KATOLJSK CKRKVEN LIST,
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj£ po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto 6 kron, za */, leta 3 krone, za V4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Teiaj LV.
V Ljubljani, 6. junija 1902.
Ust 23.
Mladinina bisernica.
(Dalje.)
XXXVI.
Čistost, vir tolažbe polnim spominjem na stara leta.
Marsikdo misli ob mladosti letih le na trenutek, v katerem živi. To ni modro, a še manj je koristno. Ali nič ne pomniš moške dobe, starih let? Ako ne, nespameten si in sam sebe tiraš v nevarnost. Saj iz življenja pregreh prideš v večnost, v brezkončno pogubo. Ako pa misliš, na svoja moška in na svoja stara leta, vedi, da je doba tvoje mladosti podlaga dobi tvojim poznejim letom in da je tvoje pozneje življenje kakor rastlina, ki je pognala iz mladostnega semena.
In spominj na grešno preteklost, se li da tak spominj otresti tako kakor se odtresaš prahu. Koliko muk prizadene velikrat osivelemu starčeku spominj na zgodaj zaigrano nedolžno mladost, na mladost, v koji bi se bilo toliko sejalo, a se ni. Kolika bi bila pač žetev! Poslušaj zato vzdihov sv. Avguština, ki se je dal še le v svojem dvaintridesetem letu vzbuditi iz svojega grešnega spanja in je zatožil tako-le: „Kako pozno sem te začel ljubiti, večno lepa in vender tako nova lepota, kako pozno! Aj, bila si v meni, a jaz sem bil zunaj. Tu zunaj sem te iskal opirajoč se, jaz grdobež, na ta lepi zunanji svet, ki je pa delo tvojih rok."
Glej, mladenič, koliko britkih vzdihov si lahko prihraniš, ako paziš na svojo nedolžnost, ako jo čuvaš kakor dragoceni biser, ako porabiš vsa sredstva, da si ohraniš čistost, ali da prej ko mogoče zopet najdeš izgubljeno. Na
stara leta zamoreš potem poln tolažbe zreti nazaj v svojo mladost, veseliti se zamoreš takrat, kakor se veseli osiveli junak svojih dobljenih bitek v mladosti. Z veseljem zamoreš zavriskati z veščim mornarjem, ki je ladijo otel viharjev, izpeljal jo iz nevarnih skalili ter iz rok roparjev, ki na morji preže človeškega blag;i in življenja.
„Starost je častitljiv venec, ki se najde na potu pravice" (Preg. 16, 31) pravi sv. pismo.
Grof Eleazar, iz imenitnega rodu Sobranov, je živel že v svoji mladosti zelo pobožno. Bogu ga je bila v detinski dobi darovala njegova mati, kakor nekedaj svoje dete sv. Blanka. „Moj Bog, ako bi to dete kedaj zapustilo nedolžnosti pot, iztrgaj mi je iz naročja raje koj sedaj po sv. krstu, ko je kakor čist angelj v človeški podobi. „Tako je molila. In dete je obživelo in ostalo čisto. Njegovo tiho a tako prijazno vedenje si je pridobilo naklonjenosti vseh. Njegovo največje veselje je bilo, če je na pragu domačega gradu revežem mogel deliti milodarov. Pozneje je nosil svoje
kosilo doli na dvorišče in tu nasitoval uljoge v . dečke. Želel' je iti med nevernike in tam preliti za Odrešenika svojo kri: tako je velikrat pravil svojemu dušnemu voditelju. Toda Bog mu tega ni namenil. Na željo sicilijanskega kralja Karola II. se je poročil s pobožno iJel-fino Sinaško, a stopil je z njo v zvezo vednega devištva. Bolj izglednega življenja kakor je bilo na tem dvoru, si misliti ne moremo. Tu je vladal vzoren red. Božje in cerkvene zapovedi je vestno izpolnjevala vsa hiša. Svojim podlož-nikom je bil Eleazar pravi oče: plemenitnik prav v pravem pomenu besede. Na kraljevem dvoru je vžival toliko zaupanja, da mu je poslal
kralj Kobert .svojega sina Karo]a. kalabriškega vojvodo, v odgojo in da je njemu naročil, naj mu dobi nevesto na francoskem dvoru. — Kako se je spominjal Kleazar pogosto in kako veselo na *voja mlada leta. Umreti je moral še le let star. A vse to kratko njegovo življenje jo bilo kakor krasan raznobojen venec, v katerem je najlepše odsevala mila cvetka čistosti.
< emu. mladenič, vedno le kratko sedanjost pred očmi? Bog ti je mogoče da odločil še dolg,, prihodnost. Ali si morda ta čas raje podoben opustošenemn polju, iz kojega žalostno štrh'- po toči pobite bilke miniogredočeniu potniku v o,-j — ali pa si raje kakor težko obložiti voz. napolnjen pšeničnega snopovja. ki s«- sredi veselih ženjie jjomiče in postoče k blagodejni mlačvi v skedenj?
XXXVII.
<	istosl. vir tolažbi ob bridki smrtni liri.
Za nas vse nastopi nekokrat oni resni tre-nutek. ki konča naše življenje in s katerim se prične nikdar končana večnost. Na mrtvaškem
<	dru nam ležečim — smrtno grozo na vseh lidih. mrklimi oemi. mrzel pot načelu, kakošna nam bode pač tokrat naša sodba o vsem ze-mcij-kem vživanju? Kako bomo pač takrat sodili ••podlem medenem pož^ljenju! Mislimo si. da naj nase telo biva tu na zemlji le še malo trenutkov, le malo -e oddaljeno od hladnega groba, kako bode pa<- s tem našim telesom glede na to svojo dobro ali slabo preteklost? Kako kratko je bilo tu na zemlji vse. kako ničevno, kako nizkotno; blagor mi. da sem obranil telo čisto, da sem bojeval dober 1 m »j: ka j če bi bila ob tvo ji ločitvi od tu taka tvoja sodba, mladenič? O da bi se mogli vrniti iz grobov vsi. ki so skozi povečevalno steklo gledali minljivo veselje, ki so se odrekli pravicam prvomjenstva. ki so prodali pravo do večnega veselja za kratko veselje: vsi. ki so zamenjali za svetno veselje — večnost.
