjševanje časov sušenja po lepljenju in površinski obdelavi. Površna je sestava okvirov, netočno stapljanje okovja, slaba pritrditev okenske odkapnice, zabijanje vijakov namesto privijanja, nekvalitetno zastekle-vanjc oken s kitanjem, malomarno zabijanje ob sestavi palet. Tu je še slaba manipulacija z viličarji, skladiščenje nezaščitenih izdelkov na prostem, pomanjkanje kontrole pri nekaterih delovnih ope- ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»< racijah, nepravočasna dobava materialov in rezervnih delov, nekvalitetna organizacija dela, itd. Pogosto bi lahko vzroke oz. krivce hitreje odkrili in jih še pravočasno odpravili oz. opozorili na napake, namesto zamudnega kasnejšega pregovarjanja in zvračanja krive z enega na drugega. Vse preveč je govorjenja, šele nato sledi razmislek, namesto da bi razum vodil kvalitetna dejanja. NEKAJ JE PREIZKUS V PROTOTIPNI DELAVNICI, DRUGO PA JE SERIJSKI IZDELEK Morda še o funkcionalnosti izdelka in varnosti, ki naj jo zagotavlja bodočemu uporabniku. Izdelek mora biti narejen tako, da služi svojemu namenu, torej se morajo okna in vrata tekoče zapirati, mo- rajo tesniti oziroma nuditi ustrezno toplotno in zvočno izolacijo, steklo pri oknu mora omogočati preglednost in dajati svetlobo. Senčila morajo prvenstveno preprečevati prehod neželjenih sončnih žarkov, ♦♦♦♦♦ torej pregrevanje, delno pa služiti prestrezanju nezaželjc-nih pogledov in povečavanju izolacije. Delovanje pa je varno le, če hkrati ne predstavlja nevarnosti za človeka zaradi (Nadaljevanje na 6. strani) OB DNEVU ŽENA 1982 Že nekaj let se dogovarjamo tako v republiki kot tudi v občini, kako bomo praznovali mednarodni praznik — dan Žena. Vendar sodeč po letošnjih proslavah in načinih praznovanja lahko rečemo, da se nekatere osnovne organizacije teh dogovorov ne držijo. Dan žena naj bi namreč praznovali z raznimi kulturnimi prireditvami pri katerih naj bi po možnosti sodelovale tudi krajevne skupnosti. Rečeno in sklenjeno je tudi naj se 8. marec praznuje predvsem delovno. Pozornost ženam naj se izkaže s skromnim cvetjem in stiskom roke. Počasti naj se jih z vedrim obrazom, večjim razumevanjem in pozornostjo, s prijazno besedo, s spoštovanjem do njihovega dela, kar v večni tekmi s časom tako radi pozabljamo. Tako so nekateri tudi naredili, drugi pa žal precej drugače. Tako kot lani, predlanskim in tudi poprej so sodelavke odpravili z dnevom dopusta, plačilnimi boni, gotovino, z darili, brez človeške topline in spoštovanja, pa tudi brez slabe vesti. V Jelovici smo lani in letos upoštevali stališča Zveze sindikatov Slovenije in nismo obdarili žena, pač pa smo pripravili proslave v naših obratih družbene prehrane. Vendar smo bili od dela sodelavk zlasti iz proizvodnje kritizirani, pa čeprav smo pri izplačilu osebnega dohodka dobili še 50% stimulacije na lanskoletne ugodne rezultate gospodarjenja. V Jelovici smo dan žena proslavili skromno, vendar vseeno z do-l stojnim spoštovanjem sodelavk — žena. V kulturnem programu so poleg okteta Jelovica nastopili tudi učenci osnovne šole s prijetnim in pestrim programom. Večinoma so bili očitki zato, ker nekatere delovne organizacije skupnega dogovora ne upoštevajo, naša pa. Vendar se ga bomo držali tudi v bodoče, saj mislimo, da je tako prav. Kljub vsemu, še enkrat — vsem sodelavkam iskrene čestitke ob njihovem prazniku. PREDSEDNIK IO KOOZS: Lado Čulum PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA V POSLOVALNICAH Za prva dva meseca lahko objavimo tudi rezultate prodaje stavbnega pohištva, dopolnilnega programa in ostalega gradbenega materiala v 16 poslovalnicah temeljne organizacije Maloprodaja. Skupaj je vsa maloprodajna mreža prodala za 152 milijonov dinarjev od 155 milijonov, kolikor je bilo planiranih. Torej dvomesečni načrt je bil uresničen le 98 odstotno. Poglejmo tiste, ki so poslovali najbolje in tiste, ki so najbolj pod planom prodaje za prva dva meseca: Najuspešnejše