RADIO LJUBLJANA
17. januarja 1937
Stoštiridesetletni jubilej slovenskega časnikarstva
Četrtega januarja letos je mni-lo stoštir'deset let. odkar je izšel prvi slovenski časopis. To so bile . Lublanske Novize Jann. F riti r. F-gerga". Prva številka, prvega slovenskega časopisa je zagledala beli dan. kakor je napisano na naslovil strau' „v sredo, 4. prosenza". List je urejal 'n pisal prv: slovenski času kar. ki je bil. kakor se je to tudi dostkrat pozneje dogajalo, tudi pomemben kulturni delavec, p satel j. Ta mož je bil Valentin \odnik _ prvi slovenski žurnal st.
Nodnka moramo smatrati za o-četa slovenskega periodičnega tiska. to je tstili t:skanih del. ki so zha.jali v rednih presledkih in ki pomen jo picdn ke dnevnega časo-
pisja. To je bila ^jdnikova prati-ka. ki je izšla zaporedno leta 1795, 1796 in 1797. ko je Vodnk mogel uresničiti svojo dolgoletno željo in spraviti na svetlo tudi prvi pravi slovenski časopis.
Da takoj v začetku omenimo še nekaj, je treba povdarit'. da praznujemo likratu z jubilejem ..Lu-blanskili novic" tudi jubilej slovenskega tiskarskega škrata. \ naslovu je namreč bila tako groba n v:dna napaka v imenu t skarja.
ki se glasi namesto Egerja _ E-
gerga. Tore j je že pi v i slovenski časnikar začel s tisto maloslavno, toda zelo običajno napako slovenskega častrkarskega stanu: s površnostjo k; je tedaj b la manj
0 Mikrofon seviljskega radia, ki ima v sedanji španski vojni veliko dela...
Kaj bomo posluSali doma
NEDELJA, 17. JANUARJA
8.00 Telovadba (15 minut za dame 15 minut za gospode).
9.45 Verski govor: Ob velik'h. jezerih srednje 'Afrike vstaja novo življenje (g. dr. Erliclt Lambert)
11.50 Otroška ura (vodi gdč. Manica
Kontanova) 18.00 Jo«. Daneš: Polet na luno,
vesela igra 19.50 Slovenska ura: Volarič: Slovenski svet. ti si krasan: Haj-dr'ch: Sirota; Ilajdrich: Ja-tlransko morje; Kocjančič: Popotna pesem: Kocjančič: A sladk h sanjali spiš (poje A-kademski oktet); Narodna misel na Goriškem pred I. 1848 (g. dr. Joža Lovrenč'č) 22.15 Radijskj jazz
PONEDELJEK, 18. JANUARJA
18.40 Slikar Janez Šubic (msgr.
Vktor Steska) 21.00 Zbor praških učiteljev (plošče) 21.(5 III. večer Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. L. Pfe:-fer. Fr. Stairč. V. Sušteršič iu G. Miiller)
TOREK. 19. JANUARJA
11.00 Šolska ura: Sol. tiezog btiii potreba človeškega telesa (g. prof. Rafael Bačcr) 19.50 Zabavni zvočni tednik 20.00 Skladbe Vitezslava Novaka. -Sodelujeta gdč. Lida Vedra-lova (sopran) in g. prof MaT-ian L'povšek (klavr) 22.15 Lahka glasba (Radijski ork.)
SREDA. 20. JANUARJA
18.00 Marijan Tratar: Knežica Dra-gušana. mladinska igra, vod; Ivan Pengov, izvajajo člani Radijske igralske druž ne 20.00 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča
ČETRTEK. 21. JANUARJA
18.40 Slovenščina za Slovence (g.
dr. Rudolf Kolarič) 19.50 10 minut zabave: Ne za šalo,
ampak za res (g. Melihar) 21.10 Vijolinski koncert ge. Lott«* von Baumgarten: Beethoven Bach, Vieutemps. Wien:awsky Sarasate
PETEK, 22. JANUARJA
11.00 Šolska ura: Kako s-j si narodi delili svet, d alog (vodi g. dr. Branko ^ rčon) 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko
l.eben) 22.50 Angleške plošče
SOBOTA, 23. JANUARJA
20.30 O zunanji politiki (j?. dr.
Alojzij Kult ari 20.20 Od Laškega preko Jurkloštra in Planine do Svetih gor. Besedilo zbral in ured 1 Deš-njan. Sodelujejo člani radijske igralske družine, kvartet ,.Hmtadra" in Akademski jwev-ski kvintet, vodi N, Kuret
opravičljiva spričo skromnega in malostranskega dela, ki ga je v te. k danjih malih razmerah časnikar i-mel.
Vodnik je začel misliti na izvedbo svojega časnikarskega načrta takoj, ko se je stalno prešel.1 v t; Ljubljano, To je bilo avgusta 1796. Za svoj načrt je dobil tiskarja E-garja, ki je bil sodeč po tem vnet za nove in napredne stvari, poleg tega pa tudi spreten in trgovsko sposoben založnik, ki je slutil, kaj je zaradi novega čaša privlačno in hajbrž tudi" dobiekanosno.
Valentin Vodn;k je imel s svojim listom dva namena: hotel je osnovati po vzoru velikih in bolj kuturnih evropskih držav redno obveščevalni organ, ki naj bi Slovence seznanjal s svetom, njegovim gibanjem in pridobitvami. Ta namen je utemeljen že v vsem prejšnjem Vodnikovem literarnem in prosvetno publicističnem delu. Program njegovega lista izraža Vodnikova pesem. nat;snjena na prvi strani prve številke „Novic": ..Je kasha savrela, Se terga kej nit? Moj sosed kaj dela? S m barat she sit. Al vumnosti imajo po svejti kej vežh? Al drujga kej snajo Ko hrushe sam pezli?"
List ni bil namenjen inteligenci in takozvanim boljšim stanovom, saj so ti bili izključno nemškega mišljenja in so imeli na razpolago poleg ljubljanskega nemškega glasila tudi veliko nemških in itali-jrjansh ter celo francoskih časopisov janskih ter celo francoskih časopi-r sov.
, »Novice", ki so bile pri svojem poročanju navezane zgolj na pisane tuje vire in na ustna sporočila,' kar se tiče domačih novic, so bile-list za preprosto slovensko ljudstvo. • ki je bilo v tem oziru docela zanemarjeno. Nemščine ni znalo, drugje pa ni moglo priti do vesti o dogodkih in gibanjih, ki so tedaj razburjali Evropo in Avstrijo. To delo so hotele vršiti Vodnikove Novice, vrh tega pa naj bi bile tudi svetovalec v vseh ljudskih potrebah in težavah. Torej se je Vodnik docela zavedal vloge, ki jo mora časop:s igrati v prebujanju, izobraževanju in socialirh potrebah malega, zaostalega naroda.
Drugi namen Valentina Vodnika z, ..Novicami" pa je bila nega in š'rjenje slovenskega knjižnega jezika, katerega je Vodnik hotel po-
plemeniti in ga dvigniti na višino, kjer bi lahko ustrezal tudi izobraževalnem in občevalnim potrebam slovenskega razumnika, ki se je tedaj tudi precej zaradi zaostalega in nebogljenega jezika odtujeval svojemu ljudstvu in svojim nalogam o slovenskem občestvu. Temu svojemu teženju je dal Vodnik izraza v posvetilu, katero je napisal lastnoročno na prvi vezani izvod „Novic", ko ga je poleti 1798. nesel v licejsko knjižnico:
,,Oče Marka Pohlin me je kranjsko psati učil 1773: al od takrat s;m iz lupine zlezel inu se v teh novicah drugači iz vsih dosedajnili kranjskih pisacov norca delati začnem. Egar me je nagovoril, rad s ni moje tumpasto pero njemu v štero posodil; se kremžim. se pačim inu gledam, kako bi naš jezik narbol po drugih, že osnažen h europejskih ježkih perrezal. Bra-vec! ti boš sodnik."
..Novice so v začetku izhajale vsako sredo in soboto. Ze šest tednov po prvi številki pa je Vodnik v listu naznan i, da postanejo ..Lju_ blanske Novize" tednik. Na leto je Vodirkov list veljal 3 goldinarje, posamezna številka pa tri krajcarje. Izhajale so pod Vodnikovim u-rejevanjeni tri leta. Ko pa jih je s četrtim letnikom dal iz rok, so sredi leta zaspale in je bilo treba čakati vse do 1843.. ko jih je začel dr. Janez BleivveJs spet izdajati.
Prva številka „Novic" se začenja z omenjeno Vodnikovo prigodnico. za njo pa objavlja list .,General pardon" to je razglas o oprostitvi kazni vojaškim ubežnikom. Nadalje je list prinesel uradne razglase in poročila, ki pa so bila tako pre. vejeno prevedena, da so lahko bralci uganili med vrstami marsikaj, o čemer se avstrijskim uradnikom ni niti sanjalo, da bi mogli njihovi fermani vsebovati. Cenzura je tedaj znala še slabo slovensko in še ni imela velike prakse s prebrisanimi časnikarji. Poročila so bila iz Španijo, kakor so danes, iz Dunaja, iz Francije in iz Rusije, ki je bila Vodn'ku zelo pri srcu kot mogočna slovanska država. Vesti so bile samo o vojnah in o sklepanju miru. sporazumov in dogovorov, torej kakor da bi začele ..Novice" izhajati danes. !
V prvi številki so v pristavku tudi razglasi raznih graščinskih go. spodov, ki so tedaj izvrševali sodstvo nad svojimi podložniki. V prvi številki pa je tudi objavljen že
Radio sveta
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
RADIO V EVROPI V PRETEKLEM LETU
V pravkar minulem letu je bilo v večini evropskih držav opaziti živahno gibanje v radiofoniji. Države so si prizadevale, da urede notranjo organ zacijo svojega radia, da kolikor mogoče pritegnejo nase nove poslušalce in s tem pomnožijo število naročništva in dvignejo denarno stran radijskih podjetij: Šlo j'ni je torej za ureditev in konsolidacijo razmer, čemur se je pridružila močna in zavestna težnja, da radijski obrat modernizirajo in prilagod jo za službo aktualnim državnim in na-rodnostn ni vprašanjem. Zato opažamo povsod neko skoraj mrzlično naglico, s katero so gradili nove postaje, jih moderno opremili. dv'gali oddajno energijo že obstoječ h postaj, posvečali posebno pa-žnjo kratkovalovnim oddajirkom in se bolj ali manj aktivno zan -mali za vprašanje televizije.
Med slovanskimi državami sta \ tem oziru brez dvoma najnaprednejši Poljska in Cehoslovaška. Poljska je okrepila postaji \ Vilmi in Lvovu. namerava pa v bodoče zgraditi 3 novih postaj. V Varšavi hočejo postaviti veliko osrednjo radijsko palačo in imajo velikopotezne načrte za kratkovalovno oddajanje in televizijo. \ pridobivanju novih naročnikov zaznamujejo Poljaki v preteklem letu lepe u-spehe; prekoračili so število pol milijona in važno je. da med novimi naročniki predujači podeželje. O prizadevanju in načrt h če-hoslovaškega rada je pisal naš list prav v zadnji števlki; Bolgarija gradi prav sedaj oddajno postajo s 100 k\v. ki bo nadomestka dosedanjo postajo v Sofiji, ki dela le z 0,3 kw. Poleg tega sta pričeli obratovati lansko leto postaji v Varni in Stari Zagori, vsaka s po 2 kw. Težnje in težave radia v Jugoslaviji so bralcem našega lista znane in ni potreba, na novo razpravljati o njih.
Italija je osredotočila svoje prizadevanje predvsem na 2 stvar'. Šlo ji je za povišanje števila poslušalcev in za izpopolnitev kratkovalovnega oddajnega omrežja. Populariziral se je radio v Italiji zlasti za časa italijansko-abes;nske vojne s svojimi poročili iz bojišč. V načrtu imajo sedaj nove postaje
v Genovi, Anconi in Catanii. Značilno za smer notranje italijanske radijske politike je to. da posvečajo posebno pozornost šoli in kmetu. — Vatikan je izpopoln i svoje kratkovalovne postaje. — Avstrija je 1. 1936 le okrepila Gradec na 15 kvv ±n s tem zaključda obnavljanje veznih postaj. Velika pr dobdev pa je radijska palača na Dunaju, ki jo bodo odprli najbrž letos poleti. Tudi v Belg:ji grade sedaj radijsko palačo in se vesele naraščanja števila poslušalstva. vendar se zdi. da razmere med flamskimi in valonskimi radijskimi postajami n'so prave. Nizozemska se rav no tako prizadeva, da bi dobila lasten, modem radijski dom; oddajnik na kratke valove so ojačili na 120 kvv in zanimanje za televizijo je jako živahno.
