Nova osnovna šola in nov vrtec
Osnovna šola Alojzija Šuštarja in Vrtec Dobrega pastirja v Zavodu sv. Stanislava
Nova Osnovna šola Alojzija Šuštarja
1 septembra 2014 so bili odprti in blagoslovljeni novi in ve-• liki prostori osnovne šole v Šentvidu pri Ljubljani. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je edina zasebna katoliška osnovna šola v Sloveniji. Poleg obveznih predmetov, ki jih izvajajo vse javne šole, se na tej šoli izvajajo tudi: spoznavanje vere (razredna stopnja) oz. vera in kultura (predmetna stopnja), klasična kultura z latinščino ter praktikum. Pouk na šoli se je v prostorih Zavoda sv. Stanislava pričel že v šolskem letu 2008/2009.
Vzgojni koncept
Program katoliške osnovne šole povzema cilje vzgoje in izobraževanja, ki so navedeni v 2. členu Zakona o osnovni šoli. Na šoli si prizadevajo, da bi vsak otrok v največji možni meri razvil svoje sposobnosti in darove. Mnogi učenci izkazujejo velike talente na športnem, umetniškem, naravoslovnem in jezikovnem področju ter na tekmovanjih dosegajo lepe uspehe, na katere so v osnovni šoli še posebej ponosni - tudi moto šole se namreč glasi: Sola tisočerih talentov.
Vzgojni koncept, ki je utemeljen na krščanstvu, uresničuje sledeče cilje: vzgoja v poštene, strpne, odgovorne in solidarne državljane, predstavitev verskega življenja kot vrednote, seznanjanje učencev s krščansko vero, njeno tradicijo in vrednotami, vzgoja k spoštovanju drugače mislečih, vzgoja odgovornosti do naravnega okolja, predstavitev narave kot božjega stvarstva ter vključevanje slovenske in evropske kulturne tradicije v zavest lastne identitete.
Posebnosti programa
Pri šolskem predmetu spoznavanje vere oz. vera in kultura želimo učence voditi k odkrivanju človekove naravnanosti v presežno. Tako dobijo temeljna človekova vprašanja o prihodnosti in smislu na šoli tudi svojo religiozno dimenzijo.
Že na razredni stopnji se vpleta v pouk vsebine klasične kulture, na predmetni stopnji pa se izvaja samostojni predmet klasična kultura, kjer se učenci srečujejo tudi s prvimi latinskimi besedami. Z znanjem latinščine bogatijo besedni in pojmovni zaklad ter si tako olajšajo učenje vseh ostalih jezikov. Pouk angleščine se začne že v prvem razredu.
Vsako leto si razred izbere eno konkretno obliko prostovolj-stva oziroma dobrodelne dejavnosti.
Med kulturnimi dnevi otroci obiskujejo kulturne prireditve in tudi sami dejavno sodelujejo na področju kulture in umetnosti. Po razredih v prvem triletju so oblikovani razredni zborčki, ki imajo pevske vaje dvakrat tedensko. Kasneje se učenci lahko vključijo v šolski pevski zbor, ki izvaja narodne in umetne pesmi, vsako leto pa pripravijo tudi muzikal.
Vsi otroci prvega triletja imajo enkrat tedensko plesne vaje s plesno učiteljico. Plešejo pa tudi pri folklori, ritmični gimnastiki in jazz baletu.
Posebnost Osnovne šole Alojzija Šuštarja so tudi družinski dnevi, ko učenci en konec tedna preživijo skupaj z razrednikom, šolskim kaplanom in animatorji izven urba-
nega okolja v naravi. Zaključijo jih z druženjem s starši.
Velik poudarek je na učenju v naravi, v okviru česar imajo v okolici šole svojo učilnico v naravi, sodelujejo pa tudi v več mednarodnih projektih na to temo.
Vrtec Dobrega pastirja
Vrtec Dobrega pastirja je organizacijska enota Zavoda sv. Stanislava, ki ga je ustanovila Nadškofija Ljubljana. Je zasebni katoliški vrtec (eden izmed dvajsetih v Sloveniji). S svojim delom je pričel 1. 9. 2014. V njem se izvaja javno veljavni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce, ki vključuje dejavnosti s šestih področij: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matema-
tika. Večjo pozornost bodo namenili razvijanju čuta za jezik in umetnost, poudarek pa bo tudi na gibanju, stiku z naravo in duhovnosti. V vrtcu je pet
igralnic, ki so velike, svetle in moderno opremljene, vsaka ima svoje sanitarije in pokrito teraso z izhodom na vrtče-vsko igrišče.
Vzgojni koncept
Vrtec Dobrega pastirja upošteva načela in cilje predšolske vzgoje, ki jih določata 3. in 4. člen Zakona o vrtcih, hkrati pa je vzgojni koncept postavljen na temelje krščanskih vrednot.
Vzgojno-pedagoški cilji so: ustvarjati okolje, kjer se otroci počutijo varne, sprejete in ljubljene, otrokom približati temeljne krščanske vrednote, odkrivati in se navduševati nad lepoto stvarstva, učiti zdravo živeti, odkrivati in razvijati otrokove sposobnosti, vzbuditi zanimanje za umetnost, pomagati staršem pri vzgoji otrok in pokazati, da je življenje lepo. Želijo si, da bi se vsak otrok počutil edinstven in nepogrešljiv del celote in da bi kot vrtec soustvarjali lepo življenje vsakega posameznika ter celotne skupnosti.
Posebnosti programa
Otrokom želijo približati pisano besedo, zato je poseben prostor v vrtcu namenjen vrtčevski knjižnici, kjer bodo lahko otroci skupaj s starši prebirali in si izposojali kakovostne otroške knjige.