A kaj ;e le sodba! Kako zaupljivo pravični stopijo pred sodnika; njihove nadčloveške borbe bodo očite vsemu svetu: njihovi boji. ki so je vojevali prav v takih telesih, kakošna so vsem drugim ljudem. < ) vi srečni, kako plačilo čaka vas. ko prinesete v jagnječji krvi obeljeno oblek«; pridite in posedite kraljestvo, ki ga vam je pripravilo čisto nebeško jagnje!
Koliko mladeničev je umrlo s to edino tolažbo, da umrjejo čisti, da so studili nečistost.
in so prosili Boga, naj jih varuje pred njo. Kako bodo veseli molitve, bojev, čuječnosti! Kako bodo veseli, da so bivali že tu na zemlji v družbi božje Porodnice, v družbi čistih duhov, sv. Alojzija in vseh čistih svetnikov. Kako bodo želeli odložiti telo, ki jim je bilo vedno le v spodtikljej govoreč: ,.0 moj Bog, moje vse, vzemi me v nebeško kraljestvo, kjer bom prost sveta, prost izkušnjav v večnem veselju!"
Mladenič, ali si ne želiš tudi ti kedaj tako govoriti ?
Na smrtni postelji je ležal nekokrat dvanajstletni deček. Živel je nad vse izgledno. Bolest je prevladala neutolažljivo mater, poljubi in solzami se je poslavljala od svojega otroka. Umirajočimi ustnicami deček govori: „Kako vender moreš žalovati, ljuba mati? Raje hvali Boga in veseli se z menoj, da sem ohranil ki
*stno obleko nedolžnosti do te svoje smrtne ure." Umrl je koj na to zavida vredni mladenič in angeljci, kakor je bil sani, so ga spremili v naročje Prečiste. — Zbolel je drug mladenič. Pogosto ga je prosil njegov dušni pastir, naj se spreobrne in začne drugačno življenje. Pred kratkim ga je spominjal, da je svojim življenjem mnogim drugim v padec. Strahom zapazi vneti duhovnik, da prehitro deluje bolezen in da je blizu njegova zadnja ura. Mladenič je še vedno upal. da ozdravi. Duhovnik pa mu toliko resneje jame govoriti o bližajoči se smrti, kolikor manj pripravljen se mu je dozdeval. Mladenič konečno vzdilme: ..Ali. ko bi bil vedel, da mi je usojeno tako kratko življenje, živel bi bil drugače." Izpovedal se je skesano in malo potem, ko je obračunil s svetom in z Bogom, je stopil pred Sodnika.
Žal. da je velikrat tako. Mnogi upajo dolgega življenja. A naglo jih zadene nesreča; tako naglo, da komaj pridejo do misli: Za menoj skoraj le samo hudo. pred menoj večnost, — prosim te. o Bog. usmiljenja!
(Konec prihodnjič.)
L. }'.
Napoleona I. prvo in zadnje sv. obhajilo.
Cesar Napoleon I. je bil na vrhuncu svoje slave. Nekega due je bil v družbi svojih generalov in je poslušal, kako so si ti pripovedovali razne zanimivosti, ki so jih doživeli. Napoleon je nekaj časa molčal in nato je posegel vmes in rekel: ..Gospodje, ali veste, kateri dan
je bil najlepši v mojem življenju? Vsi generali so uganjevali, kateri dan bi bil to, saj je bil Napoleon doživel že toliko slavnih dni. Bili so jako različnega meneuja. Nekateri so mislili: dan, ko je zmagal pri Marengu. drugi zopet dan zmage pri Wagramu, tretji so mislili na Afriko. Nekateri so omenjali dne, ko je bil venčan kot cesar. rNihče ni pravega zadel, gospodje'', pravi Napoleon,najlepši dan mojega življenja je dau prvega sv. obhajila." Pri t-m odgovoru so se generali nekako neverjetno nasmehnili. Le en general je bil zamišljen. Videlo se je da je bil zelo ganjen; bil je general Drouot. Napoleon mu je potrkal na rame, rekoč: ..Prav dobro, Druot! prav dobro, dragi moj! Srečen sem, da ste me razumeli.— In ta mož, ki na vrhuncu svoje slave ni pozabil dneva prvega svetega obhajila, in ga priznal javno in svečano kot najlepši in najsrečnejši dan svojega življenja, ni pozabil tega dneva ob času svoje nesreče. Ko se mu je v pregnanstvu na otoku sv Helene bližal konec, spominjal >e je prvega svetega obhajila in je prosil I3oga. da ga naj kakor na dan prvega sv. obhajila blagoslovi tudi ob smrtni uri. 1'red svojo smrtjo ie zbral vse tovariše, ki so bili ž njim v prognanstvu in jim zatrjeval, da hoče umreti v naročju svete rimsko katoliške cerkve. Nato je v njih prisotnosti prejel z veliko goiečnostjo in pobožnostjo zakramente za umirajoče in se je silno srečnega smatral, ker mu je Bog dodelil časa, da je izprevidel svoje napake in se zanje spokoril.
Kap. A. Mtrhni.
Dan prvega sv. Obhajila.