- Švica se bavi predvsem z vprašanjem kratko valovne oddaje. Izboljšala je tudi skupni program vseh treli oddajnih postaj, ki je namenjen Švicarjem. raztresenim po Evropi.
Med skandinavskimi državami .je najaktivnejša v svojih prizadevanjih Norveška, ki se mora zaradi geografskih razmer v deželi boriti / mnogimi težavami. — Racliofoni-ja v Danski se razvija enakomerno in prednjači še vedno v tem oziru evropskin državam. _ Islandija je okrepila postajo v Rey-
kjaviku na 100 kvv. _ Švedska je
nadomestila oddajnik v 1 lorbiju, ki je razpolagal s 10 kvv. z novo postajo s 100 k«, nameravajo pa jo
povišati še na I5() kvv. _ Finska .je
lani praznovala desetletnico svojega rad:n: okrepla je Lahti s -15 ku na 220 kvv >'n je zgradila novo postu jo.
l'o svoje prispevajo k razvoju radofoirje v Evropi tudi baltske države. Litv ja oddaja sedaj v Ri-gi z ojačeno postajo in Litva je ob desetletni svojega radia sklen la. da zgradi nov -oddajnik s 60 do 100 kvv:.
An.gLji se intenzivno zatoima za televizijo, S televizilskm oddaj a-mF!so Angleži pr čeli 1. oktobra I. 1.' Okrepili so cel0 vrsto postaj in se brigajo posebno za kval teto sporedov, v prvi vrsti nedeljskih.
Velik napredek kaže v lanskem letu Francija, ki je sicer morala preboleti krizo v organizaciji radia. Število poslušalstva se je močno dvign lo in doseglo tretji milijon. Državne postaje Grenoble. Lvon, MarSeille in Rennes ter privatno postajo Normandie so okrepili na
prvi slovenski oglasni inserat, ki se glasi takole:
„Enu dobro zidana na lepim kraji ležeča 11 ša v Lublani je vsak dan na prodaj, nese letniga činža, ali najema 248 fl.: kupitželni nej se per natiskalcu teh nov.c oglasijo."
„Novice" so imele, kar je še danes za vsak list važno, dobre zveze z ljubljansk;m magistratom, kjer je županil Slovenec dr. Anton Podobnik, rajtoficir, to je nekak načelnik vojaškega urada, pa je bil Jakob Glavan, ki je objavil v prvi številki naslednji zanimiv razglas:
„Na naprej pernesejtie oberstar-ja tukaj ležečih Hesov je čast Kre-sia ta 11. dan grudna vkazilo van_ dala. de hesovskim gmej soldatam nima nobedin nič posodit: Kateri-kol drugač sturi, ne bo njega terjanje od nobene Gosposke zaslišano, temvuč nej škodo sam sebi per_ piše."
Razglas se je nanašal na vojake hesensk h regimentov, ki so očitno delali pufe, ki jih niso plačevali, da so se morali Ljubljančani obračati h gosposki po pomoč.
,,Novicam" so zelo nasprotovali avstrijski uradniki in Nemc;. češ da A odnik z njimi razburja Ljubljano in prinaša neresnične novice. To je
cikalo na Vodnikove potegavščin^ cenzurnih uradnikov, ki jim je u-šlo v „Novicah" marsikaj, česar niti Nemci niso smeli vedeti.
Podl.stka „Novice" še niso imele v sedanji obliki, pač je Vodnik začel v njih objavljati svoje znano „Povedanje od slovenskega jez ka", kjer poleg zgodovine slovenskega jezika, slovstva in slovenskega naroda p še o slovenskem pravopisu ter o vejič ni slovanstva. Ta Vodnikova razprava je izhajala v prr vem in drugem letniku „Novic" in nadomešča l stu uvodnike in podlistek.
Ob stoštir '.desetletnici tega Vodnikovega dela je prav, da se ga spomni tudi radio. V skromnih „Lu_ blanskih novicah" leže prvi začetki slovenskega stremljenja, da s časopisjem in z drugimi obveščevalnimi sredstvi, zlasti pa danes z radi jem brez katerega časop sja ni, stopi ob bok svetovnim narodom.
Sodobniki so bili Vodniku krivi sodniki. Njegovo časnikarsko delo je zdaj po stoštiridesetih letih dosti bolj jasni zgled zaslug za slovensko prebujanje in izobraževanje.: Oče Slovencev, dr. Janez Bleiweis je ,,Novice" označil kot Vodnikovo ,.zlato svetinjo".
In ni pretirano govoril...
,,Diamantna premijera" je otvoritev sezone v nevvjorškem milijonskem-gledališču Metropolitan, kamor pride ves amerikanski bogati svet. ' tf Letos so za otvoritev dali Wagnerjevo „Walkiiro", - - - ui^i
Naš glasbeni leksikon
Lucia di Lammermoor
Opera v treh dejanjih
Opero je rodila Italija in isto-tam je ta svojstvena glasbena oblika doživela tudi svoj prvi raz-cvit, ki spada nekako v konec 18., odnosno v začetek 19. stoletja. \ tem času je dosegla opera svojo posebno smer, ki je nazvaua neapo-litanska smer in ki je polagala vso pozornost čisti glasbeni lepoti dostikrat na račun dramatske vrednote. To je klasična smer opere, ki se je kot taka silnoi razvila in tudi silno narasla po vsoti. Radi majhne važnosti, ki je bila naklonjena dramatiki in njeni izrazni sili enako kot njeni zgradbi, so zašle tvorbe te smeri v nekakšno šablo-niranje in človek bi dejal „fabri-ciranje" vsled česar je razumljivo dvoje dejstev: da je množina oper tega časa tako narasla in da se jih je kljub temu ohranilo tako malo, kajti količina je zrasla na račun kakovosti. 2e samo skladatelj Ga-etano Donizetti (17«17- 1S48) je napisal čez 70 oper, od katerih se jih je pa ohranilo komaj kakih pet med njimi tudi ,,Lucia Lammermoor". To pa ne slučajno, temveč vsled močne dramatike, ki jo ima delo, napisano po Scottovem romanu; seveda pa dviga vrednoto dela tudi glasbena stran, ki je tukaj posebno zanosita. Znano je, da se italijanski operni skladatelji od melodijoznosti ločiti ne morejo; zato bo razumljivo, da je melodija v tem delu še posebej dvignjena, saj je tip smeri, kamor spada to delo, do skrajnosti razvita pevska melodija. Tako se človek ob tej o-peri res navžije lahkih pa iskrenih in toplih napevov,. ki so še posebe j označeni z romantičnimi potezami. Saj se ta umetnina, ki je nastala pred (nekaj več kot sto leti že občutno naslanja na tedaj že razvito romantično miselnost.
Vsebin«.
Celotno dejanje se vrši na Škotskem in sicer pojasnuje napetost tega dejanja, ki se razv'ja med člani vseh plemiških družin — Asthonov in Ravensvvoodov iz Lam-mermoora — že dolg® sovraštvo med njima, ki je nastalo iz gospodarske borbe, v kateri je - lord
Asthon izpodkopal in prisvojil veliko premoženje Ravensvvoodov. \ dejanju nastopajo: lord Henrik Asthon, njegova sestra Lucija, Rajmund Bidebent. Lucijin vzgojitelj.
Aliza, Lucijina družica, sir Edgard Ravensvvood. .Norman, poveljnik Asthonovih čet, lord Artur Buklavv.
Prvo dejanje.
Prva slika. Gozd v bližini gradil Ravensvvoodov. Skupina lovcev, k: jih je poslal Norman, da pre ščejo pokrajino, se pravkar odpravljajo na sled. ki se razgublja po gozdu. Po poti prihaja lord Henrik Asthon v zaupnem razgovoru z učenim vzgojiteljem svoje sestro Raj-mundom. Lord razkriva zagato, v katero je zašel vsled političh li spletk. Rešiti bi ga mogel edino lord Buklavv. kateremu l»i zato Asthon rad izpolnil željo "in iz-, točil za ženo svojo sestro Lucijo. Toda Lucija se upira in noče o tej zvezi ničesar slišati. Stari vzgojitelj tolaži lorda, češ da Lucija še preveč žaluje za umrlo materjo vendar mu rahlo naznači bojazen, da utegne Lucija ljubiti mladega Edgarda Ravensvvooda. ki ji je nekoč rešil življenje. Ob tej zvečeiti sumnji se lord Asthon srdito upre. kajti n kakor ne bo dopustil, da bi vzela sestra njegovega največjega sovražnika in obenem prekrižala s tem njegove načrte. In ko lovci naznanijo, .da so v idel: jezditi mimo Edgarda. priseže Asthon, da bo ugonob I to nedopustno zvezo.
Druga slika. Y parku gradu Ravensvvoodov. Lucija prihaja naskrivaj s svojo družico AI'so, da bi razodela Edgardu pretečo nevarnost. Plašno se ozira po okolici in vsa zadrhti. ko zagleda poznani j studenec. Kajti nekoč se ji je iz te kristalne vode prikazal bledi obraz mlade žene. ki jo je pred davnim časom iz divje ljubosumnosti vrgel v ta vodnjak neki Ravensvvood. Drhteči Luciji razlaga Alisa to prikazen kot slabo znamenje in svari svojo gospodar co, naj se odreče tej nevarni ljubezni. Toda Lucija se preveč trdno zaveda, da je to njena edina ljubezen.
100 oz. 120 kvv. V središču I'ran cije grade novo postajo z dogim valovi. Kratkovalovni oddajnik Po ste Colonde ima 2 postaji po 10( kvv. S 3. januarjem letošnjega leta so razdelili državne postaje v 5 skupin. Državne postaje so deležna posebne, pozornosti, privatne pa ne gledajo posebno v bodočnost.
Nemški rad;o je žel svoje uspehe v preteklem letu predvsem s skrbno in natančno organizacijo radijske službe v času olimpijsk'h iger. Število poslušalcev je znaš'1, I. januarja 1956 približno 7 milijonov. do I. januarja I9">7' se je pa povečalo za približno I milijon in je s tem Nemčija za 40.000 potolkla Anglijo, ki je imela doslej v tem oziru prvenstvo.
Španija pa je svoj radio vpregla v vojno službo ene ali druge stranke In je s tem nasilno pretrgala normalni razvoj.
„Oče španske republike", pisatelj M krnel do Urnamuno je umrl v začetku januarja v Salamanci. Ob državljanski vojni se je izrazil za nacionaliste, zaradi česar je bil deležen hudih napadov.
Nalezljiva bolezen sedanjosti: zevajača praznina.
Tedaj pride Edgard in po prisrčnem svidenju razloži svoji nevesti. da mora odpotovati, še preje pa da bi se rad spravil z njenim bratom in ga poprosil za njeno' roko. Na Lucijino oklevanje pa usahne zopet v njeni ta utrinek dobrote in le s težavo ukroti Lu-e:ja v njem srd, ki je vzplamtel proti njenemu bratu. Edgard zahteva od Lucije prisego večne zvestobe, nakar si zamenjata prstane \ znak zaobljube ter se razstaneta.
se snuje in je prišel da zahteva in uveljavi svoje pravice, ki mu jih je dala Luc;ja s svojo ljubeznijo, ko pa čuje. da je Lucija sama že podpisala list. prekolne svojo ljubezen in prisegajoč maščevanje odide.
Tretje dejanje.
Peta slika. Ista dvorana. Gostje so pozno v noč že zaživeli v razigranem veselju, mlada zakonca sta že odšla \ svoje sobane. Najlepše razpoloženje, polilo razigranega smeha pa naenkrat preseka strašna vest, ob kateri se vsem sfsnejo srca. Prepaden stoji med gosti stari Rajmund, ki je prinesel grozno resn co, da se je Luciji \ spalnici omračil um in da je umorila svojega soproga z mečem. \ tem se že pojavi Lucija sama. \ dno srca sega bolečina ob pogledu na to mrtvaško bledo, zmedeno obličje in ob zvokih njene tihe pesniki jo poje svojemu ženim. cd ii" ljubljenemu Edgard u. Ob tem žalostnem pogledu se zruši tudi njen brat in vest ga prežene s tega žalostnega' kraja. Lucija pade v n< zavesi iii: v objemu smrti dozi v rešenje svoje težke usode.