poslovalnice: Najbolj izstopa poslovalnica Niš. Plan so presegli za 35 odstotkov. Tudi Sarajevo je preseglo in sicer za 8%, Split za 7% in Valjevo za 3%. Najslabše so plan izpolnile: Crikvenica — dosegla komaj 53% plana, Šibenik 76%, Nova Gradiška 82% in Zadar 87%. KAJ JE S KAKOVOSTJO POHIŠTVA JELOVICA? (Nadaljevanje s S. strani) preslabe konstrukcije, uporabljenih materialov ali nekvalitetne vgradnje. Ker pa imamo v Jelovici opravka predvsem z lesnimi materiali in izdelki, moramo upoštevati specifičnost lesa — delovanje oziroma spreminjanje izmer ob klimatskih spremembah. Okna, narejena v prototipni delavnici z upoštevanjem ravnotežne vlažnosti lesa 10 do 14% vlage, kar ustreza tudi standardom, praviloma brezhibno tesnijo in se zapirajo. Tako ugotovljene oziroma preverjene mere so edino pravo merilo za risanje načrtov in jih ne bi smeli v nobenem primeru popravljati. Ker pa so pogosto vgrajena nova okna znatno vlažnejša, torej povečanih izmer, je okovje podvrženo močnim dodatnim pritiskom in obremenitvam ob rokovanju, saj se krila tesno in s težavo zapirajo, elementi okovja se lomijo in prej ustrezno okovje postane neustrezno oziroma prej kvalitetno in varno okno postane nekvalitetno ali celo nevarno. Ker so reakcije serviserjev, trgovcev in kontrole ob tem običajno zelo ostre, kritike sta neupravičeno deležna tako razvoj kot proizvodnja, prihaja do naknadnega popravljanja detajlov, pogosto kar v sami proizvodnji, brez privolitve razvojne službe. Ta je precejkrat prisiljena iskati kompromisne rešitve, kar je nedopustno. Laiki in strokovnjaki, ki so pozabili, kar so se nekdaj v šoli naučili, bodo kmalu za tem zagnali vik in krik, ker bo skozi posušena okna po sušnem obdobju pihalo, po prvem naslednjem deževju pa še zamakalo. Spet se bo ponovil lov na čarovnice, vsevprek bodo nepoklicani kritiki napovedovali sveto vojno onim, ki skrbe za kvaliteto detajlov. Škoda le, da se iz vsega tega nihče nič ne nauči, vsaj to, naj se vtika v svoje zadeve. V reševanje problematike pa naj se poglobi le tisti, ki lahko resnično pomaga, denimo trgovina s pravilnim uskladiščenjem izdelkov. K ZADOVOLJSTVU KUPCEV LAHKO SAMI VELIKO PRISPEVAMO V splošnem lahko kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam zaključimo, da kvaliteta izdelkov Jelovice razen občasnih izjem ni kritična, morala pa bi biti boljša. Zboljšanje pa bomo dosegli le ob resnični delovni zavzetosti vseh, tudi tistih, ki direktno nanjo nimajo nikakršnega vpliva. Z večanjem produktivnosti in zmanjšanjem indirektnih stro- škov bomo namreč vsi dosegli, da ne bomo iskali samih poenostavitev v konstrukcijah in materialih z namenom zmanjšanja direktnih stroškov s čimer bi prihranili v prvem hipu nekaj milijonov, kasneje pa pri kupcih zgubili petkrat do desetkrat toliko. Res pa je, da pogosto kupcu povzročimo nejevoljo in mu dajemo povod za kritiko že s tem, če ga o izdelkih in ravnanju ter vzdrževanju ne informiramo. Mnogi kupci namreč zaradi nevednosti ali malomarnosti samo povzročijo okvare na izdelkih ali jim zmanjšajo funkcionalnost. Taki primeri prepogosto neupravičenih reklamacij so na račun okovja, rosenja stekel in podobno. j Dopisujte \ v glasilo NAŠ GOST - DRAGOMIR DONČIČ V preteklem letu je tudi temeljna organizacija proizvodnja oken in vrat dosegla lepe proizvodne rezultate. Med delavci, ki so resnično kar največ prispevali za to je tudi Drago Dončič, čepilec pri stroju za profiliranje. Čeprav ga že nekaj let poznam in kot je tudi sam povedal, da je že kar pet let v Jelovici moram reči, da pogovor kar nikakor ni stekel. Drago je precej molčeče fant in besedo mu je nekako kar potrebno vleči iz ust. Le ko je stekla o nogometu je zaživel. Kako pa tudi ne, saj pravi da ves svoj prosti čas prebije pri igranju nogometa. Igra s prijatelji, igra za Jelovico in še kje drugje. Pravi, da ima dovolj časa in to ga tudi resnično veseli. Je na vseh tekmah Jelovice, ekipe, ki je v