L. 1858 na predvečtr beli nedtlji je v mestu Luiisville v Severni Ameriki gosp. 1. I. potrkal na samostanska vrata in želel govoriti z gospodom župnikom. Redovniki tega samostana so oskrbovali dušno pastirstvo župnije sv. Bonifacija v tem mestu. Brata, ki je opravljal službo vratarja, so navdajali neprijetni občutki, kajti poznal je tega gospoda kot zagrizenega nasprotnika katoličane ni, ki že ls let ni prestopil cerkvenega praga in se je odlikoval le v sovraštvu do katoliške cerkve. Seveda bratu ni kazalo drugega, nego da je temu gospodu pokazal žup-nikovo sobo. Toda poiskal si je brat palfeo in se postavil blizu župnikove sobe, mislec, da bo morebiti ta veri sovražni gospod župnika liapal. V tem slučaju bi hitel brat župniku na pomoč. Toda v sobi ni bilo čuti nikakega šuma in ropota, zato je brat odšel v svojo sobico. Trpelo je že dolgo časa, bilo je že 2 ura. o ura, 4 ura popoldan, ko vender prideta župnik in gospod po stopnicah. Župnik pelje gospoda v obednico, da se nekoliko pokrepea. Po kratkem odmoru je gospod odšel domov, toda ne več hudega, zoprnega, nego veselega in zadovoljnega obraza.
Kaj se je zgodilo? Popolna sprava z Bogom, resnična povrnitev h katoliški cerkvi. I. I. je imel dvanajstletnega sinčeka, ki je bil
čist in nedolžen kakor angelj. Ta je bil isti dan dopoludan pri izpovedi in drugi dan, t. j. na belo nedeljo mu je bilo prvikrat pristopiti k sv. obhajilu. Deček se je silno veselil tega srečnega trenutka. Zato je ves navdušen pripovedoval doma o sreči, ki jo doseže drugi da i. Trdo srce očetovo je začelo mehko postajati, bil je vesel, ker je bil njegov otrok vesel. Po kosilu je rekel sinčku: ,.Danes ti lahko izprosiš eno milost. Povej, kar hočeš, vse ti hočem dat?, naj še toliko stare.u — Deček neka; časa posfoji in nato reče z neko sladko zaupnostjo: ..O c. najdražje bi mi bilo. če pojdete tudi \i jutri z menoj k sv. obhajilu.L' Kdo bi mogel popisati učinek teli besed v sicu tega brezbožnega m.-za? Hitreje nego se led ob gorkem .sojneu taja. raztopilo se je ob dihu božje Ijubo.ni tudi brezverje. ki je navdajalo njegovo sree. Oči ><. nm biie solzne, vzel je kiobitk in palico in šel. da bi na kolenih pred duhovnikom očistil sv«.j.. \e>r. — In res, diugi dan je pri slovesni sv. maši pristopil z veliko pobožnrstjo k mizi Oosp«.do\i: eb svoji desnici je imel »inčeka, ki je bil v resnici njegov argelj varuh.
0(1 tega časa dalje je bil » »spod I. I. eden najnavdiišenejših katel .škili mož.
Kapel n At>fan }{•, :m.
Vsa dela krščanskega usmiljenja - sad sv. obhajila.
Človeškemu rodu se čedalje sbbše srodi. Vse gre navzkriž. Povsod je nezadovnljiiosr. nemir. Razdor v človeški družili se kaže « d dne do dne hujši. Na eni strani vidimo bogastvo, izobilje, vsemožno uživanje, na drugi strani b do. vzdihovanje ubožcev. Odkod ta razdor? Marsikaj navajajo ljudje kot vzrok temu. a glavni vznk je gotovo ta: ljudem man ka krščanske ljubezni. Ko je vladala na svetu krščanska ljubezen, bili so zadovoljni vsi stanovi, višji in nižji. Ljudje so se smatrali kot bratje, ljubili so se med seboj in podpirali. Zgodovinska resnica je. da se je ljudem vedno tam najboljše godilo, kjer je vladala krščanska ljubezen. A da se dandanes pojavljajo v človeški družbi nemiri, prepiri, upori, vzrok temu je, ker gineva krščanska ljubezen. Namestil nje hoče vladati sila. krutost, krivica. Sicer se dandanes mnogo piše in govori o ljubezni, a ta ljubezen je grda, sebična ljubezen, in zato ni prava, ni krščanska ljubezen. Ako hočemo, da bo zavladal mir med ljudmi, je treba, da v dejanju kažemo, kar je
Krist ukazal, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Toda kako naj to ljubezen do bližnjega vsadimo v srca ljudi? S silo, s krutostjo se to ne zgodi, tudi z ukazi, z bajoneti tega ne moremo doseči. Torej kako? Poglejmo najprvo, kaj je naš vzor. Kaj je nas Jezus Krist storil v tem oziru? Kar je nas Izveličar z besedo učil, to je pokazal v dejanju. Ker je nas ljubil, sel je za nas v smrt, zato je tudi lahko rekel o sebi: „Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje." (Jan. 15, 13.)
Toda Jezus hoče, da ne kažemo te ljubezni do bližnjega le v besedi, nego da jo imamo zlasti v svojem srcu. Vse kar storimo bližnjemu v prid, moramo storiti iz neke notranje nadnaravne ljubezni. In kako učinjuje Jezus to ljubezen v naših srcih? Pri sv. obhajilu. — Sv. obhajilo to je ona čudovita vez, ki druži vesoljno človeštvo po ljubezni in slogi v eno veliko družino. V tem je velik sociialen pomen sv. Obhajila.
Pomisli, če pristopiš k mizi Gospodovi, tedaj moraš svojo vest imeti popolnoma čisto. V tvojem srcu ne sme biti nikakega sovraštva, ni-kake jeze, nikake nevoščljivosti, nikake maščevalnosti. ne smeš misliti, kako bi svojemu bliž-nemu škodoval, ne smeš poželeti svojega bližnjega blaga, o nečistosti ne sme biti niti sledu, v srcu mora vladati le ljubezen in nič drugega ne nego ljubezen, čista, sveta ljubezen do Boga in do bližnjega.
