205. številka.
Ljubljana, v četrtek 7. septembra.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan mveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcman za av str i j sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za tjjabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledalifika stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
c. kr. okrajni nadzorniki s primerno plačo, vprašajo podpisani bi. g. c. kr. deželnega predsednika:
ali bi ga ne bila volja, vis. c. kr. učnemu ministerstvu priporočati, da namesto zdanjih jed-najst nastavi za celo deželo le tri ali štiri samo za ta posel odločene c. kr. okrajne eolske nadzornike?
Slovensko društvo v Mariboru.
—k. Prihodnjo nedeljo ima štajersko „Slovensko društvo" svoj prvi občni zbor v Mariboru. Radostnega srca pozdravljajo vsi Slovenci novega sobojevnika za narodne pravice, ki bode prevzel teško, a za vse Slovence preimenitno nalogo, braniti Slovenstvo na Štajerskem proti navalu Nemštva in z njim združenega slovenskega odpadništva. Uže leta 18G9 ko štajerski rodoljubi spoznali potrebo političnega društva ter ustanovili »Narodno društvo", katero pa se zaradi neugodnih političnih razmer nij moglo razvijati in je pod Auerspergovo vlado celo moralo prenehati. Zdaj, ko Slovenci sicer prosteje dihamo, a tudi naši nasprotniki silneje in strastneje napadajo našo narodnost, treba je, da se vstvarja organizacija, ki združi raztrošene elemente in prevzame vodstvo za vse narodno delovanje.
„Slovensko društvo" bode za štajerske Slovence ono središče, okoli katerega se ima zbirati, kar narodno čuti in kar hoče delati in če treba tudi trpeti za blagor svojega naroda — inteligencija, posvetna in duhovna, kmetski gospodar, obrtnik in trgovec vsi združeni in složni v „Slovenskem društvu" bodo reprezentirali cvet štajerskega Slovenstva in do naj slednje vasi širili narodno zavest ter skrbeli za napredek v duševnem in gmotnem obziru.
„ Slovensko društvo" najde široko polje za svoje blagonosno delovanje in kakor vidimo iz programa prvega občnega zbora, v svesti si je svoje častne a težavne naloge, ker hoče obračati svojo pozornost ne samo na pol itična, ampak tudi na ne manj važna šolska in gospodarska vprašanja
Štajerski Slovenci se nahajajo v jako neugodnih političnih razmerah. Da si jih je nad 400.000 skupno živečih, imajo v deželnem zboru le 8 poslancev in še mej temi je znani hreški omahljivcc in so v deželnem odboru štajerskem le po g. Hermanu zastopani in to slučajno, ker so tudi nemški konservativci zanj glasovali. Kako nemška veČina štajerskega deželnega zbora in odbora s Slovenci ravuti, se lahko vsaki dan na svojo škodo prepričajo — glej najnovejši akt: Žitekovo prestavljenje v Ljubno. Obširneje o tem pisati nam brani skušnja, katero imamo z državnim pravdmštvom. Gotovo je, d& se mora nekaj zgoditi napram neznosnemu položaju štajerskih Slovencev; kaj, o tem bode se posvetovalo in sklepalo „Slovensko društvo". Oddelek namestn i je za Slovenski Štajer v Mariboru ali Celji in narodne kurije v deželnem zboru štajerskem, to so terjatve, katere bi vlada sama morala na vso moč pospešiti, kajti le po tem potu bi se dali razburjeni duhovi pomiriti in odstraniti glavni razlog prepira mej Nemci in Slovenci na Štajerskem. Vsacemu svoje in mir bo besed i j!
Ako se politične razmere na tak nern uredijo, da ima o narodnih stvareh vsak narod sam odločevati, potem je tudi šolsko vprašanje kmalu povoljno rešeno. Potem nikdo nn bode silil dveh jezikov v ljudske šole in se tudi nikdo proti vil, da se za slovenske učence v srednjih šolah odprejo razredi s slovenskim učnim jezikom. Kazpor zaradi šolstva pa bi tudi na Štajerskem ne bil tako do vrhunca prikipcl in ne bila bi taka silna razdraženost nastala, ko ne bi nemški „Schulverein" očitno prestopajo dovoljeni mu delokrog agresivno segal v mejo slovenske narodnosti in, ne da bi skrbel za pouk nemške dece, svoj glavni cilj imel v ponemče-vanji slovenskih otrok. Temu „Schulvereinu", najhujšemu hujskaču in miromotilcu v deželi, bo moralo „Slovensko društvo" stopati za petami, da zaduši ostudno  njegovo zalego,  kakor ichneumon ob Nili
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v soboto.
Interpelacija dr. Vošnjaka in tovarišev do bi. g. c. kr. deželnega predsednika.
Potekla bode v kratkem Šestletna doba, za katero so bili imenovani c. kr. okrajni šolski nadzorniki. V tem času se je slavno c. kr. učno mi-nisterstvo lehko prepričalo, da se ljudske šole in učitelji nijso tako nadzorovali, kakor je želeti v prospeh ljudskega šolstva. Nadzorniki so morali pred vsem opravljati svojo lastno aktivno službo in vsled tega jim nij bilo mogoče vso svojo pozornost obračati v nadzorovanje Šol, ker jim je ta posel bil le postranska naloga. Spoznavši nedostatke, kateri so se tudi v drugih deželah prikazali, kjer bo bili nadzorniki vzeti iz aktivnega učiteljskega osobja ter zraven svojega glavnega opravila se le postransko pečali z nadzorništvom, je c. kr. učno minister-Btvo uže v nekaterih deželah okrajno šolsko nadzorstvo tako urejalo, da je nastavilo za več šolskih okrajev skupaj jednega nadzornika, ki pa za časa nadzorniške službe nijma druzega posla, nego pečati se z nadzorstvom. To se je do zdaj zgodilo na Nižje-Avstrijskem, Štajerskem, Primorskem, Soluo-graškem itd.
