GDK: 652 Primerjava dveh načinov cenitve gozdov A Comparison of two Modes of Forest Assessment Darij KRAJ ČIČ * Izvleček Krajčič, D.: Primerjava dveh načinov cenitve gozdov. Gozdarski vestnik št. 7-8/1996. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 12. V prispevku je opravljena primerjava rentnega načina cenitve gozdov in cenitve po odloku Vlade (Ur.I.RS št.16-783/92). Primerjava je bila opravlje- na v gozdnem predelu Petelinjek (GGE Gornji Grad) v Zgornji Savinjski dolini. Obe cenitvi se med seboj zelo razlikujeta. Prispevek utemeljuje, da ugotavljanje vrednosti gozdov po odloku Vlade ni korektno. Ključne besede: cenitve gozdov, rentna vred- nost, denacionalizacija 1 UVOD INTRODUCTION Problem ugotavljanja vrednosti gozdov sovpada z naraščanjem pomena gozdov in drugih dobrin (WINKLER 1995). Sprva je imel gozd relativno visoko ceno v bližini mesta potrošnje lesa, z intenzivejšim odpi~ ranjem gozdov s cestami pa se je dvigova- la cena tudi bolj oddaljenih gozdov. Z napredkom znanosti se je razvila tudi posebna gozdarska disciplina Računanje vrednosti gozdov. Novejša dognanja na tem področju (PE- ARCE 1990, DIXON et AYRES 1994, KO- VAČ 1992) uvajajo načine, ki poleg lesne funkcije upoštevajo še splošno (socialno) vrednost gozdov. V praksi najpogosteje ugotavljamo (WIN- KLER 1996): • tržno vrednost (rezultat ponudbe in pov- praševanja), • stroškovno vrednost (določena z druž- beno potrebnimi proizvodnimi stroški), • rentno vrednost (temelji na kapitalizaciji donosov). • Mag D. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 350 Gozd v 54, 1996 Synopsis Krajčič, 0.: A Comparison of two Types of Fo- rest Assessment. Gozdarski vestnik No. 7-8/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. The article deals with a comparison of ground rent mode of forest assessment and that by the Government Decree (Official Gazette No. 16-783/ 92). The comparison was carried out in the Peteli- njek forest region (the Gornji Grad Forest Mana- gement Unit) in the Upper Savinja Valley. Both assessments differ greatly. The article argues that the assessment by the governmental decree is incorrect. Key words: forest assessment, rent value, de- nationalization V primeru, ko država odkupuje gozd s posebnim namenom, je osnova za izračun rentna vrednost gozda za lastnika (ne kot obče družbena). Kadar pa rente v določe­ nem gozdu ni, se vrednost gozda določi kot vrednost golega zemljišča. V tem pri- meru lahko dodamo k tako določeni ceni še pribitek, ki ga ekonomisti poznajo pod poj- mom "goodwill" (označuje razliko med knji- govodsko in ocenjeno vrednostjo podjetja). 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 PROBLEM'S DEFINITION Računanje vrednosti gozda, ki ga izvaja- jo zapriseženi sodni cenilci in izvedenci, temelji na računanju rentne vrednosti goz- da (Ur.I.SRS št 1 0-534/87). Poleg uvodoma navedenih metod ugo- tavljanja vrednosti gozdov je Vlada RS leta 1992 sprejela Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zem- ljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Ur. l. RS št.16-783/92). Ta predpisuje, da se vrednost gozda določa glede na katastrsko kulturo, katastrski raz- red in katastrski okraj določene gozdne par- cele. Prime~ava dveh načinov cenitve gozdov Preglednica 1: Dendrometrijski podatki za gozdni predel Petelinjek Table 1: Dendrometrical data for the Petelinjek forest region ODO ODS POVR- LESNA ZALOGA PRIRASTEK ŠINA