Ko zavžiješ Gospodovo Telo, združiš se na čudovit način z Jezusom, večno ljubeznijo, ki se je na križu darovala za nas! Kaka čuvstva, kaki vzvišeni nameni in sklepi navdajajo ob taki priliki človeka! Pripravljen je vse storiti, kar Bog hoče in kar zahteva bližnjega blagor. Zares, kaka ljubezen med kristijani, kaka edinost! In ta ljubezen se ne straši nikakega truda, nikakih težav, nikakih žrtev. Vse krščanske naprave, vsa dela usmiljenja so, lahko rečemo, sad sv. O b h a j i 1 a. Kje zajemajo moči in navdušenosti misijonarji, ki oznanjujejo luč sv. vere v težavnih, nevarnih deželah never-nikom? V sv. Obhajilu. Kje iščejo tolažbe in pomoči redovnice, ki strežejo okuženim bolnikom, ki bolehajo za najgršimi in najostudnejšimi boleznimi? V sv. Obhajilu. Sicer se pa vsak lahko sam prepriča, da oni ljudje, ki mnogokrat in vredno prejemajo sv. Obhajilo, so najbolj čed-nostni ljudje, so prijazni, vljudni,
usmiljeni, dobrotljivi, pripravljeni na vse, kar bi bilo bližnjemu v prid. Jezus v presv. zakramentu je središče vsemu življenju na zemlji.
In tudi socijalnega vprašanja nikdar ne rešijo brez Jezusa. O, kako hitro bi se napravil mir in red v človeški družbi, ako bi ljudje bolj poznali Jezusa v presv. zakramentu; ako bi pogosteje pristopali k mizi Gospodovi! Tedaj bi se povrnili časi prvih kristijanov, o katerih pravi dejanje apostolsko: »Množica vernih pa je bila enega srca in enega duha." (Dej. ap. 4, 32.) „In stanovitni so bili v nauku apostolov in združeni v lomljenji kruha in v molitvi." (Dej. ap. 2, 42.)
Kapelan A. Merkun.
Jed močnih.
Kardinal Langenieux, škof v Rheimsu, pripoveduje o tem novejšem dogodku v njegovi škofiji.
v
Ze od nekedaj je tu bolnišnica. V njej so taki bolniki, katerim bi zavoljo dolgotrajnih in grozovitih bolezni sicer ne hotel nihče streči. To bolnišnico oskrbujejo redovne sestre. Posvetna oblast se je ni polastila do sedaj. Kar so zamudili, popraviti so pa hoteli naglo sedaj. Nekega dne pride odposlaništvo radikalnega mestnega sveta, da bi si ogledalo bolnišnico. Častita prednica sprejme gospode z vso ljubeznivostjo in jim izjavi, da jim hoče prav vse natančno pokazati in jih peljati od sobe do sobe, kjer so bolniki. Ko so gospodje v fraku, cilindru in glase-roko-vicah stopil v prvo sobo in videli tamkaj od raka razjedene obraze, videli so že dovolj, napravili so dolge obraze in iskali, kje so vrata, da gredo iz sobe. Toda prednica jih povabi, naj si izvolijo pogledati drugo sobo, kjer sestre strežejo bolnikom, ki imajo še hujše bolezni. Naglo, jako naglo gredo gospodje skozi drugo sobo in pridejo v tretjo sobo. Tu pa poteguejo vsi visoki gospodje odposlanci robce iz žepa in si jih drže pod nos. Hipoma so pri vratih in hočejo po stopnicah doli. Toda prednica jim resno govori: „Gospodje moji, ker ste prevzeli nalogo, da vse natančno pregledate in o tem poročite, tedaj morate tudi vse videti; idite še semkaj v ta del hiše." Radi ali neradi so morali s prednico in šli so sopet od sobe do sobe in v vse posebue oddelke, dokler jim vid in vonj ne poide. Bili so vsi bledi kakor zid in molčeči, kakor da bi bili mutasti.
Naposled so dokončali mučno hojo po sobah in nemudoma so hiteli na prosto. Tu vpraša najsrčnejši izmed njih: „Koliko let ste že tukaj, madama?44 ^Štirideset let,44 odgovori prednica. „In odkod imate toliko srčnosti?44 „Od sv. Obhajila, katero prejemam vsak dan. Ko bi ne bilo pri nas sv. Rešnjega Telesa, ne obstal bi nihče.44
Kapelan A. Merkun.
Moč sv križa.
(V spominj sv. Sabinijanu za 7. junija.)
Sv. Sabinijan je bil eden izmed najboljših in najzvestejšib učencev sv. Romana. Nekega dne je šel z drugimi menihi vred iz samostana. Pri mlinih je bila voda, ki je bila uprav tako silno narasla, povzročila ogromne škode. Podrla je bila jezove, tako da niso mogli bratje vršiti svojega dela v mlinih.
Pri tem trudapolnem in napornem delu so se kmalu naveličali. Nikakega veselja niso imeli več do dela. Posebno so jih jezile strupene kače, katerih je bilo v oni okolici v izobilju. Kar je privzdignil, povsod je ležala spodaj kača, kamor je stopil, povsod je sikala ta nevarna golazen.
Iz strahu pred stupom so ukrenili, da popuste delo in se vrnejo domov v samostan. Le nekaj jih je zadrževalo, zadrževala jih je obljuba vedne pokorščine. Zato so ostali pokorn*.
Polni svetega navdušenja so se vrnili, naredili so na rokah in nogah znamenja sv. križa in junaško so nadaljevali pričeto delo.
Med delom so popevali sledeče besede: ,,Glejte, dal sem vam moč, da stopate brez strahu po kačah in škorpijonih in kljubujete vsaki sili svojega nasprotnika, in nič žalega se vam ne zgodi.44
In glej čudo! Kot bi trenil, izginile so vse kače, in ubogljivi redovniki so zdaj popolnoma mirno nadaljevali svoja opravila.