Gledd na to, da bi tudi za kranjsko ljudsko šolstvo jako koristno in potrebno bilo, da dobi okrajne nadzornike, kateri bi nez.i Iržani in nemoteni po druzih opravilih vse svoje moči in ves svoj Čas žrtvovali šolskemu nadzorstvu;
gledd dalje na to, da mora sicer po šolski postavi imeti vsak šolski okraj svojega nadzornika, a lehko jeden in isti nadzornik več okrajev nadzoruje ;
glede kouečno na to, da bi se stroški za nadzorstvo prav nič ne pomnožili, ko bi mesto sedanjih 11 nadzornikov, ki dobivajo po 400 gld. na leto, se nastavili  za, celo kranjsko deželo le trije ali štirje
LISTEK.
Strijcu v Ameriko.
v.
Strijc, zanemaril sem Vas nekoliko, pa ne jezite Be! Opravila imam preveč. Vi ste svojo pše nico uže zdavnaj skozi parne stroje porinili, mi jo pa stoprav mlatimo; Vi se za otavo ne brigate, mi pa iz preplavljenih senožetij pobiramo bilko za bilko; blatna, umazana je trava, pa kaj hočemo, tudi taka mora na hlev.
Poleg tega sem pa tudi uže puško snel s klina; prepelice in jarebice so uže zdavnaj godne, in tu in tam v močvirji pokaže se kaka račja tolpa.
Tako mi čas hiti! V tem pa se mi je nabralo toliko gradiva, pripravnega pismu za Vas, da nocoj, ko Vam pošiljam te vrste, v istini ne vera, kje bi pričel, niti kaj bi Vam izbral iz te sodrge. Marsikaj dobrega odnesli so mi uže moji kolegi pod črto, in s skrbnim očesom sem gledal dan za dnevom v
te predale, če mi še kaj boljšega ostane: meni namreč in Vam, strijček, tako „pour la boune bouche".
In res, kolegi so jako uljudni, dejal bi — šarmantn'; pustili so nama najmastnejši cmok v vsej sodrgi. Se ve da, nekoliko historične pravice imava mi dva uže do tega, kar nama je za denes ostalo, toliko pravice namreč, kolikor je ima klošč do tiste pike v mehkej človeške) koži, kamor je zasadil svoj rilec. Dokler tiči prvi tamkaj, drug svojega ne more na isto mesto zasaditi. Ker so pa nekateri ljudje tako okorni v svojih možjanih, da si v primerah „tertium comparationis" ne mogo takoj tolmačiti, omenjam uže na tem mestu, da navedena mehka koža ne spada v ta „tertiumM ; kajti tista, katero midva gladiva in drgneva, tista koža je trda in hrapava, ko hrastova skorja. Jaz bi dejal, da bode prej mojih pisem konec, nego bode ta strojba gotova, a bodi si, kakor hoče; nekaterim coklje služijo, drugim pa copate.
Pomislite, strijc, najina korespondenca postaje imenitna.   Iz prvega je lopnil Lipe v „Ljudskem
Glasu" po Vašem Iiolhoberu, ter dejal s solznim očesom, da nijmam srca, ker se tako neusmiljeno — smejem njegovemu „naivemu pravopvsu" ! No, mož ima prav, smijali smo se mu dovolj, in ker je v zadnjem »Ljudskem Glasu" obljubil, da hoče za zdaj mirovati, ter „zavoil ljubega mirue rajši suoi pravopvs v posiebni knvžici na svietlo dait", zatorej počakajva te knjižice; in Če tu pod črto ▼ velikej gneči, katera se nama ponuja, zadeneva slučajno obenj, nama Lipe tudi ne bo zameril. Saj on je v istini pošten mož, poleg vsega svojega „pravopysa", in jaz sem uverjen, da, ko bi ga kdo tudi prepričal, da se bodo Slovenci še pet sto let po njegovej smrti tej njegovej „iznaidbi" smijali, vender bi on svojega imena »Filip" nikdar ne preustrojil v „Philippu! In Če bi bil krščen na ime sv. Janeza, imenoval bi se on vedno Janez ali Ivan ali Janko, nikdar pa ne „Johann"! To je narodna poštenost, strijc! Kaj ne?
Dejal sem gori, da se nama kar ponujajo tukaj le pod črto; glejte, tu sem mislil drugega, ki je vrgel debel kamen za Vašim Bolhoberom. Ta
krokodilova jajca. Ne baš prijetno, a potrebno delo!
In zdaj prestopimo k tretji nalogi ,Slovenskega društva'4 k zboljšanji gospodarskih razmer, katere žalibože od leta do leta žalostneje postajajo. Sicer smo z veseljem opazovali, da ravno • štajerski Slovenci so prvi bili, ki so se skušali oproščati od zadušljive sile tujega kapitala in v raznih krajih si ustanovili denarne zavode, katerih koristno delovanje se najbolj kaže v manjem številu eksekutivnih dražb. Tacih posojilnic treba v vsa-cem okraji napraviti, da se poštenega slovenskega kmeta, obrtnika ali trgovca podpira v najhuji sili. A ne menj potrebuo je za to skrbeti, da se vse narodno gospodarstvo postavi na zdrave in naravne podloge iu da se odstrani, kar je nesrečna roka doktrinarnih liberalcev vstvarjala v očitno pogubo kmetijstva in obrtnijstva. »Slovensko društvo" bo tedaj povdarjalo iu sklepalo tudi o raznih gospodarskih vprašanjih ter svoje resolucije in prošnje naznanilo in odposlalo vladi in državnemu zboru. Vspodbujalo bode k napravi posojilnic, kjer jih je še treba, sklicevalo shode na raznih mestih in skrbelo za ustanovljenje gospodarskih, sadjerejskih, kmetijskih itd. društev, sploh povsod pomagalo s svetom in dejanjem.
Da pa »Slovensko društvo" more zadostovati Bvojemu namenu in uresničiti lepe nade, katere vsi vanj stavimo, treba mu je društvenikov, mnogo dru-štvenikov po vsem slovenskem Štajerji. Letni donesek (1 gld.) je tako majhen, da bi pač sramota bila za vsacega Slovenca, ko bi to malo darilce ne položil na oltar domovine. Naj se agitira po vseh okrajih, po vseh mestih in trgih, po vsaki vasi — in število udov bode kmalu na tisoče narastlo. Poglejmo, kako vztrajno iu vspešno Nemci za svoj »Schulverein" agitirajo, kako o vsaki priliki pobirajo in darujejo, in delajmo isto tako. Zmirom tožiti in javkati, da se nam Slovencem hudo godi, da ničesar ne dosežemo, a kedar je treba le kake najmanjše žrtvice za narodno stvar, se v kot potisuiti in gluhega in slepega delati, nij moško, nij častno, nij pošteno.
