NAS GLAS
45
LET
zavarovalstva v Posavju
zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Št. 21
Leto XIV
23.12.1993
Poštnina plačana pri pošti Krško
BOŽIČ - POMISLIM NA SOČLOVEKA
Za vsakoletnim praznovanjem Velike noči ni v cerkvi nič bolj pomembnega kakor spomin na Kristusovo rojstvo. Tako govore določbe v prenovljenem cerkvenem koledarju. Skupaj s praznikom Treh kraljev (6. januarja) sestavlja središče prazniškega kroga v cerkvenem letu.
Velik božični praznik je bil uveden pozneje kakor Velika noč. Natančnega datuma Kristusovega rojstva ne poznamo, čeprav je to rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja naprej štejemo vso človeško zgodovino.
Dan praznovanja Božiča je bil dobro izbran. To je dan preobrata zime.
Presenetljivo je, kako hitro se je iz Rima praznik razširil tudi drugod. Leta 343 je Afrahat Sirski že pridigal o prazniku Kristusovega rojstva na 25. decembra. Janez Krizostom je 20. decembra 386 v Antiohiji napovedal božični praznik 25. decembra. V Afriki se Božič 25. decembra prvič omenja leta 362.
Kaj pa mi pričakujemo od božičnih praznikov? Kaj bomo voščili drugim? Na voščilnicah bomo zapisali besedi: veselje, sreča. In kaj to pomeni današnjemu človeku?
V Evropi pomeni Božič bogato obložene mize, polne trgovine z vsemogočimi reklamami, razkošna darila. V soseščini pomeni strah, negotovost pred prihodnostjo-vojno, lakoto, zimo. Kako bije danes ura nam? Ali bomo praznovali z zatisnjenimi očmi in ušesi, da vsega tega ne bi videli?
Mi se bomo pa spomnili na nekaj folklore, poslušali bomo posnetke božičnih pesmi, obujali spomine. Nekaj je na tem, vendar je to predvsem okvir, ne pa prava podoba praznovanja.
Božično veselje je namenjeno vsem ljudem. Niso ga sicer vsi sprejeli ne v Kristusovem času in tudi ne danes.
Božični prazniki so srečni zato, ker ob njih čutimo toploto in spoznavamo, da se nas nekdo spomni. Dolžnost je, da vsakdo pomisli na sočloveka; vsak na svojem področju, še posebej, če ima v rokah taktirko. (A. M.)
V Brežicah se odprli Novoletni sejem
Brežice, 21. decembra - Ko
so letos v Brežicah prvič organizirali obrtni sejem, so v Obrtni zbornici obljubili, da bodo pripravili tudi novoletni sejem. S pomočjo Občinske turistične zveze Brežice so se lotili dela in v torek, 21. decembra, svečano odprli Novoletni sejem v Adriini hali v Šentlenartu. Slavnostne otvoritve se je med drugimi udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije g. Marjan Rožič. "Brežice kot obmejno mesto pa tudi mesto s turistično, trgovsko
in obrtniško tradicijo naj prispevajo k odprti meji dobrih in prijaznih sosedov, z odprto trgovino naj privabijo dobre proizvajalce in potrošnike. To je tudi širši interes Slovenije: Brežice kot odprto okno v ta del sveta." S temi besedami je g. Rožič odprl sejem. Na njem se bodo vse do 30. decembra vrstile prireditve, v novoletnem vzdušju pa bo obiskovalcem ponudilo svoje proizvode več kot 100 razstavljal-cev. (B.B.)
Uspešne vpisovanje lastninskih certifikatov vLisei
V tednu dni loOO certifikatov
Dober odziv tudi pri družinskih članih zaposlenih in pri upokojencih
lOJin   it,  DA STl TISTO 0 LOIAIUI SAnOUHAVI Vitli  rttVtt UUIO.   PO V01I1VM1 M TAKO Ali TAKO I0K1 VJt 10 ilMLin...
Sevnica, 20. decembra -Več
kot 1600 lastninskih upravičencev se je doslej odločilo naložiti svoj delež nekdanje družbene lastnine v sevniško podjetje Konfekcija Lisca. Toliko jih je namreč v tednu dni, odkar traja v tem podjetju zbiranje, svoje lastninske certifikate prineslo v skupno pet vpisnih mest. V Lisci so s takšnim odzivom zadovoljni in ocenjujejo, da bodo glede na veliko zaupanje naložbenikov lahko kakovostno izvedli Liscin program  lastninskega  preobli-
kovanja.
Največ certifikatov so na zbirna mesta prinesli zaposleni Lisce - 735, za naložbo v to podjetje se je že odločilo 763 družinskih članov zaposlenih in 84 upokojencev. V poslovodstvu Lisce pričakujejo tudi dober odziv bivših zaposlenih v tem podjetju. Te dpi so jih o njihovi pravici obvestili preko sredstev javnega obveščanja, tistim, katerih naslove v Lisci poznajo, pa so poslali na dom tudi obširnejše pisno gradivo.
-^
¦:•:-
9*   Leto 1993 ho vsak čas priloženo prejšnjim trem  **
it it
it   večje politične, družbene m ostale spremembe, ki  ^
Revija pihalnih orkestrov
Gallusova listina za Draga Gradiška   % grozot pri- naših sosedih nam je uspelo ohranjati
it
Krško, 11. decembra - Velika dvorana v krškem Kulturnem domu je sicer bistveno prijaznejša, odkar so iz nje odmaknili nekaj sedežev. Res je tudi, da je za običajne prireditve povsem dovolj prostora Z3 vse obiskovalce. A pride dan, ko bi si človek želel, da bi bilo prostora še enkrat več. Tako je bila tudi na sobotni reviji pihalnih orkestrov fosavja, na kateri so nastopili Gasilska godba na pihala iz Loč (dirigent lože Rus), Delavska pihalna godba pri Gasilskem društvu Sevnica (prof. Franc Zupane), Pihalni orkester Kapele (Franci Arh), Pihalni orkester Videm Krško (prof. Drago Gradišek) in Pihalni orkester Se-
novo (prof. Janez Ceglar). Na sliki: Po končani reviji je organizator, ZKO Krško, vsem orkestrom podaril spominčke. Izročil jih je predsednik ZKO Janko Avsenak, prevzeli pa predsedniki ali dirigenti orkestrov.
Omeniti velja, in to s poudarkom, da je ob zaključku revije dolgoletni uspešni vodja Pihalnega orkestra Videm iz Krškega, prof. Drago Gradišek, prejel Gallusovo listino. To priznanje, ki ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje za prizadevno delo, je Gradišku izročil Vladimir Vrlek, samostojni svetovalec pri Zvezi pihalnih orkestrov Slovenije. (Ika)
Krško bo zaprto?
Inšpektor zahteva ukinitev priključka
Krško, 20. decembra - Priključek, po katerem zapeljete s krške obvoznice, t.j. magistralne ceste Drnovo-Celje na Dalmatinovo ulico in naprej v staro mestno jedro, bi moral biti najkasneje do 24. decembra letos ukinjen. Tako zahteva republiški inšpektor za ceste, ki je ugotovil, da je krški Sklad stavbnih zemljišč dobil le začasno dovoljenje za ta priključek (po oceni inšpektorja "zaradi slabe urejenosti in pomanjkljive prometne signalizacije nevaren za promet") - za eno leto in ga potem ni "pospravil", kakor je zahtevalo soglasje.
Inšpektorje v svoji zahtevi sila strog, od vzdrževalca ceste (in soglasjedajalca), Cestnega podjetja Novo mesto zahteva, da ga takoj obvesti o opravljeni na-
Odlikovanec, prof. Gradišek, je prvi z desne. Pri mikrofonu je Janko Avsenak.
logi. A pri nas so se že pojavili dvomljivci, ki ti dijo, da se ta juha ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Kdo pa bo, prosim vas, prepovedal avtobusom vožnje v mesto? Ali pa jim name-
sto cestne uvedel zračno progo? Morda načrtovalci ureditev, ki so nekako pohiteli z območji za pešce v mestu, čeprav bi to morda bolj sodilo na konec urejanja. Foto: B. B.
V Brežicah tudi šola z najlepše urejeno okolico
Brežice - Turistična zveza Slovenije je letos organiziralfa vrsto tekmovanj za najlepše uf|-jene objekte. Med drugim so ocenjevali tudi osnovne šole in brežiška je bila razglašena za šolo, ki ima v Sloveniji najlepše urejeno okolico. (B.B.)
it
-:•> •>:¦ •:*¦ •:»:¦ it it it it
it
lMHfr*********4Hi
in bo skupaj z njimi predstavljalo spomin na naj-
smo jih kdaj doživeli Slovenci.   V senci vojnih
mir in prepričani smo, da gre tudi tok vseh spre
memb pri nas v pozitivno smer. Zato Vam za prihajajoče leto 1994 voščim predvsem miru, pa tudi poguma za ustvarjabto delo,
ki prinaša zadovoljstvo in osebno srečo. Naj božični prazniki s svojo toplino združijo in L še bolj povežejo Vašo družino, da bodo otroci ^      imeli dom in da ostareli ne bodo osamljeni. $           Naj bo leto 1994 vsem nam SREČNO!
it
•:«:¦ it
Danilo Siter
¦*•
it
H
it
it
¦:•:¦
*a^._*&. .*&. *Lf *X* ^* .*^ *jX'  \lf *X* *Lr *X* *Af *X* *X" *X» '^  '^' .*X*. t^,Z^. *>^ .*X* *>^ *^f, ,*mf, ,*o^, ,*^,.*&,.*! v "*T* '*  'T1 "T* ¦*  ¦^ ^^r* "^''"^"P"X»" '^ 'T* ¦ *  "^ "^ *^  'v*  "^ 'v* "T* *^ ¦^ «^  *^ *^ ^* 'T* mv*  'T*  '^
*. ,'A"i A. A. i'^i A. i'^i A. i^'i A. .'^. A. .*^i A. i'^i i'^. A, A i"^i A. ."^i A A, '^ *^* *^. *^. '^. *^. 'X*. *X* flv Jf- ^t \^. ^  ^  .^  ^J '^."Jft"^t"Jft ^r ^-  ^ "^"^  *' *rJ>"^ 'V * ^"^"^ '^t"^t"^r'^i  ) V

Obrigheim
am Neckar
Iz prijateljske občine Obrigheim smo prejeli voščilnico, v kateri obrigheimski župan gospod Roland Lauer želi svojemu kolegu Siterju in vsem občanom in občankam občine Krško vesele in blagoslovljene božične praznike ter vse dobro v letu 1994.
«i A> Ai A« >A/- A i A< iA- Ai A .Aj A, ."jf,,A A. A. iAi .A. Ai Ai A. A A, .A, A. A* -^fc ¦"&¦ -^fa- -^*- * t V V * •T*' * * *W V V '¦V '-V '^ *P> rV 'V '¦V V -V ^ ^ ¦V '¦T V '^f 'V 'V 'V "V 'V V v
•H-
3f •se ie it
•*-it
it •*-it it •H-it it ^E-3t-it ^f-it it it it it
it it it «(•
it
it it ¦31 it it * it it it it it it it 3S-it it O it it ^f-it
Na5 glas 21, 23  decembra 1993
Cestna zintsHa služba r Posavju
Vzdrževalci so dobili prve ocene
Svoje delo so pretehtali sami, ocenili so jih policisti, tretjo oceno bi morda lahko dodali še uporabniki cest.
Krško, 8. decembra - V prostorih Cestnega podjetja v Krškem je novomeško Cestno podjetje sklicalo posvet zaradi usklajevanja zimskega vzdrževanja cest. To je bila tudi priložnost za oceno dela zimskih služb v letošnji zimi. Slišati je bilo pohvale in kritike, vsi pa so se strinjali, da so se kooperanti v vseh treh občinah dobro odrezali.
G. Anton Hrastar, pomočnik direktorja Cestnega podjetja Novo mesto, kamor organizacijsko sodita sektorja Krško in Brežice (cestna baza v Sevnici je del sektorja Krško), je za začetek pojasnil financiranje cestnih služb. Od sredine letošnjega leta, ko je bil sprejet nov zakon, tudi pogačo za vzdrževanje cest reže država preko republiške uprave za ceste in občin. Ta denar se po državnih ključih razdrobi po vseh sektorjih cestnega podjetja, občinskih komunalnih službah in krajevnih skupnostih, v tem pa tiči vzrok, zakaj se posamezne ceste, naselja, ulice, pločniki itd. vzdržujejo na tako različne načine.
"Nas zima ni presenetila, ker smo bili pripravljeni," je dejal g. Franc Povše, direktor sektorja WC Krško. "Vse glavne ceste na našem območju so bile očiščene. Tudi kooperanti na lokalnih cestah so svojo nalogo do-
bro opravili. Pohvalil bi dobro sodelovanje s policijo." Brežišl^ sektor je po besedah njegovega direktorja g. Petriča imel resne težave zaradi pomanjkanja soli in strojelomov. G. Pavlek, brežiški sekretar za infrastrukturo/pa je za glavni problem označil pomanjkanje denarja; 16 mio SIT, kolikor jim je namenila država iz proračuna, so že porabili, potrebovali bi še najmanj 6 mio SIT, pa ne vedo, od kod jih dobiti. Ga. Silvana Mozer, direktorica krškega Kostaka, je bila edina predstavnica vzdrževalcev komunalnih cest, mestnih ulic in
pločnikov v Posavju. Povedala je, da so sami zadovoljni z opravljenim delom in da tudi od krajanov ni bilo večjih pripomb. Čiščenje so ovirali le parkirani jfevtomobili.
I* Prve resne kritike na račun cestarjev smo slišali od predstavnikov policije. Krški načelnik Miha Molan je opozoril na različno kvaliteto pluženja, tako da so bili nekateri odseki, na primer Brežice-Brezina, zreli za zaporo prometa, nekateri pa zgledno očiščeni. Po njegovem mnenju bi morali za ceste na obmejnem območju na novo določiti prioritete in tako npr. cesto Bizeljsko-Brežice uvrstiti v višji razred ter jo tako tudi vzdrževati, tistih, ki vodijo do črnih mejnih prehodov, pa sploh ne plužiti. Komandir PP Sevnica g. Bobek: "Na relaciji Radeče-Krško imamo tri
Znamenje, da krški cestni vzdrževalci mislijo na prihodnost, so naložbe v opremo. V Cestnem podjetju so nabavili vozilo Kupper, enega od sodobnejših univerzalnih posipalcev soli, kalcijevega klorida in peska, podobnega imajo tudi v Kostaku. Obe vozili še pripravljajo za uporabo. (Foto: Pilip)
različne načine vzdrževanja cest v zimskem času. Razlike med posameznimi sektorji so vidne in velike. Cesta Sevnica-Planina sploh ni bila plužena, na odseku Boštanj-Sevnica so bili neprehodni deli. Cesta Blanca-Bre-stanica je bila tudi na posameznih delih praktično nevozna." Stanje na brežiškem območju je komandir g. Plohi ocenil za relativno dobro, naštel pa je problematične točke, in te so: se-maforizirano križišče pri mostu, pločniki proti Čatežu, avtobusna postajališča, cesta skozi Brezi-no, odvoz snega z mestnih ulic, drevje na cestah, poledica na pločnikih... G. Branko Tucovič, komandir PP Krško: "V Krškem smo bili zadovoljni s čiščenjem, malo manj pa to velja za ceste na Krškem polju, območju Rake in Brestanice. Na Gorjancih so se kooperanti dobro odrezali. Posipan je bil sicer pregrob pesek, križišča pa so bila pregledna, odvoz snega organiziran in uspešen."
Ocene so torej različne, priznati pa je treba, da vse pomanjkljivosti niso odvisne samo od vzdrževalcev. Ceste bi bile gotovo lažje in hitreje očiščene, če bi bilo ob novem snegu na njih manj avtomobilov, to se pravi, če bi se vsaj bližnji v takih primerih, ko se z avtomobilom sila počasi potuje, odpravili v službo peš.
Letošnji prezgodnji sneg pa ni povzročil težav le pri pluženju, ampak je odjuga odkrila razjede na cestah, ki jih bo treba prej ali slej pokrpati. (Pilip, l.G.)
KAKRŠEN SISTEM,
"Pri cestarjih je pogost izgovor za slabo stanje cest pomanjkanje denarja. Znano je, da nekdo z malo denarja naredi veliko, drugi pa obratno. Strokovno povedano, obstajajo različni tehnološki sistemi cestnega gospodarstva, ki imajo tudi različno cestno oziroma prometno produkcijo. Za naš sistem cestnega gospodarstva pravijo, da je med dražjimi v Evropi. Drag je tudi zato, ker smo ga pogosto menjali, od cestnih skladov do SIS in tako naprej. En sistem še ni zaživel, smo ga že zamenjali z drugim. To je obremenjevalo cestni dinar in omejevalo dela na cestah.
Ena od pomanjkljivosti našega cestnega sistema je tudi razdrobljenost. Po strokovni teoriji naj bi ceste pokrival enoten tehnološki sistem. Danes imamo v občini tri cestne gospodarje: republiško upravo za ceste (RUC) v sistemu t. i. visokoprometnih cest ter občino in vse krajevne skupnosti v sistemu t. i. nizko-prometnih cest. Ti niti niso med seboj povezani. Nizkoprometne ceste so bile v preteklosti neupravičeno zanemarjene, tako v normativni, strokovni in finančni državni podpori. Zato so krajani več ali manj sami reševali nizkoprometne ceste, in to tako, da se je več vlagalo v asfaltne kot pa spremljajoče ureditve in strokovno kvalitetne izvedbe. Tako
smo na nizkoprometnih cestah v primerjavi z visokoprometnimi za malo denarja naredili veliko, žal pa zagrešili tudi veliko strokovnih napak, nedokončanih del in prometnega nereda. Problemi so se nakopičili, možnosti za njihovo reševanje pa so se ves čas zmanjševale. Ob tem tudi strokovno ne pokrivamo nizkoprometnih cest, tako na ravni državne uprave, inšpekcije kot pri cestnem podjetju in krajevnih skupnostih. To je razvidno tudi iz našega programa dela za naslednje leto.
Zato bi odgovore na vprašanja o posamičnih pomanjkljivostih na cestah morala dati nova državna uprava z boljšim odnosom do nizkoprometnih cest in prometa nasploh."
Takih vprašanj je veliko, postavljajo jih v občinskih skupščinah, krajevnih skupnostih, posamezniki, najnovejša zima že rojeva tudi dodatna. Medobčinski inšpektor je zato menil, da je vendarle enkrat treba imenovati "krivca". Zgornje vrstice so zato namenjene na eni strani iskalcem odgovorov, na drugi strani pa tistim, ki sprejemajo odločitve. Pred nami je namreč reorganizacija cestnega sistema oziroma državne uprave in cestnih podjetij. Pri snovanju novega cestnoprometnega sistema bi morali pokazati, ali smo se kaj naučili iz napak v preteklosti, drm
Srečanje poslovnih partnerjev
Novoiehna Je povabila vHE Vrhovo
Elektrarna ima zdaj vso potrebno dokumentacijo.
Vrhovo, 17. decembra ¦*¦ No-votehna, ki vsako leto organizira srečanje s svojimi poslovnimi partnerji, ga je letos pripravila v hidroelektrarni Vrhovo, za katero je dobavljala elektroopremo. V elektrarno so na slovesnost ob zaključku del na vseh turbo agregatih povabili tudi predsednika Republike Slovenije g. Milana Kučana.
Glavna sogovornika predsedniku sta bila direktor Novotehne
g. Niko Goleša in generalni direktor Savskih elektrarn g. Jure Brgulja. Po slovesnosti so si vsi zbrani lahko ogledali hodroelek-trarno, ki je od 17. avgusta usposobljena za obratovanje. Do konca maja 1994 pa morajo zaključiti še dela, za katera so sedaj dobili potrebno dokumentacijo.
Hidroelektrarna    Vrhovo    je skoraj vso elektro opremo do-
bavljala od Novotehne. Novo-tehna pa zelo tesno sodeluje tudi s podjetjem Končar preko svojega podjetja v Zagrebu, ki ga je ustanovila zaradi lažjega
pristopa na hrvaško tržišče. Prizadeva si tudi za dobre odnose s kupci, saj je sedaj med najstabilnejšimi podjetji v dolenjski regiji. (Milena Požun)
UMonuuift ofitiutn jua, rOiuvAUJt iiguk vid/u, "hikudiji,.
U 10 110 TAM  UMU J,  M "HO V HtttJ HIUIS1U1V0 IAK10.
Posavska Homunalna deponija
Sevničani ne podpirajo predragega projekta
Od komisije pričakujejo, da bo še enkrat preučila aktualno ponudbo, predvsem glede cen.
A JI Tttt UU STIM1 TUlffl 1 DVOJUin DMAVlJMlUVOn?
rm x. mu smti oum
l  DVOJUO   MULO...
Sevnica, 10. decembra - Potem ko sta brežiški in krški izvršni svet že obravnavala poročilo o delu komisije za koordiniranje projektne naloge "Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju", je. to poročilo obravnaval še sevniški izvršni svet. Ugotovili so, da brežiška skupščina še ni preklicala sklepa o prepovedi gradnje komunalne deponije na svojem območju, kar pomeni neenakopraven položaj treh občin pri nadaljnjem odločanju o lokaciji posavske deponije.
Krški izvršni svet se je pred časom odločil, da bodo odkupili celoten projekt, če ne bo sogla-
sja med vsemi zainteresiranimi. Sevničani se ne strinjajo z odkupom, presenečeni pa so predvsem nad predvidenimi stroški za izvajanje projekta odnosa z javnostmi. Ta naj bi stal približno 90 tisoč nemških mark in je bil skupaj z geološkimi raziskavami dodan celemu projektu. IS je sprejel sklep, da bodo plačali 50 % svojega deleža v celotnem projektu šele takrat, ko bo dokončno določena lokacija nove posavske deponije, to se pravi, ko bo zaključen celoten postopek vključno s spremembo družbenega plana občine, v kateri bo izbrana lokacija. Komisiji so naročili, naj ponovno preuči po-
POSAVSKI KRIŽ
Prihnrlnip Iptn nai bi <*p nrippla i irp^nirpvati \zr7iia   ki qp ip
še nedolgo tega zdela povsem neuresničljiva. S podporo vseh državljanov Slovenije se bo pričel uresničevati program gradnje avtocest v Republiki Sloveniji. V šestih letih, polnih rokov in finančnih usklajevanj, bo zraslo 318 km avtocest, ki bodo povezale vzhod z zahodom države. Odločitev o gradnji avtocest je bila sprejeta v državnem parlamentu, podkrepljena z mnenjem državljanov, da potrebujemo dobre in predvsem varne ceste. Ankete so pokazale, da je za avtocestni program več kot 85 % prebivalstva na obrobju Slovenije.
Na tem obrobju smo tudi mi v Posavju, ki pa smo glede na začrtani program tako na obrobju, da ne rabimo varnih in dobrih cest. To pa je že bistveni premik od farse k groteski. Kakor si je imperializem podrejal svet s križem in mečem, pozneje s protestantsko biblijo, katoliškim usmiljenjem, tako smo bledo ljudstvo Posavja vrženi v prostor, ki mu ni usojena kvalitetna cestna povezava z ostalimi deli Slovenije. Moje razmišljanje ni usmerjeno v kritiko programa, ampak naj bo razumljeno kot opozorilo, da smo tudi na področju gradnje cest obravnavani kot ekonomski in politični jug.
Na republiški upravi za ceste kot dobri gospodarji sicer opozarjajo, da imamo v Sloveniji ogromno kilometrov magistralnih in regionalnih cest, ki jih je potrebno obravnavati enakovredno. Ker pa ljudje v Posavju postajajo vse večji pesimisti in nočejo biti spet "nategnjeni", so se zatekli k samoprispevkom, ki so bili v predvolilnih evforijah leta 1990 označeni kot "socialistična pogruntavščina siromašenja prebivalstva". Na tej točki prihaja do sozvočja socializma in demokracije, kajti oba sistema sta rodila dvom v državo kot dobrega in pravičnega razsodnika, ljudje pa so zopet začeli živeti po načelu "Pomagaj si sam in bog (država) ti po pomagal".
Ker se tudi v Posavju zavedamo, da brez sodobnih prometnic ne more biti razvoja, lahko samo upamo, da bo država uspela v bodočnosti še pridobiti ugodna posojila ter na ta način končati že začeta dela na drugem delu slovenskega avtocestnega križa, ki sega od Karavank do Obrežja, čeprav gradnja le-tega še ni časovno določena.
Damjan Lah
nudbo, ki so jo izdelali A.S.A. Slovenica Ljubljana, Savapro-jekt Krško in CRP Brežice, pose-
bej z vidika cen, ki so bistveno previsoke in zato nesprejemljive. (B.B.)
NAS GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23. 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868. telefax (SO Krško); (0608) 21-828.21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92. izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo,posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 21, 23. decembra 1993
Janez Janša na seji sdss v Krškem
"Najprej se moramo opreti na sebe,
potem pa se bomo ozirali še po partnerjih za združevanje"
Krško, 18. decembra - Tako je Janez Janša, predsednik slovenske Socialdemokratske stranke, na seji strankinega sveta v krškem Kulturnem domu zavrnil očitke nekaterih razpravljalcev, da vse preveč zavrača ponujeno partnerstvo drugih strank.