F. S. V.
Sv. Vid.
(15. junija.)
Naš svetnik je bil sin paganskih starišev; ti so ga izročili v odgojo dvema knstijanoma, Modestu in Krescenciji. Komaj dvanajst let star je bil popolen kristijan, ves goreč za čast Kri-žanega.
Njegov oče Hylas je hotel, da mu ostane sin pagan; pretepaval ga je in izročil sodniku j
Valerijami, da ga je dal s šibami pretepati in odpeljati na to v očetovo hišo.
Po božji prikazni osrčen zapusti sv. Vid z | Modestom in Krescencijo očetni dom in kamor so prišli, oznanovali so Jezusov nauk, katerega so potrjevali s čudeži. Ko je Dioklecijan začel s silo zatirati kristijane. vjeli so i njega poleg obeh tovarišev in je v amfiteatru vrgli v kotel vrele smole. Nobenemu ni škodovalo, ostali so nepoškodovani kakor mladeniči v ognjeni peči. Spustili so na sv. Vida leva; a ta mu je pohlevno lizal noge. Slednjič je končal svoje življenje na mučilnici.
L. P.
Marija — pomočnica vsem svojim častilcem.
Neki francoski vitez, po imenu Ansald, je bil ranjen v bitki. Strupena puščica se mu je zasadila globoko v koleno, da je ni bilo mogoče odstraniti brez smrtne nevarnosti. Po preteku štirih let pa sklene ta mož bolečin znova odpreti rano, da mu odstranijo zdravniki bolečine povzročujoče železo. Prej se je priporočil nebeški materi in se zaobljubil, da vsako leto obišče neko daljno božjepotno cerkev Matere Božje, ako prejme ljubo zdravje. Komaj je končal svojo obljubo, prejenjale so bolečine. Zdravniki so mu srečno zacelili rano. Vsako leto je hodil odslej pobožni vitez k materi Pomočnici na božjo pot v društvu vnetih častilcev. Vse te častilce si je namreč pridobila Marija po svoji prečudni pomoči.
L. P.
Sv. Ivan Zlatousti, sv. Terezija, sv. Filip Nerijski, sv. Frančišek Salezijan in sv. Alojzij — o molitvi.
Nekateri ljudje so veseli in srečni, ako molijo in pri tem občutijo neko notranjo tolažbo. Toda če se jim odvzame ta dušna tolažba, postanejo mnogokrat nezadovoljni, malomarni in izgube vse veselje do molitve. Poglejmo, kako so v tem oziru učili in delali svetniki božji.
Sv. Ivan Krizostom, rojen .547 1., je to-le svetoval nekomu, ki je bil mnogokrat prostovoljno razmišljen pri molitvi. Prav ponižno naj si očita, kakor na pr.: „Kaj, če se zabavam s prijateljem, s kako malovredno novico, ali nisem pazljiv? Če pa se zabavam z Bogom o najvažnejših stvareh: o odpuščanju grehov, o izveli-čalnih sredstvih — ali se naj ne bojim, ako pustim svojim mislim, da se ob enem pečajo z drugimi stvarmi! Ali imam vero. In če jo imam, ali nisem neumnež, ako vender le delam tako?44
..Xinii-.ni nobene druge molitve rada," pravi s v. Terezija, rojena 1515. leta, ..nego ono. ki me utrjuje v rednosti. Zato prištevam molitev v suhoti in izkušnjavab med najboljše. Ali ne rečemo lahk*». da molimo, ako Bogu darujemo svoje bridkosti 'n jih prenašamo, kakor Je Njegova sveta volja? To je veliko boljša molitev, kakor da si z raznimi mislimi ubijamo glavo in sami sebe pregovarjamo. da iskreno molimo, ako si izsilimo nekaj solza iz oči."
Sv. Filip Nerij, rojen 1515. leta. pravi, da je zelo umestno, če se ob času suliote in notranje obupnosti smatramo kot berače v pričujočnosti Boga iu svetnikov. Prosimo duhovne miloščine, in sieer najprvo pri Jezusu Kristu, nato pri pre-či>t» Devici Mariji, potem pri angelju varuhu, in takoj nato pri tem ali onem svetniku. kak"r delaj«* Krači. ki prosijo telesne miloščine.
Sv. Frančišek Šaleški, rojen 1567. 1., ni l»il prav nič žalosten, ako je moleč prišel v dušno suhoto in zapuščenost. Nekoč je rekel: ,,Nimam navade pri miši jtvati o Um. ali občutim tolažbo ali ne. Ak> nji <;„*pod dodeli sladke občutke svoje tolažbe, sprejmem jih s pri prostostjo in spoštljiv ostjo; in ako mi jih ne dodeli, ne brigam se dal e. Vedno imam veliko zaupanje do svojega Boga. kakor inal otrok do matere.*4
Sv. Alojzij, rojen 1 f>s. h-ta. je vprašan, ali je med molitvijo kaj raztresen, pomislil nekoliko trenutkov in nato odgovoril: „Ako vso raztreser.ost, ki sem jo imel tekom šestih tednov, skupaj vzamem, znašala bi prilično toliko, kolikor se časa potrebuje za eno Češčeno Marijo." To čudovito zbranost duha m je pa sv. Alojzij pridobil s trudom in vsirajnostjo
Zato pustimo, ako molimo, vsakdanje skrbi doma i u se živo zatopimo v bož jo priču jočnost. S trudom in vstrajnostjo prilastimo si tudi mi zbranosti duha.
K>ip*lin Anton M*T/;un.
Ali se zamorejo protestantje izveličati?