Pomembnost glasbene umetnosti bodo poudarjali z dnevnim poslušanjem klasične glasbe, prepevanjem in snemanjem otroških pesmi ter sodelovanjem z glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava. Likovno področje bodo otroci spoznavali preko številnih tehnik risanja, slikanja in izdelovanja izdelkov.
Dnevne dejavnosti v vrtcu se bodo pogosto izvajale na prostem, na pokriti terasi, igrišču ali paviljonu, zato bodo otroci v neposrednem stiku z naravo.
Za dobro počutje otrok bodo skrbeli tudi s primernim gibanjem. Tako bodo v posameznih letnih časih spoznavali različne načine gibanja, športe in športne igre.
V vrtcu bodo izvajali tudi Katehezo Dobrega pastirja, v prav za to namenjenem in opremljenem prostoru - v atriju. ■
Nadškof Alojzij Šuštar je bil mož molitve
Lojze Šuštar (1920-2007) je kot prvi od desetih otrok doma na kmetiji trdo delal. Ob svojem očetu se je učil brati iz knjige stvarstva. Oče mu je govoril: »Vidiš, Lojze, globoko v zemljo je treba položiti seme. Nihče ga ne opazi. Pride zima in sneg vse prekrije. Za zimo pride pomlad, iz zemlje poženejo zelene bilke, toda še veliko časa bo minilo, dokler vse ne dozori za žetev.« Nadškof Šuštar je sam pripovedoval, da je nanj naredila močan vtis Kristusova beseda o pšeničnem zrnu, ki pade v zemljo in obrodi obilen sad (Jn 12,24). Ker so imeli doma majhno kmetijo in je kot otrok ter pozneje še kot študent doživljal setev in žetev, si je za svoj grb izbral pšenični klas ter zrna, ki padajo v zemljo. Tudi notranja zveza med žitom in kruhom ter njegovim pomenom za življenje, pa tudi povezava med kruhom in evharistijo sta očitni.
Poudarjal je čut za Boga, za njegovo skrivnost in svetost; čut za čistost srca, čut za ljubezen in popolno predanost Bogu ter za popolno pritrditev božji volji; čut za žrtev, odpoved in trpljenje. Za dosego vsega tega je treba prositi: »Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naša srca po svojem srcu.«
Nadškof je bil velik molivec in zgled molitve za nas vse. Obiskovalci smo ga pogosto našli v kapeli pred Najsvetejšim. Ure in ure je molil. Včasih je tudi ponoči vstajal in kleče molil v svoji sobi. Sveta mašna daritev je bila zanj vedno vrhunec in središče dneva. Običajno je maševal zjutraj, popoldne pa se je udeležil še skupne maše v zavodski kapeli. Kakšen mesec pred njegovo smrtjo sem za dijake maševal v latinščini. Dobro uro prej sem obiskal nadškofa Šuštarja. Pred seboj je imel lekcionar in je premišljeval berilo in evangelij tistega dneva. Nato ga je s. Mira pripeljala v kapelo. Bil je tik ob oltarju. Prejel je sveto
obhajilo pod obema podoba. Nato pa je še dolgo ostal sam, zatopljen v molitev, zahvaljevanje in češčenje.
Molitvenik, brevir, Sveto pismo, Hoja za Kristusom in rožni venec razodevajo, da jih je imel nadškof nenehno v roki. Včasih je rekel: »Rožni venec je sedaj vse dneve moj najdražji spremljevalec.«
Nadškof Šuštar je bil apostol tolažbe. Ob božiču, ki je po njegovem prizadevanju spet postal praznik, je bodril trpeče, ostarele, bolne, osamljene, odrinjene na rob družbe, revne, jetnike, rojake v zamejstvu in svetu: »V tujini sem preživel 35 let, zato iz svoje izkušnje vem, kaj pomeni doživljati hude stvari in skrbi daleč od doma.« Klical je k strpnosti, k spravi, prijateljstvu, plemeniti človečnosti, srčni kulturi, sožitju: »Pustite vse hudo za seboj. Odpustite vsem in vsakomur, ki vam je povzročil kako bolečino ali naredil škodo. Pojdite v novo leto notranje svobodni, polni novega upanja in pričakovanja. Močna vera v Boga, ki je gospodar časov, zgodovine in vseh ljudi, vam bodi trdna podlaga za tako upanje!« Kako zelo se je razveselil plebiscita slovenskega naroda za samostojno in svobodno slovensko državo. Bil je kakor Mojzes, ki je duhovno popeljal slovenski narod v samostojnost in neodvisnost. Nadalje je dosegal 'osvoboditev iz smrtnega molka' ob spravnem bogoslužju v Kočevskem Rogu. Vedel je, da je sprava z mrtvimi lažja kakor sprava z živimi. Zavedal se je, da je lažje spreminjati imena, programe in strukture kakor pa ljudi. Vendar si je neutrudno prizadeval za odkrit, iskren in prijateljski pogovor z vsemi in o vsem. Njegova zasluga za vrnitev Škofovih zavodov v Šentvidu je velika, predvsem njegov velikodušni prispevek za ponovno vzpostavitev in obnovo te zgradbe, v kateri je nekdaj študiral in v kateri je živel zadnjih deset let, od leta 1997 do svoje smrti. Svojo življenjsko daritev je končal junija, ki je posvečen Srcu Jezusovemu. S svojo priprošnjo zdaj gotovo spremlja vse nas. ■
Iz zapisa dr. Antona Štruklja