Šesta slika. Na rodbinskem pokopališču čaka poslednji Raven*-wood. da se spoprime s svoj ni na-protnikom. Na razvalini svoje srčne sreče izgublja življenje zanj ves smisel in brezčutno pričakuje nasprotnikovega meča smrtnonosn;' osti. Z gradu prihajajo še zad,nji glasovi svatbene gostije in še\bo!j razjedajo Edgarjevo srce. Tedaj'-st-pojavijo onkraj ograje p.istave s valje so z gradu, a hodijo kot |.'0-
grebci. Edgar se obrne do njih za pojasnilo. Ko izve. kakšna usoda' je zadela Lucijo, hoče od grozne novice ves prevzet do nje. Toda prihajajoči Rajmund mu zastavi pot. saj je Lucija že mrtva. Od vseli dogodkov strt zahrepeni Edgar Samo še po smrti, ki naj ga čim preje združi z ljubljeno Lucijo.- Zabode si v srce bodalo in hrepeneči spev zamre na njegov'V ustnih.
Drugo dejanje.
Tretja slika. Soba v gradu Ast-htaiov. Lord 1 lenrik je ves nemiren vsled nastalega položaja in razmišlja, kako b:. pripravil svojo sestro, da bi vzela lorda Buklawa. Njegov zvesti zaupnik Norman ga bodri, češ da bo najlažje upogn l svojo sestro, če prestriže vsa Ed-gardova pisma ter ji podtakne laž-njive vesti o njegovi nezvestobi iu podlosti. Toda lord je to že zaman poskušal —. Lucija se ne upogne. Ivončno po;skusi še zadnjo zvijačo. Sestr. predloži ponarejeno listino, po kateri mu gre za glavo: 'edin' lord Buklaw ga more rešiti-*-*Ljubezen do brata in še prigovarjanje starega vzgojitelja zlomi Lučjo, do s krvavečim srcem obljubi vzeti nase to strašno žrtev.
Četrta slika. Slavnostna grajska dvorana. Zbrana družba plemičev pričakuje lorda Buklawa, da bo prisostvovala poroki. Lord Buk-Iaw se pojavi v spremstvu dvorjanov ves žareč od sreče. Lueja pa je žalostna do smrti. O popolni brezbrižnosti podpiše svojo obsodbo — ženitbeni list. Nenadoma se pojavi Edgard. Zvedel je bil kaj
NAŠA GLEDALIŠČA
\ drami z uspehe ila-
d.nsko igrico ..Repošn . refta (prva si kal _— Čla >ra Bekš je praznoval 25 . ... co delovanja v gledal šču: uprava. in !.olegi so ta jubilej skromno pro-iavil'. Na 2.'. si ki v dimo uprav-i i; k a O. Zupane ca. jub lanta Bek-in direktorja opere M. Pol ča. Tretja vrsta: Neddo v ..Glumačih" i.- pela Ribičeva, poleg Primožič v prologu. Spodaj Oldjekova kot Santuzza in Praricl kot Turiduu v :.Cavalleria rusticana". Vse slike Leica foto Rajko Kos. Ljubljna: Seitz-Summar F = 5 cm 1 : 2 > ferutzov Peromnia in Perpantic film".
NAJSEVERNEJŠA POSTAJA NA SVETU
Najbolje organizirano radijsko o-mrežje, za katero navadni ljudje malo vemo. je tisto, ki služi mednarodnemu obveščanju, ki se danes vrši vse brezžično. \ tem omrežju pomeni zelo važno točko postaja na norveškem otoku Jan Mavenu. ki leži v skrajnem obrobnem kotu med Grčinlandijo. Islandijo in Spitzbergi. v predelu se\eroevrop-skega globokega zračnega pritiska, /a Norvežane so vremenska poročila in vesti o stanju ledu velikega pomena spomladi, ko se začne na ledu severno od otoka vel,ki lovna tjulnje.
Postajo oskrbujejo trije osamljeni možje. To so edini prebivalci na Hudičevem otoku, kakor pravijo mornarji otoku Jami Mavenu. Na otoku ni nobenega pr.stan.šča, zmeraj se ob njegove gole in mrke obale zaganja divje morje, ali Pa j.h oklepa led. Divji viharji drve nad njim z naglico kakršne vetrovi pri nas ne poznajo. Zemlja na oloku je ognjen ška. Vsi tleli postaje morajo biti zasidrani z močnimi jeklenimi verigami. Število jasli h dni na tem otoku znaša samo 2.4% na leto. Tu se tepo tečajni vetrovi z zadnjimi ostanki zalivskega toka in ženejo nad otok goste megle. Samo v svetlih minutah je mogoče videti nazobčani rob ognjenika Beerenberg, ki je visok 2270.
Samo enkrat na leto pridejo trije možje, ki vodijo vremenski radio na Jan Mavenu, v dotik z zunanjim svetom. To je tedaj, ko se otoku
približa parnik z aparati, orodjem, hrano, listi, knjigami ter pošto. Potem traja spet dolgo tlo naslednjega obiska.
9 Al Jolson — kdo se ga spominja iz prvega zvočnega filma „Sonny boy" v delu „Singing Kid".
Tehnika
O elektronki
Elektronka spada nesporno med najbolj zanimive tvorbe radijske tehnike. Noben drug člen ni b 1 deležen tol.kšne skrbnosti in stal toliko truda in dela; nepregledna vrsta znanstvenikov, tehnikov, industrijalcev in delavcev se je mučila, da so naredili iz elektronke to. kar je danes in se še muči, da bi jo izpolnjevali še naprej; elektronka ima namreč še vse polno možnosti izpopolnitve.
Ranjki Edison je b i skoro gotovo prvi, ki je imel vmes svoje prste n glavo. Odkril je namreč pojav, ki ga danes imenujemo po njemu: Edisonov efekt. Opozoril je, da iz tazžarjene kovine izstopajo elektroni. Zabeležil je s'cer to opazovanje v svoje slovite beležni-ce, ni pa vedel ničesar početi g tem. Šele drugi so gradili naprej. Prva tvorba je bila usmerjevalka, ki je nastala po sledečem preudarku: okrog razžaljene kovine se nabere oblak elektronk, ki s'cer na gosto lebdijo nad žarečo kovino, a se nikamor ne zganejo in tako zabranjujejo izstop nadaljn'h elektronov s kovine. Če bi b;lo mogoče sproti odpravljati oblak elektronov iznad žareče površine, bi izstopali vedno novi elektroni, ki bi v svoji skupnosti in v svojem zveznem časovnem zaporedju predstavljali e-lektričnj tok. ki bi stalno tekel (glej članek o Ohtncuvem zakonu!) v žarečo kovino.
To se da uresničiti na ta način, da postavimo žarečo kovino v o-bliki. takozvaue ..katode" v brez-zračen prostof, njej nasproti pa mrzel kos kovine. Katodo razžarimo z elektriko, s ..kurilnim tokom": na petrolej je namreč zaenkrat še
ne moremo. _ Če sedaj poskrb1-
mo za primerno napetost med vročo in mrzlo kovino _ oba kosa
enostavno imenujemo elektrodi, kakor sploh nazivamo vse pole, ki molijo v elektronko, elektrode — tako. da je mrzla elektroda močno pozitivna napram žareči, potem se kakor že vemo, takoj razprede električno polje med obema in sicer tako, da izvirajo električne smernice iz mrzle „anode" in in poni-rajo v žarečo „katodo"'. Ta smer smernic je gola domena in nič dru -
gega; domenjeno je namreč, da električne smernice potekajo po električnem polju vedno tako, da izvirajo iz pozitivne elektrode in pomikajo v negativno. Zato se na stvari prav nič ne bo spremenilo, če ta dogovor odpovemo in se zmenimo tako, da potekajo smernice ravno narobe (treje možnosti sploh ni). Sedaj nam b0 vsa stvar znatno bližja in pojmi jivejša. Ugotov;tno torej: smernice našega električnega polja'naj izvirajo iz žareče katode prehajajo skozi oblak svobodno lebdečih elektronov nad njeno površino. potem prodirajo v brezzra-čen prazen prostor in slednj č pu-nirajo v mrzlo anodo.
Če sedaj svoboden elektron začuti v svoji bližini smernico, ali bolj učeno: če elektron zaide v električno polje, se bo takoj odprav i s svojega mesta in bo gledal, da bo č inprej prišel na anodo. Smer n jegove poti pa bo narekovala smern-ca, (odtod ime) ki poteka skozi t'sto mesto, na katerem se baš nudi e-elektron. Skratka: rekli smo, da naše sinem ce potekajo iz katode skozi elektronski oblak v anodo: sedaj lahko še dostav;mo. da na svoji poti poberejo svobodne elektrone in jih odvedejo s seboj na anodo.
Smotreno izrabimo ta učinek tako. da zvežemo katodo z negativ -n:m polom, anodo pa s poz tivn;in polom vira napetosti, recimo anod-ne baterije. Elektron bo sedaj krožil takole: iz negativnega pola baterije bo stekel po ž;cj na katodo, iz nje bo radi Edisonovega efekta ali takozvane ..emisije" izstopil v elektronski oblak, kjer se pa ne bi mogel zadrževati, kajti smernica ga takoj potegne s seboj na anodo, od koder po žici steče na poz t'vni pol baterije in potem skozi baterijo do njenega negativnega pola; s tem je elektron svoj krog zaključil. Prakt čno bo seveda moral še prej opraviti nekje neko delo. Speljali ga bodo recmo od anode preko akumulatorja, da ga bo polnil.
Akumulator! Tega seveda ne bomo polnili tako. da bomo uporabljali anodno baterijo, saj to ne bi imelo nobenega smisla. Za polnjenje akumulatorja izrabljamo ne-
kaj drugega. Elektrona oziroma e-lektronski tok lahko teče od katode na anodo, narobe pa ne more, ker elektroni ne morejo izstopiti iz mrzle anode. Če torej pritisnemo med katodo in anodo izmenično napetost iz našega izmeničnega e-lektričnega omrežja, bo elektronka delovala kakor kak detektor, č gar delovanje poznamo od zadnjič. To se pravi, tok bo tekel vedno le takrat. kadar bi moral teči od katode na anodo, kadar bi pa moral teči od anode h katodi, pa ne bo uiogel. Če torej napeljemo tak tok skozi akumulator, se bo le_ta polnil, kajti skozenj bodo tekli tokovi sunki, ki bodo usmerjeni vsi v isto smer: nasprotno usmerjenih pa sploh ne bo. Kadar elektronka deluje na op'sani način, jo imenujemo usmer-jevalko ali pa tudi ventilno cev. V vsakem sprejemniku na tok imamo vsaj eno tako usmer jevalko. ki usmerja izmen čni tok iz omrežja. da dobimo istosmerni ..anodni" tok", ki teče skozi naše elektronke od katod na anode. Odtod prihaja tudi naziv 2 1 I cevn k. 1 + t al 4 + I cevni aparat itd. Mišljeno je to štetje namreč takole 2. "i. ali še več cevi služi resn čneinu radijskemu sprejemu, ena pa služi le usmerjanju izmen'enega toka in nima pri pravem sprejemu nič posla. Zato ne smemo misliti, da je aparat, v katerem vidimo recimo t) elektronk, res tudi (> cevni aparat. Tak aparat nazivamo 3 + I ceven sprejemnik. ( elektronka služi. kakor rečeno, usmerjanju in jo mora imeti sploh vsak aparat na izmeirčni tok. le ostalih 5 služi resničnemu sprejemanju radijskega sporeda oziroma ojačenju. A novejšem času govorimo celo o n. pr. 4 + 2 ali 5 + 2 cevirkih. Tam služi 4 oziroma 5 elektronk za oj;i-čenje, ena vrši točno iste naloge kakor detektor, ena pa usmerja izmeirčni tok iz omrežja.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
RADIO POSLUŠALCI!