Katehizem o. Srhetfmacherja odgovarja temu vprašanju tako-Ie:
Da! Protestant se zamore izveličati, a le tedaj: ako je trdno prepričan v svojem srcu, da ni v zmoti i;i ako nima nikakega pripomočka spoznati resnice: ako se drži božjih zapovedi, v kolikor so mu znane in ne stori smrtnega greha. Ako umrje v smrtnem grehu, ne bo izveličan.
Ne! Protestant se ne more izveličati, ako ima dvome o svoji veri, pa vender ostane v
zmoti, posebno še, ko bi bilo iz sovraštva (lo katoliške cerkve
Da! Protestant se zamore izveličati, ako je pripravljen poprijeti se spoznane resnice: ako spolnjuje redno zapovedi, ki mu jih njegov nauk nalaga, ako ne razžali težko niti Boga niti bližnjega.
Ne! Protestant se ne more izveličati, ako ne povpraša po pravi veri, nego mu je sploh dobra vsaka vera.
Ali zamore pošten, veren protestant priti tako lahko v nebesa kakor veren katolik?
Nikakor ne. manjka mu vseh sredstev, katerimi se očiščuie grehov iu si nabira milostij. Katolik si ložje ohrani krstno nedolžnost: sv. Duh ga potrdi pri sv. birmi: ako greši, oprosti se v zakramentu sv. pokore greha. Sv. obhajilo pa mu naklarija izvanrednih milosti. Izveličar sam sr tu združi z njun in ostane pri njem in v njem. Sv. cerkev je katoliku vedno zvesta pomočnica io do« ra mati: ona ga spremlja do vrat večnosti in mu daje sv. popotnico. Spremi ga torej čez življenja prag do onega sveta.
L. I\
Primerjevanje zločinov ali žalostna statistika.
Leta 1*86 je bilo 29.700 zločinov izvršenih, a leta 1896 pa le 28.*98; torej precej mauje, dasi se je v tej dobi ljudstvo pomnožilo za 10 odstotkov.
Pomanjšalo se je število sledečih hudodelstev: tatvina, izneverjenje, zloraba uradne oblasti (po prejemu daril), ponarejenje javnih papirjev, rop. izsilo-vanje, požig, žaljenje njega Veličanstva, beračenje, de-tonior. umor iu težko telesno poškodovanje.
Pomnožili so se pa sledeči zločini od 1. 1887 do
1896:
Gol juti j a.......za 46 0 0
zadolžena krida (konkurz) . 152 nasilno poškodovanje tujega imetja 81
obrekovanje......za 104 .
motenje vere......„125 ..
žaljenje postavno priznane cerkve 296 .. velika nesramna dejanja . . za 21T2 „ obrtnijska nečistost ... .214 „ (Od 1. 1881 -1896) ponižanje zakoua in lastnine r 166 ..
Te številke govore tako le: Kedilna snov nravstvene moči ljudstva, bogaboječnost peša in pojema; negovanje pohotne poltenosti se grozno širi. In pri tem se nam še tu ne nudi popolna podoba te sramotne bede. Kajti ta zločin zasleduje javni tožnik večidel le vsled osebnega naznanila po-škodovančevega. Prav često strah pred sramoto to zakriva. Časih pa zločina celo ne smatrajo za zločin ter ga ne naznanijo. Zločini zoper religijo, in oni nesramnega dejanja so se zelo pomnožili. Kdor ljudi pozna, temu je znana vzročna
zveza teh obeh zločinov, in le težko se da določiti, kje je vzrok in kje pa učinek. Rod, kateremu je usahnila nravstvena korenina, namreč religija, zapade trohlobi in se pogrezne v gnjilobo nečistih strasti. Te številke govore: „Učite se krotitve, avstrijski narodi ohranite svoje najdražje svetinje: vernost, mater nravstvenosti in sramožljivost, redilno snov pristne bogaboječnosti."
Moški zločinci samskega stanu so se bolj pomnožili kakor zločinke ženskega spola. Leta 1896 je bilo zločincev 85*9, zloeinek pa le 14*1 %
Najbolj značilno in žalostno je pa to, da se je število mladostnih zločincev »od 14 — 20 leta) tako zelo pomnožilo. Tako je bilo 1. 1881. 5805 zločinov od mladostnih hudodelcev izvršenih; torej 17 °/0 vseh zločinov. Ta številka se pa do 1. 1-96 vedno povišuje ter dospe do 23 °'0 zločinov, namreč 6732. Skupno število zločinov se je sploh od 1. 1881 do 1. 1896 od 33.469 znižalo do 28.89-, a zločini mladostnih ljudi so se pri vsem tem absolutno pomnožili. Ta prikazen je jako žalostilna. Vzrok je pa ta. ker se je poostril boj za bitnost in ker se docela zanemarja domača izgoja mladine.
In kterih zločinov se je mladina najbolje vdele-ževala? To so bili: zločini vsled slepe razdevalne ! zlobe, (pri poškodbi brzojavnih žic 02%, železnic i 28° o mladih zločincev); s silo ali brez sile dovršeni zločini glede imetja (24% vseh enakih zločinov) in žal zločini nesramnega dejanja, katerih je nezrela mladina dovršila do 32*2 •/•• Pri v e 1 e i z d aj s t v u je vdeležena z 27 0 0 pri motenju vere pa z 7*5 0 c zločincev.
Kako potrebna in koristna je pač Marijina družba, ne le za dekleta, nego še bolj za mladeniče, ki najdejo pri nji pošteno druščino, zabavo, razvediilo, pa še več duhovne pomoči v o h rane nje nedolžnosti in poštenosti!
Glede zboljšanih, oziroma po vračljivih, nam statistika podaje jako zanimivih dat. Tn se kažejo boljše razmere. Dočim je bilo v dobi 1867—1871 27 % povračili vili zločincev, znižalo se je to število do 1. 18^6 na 23*5 °,0. Pri tatvini je bilo največ po vračljivih. Ženske so videti pob olj š lj i vej e nego moški; teh je izkazanih povračljivih 89%, o n i h pa 1 e 11 °y0.