Svet           Socialdemokratske
stranke sestavljajo tudi predstavniki strankinih občinskih odborov in tako se je v soboto zbralo okrog sto ljudi. V skladu s svojim sklepom o pregledovanju gibanja članstva v stranki so pozornost namenili ključnemu vprašanju: kako povečati število članov stranke in prodreti na volitvah. Kot rdeča nit se je skozi razpravo vlekla ugotovitev, da po anketah uživa predsednik stranke Janez Janša daleč večji ugled kakor ostali del njenega članstva. To se vidi iz relativno skromnega priliva novih članov in končno iz dejstva, da odziv na objavo pristopnih izjav v tisku le obstaja. "To pomeni, da Socialdemokratska   stranka   ima
ugled, njeni ljudje na terenu si ga morajo pa izboriti," je komentiral Janša. Zgled, kako povečati priliv novih članov, so dali v Murski Soboti, kjer jih je letos v stranko stopilo petdeset, so pa tudi občine, kjer se borijo s hudimi kardovskimi težavami. Skupno je lani v stranko vstopilo 300 novih članov, izstopilo pa jih je 16. Bistvo problema je, po
skromnem prepričanju avtorja tehle vrstic, zadel razpravljalec iz Črnomlja, ki je povzdignil glas v prid ugledu vsakega posameznega člana stranke: "Vsak naj uresničuje program SDSS v svojem okolju in potem ne bomo imeli problema s članstvom. Če se bomo zanašali samo na predsednika in ga obremenjevali z obiski na terenu, potem ne bo nič! Naše delo je, da pritegnemo nove člane in volivce." Svoje bo seveda prispeval tudi pravilni marketing, sicer pa bo pot SDSS do večjega števila članov trnova, zato pa bo stranka toliko bolj trdna in stabilna. Vsa akcija seveda sodi v pri-
f  „ „ .,.,., , , n,....., , /v ¦ p> ;¦ T P:/ h CTQ h m a Si i l v PvwL
Tone Bučar, Janez Janša in Stane Dvoršek v delovnem predsedstvu sveta Socialdemokratske stranke Slovenije v Krškem Foto: B. C.
prave na nove volitve, lokalne in državne. Povsod, kjer v občinah ni strankinih odborov, je treba ustanoviti iniciativne odbore, pričeti pa je treba tudi ustanavljati mrežo krajevnih odborov s sedeži v vseh krajih, kjer bodo nastale nove občine. To je bistvo nalog, ki so jih sprejeli. Vse ostalo je bolj ali manj podpora tem nalogam. Gre za vključevanje mladih in žena v delo, za podporo ljudem v športu in sooblikova-nje športnih srečanj. Tako bodo v krajih, koder bodo v prihodnje sklicevali svete svoje stranke, vselej organizirali tudi športne prireditve. Za vse te naloge je seveda odločno premalo članov in vsega dela ne zmorejo, spomnili pa so se, da so ravno ljudje iz njihovih vrst dosegli svoje cilje (v parlamentu in drugih strokovnih službah) s pomočjo stranke, sedaj pa se jim ne zdi več potrebno, da bi bili aktivni in pomagali pri njenem delu. Zato nameravajo obuditi delo poslanskega kluba stranke in vanj pritegniti tako svoje poslance v občinskih skupščinah kakor tudi te odpadnike. Obudili bodo tudi svoje glasilo ter se temeljiteje posvetili delu s sindikati, zlasti s tistimi, ki svoje člane organizirajo po panogah. Udeleženci sestanka so na koncu obiskali tudi krško nuklearko. (Ika)
Letni zbor LDS 00 HršHe
Krški liberalni demokrati imajo novo vodstvo
Novi predsednik je Drago Fabijan. Med največje uspehe v dosedanjem obdobju štejejo izvolitev enega svojega člana za poslanca državnega zbora in drugega za podpredsednika IS Krško.
Krško, 14. decembra - V poročilu o delu, ki ga je na letnem zboru prebral dosedanji predsednik občinskega odbora LDS Krško g. Ivan Mirt, so zapisali, da je stranka uspešno delovala v dveh zadnjih letih burnega političnega življenja naše države. Med največje uspehe štejejo izvolitev svojega člana za poslanca v državnem zboru kakor tudi izvolitev podpredsednika krškega izvršnega sveta iz njihovih vrst. Uspešno so organizirali srečanje dr. Janeza Drnovška s posavskimi gospodarstveniki in potem še s člani občinskega odbora LDS Krško, kar je bila dodatna motivacija za predvolilne
dejavnosti. Ministra dr. Slavka Gabra so povabili v Krško na dan delavcev v vzgoji in izobraževanju, na pogovor o aktualnih vprašanjih v šolstvu in izobraževanju.
Kot goste so v preteklem obdobju imeli v svoji sredi še Toneta Anderliča, Edvarda Ovna, Mi-leta Šetinca, Daniela Božiča in Igorja Lavša, s katerimi so izmenjali koristne informacije in pobude.
LDS zelo dobro sodeluje s svojo upokojensko frakcijo - Sivimi panterji. Ti so se tudi v velikem številu udeležili letnega zbora, posebej pa jih je pozdravil mag. Dragan Černetič, predsed-
nik Sivih panterjev in poslanec v državnem zboru. Ta je upokojence seznanil z aktivnostmi v državnem zboru, ki zadevajo spremembe pri poračunavanju pokojnin. Zanimivo je, da je g. Černetič na hitro prebral seznam vseh poslancev državnega zbora, ki se zavzemajo v prid upokojencev - "da se bo vedelo, koliko prijateljev imamo v državnem
zboru", je rekel na koncu g. Černetič.
Občinski odbor je na zboru izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Drago Fabijan, za podpredsednika pa Jože Du-šak. Novi člani sveta stranke so: Cveto Bahč, Mirko Avsenak, Ivan Mirt, Andrej Božič, Avgust Mlakar in Silvana Mozer. (Branka Bjegovič)
Od leve: Janez Uršič (Sivi panterji), Ivan Mirt (dosedanji predsednik OO LDS Krško) in Marjan Unetič (mladi v LDS). Foto: B. B.
Odgovor na odprto pismo Milana Veneka
Gospod Venek!
Lani sem Ti za Miklavževo podaril svoj glas in zaupanje - kot demokratu. Ker pa imamo demokracijo vsi in imajo volilci svoje mnenje, niso izbrali tebe, ampak liberalne in krščanske demokrate ter še koga. Čestitam jim k uspehu, Ti pa se boš moral nekako sprijazniti, da tebe ljudstvo ni izbralo- kot demokrata.
Leto dni po volitvah menim, da je za vodilnega člana Demokratov nedostojno etiketirati z nesposobnežem nekoga za čas, v katerem smo skupno oblikovali politiko (vsaj skušali smo). Nisem samo predsednik izvršnega sveta, ampak tudi poslanec Zbora združenega dela. Nisem pozabil, kako je Demos postavljal vlado Franca Černeliča. Nisem pozabil, da si Demos takrat bil Ti (sicer kot predsednik strani ke Zelenih) in skupina ljudi, predsednikov strank. To so bili konkretni ljudje, naši someščani, ¦ in eden med njimi je bil gospod Stane Dvoršek, ki je kot koordinator užival vaše pooblastilo. Francu Černeliču je svetoval sestavo nove demokratične vlade,
in to je mandatar na skupščini sam izjavil, nihče izmed vas pa tega nikoli ni zanikal. Že čez nekaj tednov vam ta vlada ni bila več dobra. Zbrali ste ljudi na ulici in jih naščuvali zoper delavce občinske uprave. Hoteli ste tudi, naj predsednik odstopi. Ali si Ti takrat stal previdno za vogalom, ker si čakal izid, ali pa si preverjal, kako se vaš načrt uresničuje?
Ali si res tako zelo užaljen, ker te izvršni svet ni predlagal v upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva? Tu vidiš moč in moči si želiš, le odgovornosti se bojiš. Nekateri vzorci obnašanja se pri tebi namreč tako ponavljajo, da so postali nezgrešljivo napovedljivi. Razglasil si namreč za nesposobnega tistega, ki ga je izbralo ljudstvo in ga poslalo v Ljubljano. To si očitno ugotovil šele čez leto dni - ob sv. Miklavžu. Če torej je nastala napaka, ni kriv oni, ki je lahko zapeljal to ljudstvo, ampak volilci sami. Ljudstvo je torej treba zamenjati. Morda s tistim iz Savinjske doline?
Že pred 50 leti so "Ubermens-chi" temu posavskemu ljudstvu dopovedali, da je manjvredno, neuko, nesposobno skrbeti samo zase. Na tisoče so jih zato izgnali. To se je zgodilo tudi vsem osmim članom bizeljske družine, kamor sem se priženil. Zato me razkazovanje nadmoči nadčloveka zelo vznemirja, kajti v tem vidim nedemokratično razreševanje problemov.
Zadovoljen nisi z delom Območne gospodarske zbornice, tudi z delom Kluba podjetnikov v Krškem ne, zadovoljen nisi z Obrtno zbornico v Krškem, nezadovoljen si z delom izvršnega sveta do leta 1993, zadovoljen nisi z delom izvršnega sveta, ki ga jaz vodim...
Spoštovani demokrat, s' čim si ti sploh zadovoljen?
Kot veš, nisem včlanjen v nobeno politično stranko. Trdim, da sem prepričan demokrat. Ne moti me politična različnost, zato me tudi veseli uspeh krščanskih in liberalnih demokratov na volitvah. Tudi ti boš slej ali prej moral ugotoviti in upoštevati dejstvo, da se ljudstva ne da spremeniti in ne zamenjati. Spremeniti se boš moral ti in spoznati, da tisti, ki ni s teboj, ni nujno tudi proti tebi, da ljudje ne ubogajo na vsak migljaj, sploh pa ne poskočijo ob
vsaki muhi kogarkoli. Tudi kadar je tako videti, je to predvsem videz, porojen iz strahu, ko čakajo boljših časov. Zato imaš občutek, da si deležen velike podpore in da si velik demokrat. Izbire pravzaprav nimaš velike. Lahko postaneš malo bolj demokratičen in sprejmeš tudi poraz, kar pravzaprav terja od tebe, da priznaš družbo, v kateri živiš, in ljudi, s katerimi bi rad delal, ali pa boš vse življenje z njenega obrobja kričal parole, dvigal prah in ostajal nezadovoljen. Trenutno si si namenil to zadnjo vlogo.
Predsednik IS: Herman Kunej, dipl.ing.
Kaj je
"resnica o Jelinčiču"
Spoštovano uredništvo Našega glasa; Oglašam se na članek v zadnjem Našem glasu pod vprašanjem: "Jelinčič -varuh ali provokator?", ki me je vzpodbudilo, da vam oz. gospodu ali gospe "Ja. K." pojasnim, kaj je "resnica o Jelinčiču",
Programsko volilna konterenea zlsd Bretlee
ZLSD ostaja stranka delavcev in upokojencev
V bodoče se bo še bolj profilirala kot stranka levice.
Brežice, 15. decembra - Za zadnje dveletno obdobje delovanja občinske organizacije SDP oziroma ZLSD Brežice je njen predsednik Milan Lokar dejal, da bi ga lahko označili kot zgodovinsko, saj je prineslo marsikatero spremembo na slovenskem političnem prizorišču. Čeprav je bilo znotraj stranke dosti nezadovoljstva, jim je uspelo ohraniti članstvo in doseči uspeh tako na občinskih kot tudi na republiških volitvah.
Občina Brežice kot obmejna, najbolj "južna slovenska" občina se srečuje s specifičnimi težavami - veliko je upokojencev, ki so delali na Hrvaškem in prejemajo zelo nizke pokojnine, z zaprtjem Remontnega zavoda v Slovenski vasi se je dodatno povečalo število brezposelnih in jih je sedaj v Brežicah že 1500, novih delovnih mest pa je zelo malo. Na pobudo bežiške ZLSD je to problematiko obravnaval tudi državni zbor. ZLSD Brežice je edina opozicijska stranka v občinski skupščini (poudarjajo izredno disciplino svojih delegatov) in največkrat pri odločanju ostanejo sami. Kljub temu jim je letos spomladi uspelo izglasovati nezaupnico občinskemu vodstvu, žal pa takrat niso imeli pravih kandidatov za predsednika izvršnega sveta in občinske skupščine. Zavzemali so se in se bodo tudi v bodoče za izvajanje ustrezne socialne politike, posebej pa za odpiranje novih delovnih mest in štipendiranje, ohranitev pravic upokojencev, borcev in invalidov. Na podlagi pripomb članstva se bo stranka še bolj profilirala kot stranka le-
vice. V programskem delovanju in aktivnostih so zapisali, da si bodo preko svojih delegatov v občinski skupščini prizadevali za določitev minimalnih pogojev za ustanavljanje bodočih občin in zagotovitev nastajanja regije v zakonu o lokalni samoupravi. Zavzemali se bodo tudi za volitve v nove občinske svete v sedanjih občinah, za enak volilni sistem v vseh občinah, ne glede na njihovo velikost, vztrajali bodo pri neposrednih volitvah za župane... Zakon naj zagotovi tudi določeno časovno obdobje za nastajanje novih občin.
Udeležence konference je pozdravil poslanec v DZ in vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. "Glede na sedanje nejasne gospodarske in politične usmeritve je težko oceniti vladno koalicijo, vendar je to najrealnej-ša koalicija, ki v tem trenutku lahko obstaja," je rekel Potrč. V svoji dokaj obširni razpravi je spregovoril še o zaposlovanju in socialni politiki, lastninjenju, zakonu o soupravljanju (njegovo sprejemanje štejejo med pomembne uspehe poslancev ZLSD), problemu državljanstva, proračunskem memorandumu (poraz obrambnega ministra štejejo poslanci ZLSD tudi za svoj uspeh), lokalni samoupravi in o poslanskih plačah, ki so še najbolj razburkale duhove na konferenci.
Na koncu povejmo, da sta bila Miha škrlec, sekretar, in Milan Lokar, predsednik osnovne organizacije ZLSD Brežice, ponovno izvoljena za ti funkciji, izvolili pa so tudi novo 9-člansko predsedstvo. (Branka Bjegovič)
seveda s to razliko, da se bom pod člankom upal tudi podpisati.
Torej, kaj je "resnica o Jelinčiču".
Ni tako daleč čas, ko je skoraj natanko pred enim letom v veličastnem vzdušju, pred polno sejno dvorano skupščine občine prisegel, da je njegova SNS predstavljala desnico. Da je tako edino prav, je zakarikiral s prispodobo, da tudi kadar kaj prisežemo, desno roko položimo na srce in ne leve, seveda. Povedal je tudi, da so v svetu pri graditvi gospodarstva veliko več prispevale desne stranke. Komunizem je bil zanj vedno tujek v slovenski družbi, ki ga je treba čimpre) odstraniti. Prisegel je, da v življenju ni imel nikoli nič opraviti z zvezo komunistov, še manj pa z zloglasno UDB0. Liberalno demokratsko stranko z dr. Janezom Drnovškom pa je označil kot glavnega nasprotnika zaradi projugoslovanske usmerjenosti. Ob že znanih nacionalnih geslih je to izgledalo zelo prepričljivo*}.
Kako je mogoče, da je že n^aj tednov po volitvah na vse to pozabil? Prva senzacija (negativna seveda) je bila, da je od poslancev SNS ultimativno zahteval, da naj za mandatarja podprejo Janeza Drnovška. Naslednji in nič manjši šok za poslance in stodvajset tisoč volilcev pa je bil, ko je v Odboru za obrambo po vsej sili hotel zrušiti najbolj zaslužnega moža za fantastično izpeljani vojaški del osamosvojitve Slovenije. Ob vsem tem pa je vztrajno trdil, da program SNS ostaja ISTI. Pošteni del poslancev SNS vsega tega ni mogel prenašati in se je u[JK. Kdo je torej razbil Slovensko nacionalno stranko?
Na to vprašanje zna odgovoriti že vsak j prvošolček. Vsa ta dejstva so bila vzrok, ' da je prišlo do izrednega kongresa stranke, ki je bil 13. 2. 1993 v Ljubljani. Na ta kongres je prišlo kar 82 delegatov iz 32 območnih organizacij sirom Slovenije, ki so predstavljali več kot 2/3 vseh članov SNS. Na kongresu je bil sprejet nov statut, samozvani vod|a stranke Jelinčič pa je bil z 80 glasovi delegatov
odstavljen kot oseba, ki je izneverila zaupanje 120.000 volilcev in simpatizerjev stranke. Sam je ta kongres označil kot kongres ljudi z ulice, a vendar imajo ti ljudje z "ulice" svoj ponos in niso na razprodaji. Na kasnejšem mariborskem kongresu pa so se vsi delegati družno odločili, da se zaradi tožbe na sodišču glede dediščine stranke SNS, ki se še sedaj obupno dolgo vleče, kar je posledica Jelinčičevega prilizovanja vladajoči koaliciji, mora takoj preimenovati zaradi samega delovanja članstva. Tako je bil sprejet sklep, da se SNS preimenuje v SLOVENSKO NACIONALNO DESNICO. In še nekaj o delovanju Jelinčičeve poslanske skupinice, ki sedaj šteje le še tri poslance, kajti tudi ostali so ga spregledali in ga zapustili, vendar pa se zaradi slabe vesti niso mogli vključiti v delovanje Slovenske nacionalne desnice. Jelinčič je po začetku razpada poslanske skupine še nadalje s preostalimi kakor po pravilu glasoval VEDNO identično z glasovan|em Združene liste in Liberalno demokratske stranke. Skoraj odveč je omeniti, da |e ob nesrečnem glasovanju v državnem zboru glede podeljevanja lastninskih certifikatov Neslovencem Jelinčič lepo sedel v svoji pisarni. Za izglasovanje amandmaja o preprečitvi dodelitve teh certifikatov Neslovencem je zmanjkal en glas. Znano je tudi, da je Jelinčičeva poslanska skupinica v parlamentu med najmanj aktivnimi. Kar je v desetih mesecih predlagala v obravnavo, je bilo površno ali nedodelano in bi v primeru sprejetja storili več škode kakor koristi. Jelinčičeva varianta predloga o odpravljanju dvojnih državljanstev je bila npr. takšna, da bi morali odvzeti dvojno državljanstvo tudi vsem Slovencem po svetu. Torej to naj bi bil odgovor na dvome, kdo sploh je Jelinčič, glede dvomov o njegovi vesti pa bi lahko dodal le še to, da jo je pustil v FRANCOSKI TUJSKI LEGIJI.
.Za Območni odbor SND Krško Jože Stibrič
Naš glas 21. 23. decembra 1993
Seja IS SO Sevnica
Prometna varnost« spremembe planov, štipendije •••
Sevnica, 10. decembra - Na dveh dosedanjih decembrskih sejah je sevniški izvršni svet obravnaval vrsto poročil in informacij, med drugim tudi poročilo o prometni varnosti v občini ter pripombe in predloge iz javnih obravnav osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega občinskega plana; IS je že dal soglasje za spremembo namembnosti posameznih zemljišč po krajevnih skupnostih, v KS Boštanj pa je treba za to še pridobiti mnenje krajanov.
Komandir PP Sevnica, ki je bil povabljen k obravnavi poročila o prometni varnosti, je poudaril, da podatki o prometnih nesrečah kažejo na poslabšanje prometne varnosti v celem Posavju, saj je samo oktobra na območju UNZ Krško v prometu izgubilo življenje 13 oseb, od tega so bile tri smrtne žrtve na področju Sevnice. Akcijski plan prometne varnosti, ki so ga izdelali za območje UNZ Krško, je usmerjen na ugotavljanje kršitev, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč. S tem naj bi vplivali na zmanjšanje števila prometnih nesreč, še zlasti pa na zmanjšanje najhujših posledic. O kadrovski zasedbi PP Sevnica njen komandir pravi, da je dobra, tudi starost in izkušnje zaposlenih, ki so nad posavskim povprečjem, naj bi bile jamstvo za njihovo usposobljenost. Res pa je, je dodal komandir, da nimajo primerne opreme za merjenje prekoračene hitrosti, ki bi jo postavili na mesta, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nesreč. S točenjem alkohola vinjenim osebam in nespo-štovanjem odpiralnega časa v gostilnah pa se morajo ukvarjati pristojne inšpekcijske službe, in ne policija.
Največ predlogov iz javnih obravnav predlaganih sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Sevnica se je nanašalo na spremembo namembnosti zemljišča (iz I. v II. kategorijo). IS je dal soglasje k spremembam nemembnosti zemljišča na področju KS Blanca, KS Šentjanž, KS Sevnica in KS Tržišče. V glavnem gre za potrebe bencinskih črpalk. Za morebitno spremembo namembnosti zemljišča v KS Boštanj pa je, tako je sklenil IS, treba ponovno preveriti in pridobiti mnenja krajanov. Enako velja tudi za predvi-
deno lokacijo nove bencinskej" črpalke v Sevnici ob Planinski cesti.                                    %
IS je potrdil predlog renomina-cije proračuna občine Sevnica za leto '93 (gre za sredstva za novoletno obdaritev otroVin dodatne stroške zimske službe) ter predlog odloka o začasnem financiranju proračuna v letu '94. Na seji so dali soglasje k planu del in financiranja adaptacijskih del na sevniškem gradu v letu 1994 in soglasje k imenovanju namestnice javne pravobranilke v Celju. Podprli so nadaljevanje projekta ločenega zbiranja od-
padkov na območju občine Sevnica, ki ga bo treba predstaviti še v KS Tržišče, Krmelj in Šentjanž ter se z njimi dogovoriti o kritju dela stroškov izvajanja projekta. Sprejeli so predlog o .odpisu dohodnine in odobrili 5 mio SIT posojila za razvoj kmetijstva, ki jih bodo razdelili 52 prosilcem. Sklenili so, da je treba izdelati investicijski program za gradnjo prizidka zdravstvenega doma v Sevnici.
Na pobudo Zelenih - Ekolo-ško-socialne stranke je IS obravnaval tudi problematiko šolskih prostorov in podprl prednostni vrstni red investicij v osnovne šole, ki ga je izdelal aktiv ravnateljev skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti. Po tej listi naj bi v prihodnjem letu
prišla na vrsto OŠ Boštanj, ki sedaj deluje kar na treh lokacijah.
Po obravnavi poročila o štipendijski politiki je IS sklenil, da je treba oblikovati mnenje oz. predlog glede sedaj veljavnega cenzusa za pridobivanje štipendij in ta predlog preko poslancev iz Posavja posredovati državnemu zboru. Posebna komisija bo pripravila oceno štipendiranja otrok iz kmečkih družin. Opozorili bodo Center za socialno delo, naj skrbi za zanesljivost podatkov o materialnem in socialnem stanju prosilcev za štipendije. Strinjali so se, da se v sredstvih javnega obveščanja objavijo podatki Zavoda za zaposlovanje o kategorijah štipendij, ki se dodeljujejo pri nas. (Branka Bjegovič)
Zasedal Je HršHl IS
Občina bo subvencionirala obresti
V tej številki NG je objavljen razpis za subvencioniranje obresti za nove kredite za malo gospodarstvo.
*«- seja zborov S0 Brežice
Zalomilo se Je pri četrti točki dnevnega reda
Razprava se je sprevrgla v prepir, sejo prekinil.
zato je predsednik skupščine
Brežice, 9. decembra - Potem ko prejšnji četrtek niso bili sklepčni, so se danes delegati vseh zborov SO Brežice zbrali v zadostnem številu. V zboru združenega dela je bilo 12 delegatov, v zboru krajevnih skupnosti 16 in družbenopolitičnem zboru 14. Zavleklo se je že pri potrjevanju dnevnega reda. Delegat Zelenih Ivan Tomše je zahteval dodatno točko: pobuda in imenovanje komisije za ugotovitev zakonitosti poslovanja s sredstvi proračuna SO Brežice. Ciril Zupančič, delegat DPZ, je zahteval, da se na dnevni red uvrsti glasovanje o nezaupnici IS in njenemu predsedniku. Predlog, za katerega je Ciril Zupančič v odmoru zbral deset potrebnih podpisov delegatov, ni dobil dovolj glasov, zanj je glasovalo 18 navzočih, 6 jih je bilo proti in 16 se jih je vzdržalo glasovanja. Tomšetov predlog pa je bil uvrščen na dnevni red.
Prvo in drugo točko, zapisnik prejšnje seje in informacijo IS SO Brežice o tekočih aktivnostih med dvema sejama, so potrdili brez razprave. Pri tretji točki, obravnavi predlogov zakonov s področja lokalne (samo)uprave, se je razvila živahna in demokratična razprava. Predlog zakona o upravnih okrajih, ki ga je izdelala vlada RS, je po njihovi oceni nedorečen in necelovit. Po tem predlogu je občina Brežice razvrščena v 19. upravni okraj s se-
dežem v Krškem. Vendar iz cele države prihajajo pripombe na ta predlog in možne so še druge opcije, novi predlogi predvidevajo od 7 do 62 upravnih okrajev (sedanje število občin). Delegati so na seji izvedeli, da je bila iz Brežic posredovana zahteva za formiranje upravnega okraja Brežice, svet posavskih občin pa je dobil kritiko na račun svojih razprav o delitvi pristojnosti med posameznimi občinami. K tej točki dnevnega reda je delegat DPZ Ivan Tomše predlagal sklep, po katerem bi delegati vseh zborov SO Brežice po 30. aprilu 1994 razpustili sedanjo delegatsko skupščino (kot ostanek starih časov) in razpisali volitve po veljavni zakonodaji. (Znano je, da mandat sedanje skupščine teče od leta 1990). Ta predlog ni bil sprejet, saj občinska skupščina ni pristojna za razpis volitev.
Ko so je pri četrti točki začela razprava o soglasju SO Brežice za realizacijo javnega dolga, je med delegati nastal razkol. Zato ker proračunski prihodki ne bodo realizirani v celoti (gre za izpad prihodkov iz naslova finančne izravnave republike in iz naslova lastnih prihodkov - pristojbine na mejnih prehodih), je IS SO Brežice predlagal, da se realizira javni dolg v višini ok. 83 mio SIT, od tega za programe infrastrukture 58,5 mio SIT in za programe družbenih dejavnosti
23,5 mio SIT. V novem predlogu je IS zmanjšal višino javnega dolga na 75 mio SIT. Skupina delegatov se ni strinjala s predlogom IS, videti je bilo, da ne zaupajo IS in njegovemu predsedniku. IS so očitali, da hoče z javnim dolgom pokriti "težke in zgrešene" investicije za dograditev sokolskega stadiona in izgradnjo nadkritega rokometnega igrišča. Dve polarizirani stališči, številne diskusije in replike, očitki, obtoževanja, nizki udarci so spustili nivo skupščine na zelo nizko raven. Bilo je celo nekaj medsebojnih obračunavanj nekaterih delegatov in predsednika IS. Ostala "tiha večina" je spremljala potek skupščine različno. Eni so iz protesta zapuščali sejo, medtem ko so se drugi dobro zabavali. Neproduktivno in nedemokratsko razpravo je v peti uri zasedanja prekinil g. Teodor Oršanič. (Pilip)
V podpisu pod sliko z naslovom Gasilci nad sneg (NG 20, 9. 12. 1993, str. 4) smo napačno zapisali, da je stavbo, v kateri je letos zaradi snega začelo zamakati podstrešna stanovanja, adaptiralo Komunalno podjetje Brežice. Po načrtih Regiona je dela pri prenovi tega objekta izvajal Pionir Krško. KOP je ob težavah zaradi snega le poklical krške gasilce po naročilu lastnika stavbe, Skupščine občine Brežice. Za napako se KOP-u opravičujemo. (B. Bjegovič)
Krško, 9. decembra - Ob dokaj skromnih sredstvih, ki so v občinskem proračunu na razpolago za kredite za razvoj malega gospodarstva, je krški izvršni svet sklenil, da bo z denarjem, ki je na voljo, subvencioniral obrestne mere prosilcem za nove kredite ne glede na to, pri kateri banki bodo najeli kredit. Dogovora za dodeljevanje takih kreditov pa doslej še ni. Ker Posavska banka ni bila pripravljena dati 50 milijonov kreditov in ker ima tudi višjo obrestno mero, je izvršni svet razmišljal o dogovoru s SKB banko, ki ima ugodnejše pogoje in bi kredite odobrila, če bi občina Krško prenesla nanjo polovico svojega žiro računa. Izvršni svet se zaenkrat še ni odločil za ta prenos, odločitev bo sprejemal po ponovnem pogovoru z vodstvom obeh bank.