preteklem letu presenetila ne samo v škofjeloški občini temveč tudi na Gorenjskem. Fantje namreč dobro igrajo predvsem za to, ker se med sabo razumejo, med njimi pa je seveda tudi precej dobrih igralcev in povsem v ospredju je tudi Drago Dončič. Morda se bo komu zdelo čudno, da toliko igra ta nogomet. Pa vendar je to razumljivo, če povemo, da je še vedno samski in ga torej nobena žena ne preganja od okroglega usnja. Ko sva se pogovarjala o tem ali bo kar med samskimi je dejal, da vse kaže da bo tako ostalo. Pravi, da kot vse izgleda je kar počasi prišel med tiste samske fante, za katere se dekleta na zmenijo več. Star je 30 let in pravi, da se dekleta možijo pač z mlajšimi. Čeprav je kot bi lahko rekli pesimist na »tem področju«, pa bi vseeno lahko rekli, da puške le ne bi smel vreči v koruzo. Nenazadnje je prijeten fant, delaven in kot takega bi ga verjetno marsikatero dekle rado imelo. Morda pa je prav nogometna žoga kriva, da je še vedno sam. Stanuje v samskem domu. V sobi je še z enim delavcem Jelovice, kar bi lahko kot sam pravi rekli, da je že konfort. Le nečesa ne razume. Pravi, da je v tem domu le preveč reda in discipline. Ne da ni za red, čistočo in mir. Moti ga, da je včasih celo hujše kot pri vojakih. Še obiska praktično ne more dobiti, pravi. To pa mu le ne gre v račun, saj je po petih letih dela v Jelovici le dobil občutek, da je za to sobo tudi sam nekaj prispeval s svojim delom in zakaj torej tak red, če nekdo upravlja in uporablja tisto, kar je tudi sam pomagal pridobiti? Drago je kot rečeno delavec Jelovice z petletnim stažem. Začel je na montažnih objektih potem pa je dobil delo krpalca. Zadnja tri leta pa dela kot čepilec. Je izučen mizar in se mu tudi v delo ni bilo težko vživeti. Dela na dve izmeni, na mesec pa zasluži nekaj več kot 13 000 dinarjev. Pravi, da je z vsem kar zadovoljen, ker tudi delo ni težko. Predvsem pa je ob delu precej samostojen, kar mu daje še večji občutek, da je njegovo delo cenjeno in tudi pri ostalih delavcih ustrezno ovrednoteno. Ko sem ga vprašal, kako v prihodnje, če se misli vrniti v rodno Bosansko Gradiško je dejal, da je tu kar zadovoljen in da večjih načrtov še nima. Če bi sodili po njegovem je včasih treba človeku kaj malo za osebno srečo in zadovoljstvo. Delo, ki ti je všeč in prijatelji v krogu katerih se dobro počutiš. In Dragomir Dončič to dvoje ima. j. č. KONEC DOBER, VSE DOBRO? Na nedavnih zborih smo delavci sprejeli zaključni račun poslovanja v preteklem letu. Tudi na naši temeljni organizaciji Gradnja montažnih objektov je bil zbor s podobnim dnevnim redom. Bil je dan po pustu, na sredo torej, ko je večina delavcev na terenu in je tako zbor dokaj hitro minil. Kljub temu mislim, da nekatere stavari le kaže dodali, še posebej, ker je ob pripravljenem gradivu bilo skoraj nesmiselno podajati nekatere misli, ki mi kot delavcu te temeljne organizacije že dalj časa rojijo po glavi. Za kaj gre? Naša temeljna organizacija je imela lepe poslovne rezultate. Želel bi reči, da to še ne pomeni, da bo tako tudi vselej. Mislim, da je treba imeti malo večjo mero previdnosti, ne pa samo optimizem. Eno takih stvari, ki me na to vzpodbujajo je podatek, da je našo temeljno organizacijo lani zapustilo 25 delavcev, na novo pa je bilo zaposleno 30 delavcev. Nihče se ne vpraša zakaj so delavci odšli. Mislim, da jih ne kaže izgubljati kar tako, saj so ponavadi vsi po vrsti strokovnjaki za določeno področje in so taki veliko vredni, več kot marsikateri novi, ki se dela šele mora privaditi. Dosti jih je šlo stran za to, ker so bili predhodno pre- meščeni na drugo delovno mesto. Malo razumevanja in premisleka je potrebno pri takih rečeh. Veliko smo letos zaposlovali delavce kooperante. Pošteno moramo priznati, da so nam predvsem na inozemskih montažah pomagali k dobrim poslovnim rezultatom, saj so delali vsi brez izjem po 12 ur na dan, brez negodovanja. Njihov cilj je namreč bil čim večji zaslužek. Vendar