Glede samomorov nam podaje avstrijski statistični mesečni list podatke od 1. 1819 — 1878. Ti so se zelo množili — kot izrastek ali nasledek napredujoče kulture. Izmed 10.000 mrtvecev je bilo 1. 1819 7-6 samomorilcev, leta 1830 10. leta 1844 celo 14, 1. 1856 19. 1. 1868 27, 1. 1871 25, 1. 1874 32, 1. 1877 pa njih celo 39. Potem se je to število skrčilo. Po izjavi avstrijske statistike (I. zvezek, str. 157.) je 1. 1897 umrlo 330.422 moških, pa 315.597 ženskih, med temi je bilo samomorov pri moških 3081, pri j ženskih pa le 801. Relativno se število teh nesrečnih v 1 zadnjih 20 letih ni pomnožilo. Po mestih je pač več teh pregreh, nego na deželi. Na 100.000 prebivalcev je prišlo 1. 1874 12, leta 1877 15, leta 1878—18t3 16 samomorilcev.
Glejmo, kako je na Nemškem. Leta 1889 je bilo na 100.000 stanovnikov 19*8 samomorov 1. 1896 20'0, 1. 1898 pa 19-9. Najmanje jih je bilo v katoliških provincijah: Poznansko (87). Vestfalsko, Porensko,
Bavarsko; največ samomorov pa je bilo v protestantskih deželah: Saško. Branibor, Sležvik, Turingi j a.
Po deželah odpade 1. 1597 na 10.000 mrtvecev
samomorov:
Dunaj...........130-6
Češka...........
Nižjeavstrijska........94*7
Šlezija...........84
Moravska..........76-3
Štajarska..........62-;»
Gornjeavstrijska.......5»
Koroška..........57-0
Predarlsko.........54'3
Primorsko.........4-V2
Kranjsko..........-j!»-3
Tirolsko..........26*9
Bnkovina..........2 4*8
Galicija....................19 2
Dalmacija ..................1.V5
V obrtnih deželah je bilo največ samomorov; veliko manj v poljedelskih. V mestih, zlasti v velikih, več nego na deželi. V celi Evropi, ki stoje do 380 milijonov prebivalcev je izvrši na leto do oo.OOO samomorov. Milovati gre te nesrečnike, ne je soditi, ker sodbo si je pridržal Bog. Kolika žalost in sramota za sorodovince! Mno^i so to >torili pri zmešani pameti. Molimo Bo g: a, naj nam milostno podeli na p r o š n j o s v. K a t a r i n e p r a v o pamet do konca dni. Mnogi pa so obupali radi pomanjkanja zdravja, živeža, denarja, radi sramote, preganjanje radi pikrega žaljenja i. dr. Zoper take izkušnjave nam sv. Pavel nudi pomoč govoreč: ..Mi pa, ki smo otroci dneva, bodimo trezni, oblečen i z oklepom vere in ljubezni in s čelado upanja v izveličanja." Živa vera, trdno upanje, goreča ljubezen in krščansko življenje človeka ojači zoper omenjene izkušnjave.
Opomba glede nezakonskih otrok. Te številke mnogo povedo o spridenosti in lahkomišlje-nosti, pa tudi o bedi in revščini. Na loo porodov pride 14 nezakonskih, le leta lsOG (vojska) in 1. 1893 jih je bilo po 15.
Glede zakonskih ločitev se je pri narodih vseh ver pokazal precejšni naraščaj; pač ni čuda.
Zit/niH; Al"jzij Kntumer.
I Kou-e prihodnjič. 1
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o 11 o 1 s t v a.
a) Glavni namen za m e s e c j u n i j 1 *.» o 2:
Mule dnernice /n ese. Snti Jezi'*»vsni h.
i-) Posebni nameni:
7.) Sv. SabiniJ&n Družba sv. Cirila in Metoda. 1'dje bratovščine presv. Srca Jezusovega.
8 i Sv. Medard. Slovensko dijaštvo. Dar pravega poklica Letošnji novoma«niki. Ilvaležnn spominj na d^brotrike.
I*.i Sv. Prim in Fellcijan Vredno prejei.ianje sv. obhajila Bratovščina presv. Bešnjega Telesa.
10.» Sv. Marjeta. Slovenci v tujini. Zmernost v uživanju telesnih dobrin
11.)	St Barnab*. Družba sv. Mohorja. Slovenski pisatelji m umetniki
12.)	Sv. Flora. Vestna uporaba po Bogu podeljenih darov. Pogostna misel ca smrt.
13.	j St. Anton PadOT&nskl. Knezškof Anton Pad. Bo-naventura Slovenska mladina in njena prva sv. obhajila. Tretje-rtdniki in tretjertdnice.	s.
Raznoterosti.
Sodba o krščanski mL „Pred vsim hočem biti kri-tijan. potem šele Nemec, ne, kakor da bi bilRim mojemu srcu bližje nego nemška domovi na; pač pa zato. ker cenim nebeško domovino daleko višje nego zemsko. Oboje pojmim kot skup obstoječe: krščanstvo in Nemčijo. Drage Nemčije si ne želim, nego kakor je bilaNem-čija davno pred Lutrom, polna velikih duhov in velikih značajev." To so besede slovitega slikarja Friderika Overbek, ponositega katoličana, ob priliki njega imenovanja častnim članom in mojstrom stolnega kapitola v Frankobrodu.
L. P.
Avstrijski prestolonaslednik — papežu. Nadvojvod Fran Ferdinand obžaluje v lastnoročnem pismu na sv. očeta, da mu napete politične razmere v Itali i ne dopuščajo osebno priti v Iiim in mu izročiti osebno svojih rast i tek. Te rčudne politične razmere v Italiji*4 so pretvorile to državo v „gnezdo anarhistov in kraljevih morilcev.- — Blažena Italija!