Za to trdno upamo, da bodo štajerki Slovenci spoznali imerutriost »Slovenskega društva", da mu bodo pristopali v obilnem števili ter tako pokazali svetu, da uijso samo pri veselicah in petji, ampak tudi, kjer gre za resno in težavno delo, „sinovi Slave!"
Gospod dr. Josip Tonkli pred svojimi volilci.
V nedeljo 3. septembra je gospod dr. Tonkli dajal volilcem račun o svojem delovanji kot poslanec deželnega in državnega zbora. Zbralo se je bilo vsled povabila g. poslanca nad 30O volilcev, č. du hovnov, županov in podžupanov, učiteljev in druzih pri Rebku na Goričici. Kmalu po 4. uri bili so vsi prostori natlačeni s poslušalci, tako, da jih je mo ralo mnogo ostati zunaj. Za predsednika bil je voljen g. Favetti  iz Škrilj, kot vladni komisar pa je
fungiral g. bar. Gutmannsthal, zet naučnega ministra. G. dr. Tonkli poprime besedo ter pravi, da je vsled dane obljube sklical svoje volilce, da bi jim položil račun o svojem delovanji kot deželni in drž. poslanec ter nadaljuje:
»Obljubil sem Vam za to skrbeti, da se davki ne smejo povečati ter da dosežemo narodno jedna-kopravnost. Da bi obljubo spolnil, dal sem se voliti v finančni odsek drž. zbora, kjer sem bil poročevalec o najvažnejših rečeh; zastopal sem tudi dež. odbor v šolskem svetu".
»Dobre ceste in kmetijska šola sta v gmotnem oziru najboljše sredstvo za napredek, zato sem skrbel, da bo se dajale leto za letom obilne podpore za skladovne ceste in občinske poti".
»Naša kmetijska šola je bila pred šestimi leti v jako žalostnem stanji, tako, da je celo kuratori; nad zboljšanjem obupal in nij vedel v pomoč dru-zega predlagati, kakor da bi se slov. oddelek kmetijske šole zatrl. Posestvo kmetijske šole je bilo v tako žalostnem položaji, da so naši kmetje javno govorili: „Tu se moramo učiti, kako se polje ne sme obdelavati".
Dalje razlaga govornik, kako so se vsi slov. poslanci odstranjenju slov. oddelka protivili ter kot lek za zboljšanje kmetijske šole nasvetovali odcep-ljenje slov. oddelka od italijanskega ter odstranjenje kurutorija- Od onega časa napredujeta oba oddelka vidno. Ker je pa slovenski oddelek pripal c. kr. kmet. društvu, ki je vedno zaviralo, da bi se nedostojna tamošnja poslopja za slov. oddelek popravila iu se nij nikakor željam dež. zbora hotelo udati, predlagal je poslanec v dež. zboru, naj se podpora onemu društvu odreče, kar je pomagalo; tako, da je zdaj za slov. oddelek krasno, vsem potrebam zadostujoče poslopje dodelano.
»Glede narodne jednakopravnosti", nadaljuje govornik, „sem uže leta 1881 nasproti za to voljenemu odseku stavil predlog, naj se sprejme peticija pol. društva „Sloga" za upeljavo slovenskega jezika v srednje šole v Gorici, kar je bilo s pomočjo slovenskih poslancev in tudi drugih od laške strani vzprejeto".
„V tekočem letu je pa sam dež. odbor poslal peticijo za upeljavo deželnih jezikov, slov. in italijanskega, v srednje šole poslanski zbornici dež. zbora ter je deželni zbor v zadnjej seji sprejel jed-noglasno predlog, da se peticija v ravno isti namen pošlje ministerstvu iu državnim zborom obeh zbornic".
„V dež. šolskem svetu je bil hud boj v dosego jezikovne jednakopravnosti, ali le z malim uspehom. Šolski svet je tako sestavljen, da bi imela zastopnika dež. odbora in (2) duhovnika vselej večino, ako bi složno postopali (kar se je začetkom 1. 1870 godilo), a zdaj žalibog nij tako, ker v tem šolskem svetu so nekateri gospodje tako strahopetne krvi in tržaškej vladi tako vdani (ali iz prepričanja ali iz strahopetnosti — ne vem), da se le redko krat kakšen predlog za vresničenje kake narodne jednakopravnosti sprejme. Mej take bele muhe uate-
vam svoj predlog, da se slovenski in italijanski jezik zopet kot obligaten predmet vpeljeta, kar je obveljalo, a moj predlog, da se uniči sklep okrajnega šolskega sveta, v katerem je bil pouk nemškega jezika v ljudskih šolah v Sežani, Tomaju, Komnu, Gorjanskem, Kostanjevici in Nabrežini obli-gatoričnim proglašen, je žalibog padel".
Govornik povdarja, da se je zmiraj v šolskem svetu potezal za to, da bi se v srednjih šolah nastavljali le kandidatje zmožni obeh, ali vsaj jednega deželnega jezika, na kar se nij pa skoraj nikdar v ozir jemalo ter nadaljuje:
„ Glede dosege narodne jednakopravnosti mora m ž al os tni m in tužnim srcem objaviti, da sem sicer vse svoje moči in vse svoje znanje v deželnem zboru v to porabil, ali silno malo dosegel, da pa veuder v zadnjih šestih letih nij smo vsaj na narodnem polji nič izgubili".
Toliko o delovanji v deželnem zboru. „Srečnejši sem bil v državnem  zboru" kon-stantuje g. poslanec, „ker tu smo Slovenci več pridobili nego od tržaške vlade.   Da ločim dunajsko od   tržaške  vlade,   se  bode marsikomu čudno — anomalija zdela,  ali ven-der je tako.   Dunajska vlada hočejed-nakopravnost vsaj po malem upeljatiin je torej dovolila, da se na Kranjskem na gimnazijah začne učiti s slovenskim kot učnim jezikom;  ako bi imeli mi ugodno vl.nl«> vTrstu, bi se bilo moralo jednako postopati tudi na Goriškem,  kai  se pa nij  zgodilo,  marveč se pri  nas vsiljuje nemški jezik celo v ljudske šole.   To je res žalostno, a bodi nam v tolažbo skušnja, da na svetu nij nič večnega in da se bo  spremenila jedenkrat tudi  nam neugodna tržaška vlada.   Ako nam nij pravično naučno miuisterstvo,  smemo biti povsem zadovoljni z ministrom pravosodja, ker zdaj se pri nas nastavljajo le sodniki obeh jezikov zmožni in ako se ne rešujejo vse uloge pri vseh sodnijah  v slovenskem jeziku, se vender vse slovenske uloge sprejemajo in večinoma tudi rešujejo v slovenskem jeziku".