Ocena o usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Krško z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana Slovenije je znana. Posredovalo jo je ministrstvo za prostor in okolje in krški izvršni svet bo skupščini predložil v sprejem spremembe in dopolnitve obeh planov, iz katerih bodo izločene neusklajene sestavine. Gre za naslednje posege v I. območje   kmetijskih  zemljišč:   1.
Drnovo - ureditev in sanacija obstoječe asfaltne baze, 2. Brege - ureditev hipodroma, 3. Brege - ureditev rekreacijskega centra pri hipodromu, 4. Kostanjevica - ureditev obrtno proizvodne cone, 5. Kostanjevica -ureditev rekreacijskega območja ob reki, 6. prometna in parkovna ureditev v Kostanjevici in 7. ureditev novih rekreacijskih površin, tudi v Kostanjevici. O morebitnih posegih na našteta območja bo skupščina odločala posebej.
Izvršni svet bo predlagal skupščini, da se odloči za sou-stanoviteljstvo pri javnem podjetju Radio Posavje - Studio Brežice, tako da sprejme predlagani odlok, k njemu pa še amandma z določilom, da so ustanoviteljski delež krške občine sredstva (10.580 DM), ki jih je občina Krško I. 1985 vložila v opremo in prenovo prostorov radia.
Na seji so potrdili predlog odloka o začasnem financiranju javne porabe do sprejetja proračuna za I. 1994. Za sanacijo črnih odlagališč odpadkov na območju občine Krško so izbrali podjetje Kostak kot najugodnejšega ponudnika. Dali so soglasje, da se namestnica javne pravobranilke v Celju Vida Zimšek še enkrat predlaga za to funkcijo. (Pilip, I.G.)
SEJA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
Krško - Za v sredo, 22. dece-bra je sklicana 12. skupna seja in 34. skupno zasedanje zborov SO Krško.
Predlagano je, a naj bi skupščina izvolila dva sekretarja upravnih organov in hkrati člana izvršnega sveta. Namesto Danila Siterja, ki je že spomladi zaradi izvolitve za predsednika SO nehal biti sekretar za družbene dejavnosti, bi za to funkcijo izvolili Vlasto Zupančič, ki je sedaj v.d. sekretarja. Namesto Franca Češnovarja, ki je pred časom prevzel vodenje Kmečke zadruge Krško, bi za sekretarja za kmetijstvo izvolili Gabriela Metelka, sicer dolgoletnega strokovnega delavca v sekretariatu za kmetijstvo.
Na dnevnem redu skupnega zasedanja zborov so:
- delegatska vprašanja in pobude,
-  predlog odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Krško za leto 1994,
- predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990,
-  predlog odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Krško,
- predlog odloka o organiziranju javnega podjetja Radio Posavje
- Studio Brežice,
- predlog sporazuma o dodelitvi brežiškega ribiškega okoliša,
-  predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju komandirja PP Krško. (B.B.)
Odgovor g. Zupančiču na njegovo odprto pismo
Kljub temu, da od vas, spoštovani gospod Zupančič, nisem prejel ne odprtega, ne zaprtega pisma, ne vašega pisanja delegatom, vam izjemoma odgovarjam! In to zaradi vas, ki vam želim dobro, da ne bi še naprej po nepotrebnem tratili svojega dragocenega časa, časa spoštovanih bralcev, sebi in svoji stranki delali še naprej škodo ter zavajali javnost.
Seveda pa moj odgovor sloni samo na dejanskih dogajanjih v skupščini občine in nekaterih člankih v časopisju, na katere sem bil opozorjen, ker z ničimer drugim ne razpolagam.
Prav vesel sem, da se še spomnite nekaterih mojih misli iz nastopnega govora tako tenmeljito, da jih celo citirate. Še posebej sem zadovoljen, ker nam je uspelo v celoti uresničiti začrtano usmeritev pri delu skupščine, in kot sami veste, delamo umirjeno, ob korektnih odnosih in zelo učinkovito. Takšen način dela je sprejet od večine delegatov, žal ne od vseh. So izjeme, ki to pravilo potrjujejo. Med slednje, kar sami ponovno dokazujete, sodite prav gotovo tudi vi.
Saj je (poleg mnogih drugih) vaš odnos do dela in sodelavcev bil razlog, da vas je skupščina razrešila funkcije sekretarja in članstva v izvršnem svetu, s spoštljivo večino glasov. In to s tajnim glasovanjem, demokratično, legalno in legitimno. Dobronamerno vam svetujem, g. Zupančič, da premislite o reakciji skupščine na vaše delo, ker vas bo objektiven premislek prav gotovo približal realnosti.
Vaše sklicevanje na nekakšno ano-nimko, jaz je nisem prejel, je prav tako za vas dokaj značilno. V citatu, ki ga navajate, je omenjen od vas tako priljubljen termin "manipulacija", ki bi jo naj jaz izvajal. Ker jo navajate kot vaš "argument", dovolite, da lahko imam takšen vtis, vam je verjetno zelo blizu, kot da se z njo identificirate. Moj odnos do ano-nimk, tudi po tem se razlikujeva, je drugačen. Ne reagiram in se tudi ne pogovarjam z osebo, ki sama nima toliko samospoštovanja, da bi pogledala-sobe-sedniku v oči. Končno pa, g. Zupančič,
anonimko lahko napišeš tudi sam sebi. Kot grajo ali kot pohvalo. Veljava takšne anonimke je enaka veljavi vaših "argumentov".
Vaše samovoljno sklepanje in takojšnje obveščanje javnosti, da v oktobru in novembru ni bilo seje občinske skupšči-
ne, da bi čas potekel in se tako "umirile" zadeve septembrske skupščine, je, prvič, netočno in zlonamerno zavajajoče, in drugič, več kot smešno in naivno. Ste mar spregledali smeh in presenečenje kot odmev na vašo pobudo.
Domnevam, da ste namerno pozabili, da je bila 27. oktobra 1993 slavnostna seja občinske skupščine ob našem občinskem prazniku. Da smo imeli vsebinsko zelo bogat, zahteven in od vseh zelo pozitivno ocenjen program aktivnosti, vse od 15. oktobra pa do vključno 6. novembra. Če že sami niste nič prispevali in tudi ne bili prisotni, čeprav ste delegat skupščine občine, ki je praznovala in izvajala del svojega programa, bodite vsaj toliko objektivni in pošteni, da s tem ne manipulirate na tako primitiven način.
Kot delegat in bivši funkcionar bi tudi morali vedeti, kakšno nalogo ima skupščina in kakšne naloge imajo upravni organi in izvršni svet. Poznati bi vendarle morali poslovnik skupščine občine Brežice vsaj toliko, da bi se lahko izognili tako grobim zablodam. Edino če vam cilj posvečuje sredstva, potem imate vsekakor prav. Ali ni to manipulacija? Ali je groba insinuacija?
Oceno vašega ravnanja na septemb-
rski skupščini, g. Zupančič, je dala tudi vaša stranka SKD. Na to ste očitno pozabili in v odprtem pismu, verjetno zaradi "teže", (zlo)rabite njen znak. Ker si vi dovoljujete citirati anonimke, mi dovolite, da vam odgovorim s citati iz članka v Delu, podpisanega od novinarja Vlada Podgorška. Poglejmo, kaj med ostalim piše: "Hudi očitki nekdanjemu predsedniku SKD Brežice. V stranki menijo, da Ciril Zupančič kot občinski odbornik dela preveč po svoje in jim škoduje". In še naprej:"..., da nekdanji predsednik nima podpore v članstvu in da tudi kot občinski odbornik nima podpore stranke. Ogorčeni so nad njegovim ravnanjem na zadnji seji občinskega parlamenta, ko |e zahteval odstop Cirila Kolešnika, predsednika občinskega izvršnega sveta, zaradi sporne gradnie slačilnic na mestnem stadionu". V sklepni besedi še piše: "... in dal tudi pobudo za odstop župana Teodorja Oršaniča, češ da problematiki ni namenil nobene pozornosti. Od tega odstopa in zahtev svoiega nekdanjega predsednika se brežiški krščanski demokrati ograjujejo".
In vi, spoštovani g. Zupančič, kar vztrajate in nastopate celo v imenu stranke, ki vam ne daje podpore in se od vašega nastopa in zahtev v celoti ogra-
juje. Svetujem vam, v vaše dobro, začnite razmišljati, vzemite si v ta namen nekaj od vašega dragocenega časa.
In kako je z vašim "argumentom" za "grobo manipulacijo", ki vas je vzpodbudila za ponavljanje pobude z odprtim pismom. Stvar je preprosta, vsakomur razumljiva, vendar ne tudi vam. ker tega nočete. Vsaj domnevam da je tako, sicer bi moral podvomiti še v kaj drugega. Pri preštevanju glasov je bil dvakrat ugotovljen en glas več, kot je bilo prisotnih delegatov. Če bi bil takšen rezultat glasovanja priznan, bi res lahko imeli utemeljene pripombe. Vendar to se pri nas ne more zgoditi in tudi poslovnik skupščine predvideva rešitve v takšnih in podobnih primerih. V drugem odstavku 55. člena piše: "Posamično se izjavljajo delegati, če tako določi predsednik^ ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja..." Glasovali smo posamično. Rezultat je bil jasen. In če se ni izteklo po vaši želji, je to vaš problem in nikar ne kličite v svoji "sveti jezi" na pomoč javnosti. Javnost ni argument, ampak je v tem konkretnem primeru edini argument navadna poštevanka. V nadaljevanju navajate, da pri naslednjem glasovanju nisem bil več tako dosleden. Mar res? Od 39 delegatov je "za" predlog sklepa glasovalo 35 delegatov. Več
kot dovolj. Vi pa fantazirate in želite mene podučiti, da je kvorum skupščine 36 delegatov in si izmišljate probleme tam, kjer jih ni. Saj s tem govorite veliko več o sebi kot o drugih in se razkrivate pred javnostjo v čudni luči. Sedaj vem še tisto, kar prej nisem vedel in nisem pričakoval. Razočarali ste me.
Gospod Zupančič. Mar hodite po svetu z zaprtimi očmi in zadelanimi ušesi, zasužnjeni od maščevanja brez razloga. Ali gre morebiti za kaj drugega? Kaj, če ste prav vi tista oseba, ki z insinuacijami, posploševanjem, izmišljanjem konstruk-tov in napadanjem drugih želi prikriti lastna manipuliranja, s ciljem doseganja osebne rehabilitacije v javnosti, stranki in skupščini. Če se želite rehabilitirati, je to sigurno pozitivno in zaželjeno, vendar vam zagotavljam, da tako, kot ste si vi zastavili, vzpenjanje po nedolžnih glavah drugih, |e zastarela metoda, ki vas v današnjem času še bolj oddaljuje od cilja.
Ker ocenjujem, da vi ne boste odnehali, na oseben ali neoseben način, izmišljati si vašo kvaliteto "argumentov" pa ni noben problem tudi za manj izobražene, vam sporočam, da ne bom odgovarjal. Imam namreč zelo veliko dosti pomembnejših in koristnejših opravil.
S spoštovanjem   Teodor Oršanič,
predsednik
Skupščine občine Brežice
NaS glas 21, 23. decembra 1993
Referendum za krajevni samoprispevek
Dobovčani so se odločili za
Zgradili bodo športno dvorano, dozidali osnovno šolo in realizirali vaške programe.
KS Dobova, 12. decembra -V nedeljo so se volilci v 9 vaseh KS Dobova na referendumu odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka. Dve tretjini zbranih sredstev bodo namenili za sofinanciranje dozidave osnovne šole in izgradnje športne dvorane v Dobovi, preostalo tretjino pa za sofinanciranje programov vaških skupnosti. V Dobovi imajo dokončan prvi del šole, v katerem ima pouk višja stopnja. Stara šola, ki jo še obiskujejo učenci nižje stopnje, je že v tako slabem stanju, da adap-
tacija ni več možna. Zato so se v krajevni skupnosti odločili za uvedbo samoprispevka.
Kot sta nam povedala tajnik KS Dobova g. Branko Proselc in g. Miha Škvarč, predsednik sveta KS, so pred razpisom referenduma veliko delali na terenu in vloženega je bilo veliko truda v pozitiven izid referenduma. Vseeno pa je bilo dosti skepse, kajti zavedali so se, kako težki so časi in kako splošna gospodarska kriza lahko negativno vpliva na odločanje za samoprispevek. Toda že prve popoldanske ugotovitve o udeležbi na vo-
liščih in o pozitivnih odgovorih na glasovnicah so napovedale, da ni mesta za strah. Končni rezultat pa je to le potrdil. Od 2183 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 1965 (90,1 %). Za uvedbo samoprispevka se je odločilo več kot 70 % vseh volilcev (1.543). V Malem Obre-žu, kjer so se volilci odločali še o uvedbi vaškega samoprispevka za realizacijo vaškega programa, je bilo celo 91,4 % pozitivnih glasov.
Taki izidi referenduma so vsekakor rezultat prejšnjega dela v KS Dobova. Pri njih se je zmeraj vedelo, kam gre denar iz samoprispevka, ljudje so točno vedeli, kaj je bilo zgrajeno in koliko denarja za to porabljeno. S tem pa je krajevna skupnost pridobila zaupanje svojih krajanov. (Branka Bjegovič)
Tudi Kapclci
za samoprispevek
Za uvedbo II. krajevnega samoprispevka za modernizacijo krajevnih cest, poti in izgradnjo telovadnice pri OŠ Kapele je glasovalo preko 76 % udeležencev referenduma.
Kapele, 20. decembra - Krajani so z navdušenjem prihajali na volišča. V Kapelah je med prvimi prišel g. Ivan Pšeničnik:
V Dobovi e izgradnji nasipov
S težavami so se obrnili na poslanca Šetinca
V Mihalovcu in ostalih najbolj ogroženih krajih nočejo več plavati. Zahtevajo izgradnjo nasipov še pred komasacijo zemlje.
Dobova, 13. decembra - Na
obisku v Dobovi je bil Marjan Šetinc - poslanec v državnem zboru. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki najbolj ogroženih vasi in predstavniki KS Dobova, so govorili o dokončanju izgradnje nasipov.
Nasipi so se začeli graditi po letu 1990, po tisti največji poplavi. Trenutno poteka tesnjenje nasipa, ki bi zaščitil Cateške Toplice na desni strani Save. Na levi, kjer je za prebivalce Dobove in okoliških vasi najpomembnejši, se je gradnja ustavila malo pred koncem načrtovanega petega kilometra. Tako sta za zdaj zaščitena le Mostec in Trnje. Vendar tudi izgradnja petega kilometra ne bi veliko pomagala, menijo vaščani, ampak bi bilo potrebno vsaj 7 kilometrov nasipa, da bi zaščitil najbolj ogroženo vas Mihalovec. Ob izgradnji nasipov so nekateri vaščani izgubili tudi do 1,5 ha zemlje, od katere še vedno plačujejo davke, čeprav ni več v njihovi lasti.
Zato zahtevajo, da se kmetom najprej odpišejo davki in da se jim odvzeta zemlja odkupi ali zamenja.   Prav tako kmetom  ni
komasacijo zemlje zahtevajo izgradnjo nasipov.
Marjan Šetinc je povedal, da se bo za njihove težave v državnem zboru vsekakor zavzel, še prej pa se bo pozanimal, ali obstaja še kakšna druga možnost razen izgradnje nasipov, npr. izgradnja razbremenilnikov, ki seveda ne bi bili potrebni v brežiški občini, temveč kje višje. Na občini bo preveril tudi podatke, ki jih je dobil v krajevni skupnosti o denarju, ki je prišel za odškod-
"S pozitivnim iz :idom referenduma pričakujem, da bomo zbrali sredstva in uresničili program, kot smo sedanjega, ki se izteka letos." Jože Mlakar: "U-
Ciril Kolešnik o gradnji nasipov
Predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik je na tiskovni konferenci 9. decembra izjavil, da zaradi nedokončane gradnje nasipa savske vode poplavljajo tam, kjer doslej še niso nikoli. Prihodnje leto bodo sicer nekatera izmed predvidenih in potrebnih del na Dobovskem in Čateškem polju opravili, a bistvenega napredka ne bo. Luknje v nasipu na desnem bregu ne smejo zapreti in na levem bregu nasipa ne bodo gradili naprej. Kolešnik je iz dosedanjega dogajanja sklepal, da je tudi nad
vodarskim delom prevladal cestarski lobby in da je tej državi malo mar, koliko škode bo na kmetijskih površinah, v Čatežu, kaj bo z zalednimi vodami. Letos novembra je namreč zaradi visoke Save poplavila podtalnica! Gradnja nasipov je odvisna od gradnje hidroelektrarn na Savi in ker trenutno elektrogospodarstvo nima denarja, mu za dokončanje nasipov ni mar.
Po grobi oceni bi za dokončanje nasipov potrebovali okrog 400 milijonov SIT, kar je približno polovica brežiškega občinskega proračuna.
i
pam na pozitiven izid, da se bodo lahko asfaltirale ceste, uredile poti in zgradila telovadnica pri naši šoli, da se bodo tudi pri nas imele kje razvijati športne aktivnosti."  G. Anton Cerjak:
všeč, da jim bodo zemljo koma-sirali pred izgradnjo nasipa, saj se bojijo, da bo zemljišče, ki ga bodo dobili, poplavno območje, in da bodo imeli več dela ter skrbi kot pa pridelka. Zato pred
nino od poplav na občino Brežice. V KS Dobova so se strinjali, da denar namenijo za izgradnjo nasipov, a so občinski možje denar razdelili oškodovancem posameznikom. (B.C.)
!
C
¦sfHa
K>^

Še en referendum
V Globokem novega samoprispevka ne bo
Čeprav referendum, ki so ga prejšnjo nedeljo imeli v KS Globoko, ni uspel, to ne pomeni, da v KS ni aktivnosti.
Globoko, 20. decembra - Z
iztekom letošnjega leta se šele izteče samoprispevek, ki ga je KS Globoko razpisala pred petimi leti. Program iz tega samoprispevka je bil realiziran v celoti -modernizirali so krajevne in medkrajevne ceste, ljudje pa so s svojim delom oplemenitili referendumski denar in tako naredili še več, kot je bilo planirano.
S samoprispevkom je bila prenovljena streha na sedanjem zadružnem domu in opravljena vsa kleparska dela. Toda po oceni F. Filipčiča, ki ga je krajevna skupnost zaprosila za strokovno mnenje, bo gradnja novega večnamenskega doma cenejša kot adaptacija sedanjega. Iz sedanjega samoprispevka je že zagotovljeno 15 % sredstev za novi dom, ostalo pa bo zagotovila občina in republika. Stari zadružni dom nameravajo preusmeriti v gospodarsko dejavnost. V dogovoru s PTT podjetjem je že v teku realizacija programa izgradnje telefonske centrale, ki bo, ko bo dokončana (predvidoma v drugem polletju leta 94), uredila problem telefonije v KS Globoko in KS Artiče. Del prostorov sedanjega otroškega vrtca, ki je v zadružnem
domu, bo dobilo gasilsko društvo, ostaja pa še dvorana, ki bo namenjena interesom krajanov.
Toda svet KS Globoko je sklenil, da ne bodo posegali v to dvorano, dokler ne bo nared nova telovadnica pri osnovni šoli. Osnovna šola je že pred petimi leti imela narejen program za gradnjo telovadnice, žal pa so bili zaradi takratne obvezne gradnje zaklonišča stroški previsoki in so morali začetek del preložiti. Toda v krajevni skupnosti niso obupali, pripeljali so odgovorne može iz občine in republike ter jih prepričali o nujnosti nove telovadnice. (Pri prenovi strehe nad telovadnico v zadružnem domu se jim je vdrl del strehe, otroci pa morajo sedaj čez prometno cesto do telovadnice). Tako imajo zdaj že pripravljen teren za novo telovadnico. Lani se je vdrl tudi strop v prostorih osnovne šole in je bil izdan sklep o prepovedi pouka v njih. Brežiška občina je zagotovila finančna sredstva in med letošnjimi počitnicami so adaptirali celotno etažo (več kot 100 m2), s prizidkom k zgradbi osnovne šole pa so dobili še dve učilnici in dva kabineta.
Za novi večnamenski dom v Globokem je pripravljeno zemljišče in vsa dokumentacija, gradbeni odbor pa se bo kmalu odločil za najboljšega ponudnika za izvajanje gradbenih del. Pričakujejo, da bodo kmalu postavili temelje, dom pa naj bi bil dokončan in dan v uporabo z začetkom šolskega leta 94/95.
Med čakanjem na rezultate referenduma nam je predsednik sveta krajevne skupnosti Globoko g. Anton Harapin na krat-
bi povezala KS Bizeljsko in KS Globoko, ter cesto Bojsnc— Brezje-Orehovec (KS Pišece), ki je glede izvedbe eden izmed najtežjih odsekov. Žal, kot smo že zapisali, referendum ni uspel -za samoprispevek je glasovalo le 33 % vseh volilcev. Tako bo vse planirano moralo počakati na boljše čase. Vseeno g. Harapin poudarja, da je nenadomestljiva pomoč krajevnih aktivistov. Med njimi je posebej aktiven g. Ivan Živič, ki KS Globoko zastopa tudi v skupščini občine Brežice in je med drugim njegova velika zasluga, da so uspeli dobiti kredit za telefonsko centralo. (B. Bjegovič)
Ml
ffss
^.) uitMuJ-
ko predstavil, kaj vse so nameravali s sredstvi samoprispevka narediti. Zagotoviti so želeli del sredstev za kanalizacijsko omrežje v centru Globokega, Malem Vrhu in delu Piršenbrega, projekt za to se že dela in ga financira SO Brežice iz proračuna. Dokončna vrednost celotnega projekta je ok. 350-450 tisoč DEM in bi s tem bilo zajeto najbolj pereče območje. Drugi del samoprispevka so nameravali vložiti v nadaljevanje gradnje krajevnih in medkrajevnih cest. Pod motom "V vsako vas nekaj cest" so hoteli asfalitrati okoli 450 m ceste v Bojsnem, ki naj
BITI K        ckZ^ikrSko"
Telefon: (0608)21-522
Darilni butik Tarna Deja vas opozarja ria svojo posebno božično in prednovoletno ponudbo.
- Ponujamo vam izdelke iz rogaškega kristala poželo ugodnih cenah,
-    Še poseoej priporočamo ogled in nakup unikatnih izdelkov in gravur, ki, so jih nanje ' vrezali priznani umetniki it R<»-gaške Slatine. Motive za grava-ro si tahko izberete po naročitft
ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 9. DO 18. UPE, OB SOBOTAH PA OD 8.30 D012. URE
"Neuspeh referenduma bi pomenil zastoj razvoja kraja." Kaj
I
pa uspeh? Predsednik sveta KS g. Anton Požar: "Nadaljevanje del prvega krajevnega samoprispevka in izpolnitev obljub, ki smo jih dali pred I. referendumom, da bi asfalt prišel do vsake domačije."
Ko je bil izid znan, je bil predsednik skupščine KS g. Cvetko vič res zadovoljen: "Vesel sem uspešnega izida ZA naš drugi krajevni samoprispevek, saj tako visok procent prisotnosti na glasovalnih mestih, 93,1 %, in 76,9 % glasov "ZA" pomeni, da smo s programom zadeli in da je skoraj vsak krajan našel sebe v njem. To pomeni tudi veliko zaupanje krajanov, da bomo naš program uspeli tudi uresničiti." (M. v.)
MS Leskove*
Izvoljeni trije novi vaški odbori
Kmalu mora priti na vrsto tudi sklic skupščine.
Leskovec, 15. decembra - V
treh vaških skupnostih KS Leskovec - Leskovec Gmajna, Leskovec center in Žadovinek, so imeli zbore krajanov. Z namenom, da se čim prej skliče skupščina KS Leskovec, so izvolili nove vaške odbore. Njihovi člani so postali: Niko Somrak, Tine Zupančič, Franc Klemenčič, Jože Pernar in Franc Arh za Leskovec Gmajno, Tine Kozole, Borut Pevec, Anton Mirt mL, Franc Jenič in Danilo Siter za center, Zvonko Trampuž, Marjan Mlakar in Aleš Horvat za Žadovinek.
Na zborih so se pogovorili tudi o težavah, ki prebivalce teh ob-
močij najbolj težijo. Zanima jih npr. usoda Zadružnega doma, obeh starih osnovnih šol, menijo, da so objekti kraju potrebni za njegov razvoj in nadaljnje delo, pojavlja pa se vprašanje lastništva. Kaj več bi želeli vedeti tudi o trošenju denarja iz sklada stavbnih zemljišč občine Krško. Edini pa so si tudi pri zahtevi o ureditvi odlagališča radioaktivnih odpadkov iz NEK in odškodnini.
Skupščina KS Leskovec bo imela precej dela, da bo zadostila željam krajanov, kaže pa, da je vse več krajanov pripravljenih sodelovati, da se življenje v kraju čim bolj uredi. (Jože Arh)
Tiskovna konferenca brežiškega izvršnega sveta
Pisma pišejo tisti, ki Jih neko«
razglašali za nespametno dejanje, pravi Ciril Kolešnik
Brežice, 9. decembra -Predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik je na tiskovni konferenci, ki je bila tik pred sejo občinske skupščine, novinarje spomnil, da se v Brežicah afere pojavljajo vselej, ko se kažejo uspehi in se določene naloge bližajo uresničitvi.