Growinq stock lncrement Division Sector Area IG L. LIST. SKUPAJ IG L. LIST. SKUPAJ COnifers Deciduous Total Conifers Deciduous Total trees trees he m'lha m31ha 1 24 a 6,54 212 114 326 4,3 4,2 8,5 b 4,39 326 108 434 6,6 3,1 9,7 c 6,92 139 47 186 4,3 2,2 6,5 d 26,5 422 74 496 8,05 1,81 9,9 25 a 5, 15' 364 50 414 10,2 1,7 11,9 b 32,65 181 183 364 3,1 3,9 7,0 26 a 1,47 410 o 410 7,2 7,2 b 8,64 255 254 509 4,3 3,3 7,6 c 6,61 111 91 202 2 2, 4,9 d 2,32 136 136 272 2,5 5, 7,9 27 a 26,16 185 277 462 3,5 5, 9,4 b 2,67 124 o 124 12,3 12,3 28 a 31,64 100 60 160 1,8 1,8 3,6 b 4,48 439 37 476 10,5 1' 11,9 c 1,65 265 5 270 8,7 0,3 9 d 1,79 59 20 79 5,4 1,2 6,6 29 a 0,5 - o 0,0 b 11,98 143 31 174 6,1 1, 7,8 d 20,55 146 180 326 3,4 6, 9,9 e 18,74 92 112 204 1,8 2,5 4,3 30 a 8,1 578 15 593 11 0,3 11,3 b 2,25 264 63 327 8,8 2,1 10,9 31 a 2,88 103 69 172 3,2 1,3 4,5 b 1,27 . 158 160 318 1,8 4, 6,4 c 5,95 151 59 210 1,9 0,9 2,8 Vir: Gozdnogospodarski načrt enote Gornji Grad 1993- 2002 V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so vrednosti, ki jih določa odlok, pravilne in ali so odstopanja med temi vrednostmi in vred- nostmi, izračunanimi po rentni metodi, za- nemarljiva. 3 OPIS RAZISKOVALNEGA OBJEKTA 3 RESEARCH PLOT'S DESCRIPTION Raziskave smo opravili leta 1994 in 1995 v gozdnem predelu Petelinjek, ki leži na severnem pobočju Menine planine med kra- jema Bočna in Gornji Grad v Zadrečki dolini v gozdnogospodarski enoti Gornji Grad (GGO Nazarje). Površina gozda je 241.8 ha (8 oddelkov). Nadmorska višina predela je 410 - 1280 m, gozdna združba pa je Abieti-Fagetum praealpinum. Drugi podatki so razvidni iz preglednice 1. Skupaj je v gozdnem predelu 79945 m' lesne zaloge (50555 m' iglavcev in 29390 m' listavcev) in 1825 m' (bruto) tekočega letnega prirastka (1081 m' iglavci in 744 m' listavci). GozdV 54, 1996 351 Prime~ava dveh načinov cenitve gozdov 4 IZRAČUN VREDNOSTI GOZDA 4 CALCULATION OF FOREST'S VALUE Vrednost gozda smo izračunali kot dono- sna ali rentno vrednost in kot vrednost, določeno z Odlokom Vlade (Ur.I.RS št.16- 783/92). 4.1 DONOSNA All RENTNA VREDNOST GOZDA 4.1 YIELD OR RENT FOREST'S VALUE Rentno vrednost gozda izračunamo kot kapitalizirano vrednost čistih letnih dono- sov: Vr =-r- O,Op pri čemer je: Vr - vrednost gozda r - letna renta (čisti donos) p - obrestna mera. (1) Obrazec kaže, da je potrebno izračunati čisti donos gozda in določiti obrestno mero. Čisti donos gozda je bruto donos gozda, zmanjšan za normirane stroške pridobivaja lesa (sečnje in spravila, manipulacije na kamionski cesti, gradnje in vzdrževanja vlak), stroške gojenja in varstva gozdov ter za prispevek za vzdrževanje gozdnih cest. Bruto donos gozda pa je letni neto prira- stek lesa, pomnožen s prodajno ceno lesa. Cene gozdnih lesnih sortimentov veljajo praviloma Ico kamionska cesta (WINKLER 1996). Tako smo v omenjenem predelu ocenili sortimentno sestavo in sečne ter spravilne pogoje (JERAJ 1994). Pri spravilu smo do- sledno uporabili adaptirani kmetijski traktor organizacijske oblike 1+0. Cene gozdnih le- snih sortimentov so bile prodajne cene Gozdnega gospodarstva Nazarje, stroški del pa izra(Ounani ~o ustaljeni metodi (WIN- KLER/ KOSIR/KRC/MEDVED 1994) na dan 1.8.1995. Preglednica 2 kaže bruto in čiste donose po odsekih brez stroškov izgradnje vlak, gojitvenih del in manipulacije na ka- mionski cesti. Stroške gojitvenih del (397.060 SIT/leto) smo ugotovili tako, da smo