Širite naš list,
ki se edini bori za pravice
slovenskega poslušalstva!
Film
sliki
0 Luis Trenker igra spet glavno vlogo v svojem filmu iz italijanske zgodovine „Condot-tieri". Snimanje gleda v ozadju savojska knežja dvojica.
£ Shirley Temple se ob pavzi zanima za tehnični potek filmanja. Seveda samo za reklamo
% Kiepuro pozdravljajo ne le v filmih, ampak tudi v resnici, kakor nam priča ta slika iz Varšave.
Q Filmsko športna dvojica Sonja Henje in Tyrron Pavel bo po zadnjih vesteh prišla v Hollywoodu pred oltar. Če ni spet sama reklama.
Smrt Je prišla v hotel—
-----KRIMINALNI ROMAN, SPISAL SVEN ELVETDSA
..Odgovorim si tako. ker slnt:m. da se ie moralo nekaj zgoditi, samo 110 vem kaj. Spominjate se. da bi se danes popoldne motal raz-govarjati z Gaarderjem."
,Da, zaradi tiste neumnosti, tiste zgodbe o strahovih. No kai se jo pri tem pokazalo."
.,Po skal sem Gaarderja v njegovi pisarni," je odgovoril iiižener „in prosil, če smem ob skuti gospo Aleksandro. Gaardor pa mi je odgovoril očitno razburjen, da gospo Aleksandro spet glava boli in da ne more n kogar sprejeti. Lahko bi mu bil pripomirl. da sedi v sobi zraven, ker vrata 11 so b la do kra-ia zaprta."
..Slišala bi naj b.la, kaj bosta govor la?"'
..Pravilno. Gaardor se je mod tem zelo spremenil. Ko mi je danes dopoldne pripovedoval o čudnem ponočnem dogodku, mu je bilo na tem. da bi me prepričal da se ie zares zgodilo nekaj z-rednega. zdelo se je, da je celo sam o tem trdno prepričan in da ie ros srečal na hodniku mrtvega prijatelja.1'
..Po vašem poročilu danes dopoldne I)' človek to tudi v resn ei verjel." jo ■pripomirl doktor. ..Ali vam jo pokazal fotografijo tistega pr -j atol ja?"
..Ne. Ni je mogel ua.it1. toda to je zatrdilo laž. To ie bTi prvo presenečenje v razgovoru, še bolj som se pa začudil ko sem si ša 1. do kakšnih sklonov jo Gaarder med tem prišel. Postregel m jo z neumnostjo o ne>'voznost: litru e-nosti in o prVid'h Dejal je da men1, da je postal žrtev trenutnega slepla. Tn ves č^s ie govor I zelo naglas, najbrž zato da b' ga lahko slišala gospa Aleksandra. Nazaduje je dejal da noče o vsej tej neumir storji nčesar več šati, da se ne bi vznemirtat: gostje. Sploh se je zelo trapasto vedel."
...Veliki bog temu pravite vi trapasto." je vzkl knil doktor. ..meni se zdi. tla se jo mož kvečjemu spametoval. Saj menda vendar ne verjamete. da ie včeraj ponoči srečal na hodniku O. svojega pokojnega prijatelja?"
..Seveda. In tudi sam je o tem prepričan."
Doktor se je \ obupu prijel za glavo.
,,Človek božji, kakšno vlogo nek' v i igrate. Po nav adi zasmehujete tako praznoverne marnje zdaj pa tega človeka zagovarjate!"
..Ker to niso zda i nobene marnje. In Gaardor je svoje stališče spremenil le zaradi tega. ker se ie moralo medtem zgoditi nekaj, kar ga s ji. da taji to kar jo doživel. Kazal jo precejšno bojazen. In ko sem ga hotel pomirti s tem, da se čisto strinjam z ujm..."
Nenadoma se je inžener ustavil, ker ga ie očitno prevzela druga misel.
..Nocoj imamo meseč"no." ie kel. to naju lahko ovira, lahko pa nama tudi koristi. To je docela od-, visno od okolščin."
Doktor je pogledal na uro.
..Ura je dve." je dejal „al: nameravate še dolgo ostati pokoncu?"
„M'slfm," je odvrnil inžener. „da vas vaše dnevno delo v naslanjaču ni preveč zmučilo. Prosim, ugasnite luč."
Luč ie nenadoma ugasirla in inžener je razpotegnil zaveso.
V sobo je pripliil pritajen bol soj.
Inžener Haller je pogledal skozi okno.
..To jo zelo ugodna soba," je rekel ..poglejte tam doli leži trata."
..kakšna trata?"
..Kjer je nekdo ustrelil psa i/ hotela."
Kdo?"
..N jegov gospoda r."
..Zakaj naj bi lastnik streljal svojega psa?" je vprašal doktor."
..Res to ie samo sklep na videzu. a zd' se mi. da jo ta sklep e-dino možen za razlago za zagonom' pasji umor. Laštn k psa mora biti nekje v hotelu '11 hoče kdo ve zakaj. ostat1' nepoznan. Nenadno odkrije. da je pr šel njegov pes za njim Saj vemo. da so lovsk' psi. I<; morejo za sled11; svojega gospodarja na velko raz^alio. I as^irk vid' ('a bi ga pes I ah k-, izdal. 11 ga ostre''. ko ie tam do'i v tem' prepoznal glas svoiefa nsa 17 +egi so da tud- raz'a"-at;, zakaj se lastil k psa ni oglas i."
..Če ie temu tako potem sk";va ta hotel novo uganko." je dejal doktor 'n strmel predse.
..Zakaj i>a ne." je odgovori 11-žener. ..kai vam 11 sem že dejal, da je takle hotel svet v malem, svet z vsemi pretres", skrivnosti in. slepili."
XIII.
Med tem razgovorom je inžener sedel pr oknu in pozorno opazoval okol co. trato, gozd in kol kor ie v'del poslop'j na dvorišču.
Pokrajiia ;e 'e/ala ostro razsvetljena v mesečin'. Rezale so jo globoko temne sence. To menjavanje luč; 11 teiue, neg b 110 ter nesbšno lesketanje morja, ie delalo t'.š''uo noč' še boli molčečo.
Inženerievi obris' so se ostro in neg bno odražab od okna. Pustil ie cigaro da mu je ligasn la tako da ni svet'1 več 11 ii njen žar. A š likom odsevu meseč:ne ie b la d:k-tor;eva postava, kakor brezi čna ginota globoko v sobi.
Nenadno pa ie 'nženerjevo postavo preletel g'b. Inžener jo tam doli nekaj odkril.
Doli na trati se je od garaže sem premikala luč n šibki soj-svetlobe je izdajal moško postavo. Ko je postava prišla v mesečino, je bilo mogoče razločno prepoznati hotelskega lastnika Gaarderja. Zdaj ni nosil svoje navadno dnevno suknje, marveč žaket.
Naglo ie korae l proti glavnemu hotelskemu poslopju.
..Obhod." je dejal inžener.
Doktor ni odgovoril nič toda oba sta napeto zasledovala korakajoče postavo.
Če bi bil v sobi kak tretji nepristranski gost. bi se bj čudil nenavadnemu zanimanju, ki sta ga prijatelja izkazovala lastniku hotela, ki je vendar opravljal samo svojo navadno večerno pot. da'bi se prepričal, da je. vse v redu. Zdelo se je, kakor da prijatelja gledata čudno igro. ali kakor da dva lovca iz daljavo opazujeta svoj plen.
Potem je mož s svetiljko izg'iu-1 in prostor doli je bil spet inrtp-
Inžener ie čakal sekundo, potem pa ie rekel:
..Jaz grem dol." ..Sani?"
..Da."
,.Kaj nameravate? Mož vendar hodi svojo navadno pot."
,.Rad bi v:del, ali bo tudi nocoj srečal svojega mrtvega prijatel a "
Naglo se je sezul in natakn 1 copate iz mehkega usnja.
Doktor je p r pomnil:
..Saj Gaarder vendar ne želi vašo navzočnost!."'
„Zato pa imam jaz tem več razloga da sem zraven. Rad bi vedel zakaj hoče b'ti sam."
Trenutek pozneje je skorai ne-sl šno zginil skozi vrata. Dr. B.efte-diktson je ostal sam v sob' in jo spet padel v svoje brezni selno o-pravilo na gugalirku. Luči ni prižgal.
Soba. ki jo je inžener Haller zapustil s svoj mi nesl širini' copatam . je ležala v drugem nadstropju. Zato jo moral it: za .dvore' stop-nišč navzdol. Stopnice so b le. razsvetljeno samo z rdečo s vet I j ko na spodnjem ovnku. Toda kljub temi se ie premikal s p"osenetl^ vo zaneslj vost.jo. Na debel'1 K preprogah ni bilo njegovih korakov uiti slišat1.
Kakor senca ;e švignil 111'mo rdeče luč' 11 'zg nil v temi na hodniku. Sekundo pozneje pa se jo spet pokazal pr' nasledil ii rde*' luči '11 znova izg'n'1. Njegovo 11"-sl'šno 11 lilastavo vedeni° -ie bil) kakor skrivnost, k' ponoči čem' v vel k'h temn h hotelih, kjer človek pri plapojočem šoitt sve* lk sro'"uie nepr:jetne '11 čudne oč: tako da se mu v razburjen' no!ran.fosti po-raiao vedno nova nasprotja po-dobua nasprotju mod svadbenp' nočjo in med roparskim umorom.
(Da'jo!
TEDENSKI SPOREDI
Radio Ljubljana
Nedelja, 17 januarja
8 Telovadba (15 minut za dame. 15 minut za gospode, votli gosp. prof. Marjan Dobovšek)
8.50 Koncert godbe Sokola I.: Ya-šata: Pohod stare garde, koračnica: Stolz: Na čaju. valček, V lesnem zatišju, tango: Dunajev-sky: Hvala Ti, srce. tango: Spa-ry: V uri kratkočasja
9 Čas. poročila, spored
9.15 Koncert godbe Sokola I.: Švajgar: Ribenčan Vrbau, koračnica: Beneš: Rad bi imel od tebe loto. valček; Palm: Dežne kaplje, tango: Čerin: Škrjanček poj!
9.45 Verski govor: Ob velikih jezerih srednje Afr ke vstaja novo življenje (g. dr. Erlich Lambert)
10 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Nikolaja v Ljubljair: Kiiuovec: Pokropi me: Goller: Missa .,Beati pacifici": Premrl: Graual; Mitterer: Ofertorij
U Za mladi svet (plošče): Scltu -mann: Otroški prizori I. 2, 5. 4. (Klavir) 8, 9. 10 (Klavir); Schmal-st'ch: \enček otroških pesnic (orkester)
11.50 Otroška ura: (ga. Mila šari-čova. članica Narodnega gledal.)
12 Za razvedrilo (igra Radio orkester): Lortzing: Car in tesar, u-vertura; Urbach: Domenek z Del besom, fantazija; Naef: Pomladno jutro, valček: Urbach: Griegov i spomini, fantazija: Suppe: Lepa Galanteja. potpuri
15 Čas, spored, obvestila
15.15 Kar želite, to dob te (plošče po željah) (oddaja prekinjena od 14. do 16. tire)
16 Dekliška ura: O psku (gdč. Pregelj Iva)
17 Kmetijska ura: Mala perutniua-rica Urška pripoveduje Micki (vodi g. Alfonz Inkret)
17.50 Šramli igrajo (plošče): En hribček bom kupil: Našim rojakom (Instrumentalni kvartet Jadran); Joh. Strauss: Jutranji listi Vindobona šramel); Gregorc: Auf b;ks, pa kisle kumarce (Kmečki
i—m— ......... i—mmi^——
trio: Poljakin: Kanarčk: Mos-kovskv: Serenada (Vingobona šramel kvartet); Dekle, zakaj tajiš (Kmečki trio)
18 Josip Danes: Polet na luno. vesela igra. Nastopijo: Janez Ber-toncelj. župan '-L Črne mlake. Spel.ca. njegova hčerka. Radio napovedovalec. Poročevalec. Perica. Sreta. kočijaž. igrajo člani Narodnega gledališča \ Ljubljair.