ti delavci niso imeli niti osnovnih pravic, kot jih imamo mi. Kot primer: dodatka za težko delo, uporaba zaščitnih sredstev, varstvo pravic, pravica do odločanja in podobno. Veliko pa so bili ti delavci prepuščeni tudi sami sebi, brez večje kontrole so upravljali z orodjem in podobno. Zato tudi vprašanje, če je bilo njihovo delo vselej koristno. Veliko govorimo tudi o produktivnosti. Mislim, da je nekaj še vedno slabo urejeno. Vsa merila veljajo bolj za tiste, ki imajo nižje razrede. Mar morajo res samo oni biti tisti, ki morajo nadoknaditi izgubljeno uro, ki je bila posledica malomarnosti predpostavljenega? Imamo številni strokovni kader, vendar na domačem trgu delamo iz rok v usta. Nobene prave koordinacije ni od začetka do konca nekega dela. Tudi delovni čas preveč zapravljamo lahkomiselno. Vprašajmo se, koliko je efektivnega dela v osmih urah. Koliko časa gre za malico, koliko za praznovanje raznih rojstnih dnevov, pa praznikov, novega leta in podobno? Koliko je zapravljenih ur, ko tekamo po privatnih opravkih? Koliko je voženj z službenimi in privatnimi avtomobili? So vse nujne? Tudi dovolilnice so vse preveč na hitro napisane. Mar je res potrebnih toliko izhodov? Tudi pri pisanju nadur smo precej razsipni. Lahko bi rekel na vse to, da imamo zelo dobre kalkulacije, da vse te izgube, ki tako nastanejo tako dobro prenesemo v našem zaključnem računu. To je le nekaj misli in ugotovitev o našem TOZD. Mislim, da je čas, da se vsi skupaj zresnimo, predvsem pa bi lahko dejal, ker je bil zbor že po pustu; snemimo maske in začnimo delati brez krink do drugega pusta. To pa je celo leto, ki bi lahko dalo dobre rezultate. Stane Jelenc Čeprav ima Jelovica dobre rezultate, še vedno niso vsi delavci kot je treba. Tale delovni posnetek naj bo vzpodbuda. JEI0VICA7 UREJEVANJE RAZMER V VALJEVU Poznano nam je, da so naše poslovalnice po vsej Jugoslaviji — od Škofje Loke do Skopja in Bara. Povsem razumljivo je, da se pojavljajo (udi različni problemi, ki pa se lahko rešujejo od primera do primera. V zadnjem času se govori o problemih, ki so nastali v poslovalnici Valjevo. Kaj se pravzaprav v tej poslovalnici dogaja in kakšno je trenutno stanje? Poslovalnica Valjevo je pričela z delom kot samostojna poslovalnica leta 1977 in je bila uvrščena med poslovalnice prve kategorije. Osnovna naloga je bila prodaja stavbnega pohištva individualnim kupcem, vendar se je poslovalnica Valjevo v pretežni meri usmerila na gradbeno operativo. Gradbenim podjetjem na svojem območju je nudila poleg našega stavbnega pohištva tudi izventipsko stavbno pohištvo in montažo. Da bi to lahko opravljala, se je vezala na kooperacijo s »Standard« Krupanj, ki iz deluje izventipsko stavbno pohištvo in ga tudi vgrajuje. Tako kot v nekaterih drugih poslovalnicah, je bil tudi v tej poslovalnici osnovni problem zaposlenost ožjih sorodnikov. Ti so praktično vodili kompletno poslovanje. Pri zaposlovanju s takih poslovalnicah je vselej izbira delavcev izredno težka, predvsem vodje poslovalnice. V nekaterih primerih smo pač pri izbiri imeli »nesrečno« roko. Tak primer je tudi Valjevo, kjer so poleg ostalega bili tudi »familijarni« odnosi, ki so povzročili razne nepravilnosti v samem poslovanju. Ker poslovanje ni bilo tako kot je treba smo ukrepali in posameznim delavcem poslovalnice so bili izrečeni disciplinski ukrepi. V lanskem letu je prišlo do zastoja v prodaji, poleg pa je bil tudi vodja dalj časa v bolniški, ostali pa niso delali tako kot naj bi. Rezultat tega je bilo neizpolnjen plan. Poslo- valnica je v letu 1981 prodala za 93. mio. din in dosegla plan z 59%. Postavljeni in sprejeti plan za leto 1981 je TOZD hotel na vsak način realizirati, kljub izpadu poslovalnice Valjevo, kar mu je tudi uspelo z večjo angažiranostjo ostalih poslovalnic, predvsem pa Stare Pa-zove, Sarajeva, Škofje Loke, Niša, Bara in Kragujevca. Kljub izrečenim disciplinskim ukrepom se poslovanje v