"Očitno nekaterim ne ustreza, da bi sedanja občinska upravna struktura bila uspešna, in za zadostitev svojim maščevalnim težnjam so pripravljeni škoditi celi občini. Danes se soočamo s pobudo Stranke zelenih za proučevanje zakonitosti poslovanja v proračunu, spomnil pa bi vas rad, da je isti Ivhn Tomše kot brežiški župan podobne aktivnosti takratnih demokratov označeval za nerazumne. Kar zadeva Cirila Zupančiča in njegove poskuse, da diskreditira sedanji izvršni svet, lahko rečem le, da se verjetno trudi, da tudi nam ne bi uspelo, kar v tridesetih ali štiridesetih letih ni uspelo njemu."
Pismo, ki ga je Ciril Zupančič poslal izvršnemu svetu kot stro-•kovno pripombo na ureditev "cestnega jedra, je po Kolešni-kovih besedah poskus poučevati tudi o lepi slovenščini, saj v njem kar mrgoli napak. Krona vsega pa je, da je to pismo avtor poslal na listu, na katerem je na hrbtni strani začetek anonimke, ki kroži po Brežicah. "Te afere nam jemljejo prepotreben čas za redno delo, sedaj bi se morali pripravljati na razprave o proračunu za prihodnje leto, a tako
pač je. Tudi v prihodnje se ne bomo preveč ukvarjali z njimi. Za nas so ti neznanci (anonimci - op. avt.) znanci, ki bi nas radi ovirali pri delu. Zdržali bomo, dokler ne bo skupščina rekla, da moramo nehati."
Nekaj krepkih je Kolešnik izrekel tudi na "naše ljudi v Ljubljani, ki smo jih podprli, pa sedaj od njih ni tistega, kar smo pričakovali". Pri tem je mislil na ministra Umeka in sekretarja Dvornika, ker da so se z njunim nastopom za Brežice razmere pri vzdrževanju cest in obnovo avtoceste močno zaostrile. Brežice dobivajo manj kot v začetku leta 1990 in tudi ni kake posebne pripravljenosti, da bi stvari razreševali, čeprav si sila prizadevajo, da bi dosegli obnovo avtoceste prej kakor ob koncu 20. stoletja. Kolešnik pa se zaveda tudi pomena urejenosti lokalnih cest, saj je obmejno področje bilo in še bo povezano z zamejstvom, od koder prihajajo kupci. Promet v prodajalnah je zrasel za 30, 40 in več odstotkov, a v Brežicah na to niso bili najbolje pripravljeni niti s ponudbo niti s cestami.
Sedaj skuša državna uprava organizirati usposabljanje prodajalcev za izpolnjevanje UPD obrazcev (za vračanje prometnega davka). Sedaj se namreč hrvaški kupci vračajo po trikrat z meje in so nejevoljni, prodajalci se izgovarjajo na muhavost carinskih uslužbencev. Dejstvo je, da cariniku, ki sprejme (potrdi) nepravilno izpolnjen obrazec, grozi kazenska odgovornost. (Ika)
NaS elas 21, 23. decembra 1993
KS Zabukovje
Težki življenjski pogoji hribovitega območja
Prebivalcev je zdaj za tretjino manj kot pred 25 leti.
Zabukovje, 9. decembra -
Že sama pot do Zabukovja, ki leži malo izven Sevnice, ni bila lahka. Cesta je na srečo asfaltirana, a ovinkasta, ponekod pa je bila zasuta s kamenjem, saj je teren na tem območju plazo-vit.
Krajevna skupnost šteje 900 prebivalcev v sedmih zaselkih: Mrzli Planini, Velikem in Malem Podgorju ob Sevnički, Podvrhu, Trnovcu, Stržišču, Vranju in centru - Zabukovju. Imajo več kot 70 km krajevnih cest, ki so jih naredili predvsem z lastnimi prispevki v delu in denarju. Predsednik sveta KS Zabukovje Jože   Kunšek,   obenem   tudi
predsednik Kmečke zadruge Sevnica in poslanec sevniške skupščine, je povedal: "Pred 25 leti, ko sem še jaz obiskoval šolo, nas je bilo tudi po 25 učencev v enem oddelku, v zadnjih 20 letih pa je število prebivalcev padlo za tretjino, šola v Zabukovju je bila ukinjena pred 13 leti, ko se je zaradi industrializacije začelo intenzivno upadanje pre-
bivalstva." V zadnjih letih so naj4 več utrpeli prebivalci, ki so bili zaposleni na žagi in pa v Kovinarski, saj so prav od tu odpustili največ delavcev. "Zaradi hribovitega terena se je zelo težko preživljati s kmetijstvom, tako da je socialni položaj zelo težak." Leta 89 so napeljali skoraj 50 km kabla. Razen za centralo je ves denar šel iz žepov prebivalcev, kar je bilo 4000 DEM po "glavi", in zdaj ima telefonski priključek 190 od skupno 300 gospodinjstev v KS Zabukovje.
Dotrajan pa je vodovod in bi ga bilo potrebno zamenjati. "Lani ob sjjši smo morali v nekatere kraje celo dovažati pitno vodo, zato smo se pri IS Sevnica zavzeli, da bo v letu 94 obnova našega vodovoda prioriteta pri izrabi sredstev za demografsko ogrožena območja."
Velike težave jim pozimi povzroča sneg. "Letos ni bilo večjih težav, ker ni bilo vetra, drugače pa veter naredi snežne žamete,
tako da so ceste zelo težko prevozne."
V KS imajo tudi dve gasilski društvi. Prvo je Podvrh-Trno-vec, kjer so zgradili tudi nov gasilski dom, in drugi GD Zabukovje.
Prav nič pa še ne vedo, kje bodo novi prostori krajevnega urada, pošte, telefonske centrale. Kajti zgradba, v kateri je vse to zdaj, je v fazi lastninjenja in bo najbrž pripadla tamkajšnjemu župnišču. (B. C.)
Pa se Je le premaknilo
KOP bo prevzel oskrbo
v
Krajani pričakujejo, da bo tako upravljanje boljše.
Čatež ob Savi, 15. decembra - V Krajevni skupnosti Čatež ob Savi, kjer je že nekaj časa na prvem mestu med problemi krajanov oskrba s pitno vodo in vzdrževanje vodovodnega omrežja, si sedaj obetajo izboljšanje, ker bo oskrbo vodovodnega omrežja v vseh vaseh prevzelo javno podjetje KOP Brežice.
Vodovod je bil grajen po etapah v posameznih vaseh - Prili-pe, Dvorce, Čatež, pa Sobenja vas in Žejno, Cerina in Dobeno, oskrbovan in vzdrževan po potrebi in sposobnostih posameznih vaških skupnosti in njihovih vodstev. Oskrbo omrežja je prevzela Krajevna skupnost. Težave so se kopičile iz dneva v dan. Problemi so bili s črpanjem, popravili, pobiranjem vodarine, pri zamenjavi vodomerov ali popravilu le-teh, predvsem pa je bilo hudo v sušnih obdobjih, ker ni bilo "pravega človeka", ki bi znal z uravnavanjem ventilov urediti, da bi voda pritekala tudi
v Cerino, v Sobenjo vas in na Žejno, kjer v poletnih mesecih vedno primanjkuje vode.
Krajani so se na zborih krajanov že leta 1992 odločili, da je nujno oddati celotno vodovodno omrežje v upravljanje Javnemu podjetju KOP Brežice, saj KS nima za to pooblaščene in usposobljene službe. Ker pa je celoten postopek organizacijsko dokaj zapleten in povezan z velikimi stroški, so za pomoč zaprosili tudi IS SO Brežice in Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja pri SO Brežice. Naleteli so na razumevanje in aktivnosti so stekle v pravo smer. Prvi sestanek o prevzemu s predstavniki KOP Brežice in KS Čatež, ki je bil v sredo, 15. decembra, je dokaz, da se je klobčič s problemom oskrbe s pitno vodo le začel odmotavati in da bo Javno podjetje KOP Brežice prevzelo v oskrbo in upravljanje tudi vodovodno omrežje v KS Čatež ob Savi. (ZaN)
Poplavil Suhi potok
Odpadki so zamašili pretok
Cesta Blanca-Brestanica je bila več dni zaprta.
T,---------------------------------------------------------------------------------------------------
r
Blanca, decembra - Že v soboto, 11. decembra, je bila lokalna cesta Blanca-Brestanica delno zaprta, saj so odpadki zamašili most, pod katerim teče Suhi potok. Pozno ponoči so oviro odstranili, vendar je bilo to le začasno, v sredo se je voda zopet razlila na cesto.
Sevniška enota Cestnega podjetja Novo mesto je prišla takoj na pomoč, vendar so ob odstranjevanju z bagerjem poškodovali vodovodno cev, ki pelje do hladilnice, kar je povzročilo še dodatno poplavo. Cesta je bila delno zaprta še v četrtek, ker so imeli veliko dela z odstranjevanjem vode. Pomagat so prišli gasilci iz Sevnice in Boštanja, pozneje pa tudi domači z Blan-
ce. Vodo so osem ur črpali s črpalkami, potem pa so z bagerjem odstranili veliko odpadkov in voda je normalno odtekla po ceveh. Pri delu so poškodovali tudi kabelsko korito daljnovod-ne napeljave.
Delavci Cestnega podjetja so še v petek odstranjevali preostalo blato s ceste. Delavci iz Komunale Sevnica pa so popravili vodovodno cev, da je v hladilnico zopet pritekla voda, ki so jo v teh dveh dneh zelo pogrešali, saj je potrebna pri delu.
Suhi potok poplavi samo pri obilnem deževju, sedaj pa so k temu pripomogli tudi odpadki, ki jih odlagajo v bližini. Drugače je struga suha. (Milena Požun)
Čebelarsko društvo Sevnica
Pripravljajo se na OO. obletnico društva
Ob jubileju prihodnje leto bo v Sevnici državno tekmovanje mladih čebelarjev.
ga tudi za ohranitev sevniške poščanke, jabolka, ki ga še danes gojijo njegovi učenci.
In če se vrnemo k današnjim dnem. G. Kladnik pravi, da imajo čebelarji v Posavju veliko težav s čebeljo boleznijo varozo. Po nasvetih republiške veterinarske uprave so varozo zdravili z novim registriranim zdravilom -Bavvarolom. Zdravstvena komisija, katere predsednik je dr. vet. med. Blaž Jene, je ugotovila, da je po testnem dimljenju čebeljih panjev odpadlo 20-50 % varoz na družino. Testno dimljenje so opravili novembra in ga bo treba spomladi ponoviti. Kljub varozi pa je bila letošnja letina izjemno dobra, žal pa se čuti upadanje kupne moči in med gre slabo v promet.
Društvo čebelarjev Sevnica šteje okrog 1.000 članov z 2.500 čebeljimi družinami. Štiri leta so predsedovali Svetu posavskih čebelarjev, za svoje aktivnosti so leta 1988 prejeli najvišje republiško priznanje - priznanje Antona Janše I. stopnje, letos ob občinskem prazniku pa še medaljo Dušana Kvedra-Tomaža. (Branka Bjegovič)
Sevnica, 16. decembra - V Čebelarskem društvu Sevnica potekajo priprave za proslavo častitljivega jubileja - 60 let delovanja tega društva, ustanovljenega leta 1934. Aprila prihodnje leto bo v Osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici republiško tekmovanje mladih čebelarjev, ki se ga bo udeležilo okrog 320 otrok iz vse Slovenije. Istočasno bo to tekmovanje v spomin na Franca Za-gorca, ki je 20 let predsedoval sevniškemu čebelarskemu društvu. Predsednik društva g. Viktor Kladnik pripravlja razstavo o zgodovini čebelarstva v Sevnici in pravi, da si jo bo v času tekmovanja ogledalo več kot tisoč obiskovalcev.
O dolgoletni tradiciji čebelarstva v Sevnici priča podatek iz zbornika ,200 let osnovne šole Sevnica': "V šolskem letu 1895/ 96 je nadučitelj Josip Mešiček učil pouk kmetijstva na osnovni šoli v Sevnici. Šola je imela šolski vrt v izmeri 700 m2 s preizkusnimi gredicami in 6 panji čebel." Josipu Mešičku gre zaslu-
Hrajevna skupnost Sevnlea
Organiziranost in delo za zgled
Skrbijo za ceste in vodovode, imajo lastne stroje, ki jih dajejo tudi v najem. Ustanovili so podjetje Plinovod d.o.o.
Sevnica, 10. novembra -Krajevna skupnost Sevnica je edina v Posavju, če ne tudi v vsej Sloveniji, ki se poleg svoje osnovne dejavnosti ukvarja še z vrsto komunalnih del. Z občino so dogovorjeni, da vzdržujejo vse nekategorizira-ne ceste na svojem območju, čistijo glavne ulice in pločnike, javne površine, vzdržujejo zelenice, pozimi pa še posipava-jo s soljo in peskom.
V dogovoru z vodovodnimi odbori krajevna skupnost vzdržuje vodovode, lani pa so zgradili tri nove vodovode, skupaj dolge 12 km: Zabjek-Konj-ska glava, Lončarjev dol-Marof in v šetenju. Zadnji dve leti so se veliko ukvarjali s plinifikacijo. Po soglasju investitorja in IS SO Sevnica so sodelovali v izgradnji plinovoda, tako da so lani in letos zgradili 18 km cevovoda za približno 120 individualnih hiš in še dve večji kotlarni, kar bo omogočilo postopno priključitev še okoli 450 hiš.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so se letos bolj ukvarjali z vzdrževanjem kot z novimi investicijami, prihodnje leto pa načrtujejo nekaj asfaltacij. Upajo tudi, da se bodo razmere izboljšale, tako da bi lahko uvedli samoprispevek. Zadnji referendum za uvedbo samoprispevka leta '91 je sovpadel z junijsko vojno v Sloveniji in ni uspel. Tako je bila nehote storjena krivica tistim, ki so plačali samoprispevek za asfaltiranje cest, ko pa so sami prišli na vrsto, je zmanjkalo denarja. Po besedah tajnika KS Sevnica, gospoda Šeška, so krajani pripravljeni sodelovati v
vsaki akciji, pri plinifikaciji so veliko sami vložili. Krajevna skupnost zelo dobro sodeluje z vaškimi in uličnimi odbori, tako da so do sedaj imeli le en odškodninski zahtevek. V prejšnjih letih je krajevna skupnost naredila veliko na področju javne razsvetljave, letos pa so se tudi tu omejili le na vzdrževanje, ker ni denarja za večje projekte. V Sevnici so ustanovili d.o.o. Plinovod kot neprofitno organizacijo. Vsi krajani in organizacije, ki so vložili sredstva v plinifikacijo, bodo tako solastniki nove firme.
G. Šeško nam je zaupal sistem, ki je povsem preprost, kako uredijo npr. cesto na svojem področju. Krajevna skupnost opravi zemeljska dela brezplačno, uredijo odvodnjavanje, dajo pesek, stroje (KS Sevnica ima lastno težko mehanizacijo, ki jo uporablja za lastne potrebe in daje v najem), krajani plačajo prevoz in še zberejo denar za asfalt. Pa še en sistem imajo -ustvarjeni denar delijo po vsej KS, ne samo centru. Sevniška krajevna skupnost organizira tudi javna dela. Trenutno imajo na teh delih zaradi slabega vremena zaposlenega le enega delavca. Prej jih je tako delalo 28 in vse bodo poklicali nazaj, ko bo vreme omogočalo nadaljevanje dela. Zavod za zaposlovanje in IS jim plačata delo, zaščitna sredstva pa krajevna skupnost.
Povejmo še to, da je v KS Sevnica 5 redno zaposlenih, med njimi tudi strojnik za gradbeno mehanizacijo in računovodkinja, ki dela obračune za vse KS v občini. (Branka Bjegovič)
Uspela Javna obravnava v Leskovcu
Veliko zanimanje krajanov za ureditev starega Jedra
Zavzemajo se, da bi se hkrati poiskala prometna rešitev za cel Leskovec.
Leskovec, 15. decembra - V
prostorih Osnovne šole Leskovec je bila javna obravnava posebnih strokovnih podlag za ureditveni načrt Staro jedro Leskovca, ki sta jo skupaj pripravila občinski sekretariat za razvoj,
urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve in KS Leskovec. Krajani Leskovca se očitno zavedajo pomembnosti tega dokumenta, zato se jih je na razpravi zbralo kar 94.
Po predstavitvi obeh variant ureditvenega načrta, ki ju je izdelal Savaprojekt Krško, se je razvila plodna razprava. Najbolj aktivni so bili prav krajani, ki v jedru Leskovca tudi živijo. Pred-
lagali so kar nekaj sprememb ponujenih načrtov. Delovali so usklajeno, saj so imeli predloge za spremembe že pripravljene in so jih v pisni obliki izročili pri-pravljalcem dokumenta. Nekateri razpravljalci so se zavzemali tudi za celovitejšo rešitev Leskovca, predvsem za njegovo prometno ureditev, saj je npr. križišče v spodnjem delu Leskovca prava črna točka, kjer je največ nesreč.
Obravnava je bila zaključena z občutki, da bodo načrtovalci ureditve starega jedra Leskovca pri nadaljnji pripravi dokumentov upoštevali tudi predloge krajanov. (Jože Arh)
Opravičilo Lovskima družinama Pišece in Globoko
Opravičujem se Lovskima družinama Pišece in Globoko * zaradi nepravilnega izražanja v članku z naslovom "Pišeški lovci skrbijo za krmilnice in krmo" (Naš glas št. 19, str. 8). Celotna LD Pišece za članek vsekakor ni dajala nobenih izjav, pač pa sta jih le njena posamezna člana. Zato se tudi opravičujem zaradi nepravilnega izražanja v zadnjih dveh stavkih tega članka. Ta dva stavka bi se morala pravilno glasiti: "...pravita člana pišeške družine...". Naj poudarim, da se pri takem delu vedno držim 39. člena slovenske Usta-
ve, ki se glasi: "Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico pridobiti informacijo javnega značaja".
Zato prosim Lovsko družino Pišece, da upošteva mojo svobodo izražanja, ki mi jo, kot slehernemu državljanu, zagotavlja 39. člen Ustave. Hvala za razumevanje. Brežice, 7. 12. 1993
Branka Hudina
ty sprejem ob meji
Rajec bo v brežiškem proračunu lOOt
Za bizeljski pretvornik bodo preverili, kdo ga mora financirati.
SamoborsHI plae In SAMA
Zdaj Je ceneje pri nas
Brežice - Brežiški izvršni svet je pred kratkim dvakrat razpravljal o izgradnji TV pretvornika na Rajcu, 26. novembra in 10. decembra, in ob tem sprejel sklep o sofinanciranju njegove izgradnje. Sklep, ki ga je podpisal predsednik brežiškega izvršnega sveta, se glasi: V proračunu za leto 1994 se v programu sekretariata izvršnega sveta predvidijo sredstva (ca. 7.650 DEM - 30 % investicije) za sofinanciranje postavitve TV pretvornika Rajec za drugo mrežo. Zavod za
prostorsko načrtovanje pa ima nalogo, da prouči pobudo TV Slovenija za plačilo prispevka za postavitev pretvornika na Bizelj-skem za drugo mrežo in preveri, ali gre za investicijo, ki bi jo v celoti morala financirati TV Slovenija ali ne. Tako bodo prebivalci tega kotička Slovenije vsaj v novo teto stopili z upi, da bodo končno lahko gledali tudi programe TV Slovenija, silvestrovali pa bodo zanesljivo še ob programu zagrebške televizije. (B.Bjegovtč)
Slov. vas, Samobor, 15. decembra - Po enem mesecu smo zopet obiskali samoborski "plač" - tržnico in na stojnicah zabeležili nekaj cen. Solata je bila po 4.000-6.000 HRD, jabolka 4.000, česen 18.000, jajca 1.050-1.150 HRD, elektr. lučke za jelko od 40.000 do 90.000 HRD, voščilnice 1.000-2.500 itd. Nekaj cen iz blagovnice SAMA: zamrzovalna skrinja Gorenje (200 I) 3.740.000 in Končar 5.404.000 HRD; moške srajce kariraste, vseh velikosti (100 % bombaž) po razprodajni ceni 99.000 HRD, ženski čevlji od 176.000 dalje in moški od 266.000 HRD naprej. Še nekaj
diskontnih cen živil: kava Franck (mleta) 100 g 4.874, Prima v zrnu 4.070, Expresso kg 46.702 HRD, rastlinsko olje v steklenici 8.313 HRD, v PVC embalaži 9.750 HRD in olje iz sončnic 9.938, margarina navadna 3.780 HRD, margarina delikatesna 4.280, coca cola 1 I 6.249 HRD, cede-vita 200 g 8.633 HRD, pralni praški (razni) od 32.628 do 38.982 HRD.
Po pregledu teh cen smo zaključili, da je zdaj ceneje kupovati pri nas doma. To se tudi vidi, Slovencev ni, domačih kupcev pa zelo malo in ti kupujejo najnujnejše. (Božidar Zore)
NaS glas 21, 23. decembra 1993
Zoran Šoln, direktor zavarovalnice s pridihom matitnosti:
Tukaj zbrani denar Triglav tukaj tudi porabi
"Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba Zavarovalnice Triglav, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali, "pravi njihov hudomušni slogan.
Krško - Do konca leta 1961 je bil Državni zavarovalni zavod, Ravnateljstvo za LR Slovenijo, podružnica Krško, potem (do 1967) Zavarovalnica Videm Krško, do leta 1976 pa Zavarovalnica Sava, Poslovna enota Krško. Do 1985. je bila Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, do 1990. Zavarovalna skupnost Triglav, Posavska območna skupnost Krško, in leta 1991 je postala Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Krško.
To je ves čas ista zavarovalnica, ki je že petinštirideset let navzoča v posavskem prostoru in ki je, po besedah njenega sedanjega direktorja Zorana Solna, s tako dolgo navzočnostjo in s svojim obnašanjem nekako postala domača zavarovalniška hiša. Letos so tej svoji tradicionalni prisotnosti dali še poseben pomen, predvsem so želeli, da Posavje to začuti skozi kakovost njihovih storitev. Zoran šoln: "Tržni delež naše območne enote Triglav v Posavju znaša 75 % zavarovalniškega tržišča, kar je glede na konkurenco, ki se pojavlja v zadnjih letih, vendarle veliko. Poudariti je treba, da je ta naš tričetrtinski delež stabilen, saj so naši zavarovanci naši dolgoletni partnerji. V zadnjem času pridobivamo nove zavarovance tudi na račun reorganizacije v gospodarstvu, kar je dokaz, da je za nas v posavskem prostoru še veliko dela in rezerv v zavarovalništvu.
Zavarovalnica Triglav je v Posavje vendarle drugače vpeta kot nove zavarovalne firme, ki so v njega šele vstopile ali pa se na to šele pripravljajo. Našo dolgoletno in plodno prisotnost tukaj v Triglavu razumemo kot podlago matičnosti. To je hkrati prednost   in   ogromna   obve-
znost, saj nismo le zavarovalnica, ampak se vključujemo tudi v vse druge gospodarske in siceršnje tokove, pa naj gre za sredstva preventive, kreditiranje ali kaj drugega. Skratka: denar, zbran v tem prostoru, v njem tudi ostaja. To seveda pri drugih zavarovalnicah, ki imajo sedeže izven naše regije, ni mogoče trditi."
Povprašali smo po tem, kako se odraža gospodarska kriza v njihovem poslovanju. Zoran Šoln pravi: "Nedvomno se sedanje težje gospodarske razmere odražajo tudi v našem poslovanju. Predvsem moram tu omeniti t. i. družbeni sektor, kjer se podjetja otepajo z izredno težkimi pogoji gospodarjenja. Pogosto niso zmožna plačevati premij. Potem se tu seveda pojavi problem, ko bi moralo biti premoženje (po logiki dobrega gospodarja) zavarovano, vendar za to ni dovolj denarja. Z vsakim posameznikom se skušamo dogovoriti tako o obsegu najnujnejšega zavarovanja kakor o načinu plačevanja. Delamo vedno v obojestransko korist. Ne glede na tak pristop k delu pa smo svoje na-
pore morali usmeriti na zavarovalna področja, ki pri nas doslej niso imela velikega deleža v strukturi zavarovanj, v sedanjih razmerah pa pomembno prispevajo k bilanci uspeha naše zavarovalnice. Tu mislim predvsem na razne oblike življenjskih zavarovanj in novih vrst avtomobilskih ter zdravstvenih zavarovanj.
V  letu 1994 bomo pričeli uvajati popolno novost na področju rertfnih ztavarovanj."
Triglavov zavarovalni paket novosti ponuja možnost zdravstvenega zavarovanja za potovanje v tujini in nezgodnega zavarovanja. Ponujajo paketno zavarovanje avtomobila z eno polico, pod najugodnejšimi pogoji.
V  paketu lahko zavarovanec izbere: zavarovanje avtomobilske odgovornosti za povzročeno škodo na avtomobilu in AO plus za telesne poškodbe, nastale ob uporabi vozila. Lahko se odloči za kasko zavarovanje lastnega avtomobila, za nezgodno zavarovanje za voznika, potnike in delavce, ki uporabljajo vozilo, ter za zavarovanje pravne zaščite. To je novost, ki pomeni kritje stroškov v kazenskih in upravno
Zoran Šoln, direktor Zavarovalnice Triglav, enote v Krškem.
kazenskih postopkih, nastalih zaradi prometne nesreče, ter stroškov uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. Prednosti takega zavarovanja so v prepričljivejšem popustu (tako so ga označili sami v Triglavu), ugodnejših pogojih plačevanja premij, tehnični in preventivno tehnični pregledi so brezplačni, ob sklenitvi več zavarovanj pa Triglav podari brezplačno zavarovalno vrsto. Bonus se ohranja in prenaša: zavarovanec, ki ima eno škodo v zavarovalnem letu, še vedno ohrani 50 % popusta, če je imel 50 % popusta že tri leta.