upoštevali de- setino del, predpisanih z gozdnogospodar- skim načrtom enote. Stroške izgradnje vlak 352 Gozd V 54, 1996 (242.500 SIT/leto) smo dognati tako, da smo investicijsko vrednost vlak (500.000 S IT/km x 9,7 km) podelili z amortizacijsko dobo (20 let). Pri izračunu stroškov mani- pulacije na KG (212 SIT/m3) smo upoštevali časovni normativ 3 min/m3. Stroški manipu- lacije tako znašajo 333.688 SIT/leto. Veči­ na pred ela spada v tretji katastrski razred katastrskega okraja Gornji grad, kar pome- ni, da znaša letna pristojbina za vzdrževa- nje cest 220.475 SIT (6,9% x 13242 S IT/ha x 241,3 ha). Čisti donos (renta) ta- ko znaša 6.191.416 SIT ali 25.659 SIT/ha (3933 SIT/m3). Na osnovi podatka o čistem danasu že lahko po obrazcu (1) izračunamo vrednost gozda. Pri 3% obrestni meri, ki jo praviloma upoštevamo pri gozdnih cenitvah (WIN- KLER 1996), znaša vrednost gozda 206.380.533 SIT ali 855.286 SIT/ha. 4.2 VREDNOST GOZDA PO ODLOKU VLADE (UR.L.RS ŠT.16-783/92) 4.2 FOREST'S VALUE BY GOVERNMENT DE- CREE (OFFICIAL GAZETTE RS No. 16-783/92) Za vsako parcelo v Sloveniji, ki je spo- sobna za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in se dejansko ne uporablja v druge name- ne, je določena katastrska kultura (9), ka- tastrski okraj (42) in katastrski razred (8) znotraj katastrskega okraja (KRAJČIC 1996). Na osnovi te klasifikacije je za vsako parcelo izračunan (določen) tudi katastrski dohodek (Ur. l. SRS, št. 38/1989), ki ga vsako leto določi Vlada. V postopku denacionalizacije pa je Vlada uporabila katastrsko klasifikacijo zemljišč za določitev njihove vrednosti (Ur.I.RS š\.16- 783/92). Ta predpisuje, da se vrednost zemljišča določa glede na katastrsko kultu- ro, katastrski razred in katastrski okraj. Ta- ko so bile izdelane preglednice s temi vho- di, kjer so podani količniki, ki množeni z izhodiščno vrednostjo zemljišča (3,94 DEM/ m'). dajejo vrednost za m' zemljišča. V preglednici 3 podajamo višine teh količni­ kov v katastrskem okraju Gornji Grad in v dveh okrajih z najvišjimi in najnižjimi količni­ ki. Če količnik pomnožimo z izhodiščno vred- nostjo zemljišča in preračunamo na hektar, Prime~ava dveh načinov cenitve gozdov Preglednica 2: Bruto in čisti donos gozdnega predela Petelinjek Table 2: Gross and net yield of the Petelinjek forest region ' ODO ODS BRUTO DONOS STROŠKI SEČNJE STROŠKI SPRAVILA Divisior Sec tor Gross yie!d Cutting expenses Skidding expenses JGL. LIST. IG L. LIST. IGL LIST. conifers deciduou conifers deciduous conifers deciduous trees trees trees SlT/m3 24 a 8950 7525 1983 1323 1430 1246 24 b 8300 6700 1334 1496 802 1050 24 c 6875 6025 2363 1397 1123 1237 24 d 9935 8945 1354 1263 2423 2523 25 a 9225 7375 1743 1496 1064 1019 25 b 10085 9165 1354 1249 3382 3539 26 a 7740 - 1398 - 865 26 b 9950 9390 1316 1244 1092 1078 26 c 9545 8750 1354 1249 1115 1150 26 d 9720 8600 1907 1670 2263 2692 27 a 9825 9115 1269 1239 2638 2867 27 b 6750 - 3702 - 1610 - 28 a 9800 8770 1483 1291 2618 2897 28 b 9995 8300 1483 1406 2450 2775 28 c 6750 4500 3443 3093 1151 1668 28 d 6750 4500 3443 3093 1151 1668 29 a - - - 29 b 7875 4500 3702 3093 3542 4308 29 d 9420 8940 1907 1496 2597 3083 29 e 8400 4500 3443 2059 3385 4069 30 a 10090 8350 1354 1267 1299 1405 30 b 6900 4500 3443 2280 1477 1658 31 a 7825 4500 3443 2280 1207 1300 31 b 9150 7650 1907 1822 2388 2956 31 c 9350 8050 1983 2077 3982 4862 ČISTI• DONOS Net viefd IGL LIST. conifers deciduous trees 5537 