poslovalnici ni bistveno izboljšalo, tako da je prišlo do ponovnih disciplinskih ukrepov in do kadrovskih sprememb. Da bi delo v poslovalnici teklo normalno, smo z začasnimi prerazporeditvami poslovalnico kadrovsko usposobili, obenem pa objavili prosta dela in naloge. Razpis je v zaključni fazi in upamo, da bo novi vodja v kratkem prevzel poslovalnico, da bomo imeli pri njegovem izboru »srečnejšo« roko ter da bomo dobili kandidata, ki bo Jelovici vrnil dobro ime. Poleg novega vodje bomo na novo zaposlili tudi ostale, tako, da bo zamenjana polovica zaposlenih. Upamo, da bodo tako okrepljeni uresničili planske naloge, pri tem jim bo treba seveda nuditi vsestransko pomoč iz TOZD. Primer poslovalnice Valjevo naj nam služi kot primer, da se v bodoče ne zaposluje sorodstva, ker s tem nastanejo odnosi, ki škodujejo predvsem Jelovici. Vlado Vendramin 1000 OBROKOV NA DAN DRUŽBENA PREHRANA Pomembna veja družbenega standarda je tudi pravilna prehrana zaposlenih. Topli obrok naj ne bo energetsko prebogat, mora pa biti količinsko in vitaminsko dovolj bogat. Le takšen obrok zagotavlja dobro počutje in, boljše delo, preprečuje pa tudi nastanek marsikatere bolezni. V letu 1981 so obrati družbene prehrane v Jelovici pripravili in prodali povprečno dnevno po 1.028 obrokov, kar pomeni, da jemlje topli obrok 85% delavcev. Materialni stroški enega obroka so znašali za DO 25.90 din dnevno. Celotna sredstva, ki jih je Jelovica prispevala za topli obrok, so v letu 1981 znašala: 9.703.111,—din 8.679,— din na delavca letno 723,— din mesečno 33,12 din dnevno na delavca Cene toplega obroka so bile v posameznih kuhinjah naslednje: TOZD 1 (obrat Preddvor in Kranj), 37,77 din dnevno na delavca, TOZD 3 (obrat Gorenja vas in Sovodenj), 40,56 din dnevno na delavca, TOZD 2, 4, 5, DSSS (kuhinja Stari dvor, Trata), 32,41 din dnevno na delavca. V letu 1980 so bile naši službi posredovane usmeritve za rešitev problema finansiranja družbene prehrane, tako s strani DS DSSS, kot s strani IO OOS DSSS. Rešitev je bila nakazana s prehodom' na plačevanje toplega obroka po ekonomski ceni. Sistem plačevanja toplega obroka po ekonomski ceni, je predvideval, naj bi delavec dobil ustrezno število kuponov, ki bi predstavljali višino regresa DO. S temi kuponi bi delavec plačeval ekonomsko ceno toplega obroka. Po uporabi vseh kuponov, pa bi moral delavec plačevati topli obrok po ekonomski ceni z lastnimi sredstvi. Vendar zaradi sprememb, ki bi pogojevale tak sistem finansiranja v Jelovici, do realizacije te usmeritve ni prišlo. Iz izhodišč, ki so bila oblikovana na konferenci Zveze sindikatov Slovenije pa izhaja, da je sistem, ki ga imamo v Jelovici sedaj tak, kot ga sindikat podpira in želi uvesti v vseh delovnih organizacijah. (j.) KORISTEN IZLET DIT-a LIPA v Ajdovščini in MEBLO v Novi/ Gorici sta delovni organizaciji v lesni branži, ki smo ju obiskali člani Društva inženirjev in tehnikov Jelovice. Izlet je bil koristen in poučen, izvedeli smo veliko novega s področja naše stroke. Vsak po nekaj, vsi skupaj pa zelo veliko. Po letu dni je bil to nov izlet. Prejšnji je bil v Miinchen, kjer smo si ogledali lesni sejem. Tako smo dvoletni načrt izpolnili le dvotretjinsko saj namreč jesenskega izleta ni bilo. No kljub temu smo zadovoljni. V LIPI smo bili kar precej časa. Kako tudi ne, saj je ta delovna organizacija ena najbolj uveljavljenih na Zahodnem trgu. Prednačijo zaradi dobre kakovosti in dobrih idej. Posebej smo se o podjetnosti in strokovnosti teh delavcev in strokovnjakov prepričali na obisku gradu Zemono, kjer je resnično kaj videti. Drugi del dneva smo izkoristili za obisk Mebla v Novi Gorici. Hoteli smo izvedeti čim več. In tudi smo. Mirno lahko rečemo, da smo tudi zaradi tega, ker smo usposobljeni na tem sorodnem delu, lahko spoznali razsežnost tega slovenskega velikana lesne stroke. Ta občutena razsežnost pusti nehote neizbrisen vtis. To prosto soboto smo torej udeleženci strokovnega