Govornik pravi dalje, da je z večino v državnem zboru podpiral sedanjo vlado, ker je zadobil prepričanje, da bode ona izpeljala obljubljeno jednako-pravnost vseh narodov, in če v treh letih nij mogla izpeljati in vresničiti obljub, ne moremo jej to v greh šteti, ker v treh letih se ne da vse poravnati, kar so nam neprijazne central, vlade skoz 15 in več let včinile; pomisliti je, da je vsa birokracija tej vladi nasprotna in da jej, kjer le more, preklje meče pod noge. Vender se je jel tudi birokratični dob majati in govornik ima trdno nado, da se bode ministerstvu posrečilo birokratičnega zmaja upogniti in storiti neškodljivega.
Glede politike žuga Avstriji nevarnost od dveh stranij, od znotraj in zunaj, in sicer od narodnih Nemcev in irredente; prve stori Bismarek samPne-škodljive, a druge mi Slovenci, ako nam bode podeljena narodna jednakopravnost. V to je najboljša
mož je nekov doktor, — jaz mis'im, da doktor filozofije, kajti juristi in zdravniki doktorji so navadno malo bolj elegantni v svojih izrazih, če se mej soboj ne pulijo, — torej nekov doktor Jaka Sket, profesor „irgendwo in Klageufurth". Ta je sprožil celo skalo na me, ki nijsem filozof, in za njo se je še sam zavalil — tja, kamor se je zavalila njegova robata, groba skala, namreč v vodo!
Preljubi strijček, sem li kedaj temu človeku kaj zalega storil V Vi ga še ne poznate in v Ameriki njegovega imena tudi še nijste culi — v mojih pismih ga pa tudi nijste čitali. Ogenj »Kresove" modrosti pa tudi še nij prisvetil do Amerike, in ko bi tudi bil, vender bi imena doktorja Jakoba Sketa ne čitali nikjer drugod, ko na zavitku »Kresovem" ; kajti mož, ki je prevzel »težavni posel" uredovanja „Kresovega", jako se boji belega dne in kakor »der grosse Schweiger" v Berolinu, niti v svojem listu ne da — nobene od sebe. Stoprav te dni — po dvajsetmesečnem molčanji in premišljevanji düznil je od sebe svoj „chtf-d'oeuvre",  neko poslanico brez
adrese,   katera v  polusedmih  vrstah obseza i
i
samo  dvanajst  psovk!   Strijc,   tantae   mollis I erat! ... In v tej  Inezadresne* poslanici se ta »poskoči žabica"   za manoj  zaganja;  norčevati se hoče iz mojega poštenega,  starega imena, dasi ga on, preslavni slovničar celovški,  niti sklanjati ne zna, ker ne ve, da moj genitiv slove Bolhobera, a ne Bolhobe/.y'a; kriči za manoj, da sem „Hanswurst", kar zopet kaže njegovo celovško naivnost, kajti uže znani ljubljanski nemškutar,  pokojni nadlajtenant i K . r . . . . r je trdil, da „Hanswurst" se pravi .slovenski „Janez ali pa — Janko Klobasa"; trdi 1 potem, da sem ud „zloglasne pisačje svojati ljubljanske"; pita me „steklisem", in pravi, da smo mi \ »neotesana druhal", mi ljubljanski   „pisaci"   in da j bi si „svojo pisateljsko čast oskrunil, ko bi se sto I neotesano druhaljo hotel puliti"! In to vse v polusedmih vrstah! Strijc, to je pač klasična preciznost v psovanji,  vredna dvajsetmesečnega molčanja in premišljevanja! Kako pač pravi MehstoV  „Dies ist ■die Art mit Hexen umzugehen!"
Se li še spominjate prvega mojega pisma, strijček dragi? Dejal sem, da bodeva tako z vrha doli gledala v to mrgolenje, na to mravljišče pod nama, in tako je bilo tudi, in tako bode! Pa jedea mravljinec zlezel mi je sedaj čez čevelj na hlače, ia tam prijemlje s svojimi rožički za mehko volno iu rije z zadnjim koncem vanjo. Jaz rad gledam v mravljinčje gnezdo, pa na hlačah nobenega mravljinca ne maram. Uprl bom svoj kazalec ob palec, ter nastavil ga pred tega jeznoritega mravljinca ter tako napetega izpustil; vsled te skrpuše bo menda izprevidel, da to nijso tla zanj — moje hlače namreč. Pa pardon, strijc! Vi vprašate gotovo, kje se je ta liliputanee tako razkoračilV V „KresuK, kateremu so uže mnogokrat pristaši „ljubljanske pisačje svojati" plamen podnetili, kateremu pa navadno na „kubikmetreu dolaga mokra polena, nasekana v temnih svojih duševnih gozd:h naš slavni Johann, aiias — Janko P aj k. Ženitnega Pajkovega pisma še nijsem videl in torej ne vem, ali je tam pogojeno jedin-stvo premoženja Johannovega in Pavlininega, ali ne;
trdnjava zvesto udani, hrabri narod. — Slovenci smo uže pred dolgo časom vedeli za lek proti irredenti, ko so zahtevali, naj se vsi Slovenci v jedno skupino
— Slovenijo, ali ako jo hočejo tako imenovati : Ilirijo
— združijo. Ko bi bilo ministersvo ob svojem časi zahtevam slovenskih poslancev vstreglo, namesto jih zasmehovalo, bi irredenta danes ne vzdigovala glave tako predrzno.
S trikratnimi z navdušenjem vzprijetimi živio-klici na našega presvitlega cesarja je g. dr. Tonkli potem svoj govor sklenil.