495 6163 415 3389 339 6158 515 6418 4861 5349 4377 5477 - 7542 706 7076 6351 5550 423 5917 500f 1438 5699 458 6063 411f 2156 -261 2156 -261 - 631 -2901 4916 4361 1572 -162f 7437 567 1980 56 3175 92 4854 287; 3385 111 - - .. Opomba: *Brez stroskov IzgradnJe vlak, goJitvenih del, pnspevka za vzdrzevanJe cest 1n manipulaCIJe na KC Note: Skid trail construction costs, silvicultural costs, the contribution for forest road maintenance and manipulation on a truck road excluded Preglednica 3: Količniki za izračun vrednosti gozdov Table 3: Ouotients for the calcu/ation of forests' value KATASTRSKI OKRAJ KATASTRSKI RAZRED Cadastral class Cadastral district 1 2 3 4 5 GORNJI GRAD 0.265 0.21 0.158 0.123 0.092 VITANJE 0.341 0.116 0.056 0.028 0.009 BOVEC 0.061 0.044 0.033 0.023 0.008 6 7 0.045 O.o18 0.008 - - Gozd V 54, 1996 353 Primerjava dveh načinov cenitve gozdov dobimo vrednost enega hektarja zemljišča v določenem katastrskem razredu. V grafu 1 je prikazana primerjava vrednosti hektar- ja gozda v izbranih katastrskih okrajih. Gozdni predel Petelinjek je sestavljen iz dveh večjih (207,41 ha ali 86% površine) in nekaj manjših parcel. Po prvotni klasifikaciji sta bili uvrščeni v peti katastrski razred ka- tastrskega okraja Gornji Grad. Ker so se razmere po izgradnji ceste v gozdnem pre- delu močno spremenile, smo v letu 1994 pri Geodetski upravi Mozirje zahtevali spre- membo oziroma ugotavljanje katastrskega razreda. Terenski ogled je cenilec opravil v decembru leta 1994. Cenilec v zapisniku ugotavlja, da je bil dostop do omenjenih parcel znatno izboljšan z izgradnjo ceste, ki poteka čez obe parceli. Pravi, da je tako možno uporabljati na omenjenih parcelah sodobno gozdno mehanizacijo, ki olajšuje pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov. Na podlagi tega je cenilec uvrstil parceli v tretji katastrski razred katastrskega okraja Gor- nji Grad. V skladu z odlokom o načinu določanja vrednosti gozdov (Ur.l.RS š\.16-783/92) znaša tako vrednost gozda 529.125 SIT na hektar (1 DEM = 85 SIT). 4.3 PRIMERJAVA VREDNOSTI GOZDOV 4.3 A COMPARISON OF FOREST VALUES Primerjava med vrednostima gozdov (preglednica 4) kaže, da je razlika med nji- ma relativno velika. Poleg tega se moramo zavedati, da je katastrska klasifikacija v Slo- veniji zastarala in po razmahu gradenj gozdnih cest ni bila spremenjena. Ko smo v predelu primerjali še vrednost gozda iz prvotne klasifikacije, smo ugotovili, da je razlika še mnogo večja. Vidimo, da je razlika med ugotovljenima vrednostima nedopustno velika. Očitno gre pri njej za sistemsko napako. 4.4 KRITIKA UGOTAVLJANJA VRED- NOSTI GOZDOV PREK KATASTRSKE KLASIFIKACIJE 4.4 A CRITIQUE OF THE ASSESSMENT OF FO- REST VALUE THROUGH CADASTRAL CLAS- SIFICATION Katastrski dohodek iz gozdov je bruto dohodek iz gozdov, zmanjšan za material- ne stroške in amortizacijo (WINKLER/ KOTAR 1993). Bruto dohodek je povprečni letni vrednostni prirastek lesne mase na Graf 1: Vrednost hektarja gozda po odloku Vlade v treh katastrskih okrajih (Ur. l. RS, št. 16-783/92) Graph 1: The value of a forest he et are by Government Decree (Official Gazette RS, No. 16-783/92) 14000 GORNJI GRAD ' - - --- ·VITANJE 12000 ' ' -·-·BOVEC ' ' 10000 • • • ro • 8000 • ..c:: • ~ • :2 • w • o 6000 4000 2000 .......... __ - -- --o 11 111 IV v VI VIl KATASTRSKI RAZRED Cadastral class 354 GozdV 54, 1996 Primerjava dveh načinov cenitve gozdov Graf 2: Struktura katastrskega dohodka