izleta resnično namenili izpolnjevanju svoje strokovnosti. Resda ta malce tudi utruja noge, pa vendar v prijetnem okolju in ob dobrem vzdušju, ki je ponavadi krona tega izleta tja do poznih večernih ur, se tudi to pozabi. Lahko le rečem, tako kot smo želeli, tako smo hoteli in tako smo tudi storili. Magister TELEGRAM V imenu medobčinskega sveta ZKS in posebej v svojem imenu sc najiskreneje zahvalim za izkazano gostoljubje ob razširjeni seji MS ZKS za Gorenjsko v vaši delovni organizaciji. Navzoči člani MS ZKS ter predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov so lahko iz vašega pregleda stabilizacijskih prizadevanj in gradiva povzeli napotke, kako naj konkretno razrešujemo pereča gospodarska vprašanja in kako jih s prizadevanjem tudi lahko uresničimo. Vsem delavcem Jelovice, želim srečno in uspešno leto 82 ter veliko skupnega sodelovanja Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZKS za Gorenjsko PRED PRIČETKOM LIKOVNE DEJAVNOSTI V JELOVICI Tudi Jelovica se je odločila, da bo v svojih upravnih prostorih uredila prostore za prirejanje občasnih razstav in je zato prav, da že pred samim začetkom spregovorimo nekaj besed o likovni umetnosti na loških tleh. Brez dvoma v skromnem članku ne moremo zajeti vsega bogastva od srednjeveških fresk pa vse do današnjih dni, ampak nekaj drobcev bo le mogoče nadrobiti, ki naj skušajo pojasniti, zakaj je prav današnje območje občine Škofja Loka tako bogato predvsem s slikarji. Prvi po imenu znani slikar Jernej iz Loke je deloval v prvi polovici 16. stoletja, iz 17. stoletja je znana podobarska delavnica Jamškov iz Loke (zlati oltaiji), v 18. stoletju se pojavi v Poljanski dolini znamenita podobarska rodbina Šubicev. Prvi doslej znani je bil Pavel Šubic (1772—1847), ki je imel kar tri naslednika v svojih sinovih: Štefan (1820 do 1884), Blaž (1827—1899) in Janez starejši (1830—1898). V naslednjem rodu so bili umetniki Štefanovi sinovi od katerih sta najznamenitejša Janez (1850—1889) in Jurij (1855 do 1890). V tretjem rodu so bili znani slikarji Vladimir, Mirko in Rajko Šubic, slednji je bil rojen 1900 in bo imel razstavo v galeriji na loškem gradu v jeseni letos. V najmlajšo generacijo sodi Ive Šubic (1922), ki je Blažev prapravnuk. Vseh niti nismo mogli našteti, zato omenimo drugega slikarja slovitega Ažbeta iz Dolenčic, in njegovo šolo v Miinchenu, ki je vplivala na naše impresioniste, čeprav sam ni bil impresionist. Pri njem je nekaj časa študiral tudi Ivan Grohar, rojen v Sorici 1867, umrl v Ljubljani 1911. Menimo, da je Grohar tako znan, da lahko spregovorimo samo še o dveh zanimivih slikarskih osebnostih France Mihelič, ki je bil rojen v Vir-mašah leta 1907 in Gabrijel Stupica, rojen 1913 v Dražgošah. O ostalih umetnikih drugič, predvsem o mlajših, ki nadaljujejo tradicijo velikih predhodnikov. Po velike Ivanu Groharju se imenuje tudi otroška likovna prireditev: Mala Groharjeva slikarska kolonija, katere dela bodo najprej visela v razstavnem prostoru Jelovice. Tudi o tej prireditvi bomo pisali obširneje. Andrej Pavlovec BRONASTA MEDALJA ZA MIKLAVCA Za letošnje občinsko prvenstvo v veleslalomu bi lahko rekli, da je bila udeležba tekmovalcev iz Jelovice precej skromna. Res je, da je slabo vreme vplivalo na manjšo udeležbo, vendar vseeno ni opravičljivo, da se je tekem udeležilo le 7 tekmovalcev. Težko je sedaj razumeti vse tiste smučarje, ki radi negodujejo da ni tekem. V konkurenci tekmovalcev iz vseh delovnih organizacij iz škofjeloške občine je največji uspeh dosegel Ivan Miklavc, ki je v svojem razredu osvojil bronasto medaljo. V tem razredu sta se dobro uvrstila tudi Miha Plešec — 8. mesto in Brane Medja na 10. mesto. SMUČARSKI TEK VSE LETO Letošnjo zimo za smučarske tekače ni bilo najbolje. Le nekaj množičnih tekaških prireditev je uspelo in tudi nekaj tekmovanj je bilo. Vse ostalo pa je povečini odpadlo zaradi pomanjkanja snega, predvsem pa so odpadli tisti