Uvedbo rentnega zavarovanja pripravlja Triglav za prihodnje leto. Življenjsko zavarovanje pa pomeni lahko hkrati varčevanje, kjer zavarovalnica vsako leto varčevalni del oplemeniti z dobičkom. Zavarovanje lahko stranke sklenejo v trdni valuti, markah ali šilingih, premije pa plačuje v tolarjih. Dolžina zavarovanja je lahko različna, prav tako oblike in načini plačevanja premije. Z minimalnim doplačilom lahko zavarovanje (t. i. vzajemno) hkrati skleneta dve osebi. Temu je možno dodati tudi nezgodno zavarovanje.
Sicer pa se zavarovalnica Triglav uveljavlja v posavskem prostoru tudi s priznanji. Tako so letošnjo 45. obletnico zaznamovali tudi s priznanjem Gospodarske zbornice "za odpravljanje posledic škod v gospodarstvu in pri občinah, za namenjanje sredstev v preventivno delovanje, gradnjo cest in vodovodov, šolskih, kulturnih in drugih objektov". Obrazložitev navaja tudi namenjanje prostih sredstev v sklade za razvoj gospodarstva, za pomoč podjetjem, ki so v težavah, in še za vrsto drugih namenov. Seveda vsega tega ni mogoče doseči ločeno. In posavska enota je le ena izmed enot v zavarovalniškem sistemu Triglav. To so dokazali tudi z zadnjim "dnevom Zavarovalnice Triglav", ki so ga letos organizirali v čateških Termah. Udeležilo se ga je okog 1.000 njihovih delavcev iz vse Slovenije. (Ika)
Aluftnal iz Krškega se Je prebil
Z Borze t Ljubljani do sanatorija na Kamiatki
Alufinal iz Krškega je bil nekoč znan kot Peterkovičevo ključavničarstvo v Stari vasi. Še vedno je Peterkovičevo, le da je krmilo prevzel sin Dušan in kriza v gradbeništvu jih je prisilila, da so se ozrli za novim programom: aluminijem.
Krško, 10. novembra-V treh
letih so se prebili med večje izvajalce aluminijastih fasad (ki so ponekod kombinirane s steklom), oken in vrat. Pri delu uporabljajo tehnološki postopek enega največjih italijanskih proizvajalcev na področju aluminija, Indivesta, in pravilnost Peterko-vičevega izbora potrjujejo novi posli. Te namreč dobivajo zaradi najboljših tehničnih in tehnoloških rešitev.
Dušan Peterkovič: "Ta program smo prevzeli leta 1991 in odtlej smo postavili kar nekaj
večjih referenčnih objektov. Med njimi je DIP servis v Varšavi, ki ima 700 kvadratnih metrov steklene fasade, v njem pa so tuja diplomatska predstavništva. Za to delo so konkurirali Finci, Avstrijci, Nemci in Poljaki, mi pa smo imeli najugodnejšo ceno in najboljšo tehnično rešitev. Delali smo tudi "skladišče -II. faza" v krški nuklearki. Zanj smo skonstruirali povsem svoj sistem aluminijske viseče prezračevalne fasade (2.300 kvadratov) z vsemi okni in vrati. Med tehnološko najbolj zahtevne pa
Dušan Peterkovič in oče Vlado, kije dolga leta uspešno vodil ključavni-čarskoobrt, sedajpaje, kot upokojenec, "v krepko oporo obratovalnici".
vendarle štejem zgradbo slovenske borze v Ljubljani. Njena fasada je strukturirana s steklom iz ZDA, delana je po sistemu, ki je last Alpha Engineeringa iz Mo-dene (Italija). Delo smo opravili kakovostno in ta objekt nam trenutno služi kot največja referenca, na podlagi katere sedaj dobivamo ponudbe za izvajanje identičnih del v tujini."
Alufinal je sklenil pogodbo za izvajanje del v Rusiji - na Kam-čatki. Tja so jih povabili investitorji sami, potem ko so videli ljubljansko borzo. Z deli so začeli 20. decembra in v začetku februarja bi jih morali zaključiti. Gre za del sanatorija, ki ga gradijo postopoma, in če se bodo v tej fazi izkazali z roki in kakovostjo, bodo imeli delo na tem ogromnem objektu še dve leti. Nikakor pa ne nameravajo zaradi tega zanemarjati domačega trga.
Dušan Peterkovič zagotavlja: "Če bo potrebno, bomo šli v novo investicijo in zaposlovanje kadrov. Doslej smo uspeli vse naložbe uresničiti z lastnim kapitalom, a če bomo šli dalje, potem vendarle pričakujemo tudi pomoč za zagotovitev tako kakovostnega   programa.   Letos
smo že odprli štiri nova delovna mesta, tako da nas je zdaj 14 in en upokojenec. To je moj oče, ki je sicer res v pokoju, a operativno je obratovalnici še vedno krepko v oporo. Sicer pa se moram za ves napredek naše obratovalnice v zadnjih treh letih zahvaliti tudi svojemu kadru. Brez njihovega truda in prizadevnosti ob tako popolni spremembi programa v tako kratkem času ne bi uspeli obvladati dela, od tega pa je bil odvisen naš skupni nadaljnji obstoj."
Od vojne '91 se je njihovo sodelovanje z Italijani razvilo in vzajemno zaupanje so poglobili do te mere, da za svoje skupne posle ne potrebujejo več bančnih garancij. Tako so tudi ustanovili skupno podjetje (50 %-50 %) Anoxidal Metal, ki je bilo prvotno namenjeno samo oskrbi z repromaterialom, razvili pa so ga v konsignacijsko skladišče. Letos so nabavili tudi precej nove strojne opreme, za obdelavo pločevinastih elementov. Sprašujemo po toplotni prevodnosti aluminijevih oken in vrat. Dušan Peterkovič zagotavlja, da so te probleme odstranili: "Sedaj imajo okna prekinjen toplotni most, med zunanjo in notranjo plastjo je izolator in s tem dosežemo faktor K 1,7 ali celo K 1,4.-Vgradimo lahko tudi neprebojna ste? kla in vse ostale sestavne -elemente, aluminijeve površin? so lahko eloksirane ali barvani, izdelovalec barvil (prahu, ki se na elementu segreva do 200 stopinj) pa daje 50-letno garancijo, če upoštevamo enako izhodiš-
Ki k /niirsn n>iwni n i \k\osi
NIIHi >
Q)    mmmkmJB pil   "O)
S/nic*
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
&EČN0 imt
Spoštovani zavarovanci, občanke in občani, zahvaljujemo se vam za zaupanje in vam z najboljšimi željami voščimo vesele, zdrave, varne in uspešne božično-novoletne praznike.
Vaša
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Zlatarna in Parfumerija
Milena Peterkovič,  Dalmatinova  //.?.  6X270 Kriku,  tel   060Hl.1l 960
130 RAZLIČNIH
MODELOV UR
SEIKO
JL
JACOUES LEMANS
•CITIZEN
P
pierre cardin
SECT3R
ŠPORT VVATCHES
PARFUMI
V  hristian Dior
PARIŠ
GUCCI
GIANFRANCO
FERRE
KIENZO
ZA LJUDI, KI POZNAJO KVALITETO
če med cenami klasičnih, lese-       "dobimo noter" že pri prvem
nih delov stavbnega pohištva in      barvanju lesa. Zaradi tega se in-
aluminijevih, vidimo, da so sled-      vestitorji   zlahka   odločajo   za
nji dražji za 16 %. To razliko pa      nas!" (ika)
Del pročelja ljubljanske Borze, ki je pritegnila pozornost ruskih investitorjev in Peterkovičevemu Alufinalu zagotovila posel pri sanatoriju na Kamčatki.
8
NaS glas 21. 23. decembra 1W
Lastninjenj* lisce
Program lastninjenja so predstavili upokojencem
Želijo, da podjetje ostane v rokah delavcev in bivših zaposlenih.
t
Sevnica, 11. decembra - V podjetju Konfekcija Lisca so povabili vse svoje upokojence, da so jim pojasnili program lastninjenja, ki bo začel veljati, ko ga bo Agencija za prestrukturiranje in razvoj potrdila. Predvidevajo, da bo to 6. januarja prihodnje leto.
Po lepem kulturnem programu, v katerem so nastopili učenci Glasbene šole Sevnica in mešani pevski zbor iz Lisce, so vodilni iz Lisce, direktor Vili Glas ter gospoda Ogorevc in Ernestl, z razumljivimi besedami razložili zbranim upokojencem vse o lastninjenju in certifikatih. Povedali so, da je tovarna v zadnjem času morala premagati veliko ovir, saj so v veliki meri izgubili trg v bivši
Jugoslaviji, sedaj imajo le 12 % domačega trga. Predmet lastninjenja bo 28 mio DEM družbe-
i
nega kapitala. Od te vrednosti bodo morali odvesti 40 % republiki za štiri sklade, ostalih 60 %
Dora Božič in Franc Ogorevc sta med prvimi vpisala certifikat. G. Ogorevc je pozval še druge upokojence, naj to storijo. (Foto: M.P.)
pa bodo lastninili. Lisca bo glede na certifikate, ki bodo zamenjani za delničastvo, ostala v rokah delavcev in bivših zaposlenih. Upokojenci lahko svoj certifikat vpišejo v podjetje, kjer so bili upokojeni.
Certifikate že vpisujejo na petih mestih, upokojenci pa so jih lahko vpisali že po zaključku uradnega dela srečanja.
Upokojenke, ki so bile zaposlene v Zagorju, so se odločile, da jih bodo vpisale v podjetje, kjer so bile zaposlene približno 20 let, saj hočejo da se podjetje obdrži tako, kot je bilo ustanovljeno z njihovo pomočjo.
Gospod Franc Ogorevc je mnenja, da bi bilo lahko v Lisci lastninjenje še drugačno, saj je Lisca zrasla iz obrtniške delavnice v veliko tekstilno podjetje. Lisca je v Evropi med šestimi največjimi v svoji stroki. Imeli so zelo velik dohodek, a so se kljub temu veliko odrekali pri plačah in so denar raje vlagali v modernejše stroje in tehnologijo. (Milena Požun)
Delavnica pod HršHIm mostom
Evald Babic prodaja tudi avtomobile
Krško, decembra - Evald Babic v novih prostorih. Prihodnje leto bo poleg mehanične delavnice postavil še razstavni prostor za vozila. Že zdaj pa lahko pri njem naročite vozila znamke Chrysler in Jeep, in sicer osebna vozila: Saratooga, Le Baron, Daytona, Viper, kombi Voyager ter vozilo, ki so ga pri Chryslerju poslali v prodajo letos - Vision. Najpopularnejša terenska vozila pa so: Che-rokee, Grand Cherokee ter VVrangler. Če so vozila na zalogi, jih dobite takoj, drugače pa je potrebno počakati od enega do treh mesecev. (B. C.)
Občni zbor Društva za varilno tehnIHo MršHo
Dr« Štular: "Krško društvo Je na vrhu v Sloveniji44
Slovenska Zveza DVT je te priznana kot opazovalka v evropskih združenjih.
Krško, 9. decembra - Občnega zbora Društva za varilno tehniko, ki je bil v krškem Kulturnem domu, se je udeležilo 45 članov društva in gostje: predsednik ZDVT Slovenije in predsednik Zveze društev inženirjev in tehnikov Slovenije prof. dr. Štular ter predstavniki inštitutov in društev za varilno tehniko iz drugih krajev Slovenije.
V poročilu društva je njegov predsednik ing. Stane Zorko med najpomembnejšimi dejavnostmi v dveletnem obdobju naštel: izobraževanje članov na strokovnih predavanjih, strokovno izobraževanje za zaposlene v podjetjih, ki so društvo ustanovila, usposabljanje varilcev za atestiranje in izvedbo atestiranja s pooblaščenimi institucijami, pomoč in svetovanje podjetjem na področju varilne tehnike in zagotovitve varilskih del, pomoč varilcem pri iskanju zaposlitve ter obisk na sejmih varilne tehni-
ke na Dunaju, v Essnu in Muenc-hnu.
Prof. dr. Štular je pohvalil delo društva, ki je gotovo najbolje organizirano tovrstno društvo v Sloveniji. Povedal je tudi, da je slovenska Zveza DVT v evropskih združenjih že priznana kot opazovalka. Popolna članica pa bo takrat, ko bodo rešeni politič-
ni odnosi med Slovenijo, EGS in EFTA.
Za svoje delo so bili pohvaljeni vsi člani društva, posebej pa še upokojenci, člani društva, in tajnik Milan Javornik. Izvolili so tudi novo vodstvo društva, novega predsednika pa bodo izbrali člani 10 na svoji prvi seji. Glavna naloga društva za naprej pa je delovati na istih področjih kot doslej.
Pred občnim zborom so zbrani poslušali tudi predavanje dipl. ing. Tomaža Žvegliča iz Metalne Senovo o zagotavljanju kakovosti po standardih serije SLS ISO 9001. (Jože Arh)
nagrajenci križanke AFP Dobova
Žrebanje ob svečah
Dobova, 17. decembra - Re
sevalce križanke smo povabili k žrebanju v bistro Aleksander, ki je v isti zgradbi kot AFP Dobova. Dobre pol ure pred začetkom žrebanja se je nad Brežiško polje spustila gosta megla, kmalu zatem je Dobova utonila v temo, ker je zmanjkalo električnega toka. V bistroju Aleksander so vsepovsod prižgali sveče in njegov vodja Branko Jurman je kar sijal od sreče: "Poglejte no, kako čudovit lokal imamo sedaj!" Res se je v že sicer imeniten gostinski lokal prikradel tisti žlahtni pridih, ki ga lahko pričarajo skrivnostnost polmraka in živi ogenjčki sveč. Seveda smo bili nekateri nesrečni, ker ni in ni hotelo biti elektrike, saj takšen polmrak za fotografiranje ni najbolj idealno okolje, a končno smo se le odločili: zbrane nagradne križanke smo stresli V pleten koš in Branko Jurman je lastnoročno izžrebal tiste, ki jim bodo pripadle nagrade. Segel je v temo koša in privlekel iz nje Angelco Kozole (Ul. Strmec-
kega 7, Krško) oz. njeno križanko. S prvo nagrado ji je njena križanka prinesla večerjo za dve osebi v bistroju Aleksander. Druga nagrada (tatarski biftek iz konjskega mesa za dve osebi) je pripadla Alenki Kranjc z Zdol 2.i b, tretjo nagrado, šest koktajlov, pa bo Branko, ki je tudi barman, na-mešal Alojziju luratovcu z Malega Vrha 9 c v Globokem. Čestitamo!
PRODAJA AVTOMOBILOV CHRYSLER - JEEP TER AVTOSERVIS
BABIC, TOVARNIŠKA ?. 68270 KRŠKO TEL (0608)31-295
AFP
'¦"¦¦¦¦¦:'¦;*:"¦¦¦'¦¦"'        ¦                          fH . .¦¦¦¦¦O . 13 umi      18	Jj|
% i   • m	*&*
f      v U'tŠ   %    W	
PREJELI SMO
Kako smo v Krškem sprejemali odlok o skladu za malo gospodarstvo
Da bi lahko bralci razumeli bistvo zapleta ob sprejemanju navedenega odloka, moramo seči nazaj v leto 1992, ko je še Čemeličeva vlada predlagala skupščini prvo varianto odloka o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva. Aprila 1992 je namreč skupščina ponujeno besedilo odloka zavrnila s kopico pripomb in predlogov. Predlagatelju je naložila, da tekst popravi in ga vrne v fazo osnutka. Vsa reč je potem mirovala več kot leto dni!
Kar naenkrat pa se je vlada odločila skupščini ponovno predlagati novo besedilo odloka in zahtevala, da-se odlok sprejme takoj. Zato ga je - v nasprotju z veljavnim sklepom skupščine - ponudila kar v obliki predloga. Sklad naj bi potrebovali takoj, saj bi le tako še v tem letu (1993) lahko razdelili malemu gospodarstvu del razvojnih sredstev.
K takemu razmišljanju je predstavnike vlade vzpodbudil direktor LB -Posavske banke d.d. Krško g. Dejan Avsec, ki je obljubil, da bo banka sodelovala le v primeru, če bo občina ustanovila sklad za razvoj, medtem ko vlada sama očitno ni imela tega interesa. Ker pa ni našla drugega izhoda, je želela oblikovati sklad in upravni odbor tako, da bi sama obd-
ržala odločilen vpliv. Še posebno zato, ker so nekaterim vidnim posameznikom že obljubljali sredstva.
Vladni predlog odloka je imel 11. členov, katerih bistvena vsebina je bila v naslednjem: 1. Skupščina ustanovi sklad in zagotovi sredstva. 2. Sklad upravlja upravni odbor, kjer ima 4 od 7 članov vlada. 3. Merila, postopek in način delitve sredstev določa vlada sama, upravni odbor pa je degradiran na nivo tistega, ki odgovarja za poslovanje sklada, čeprav o ničemer (bistvenem) ne odloča. V obrazložitvi k odloku so zapisali, da so upoštevali pripombe predhodne skupščine, in zamolčali sklep, da je bilo gradivo vrnjeno v fazo osnutka.
Ko smo podpisani skupaj s še nekaterimi drugimi poslanci pregledali pripravljene materiale za skupščino, nam je bilo takoj jasno, zakaj vlada potrebuje sklad, čeprav je od obravnave prvega osnutka preteklo leto in pol.
Na besedilo predloga smo pripravili 10 amandmajev, ki so pomembno menjali samo zasnovo sklada. Ker pa je bil odlok pripravljen kot predlog, z amandmaji nikakor nismo mogli predlagati novega odloka, lahko smo le predlagali posamezne spremembe. Vladni predlog odloka je bil tako
pomanjkljiv, da smo z amandmaji lahko zamenjali le vsebino, ne pa tudi osnov, na katerih je bil odlok sestavljen.
V predlaganih amandmajih pa je šlo za naslednjo vsebino: 1. Upoštevane so vse pripombe, ki so bile podane na predhodni skupščini leta 1992. 2. Predlagali smo rešitve, s katerimi smo pristojnosti vlade prenesli na upravni odbor in skupščino. 3. Predlagali smo, da postopek imenovanja vodi pristojna skupščinska komisija, po postopku in na način, kot je določen za organe skupščine.
Razprava v skupščini je pokazala na bistvo problema in razloge za razhajanja. Najprej smo predlagali, da se tekst obravnava kot osnutek. Ker s tem predlogom nismo uspeli, smo skupščini predložili amandmaje. Mnenje poslancev je bilo zelo naklonjeno spremembam, ki so jih vnašali amandmaji. Kljub temu pa so nam posamezni predstavniki vlade očitali nekorektnost in nepotrebno zapletanje. Po vloženih amandmajih je predsedujoči prosil vlado, da se izreče o amandmajih.
Na tej točki je bilo delo skupščine prekinjeno in sestala se je občinska vlada, ki je sama sprejela kar sedem od desetih amandmajev. Trije amandmaji so ostali potem za glasovanje v skupščini, saj poslanec Stibrič, ki je amandmaje predlagal, od njihove vsebine ni odstopil. Prvi amandma je bil zavrnjen, peti je bil najprej sprejet, v ponovljenem glasovanju (za katerega ni bilo objektivnega razloga) pa zavrnjen z enim glasom premalo v
zboru KS. Sesti amandma je bil sprejet. Tako je skupščini ostalo samo še glasovanje o predlogu skupaj s sprejetimi amandmaji. Zbor KS je predlog z amandmaji sprejel, druga dva zbora pa sta bila že nesklepčna in delo skupščine je bilo prekinjeno.
Vlada se s takim zaključkom skupščine očitno ni mogla sprijazniti, saj s tako spremenjenim odlokom posamezni veljaki iz njenih vrst ne bi mogli izpolniti svojih obljub. V času pred ponovnim sklicem in nadaljevanjem dela skupščine je pripravila "čistopis" odloka, s katerim je želela vsaj delno popraviti svoj položaj v skladu. Ker pa so to storili kar mimo skupščine, njihov predlog ni ustrezal sklepom, sprejetim na skupščini. Na ta način je vlada hotela ponovno vsiliti svoje rešitve, kljub temu da je bilo povsem jasno, kakšne sklepe je sprejela skupščina.
Ne glede na to, da je bil čistopis odloka bistveno drugačen od vsebine, je predsednik skupščine ta čistopis dal na glasovanje še v drugih dveh zborih, ki sta ga nato sprejela. Pred glasovanjem pa je onemogočil razpravo, s katero je želel poslanec Slivšek skupščino opozoriti na neskladja.
Ko so strokovne službe hotele v Uradnem listu objaviti nekorekten "čistopis" odloka, smo predstavniki opozicijskih strank zahtevali razgovor s predsednikom skupščine. Na njem smo ga opozorili, da lahko objavi odlok le tak, kot je bil sprejet na skupščini, ne pa izmišljeno vladno varianto. Jasno smo navedli odsto-
panja in jih preverili z zapisnikom, kar je potrdilo, da so naše navedbe točne in da jih ni moč spregledati. Hkrati smo opozorili, da je bil nezakonito sprejet tudi odlok o zazidalnem načrtu za Bencinski servis Senovo, kar je potrdil tudi g. Jenič, ki je ta predlog predlagal skupščini.
Razgovora smo se udeležili poslanci Silvo Mavsar, Vida Ban, Jože Stibrič in predsednik Demokratske stranke Milan Venek. Želeli smo, da župan zadrži objavo spornega odloka in da se takoj objavi odlok v vsebini, ki je bila sprejeta na skupščini.
Na pobudo župana se je nato sestalo predsedstvo, ki je zahtevalo, da se odlok o postavitvi bencinskega servisa objavi ne glede na to, da je bil sprejet nezakonito, glasovanje o odloku, s katerim bi ustanovili sklad, pa ponovi v zboru KS. Na ta način se je tudi predsedstvo spustilo na nivo manipulatorja, ki lahko spreminja sklepe skupščine. Namesto da bi objavili odlok, so sami po nepotrebnem povzročili velik časovni zamik pri formiranju sklada.
Predsedstvo zbora KS pa je predlog predsedstva pisno zavrnilo, saj jim je bilo popolnoma jasno, da gre pri vsem skupaj za manipulacijo. Ker predsedstvo občine na ta način ni uspelo uveljaviti predloga vlade, je sprejelo sklep, da se mora sestati zakonodajno-pravna komisija. Prvi sklic te komisije ni uspel, saj se je seje udeležilo premalo članov.
Glede na sklep skupščine, ki naj bi imenovala nov upravni odbor, je komisija za volitve in imenovanja v
tem času že pripravila predlog sestave novega upravnega odbora sklada. In tu vsa stvar sedaj stoji. Zupan čaka na mnenje normatino pravne komisije, ta pa na sejnino. Vlada je medtem izgubila interes za formiranje sklada, saj je sprevidela, da ji namere ne morejo več uspeti.
Ker pa so obrtniki poslanci vlado prisilili v ukrepanje, si je vlada na hitro izmislila novo rešitev, kjer bo lahko uveljavila svojo vol|0. 1.12. 1993 je sprejela pravilnik o dodeljevevanju sredstev za subvencioniranje obrestne mere, ki pa ji omogoča samostojno odločanje. Prej tako izrazito izražen interes vlade po oblikovanju sklada za razvoj je popolnoma izpuhtel.
Vlada oziroma nekateri njeni člani poskušajo sedaj svojo nesposobnost in nedoslednost pri tem projektu prikazati kot problem opozicije, ki naj bi bila odgovorna za to, da krediti ne bodo razdeljeni v tem letu. Pri tem pa ne izbirajo sredstev in načinov.
Menimo, da je naloga poslancev iz opozicijskih vrst, da opozarjajo na napake, nepravilnosti in nedoslednosti. V tem primeru smo prepričani, da smo ravnali pravilno. Je pač tako, da zaenkrat nismo mi plačani za pripravo materialov in reševanje problemov, ki se v občini kopičijo iz dneva v dan.
P.S.: Naše trditve je seveda mogoče preveriti s pomočjo zapisnikov in magnetograma zasedanj skupščine. vida Ban Silvo Mavsar Jože Stibrič Milan Venek
Naš glas 21, 23. decembra 1993
MuHlearna elektrarna KršHe
Menjava goriva in remont
Kljub le 92-odstotni uresničitvi proizvodnega načrta, kar je zakrivila sušna sezona, so ocene varnosti obratovanja še vedno povsem ustrezne, ohranili pa so tudi notranjo integriteto kolektiva.
Krško, 16. decembra - "V noči med petkom, 17. decembra, in soboto bomo jedrsko elektrarno Krško zaustavili in pričel se bo načrtovani remont, ki bo predvidoma trajal do 12. januarja 1994. Morda nekoliko pozno, a vseeno smo razrešili probleme v zvezi z zagotavljanjem financ, naš žiro račun je deblokiran, tako da lahko normalno poslujemo, naročamo storitve in material. Če bo priliv sredstev tak, kot pričakujemo, in ustrezna podpora hrvaškega elektrogospodarstva, bo elektrarna lahko pričela normalno obratovati."
Nekako tako je generalni direktor krške jedrske elektrarne, ing. Stane Rozman, napovedal sedanji remont. Hrvaško elektrogospodarstvo je namreč elektrarni dolžno še okrog 45 milijonov DEM (v markah), medtem ko je ELES svoj dolg poravnal v celoti. Vrednost remonta v celoti ocenjujejo na 5 milijonov DEM, s tem da je bilo gorivo nabavljeno in plačano že prej. Zamenjali bodo tretjino gorivnih elementov, opravili nekaj modifikacij na področju seizmične instrumen-tacije in zamenjali nekaj delov v primarnem krogu. Opravili so tudi že tehnološke in finančne predštudije o zamenjavi uparjal-nikov in sedaj so na vrsti lastniki, ki morajo odločiti o usodi sedanjih oz. (predlagani) novih upar-jalnikov. Vrednost tega projekta ocenjujejo na 100 milijonov USD in brez dodatnih zamud (če bo sklep o tem predlogu sprejet v
začetku leta '94) bi bilo realno pričakovati menjavo uparjalni-kov v letu 1997. Sedanji projekt volumenskega zmanjšanja produkcije NS RAO in kompaktira-nja že obstoječih sodov bo elektrarni omogočil varno obratovanje do leta 2.000. Seveda bo potrebno, če se lastniki odločijo za zamenjavo uparjalnikov, tudi njiju nekam začasno odložiti. Po besedah predstavnikov krške nuklearke to ni zahteven poseg, saj je treba zunanjost le dekon-taminirati in zamašiti odprtine, kjer so bile nekoč priključene cevi.