v odvisnosti od katastrskega razreda Graph 2: Cadastral income structure in dependence of cadastral class 11 111 IV v katastrski razred cadasfral class VI VIl Vlil Odela work ml čisti donos net yield Preglednica 4: Primerjava rentne vrednosti gozdov in vrednosti po odloku Vlade (Ur. l. RS, št. 16-783/92) pred prekategorizacijo in po njej Table 4: A comparlson of rent forest value by Government Decree (Official Gazette RS, No. 16*783/92} before categorization and after it VREDNOST GOZDA 1 Forest value SIT /ha INDEKS RENTNA VREDNOST 855,286 162 276 Rent value VREDNOST PO ODLOKU (liL k.r) 529.125 100 (po prekategorizaciji) Value by Decree {the ur Cadastral class) (after re-categorization) VREDNOST PO ODLOKU (V. k.r.) 308.125 100 (prvotna klasifikacija) Value by Decree (the V' cadastral class) (original classitication) enem hektarju (cene lesa na kamionski ce- sti). Katastrski dohodek je torej sestavljen iz čistega donosa (rente) in dela. Struktura katastrskega dohodka je okvirno taka, kot jo kaže graf 2. Natančnih razmerij med delom in čistim donosorn ne poznamo, trdimo lahko le, da z višanjem katastrskega razreda (slabši gozdovi) narašča tudi delež dela v katastr- skem dohodku. Če imamo v gozdu samo drva, je za njihovo proizvodnjo potrebno relativno več dela kot pa za boljše gozdo- ve. Pokaže se lahko tudi, da je čisti donos celo negativen, katastrski dohodek pa je še zmeraj pozitiven. Ker rentna vrednost gozda predstavlja kapitalizirano vrednost čistih donosov, ti pa so v višjem katastrskem razredu nižji, bi se moralo razmerje med katastrskim dohod- kom in vrednostjo gozda z višanjem kata- strskega razreda zniževati. Z analizo vrednosti gozdov in predpisa- Gozd V 54, 1996 355 Primerjava dveh načinov cenitve gozdov Preglednica 5: Razmerje med vrednostjo gozda {Ur.l.RS, št.16-783/92) in predpisanim katastrskim dohodkom Table 5: Th8 ratio between the forest value (Official Gazette RS, No. 16-783/92) and the prescribed cadastrallncome KATASTRSKI OKRAJ KATASTRSKI RAZRED Cadastral class Cadastral district 1 2 3 4 5 6 7 GORNJI GRAD 39,9 40,0 40,0 39,9 39,8 39,8 39,8 VITANJE 42,3 42,5 42,5 42,3 42,3 42,7 42,8 BOVEC 42,2 42,5 42,3 42,0 43,9 Preglednica 6: Razmerje med vrednostjo zemljišč {Ur.l.RS, št.16-783/92) in predpisanim katastrskim dohodkom posameznih kultur v katastrskem okraju Gornji Grad Table 6: The ratio between real estate value (Official Gazette RS, No. 16-783/92) and the prescribed cadastral income of indlvidual cu/tures in the Gornji Grad Cadastral District KULTURE KATASTRSKI RAZRED 1 Cadastral class Cadastral cultures 1 2 3 4 5 6 7 NJIVA/Field 42,4 42,4 42,4 42,4 42,4 42,5 42,3 PAŠNIK 1 Pasture 42,3 42,4 42,0 42,0 40,5 39,7 - TRAVNIK 1 Meadow 42,4 42,4 42,3 42,3 42,5 - - Primerjava rentne vrednosti gozdov in vrednosti po odloku Vlade (Ur. l. RS, št. 16-783/92) pred prekategorizacijo in po njej nim katastrskim dohodkom za nekaj kata- strskih okrajev in nekaj katastrskih kultur (preglednici 5 in 6), smo ugotovili, da je njihov količnik približno konstanten. To pa ni pravilno. Primerjava obeh načinov cenitve gozdov kaže, da je pravilno ugotavljanje rentne vrednosti gozdov. Ta namreč temelji na dej- stvu, da se sredstva, naložena v gozdove, obrestujejo v višini letnega čistega donosa gozda. Ukrep Vlade torej ne temelji na strokovni podlagi, ampak je zgolj administrativni. Či­ sti donosi so se v Sloveniji po vojni povečali zaradi večjega bruto donosa (večji prira- stek in lesna zaloga - Ur. l. RS 14-632/ 1996) in manjših stroškov pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov (zaradi izgrad- nje gozdnih cest). Naraščanje lesne zaloge in prirastka je bilo načrtovano z obveznim 356 Gozd V 54, 1996 delom gozdnogospodarskih načrtov enot, izgradnja cest pa ne spada v obvezni del načrta. Tako lahko trdimo, da so Gozdna gospodarstva vlagala denar (lastni, druž- beni in zasebni) v izgradnjo cest predvsem iz podjetniških interesov. POVZETEK Z ugotavljanjem vrednosti gozdov se ukvarja posebna gozdarska disciplina. V praksi najpogo- steje ugotavljamo: • tržno vrednost gozdov, • stroškovno vrednost gozdov, • rentno vrednost gozdov. V procesu denacionalizacije je Vlada sprejela odlok (Ur.I.RS št.16-783/92), ki določa vrednost gozdov na osnovi katastrske klasifikacije zemljišč. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so vrednosti f.j Prime~ava dveh načinov cenitve gozdov gozdov iz Odloka skladne z rentnimi vrednostmi (ki jo izračunavajo sodno zapriseženi cenilci in izvedenci za gozdarstvo). Raziskavo smo opravili v gozdnem predelu Petelinjek (241 ,3 ha) v nazar- skem gozdnogospodarskem območju (GGE Gor- nji Grad). Rentno vrednost gozdov smo ugotovili tako, da smo kapi!alizirali čiste letne donose po 3% obrest- ni meri. Cisti donos smo izračunali tako, da smo od bruto donosa odšteli celotne stroške gospodar- jenja (sečnje in spravila, manipulacije na kamion- ski cesti, gradnje in vzdrževanja vlak, stroške go- jenja in varstva gozdov ter prispevek za vzdrževa- je gozdnih cest). Primerjavo med vrednostima smo prikazali v preglednici, pri čemer smo upoštevali prvotno ka- tastrsko klasifikacijo predela in prekategorizacijo (ki jo je Geodetska uprava na našo zahtevo opra- vila lela 1994): Odločilen vpliv za prekategorizacijo je imela no- vozgrajena cesta. Vidimo, da so razlike izjemno visoke. Za Slovenijo lahko trdimo, da katastrska klasifikacija ni ažurirana. Očitno je torej, da je po sredi sistemska napaka. Analiza Odloka (Ur.I.RS št.16-783/92) je pokaza- la, da so vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov dobljene tako, da so katastrski dohodek množili s približno enakim količnikom ne glede na katastr- sko kulturo, okraj ali razred. To pa seveda ni pra- vilno, ker vsebuje katastrski dohodek tako delo kakor tudi rento in se njuno razmerje s katastrsko kulturo, okrajem in razredom spreminja. Vrednost pa se ugotavlja izključno s kapitalizacijo rente (či­ stega donosa). VREDNOST GOZDA SIT/ha INDEKS INDEKS RENTNA VREDNOST 855.286 162 276 VREDNOST PO ODLOKU (111. k.r) 529.125 100 {po prekateqorizaciji) VREDNOST PO ODLOKU (V. k.r.) 308.125 100 (prvotna klasifikaci"a) A COMPARISON OF TWO MODES OF FOR- EST ASSESSMENT Summary Forest value assessment is a task of a special branch of forestry. Normally the following facts are assessed: • market value of forests, • expense forest value, • ground rent forest value. ln the process of denationalization the Govern- ment has passed a decree (Official Gazette No. 16- 783/92) defining the value of forests on the basis of cadastral classification of real property. The re- search tried to establish whether the forests' values in the Decree were in accordance with rent values (the assessment performed by estimators under oath and forestry experts). The research was car- ried out in the Petelinjek forest region (241.3 ha) in the Nazarje Forest Management