teki, ki tekače najbolj privlačijo. Tam za domačo hišo, ko ni treba sesti v avto in iskati sneg. Kaj hočemo, mogoče bo drugo zimo bolje. Predvsem pa se velja za drugo zimo pripravljati vse leto. Ne samo zaradi teka, temveč tudi zaradi splošnega dobrega počutja. Kaj torej storiti? O tem kako vaditi čez leto, da bo naslov tega prispevka resnično držal, bomo skušali napisati v nekaj nadaljevanjih. Tokrat le o eni stvari. O smučarskih kotalkah. Vzdrževanje smuči Predno jih malo podrobneje opišemo morda le še to. Zima je mimo in vaše tekaške smuči, kot tudi smuči za alpsko smučanje je treba pospraviti v kot. Tekači naj na vsak način smuči očistijo vseh mogočih maž, ki so jih pustili po zadnjem teku. Smuči postavite pokonci, tako da bodo sprednji deli smuči na vrhu. Tudi alpske smuči velja malo pogledati. Dobro je treba očistiti predvsem robnike, ki kaj radi zaijavijo. Dobro pa je tudi, če že sedaj zakrpate vse luknje, ki jih je naredilo na drsni oblogi ostro kamenje. Ko bo jeseni padel nov sneg boste videli, da je lepše, če vam takrat ni treba pripravljati smuči. Smučarske kotalke Smučarske kotalke služijo tistim najbolj vnetim tekačem za trening preko leta. So eno najboljših sredstev za pripravo tekačev na sneg. Smučarske tekaške kotalke so lesene ali aluminijaste in dolge približno 1 meter. Spredaj imajo kolešček, zadaj pa dva. Imajo tudi tekaško okovje, smučar pa potrebuje prav tako tekaške čevlje in tekaške palice. Kotalke se uporabljajo predvsem na asfaltu saj na makadamu skoraj ne morete teči z njimi. V začetku ima vsakdo nekaj težav z ravnotežjem, vendar se kaj hitro navadite nanje. Važno je, da se izogibate klancev, saj je vožnja navzdol izredno nevarna, ker pač ni zavore. Ta naprava je izredno zanimiva tudi za smučarje rekreativce, saj je doseženo popolno gibanje, ki je drugače značilno tudi za smučarski tek. Dobro je obremenjeno srce, pa dihalni organi, kot tudi mišičevje na nogah in rokah. Če kotalk nimate, kar verjetno velja za večino, jih je mogoče najbolje kupiti sedaj na začetku letne sezone. Cena je sicer precej visoka vendar ne višja od smuči. Še nasvet. Če vas bo pot (ali pa vašega prijatelja) nanesla na Čehoslovaško kupite kotalke tam. So poceni in dosti dobre. Pa veliko sreče in dobre vaje. u. r. ZANIMANJE ZA GLEDALIŠKE PREDSTAVE Pri dekletih se je edina predstavnica Jelovice Magda Tavčar uvrstila na 10. mesto. Med moškimi sta se uvrstila v svojem razredu še Milan Božič (28. mesto) in Peter Križnar, medtem ko je Rafael Rakovec odstopil. Ker nas je bilo tako malo seveda tudi ekipno nismo mogli biti uvrščeni. Škoda. Upam pa, da bo na prihodnjih tekmah nastopilo vsaj nekaj tistih, ki »bi radi« tekmovali in bomo tako dosegli tudi uvrstitev ekipe. Tako bomo vsaj pred nekaterimi manjšimi podjetji, ki so nas tudi sedaj krepko prehitela. M. Plešec V Jelovici smo letos poskusili tudi s kulturnim delovanjem. Začeli smo z obiskovanjem gledaliških predstav. Tako smo za letošnjo gledališko sezono v Prešernovem gledališču v Kranju vzeli 30 abonmajskih kart za 6 prireditev. Poleg kranjskega gledališkega ansambla nastopajo tudi druge gledališke hiše z odmevnimi uprizoritvami slovenske in jugoslovanske dramatike. Vstopnice so za člane našega kolektiva brezplačne. Izkazalo se je, da začetno navdušenje za predstave ni splahnelo in da bo s podobnim načinom kulturnega življenja potrebno nadaljevati. O tem bo seveda govora na sejah osnovnih organizacij sindikata, vendar menimo, da skupen nakup še večjega števila gledaliških kart ne bi smelo biti vprašljivo. Verjetno bo vse več tistih, ki bodo obiskovali predstave, pa naj si bodo te v Kranju ali pa morebiti v obnovljenem loškem gledališču. N. S. VABILO NA OBRAMBNO USPOSABLJANJE Ali veste, kako deluje in kako je organizirana ljudska oblast v TOZD in KS v različnih razmerah? Kako lahko kot delovni ljudje in občani sodelujemo v borbi proti sovražnikovim oklepnim sredstvom? Odgovore na ta