Pri drugej točki dnevnega reda oglasi se gosp. Ho bič iz Rifenberga ter predlaga, da bi se od-gnanci ne vozarili vedno na stroške občinarjev in državljanov, temveč, da bi tudi lehko hodili. Gospod župnik Kramar iz Dornberga toži, da mora Slovenec v mestu mirno gledati, kako se mu otroci italijančijo. Od tod izvira, da je toliko —ičev irre-dentariev ; od tod bombe, katere bi vlada zabranila, ako bi le polovico novcev za policijo izdanih za narodne otroške vrte v mestih dajala.
Gospod Le ban, župan črniški, govori o šolskem zakonu glede obiskovanja šol in o neznosljivih Btroških, katere občinam bolnišnice provzročujejo, ter nasvetuje, da bi naj mesta potem, ko so zdrave moči poslov izsesale, tudi zanje skrbele, ne pa bolne občinam v skrb vračale. — Gospod deželni poslanec Faganel nasvetuje, da bi vlada kmetu davke vselej odpisala, ko so pridelki po katerejkoli nezgodi vničeni, in ne le takrat, ako jih toča vniči; dalje toži, da je davek na zboljšana zemljišča dvojna krivica, ker zavira v obče zboljšanje zemljišč in vlada uže pri „dacu" dobiček ima. Gospod Ličen iz Rifenberga nij zadovoljen s sedanjo ljudsko šolo glede pouka v kmetijstvu itd.
Vse te nasvete in želje je g. drž. poslanec ali na znanje vzel ali nanje takoj v vsestransko zado-voljnost odgovoril. S tem je bil oficijelni del programa končan.
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani 7. septembra.
Deželni zbor za trojedino kraljestvo lirvasiko sklican je v 5. dan oktobra. Letos bode nenavadno dolgo zboroval, ker ima važna dela dogotoviti. Mej drugim se bo prenarejal opravilni red ter sklenila postava o inartikuiaciji.
Rusinski metropolit &toml»ratowlcz, ki je pred nedavnim imel v Rimu zagovarjati upravo svoje cerkve, predal je Nj. veličanstvu svojo demisijo.
Iz Cetiiij se poroča, da so v nedeljo A1-banci na trgu v P od gori ci ubili nekega Črno gorca, mu odrezali ušesa ter pobegnili. Vsled tega je v celej Črnej gori razdraženost velika; krvavim bojem se je do zdaj še ubranilo, a v bodoče se ne vé, bo li to mogoče.
V Odesi zasačila je policija zelo nevarnega ni hi lis ta, kateri je skušal mej policijskimi agenti pridobiti si pristašev. Mej njegovimi papirji naše se je list, ki govori o pošiljatvi 200 funtov dina-mita v Moskvo.
Vojna pogodba mej Turško in An-9(11 jo je vender jedenkrat uže sklenjena. Turška je privolila, da se njeni vojaki izkrcajo pri Port-Said-u. Tudi se je dognalo sporazumljenje v tem, da se Ara bi razglasi puntarjem, in sicer naj se to zgodi, predno dospe turško vojaštvo v Egipet. Pogodba podpisala se bode baje še ta teden. — Iz vsega tega pa Še ne gre sklepati, da bodo turške vojne sile takoj stopile v akcijo, temveč je verjetnejše, da se bodo še le potem, ko bo Arabi uže vničen, porabile v to, da napravijo zopet prejšni red v Egiptu.
V II ii 1» i i ti ii povrnil se je zcpet mir. Kon-stablerji ho izprevideli, da so napačno ravnali upirajoč se vladini naredbi ter so prosili Lord Spin-cer-ja, vicekralja Irske, za odpuščanje. Lord je razven dvema, vsem odpustil ter jih zopet vzprijel v službo. — Mesto je vsled teh nemirov hudo poškodovano; na stotine vrat in oken je razbitih; pobojev pa nij bilo.
O I u|Hn. Kakor se sodi, provzročujejo oskrunjevanja padlih angleških vojakov beduini, ki v velikih trumah spremljajo egipčanske vojake liki baši-bozuki v rusko-turškej vojni. — Pozicije obeh vojska ostale so nespremenjene.
Domače stvari,
— (Druga seja) deželnega zbora kranjskega bila je jako kratka.   Prebrala se je interpelacija dr. Vošnjaka (katero priobčujemo na drugem mestu). Deželni predsednik VVinkler pravi, da  odgovori na nterpelacijo,  ko si  izprosi vodila (instrukcije) od
visokega ministerstva. Deželni glavar naznani, da je presvitli cesar potrdil po deželnem zboru sklenjeno postavo o odpravi duhoveuske bire. Postava se začne zvrševati, kakor hitro se proglasi državna postava, da je odkup koleka in pristojbin prost. (Abfaltrern zakliče: Bravo!) Razni predlogi deželnega odbora se izroče finančnemu in upravnemu odboru, isto tako razne peticije. G. Hočevar je dobil štiri dni odpusta, v sejo pa je prišel glasoviti vitez Vesteneck. Prihodnja seja se naznani pismeno.
— (Gospod profesor V. Jagič,) ki je s Petrograda prišel domov na počitnice, bavil se je včeraj tudi v Ljubljani, ter od tod potoval v Trst.