19 Čiis. v reme, poročila, spored, obvestila
19.50. Nacionalna ura: Vprašanje otroške vzgoje na nacionalno vprašanjen (tir. Žika Markov Č) Beograd
19.50 Slovenska ura: a) Volarč: Slovenski svet. ti si krasan; Laj-dr,h: Sirota. Jadransko morje: KocjanČT: Popotmi pesem. V sladkih sanjali spiš (poje Akademski kvartet) b) Narodna misel na Gorškem pred 1. 1848 (g. dr. Joža Lovreučič)
20.50 Koncert pevskega zbora ..Ljubljanski Zvon": Dev : Zdra-vica: Adamič: Kaj pa delajo ptičke...; Prelovec: Hodi Meka domu: Dev: Po Savci. po Dravci: Kogoj: Mlin Ijtibezn': Tome: Na-pojnea: Pavčič: Slov:;: Prelovec: Ko so fantje proti vasi šli.. : Adamič: Drežniška: Vodopivec: Kadar zora se čez gore...: Fer-jančič: Ione sonce: Premrl: Zdravica
21.15 Klavirski koncert (plošče): Scliubert-Gadovski: Moment mu-sical: Albeniz-Godovski: Tango (Lev Puišnov): RinskLKorzakov: Polnočno sonce: Rubinste'n: Melodija v f (Mark Hambourg')
21.50 Operetna glasba (Radio orkester): Joh. Strauss: Vesela vojna, valček: Granichstaedten: Orlov, potpuri
22 Čas. vreme, poročila, spored
22.15 Radijski orkester: Bootz: S'o-limah, fox: Lssoas: Zaigraj c;-gan. tango: Kordina-Volkov: Me-
lodije Prage, potpuri; llust: Dimnikar. fo\: llarald: Želim ti lahko noč. slov* f'ox: Palm: Dežne kaplje. tango: Leopold: Žena. vredna poljuba. fo\
Konec ob 25. uri
Ponedeljek, 18. januarja
12 Zvoki z ruskih poljan (plošče): VVarlamoff: Na gladkem ledu \ olge; Guriileff: l.astavica lahno plove(Ana Rošdostvvenskaja): Pesem splavarjev na \olgi: Črne oči (Ruski orkester): Kaševarov: Mir; Pergament: Princesa Alloi. (poje Loo.ska.ja): Ob vozu sena: Ruska barkarola (pevski kvartet): Dubnaška: Po Piterski cesti (I lieodor ChaKipine); Schiruianii: Saši n ka. potpuri (orkester) 12.4") \ reme. poročila 15 ( as. spored, obvestila 15.15 Operetni napevi (plošče): Joh. Strauss: Netopir, potpuri (orkester); Lrbacli: I/. Schuberto-ve skieirke, fantaz'ja: 1'raser-Simson: Biseri iz operete .'.Dekle z gora": Millocker: D jak prr.-sjak. potpuri (orkester); 1'riml: Kose Marie. potpuri 14 \ rente, borza
is Zdravniška ura (g. tir. Anion Brecelj)
18.20 Dvorak: Slovanski plesi št.. 1. 2. 5. 4 (londonski s mf. orkester, plošče)
18.40 Slikar Janez Šulrc (insgr. Viktor Steska) 19 Čas. vreme poročila. spored, ob-v estila
19.30 Nacionalna ura: \ pliv češk'' kulture na Slovenijo (Božidar Borko) Ljubljana 19.50 Zanimivosti
21' francoske opere (Radijski orkester): Berlioz: Benvenuto Cel-lini. uvertura: l.alo: Kralj iz Da-vosa. fantazija: Ha lev v: Židnja. fantazija: D'Indy Viiicent: Fer-vaal. preltide
21 /bor praških učiteljev (plošče): Foerster: Usoda z roke; Foerstei: Ljudska pesem: Smetana: Dota: Pokom} : Pleši, pleši, škafi zdaj 21.15 III. večer Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. I.eo Pfefer. I'r. Stanič. V šušterš f in (i. Miiller): Mozart: III. kvartet v R duru: Allegro vivace assai. Menuet. Adagio. Allegro assai. Grieg: Kvartet \ g. molu op. 27: A n d a n t i n o
11 Šolska ura: Sol - neizogibna potreba človeškega telesa (g. prof. Rafael Bačer)
12 Reproduciran koncert baletne godbe: Gonnod: Baletna godba iz opere ..laust": Baletu valček. Nastop nulvjskilt sužnjev. Helena in njene trojanske sužnje. ( leopatra in njeni nnbijski sužnji. Kleopatrin ples. Nastop tro-jansk li deklet. Ples trojanske Helene. Bakanal. livnin ples Del'bes: Balet Svlvia: Prelude. Nimfe na lovu, Intermezzo in po_ časni valček. Piccikati, Koračn.ca: Nedbal: Od bajke do bajke, potpuri (orkester)
12.45 \ renie. poročila
13 Čas, spored, obvestila
15.|^ Za vsakega nekaj (plošče): Meverbeer: Ples z bakljami (berlinski filliarni. orkester): De Cre-scenzo: Ko sem ženko ljubi: Di ( apna: Maria Mari (Benj. Gigli): Kniocli: Z levjo močjo: lleirnl: Sokolska koračnica 1952 (orkester); Clark: Dokler še maj ko i-mam: Mever: Modri valovi (Al Jolson): Paddv : Žel,te morda kaj sladkorja: Xerko\vitz: Povej ni'. Josephine? (Josephine Baker): Bootz: Dober dan. lepa gospa:
Kalman: Ponoči sem o tebi sanjal (kvintet Comedian llarmonists)
14 \ renir. borza
15 Pester spored (Radijski orkester): Rust: Žabji kralj, uvertura: Translateur: Sanje mladega dekleta, valček: Ascher: Visokost pleše, potpuri; D'Albert: Mrtve oči. fantazija
IS.40 \ zgo.ja volje i" značaja (g-dr. Stanko Gogala)
10 Čas. vreme, poročda, spored, obvestila
I').30 Nacionalna ura: Svetozar Markovič in misel našega edin-stva (Miloš Stanojevič) Beograd
10.30 Zabavni zvočni tedn;k
20 Skladbe Vitezslava Novaka. So-
22 ( as v reme. poročila, spored 22.13 Lahka glasba (Rad jski orkester): Offebach: Orle j v podzemlju. uvertura: \ aldteufel: Najljubše. valček: Zielirer: Potepu lii. potpiir: ^oshitomo: \/.hodno azijska suita: Bakljada. Pomladni cvet. I'lični prizori v llong-kongu: Buvst: Sedaj pa mi!, koračnica
Konec ob 23. uri
delujeta: gdč. Lida V edralova (sopran) in g. prof. Marjan Lipovšek (klavir): Otroška pesem Razgovor. Težka bol. Ples (M. Lipovšek klavir): Gorska balada, Otroška balada (L. Vcdralova. sopran); Hrepenenje, Koračivca. Uspavanka, Dva slovaška otroka (M. Lipovšek. klavir); A svetu so srca bedna. Ko mine dan, (L. Vedra-lova. sopran): Mesečna noč, Pastirček. Na izletu, Škrjanček. Dva češka plesa (M. Lipovšek klavir); Dve ciganski melodiji. Stara me-lod.ja. (L. Vedralova, sopran); Štiri pesmi zimskih noči: Pesem viharne noči, Pesem mesečne noči. Pesem božične noči. Pesem karnevalske noči (M. Lipovšek. kla-vir)
21.30 Podoknice (plošče): Perez Kreire: Aj. aj, aj (violina in harfa); Billi: Florentinska (plesni orkester); Tosseli: Serenada (trio): Braga: Angelska serenada (violina solo): Micheli: Nina - Nuna. v alčkov a uspavanka; Micheli: Poljubček, podokirca (orkester): Schubert Podoknica (John Me. Cormack. tenor); Tosti: Ideali: Hevkens: Podoknica (petje in orkester)
22 Čas vreme, poročila, spored
22.13 Lahka glasba (Rad;jski orkester): Blankenburg: Prihod vojakov. koračnica: Ziehrer: Peštan-ski otroci, valček: Evsler: Brat Straubngei. potpuri; Ailbout Kitajska fantazija: Mever: Zaljubljeni harkelin. baletna scena: Jaki: Kranjski Janezi, koračn ca Konec ob 23. uri
Sreda, 20. januarja
12 A iriuozi (plošče): C hopin: Noc-tiirno v 1' duru: Cliop:n: Vojaška poloneza (Padarevski. klavir) Pr.hoda: Lili. Lili: Goldmark: Arija iz violinskega koncerta v C. (In ru op. 2S (V. Prihoda, violina): Liszt: Ogrska rapsod ja št. 0 (Levicki. klavir); Dvorak-Kreis-ler: Indijanska žalostinka: VVie-niavvski: Dudziars (Kulenkampff. violina); Liszt: Ljubavne stanje Bralims: \ alček v As duru; Mendelssohn: Pomladna pesem (Murdoch, klavir)
12.43 Vreme, poročila
13 Čas, spored, obvestila
13.13 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah)
14 \ reme, borza
15 Marijan Tratar: knežica Dra-gušana, mladinska igra. vodi Ivan Pengov. izvajajo člani rad. igr. druž'ne
IS.40 Pravna ura: Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona za kraljevino Jugoslavijo (vseuč. prof. g. dr. Rado Kušej)
l() Čas, vreme poročila, spored, obvestila
19.50 Nacionalna ura: Postanek jugoslovanske vasi (Ivo Fnanič) Zagreb
19.50 Uvod v prenos
20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča; v 1. odmoru Glasbeno predavanje (g. V Ukmar); v IT. odmoru: Čas. vreme poročila, spored
Četrtek, 21 januarja
12 Odmevi iz Amerike (plošče): \ enček star h amerišk h pesmi (orkester); Dve zamorski pesmi iz južnoameriških plantaž (akademski klub Lmorv); Grofe: Mississipi. suita (orkester); Hand-mann: Šel sem: Akst: Dinah; Hill: Kolesa pri vozu; Johanson: Včeraj \ dol'ni (vokalni duet);
Torek, 19. januarja
12.45. Vreme, poročila . 15 Čas, spored; obvestila
15.15 Lahka glasba . (plošče): VV e-doeft: Sax.ophobia; Wiedoeft: Val-se Erca (saksofon, Wiedoeft): Dietr ch: Dunajski valček; Dri-go:. Ilarlek novi milijon' (harmo-. n ka. Dietrlch); Ferera: Farnier-. jeve sanje; Hampton: Sanje \ fionolulti (kitara, Ferera); Cia-rey: Smešen t'tem; Confjev: Božanje klavirja (klavir); JatOve: V deževnem dnevu (Vondrašek); Carosio; Tarantella; Ne srdi se k:tara. (Antonovič); Lipa-Ptiček poje na 1 pi. Videl je deček rožico (pojoča žaga. Frederich): Fain; Globoko jezero, venček; Jeffrevs: Eno noč s Teboj (klavir, Raie da Gosta) 14 Vreme, borza
18 Skladbe Joh, Straussa (Radijski orkester); Vesela vojna, uvertura; Netopir, valček: C gan baron, pptpuri; Noč v Benetkah, valček Cigan balon, potpuri
18-40 Slovenšč na za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič)
19 Čas. vreme, poroč la. spored, obvestila
19.50 Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslvije, Belgrad 19.50 10 minut zabave: Ne. za šalo. ampak za res (g. Bogdan Mellhar)
20 Fainburaški orkester: Domotožje koračnica; FarkaS: Val.se elegan-te: Mravec; \ neki tihi noč , idi-la: Slede: Sefira. ntermezzo: A-dain-ič: 7 narodnih pesmi; Mav: Dvakratna svadba. tango: Adamič: Volga, Volga; jlruza: .Na saneh, polka; Sehubert: Serena-da: Šimunaci: Sav ca. koračn ca 20.50 M. Ravel: Bolero (ork. koncert društva Laniourettx, plošče) 21.10 Koroške pesni: (poje zbor ko-rošk h pevcev): Geslo zbora; Prt k: DokLedr sni puabč še lodk biv: Prek: Tako tillo je prcaplov: Prek: Pastire pa pase ovce Tri: Horvat: Vča bom več vinca piv: Ti-e.bar: Glej čriez izaro: Ker-njak: Juhe. pojdamo v Šktifčc: Zablačau: Slovo lastovke; Švikar-š.č: Kadar Žila; Prek Dočva pr stuedan'c: Prek: je pa dočva v lložoc: Prek: Pojdam v rute 22 Čas. vreme, poročila, spored 22.15 Zvoki za odcLh (Radijski orkester): Ailbout: Pr hod tribunov. koračnica: VVaklteiifel: Najljub-kejše, valček: Parma; Rokovnja-č.. uvertura; Muh vrč: Slovenec. Srb, Hrvat; Zaje: Večer na Savi. glasbena sLka; Rebner: Mala armada iz marcipana
Konec ob 25. uri
G o t M ns C: l.ougstalTe: The Driver o! tlie 8.15: Hargrea-ves: The Tapper
Konec oli 25. ui i
Petek, 22, januarja
11 Šolska ura: Kako so si. narodi delili svet, dialog (vodi g. dr. Branko Vrčoii)
12 Iz. naših logov in gajev (plošče): Pahor: Slovenski svet, (godba dravške divizije); Pavč č: Nocoj je pa svetla noč - Dedek saino-iiog; G.erbič: Pojdem na prejo (J. Betetto); Kaj mi nuca planinca (Svetozar Banov ec): Dolnar: Venček slovenskih narodnih pesmi (slov. pevsko društvo ..Domovina"); Zagorski zvonovi; Vsi so prihajali (Anton Šubelj): Jes s'm en buni paur; Nmau čez j -zaro (moški sekstet Brnca)
12.45 Vreme, poročila 15 Čas, spored, obvestila 15.15 Operna glasba (Radijski orkester).- Thomas: Ravmoud. uvertura; . Ross'n;: Teli, mala fantazija; Smetana: Prodana nevesta, fantazija; Pnccini: La Boheme, fantazija 14 Vreme, borza
18 Ženska ura: Žena po trgovskem in obrtnem zakonu (ga. dr; Do-nata Capuder)
18.20 Sa'nt Saens: Živalski karneval (plošče): Uvod in levova kraljeva ko!račn'ca, Kokija in piščanci. Divji osliči. Želva. Slon. Kenguruji. Akvarij. Bitja z dolgim . ušesi. Tičnica
18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) v. *
19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila
19.50 Nacionalna ura: Srbska kraljica Jelena Arižuvanska (dr. Dra-gomir Maric) Beograd 19.50 Zan mivosti
20 Prenos simfoničnega koncerta Glasbene Matice iz Maribora: Beethoven: Egmout. uvertura; Mozart: Violinski koncert v H durtl, (violina solo: Taras Polja-nec): Dvorak: Simfonija Vil.