Region (the Gornji Grad Forest Management Unit). Forest rent value was established by the capita- lization of annual net yields by a 3% rate of inte- rest. A net yield was established by deducting total management expenses (costs for cutting and skid- ding, manipulation on a truck road, the construc- tion and maintenance of forest roads, costs for silviculture and protection of forests and the contri- bution intended for forest road maintenance) from the gross yield. A comparison between the values has been shown ina table, taking into consideration the ori- ginal cadastral classification of the region and the re-categorization (carried out by Geodesic Admi- nistration on de mand by forestry experts in 1 994): Decisive influence regarding re-categorization was caused by a newly constructed road. It can A comparison of rent forest values and the values by Government Decree (Official Gazette RS, No. 16-783/92) before re-categorization and after it. FOREST VALUE S IT/ha INDEKS INDEKS RENT VALUE 855.286 162 276 VALUE BY DECREE (111" c.c.) 529.125 100 (after re-cateoorizatiori) VALUE BY DECREE (V" c.c) 308.125 100 (oriainal classification). GozdV 54, 1996 357 Primerjava dveh načinov cenitve gozdov be seen that the ditferences are extremely great. It has to be pointed out that in Slovenia the cadastral classification has not been updated. Therefore it is obvious that the reason li es in a system's error. The analysis of the Decree (Offi- cial Gazette RS No. 16-783/92) has proved that the values of agricultural estates and forests were calculated by the multiplication of cadastral inco- me with approximately the same quotient, irres- pectively of a cadarstral culture, district or class. This, however, is not correct because cadastral income comprises both work and ground rent and their ratio changes with a cadastral culture, district and class. The value, however, is established exclusively by rent capitalization (net yield). VIRI 1. DIXON, A., J., AYRES, S., W., 1994. Econo- mic and the~Ecological Benifits of Sulfur Reduc- tions in the Soštanj Region of Slovenija. Poročilo za Svetovno banko. 22 s. 2. JERAJ, J., 1994. Cenilni zapisnik gozdnega predela Petl§!linjek. Nazarje, 82 s. 3. KOVAC, B., 1992. Ekonomika okolja- študij- sko gradivo. Ljubljana. Foto: Lado Kutnar 358 Gozd v 54, 1996 4. KRAJ ČIČ, D., 1996. Vpliv vlaganj v gozdove na povečanje njihove vrednosti- magistrska nalo- ga. Ljubljana., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 138 s. 5. PEARCE,W., D, TURNER, K., R., 1990. Eco- nomics of natural resources and the environment- Baltimore, The Johnson Hopkins University, Har- vesier Wheatsheaf. 6. WINKLER, 1., 1995. Ekonomika gozdarstva (študijsko gradivo). Ljubljana, Biotehniška fakulte- ta, Oddelek za gozdarstvo, 358 s. 7. WINKLER, 1., 1996. Cenitev gozdov in gozd- nih škod. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Odde- lek za gozdarstvo, 35 s. 8. WINKLER, l./KOTAR, M., 1993. Obdavčenje zasebnih gozdov. GozdV 51,3, s.133-143. 9. Enotna metodologija za ugotavljanje vredno- sti kmetijskega zemljišča in gozda. Ur.I.SRS št 10- 534/87. 1 O. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetij- skih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Ur.I.RS št.16-783/92. 11. Odlok o potrditvi lestvic katastrskega do- hodka. Ur. l. RS št. 38/1989. 12. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Ur. l. RS št. 14-632/96.