nega  poverjenika, c. kr. policijskega nadkomisarja g. Parmo. No, mislimo, da g. Parma ne bode mogel poročati nič neugodnega, temveč le najboljše, kajti koncem zborovanja se je g. Parma izrazil, da je bil uže v mnogih zborih navzoč, a v tako lojalnem in vladi prijaznem, kakor je bil občni zbor slovenskega učiteljskega društva, še ne. — O izpremembi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva, poročal je g. G o ve kar. — Po jako obširnej, zelo za-nimivej razpravi vzprijela se je sledeča, po g. Ga-brščeku nasvetovana resolucija: „Slovensko učiteljsko društvo prosi slovenske državne poslance, da uplivajo pri si. vladi na to, da se šolska novela le v toliko vzprejme, v kolikor se ona ozira na občne šolske potrebe vseh slovenskih pokrajin". — Gospod Stegnar je stavil po posameznih nasvetih sledeči predlog:  .,/ ozirom na to, da se zdanja vlada in večina zdanjega državnega zbora  prizadevati v jezi-kovem oziru vsem avstrijskim narodom pravičnim biti, da torej materinski jezik pripoznavu. izvrstnim sredstvom k izobraženji mladine; z ozirom na to, da se za gotovo pričakuje,  da bode zdanja c. kr. vlada tudi pri slovenskem ljudskem šolstvu prizadevala si materinskemu jeziku slovenskemu  prednost dajati, kakor je isto izvrševala v prvih razredih pri srednjih šolah na Kranjskem, izraža slovensko učiteljsko društvo si. c. kr. vladi svoje zaupanje in zahvalo". Ta predlog se je vzprijel jednoglasno z glasnim odobravanjem. V odbor so bili voljeni: Andrej Praprot* nik (predsednik), Jakob P red i k a, Ivan Tomšič (blagajnik), Feliks Stegnar, Blaž Kuhar, Anton Brezovnik (s Štajerskega), Miroslav Anžlovar (s Primorskega), Andrej Žumer in Fran Govekar (tajnik). — Zborovanje je trajalo od 10. ure dopo-iudne do Va2. ure popoludne. Potem je bil obed v čitalnične) restavraciji, kjer je Tiuče učiteljem postregel dobro in ceno na občno zadovoljnost. Gospod P r a p r o tn i k pričel je z napitnico na Nj. Veličanstvo cesarja, katero so gg. učitelji navdušeno odzdravili s pevanjem cesarske pesni; potem je napil na g. deželnega predsednika \Vinklerja, katera napitnica je bila tudi vzprijeta z velikim veseljem.   Sledila je
— (Gosp. Fr. Povše)   profesor  v Gorici kupil je graščino v Dolu (Lustthal). S tem pridob- j dolga vrsta napitnic, tako na vzajemnost slovenskih
ljen je naroden glas v velikem posestvu.
— (Iz Vipave). Slove ni j :i pozor! — Najboljšega Tvojega sina spomin slavi 8. t. in. „Čital-nica vipavska" in ž njo jednakomisleča Vipavska dolina. Priprave za njo delajo se velikanske, da še nikdar tako. Povzdigovala jo bode godba (24 mož) II. veteranskega primorskega društva, izborno izurjeni pevci Slapenski združeni z Vipavskimi (uad 30 pevcev) ter drugi uže po/nati izvrstni diletantje itd. itd. Tudi za telesno okrepčilo preskrbelo se je izborno. Zato pridite Slovenci v Vipavo, — pričakuje se Vas željno — ter pokažite, da ste v istini vredni sinovi i hčere neumrljivega svojega očeta!
Čitalniški odbor.
— (Za zborovanje slovenskega učiteljskega društvc), o katerem bodemo poročali v prihodnjem listu, se je jako zanimal tudi naučni minister baron Conrad, kajti poslal je v zbor poseb-
zatorej tudi ob omenjenih polenih le toliko govorim, kolikor sem o njih uverjen, da jih je sekal Johann sam za-se; kajti Pavlina, ljubi strijček, to je speci -jaliteta Spectabilisova, Johann je pa — moj. Nevoščljiv sem mu sicer, temu svojemu kolegi Spec-tabilisu, kolegi tu pod črto in kolegi v tistej grdej druhali, v katero naju je pomašilo „Kresovo" uredništvo. Ko bi ta Spectabilis ne bil uže pri Pavlini zapisan, recimo intabuliran, na prvo mesto z „roko in srcem", potem bi jaz pospešil svoj korak, ter silil tja. Prišel bi sigurno ob uri, s katero se pričenja prelepa Pavlinina povest »Mačeha " v letošnjem „Kresu" (pag. 13.); ob „uri, v katerej si izbere petelin svoje ležišče med svojima naj debelejšima piščeto ma".
Jaz sem realist, a tako daleč ves moj realizem ne sega, da bi bil kedaj za svoje pisateljske namene preštudiral ter prišel do spoznanja, da je naš domači petelinček tak gourmand, da si izbira ležišče (Lipe bi pisal ležixe) mej svojima najdebe-lejšima piščetoma.   Petelin kadar spi, ne leži, in
pišČeta se obnašajo tudi tako dostojno, da spijo pri materi, pri koklji. Na našem dvorišči smo imeli uže mnogo petelinov in kokošuj, piščet pa tudi; a nikdar nijsem zapazil, da hi bil petelin razločeval mej debelimi in suhimi kokošimi; vse mu je bilo jedno kakor ajdova ali ovsena zrna. Za piščeta se nij brigal, za jarčicami pak je včasi pogledoval. Pa — stojva, strijc! to je specijaliteta mojega kolege Spectabilisb, njemu prepustiva daljša preiskovanja. Najin je le ta ljubeznjivi Johanček,  — Johandl!
Ker je ta mož tako imeniten, — se ve da le danes, — da ga ne moreva obravnati poleg druzih, nego mu morava posvetiti posebno poglavje, posebno pismo, za to si ga hočeva ohraniti za prihodnjič.
Strijček! Ne s cepcem, ne z batino, kakor je dejal dohtar Jaka v „KresuH, nego samo s šibo ga bova obdelovala. Johann se je nerodno vedel, Johann je bil aroganten, in za Johanna nij drazega mazila, nego šiba.
Do prihodnjič torej Vaš
Bolh ob e r.
učiteljev, na slovenski narod itd., in vladalo je jako dobrodejno prijateljstvo mej učiteljstvom slovenskim.
— (Program) koncerta što ga priredju je »Hrvatska mludež višjih i srednjih učilišta" u korist „prenosa Krežminih kostiju" u dvorani k ncaru avstrijskomu" dana 18, rajna 1882: 1. „Proslov". 2. Iv. pl. Zaje: „Poputnica Nikole Jurišira"; pjeva zbor. 3. C. M. Veber: Eurvanthe, Ouvertura, svi-raju na glasoviru  gdjice  Bogenrieder i B. Biege.
4. Jul. Trausmiler:  „Bolno  dievče"; pjeva zbor.
5. A. Šenoa: „Kakvu Hrvati djecu jedu" krasno-slovi agronom g. Dragutiu Trajer, G. Iv. Tropa: „0j dome" ; pjeva zbor. 7. Kvartet za gusle. 8. Iv. pl. Zaje: „IIrvaticam"; četveropjev sa bas solorrJ pjeva zbor. Pjevačkim zborom ravna iz naklonosti kapelnik g. Ivan Tropš. Ples.