22.15 Jaki,- Slovenski biseri: I. 11. lil: Verbič: Večerno žuborenje (orkester, plošča) 22.50 Angleške plošče: Take your. Partners intor-Polka and Waltz; Mercer: Seven I.ittle Stels to Heaven: S;gler: Crazv Weatlier; Woods: The Old K tehen Kettle Stuart: L'ly of Laguna; Razaf:
januarja
12 Kar brez prest Anka se plošče vrtijo, / njih pa napevi veseli donijo
12.45 \ rente, poročila 1" Čas, sporetl. obvestila 15.15 Kar brez prestanka se plošče vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo 14 Vreme, borza
18 Za delopust (igra Radijski orkester): Meiideissolm - Bartholdv; Hebr de, uvertura; Hermanu: La-nerjevi sodobniki, valček; Bzet: Garmen. fantazija: Rust: Arabsko zlato, orientalska si ka
18.40 Pogovori s poslušalci
19 Čas, vreme, poroč la, spored, obvestila
19.50 Nacionalna ura: (dr. Danko
Anželinovič) Zagreb 19.50 Pregled sporeda
20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar)
20.20 Od Laškega preko Jurkloištra in Planine do Svetih gor. Besedilo zbral in uredil Dešnjan. Sodelujejo člani radijske igralske druž:iie, kvartet ..Hmtadta" in Akademski pevski kvintet, vodi N. Kuret 22 Čas vreme, poročila, spored 22.15 Zvoki v oddih (Radijski ork.) Konec ob 25. uri
KRIZA
»Kaj, vi si drznete odkloniti ponarejen denar v. teh težkih časih ?
Ostale postaje
Nedeija, 17. januarja
BEOGRAD
437.3/686 25 kvv
'>.50 Maša © i I Plošče- m 12 Koncert rad.jskega orkestra a 15.45 Poročila Q17 Plošče ® I".50 Polju--uo>[ op.)Ui[Oi\ si W ohpopiu oup
cert in pesmi © 19.50 Nacionalna ura i« 19.50 Bohemski večer ® 22 Poroč la © 22.20 Ksilofon koncert r> 22.55 Prenos glasbe 'z restavracije © 25.05 Plesna glasba plošče
ZAGREB
276.2/1086 0.7 kvv
ti Maša ® 12 Operna glasab plo-šče: ® 16.50 Koncert radijskega kvarteta © 18 Otroška ura ^ 19.50 Nac onalna ura © 20 MandoPnsk' konce rt ® 20 45 Šport ® 21. Pester večer ft 22 Poročila © 22.50 Pels-na glasba
BARCELONA
577.4/795 7.5 kvv
17.50 Plošče a 19 Plesna glasba # 20 Predavanje, nato plošče © 21 Vojna poročila © 22.15 Poroč lo vojnega ni'n:strsiva nato jazz, plošče © 24 Plesna glasba
BERLIN
356.7/841 100 kw
6 Hamburg ® 8.55 Bogoslužje (S 10.50 Nedeliska glasba ® 12 Kon cert rad o orkestra m 14 Operna glasba © 16 Zabavni konrert 18 Igra ® 19 Pesmi in klavrske skladbe švigarsk:h komponistov © 20 Stuttgart » 22 Poroč la a 22.20 Hamburg © 22.45 Deutschlandsender
BEROMONSTER
540/556 100 kw
17 Koračivee ® 17.20 Jodlerji ® 17.55 Kmečka godba a 19 Klavirske skladbe © 19.45 Razvoj moškega zborovnega petja © 20.50 Koncert rad!o orkestra ffi 21 Komorna igra ® 22.25 Poročia
BRATISLAVA
298.8/1004 15 kw
6 43 Praga *. 9 Bogoslužje •> 10.15 Plošče © 11 Brno © 12.20 Praga % 15 Košice
15.50 Praga a 16.55 Koš ce ® 18 M'ad'nska u^a © 18.55 Praga © 19.05 Koš'ce » 20 Praga © 22.25 Poročila ffl 22.40 Praga BRNO 325.4/922 32 kvv 6.45 Praga ® 9 VVolkerjeve melodije m 9.20 Plošče a 9.55 Praga © II Koncert radio orkestra ® 12.20 Praga ® 15.50 Praga © 16.55 Košice 17.55 Praga m 19.05 Košice m 20.05 Praga BUČAREST 364/823 12 kw 10.5() Nabožna glasba @ 11.20 Koralna glasba © 11.50 Poljudna rumu nska glasba ® 14 Poroč ia m 15 Poljudna rumunska glasba a 18.10 Plesna glasba p 19.50 Koraln koncert © 20.25 Gledal ški program © 21.55 Joh. Straussova proslava ® 22.55 Poročila DUNAJ 506.7/592 100 kvv 8.45 Jutranji koncert, plošče a 9.45 Bogoslužje © 11.40 Poročila a 11.40 Poročila © 11.45 Š'mfon čni koncert. plošče $ 12.55 Zabavni koncert rad o orkestra a 15 Poroč;la t> 15.40 Komorna glasba © 17 Zabavni program © 17.25 Čtivo ® 17.55 Zabav.n koncert a 19 Poročna © 20.25 Šaloigra m 22.10 Poročila ® 22.55 Violnski koncert © & 25.05 Plesna glasba, plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6.45 Praga a II Brno # 12.20 Praga 9, 15 D alogi ® 15.50 Praga © 16.55 Slušna igra ® 17.55 Poljudne slovaške pesmi a 18 Program za Podkarpate © 18.55 Plošče © 19.05 Lahka glasba, igra radio orkester m 20 Praga FRANKFURT 251/1195 17 kvv 6 Hamburg
14.45 Puccn'jeva operna glasba ® 15.05 Pesmi in plesi a 16 Zabavna gasba (p 18 ..Stara pesem" slušna igra a 19.20 ..Carmen". opera (Bizet) m 22 Poročila a 22 Deutscli-landsender
60 w
narodna glasba Q
OSLO
1153,8'260
16.10 Norveški 12 Kavarirški koncert ® 18.25 Pianinski koncert # 19.50 Mbid nska ura a 20 Koncert radijskega orkestra A 121.45 Poročna ® 22.30 Plesna glasba, plošče
POSTE PARISIEN
512.8/959 60 kvv
18 Plošče m 20.10 Poročila » 20.50 Plošče a 20.50'Plošče ® 21.15 Gb'* bena si ka A 21.50 Zabavtv koncert A 22 Slušna prireditev a 22.55 \ e-černi koncert orkestra ® 25.50 Plošče
POZNANJ
345,6/868 16 kvv
14.15 Plošče a 19.15 Operetne arije in pesmi A 20 Plošče a 20.20 Šoort « 20.40 Varšava
PRAGA I.
470.2/852.5 120 kvv
6.45 Gimnastika in jutranji koncert ® 7.40 Nabožna glasba a s Prenos koncert iz Karlovih Varov A 9 Plošče a 9.55 Koncert salonskega orkestra A 11 Brno a 12.20 Operetni koncert ® 15.30 Koncert vojaške godbe « 16.55 Košice A 17.55 Nemška ura a 18.55 Plošče « 19.05 Košice ® 20.05 Koncert orkestra češke filharmonije a 22 Poročila ® 22.50 Koncert salonskega orkestra
RIM
Neapel - Bari - Milano II-Turinll
II Maša »a 12.20 Milan ® 15.15 Reklamni koncert ® 15.45 Koncert orkestra Maneina a 16.15 Pestra glasba 9) 16.30 Mojstra pevci i/ Niirnberga. opera ® 20.05 Poročila A 20.40 Izbrane pesmi A 21.50 Koncert godbe na pihala a 22 Poročila A 22.15 Plesna glasba
STRASBOURG
R59/349.2 40 kvv
10.50 Plošče ® 15 Lahka glasba ® 14.15 Zabavni program, plošče & 16 Pesm: in kitare a 16.50 Vojaške pesni: in koračnice A 18 Simfoničn; koncert « 20.4(1 Cerkveni konccrt # 21.50 Poročila ® 22 Alzaškj večer sv 0.15 Plesna glasba
STUTTGART
522.6/574 100 kvv
6 Hamburg © 9 Bogoslužje # 10.50 Zborov no petje a II Plošče ® ' & 15 Zabavna glasba, plošče a Berlin m 14 Marionetno gledališče l ra za lovce ® 18 Glasba starih nemšk i! mojstrov a 18.50 Lokalna železu'ca. komedija A 20 Nedeljski zabavni večer A 22 Poročila A 22.15 Plesna glasba ® 24 Frankfurt
SUISSE
443.1/677
ROMANDE
25 kvv
is Večerni koncert a 18.30 Violin-čelo koncert a 19.50 Liturglčiia glasba © 20.20 Koncert radijskega orkestra A 21.15 Flavta \A 21.55 Radio fantazija
TOULOUSE
328.3/913 60 kvv
14.25 Operetni prenos a 19.50 Po-roč la * 20.45 Plošče & 21.20 Plošče & 21.50 Lahka glasba A 25.50 Poročila a 25.45 Plesna glasba
1339.5/677 120 kvv
VARŠAVA
8 Božične pesmi a 9 Bogoslužje © 12.05 Opoldanski koncert « 14 45 Popoldanski koncert a 16.15 Slušna igra a I" Koncert orkestra in solistk 19.2(1 Plošče # 20.40 Zabavni program a 21.30 Pianinski koncert ® 22 Plesna glasba
Ponedeljek, 18. januarja
437.3/686
BEOGRAD
i.j
kvv
12 Koncert radijsekga orkestra A 15.45 P oroč la © 17.20 Koncert radijskega orkestra m 18. Poljudne pesmi © 18.50 Francoščina ® 19.50 Nacionalna ura & 20 Operni prenos (v- 22 Poročila
12.10 Baletna glasba, plošče a 12.40 Poročila a 15 Plošče a 17.15 Popoldanski koncert a 19.50 Nac onalna ura A 20 Operni prenos iz Beograda vmes poročila
BARCELONA
577,4/795 7.5 kvv
17.50 Plošče a 19 Pošče po željn'-A 21 Vojna poročila, nato plošče © 22.15 Poroč la vojnega ministrstva a 22.50 Plošče # 24 Domovin s k i večer
BERLIN
356.7/841 100 kvv
6.50 Frankfurt a 12 Koncert simfoničnega orkestra A 14.15 Zabavna glasba ® 17 Koncert A 17.50 Piaiv-110 a 18 Plošče a 19.15 Celo koncert a 20 Poročila « 20.15 Dom državne stranke 1956 a 22 Poročila A 22.50 Langenberg
BEROMONSTER
540/556 100 kvv
16.50 Pesmi a 17 Mendelssohn: Noc-tiirno in scherzo A 17.50 Solo koncert in komorna glasba a 19.10 Švicarske pesmi ® 19.50 Poročila a 20.15 Smfoničn' koncert a 20.15 Predavanje # 22 Za Švicarje v tu-
BRATISLAVA
298.8/1004
13 kvv
6.15 Praga A 12.15 Plošče « 12.55 Koncert radijsekga orkestra a 15 Praga a 15.50 Koš ce S 16.50 Košice a 17.10 Otroška ura a J7.25 Pianinski koncert a 18 Madžarska ura # 19.20 Brno a 19.25 Moravska Ostrava a 20.45 Vokalni koncert A 21 Koncert slovaške filharmonije ® 22 Praga a 22.55 Plošče a 25 Praga
BRNO
325.4/922 32 kvv
6.15 Praga a 12.55 Bratislava a 15 Praga 9 15.55 Košice a 17.10 Praga a 17.55 Plošče a 17.40 Nemška ura a 18.55 Praga a 19.10 Francoščina C 19.25 M. Ostrava a 20.50 Praga
364/823
BUCAREST
12 kvv
12.10 Plošče 14 Poročila a 17.15 • Pošče a 18.20 Koncert radijskega orkestra a 19.20 Komorna glasba • 21.10 Vokalni koncert m 21.50 Poročila a 21.45 Nočni koncert a 22 55 Poročila
ALI STE nam že preskrbeli kakega novega naročnika? Če ste, hvala Vam!