Sicer pa je ing. Rozman leto 1993 ocenil kot najbolj dinamično v desetih letih komercialnega obratovanja nuklearke. Objekt sta obiskali komisiji OSART in CISA in njuni poročili ocenjujeta varnost krške elektrarne za sprejemljivo tudi glede na doseženo stopnjo varnosti podobnih objektov v svetu. Življenje elek-trarnine posadke je dinamizirala tudi neplanirana zaustavitev zaradi posega na uparjalnikih v maju in juniju. Doslej je šlo še vedno za dogodke v razredu 0-1, tako kot vselej v Krškem, a v vodstvu elektrarne vseeno opozarjajo na to, da se bo Slovenija morala opredeliti do lastne energetske politike in do vloge jedrske elektrarne v njej, tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. S tem mislijo tudi na nujo po sprejetju odločitve o zamenjavi uparjalnikov. Letos je nuklearkina ekipa le s težavo premoščala plačilno nesposobnost    obeh    kupcev
elektrike. Višina dolga je, po Rozmanovih besedah, sicer primerljiva z dolgom v preteklih letih, a razlika je v tem, da časi niso več inflatorni in tolikšni dolgovi otežujejo poslovanje.
Kljub vsem težavam je krška nuklearka v letu 1993 dosegla 92-odstotno realizacijo planirane bilance. Letos so proizvedli 3.750 milijarde kWh elektrike, vzrok za osemodstotni izpad je predvsem v sila sušnih poletnih mesecih, ko so zaradi nizkega pretoka Save lahko obratovali le na 70 % nominalne moči. Doslej je nuklearka porabila 1/4 svoje delovne dobe in naslednji remont bo sredi leta 1994, trajal bo mesec dni in bo predvsem preventivnega značaja. (Ika)
Porotno o delovanju HEK
NOVEMBER 1991
Novembra je jedrska elektrarna ob 96,53-odstotni razpoložljivosti in 90,42-odstotni izkoriščenosti proizvedla 403.644 MWh električne energije (neto). Maksimalni prirastek temperature Save zaradi delovanja elektrarne je bil 1,5 stopinje C (od dovoljenih 3 st.), povprečni 0,8. Koncentracija radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih je bila v zakonsko dovoljenih mejah. Delež tritija v tekočinskih izpustih je bil 4 % od dovoljene letne količine (20 TBq), ostalih dopustnih radionuklidov pa 0,025 % od letne količine 200 GBq. Radioaktivnosti v plinskih izpustih na razdalji 500 m od elektrarne so novembra namerili za 0,2 % od dovoljene letne doze 50 mikro Sv. Uskladiščili so 31 novih sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako se je skupno število sodov povečalo na 9.253, je sporočila služba splošne administracije v NEK.
Bo Kdajf bedo na Senovem Hopali
Vlada daje rudniku na Senovem Se tri leta
Boris Sovič je zagotovil pomoč države, Igor Omerza pa obljubil, da se bo njegova stranka zavzela za parlamentarno podporo zahtevam senovskih rudarjev.
Senovo, Krško, decembra -Znano je, da se tako Rudnik kot občina Krško zavzemata za postopno zapiranje rudnika na Senovem - če do tega že mora priti - do leta 2000. Slovenska vlada pa se je odločila za krajši rok in če bo njen predlog zakona sprejet, bodo senovski rudnik zaprli s 1. januarjem 1997. Državni zbor bo predlog zakona obravnaval v prvi četrtini prihodnjega leta. Čas do odločitve se torej izteka, zato sta bila ta mesec v občini Krško še dva razgovora na to temo, prvi na Senovem in drugi v Krškem.
Predsednik IS SO Krško Herman Kunej je v imenu sklicateljev krškega sestanka (13. decembra), predsedstva in IS SO Krško, državnemu sekretarju za energetiko Borisu Soviču postavil dve zahtevi: da država ustanovi javno podjetje za zapiranje rudnika in da SO Krško oziroma njena morebitna naslednica daje soglasje k imenovanju vodilnih kadrov tega podjetja. Boris Sovič se je s tem strinjal, pojasnil pa je še enkrat, zakaj se je država odločila za hitrejše zapiranje. Poleg ekološkega in tehnološkega je kot pomemben razlog navedel še problem trga, ki ga je senovski premog izgubil, ko se je Termoelektrarna-to-plarna Ljubljana, ki je bila glavni kupec senovskega premoga, preusmerila na ekološko čistejši premog iz uvoza. Aljoša Kink, direktor matičnega podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije, je dodal še dva razloga: visoko proizvodno ceno senov-
skega premoga in nižjo elektroenergetsko bilanco Slovenije za leto 1994. "Država se zaveda posledic zapiranja," je dejal B. Sovič, "zato bo do leta 2000 za zapiranje treh rudnikov namenila iz proračuna 139 milijonov DM, in del tega denarja bo namenjen za prezaposlovanje rudarjev."
Drago Klanšček, tehnični vodja    Rudnika   Senovo,   je
vztrajal pri letu 2000 kot roku za zaprtje rudnika, to pa zato, ker bi bilo le ob postopnem zapiranju mogoče tudi postopno prezaposlovanje delavcev, pri čemer bi proizvodnjo zmanjševali v sorazmerju z zmanjševanjem števila zaposlenih. To je podprl poslanec Branko Jane, ki vidi možnost prezaposlovanja pri gradnji savskih elektrarn. Država pa se mora do konca zavedati obveznosti, ki si jih sama nalaga z odločitvijo za zaprtje rudnika, je menil Peter Žigante, član občinske komisije za zapiranje rudnika; dolžna je sodelovati pri prezaposlovanju in zagotavljanju socialne varnosti rudarjev s Senovega, in to vseh do zadnjega.
Avtor predloga zakona o zapiranju rudnikov prof. Janežič je sicer zagotavljal, da zakon predvideva vse rešitve, tudi finančne, a Boris Sovič je vseeno zatrdil, da bo predlog dopolnjen z zahtevami iz krške razprave.
Nekaj dni pred krškim razgovorom so predstavniki Rudnika na Senovem postregli z drugačnimi podatki o ekonomičnosti svoje proizvodnje. Po teh podatkih je cena senovskega premoga 6 DEM/GJ in je nižja od Trbo-
velj (6,37) in Hrastnika (8,69). Zato vidijo razloge za hitro zapiranje drugje: "Rudnik Senovo nima niti svojega žiro računa in centrala podjetja RRPS favorizira rudnika v Trbovljah in Hrastniku, drugače povedano, škarje in platno sta v Trbovljah," je povedal eden od udeležencev razprave.
Igor Omerza, predsednik Demokratske stranke Slovenije, ki ga je na pogovor na Senovo povabil krški občinski odbor DS, je podprl namero Se-novčanov, da bodo zahtevali revizijo podatkov o ekonomski uspešnosti rudnika. "To, kar so in kar bodo naredili z vašim rudnikom, je nepošteno, hkrati z rokom za zapiranje bi bilo potrebno določiti natančen program prezaposlovanja," je komentiral predlagani zakon in obljubil, da bo Demokratska stranka (s svojim partnerjem, Zelenimi Slovenije, ima 10 sedežev v parlamentu) v državnem zboru zahtevala, da se upoštevajo argumenti Se-novčanov. Njim pa je priporočil, naj zberejo čim več ekonomskih pokazateljev o uspešnosti rudnika in naj s problemom seznanijo poslance ostalih parlamentarnih strank. (Pilip)
Poštarji se se vHIJuilll v aHeiJe on letu turizma
Brežiška pošta je najlepša in najboljša v Sloveniji
Tako oceno je dobila zaradi opremljenosti, urejenosti in kakovosti uslug.
Nova Gorica, 8. decembra, Brežice, 15. decembra - Interna tekmovanja med poštami po Sloveniji so sicer potekala že vrsto let, a letos je to ocenjevanje sodilo v okvir akcije Turistične zveze Slovenije, sodelovale so vse službe, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s turizmom in med poštnimi službami seje najbolje uvrstila brežiška pošta. V prvi kategoriji, ki vključuje poštne službe po sedežih občin.
Po priznanje je upravnica brežiške pošte Bernardka Strmecki odšla v Novo Gorico v Perlo: "Tam me je presenetilo dejstvo, da so Brežice edina slovenska občina, ki je dobila več priznanj. Poleg nas so ga namreč dobile tudi Terme Čatež (prvouvrščene v kategoriji zdravilišč) in tukajšnja osnovna šola - za najlepše urejeno okolico." Seveda nama je beseda tekla predvsem o brežiški pošti: najlepše urejeni, z najbolšimi storitvami, najboljšim odnosom do uporabnikov ... Kako so v Brežicah dosegli najboljšo oceno? Najprej je vse skupaj pregledala interna komisija PTT enote iz Novega mesta,
nato komisija PTT Slovenije skupaj z inšpektorjem ministrstva za promet in zveze in obakrat so obstali na vrhu lestvice. Ocenjuje se urejenost prostorov in kakovost opravljanja storitev. Gre
novljene prostore, ki so zelo domiselni in funkcionalno urejeni. Za to se moramo zahvaliti vodstvu PTT podjetja iz Novega mesta, brežiškemu izvršnemu svetu  in  novomeškemu  arhitektu
Kolektiv brežiške pošte šteje 27 ljudi, med njimi je devet dostavlja/cev in trenutno se pripravljajo na povečani, t. i. decembrski promet. V tem času odprejo dodatno okence, sicer pa imajo njihovi zaposleni nalogo, da tisti, ki morejo, priskočijo na pomoč tam, kjer je potrebno.
za obvladanje predpisov, odnos     Gorazdu Cibicu. V prvi vrsti pa
do uporabnikov, opremljenost pošte s stroji in pripomočki. To zadnje pomeni, da morajo pravilnike sproti prilagajati! Ocenjujejo tudi varnost in zavarovanje.
Bernardka Strmecki: "Seveda je našo visoko oceno pogojevala selitev (pred letom in pol) v pre-
Bernardka Strmecki pred priznanjem Turistične zveze Slovenije. PTT podjetje Slovenije bo Brežičanom decembra podelilo tudi lastno priznanje: "Priznanja smo zelo veseli, nas pa tudi zavezuje!"
gre zasluga za priznanje našemu kolektivu, ki je dokazal, da ima pravilen odnos do dela." Brežiška pošta je arhitektonsko sodobno zasnovana, omogoča dostop tudi osebam na invalidskih vozičkih, zanje ima prilagojeno tudi eno izmed petih telefonskih celic, ki so sicer redno vse zasedene. Pa ne gre za pomanjkanje priključkov, od vključitve nove, sodobne telefonske centrale že ne. Petnajst javnih telefonskih govorilnic je po mestu, ena izmed tistih pri pošti je na magnetne kartice, ki si jih stranke lahko nabavijo pri poštnem okencu. Gospa Strmecki pravi, da imajo tudi vso ostalo tehnično opremo: IBM opremo za plačilni promet, BIZERBE za sprejem pošiljk, stroje za štetje denarja in identifikatorje. Poštna hranilnica se pripravlja na souporabo bankomata povsod tam, kjer ga katera od domačih bank uvede. (Ika)
Sile* na Blanel
Zaposlili bodo 10 delavcev
Izbrali so jih med nezaposlenimi, zdaj so na enomesečnem usposabljanju.
Blanca, 9. decembra - V Si-lexu na Blanci izdelujejo lato-fleks in od mesečne proizvodnje 350 do 400 kubikov letvic 90 % izvozijo. Dosedanjim 87 zaposlenim se bo pridružilo še 30 novih delavcev, ki so jih med nezaposlenimi izbrali na Zavodu za zaposlovanje in so
zdaj že na poskusnem delu v Silexu.
Nove delavce so 9. decembra v tovarni sprejeli in jih z napotki pospremili k težkemu in zahtevnemu delu g. Korenom, ga. Kovač in ga. Grojzdek iz zavoda ter g. Zaje iz Silexa. Ti delavci bodo en mesec na usposoblja-
čen čas. Tudi ostali se bodo gotovo trudili, da bodo dobili redno zaposlitev, kljub nizkim osebnim dohodkom.
Gospod Zaje sam priznava, da organizacija dela pri njih še ni najboljša. Tudi tovarna se šele uvaja, saj je začela samostojno poslovati pred enim mesecem. Upajo, da bodo v čim krajšem času stvari postavili na mesto, saj sedaj delavci ne delajo v ugodnih razmerah. Še ta mesec jim bodo nabavili zaščitna sredstva, ki jih delavci zelo nujno potrebujejo.   Pričakujejo tudi,  da
"Pogovor ob začetku usposabljanja v Silexu (Foto: M. P.)
Popravek
V prejšnji številki smo v besedilu o ustanavljanju sklada za razvoj malega gospodarstva in delitvi sredstev pomoči iz njegp zapisali, da Sklad stavbnih zemljišč občine Krško še nima predsednika. Za tako nemogočo napako se opravičujemo. Sklad je svojega predsednika seveda dobil. Izvolili so ga delegati zborov SO Krško in ime mu je Joško Cunk, doma pa je v KS Kostanjevica.
nju, za ta čas bodo dobili denarno pomoč, plačano prehrano in prevoz ter plačano zdravniško spričevalo, če jih bodo po končanem usposabljanju redno zaposlili. Nekateri izmed njih že imajo potrebno kvalifikacijo, zato jih bodo ob preizkusu že sedaj redno zaposlili za nedolo-
bodo prihodnje leto lahko zaposlili še dodatnih 30-50 nezapo-senih iz Posavja.
Na Zavodu za zaposlovanje -Sevnica so zelo zadovoljni, saj se v sedanjem času malokdaj pojavi podjetje, ki bi redno zaposlilo tolikšno število nezaposlenih. (Milena Požun)
10
NaS elas :i. 23. decembra 1W
V Krškem je nenadoma prišla na dan vrsta glasbenikov
"Saj to je fantastično!"
Tako pravi Karolina Vege// Stopar, akademska glasbenica, ki poučuje na krški glasbeni šoli in po potrebi poprime za delo, to je za klavirske tipke vselej, kadar jo kolegi potrebujejo.
Krško, decembra - Karolina Vegelj Stopar je glasbenica in pozornost pisca tehle vrstic je pritegnila brez težav. Preprosto in skromno je to dosegla, rekli bi mimogrede: tako, da je nastopila na vrsti prireditev. Po eni strani gre za dejstvo, da se je krška nižja glasbena šola s prihodom Draga Cradiška na ravnateljsko mesto odprla javnosti, po drugi strani pa za to, da smo pod okriljem šole nenadoma lahko zapazili (v bistvu) množico glasbenikov.
Če se vrnemo k današnji gostji (pravzaprav smo bili gostje v njenem domu), zapišimo, da igra vse po vrsti, da sodeluje pri krškem simfoničnem orkestru, pri predstavitvah tukajšnje šole (kjer uči) "na malo drugačen način", da spremlja pihalni orkester, če je potrebno, odigra sonato ali katerokoli drugo partituro izpod peres velikanov svetovne klasike, spremlja nastope gojencev šole na promocijah in produkcijah. 2e samo to je pozornosti vredno, pri vsem tem pa je posebej zabavna še neka navidezna drobnarija: Karolina je lahko klasična koncertna solistka ali pa, tako kot vsi ostali nastopajoči v skupini, razposajeni jazzer. Njen komentar na to pripombo je bil: "Sem glasbenica, umetnica, in nas k temu sili neka notranja potreba!"
Zaposlena je kot pedagoginja v krški nižji glasbeni šoli: "Naše plače so šolniške in hudega denarja pri vsem skupaj ni, je pa lahko zadovoljstvo ob izpolnitvi notranje potrebe po glasbi in vsemu, kar človekovi notranjosti prinaša uspešen koncert. Kdor gleda samo na denar, ne bo zdržal dolgo! Spremljam predvsem pihala in trobila. Korepetiram rada zato, ker mi to ustreza in se ob tem preprosto počutim dobro, tako kot se počutim dobro (recimo) zato, ker ne nosim orožja. Doslej
gica opozorila, da je vsak otrok umetnik na svojem področju: če ni dober v inštrumentu, morda lepo pleše ali poje. Dovoliti mu je le treba, da se pokaže. !J(Se nekaj je pri tem fino: z otro-forn si pol ure sam. Lahko ga spoznaš, vidiš, če je razpoložen.
nisem ftrala z orkestrom in ta izkušnja*«! pihalnim orkestrom je zame fantastična. Tudi kadar igram zato, da spremljam svoje učence, se počutim kot umetnica."
Kaj je za Karolino umetnost?
"Umetnost ni samo veliki koncertni nastop. Tudi v šoli je! Ko delaš v šoli z otroki, jih vzporedno učiš, vlečeš primerjave s slikarstvom in drugimi vejami umetnosti, ves čas si v njej. Rada se med uro z otrokom pogovorim in pošalim, a sem stroga profesorica, red mora biti in delo resno. Navdušena sem, kadar moji otroci zaigrajo Bacha in to resnično zazveni kot Bach. Tudi nagrad se veselim, imam nekaj pozornosti vrednih učencev: Neveno, Resnikovega fanta z Rake ... Spomladi jim bomo pripravili recital. Sicer pa imam rada vse svoje otroke (nekaj mojih učenk je že večjih od mene) in sem z njimi zadovoljna. Ne glede na to, če so nekateri malo manj dobri. Ob teh plodnih letih me je strah, da bodo prišla slaba, ko ne moreš iz množice odbrati niti enega nadarjenega otroka. Ko sem nekoč, na akademiji, hodila na hospitacije, sem že videla tako dolgočasne ure, da sem si rekla: ,To pa že ne bo zame!' Takrat me je starejša kole-
če ga kaj tišči, je zdrav ali bolan. Ugotoviš, da se nekateri zelo trudijo in imajo malo uspeha, medtem ko bi drugi lahko dosegli veliko, pa se jim ne zljubi ali ne zdi potrebno, da bi predelali vsaj minimum osnovnega programa. Res so pojave ti otroci! Potem greš zvečer spat in razmišljaš o tem, katero sonato ali etudo boš dal kateremu izmed učencev, če se bo ta ali oni pravočasno pripravil do nastopa ali naučil za izpit. Na te otroke gledaš kot na svojo družino in ko končajo naših šest let, je kar hudo. Mnogi se še vedno tudi oglašajo, pišejo ali pridejo pogledat... S šolskimi leti čas tako hitro beži."
Karolina je (1988.) končala umetniško smer na glasbeni akademiji v Ljubljani in njen naziv je akademski glasbenik. Kako je, ko človek pride nazaj, učit v šolo, kjer je spoznaval prve note?
"V glasbi ni pomembno, kje študiraš, ampak pri kom. Zato so tudi študentje iz drugih delov nekdanje Jugoslavije hodili študirat v Ljubljano in mnogi so potem tu tudi ostali! Bila sem pri profesorici Zdenki Novak. To je krasna pedagoginja, bila nam je kot mama. Ni učila samo klavirja, med urami je bilo tudi ogromno pogovorov.   Naučila  nas je veliko o
mladih, o poštenem delu in odnosu do njih. Poštenost v našem delu razumemo predvsem kot dejstvo, da ti razvijaš otrokove sposobnosti in talente ne glede na to, čigav in od kod je. Tudi če veš, da se bo nekega dne nadarjen študent morda vrnil in ti konkuriral v službi. Mi smo tisti, ki glasbenika ustvarimo, ga "do-zorimo" za srednjo glasbeno šolo in akademijo, vse se začne v naši bazi in potem kroži. Mladi se vračajo in zopet ustvarjajo nove kadre.
Kako je, ko prideš nazaj učit?! Ko prideš nazaj, vidiš predvsem svoje delo, skušaš se znajti, poiskati stik z učenci. Pomembno je spoznavanje sebe. Če opazujem sedaj nazaj sebe in svoje napake v nižji glasbeni šoli, mi je jasno, da jih sedaj ponavljajo moji učenci: pri klavirju gre predvsem za dviganje prstov, muzikalnost, prave note ... Napake delajo otroci, če dovolj ne upoštevalo profesorjevih navodil, ampak skušajo doseči nekaj na hitro in na svojo roko."
Ali je za strokovnjake v glasbi dovolj dela in prostora?
"Celo pomanjkanje je! Ne vem, kako je v orkestrih, a pedagoško delo se vedno najde, tudi v naši šoli nas manjka. Problem je v tem, da manjka že pedagogov na glasbeni akademiji, in zato lahko pri njih študira le malo mladih. Biti sprejet na glasbeno ali katerokoli drugo akademijo s poudarkom na umetnosti je pravzaprav težko in za tiste, ki jim to ne uspe, je to prava katastrofa. Ravno tako je težko osvojiti nagrado na glasbenem tekmovanju, kjer je veliko talentov. Organizirajo jih na dve do tri leta in na nobenem ne nabereš točk zlepa. Vendar se s tem sploh ne kaže hvaliti, saj vse skupaj lahko razume le tisti, ki je nekaj podobnega že doživel."
Ponovno sva pristala pri produkcijah krške nižje glasbene šole in pri Karolininih nastopih:
"Naše produkcije so se spremenile glede na nekdanje čase. Dobili smo še dodatno polovico glasbene šole (tudi zgradba nam
je nenadoma postala pretesna), v krški javnosti se je pojavila množica glasbenikov, ki je doslej nismo niti opazili. Imamo nove smeri za kontrabas, čelo, ki jih doslej sploh ni bilo, imamo pihalni in simfonični orkester. Saj to je čudovito! Nekako odkrili smo še druge zvrsti glasbe, od \mzj dalje, šola se je z vsemi temi mladimi zagnanci čisto drugače odprla javnosti. Nekoč so lahko izven koncertnih dvoran in naše šole nastopali predvsem harmonikarji, sedaj pa imamo celo električni klavir in tam, kjer je elektrika, lahko pripravimo tudi koncert."
Priznava, da tudi sama veliko raje hodi v službo. O tem, koliko vadi za svoje nastope, pa pravi:
"Tudi sama sem mati, gospodinja, žena ... Čez dan skrbim z,\ otroka in družino, popoldne poučujem v šoli, zvečer, ko bi si utrgala čas, motim sosesko. Tako zelo bi rada veliko vadila, pa ni časa. Kako hudo je, če ugotoviš, da ne moreš več zaigrati določene sonate tako, kot je treba! Bila sem najbolj ponosen človek na svetu, ko se mi je posrečila Cho-pinova sonata. Sicer pa se v glasbi tragične stvari redno dogajajo: od
če je potrebno, si nadene fantalinski videz in z mulci "zašiba" najbolj divji jazz. Ta glasba ravno tako žari iz njene celotne pojave za klavirjem, kot se nežno razlije romantična sonata. Glasbenica od glave do peta, čeprav se je očitno sprijaznila z dejstvom, da o vrhun-skosti v sedanjih pogojih lahko samo sanja. Karolina Vegelj Stopar je občasno sedla tudi za orgle v krškem samostanu. Za temi časi je hudo tudi patru Metodu: "Ker je tako čudovito igrala!" Orgle so obnovljene, potrebujejo igranja, organist Milko Bizjak jih je ob svojem tukajšnjem koncertu pohvalil in Karli bi rada, a časa ni.
tega, d,\ se nadarjen otrok n,\ tekmovanju sreča s šokom, ko ugotovi, <.\^\ je nadarjenih in še bolj nadarjenih veliko, do tega, da ne moreš igrati Chopina, ker imaš premajhno roko. Človek mora pač znati realno oceniti svoje zmožnosti in svoje mesto in ceniti to, kar ima. Ne moremo vsi biti Dubravke ali Pogorelii i!" (Ika)
Ma obishu r HisHotcHi Parad t so r O obori
Dedek Mraz že obiskal          MB                             .  .k_HM
malčke v leskovskem vrtcu Plesno dopoldne in lutkovna  Nastopila Plava trava
igrica
Leskovec, 16. decembra - Tisti četrtek se je 140 otrok s svojimi starši razveselilo prihoda Dedka Mraza v jedilnico leskovške osnovne šole. Tu so vzgojiteljice WE Leskovec ob pomoči staršev pripravile obdaritev otrok, ki obiskujejo leskovški vrtec. Otroci so s pesmijo in plesom pričakali prihod Dedka Mraza. K veselemu razpoloženju pa jim je z glasbo pomagal g. Vilko Urek. Dedek Mraz s svojim spremstvom je vse otroke obdaril, jih pohvalil, da so bili pridni, in obljubil, da se prihodnje leto spet vidijo. (Jože Arh)
Leskovec - Mesec december je mesec pričakovanj za vsakogar, še posebno pa za otroke, ki čakajo na obisk treh dobrih mož, Miklavža, Božička in Dedka Mraza). Vmesni čas so v leskovskem vrtcu zapolnili s Plesnim dopoldnevom, darilom Plesnega studia Bolero iz Ljubljane, ki ima enkrat tedensko v
leskovskem vrtcu tečaj za najmlajše, ki se ga udeležuje 38 vrtičkarjev. Otroci so se ob plesu zabavali, vodila pa jih je plesna učiteljica Betka iz Bolera. Z zanimanjem so si ogledali še lutkovno igrico Čudna pošiljka, ki jo je zaigrala lutkovna skupina Koki iz WZ Brežice. Do konca leta pa se jim obeta še nekaj presenečenj. (Jože Arh)
Skrb za kostanjeviška mostova
Kostanjevica, 15. decembra - Prezgodnja zima in nagla otoplitev sta z raztapljanjem snega dvignili vodno gladino in Krka je odplavila stebla ali veje, ki jih je prej težak sneg polomil. Ker narava nič ne ve, da sta mostova v Kostanjevici spomeniško zaščitena, tudi obzirno ne umika vsega naplavljenega lesa izpod njunih podpornikov, taka ovira pa je pri močnem toku kakor jadro. Da to jadro ne bi odneslo mostov, morajo cestarji od časa do časa k vodi, pa naplavine iz vode ven ter na drugi strani mostu nazaj v vodo, naj jih tok odnese dalje. Potem je treba prizorišče še počistiti. (Ika)
Dobova, 10. decembra - Kar
težko si je bilo predstavljati takšno mrtvilo v diskoteki Paradiso ob nastopu Plave trave zabora-va, country skupine iz sosednje Hrvaške, ki ji še vedno ni para v tej zvrsti glasbe na tem geografskem področju. Čeprav so nastop preložili s 23. na 1. uro zjutraj, so separeji ostali še vedno napol prazni, še slabše pa je bilo drugod. Morda vas je v fotelje pogreznila megla, ki je bila zunaj? Tudi nastopajočim ni bilo vseeno, ko so zrli na prazno plesišče. "Hvala za ples," je dejal šef skupine "Jimmy" ob koncu prve pavze, a plesal ni nihče. Kljub praznini pa se je osem-
članski bend potrudil in se pretvarjal, da je Paradiso poln in naredil lepo predstavo za vse, ki so ta večer "napraznili" disco. Odigrali so predvsem znane country skladbe Mary Lou, Gar-den Party, Countrv Road... Manjkal pa ni tudi spopad benja in kitare (Duelling Benjos) in seveda show z violinami (ufff...).