L. P.
Čisto vino. Ko ie leta 1855 pruski kralj prišel na potovanju v obližje mesta Koehem. ponudil mu je tamošnji protestanški pastor v imenu svoje občine kupo najboljšega vina z besedami: „Čista kakor to vino je naša vdanost do Tebe. visokost!-4 Vzradoščen dvigne kralj kupo in pristavi: rPa menda ne iz 1. 1S4S."
L. P.
Slikar Feln Je umrl pred nekterimi meseci v Antverpi, star sedemdeset let. Rojen brez rok je od drugega leta naprej porabljal uoge, in v tem dosegel čudovito spretnost, tako da se je sam bril in si sploh vse sam stregel. Slikal je z nogami krasne slike, ki so mu jih zlasti v Ameriki dobro plačevali. Kadarkoli je Leopold, kralj belgijski, prišel v Ant-verjio. tedaj ni zamudil prilike, da ne bi bil obiskal Felua.	Kaplan A. Meri:trn.
Škofijska kronika.
Premil. g. knezškof dr. Anton Bonaventura Jeglič
je dovršil vizitacijo in birmovanje v trebanjski deka-niji 15. majnika. Birmancev je bilo: nedeljo 4. majnika v Trebnjem 371. nedeljo, 11. majnika v Št. Ru-prtn 435, 13. majnika v Mokronogu 252. 14. majnika v Tržišču 213 m 15. majnika v Sent Janžu 239. — O binkoštih: nedeljo 18. in pouedeljek 19. majnika je bilo birmamev v Ljubljani 1404. — Binkoštni torek se je v spremstvu preč. g. gen. vikarija prelata Ivana Flis odpeljal na božjo pot na Trsat. — Sredo 21. majnika in četrtek 22. majnika je bila vizitacija
stolne cerkve in stolnega kapitula. — Saboto 24. majnika je maševal zjutraj ob šestih v Marijanišču radi hišnega praznika Marije pomočnice. Opoludne se je odpeljal na birmanje v Radoljico.
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.
Sveti Oče Leon XIII. so podelili prvo dostojanstvo pri tnkajanjem katedralnem kapitelju, stolno pro-štijo, kanoniku ad baculum in vodij i kn. šk. duhov-skega semenišča preč. gosp. prelatu dr. Ivanu Nep. Kulavic. Papeževo imenovansko pismo je prišlo v Ljubljano vtorek; vsled tega se novi prošt slovesno vmesti nedeljo, 8. t. m. ob litih. Velečastiti gospod Anton Fettich - Frank he i m, župnik in dekan v Sent- Jerneji, je imenovan kanonikom cesarske v stanove pri stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. — Podeljene so bile župnije: Ovsiše vč. g. Nikolaju Križaj, bivšemu župniku premskemu; Lipoglav tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Ivanu Godec; Žalin a vpokojenemu duhovniku č. g. Ludoviku Schiffrer; Črnomelj č. g. Stanku Peharec, kapelanu v Stari Loki; Preserje vč. g. Matiji Gerzin, župniku v Fari pri Kostelu; Turijak č. g. Mihaelu Horvat, župnemu upravitelju na Babinem Polju; Kamenik vč. g. Ivanu L a v r en č i č, župniku in dekanu v Šmartnem pri Litiji. — Kanonično vmeščeni so bili veleč, in častiti gospodje: Ludovik Schiffrer na župnijo Zalino dne 8. aprilja 1902; Ivan Godec na župnijo Lipoglav dne 17. aprilja 1902; Mihael Horvat na župnijo Turijak dne 23. aprilja 1902; Nikolaj Križaj na župnijo Ovsiše dne 24. aprilja 1902; Avgust Turek na župnijo Ihan dne 24. aprilja 1902; Fran Košir na župnijo Koroško Belo dne 24. aprilja 1902.
—	Vč. g. Ivan Čebašek, župnik na Črnem Vrhu nad Idrijo, je resigniral na podeljeno si župnijo So-dražico. — Premeščeni so bili veleč, in čast. gg.: Nikolaj Stazinski s Čateža pod Zaplazom kot kapelan v Staro Loko: Adolf Knol iz Semiča kot župni upravitelj na Babino Polje; Peter Janec, kapelan na Toplicah, kot župni upravitelj ondi; Ivan Mi-helčič iz Slavine v Železnike; Ivan Kramar z Dobrave pri Kropi na Vače; Fran Pavlin, bivši župnik dragatuški, kot župni upravitelj na Col; Josip Brešar iz Ribnice kot župni upravitelj v Sodražico; Ivan Traven, župni upravitelj v Sodražici, kot kapelan v Ribnico; Ivan Florijančič iz Črnomlja kot prvi kapelan v Poljane nad Škofijo Loko; Jakob Be-nedičič iz Skocijana pri Dobravi v Smarjeto, odkoder prosi oboleli kapelan Fran Koželj za začasni pokoj; Leopold Rak tel j, župnik v Grčaricah, je resigniral na svojo župnijo ter je na lastno željo nameščen kot župni upravitelj v Dragatuš; Josip Gliebe, kapelan v Starem Logu (Altlag), je bil premeščen kot župni upravitelj v Grčarice (Masern). — Umrli so veleč, in čast. gg.: Matija Torkar, upokojeni župnik košanski, dne 29. marcija 1902 na Raki; Ivan Babnik, župnik na Toplicah, dne 20. aprilja 1902; Jakob Gro S8, župnik v Zagoriji ob Savi, dnč 2. majnika 1902; Ivan Smukavec, bivši vaški kapelan, v „Leoniščiu v Ljubljani dne 17. majnika 1902.
—	Priporočajo se v molitev duhovnim sobratom.
Po „Ljublj. Škof. listu' izza 17. majnika 1902, št. IV.
Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.