vprašanja boste dobili, če se boste odzvali vabilu na obrambno usposabljanje. V programu za jesenski del sta namreč temi: 1. Delovanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v TOZD in KS 2. Oklopna sredstva in vodenje boja proti njim Usposabljanje se bo v letošnjem letu odvijalo v dveh oblikah: v Škofji Loki, Železnikih, Gorenji vasi in Žireh bomo organizirali predavanja v povezavi z razstavo protioklepnih bojnih sredstev; v manjših KS pa kaj takega še ni mogoče izvesti, zato bodo kot običajno predavanja, popestrena z diapozitivi in demonstra- cijo nekaterih protioklepnih orožij. Vabili bomo vse od 15. leta naprej, v skupinah določenega dne in določeno uro. Novost v letošnjem letu je ta, da vas na usposabljanje vabimo, ne pozivamo. Predavanj se udeležite ob spoznanju, da je tudi usposabljanje za naloge SLO in DSZ koristno in potrebno. Odgovoren za organizacijo in pripravo je upravni organ za ljudsko obrambo, realiziral pa ga bo v sodelovanju z delavsko univerzo, OK ZRVS, kasarno »Jože Gregorčič«, Loškim muzejem, koordinacijskim odborom za LO, varnost in družbeno samozaščito ter odbori in komiteji za LO in družbeno samozaščito. To kratko informacijo zaključujemo z željo, da se vas predavanj čimveč udeleži, da jih kritično ocenite in nam svoja mnenja in predloge tudi posredujete. ZAVAROVANJE V JELOVICI Kako imamo v Jelovici zavarovano premoženje ? POROČILO O PROMETNI NEZGODI Ni priznanje krivde, temveč opis nezgodnega dogodka zaradi hitrejše rešitve škode 1. Datum nezgode ura 4. Druge poškodovane stvari j razen na vozilih A in B | ne J§0 |di m • r »Copyright by CEA« Izpolnita voznika obeh vozil 2. Kraj (ulica, h. št. oz. km kamen) 'SH0F74, lObHiČevA-mulil« 5. Priče (ime, naslov, tel, — sopotnike podčrtajte) 3; Ponesrečenci? fne Ml | da □ | 5 a. Uradni zapisnik I d« □ I Vozilo A 6. Sklenitelj zavarovanja (ime in naslov) UovAK ............. (čkULo sm&jA loka.......... 5t, tel. (7.-14. ure) <00-OOl__ Obstaja pravica do vračila davkov? I "« □! I d« D| 7. Vozilo _____ Znamka, tip ^-Aj^TAVA 40\ Reg. št. KH- 9X1-^ 6. Sk ........g ........■ w — I 12. Ustrezno označite s križcem 1 vozilo je stalo 2 je krenilo 3 se je ustavljalo Ine tg Vozilo B 6. Sklenitelj zavarovanja (ime in naslov) 3S LOilCA, TOZD TfLCfOVIkiA S\O0¥jAr LOKA i^DJUcevA £$ St. tel. (7,—'14. ure)(D6tt-61-2>t>'1 Obstaja pravica do vračila davkov? m da □ 8‘ Odgovornostna zavarovalnica .......T^lAV št. police Poslovno mesto .... Št. zelene karte .. Velja do .... Obstaja kasko zavarovanje? 2 3 . je speljevalo s parkirišča, privatnega . ^ zemljišča ali poljske poti 4 c je zavijalo na parkirišče, privatno -3 zemljišče ali poljsko pot " q se je vključevalo _ v krožni promet 7 je bilo v krožnem prometu 7 8 7. Vozilo _ Znamka, tip £ foO Reg, št..\ 00-104.......... je naletelo je vozilo v isto smer. a 8 I da Qj Zavarovalnica: "T^ilC^A^V ~ 9. Voznik ZTT , \ Ime .....Z4A/E2- Priimek w X/!?.^4^-Naslov SKXO«Af Vozniško dovoljenje št. O O izdano od po drugem prometnem pasu je menjalo prometni pas 10 je prehitevalo 8. Odgovornostna zavarovalnica TM^lM_____________________ št. police .OA3h».......... Poslovno mesto kCMASTJ..... št. zelene karte ................ Velja do A v A* Obstaja kasko zavarovanje? 1 ^ D| 1 da J&l 12 13 je zavijalo na desno je zavijalo na levo 12 13 Kategorija^ SItoUfK J 41. /. Loka. Velja od 44 • (za avtobuse, taksije itd.) tl. 4. 10. Označite s puščico mesto trčenja Yi B 14 je vozilo vzvratno 14 j 5 je vozilo po vozišču za nasprotni promet 16 je prihajalo z desne 16 yj ni upoštevalo znakov prednosti *' Število s križcem označenih polj Q 13. Skica nezgode : 1. ulice. 2. smer gibanja vozil A in B. 3. njun položaj ob trčenju, 4. prometne znake. 5. imena ulic 11. Vidne poškodbe LeVj O&Prijrč iu lAttOh-er 14. Pripombe se čutih Zavarovalnica: 9. Voznik—^ ~ Ime Priimek ^Q. Naslov ^ Vozniško dovoljenje št. 00 Kategorija ^izdano od So /CS44/J. Velja od ,^jT* 6 • &f do &>