DUNAJ
506.7/592 100 kw
7.10 Plošče po željah a 9-20 Tržne \ esti m 10.20 Šolska ura ® 11.2) Kmečka godba, plošče a 12.20 Plošče ® 13 Poročila A 13.K) R. Straus-so\a ura # 14 Plošče a 15 Poročila a 15.15 Mladinska ura a 16.4') Esperanto a 16 Poročila a 16.05 Pošče % 17.50 Pesmi iu balade ® is.10 Dunajske premiere a 18.55 Angleščina a 10 Poročila a 1 <>.23 ..Nibelungi". .Rensko zlato". (\Vag-ner) a 21.10 Poročila ® 22.15 Zabavni koncert radijskega orkestra
FRANKFURT
251/1195 17 kvv
(i.5() Jutranji koncert A 8-50 Dopoldanski koncert a 12 Hamburg A 14.10 Plošče po željah ® 15.45 Zabavni koncert deželnega orkestra A 17.50 Kralj Friderik. slušna igra f* 18 Pestra glasba M 20.10 Zvo' ; 2"i Plesna glasba ob 23 poroč'la
MORAVSKA OSTRAVA
269.5/1113 11 kvv
6.15 Praga ® 12.55 Bratislava A 15.33 Košice ® 16.10 Košice m 17.25 Smučarski humor a 18.10 Neiu
MUNCHEN
403.4/740
100 kvv
6.50 Frankfurt & 8.30 Plošče L' Opoldanski koncert A 15.15 Hamburg A 14.15 Šrainel kvartet a 16 Deutschlandsender 18 Zabavni
koncert radijskega orkestra ® 20.15 Berlin « 22 Poročila a 22.30 Nočni koncert radijskega orkestra
LEIPZIG
382.2/785 120 kvv
6.50 Jutranji koncert A 8.30 Dopoldanski koncert » 12 Koncert orkestra in solo točke ® 14.15 Plošče ® II Plošče ip 17.50 Večerni kon-Berlin ® 22 Poročila r © 22.50 cert A 19 Pester program ® 20.45 I .angenberg
LISBONA
476,9/629 20 kvv
18.15 Kavarn ški koncert & 19. 15 Pestra glasba A 20.50 Lahka glasba ® 20.50 Poročila a 21 Pestra glasba ® 21.25 Večerni koncert * 22 Solo točke a 22.50 Plošče « 25 Koncert simfoničnega radijskega orkestra ® 0.50 Plesna glasba
LUXENBOURG
1304/230 200 kvv
s.15 Franc I.eliarjev koncert » 9.15 Pester koncert a 12 Znameniti ple-s A 14.25 Pianinski koncert ® 15.05 f rancoske in amer ške vojaške koračnice. plošče a 16.15 Pester koncert ® 19.15 Pester koncert 21.15 Reklamni koncert ® 22.20 Pestri glasba A 22.50 Reporta.a * 25.25 Italijanska glasba in pesni' m 0.15 Plesna glasba
6.50 frankfurt a 8.50 Koncert radijskega orkestra ® 12 Opoldanski koncert a 16.30 Klav.rske skadbe A 17 Robert Sehuinaiinov koncert ® is Plošče a 19 Koncert radijskega orkestra ® 20.10 Ludvvig Conajev večer # 21.10 Pesmi a 22 Poročila ® 22.30 Pestra glasba
OSLO
1153.8/260 60 vw
17 Zabavni koncert a 18.25 Harmonika ® 20 Zborovni koncert 21.40 Poročila a 22.15 Plošče
POSTE PARISIEN
112.8/959 60 kvv
19.22 Plošče ® 19.55 Plošče * 20.06 Poročila A 2125 Pesmi ® 21.40 llu-nioristična ura a 22.25 Interpretacija <$> E2.40 Večeru1 koncert 25.05 Koncert komorne glasbe ® 25.55 Plošče
POZNANJ
345,6/868 16 k\v
15 Plošče a 16.15 Plošče a 15.45 Plošče ® 16.50 Varšava a 17.55 Plošče ® 18.50 Poišče a 19 Varšava
PRAGA I.
470.2/852.5
120 kvv"
6.15 Jutranji koncert a 12.11 Plošče ® 12.55 Bratislava a 15.40 Plošče ® 15 Sonata za alt in piair-no a 15.55 Košice a 16.10 Košice ® 17.10 Otroška ura ® 17.55 Violinski koncert A 18.10 Nemška ura » 18.55 Plošče ® 19.25 Moravska Ostravu ® 20.50 Proslava pesnika Srameka A 21 ..Boris Godunov" lirična drama I. dejanje in prolog « 22 Poročila a 22.50 Plošče ® 25 Orgelski koncert
RIM
Neapel - Bari - Milano II - Turin II
11.50 Milan A 12.15 Pestra glasba ® 15.30 Poročila A 16.40 Mladinska ura ® 17.45 Koncert kvarteta 20.05 Orkestralni in vokalni koncert a 21.50 V iolinčelo koncert a ® 22.40 Plesna glasba a 25 Poroč'I u ® 25.50 Plesna glasba
STRASBOURG
859/349.2 40 kvv
15 Opoldanski koncert a 14.15 Lahka glasba A 17 Koncert radijskega orkestra f 18.50 Piaiinski koncert ® 20.15 Koncert saksofon kvarteta ® 20.50 Poročila A 21.15 Plošče a 21.50 Pester pokrajinski večer m 22.50 Dunajske melodije ® 25.50 Poročila
POKAŽITE
TO ŠTEVILKO
SVOJIM ZNANCEM!
6.30 Frankfurt © 8.50 Dopoldanski koncert orkestra 10 Pravlj čna igra C 12 Koncert siiufon enega orkestra O 14 Plošče m 16 Popoldanski koncert radijskega orkestra ® 18 Pestra glasba © 19 Zabavni kotiček za smučarje © 20.10 Beri n ft 22 Poročila © 212.30 Josip Haas-ove pesmi ® 22.45 Langenberg ® 24 Nočni koncert
16.50 Plošče © 1" Orgle ® 18.10' Plošče sa 18.50 Komorna glasba (« 19.50 Poročila a 20.45 Plošče m 21 Poročla © 21.20 Plošče ® 21.50
Simfonični koncert
r) 25.50
la ® 25.45 Plesna glasba
SUISSE ROMANDE
445.1/677 25 kw
16.50 Popoldanska oddaja © 18 Ženska ura o 18.50 Esperanto ® I8.5|0 L a l.i k a glasba Ce 19.15 Reportaža gf> 20 Stara glasba ® 20.40 ■Vokalni koncert m 21.50 Saksofon <9 22 Za Švicarje \ tu j ni
i 339.3/67
VARŠAVA
Torek, 19. januarja
BEOGRAD
437.3/686 2.5 k\v
12 Koncert radijskega orkestra »S 15.15 Poljudne pesmi- © 15.45 Poročila © 17 Ženska ura s> 17.20 Pestre pesmi ® 18.25 Ruske melodi e in balala.jke © 19.30 Nacionalna ura .© 19.50 Slušna igra «i 20.50 Koncert radijskega orkestra ® 22 Poročila ® 22.15 Prenos iz restavracije m 22.40 Plesna glasba
tw
ZAGREB
276.2/1086 0.7
12.10 Narodna glasba, plošče 12.40 Poročila © 15 Operetna glasba. plošče ® 17.15 Koncert radijskega orkestra 18.35 'Literarna ura * 19.30 Nae on a I na ura © 20 Operni prenos
21.45 AI ban Bcrgove besni i 22 Suita za komornj orkester © 22.15 Poročila
BRATISLAVA
298.8/1004 15 kw
6.15 Praga Ca 12.55 M. Ostrava ® ffi 15 Košice & 15.30 Praga 16.10 Brno © 17.10 Koš ce © 17.40 Vokalni koncert © 18 Madžarska ura * 19.10 Poljudne slovaške pesni: ® 19.55 Baletni program $ 20 55 Slušna igra © 21.50 Praga © 22.55 Plošče
BARCELONA
377,4/795 7.5 kw
17.30 Plošče © 19 Plošče po željah © 20 Vokalni koncert © 20.30 Kmetijska ura © 21 Plošče ® 22 Vojn i poročila © 23.30 Plošče © 24 Plesna glasba
BERLIN
556.7/841 100 kw
6.50 Jutranji koncert ® 12 Miineheu © 16.50 Pestra ura © 18 konigs-berg © 19.15 Pesmi in klav'rske skladbe © 20.10 Re;ier.ie\ večer-koncert ® 21 Koncert radijskega orkestra © 22 Poročila « 22.50 Koli igsberg
BEROMCNSTER
540/556 100 kw
18 Bolgarska glasba ® 18.40 kmečka godba © 19 Jodlerji ® 19.15 Švcarske narodne pesm ® 19.50 Poročila g* 19.50 Od močvirja 'u L:szt a 22 Po-roč la f 22.20 Tr'o za violino, alt in viol nčelo
RTM
Neapel - Bari - Milano IT - Turin II
12.15 Pestra glasba ffi 15 15 Reklam-ir koncert © 14 Poročila a 16 20 Mlad nska ura © 17.15 Komorni koncert ffl 20 05 Pot-očla m 20.05 Poročila ® 20 40 Sbnfon čn koncert a 22 10 Ko med: j a ffl 22.40 Plesna glasba vmes ob 25. poročila
STRASBOURG
859/349.2 40 kw
14.15 Plošče © 18 30 Koncert orkestra ® 20.15 Plošče © 20 50 Poročila on 21.50 Pester večer © 23.30 Poročila
STUTTGART
522.6/574 100 kw
6.30 Frankfurt ffl 8.50 Koncert zabavnega orkestra ® 10 Slušna gra © 12 Opoldanski koncert a 14 Pestra glasba © 16 Popoldanski koncert radijskega orkestra ® 17.50 Nemške pesmi a 18 20 Plošče © 19 Chop:n - sonata v b molu op
VARŠAVA
1339.3/677
6.50 Plošče © 12.05 Italijanska glasba & 12.40 Poroč la © 15.15 Argentinski koncert ® 16.50 Plošče ® 17.50 Violinske sonate © 19.20 Koncert radijskega orkestra a 20 Večerni koncert © 22.45 Plesna glasba ® 22.50 Plesna glasba, plošče
Sreda, 20, januarja
BEOGRAD
437.3/6S6
2.5 kw
12 Koncert radijskega orkestra © 13.45 Poroč la a 17.20 Poljudne melodije ffi 18 Koncert radijskega orkestra ® 18.30 Poljudne pesmi © 19.30 Naconalna ura a 19.50 Srbski večer © 22 Poročila
276.2/1086
ZAGREB
0.7 kw
12.10 Operne fantazije plošče ® 12.40 Poroč la ® 15 Plošče a 17.50 Otroška ura © 18.10 Literarna ura a 19.50 Nacionalna ura a 20 Ljubi jan a
BARCELONA
377.4 / 795 7.5 kw
17.50 Plošče ffi 19 Plošče m 20 Pesmi ® 21 Plošče a 22 Vojna poročila nato r. gledališče © 24 Plesna glasba
BERLIN
356.7/841 100 kw