Sicer pa diskoteka posluje od letošnje jeseni, ko je pri otvoritvi nastopila skupina Forum. Od tedaj se je v Dobovi zvrstilo že kar nekaj zvenečih nastopov. Najbolj pa je zvonilo, ko je ura odbila polnoč s skupino E. T., in obenem je bil to tudi njihov prvi nastop v Sloveniji. (B. C.)
POHUSAUt, KI SO Uft VALU 202 ZA 0SIM10ST UTA HtDl*CAU MDStDUHA KUtAUA, SO TO UltnUJtVALt S Itn,   DA Jt  NKOUttU ...
Jože Novak
.l\M!
J. V. VALVASOR IN ARGONAVTSKA SAGA
Davorin Vuga
Naši javnosti je vse premalo znano, da se je največji kranjski polihistor ukvarjal tudi z J.i/onom in njegovimi tovariši Argonavti. Vzrok je razumljiv, saj celotnega prevoda Slave v slovenščino ni in si le malokdo drzne spopasti z arhaično gostobesednim nemškim izvirnikom oziroma reprin-tom. Vendar so v Valvasorjevem komentarju ahajskega popotovanja skrita zanimiva razmišljanja o preteklosti naših krajev. Argo-navtska saga nastopa v prvem poglavju XIII. knjige Slave. Pisatelj bralcu podrobno in z viri dokumentirano razloži poreklo, rojstvo in mladost tesalskega princa Jazona, ki hoče iz daljne dežele Kolhide prinesti zlato runo, to je ovnovo krzno. Vabilu na drzno ekspedicijo se odzove cvet grškega viteštva, ladjo Argo zgradi mojster Typhis, ki se tudi pridruži Jazonovim tovarišem. Po mnogih peripetijah je odprava srečno prispela v kraljestvo Kolhis na vzhodni strani Črnega morja (Pontus Euxinus>, vendar ne bi opravila zastavljene naloge, če bi ne bila Jazonu pomagala kraljeva hči Medeja. Ko je tesalski princ z dekletovo naklonjenostjo le dobil krzno svetega ovna, je moral na  hitro  zapustiti  tujo deželo.
Ravno beg Argonavtov je tisti del, ki mu Valvasor nameni največ pozornosti, saj je na najpomembnejšem delu potekal čez ozemlje Vojvodine Kranjske; via facti je to pomembno za vse kraje ob tej poti, tudi za Krško, kjer je polihistor sklenil življenje.
Valvasor se podrobneje ne spušča v opis ladje, vendar je pomembno, da navaja število udeležencev odprave: 49, morda 52 ali celo 58, pač glede na navedbe starih pisateljev. Verjetneje je, da jih je bilo kar 51, in sicer to sklepamo zaradi novih dognanj o plovbi po Egeju v mikenski dobi: majhne ladje, ki so jih poganjala predvsem vesla in ob ugodnem vetru preprosto pravokotno jadro, so imele po pravilu dve garnituri veslačev, vsaka je štela 24 mož in enega krmarja; medtem ko je prva garnitura delala, je druga z drugim krmarjem vred počivala. Enainpetdeseti član odprave je bil hkrati njen glavni poveljnik, lahko rečemo tudi kapitan, v primeru Argonavtov Jazon. Egejske ladje so bile lahke in zelo gibljive, zaradi varnosti so jih mornarji vsako noč izvlekli na peščino, če ni bilo pri roki dobrih pristanov. Tudi za plovbo vemo po dokumentih v mikenski (ahajski) linearni pisavi B, da se je v nemir-
GLAS
nem prostoru Egeja začenjala šele z marcem, pozimi so ladje mirovale. Vse to je moral upoštevati Jazon, ko se je na hitro vračal iz Kolhide. Lahka konstrukcija Arga je bila kot nalašč za umik po rekah, saj je ustje reke Ister (Donave) blokirala mornarica Kolhid-cev.
Valvasor se nasloni na literarna dela Apollonia Rhodia, Valeria Flacca, Pausania in Diodora Sicu-la in ne dvomi o tem, da so jo Argonavti ubrali po Istru (Histru) navzgor, z namenom, da se čim bolj približajo Liburnijskim hribom, ki so jim zapirali pot do Jadrana. Nato Valvasor navaja pisanje Strabona, Plinija, Justina, Eustathia, Zosima, Sozomena in (sidora, ki vsi jasno poročajo o tem, kako so Argonavti iz Istra zavili v Savo in končno v reko Nauportus (Ljubljanico) in da je Jazon dal zgraditi mesto Aemono, potem ko ni mogel več z ladjo naprej. Nekateri stari historicisicer pišejo, da je cela pot odprave trajala štiri mesece, vendar Valvasor dvomi in meni, da je toliko znašal le povratek od Kolhide do Ljubljane. Jazon je torej plul po Savi navzgor, tudi mimo Krškega torej, v pozni jeseni; ko je iz Save zavil v Nauportus, se je zaradi bližajoče zime in obvestil o neugodnih in slabih poteh ustavil v predelu, kjer je že v Valvasorjevem času stal del Ljubljane, to je nekdanje predmestje Krakovo na levem bregu Ljubljanice. Valva-
sor nato opisuje, da je Jazon zbral domačine in jim pokazal, kako naj mu pomagajo graditi mesto, ki je v spomin na zimski tabor in tesalsko domovino dobilo ime Aemona: Tesalija se je prej imenovala Aemonia, vodja Argonavtov pa je bil Tesalec po rodu. Zanimiva je tudi Valvasorjeva da-tacija prvega leta argonavtske sage in ustanovitve Aemone, to je v 1174. letu po vesoljnem potopu (ta naj bi bil šele leta 2409 pr. Kr., kar nekako ne ustreza sodobnim arheološkim vednostim na Bližnjem vzhodu) oziroma v 472. letu pred zgraditvijo Rima; dobimo torej letnico 1225 pr. Kr., naš polihistor pa jo je izračunal kot 1222, kar je razumljivo zaradi razlik pri časovnih navedbah te-
!            Ju-
meljnih antičnih stalnic. Ne glede na natančno leto potovanja Argonavtov po našem rečnem akvato-riju, 1225 ali 1222, je očitno, da je datum v sozvočju s sporočenim trajanjem trojanske vojne (1196 do 1186 pr. Kr.), saj so v njej nastopili kot ahajski junaki tudi nekateri izmed Argonavtov. Zgo-dovinsko-arheološka resnica je nekoliko neskladna z grško tradicijo, saj okoli leta 1200 pr. Kr. mikenska civilizacija s svojimi palačami propade, torej je morala potekati trojanska vojna vsaj nekaj desetletij prej, morda sredi 13. stoletja pr. Kr.; po tej logiki je argonavtska saga nekaj nesled-njih desetletij starejša, približamo se koncu 14. oziroma začetku 13. stoletja pr. Kr. Vse to naštevamo zato, ker poznamo pred nekaj leti odkrito podvodno najdbo oljenke iz struge Ljubljanice pri Črni vasi na Ljubljanskem Barju, ki je ciprski izdelek iz 14. stoletja pr. Kr. in bi bila lahko za zdaj edina materialna potrditev argo-navtskega popotovanja. Glede izročila o gradnji Aemone (kasnejši latinski viri jo poznajo kot Colo-nia lulia Emona iz avgustejskega časa) moramo pripomniti, da ima
Edina Valvasorjeva upodobitev, ki vendarle bogati evropski kulturni fond na temo argonautica: Zidanje Aemone (Emone, sedanje Ljubljane), bakrorez Andreasa Trosta (Die Ehre, XIII. Buch, 9).
verjetno snovno osnovo v številnih bronastodobnih najdbah v strugi Ljubljanice na južnem obrobju same Ljubljane; ki dokazujejo živahno življenje ob reki in na njenih bregovih; žal doslej mikenskih predmetov s teh lokacij ne poznamo.
Kot se je Valvasor potrudil pri opisu prvega leta argonavtske poti, tako je lepo razložil tudi njihovo naslednjo etapo spomladi leta 1224 oziroma 1221 pr. Kr.: Jazo-novi tovariši so s pomočjo domačega prebivalstva razstavljeno ladjo Argo na hrbtih prenesli do ladrana, in sicer skozi najnižji del Julijskih Alp (Hrušiško hribovje), skozi goro Ocro (mimo Nanosa) ali Carusadius (Kras), kot dosledno navajajo antični avtorji Strabo, Zosimus in Sozomenus. Seveda se Valvasor vprašuje, zakaj mojster Tvphis ni stesal nove barke, vendar se mu zdi prenos ladijskih delov do reke Vipave in po njej do Soče in po slednji do morja logičen in izvedljiv. Jazon se je po krajšem bivanju na morskem obrežju, ko so tovariši pripravili ladjo za plovbo in ko je v bližini Akvileje (Ogleja, Aglarja) ustanovil še eno mestno naselje, podal na odprti Jadran nekje iz Tržaškega zaliva, morda iz prostora med Trstom in izlivom Soče (Sonti.t). Čeprav je dragoceno ovnovo runo pripeljal v domovino brez zapletov, mu usoda ni namenila sreče v življenju...
Valvasorjev zapis o lazonu in tovariših je potrditev, da so skrivnostne zgodovinske teme, zlasti tiste na robu legendarnosti, vedno aktualne. Če že ni želel opozoriti na imenitno herojsko zgodovino Kranjske v začetkih antike, je nedvomno skušal prispevati k poznavanju in razumevanju vodnih poti pri nas in o živahnem pretakanju dobrin po njih med Orientom in Okcidentom od starega veka naprej.
Da se ne pozabi
MEŠČANSKA ŠOLA V KRŠKEM
Marsikdo ne ve, da je bila do aprila 1941 v Krškem meščanska šola, ki je veljala za eno najboljših tovrstnih šol na Slovenskem. Poglejmo, kdaj in zakaj se je ta šola odprla.
Avstrijski, zlasti pa kranjski deželni šolski zakon, izdan 19. aprila 1873, je postavil zahtevo, da naj se po možnosti ustanovi v vsakem šolskem okraju meščanska šola, ki bi učencem nudila možnost, da si pridobijo za praktično življenje zaokroženo višjo splošno izobrazbo, ki je osnovna šola ne da. Zahtevi tega zakona je najprej ugodil krški šolski okraj. S pomočjo Martina Hočevarja je bila zgrajena dvonadstropna stavba za osnovno in meščansko šolo, ki jo je donator leta 1877 podaril krškemu šolskemu okraju. Narejena je bila darilna listina, ki je točno vsebovala vse potrebne podatke. Med ostalim v njej piše, da je površina poslopja, dvorišča in vrta 1.045 m2. Za vzdrževanje celotnega poslopja prispeva polovico stroškov okraj, polovico pa okrajni šolski svet. V celotnem poslopju je 34 prostorov, od tega je 8 učilnic, telovadnica, risalnica, 3 sobe za hrambo1 učil, 2 sobi za knjižnico, 2 pisarni, zbornica, 2 prirodoslovna in prirodopisna kabineta, 6 stanovanjskih sob, 2 kuhinji, 2 shrambi in 4 kleti. To darilno listino so 29. septembra 1877 podpisali Martin Hočevar in člani okrajnega šolskega sveta. 15. oktobra tega leta je bila slavnostna predaja poslopja in darilne listine okrajnemu šolskemu svetu. Te slavnosti so se udeležili avstrijski minister za šolstvo dr. Karel Stre-maver, deželni predsednik VVid-mann, deželni glavar dr. Kalte-negger in deželni šolski nadzor-
nik Rajmund Pirker. Na čast gostom iz Dunaja, Ljubljane in Kranjske so bile v Krškem velike slovesnosti, na katerih sta sodelovala pevski zbor ljubljanske filharmonije in godba novomeške meščanske garde.
V šolskem letu 1878/79 je začel delovati prvi razred takrat tri-razredne meščanske šole. Z odlokom deželnega šolskega sveta v Ljubljani sta bila imenovana kot prva učitelja Ivan Lapajne in Vinko Vidmar. Z odlokom okrajnega šolskega sveta Krško je bil za začasnega ravnatelja imenovan Ivan Lapajne.
Pouk v prvem razredu se je začel 7. oktobra 1878, obiskovalo ga je 27 učencev. Drugi razred je bil odprt v šolskem letu 1880/ 81 in ga je obiskovalo 14 učencev. Tretji razred pa je bil odprt v šolskem letu 1881/82 z 8 učenci. Tako je začela delovati trira-zredna meščanska šola v Krškem. V štirirazredno pa se je spremenila v šolskem letu 1903/04.
Šolo so obiskovali poleg otrok iz Krškega in bližnje okolice še otroci iz ostalih okrajev takratne
ljubljanske in mariborske oblasti in od drugod. V odstotkih izraženo je krško meščansko šolo obiskovalo iz krškega okraja 39 %, iz ljubljanske oblasti 18 %, iz mariborske oblasti 36 % in iz drugih predelov 7 % učencev. Ti podatki zgovorno pričajo o kakovosti te šolske ustanove.
Veliki župan takratne ljubljanske oblasti je leta 1926 izdal odlok, da se morajo učenci meščanskih šol spoznavati z delom v obrtniških in industrijskih podjetjih, da se seznanijo z uspešnostjo in vrednotami dela človeških rok. Vodstvo šole je organiziralo veliko poučnih izletov s tem namenom.
Takoj po ustanovitvi četrtega razreda se je pokazala potreba, da se vtem razredu uvedejo tečaji neobveznih predmetov, francoščine in stenografije. Vsako leto več so se absolventi posvečali praktičnim poklicem, veliko jih je nadaljevalo šolanje na zavodih, kjer se ni učila francoščina. Po učnem načrtu so bili obvezni predmeti slovenščina, srbohrvaščina in nemščina, zato je bilo vse manj zanimanja za francoščino, ki se je kasneje tudi ukinila.
V šolskem letu 1919/20 je bilo kot neobvezen predmet uvedeno
fS     #**S
€!¦ ¦
t%
k
J*    ¦     m     mT* * *2'
•* ? «L**
*« :. ¦¦'!!   M
Šolski orkester
goslanje in v šolskem letu 1922/ 23 je že deloval šolski orkester, ki je uspešno sodeloval na raznih šolskih proslavah.
S šolskim letom 1924/25 se uvedejo, prvotno kot neobvezen predmet, deška ročna dela, ki postanejo kasneje obvezna. Za ta predmet je bila na voljo lepo opremljena delavnica.
V šolskem letu 1926/27 se uvede za vse razrede obvezen predmet higiena, kar je veliko prispevalo k prosvetljenosti o telesni negi in zdravju.
V  šolskem letu 1923/24 je na zahtevo Višjega šolskega sveta Ljubljana meščanska šola dobila šolski vrt, kjer so se učenci praktično vadili v vseh panogah sadjarstva in vrtnarstva.
Učiteljstvo osnovne in meščanske šole je že zgodaj ugotovilo, kakšen pomen v vzgojnem oziru imajo dobre mladinske igre. Odra za to pa ni bilo, zato se je učiteljstvo odločilo, da primeren oder postavi v šolski telovadnici. Ker ni bilo na voljo dovolj izvirnih slovenskih otroških iger, so se učitelji lotili prevajanja iz tuje literature. Prva uprizoritev je bila 25. in 28. marca 1909-trodejan-ka Palčki. Poleg otroških iger so se na tem odru uprizarjale igre tudi za odrasle, kot npr. "Divji lovec", "Pod vaškim znamenjem" in druge.
Na šoli je deloval Podmladek Rdečega križa, preko katerega je mladina spoznavala potrebnost in plemenito nalogo te organizacije. Iz čistega dobička od raznih prireditev, ki jih je organiziral, je Podmladek prispeval takratnih 5.500 Din za nabavo šolskeg^ klavirja. Zelo aktivna je b'ila tudi organizacija Trezne mladin«j, ki je imela določen namen glede na vinogradniško okolico.
Na krški meščanski šoli so bili naslednji ravnatelji: 1. Ivan Lapajne 1878-1906, 2. dr. Tomaž
Romih 1906-1922, 3. Josip Vut-kovič 1922-1941. Vsi so bili zaslužni možje tako za šolo kakor tudi za Krško in širše.
V šolskem letu 1924/25 se je po odloku velikega župana ljubljanske oblasti prvič opravljal zaključni izpit. Delali so ga učenci četrtega razreda: Bren Peter, Čuč-nik Viktor, Didek Zoran, Drobnič Simon, Knez Stanko, Kodelja Stanko, Zener Viljem, 2van Stanko, Ambrož Gabrijela, Avsenak Frančiška, Bajec Ivanka, Jeras Roža, Kilar Ana, Kozole Frančiška, Malv Roža, Prunk Ivanka in Žvan Ivana.
Naj bodo ob zaključku omenjeni še trije dogodki, ki so pustili v Krškem sledi še danes. Srečujemo se z njimi skoraj vsakodnevno in jih v tempu, v katerem danes živimo, sploh ne opazimo. Dne 7. oktobra 1894 (pred sto leti) je bila v Krškem trojna slovesnost, in sicer odkritje Hočevarjevega spomenika, ki ga je naredil kipar Kosip Mullner iz Salzburga, odkritje Valvasorjeve spominske plošče na Valvasorjevi hiši, izdelane iz repentaborskega marmorja, in ustanovitev krške župnije.
Olaf Lovrencih
Astralni svetilniki v Krškem
Miha Remec piše o časovanju
Knjigarna Opus in Saš glas sla predsta vila knjigo Mihe Remca "Astralni svetilniki", ki je uvrščena v znanstveno fantastiko, pove pa veliko o družbi in človeku.
Krško, 11. decembra - "Astralni svetilniki" so zbirlfe novel, ki je izšla pri mladi ljubljanski založbi Kiki Keran. Za uvod je v knjigi in na predstavitvi v krški knjigarni Opus poskrbel Janez Majnič. Tako Astralne svetilnike kot ostale knjige iz bogatega Remčevega opusa je Majnič postavil ob bok svetovno znanim literarnim delom tega žanra. Remec sam je dodal, da je, za razliko od svojih slavnih vrstnikov v svetu, to zvrst . literaturte vedno jemal zares.
">> V svetovni literaturi namreč pisatelji znanstveno fantastiko jemljejo bolj kot odskočno desko za prehod v tisto "ta pravo" literaturo, medtem ko je naš gost bil prisiljen v njej poiskati zatočišče: "V železnih časih, kot smo temu rekli, preprosto ni bilo mogoče povedati in napisati vsega, kar bi bil rad. Zato sem kraj in čas dogajanja postavil izven časa in izven kraja!" S tem, ko je vse skupaj
preselil "nekam drugam", si je izboril pisateljsko ustvarjalno in izpovedno svobodo. Lahko se je lotil vseh napak v družbi in ji držal ogledalo ali napovedoval nič kaj svetlo prihodnost. Sploh je človek neskončnega študija vredno bitje (vojni zločinci to že dolgo vedo!), ki ga očitno ne ustavi nikakršna ovira, grožnja ali neposredna nevarnost, ki ga nič ne izuči in ki ne verjame nobenemu še tako stvarnemu opozorilu. Naj bo sistem še tako dobro urejen, človek se mu bo izmuznil in tisti večni človeški faktor bo zmagal oziroma odpovedal v kritičnem trenutku. Nekako takšen nas zre iz Remčevih zgodb njihov glavni junak, ČLOVEK. Po potrebi je surov, neizprosen in tudi takrat, kadar ne nastopa kot glavni junak, je glavni junak, ker tudi kot nezemeljsko bitje, kot nečlo-vek, še vedno ohranja človekove temeljne lastnosti, najraje nega-
PRILOGA - Naš glas
Miha Remec piše o časovanju
tivne. Ko navezuje stike tujcev z Zemljani, se Remec ne pusti zaplesti v pripovedke o "malih zelenih" ali v preizkušene obrazce stripovskih junakov, ampak ostaja pri kozmični energiji, ki vstopa v izbrance, čutilno in miselno dovolj razvite, da so sposobni sprejeti in razumeti "gosta". Do tu in pika. Nobenih možnosti poseganja v dogajanje, ker so naše dimenzije (čas, prostor, hitrost) vse preveč neusklajene. Razen kadar gre za drastično izničenje "oku-
Miha Remec, avtor knjige Astralni svetilniki
žene rase" na galaktičnem obrobju - za smeti. Še takrat smeti vede ali nevede premagajo (uka-nijo) stroje, superrazum, umetno inteligenco ...
Večer je bil živahen, tistim, ki si dovoljujejo miselno telovadbo izven okvirov, določenih z osrednjo vlogo Človeka, zemlje,
STROJA, DOTIKA ALI BESEDE, pa celo zanimiv. Seveda smo vsi špekulirali in postavljali hipoteze ter nato iz njih skušali izžeti ugotovitve, a neznanega pač ni mogoče prijeti za repek, pripeti z bucikami na podlago in poriniti pod mikroskop. Pa še to je le pogojna trditev, saj se Remec v svojih novelah ne ukvarja toliko z drugimi galaksijami, pač pa v bistvu vleče premice, ki so podalj-
ški silnic današnjih dogajanj. In tam, kjer se te premice sekajo, tam ni veliko lepega: je blato, strup, praznina, vladajoča rasa podgan, skratka, vse, kar si je ČLOVEK pričel snovati že včeraj. Zaradi tega elementa je resnično škoda, da Remčeva literatura šteje za znanstveno fantastiko, zvrst, ki se je lotijo le ljubitelji, namesto da bi se nad njo zamislili tudi študentje na nekaterih fakultetah. Nočem razpravljati o Remcu pisatelju, čeprav mi pri njem ustreza tisto, kar nudi. Naj ga ocenijo strokovnjaki in čas. A tematika, s katero se ukvarja, nič ne zaostaja za obvezno literaturo, ki jo svojim študentom predpisujejo profesorji na sociologiji, zgodovini,    filozofiji,    politologiji,
končno tudi na semenišču. S stališča Remčevega časovanja gre za iste pojave in probleme, le da se z njimi ne ukvarjajo priznani duhovi iz preteklosti, ampak posega v prihodnost. Verjetno bo človek tudi naprej ostal reva in si ne bo upal pokukati v napoved svoje prihodnosti, zato verjetno nikoli na nobeni šoli ne bomo dobili študijske smeri, ki bi se ji reklo projekcija prihodnosti, ali "per-spektivologija človeštva". Najdlje smo v prihodnost zabredli s poučevanjem planiranja. To ima oprijemljive podatke in formule, je relativno kratkoročno, daje materialne rezultate (profit ali izgubo) in samo po sebi ne terja superumov. Zadostujejo pov-prečneži, medtem ko se morajo
Nostradamusi roditi. In tudi če bi se končno lotili svojih perspektiv!? Čemu le, če pa praksa kaže, da pri ČLOVEKU nikakršno razumsko opozorilo ne zaleže!? Kot da smo že ob nastanku bili zaznamovani s klico samouničenja.
Pa še zaradi nečesa je škoda, da besedila izpod Remčevega peresa ne prodirajo v javnost bolj, kot bi morala. V želji, da bi pričaral prihodnost, si je pisatelj za svoja dela ustvaril nekakšen svoj jezik: ponekod sicer govori o člo-veščini, ki je sumljivo podobna računalniški angleščini, a današnje tehnične izraze je skrbno prevedel ali si jih izmislil nc\ novo in sploh ne bi bilo odveč, če bi se kateri izmed njih udomačil med Slovenci. (Ika)
V Kostanjevici smo porušili Plečnikovo hišo
Ostal je spomin na. prijateljstvo in načrti                        ^
Zgodba o kostanjeviški farmacevtki Emiliji Fon in svetovno znanem arhitektu /ožetu Plečniku
Kostanjevica, 15. decembra -
S televizijskih zaslonov nas je jože Hudeček že ozmerjal, ker smo v svoji pritlehnosti izročili javnosti pisma Jožeta Plečnika, poslana Emiliji Fon iz Kostanjevice. Kaj bo šele rekel, ko se bo ta ista razstava (upajmo) preselila v kostanjeviški Lamutov likovni salon!?
Tokrat je Kostanjevico, kjer je živela in delala Emilija Fon, "e-den redkih ljudi, s katerimi se je zadržani Plečnik tikal", nekako izpustil, ker bi zasnovi njegovega komentarja bila preveč s poti, ob obljubljeni otvoritvi iste razstave (prihodnje leto) v Kostanjevici pa ne bo mogel pogledati na drugo stran. Upajmo, da bo takrat pobaral po zdravi pameti tudi tiste, ki so odredili in dovolili rušenje stare Fonove hiše in od nje niso ohranili ali obnovili niti pročelja. Zaradi turistov, ki jih Kostanjevica pričakuje v trumah, če že ne zaradi spoštovanja do velikega mojstra.