Telegram »Slovenskemu Narodu1:
London 7. septembra. „ Times se pc • roča iz Pai iza: Govori se, da sta Angleška in Turčija ob jednem z vojaško konvencijo podpisali tudi tajno pogodbo o reorganizaciji uprave v Kgiptu, kakor hitro bo premagan Arabi.
Razne vesti.
* (Slovani v Parizu) napravili so 27. avgusta skupni izlet v St. Cloud na čast češkemu pesniku Jaroslavu Vrchlicky-mu. Pri tem i/.letu predstavljala se je dramatično kompozicija W. Gastova z naslovom: »Len, Čeh in Rus".
* (Filoksera v Francoskej. ) Po franco-skej vladi sestavljena „Commision supérieure du Phylloxera" objavlja v svojem poslednjem poročilu zares grozovito podobo škod, katere je prouzročila trtna uš v „ Charente", domovini „cognaca". Skoro polovica je uuičena. Če se kljubu temu vender še izvaža vedno jednako veliko cognaca, more se to tolmačiti s tem, da se izvažano blago izdeluje s pomočjo tujega špirita. V istini se je uvožuja nemškega špirita v Francosko močno pomnožila, ne glede na to, da je v Francoskej v zadnjih  letih nastalo  veliko novih tovarn za spirit.
Abotno bilo bi misliti, da je ves ,cognacu, kar ga prihaja s Francoske, naraven, temveč mnogo izdeluje se ga iz nemškega špirita, kateri pod imenom Bcognacu dohaja v svojo domovino nazaj, ko se je za njegovo vožnjo sem in tja in za carino vsega vkupe plačalo 48 mark za vsacih 100 kilo.
Narodno-gospodarske stvari.
Za naše gospodinje.
Kako se pripravljajo prUjnl-ljnit'. slattr. Kumare (SdUffttrfan).
Izbero se srednje velike ne grenke kumare, katere se na obeh koncih malo prirežejo, potem 2 do 3 ure puste ležati v mrzlej vodi.
Potem kuha se voda z blizu četrtino kisa (je-siha). Ta voda se potem osoli (3 deli vode 1 del kisa).
Kumare se potem ulože v lonec (pisker) ali pa v ponev. Kumaram treba dodati: Nekoliko janeža (Dillpflanze), nekoliko vejic kumine (Kumelpflanze), nekoliko strokov paprike, nekaj vinskega perja, in če tega nij, zelenega perja od visenj ali pa sveže hrastovo perje. Na kumare zdrobi se na primer v posodo, ki drži 10 bokalov */« drože ali pa Va deka grama olovine.
Na to potijo* se kumare z ohlajeno slano juho, pokrijejo z desko, na katero se, kakor pri kislem želji, naloži kamen, tako, da so kumare vedno pod vodo.
Tako ostanejo kumare skozi 4 do 5 dnij na bolj toplem kraji, n. pr. v kuhinji. Potem so dobre in hranijo se na kakem hladnem prostoru. Take kumare imajo tak okus, kakor prijetno kislo vino, nijso niti zobem niti želodcu škodljive, kakor kumare, ki so na goršico ali na jesih nastavljene.
Te slane kumare so v severnih deželah sploh priljubljene, rabijo se za razne prikuhe, za jušadi (sauce), pri delavcih celo kot živež.
Tiajci:
6. aeptembra.
Pri Nionii: &oga iz Gradca. — Kuh z Dunaja.— Baisinger iz Trsta. —
Pri Nnllci: Hoimel z Dunaja. — Stern iz TrBta. — Beigner iz Gradca. — Vlah z Dunaja. — Gawlikowsky iz Zagreba.
Pri h\ *f rijMlK'iii ccstiriji : A!i<" in iz (Jorice. — Majer z Dunaja.
Umrli so v I Jul>l.j«ini:
4. septembra: Hermina Rakovec,  mizarjeva hči,
let, Soteska 5t. 8, za. oslovskim kaši jem. —Alojzij ('anteni, kupčevalcev sin,  4 tedne,  Kurja vas št. 17, za božjaBtjo.
5. septembra: Martin Ilitti, paznikov sin, O1/, let, Poljanska cesta št. 61, za drisko. — Jakob Hočevar, delavec, zdaj kaznjenec, 45 let, ulice na grad St. 12.
V deželni-j bolnici: 30. avgusta: Valentin Pogačar, pekovski pomočnik, 58 let, za vnetico kože  v možganih. — Katra Kern, dni-narica, 50 let, za srčno napako.
iMeteorologičiio poročilo.
(Pregled <5oas pretočeni teden.)
Barometer: Stanje baromotrovo je bilo v pretočenem tednu dobro srednjo in sploh za 1'32 mm. višje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 786*62 mm. in je bilo v ponedeljek, vtorek in sredo podnorinalno, v četrtek, petek, soboto in nedeljo pa nadnormalno. Najvilje srednje stanje, za 341 mm. nad nonnalom, jo imela sobota; najnižje, za 2*55 mm. pod nonnalom, ponedeljek; razloček mej maksimom in mininioin srednjega stanja je tedaj znašal 5*96 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 4-12 mm. nad nonnalom, je stal barometer v nedeljo zjutraj; najnižje, za 465 mm. pod nonnalom, v sredo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 877 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4'98 mm., jo imela sreda; najmanjši, za ()'.rj mm., sobota.
Termometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala -j- 14DU C, to jo za 2,2° C. pod tedenskim nor-malom in je bila vse dni podnortnalna. Z ozirom na srednjo stanje vsega tedna je bila temperatura tudi samo v vtorek in ni deljo nadnorinalna. Najvišjo srednjo temperaturo, za 2'3° C. nad nonnalom, je imel vtorek; najnižjo, za 1*5° C pod normalom, petek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 3-8° C. Najvišja v vsem tednu sploh, za 7'7° C. nad normalom, jo bila temperatura v nedeljo opoludne; najnižja, za 5'5° C. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh jo tedaj znašal 13"2° C. Največji razloček v Btanji jednega dno, za 12'9° C, je imela nedelja; najmanjši, za 4-5° C, sreda.