6.50 Langenberg © 12 Opoldanski zabav n koncert a 14.15 Plošče, koračn ee n plesi ® 16.45 Operne ari'e « 17 Koncert Bund orkestra © 18 Frankfurt »19.15 Pestra glasba ® 20 15 Dan državne stranke 1956 © 22 Poročila a 22.30 Zabavna in plesna glasba
16.30 Koncert radi jskega orkestra ® -17.45 Zabavu koncert ® i 18 Otioška ura a 19-13 Koncert ladijskega orkestra m i9.50 Poročila («■ 20.10 Straussove melod-je & 20.25 Oskrba mesta z živili a 20.55 Švicarska narodna glasba ® 22.25 Poroč.la
BRATISLAVA
298.8/1004 15 kvv
6.15 Praga © 12.55 Brno ® 15.40 Plošče a 15 Moravska Ostrava ® 17.15 Mladinska ura © 17.40 Plošče © 18 Madžarska ura ® 18.55 Pragu ® 20.45 Vokalni* koncert © 21.10 Koncert radijskega orkestra ® 22 Praga « 22.55 Brno
BRNO
525.4/922
52 kw
6.15 Praga © 12.55 Plošče a. 15.40 Plošče © 15 Praga ® 16.10 M. 0-strava a 17. 40. Slušna igra © 18.55 Praga ® 20 Slušna igra © 20 45 Praga © 22.20 Koncert salonskega tria __
BUCAREST
564/825 12 k\v
12.10 Pestra glasba plošče a 14 Poroč la © 17 Karnevalska glasba ® 18.10 Zgodovina glasbe ® 22.50 Ro iniinske p'aninske konipoz:ci.je A 21.50 Poročila ® 21.45 Nočni koncert salonskega rad jskega orkestra © 22.55 Poročila
m
100 kw 9.20 Trii ra © 11.20 rad jskeaa ©15.(0 Ko
DUNAJ
506.7/592
7 Poročila © 7.10 Plošč« žne vesti # 10.20 Šolska Poročila a 12 Koncert orkestra © 15 Poroč ia ucert radi iskega orkestra ® 14 P1 šče a 15 Poroč la © 15.15 Otroška ura © 16 Poročila ® 16.06 Plošče © 16.50 Vzgojna ura a 17.05 Avtrij-ski kompoirsti * 1(> Poročila «š 16.05 Plošče © 16.50 Vzgojna ura 17.05 Avstrijsk' komponisti ® 19 Poročila a 19 15 Pester program © 20 Ogrska zabavna glasila « 21.55 Zabavni program © 22.10 Poroč ia ® 22.20 Ples v Schonbrunu
FRANKFURT
251/1195 17 kv
6.50 Langenberg © S.50 Stuttgart © 12 Stuttgart ® 14.10 Plošče © 13.15 Slušna igra z veselo glasbo © Zabavni koncert © 17 Kvarteti za flavto Mozart © 18 Pester večerni koncert & 19 Lortzingov koncert ® 20.45 Pesetr program © 22 Poročila « 22.50 Berlin a 24 Stuttgart
HAMBURG
551.9/904 100 k v/
6.50 Langenberg ® 12 Koncert sim-fon:čnega orkestra a 15.15 Stuttgart © 14.20 Zabavna glasba © '3 Sodobne pesmi © 16 Koncert radijskega orkestra ® 18 Frankfurt a 19 Eni 1 Telimativjev koncert © 20.15 Berlin © 22 Poročila ® 22.50 Ber-
HILVERSUM I
1875/160 100 kw
17.50 Popoldanski koncert a 20 Co-ročila ® 20.15 Koncert orkestra ® 21.05 R. gledališče © 22 Poročila nato koncert rad jskega orkestra ® 25.50 Plošče
KATOVICE
595.8/758 10 lcvv
15.15 Plošče a 15.40 Plošče 16.10 Varšavu © 18.56 Plošče ® 19.20 Komorna glasba © 19.50 Vesel program © 20.45 Varšava
KOŠICE
259.1/1158 2.6 kvv
0.15 Praga a 12.05 Plošče © 12.55 Brno ® 14.10 Plošče © 15 Praga 16.20 Moravska Ostrava © 1 Madžarska ura koncert a 18.15 © 18.55 Plošče © 19.06 Praga ® Bratislava © 22 Praga * /10
KONIGSBERG
291/1051 60 kvv
6.50 Langenberg » 8.40 Dopoldanski koncert © 10 Slušna si ka e> 12 Zabavni koncert a 14.^0 Zabavna glasba © 15.45 Koncert deželnega orkestra ® 18 Frankfurt v, 19.10 Mladina muzicira © 20.10 Plesni večer a 21 Koncert orkestra po-krai nske straže © 22 Poročda © 22.4(1 Plošče
KRAKOV
295.5/1022 1.7 kvv
12.05 Poznani ® 14 Plošče © 13.15 Reklamni koncert © 16.10 Varšava ® 18.20 Plošče a 19.20 Varšava
LANGENBERG
658/455.9
100 kvv
6.50 Jutranji koncert © 8.50 Plošče ® 12 Opoldanski koncert » (5 Zabavna glasba © 16.50 Deutschlandsender © 17.50 Plesna glasba (9 Hamburg © 20.15 Berlin a 22 Poročila ® 22.50 Berlin
LEIPZIG
582.2/785 120 kvv
6.50. l angenberg © 8.50 Dopoldanski koncert © 12 Opoldanski koncert orkestra a 15.15 Zabavna glasba © 14.05 Plošče ® 16 Zabave-' koncert ® 17.50 Plošče », is Plesna glasba plošče a 20.15 Berlin ® 22 Poroč la © 22.40 Berlin
LISBONA
476,9/629
20 kvv
18.15 Kavarniški koncert © I().I5 Pestra glasba ® £>0 Večerni koncert ® 21 Poljudna španska glasila t, 21.55 Koncert komornega radijskega kvarteta ® 22 Lahka alas^ ba a 25.50 Poročila © 25.45 Nočni koncert ® 0.50 Plesna glasba
ŠIRITE NAŠ UST!
8.15 Tercet ® 9.15 Pester koncert © 15 Koncert orkestra ® 15.06 Pesmi © 16.15 Pester koncert a 17 Pester koncert © 18.45 Plošče ® 19 Pester koncert © 21 Gledališki pro gram a 22.20 Berominster © 22.50 Koncert poljudne glasbe © 24 Plesna glasba
15 kvv
©
17.40 Pl. 204 22.53 Br-
MADONA
271.7/1104 50 kvv
RIGA
514,6/585
16.45 Flavta © 17.15 Salonski orkester in pesnti © 20.15 Glasbena rija © 21.05 Pesmi a 21.20 Slušna igra m 22 Poročila © 25 Plošče
MILANO
Genova - Trst - Firenca - Bozen 11.50 Koncert orkestra Moleti # 12.50 Opoldanski koncert a 15.13 Slušna v eselo gra © 14 Poročila ® 16.40 Mladinska ura ® 17 Poročila © 20.05 Poročila a 20.40 Komedija © 22 Sodobna italijanska glasba © 25 Poročila ® 25.15 Plesna glasba
MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1115 11 kvv
l).(5 Praga a 18.05 Koncert vojaške godbe © 12.55 Brno © 15.40 Plošče © 16 Praga ® (6.20 Lahka glasba igra radijski orkester a 17.50 Plošče © 18 Haimon ka dueti a 18.30 Plošče ® 18.55 Praga
MONCHEN
405.4/740 100 kvv
7 Hamburg. © 8.50 Dopoldanski orkester a II Operetna ura s koncertom © 12 Opoldanski koncert © 15.15 Koncert radijskega orkestra ® 15.50 R. Schumannova fantazija v c duru © 17 Stara nemška glasba a 18 Pester koncert © 19 Mesarjeva zvezda opera © 20.15 Plošče ® 20.45 Pester koncert ® 22 Poročila ® 22.50 Plošče © 22 Plesna glasba
55,8/260
OSLO
60 kvv
16.50 Kavarniški koncert © 18.20 Plošče © 19 Poroč ia » 19.40 Zabavni program a 21 Koncert radijskega orkestra © 21.45 Poročila © 22.15 Koncert radijskega orkestra
POSTE PARISIEN
512.8/959 60 kvv
19.17 Plošče fe 19.50 Plošče © 20.06 Poročila a 20.59 Plošče © 20.45 O-peretna glasba plošče © 21.40 Slušna prireditev © 22.25 Pester program fif? 25 Koncert orkestra L:do © 25 Plošče
POZNANJ
545,6'868 16 kvv
12.05 Poljudna glasba a 15 Plošče
© 15.15 Plošče © 16.10 Varšava «S 18.50 Plošče m 10.20 Plošče *
Plošče £ 20 43 Varšava
PRAGA I.
470.2/852.5 120 kw
b.15 Jutranji koncert © 12.11 Plošče A 12.35 Brno*. A 15 Koncert or kestra FOK A 16.10 Moravska '' strava A 17.50 Plošče ® 18.10 Nem-šk ura « 18.55 Plošče a 19.20 Vojaška sodba A 20 Jazz a 20.45 Lir č-na drama II. in lil. dejanje ® 22 Poročila A 22.50 Vokalni koncert 22.43 Plošče
RIM
Neapel - Bari - Milano II - Turin
10.50 Šolska ura A 12.15 Pester koncert A 12.50 Milano ® 15 15 Vese I a slušna igra ® 14 Poroč la s. Mladinska ura »> 17.13 Pestra gla sba ® 20.05 Poročila a 20.40 Toska opera Puccini in nato poročila
STRASBOURG
859/549.2 40 kvv
11.45 Opoldanski koncert a, 14.15 Lahka glasba ® 18.50 Koncert « 20 20.50 PorOČ'la ® 21.50 Si-25.30 Poročila
Plošče A
čili koncert
• 25
STUTTGART
522.6/574 100 kvv
(>.30 Langenberg r- 8.30 Dopoldanski koncert 10 Slušna prircdtev A 12 Zabavna glasba A 16 Deutsehlandsender a 18 Frankfurt # 20 Poročila % 20.10 Pestra narodna glasba A 20.45 Selmbertov c:klus ® 22 Profila » 22.30 Plesna in zabav na glasba plošče m 24 Frankfurt
SUISSE ROMANDE
443.1/677 25 kw
12.4(1 Plošče # 16.50 Skupna oddaja A 18 Mladinska ura a 18.40 Simfonična glasba A 19 13 Reportaža fončni koncert a 22.50 Iz delovanja Društva Narodov
TOULOUSE
328.3/913
1339.3/677
VARŠAVA
120 kw
Četrtek, januarja
60 kw
16.50 Plošče ® 16.45 Praga m 17 Po poldanski koncert A 19.50 Poroč la A 20.45 Plošče a 21.20 Plošče ® 22 Gledališki prenos a 23.50 Poročila A 25.45 Plesna glasba
BEOGRAD
437.5/686 2.5 kw
12 Koncert radijskega orkestra A 12.45 Poročila a 1" Šolska ura ©IS Poljudne pesmi m melodije ® 18.50 Anglešč na A 19.30 Nacionalna ura A 20 S mfoirčni koncert orkestra kraljeve garde a 22 Poročila