Vetrovi pretečenega tedna so bili vseskozi zelo slabotni in ne posebno spremenljivi. Največkrat, namreč 8krat,
je bilo „brezvetrije", 6krat Jugozahod", 4krat „ vzhod", 2krat „ burja", lkrat ngorenjec4*.
Nebo je bilo vsled precej visocega stanja barome-trovega jako ugodno, po 8krat ^popolnem jasno 4 in „deloma jasno" in le f>krat „popoltiem oblačno".
Mokrina: Pretočeni teden je imel samo dva deževna dneva, vtorek in sredo, s primeroma malo, 14-60 mm., mo-krine.
Izvrstno in močno
,554—4)
dne 7. septembra.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ • •
1860 državno posojilo.......
Akcije narodne banko.......
Kreditne akcije...... . .
London . ........
Srobro .........
Napol. ...........
C. kr. cekini. ..........
Nemške marke.......
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 B 1   , avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
n fi i?      ■* jn      ..... .
„      papirna renta 5° ,.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 5°/P . . 100 gld. Zomlj. ohč. avstr. 4I/1°/0 zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnico
Kreditno srečke.....100 gld.
liudolfove Brečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . .
St. 13.058.
Razglas.
76 gld. 85			kr.
77	n	30	71
95	i	55	n
130	Ti	50	
827	71	—	71
321	n	75	71
118	ji	90	71
9	n n	46'/9	1» 71
5	n	65	rt
58	j)	10	71
120	71	75	n
170	n	—	»
95	71	60	
118		90	m
88		45	71
87		40	rt
104	rt	—	n
114	n	50	n
118	n	75	n
98	t,	75	71
106	B	25	71
174	n	75	n
21	n		n
120	n	80	71
229	m	50	n
		(576-	"I)
\r četrtek 14. dan septembra t. 1.
dopoludne ob 10. uri se bodo gospodarska z opekami krita poslopja nekdaj Urbasove hiše na sv. Petra cesti št. 39 v Ljubljani, obstoječa iz hleva, šupe in poda, po očitnej dražbi prodajala proti temu, da se takoj podero, ali pa se bode, če bi treba bilo, po dražbi oddajalo samo podiranje teh poslopij, ob jed-nem pa tudi hiše št. 39 same, podiranje na prvi ali pa drugi način, s tem razločkom, da bo hišo podirati še le meseca oktobra po sv. Mibelu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 28. avgusta 1882.
Župan: G r a s s e 11 i.
črno dalmatinsko vino,
I no litrov 19.—, 561/, litrov ali 1 vedro gld. 11.SO,
iz Ljuhljane-Siške, brez lana, pa le v sodih, priporoča
A. HARTMANN,
v Tavčarjeve) palači, Marije Terezije cesta.
Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodajainici
Tereek & Nekrep,
mi   >IcHtncni   t »"trn t* t. lO  v   I .j ii l>l |u ii i.
dobro asortirano zalogo krannln in Jobrlh
V ® ■ T TKE
osobito kniettrice vozove (bagerle), na pol zadelane vozove, lepe suni itd. in prodajem jih po prav niz-kilt cenah.
Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago se daje popolno poroštvo.
Priporočam se v obila naročevanja.
Spoštovanjem
Fran Šiška,
(41—7) kovaški mojster v Hrastji.
Prodaja vina.
gid. n.—
188lega leta belo in rudeče . 1879ega leta belo in črno .... 1876ega leta belo in črno .... 1881ega lnta prave tropine    .   . . 1880ega leta pravi slivovec   .   . .
hektoliter ponuja
Jos. Kravagna,
(552—4) hišni in gruntni posestnik v Ptuji
11. 15. 19. 33. 40.
MalinoTec
prve vr«te9 iz najboljših štajerskih gorskih malin, ki tudi preprijetno diši, 1 kilo 80 kr., */a kilo 40 kr., razpošilja
lekarna „j>iri »samorog-u.*%
v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (498—10)
Dr. IVAN MATKOVIC
stanujo (575—1)
v Gradišči ät. 16. Ordinira ocä. 2.—popoludne.
TJ metno
(574—1)
Učenec,
od 14 do 15 let Btar, najrajše z dežele, bo takoj sprejme v brivnioo proti dobrimi pogoji. — Kje V zve se pri upravni-fitvu ^Slovenskega Naroda". (!)69—2)
Cesarja Jožeta trg.
Cesarja Jožefa trg.
Vsak «lau ob uri zvečer
velika p$>€><!sfawa
z menjaj o čim programom. Olt ii< nll  iu praznikih
dve predstavi.
Prva ob 4. uri popoludne, druga ob '/»8. uri zvečer. K mnogobrojnemu obisku vabi
spoštovanjem
(56i-5) AL soi i3i ri>rr
Fin med t satov ji
dobiva se pri (524—8)
Oroslavu Dolenci v Ljubljani.
|zobe in zobovja
• postavlja po najnovejšem amor i kanskein '/.istemu T v zlatu,  vulkanilu ali celulojidu brez bolečin. £ a 1'louinira z zlatom itd. a
T      Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin T
\ s prijetnim mamilom J
| zobni zdravnik A.Paichcl, |
a poleg Hradeckega mostu, v 1. nadstropji. a
♦♦♦♦♦O *♦*>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ++++++++
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh, iz ust.  1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljeu, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 80 kr.
Najnovejše spričalo. ""^fi?!
Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo sali«Jluo usiuo vodo in Hiuicilui  zobni prašek  z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (406—7) -A^n-tcn Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno friina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna ,.pri samorogu",
v Ljubljani, ftlčstni trg si. 4.
3
Noyo in lepo priredjem prostori jt
za (562-2) J»
pekarijo v Ljubljani, £
pripravni tudi za trgovino » tipecerljami, bo takoj oddajo. — Natančneje 1^. o tem se izvč na Si ar «• ni trmi mi. lO, I. nadHtropje, v Ljubljani. ■*
m
alog a
najboljših alopatičnih in homeopa-ticnih zdravil. Zdravilstvene posebnosti. Rudninske vode. Dišave.
Naročila se proti poštnemu povzetju točno izvršujejo. (451—8)
lzdatelj in odgovorni urediak Mokso Ar mir.
Lastnina in tisk nNarodne tiäkarneu.