Povedati smo vam hoteli tisto, česar televizija v svoji vsesloven-skosti ni utegnila. Emilija Fon (umrla je 13. 10. 1984) je bila
postajo, temeljni kamen zanjo je položila gospa Fonova, a spomini so ostali. Ostalo je tudi precej lekarniške posode, nabavljene na Češkem, pa dokumentov, dva Plečnikova stola... Emilija Fon je bila sicer trden značaj, saj je le tako lahko prebrodila nekatere trenutke v svojem življenju, bila
Stavba, ki stoji na mestu nekdanje
Kostanjevičanka in avtorica sedanje razstave Plečnikovih pisem v Ljubljani, mag. Elizabeta Petru-ša—Štrukelj je v svojih poizvedovanjih prišla tudi na "otok". Bila je v galeriji, na pokopališču, krajevni skupnosti in seveda v lekarni. Tam sta še vedno Stanka Čer-noša in Jožica Colarič, ki sta 21 let kot farmacevtki delali in živeli v isti hiši z Emilijo Fon. Hišo, kjer je bila tudi lekarna, so pred leti porušili in postavili nov objekt, lekarno so preselili v zdravstveno
Fonove hiše.
pa je tiha in mirna, težko je našla stik z ljudmi, a je očitno začutila, da novi ženski v njeni nekdanji lekarni skrbno čuvata vse, kar jima je na voljo, in to je znala ceniti. V lekarno je sicer po upokojitvi (1962) prvič ponovno stopila šele, ko je umrla Neža, njena dolgoletna kuharica, družabnica in spremljevalka, znala pa je potrkati na linico, ki je povezovala njen, bivalni del z lekarno in poprositi za to ali ono uslugo. Stanka Černoša: "V teh 21 letih
se nisva nikoli počutili kot v lokalu. Ves čas je v tistem prostoru, v njenih stvareh bila navzoča njena osebnost. Emilija Fon je ostala zgodaj brez očeta, s pomočjo stricev je v Pragi dokončala farmacijo in si nato v Kostanjevici postavila hišo z lekarno. Načrte zanjo je naredil Jože Plečnik." Naredil je pravzaprav množico načrtov in če bi jih bili Kostanjevičani uspeli vse uresničiti, bi danes imeli reguliran otok, nekaj imenitnih kleti, čudovit Dvor občestva meščanov Kostanjevice na Krki (nekakšen dom ali klub) in še kaj. Emilija je bila očitno zanj nekakšno gibalo, duhovna sila, ki je producirala ideje. "Saj na stanovanja ni Plečnik nikoli dal veliko: ozka sobica s posteljo pa pika. A njegovi osrednji atriji s stebri in stopnišči v višja nadstropja, kakršne imajo v Ameriki, me vedno znova navdušujejo. Tudi nekdanja Fonova hiša, lekarna, je bila v bistvu tako zasnovana," pravi Stanka Černoša. Načrti so, poleg omenjenih stolov in pisem, sedaj tudi razstavljeni v Ljubljani. Černoševa trdi, da so organizatorji razstave krepko razmišljali, ali smejo izpostaviti javnosti tako intimno izpoved, kot so pisma. Gre predvsem za veliko Plečnikovih pisem, medtem ko so Emilijinih našli le nekaj. Iz tega pisanja veje Plečnik, ki smo ga doslej poznali predvsem kot arhitekta, z vso svojo bogato duhovnostjo. Zato so organizatorji  sklenili,  da pisma
vendarle sodijo na razstavo. To je materialno omogočil Salus, Turistično društvo iz Kostanjevice pa je v preddverju diskretno pri-
pravilo prigrizek in z njim presenetilo tako organizatorje kot goste. (Ika)

Jožica Colarič (levo) in Stanka černoša sta še vedno v lekarni: kljub računalniku so starinske posodice gospe Fon še vedno prava dragocenost med inventarjem.
ETNOLOGIJA IN ETNOLOŠKA ZBIRKA V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE
Kaj je etnologija?
Po imenu se sprašujemo, ko se spoznavamo. Vendar poznavanje samo imena nekoga ali nečesa dandanes pomeni, da osebo, stvar slabo poznamo. Oseba, pojav ali stvar brez imena tudi jemlje možnost imenitnosti. Poznati ime, imenovati ga pravilno pomeni moč. Biti močen kot etnolog pa pomeni tudi še v današnjem času velik izziv. Moč si je treba krepiti med ljudmi tako rekoč vsak dan s pojasnjevanjem pomena besede te vede in z razširjanjem vloge in pomena etnologije.
Izberimo etnologijo iz množice podobnih besed, kot so: entomo-logija (nauk, ki preučuje žuželke), ekologija (nauk o odnosu živali in rastlin do vnanjega okolja), enologija (poznavanje vina; vinarstvo, kletarstvo) in etologija (nauk o navadah in načinu življenja živali).
Etnologija je beseda, ki se med ljudmi čedalje pogosteje sliši in izgovarja. Ker pa je njen pomen še marsikomu nejasen in ga večinoma povezujejo le s starimi hišami, nošami in šegami, bi kazalo najprej pojasniti besedo. Sestavljena je iz dveh grških besed; pr-, va, ethnos, pomeni ljudstvo, dru-
ga, logos, pa nauk ali še lepše: bistvo. Torej je etnologija na kratko nauk o ljudstvu ali bistvo o ljudstvu. Da je res tako, pričajo izkušnje pri muzejskih obiskih: vsakdo si rad in najraje pogleda predmete, ki govorijo o tem, kako je živel preprost človek vsak dan in v prazničnem času. Obiskovalca zanimajo predmeti naših prednikov kot tudi predmeti, ki so bili v uporabi še nedolgo tega. Navdušujejo se nad materiali, iz katerih so bili predmeti izdelani in ki so večinoma les, glina in kovina; nad oblikami, kijih prepoznavajo za všečne in svoje; nad iznajdljivostjo preprostega kmečkega človeka in meščana; nad lepim estetskim videzom predmetov ali nad toplo domačnostjo in preprostostjo oblik.
Etnološka je pravzaprav zbirka za vse okuse, od pref i njenega estetskega do zgolj preprosto uporabnega. Od tistega, ki vidi med razstavljenimi predmeti materialne dokaze o naši skupni kmečki, obrtniški ali kakšni drugi preteklosti, do onega, ki budi v nas vprašanje ali željo po slutnji o našem meščanskem izvoru ali pa o prepletanju našega izvora iz obeh, kmečkega in meščanskega življenja.
Kaj se dela v etnologiji?
Predmet etnološkega zanimanja je zgodovinski razvoj slovenskega etnosa na izseku družbenega življenja. Pravo vrednost ima etnološko raziskovanje šele z določitvijo kraja, časa in s socialno opredelitvijo. Pojmovanje etnološkega predmeta je bilo na Slovenskem v preteklosti povezano tako rekoč le s podeželjem in kmetstvom, vendar je v tem pogledu položaj danes dokaj spremenjen. Etnologijo zanimajo tudi urbana območja in nekmečke družbene plasti. Predmet etnolo-gove obravnave so vse socialne in profesionalne skupine, ki so bile značilne v določenem času na določenem slovenskem območju.
V kratkem lahko rečemo, da se slovenski etnolog ukvarja z raziskovanjem kulture in načina življenja vseh plasti prebivalstva v različnih časovnih obdobjih. Za pomoč pri raziskovalnem delu so etnologi pred 17 leti sestavili etnološke vprašalnice, ki po etnološki sistematiki zajemajo kar 53 različnih področij raziskovanja. Sledijo si teme od poljedelstva, živinoreje, lovstva, ribištva, obrti, prometa in prehrane do spolnega življenja, moralnih in prav-
nih norm, šeg, verovanja, jezika, likovnega in geografskega obzorja, znanja o vremenu, tehničnega znanja in številnih drugih.
Etnološke značilnosti Posavja
Mnogotere teme etnologovega raziskovanja, zbiranje predmetov, iskanje pisnih in ustnih virov, njihovo dokumentiranje in predstavitev javnosti so velik delovni izziv za enega samega etnologa v Posavskem muzeju Brežice. Delovno območje muzeja zajema vse tri posavske občine.
Posavje je umetno ime za večinoma ravninski svet ob Savi, Krki in Sotli. Po svoji naravni legi je stičišče različnih kulturnih elementov. Raznolikost je vidna tudi v različnih načinih življenja v posameznih krajih. Posavje ima veliko panonskih elementov, kot so na primer koruznjaki, pleteni iz protja ali lat; med domačimi obrtmi lončarstvo; pri vpregi krava kot vozna žival, vprežena v slovanski jarem "telege" ali enojni "jarmičk"; v noši tkanje in uporaba platna; v prehrani močnate in mlečne jedi, predvsem uporaba "sira" (skute) in "vrhja" (smetane), tudi uporaba prosa za "žitno ka-
šo" in ajde za ajdovo potico. V stavbarstvu so bile od Gorjancev do obrobja Posavskega hribovja značilne tricelične lesene hiše, večinoma krite z rženo slamo. V višjih predelih so gradili v celoti ali delno zidane hiše. Pogoste so bile modro, zeleno ali rdeče pobarvane zunanjščine lesenih hiš. Mnoge od njih so imele z belimi progami ozaljšane zadelane stike brun, z drobnimi belimi cvetličnimi in pikčastimi okraski ob stikih brun in okoli oken. Večinoma pa so vendarle ohranjene le še ome-tane lesene hiše, beljene modro, zeleno, rumeno in oker. Skozi marsikateri omet pa še vedno seva rdeča barva, kar daje slutiti, da je bil velik del lesenih hiš pobarvan rdeče.
Etnološka zbirka v Posavskem muzeju Brežice
Etnološka zbirka je ena od štirih zbirk, ki prikazujejo kulturno dediščino Posavja. V njej je razstavljenih okoli 600 predmetov iz vsakdanjega življenja kmečkega prebivalstva in delno meščanskega. Kmetje in obrtniki so bili v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja v Posavju večinsko prebival-
stvo. Predmeti, razstavljeni v etnološki zbirki, so v glavnem iz druge polovice 19. stoletja, nekaj jih je iz 18. in iz prvih desetletij 20. stoletja. Zbirka je večidel plod ljubiteljskega zbiranja v predvojnem in povojnem času.
V šestih prostorih so predmetno predstavljene teme iz življenja predvsem kmečkega človeka. Čeprav so predmeti iztrgani iz minulega vsakdanjega življenja, s svojo prisotnostjo v muzeju in opremljeni z življenjskimi zgodbami pričajo o nekdaj živi in uporabni kulturni dediščini. Tradicionalna kulturna podoba se je od začetka 19. stoletja naprej spreminjala zaradi prehodnosti področja in odprtosti vplivov z zahoda, speljave železniške proge leta 1862, postopne industrializacije (predvsem na sevniškem in krškem območju), izgona večine prebivalstva v Nemčijo med drugo svetovno vojno, v povojnem obdobju pa zaradi širjenja prometnih povezav, strojne obdelave in urbanizacije.
Naš glas - PRILOGA
3
ETNOLOGIJA IN ETNOLOŠKA ZBIRKA V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE
Etnološka zbirka
I. Dediščina v poljedelstvu in živinoreji
Prvi prostor etnološke zbirke v Posavskem muzeju prikazuje predvsem lesene predmete - orodja in pripomočke, ki so jih uporabljali v živinoreji in poljedelstvu večinoma pred drugo svetovno vojno. Posavje je pokrajina ob Savi, Krki in Sotli, ki jo na jugu objemajo Gorjanci in na severu Posavsko hribovje. Glede na raz-
II.   Dediščina   stanovanjske kulture
S stanovanjsko kulturo in bivanjem v hiši so povezani predmeti, ki so na ogled v drugem prostoru etnološke zbirke v Posavskem muzeju.
Pred drugo vojno je bil v južnem delu Obsotelja razširjen tip dimnične hiše s pečjo z nadkritim kuriščem v "hiši". Ostali hišni tipi tega področja so imeli kurišča v veži ali črni kuhinji. Bivanje v hiši in domača opravila predstav-
"bogcem", nabožnimi slikami na steklo in dodatnim okrasjem. Z verovanjem je tesno povezano umetniško ustvarjanje, katerega del predstavljajo slike na steklo in ogledalo, votivi in lesene plastike Marije in Jezusa. Žalostni, premišljujoči Kristus ali hrvaški bogec je bil še posebno značilen za obmejno področje. Skrinji, zibelki, skledniku, žličniku in pripravam za peko in kuhanje v peči se je na drugem delu hiše v rokodelski družini priključilo še čevljarsko ali kakšno drugo orodje, povezano z obrtjo ali hišno delavnostjo.
III. Dediščina domačih obrtnikov
Tretji od prostorov etnološke zbirke Posavskega muzeja s predstavitvijo rokodelstva in domačih delavnosti priča o močno zastopani kovaški, pletarski in medi-čarski obrti v posavskih krajih.
Kovaška obrt je bila brez dvoma ena najstarejših in najbolj razširjenih obrti. Kovači so sodili med najpomembnejše rokodelce na podeželju in v mestih. Njihovi izdelki so iz železa kovani ključi, ključavnice, vratni tečaji in okovja, poljedelska in druga orodja, kovani deli vozov in elementi za gradnjo hiš.
nolikost posavskega sveta so se v poljedelstvu, živinoreji in na drugih področjih pojavljali različni elementi dediščine. Svet je v večji meri panonski z značilno vegetacijo. Ta je osnovno gradivo za številna področja dela in ustvarjalnosti: lesne obrti, prehrano, vinogradništvo, stavbarstvo, notranjo opremo, čebelarstvo idr. Med najpogosteje zastopanimi lesovi so bili tukaj jesenovina, hrastovi-na, smrekovina, kostanjevina in bukovina. Uporabljali so iz lesa izdelane telege in jarme, vozove, pluge z železnim črtalom, brane, tesano, struženo in iz dog izdelano posodje, skrinje, pasti in različna orodja. Redili so govejo živino, konje, prašiče, perutnino in v manjši meri koze in ovce. Kot vprežne živali so v ravninskih predelih uporabljali predvsem konje, v hribovitejših vole in tudi krave.
Ija notranja oprema "hiše" kot glavnega bivalnega prostora. Kot s klopjo, mizo in stoli je bil opremljen s hišnim oltarčkom ali
Najbolj množično razvito rokodelsko dejavnost je predstavljalo pletarstvo. Plesti so znali skoraj pri vsaki hiši in s tem zado-
voljevali lastne in potrebe bližnje okolice. Čas pletarstva, ko so uporabljali naravna gradiva, predvsem rženo slamo, se je zdavnaj ustavil.
Različne figuralne piškote iz medenega testa so medičarji vti-skovali v lesene modele z različnimi motivi. Prodajali so jih na sejmih in žegnanjih, vendar je po drugi vojni ta dejavnost zamrla.
Izdelki rokodelcev so bili večinoma predmeti, namenjeni vsakdanji rabi, ki pa so jih tudi lepotno oblikovali in jim dali z namembnostjo dobro usklajen in pretehtan estetski videz.
IV. Izročilo lončarskih mojstrov
Četrta soba etnološke zbirke v Posavskem muzeju je skoraj v celoti posvečena izdelkom močne lončarske obrti.
V Posavju je bilo precej razvito mestno, trško in podeželsko lončarstvo. Lončarji so bili med najštevilčnejše zastopanimi rokodelci. Z izdelki so oskrbovali tudi mestno prebivalstvo. Leta 1846 so za mesto Brežice izpričani trije lončarji. V sevniškem urbarju iz leta 1448 je zapisana dajatev šestih lončarjev iz Lončarjevega dola. Urbar iz leta 1625 priča o dveh lončarjih v Velikem in Malem Podlogu. Se danes delata v obeh krajih lončarja Kržan.
Osnovni pripomoček lončarjev s Krškega polja, posavskih mest in trgov je bilo lončarsko vreteno. Številni podeželski lončarji so v 19. stoletju delali predvsem za kmečke potrebe. Ljudje iz višjih družbenih plasti so tedaj v vedno večji meri uporabljali boljšo, največkrat uvoženo porcelanasto, fajančno in kamninasto posodo.
Najpogostejši lončarski izdelki v Posavju so bili lonci, kožice in puranke za kuhanje in peko v peči, modeli za peko potic, šarkljev in šfrudljev, sklede, vrči za vino, ročke za vodo, kotli za žganjeku-ho, lonci za mast, skodelice in krožniki. Z loščem naslikani motivi so največkrat geometrijski in rastlinski. Sveti simboli, Kristus na križu in IHS, se pojavljajo na nekaterih jedilnih skledah in vrčih in pomenijo blagoslov jedi in pijač.
V. Dediščina predic in tkalcev
Preja in tkalstvo sta bila v Posavju pomembna domača delavnost in obrt. Peti prostor etnološke zbirke priča o številnih orodjih in pripomočkih, ki so jih uporabljali na štajerski in kranjski strani Posavja, prikazuje pa tudi različna svetila, potrebna za opravljanje tovrstnih dejavnosti v temačnem zimskem času.
Ob koncu preteklega in v začetku dvajsetega stoletja je bila lanoreja v Posavju močno razširjena. Prva leta po drugi svetovni vojni so lan sejali vse redkeje in tudi tkalci so bili le še maloštevilni. Za mesto Brežice sta v letu 1843 izpričana dva tkalca. Na podeželju so bili tkalci številčnejši, delali so na svojih domovih, s statvami pa so tudi potovali od hiše do hiše in iz vasi v vas.
Primerno uležan in v posebnih sušilnicah osušen lan sotrleterice tako, da so po lanenih steblih udarjale z rezilom trlice. Laneno predivo so predice pozimi predle na kolovratih, ki so bili običajen del opreme večine kmetij. Napre-deno nit so zvile v štrene in nesle k tkalcu, ki je stkal platno. Moška, ženska in otroška oblačila so krojili iz finejšega platna, bolj grobega pa so porabili za prte, rjuhe in brisače.
VI.  Dediščina vinore-je od včeraj za danes
"Ta veseli del", kot ga muzealci radi imenujemo, je šesti prostor
etnološke zbirke Posavskega muzeja, saj zgovorno, brez mlahavosti v jeziku, priča o vinogradništvu, brez dvoma najpomembnejši gospodarski panogi v preteklosti v Posavju.
Vinograde tu nazivajo z imenom "gorca" in "trsje", vrste v vinogradu "žlak". Danes imajo vinogradi terasasto obliko, nekoč so bili nasajeni v "platah". Lastniki imajo vinograde večinoma precej oddaljene od svojih domačij. Pred 1. svetovno vojno so vinograde merili v johih (1 joh = 31 arov), premožnost pa se je štela po hektolitrih letnega vinskega pridelka. Za bogatega je veljal vinogradnik, ki je pridelal 800 hektolitrov vina.
Vinograde ima večina kmečkih in precej mestnih prebivalcev. Nekoč so bili lastniki graščaki, kmetje, občinski uradniki, učitelji, cerkev in pravniki. Na Bizelj-skem so trto začeli bolj organizirano saditi na pobudo škofa A. M. Slomška. Slomškova pesem En hribček bom kupil je tod zelo priljubljena in velja med domačini kot njihova himna.
V drugi polovici 19. stoletja je trtna uš uničila vinograde. Zasadili so odpornejše ameriške sadike.
Danes je na štajerski strani najbolj znano bizeljsko belo in rdeče vino in na kranjski (dolenjski) strani cviček.
Vabljeni torej na kozarček etnološke kulturne dediščine v Posavski muzej Brežice!
Ivanka Poč kar, kustos etnolog
Zanimivi ljudje se skrivajo za vsakdanjimi poklici
Kdo pravi, da so smetarji neizobraženi
44-letni Miroslav Šibilja ima opravljene tri letnike filološke -jezikoslovne fakultete v Beogradu, smer japonski jezik, kjer je bil tudi najboljši študent. Leta 1991, ko so se v nekdanji Jugoslaviji začeli politični zapleti, je na najhitrejši način "spokal" in se vrnil v Slovenijo. 2al je v naglici pozabil dokumente, ki bi njegovo izobrazbo potrdili, v Beogradu. Pri delu, ki ga opravlja sedaj, mu japonščina kaj malo koristi - pri sevniški komunali pometa ceste!
Po osnovni šoli se je leta 1972 odločil za tehnično šolo v Krškem, smer elektrotehnik. Že po prvem letniku je šolo pustil in se zaposlil v Metalni v Krmelju. Nato dela pri privatniku v Ljubljani, obenem se vpiše v dopisno šolo za elektrotehnika, ki je prej ni končal. Spet najde novo delo in se zaposli v sevniškem Stille-su. Tudi dopisne šole ni končal! Zaposli se v gradbenem podjetju RAD iz Beograda, kjer dela kot radiotelegrafist in vzpostavlja zveze med gradbišči. Delo, ki ga opravlja, je terensko, in sicer dela 2 leti v Plevlju, 2 leti v Titogradu (Podgorici), 1 leto v Obrenovcu ter 10 let v Boru. Ostanek pa v Beogradu, do leta
1991, ko pobegne v Slovenijo. Kako se naučiti japonščine?
V času olimpiade v Tokiu (ko je še obiskoval srednjo šolo), si zapomni nekaj izrazov, ki so bili napisani na ekranu. "Hodil sem na treninge juda, kjer sem nekajkrat grdo padel in nato prenehal." A brez koristi treningi vseeno niso bili, saj se je naučil šteti do deset - po japonsko seveda. Leta '81 mu je prijatelj iz Laza-revca posodil angleško-japonski in japonsko-angleški slovar, ki ga je dobil od neke srednješol-
ske dopisovalke iz Japonske. "Zanimalo me je, kaj črtice pomenijo, zato sem na osnovi besed, ki sem jih poznal, uspel razvozlati njihovo fonetsko pisavo, ki ima 48 glasov." Miroslav pa ni le poznavalec japonskega jezika, ampak tudi odličen radioamater, saj je bil letos na tekmovanju v svoji skupini na prvem mestu v Evropi in drugi na svetu. Radioamaterstvo mu je pomagalo, da je prišel do novega načina spoznavanja japonskega jezika. Preko zvez je vzpostavil stike tudi z nekaj prjatelji iz Japonske, s katerimi si dopisuje. "Dopisujem si z več kot 100 prijatelji in prijateljicami, vendar večini pošiljam le čestitke, 15 pa je rednih, kar pomeni, da jim pišem tudi pisma."
Tečaj japonskega in korejskega jezika in šolanje
Leta 1983 spozna profesorja Raziča, ki je delal na filološki fakulteti, vendar je bil takrat lektorat in ni bilo katedre za japonski jezik. Zato se je vpisal na tečaje, ki jih je prav tako vodil profesor Razič. V enem letu je končal vse tri stopnje: začetnega, nadaljevalnega in višjega - vse z najvišjo oceno. Leta 1988 pride iz Japonske lektorka ga. Arakavva, ki mu je tudi precej pomagala, začno pa se tudi predavanja na fakulteti. Med leti '84-'88 se je izpopolnjeval predvsem z dopisovanjem. Vpisal se je tudi v te-
čaj korejskega jezika, a je opravil le 1. stopnjo, saj je bilo za nadaljevanje premalo kandidatov.
Leta '88, ko se je vpisal na filološko fakulteto, je moral najprej opraviti diferencialne izpite, saj ni imel srednje šole. Izpiti so bili identični s programom usmerjenega izobraževanja. Večjih težav z njimi ni imel, še manj pa s sprejemnimi izpiti. "Bil sem najboljši študent, najbrž zaradi večletne prakse, ki je ostali niso imeli. Razočaran sem bil, če sem po lekciji, ko smo pisali test, osvojil le 99 točk od 100 možnih." Povedal je tudi, da je bil eden redkih moških predstavnikov v tej smeri, a zaradi tega prav nič razočaran.
Enomesečno študijsko potovanje na Japonsko
Po drugem letniku študija je leta '90 odšel kot najboljši študent na enomesečno študijsko potovanje na Japonsko. To preverjanje študentov organizira Japonska fondacija - to je vladna organizacija pri ministrstvu za kulturo. Ta "izlet" je bil zanj v celoti brezplačen, vključno z bivanjem, povratno letalsko vozovnico in celo žepnino, ki sploh ni bila majhna. "Žepnina je zna-s» šala štiri moje plače, kar je bilo po takratnem "Markovičevejn" tečaju 1000 USD." Edini pogoj, ki ga je moral izpolniti, so bili testi Japonske fondacije, ki jih je reševal konec prvega letnika
in že takrat bil boljši od študentk z diplomo, ki so tudi sodelovale. Po potovanju pa je bilo potrebno sestaviti še poročilo v japonskem jeziku.
Na potovanje je bilo povabljenih 70 študentov iz 35 držav. "Nastanili smo se v institutu izven glavnega mesta Tokia. V programu, ki smo ga imeli, smo spoznavali njihovo kulturo, jezik in obnašanje. Za nekaj časa so nas razvrstili na domove k njihovim družinam. Učili smo se izdelovati ikebano. Hrana pri njih so predvsem riž in ribe. Medli smo s palčkami in sem jih pjav dobro obvladal. Uporabljam jilvtudi doma, za nabiranje kostanja, da se izognem bodicam. Spoznal sem veliko prijateljev, z nekaterimi sem še vedno v stikih."
Vrnitev domov in delo med vojno v Sloveniji
Po vrnitvi iz Japonske se je vpisal v tretji letnik, kjer sta mu
Miroslav Šibilja
' Kar tako, za hec, smo prosili Miroslava, da nam v japonščini napiše Naš glas. Na desni so japonske pi-smenke, na levi pa pisava kataka-na. To je ena od dveh fonetskih pisav, ki ju uporabljajo na Japonskem. Druga je hirogana. Besedici kana in gana sta izposojeni imeni iz kitajščine. Verjetno vas zanima, kako se tole na desni prebere. V transkripciji gre takole: watasci-tachi no koe.
t
iti

iU/^jL
<r\
&
4
PRILOGA - Naš glas
Kdo pravi, da so smetarji neizobraženi
ostala še dva izpita. Študija ni končal, saj je Beograd zaradi političnih zaostritev zapustil 3. julija 1991. Še pred tem pa mu je lektorka, ki jo je poslala japonska fondacija, ki ga je pri študiju tudi podpirala in mu pomagala, povedala naslednje: "Rekla mi je, da imam 90 % možnosti, ker sem najboljši študent, za enoletno brezplačno izpopolnjevanje na Japonskem za profesorja japonskega jezika, po opravljeni diplomi." Žal se te sanje niso uresničile, kajti začela se je vojna in s tem politične zaostritve
z Beogradom.
Takoj po vrnitvi domov je dobil delo prevajalca pri japonski TV ^ ekipi Tokio Broadcasting Sy-stem. "Prva naloga, ki smo jo imeli, je bila ta, da smo spremljali tanke na poti od Brnika protiVr,-hniki. Plačali so me dobro, a je bilo tudi zelo naporno. Zbudil sem se ob 5. uri zjutraj in poslušal prva poročila, da smo vedeli, ali oditi na tiskovno konferenco ali kam drugam. Včasih smo snemali 2-3 ure, da smo dobili 5-10 sekund posnetka. Ob 22.45 pa smo preko satelita od-
dajali material, tako da pred 1. uro zjutraj nismo hodili v posteljo."
Zakaj ni prevajal še kje drugje?
Y "Na Hrvaško ali pa kam drugam, nisem hotel za prevajalca, če pa bi bilo kaj v Sloveniji, bi to z veseljem sprejel. Od tega pa me je odvrnila še ena nesreča, ki se je zgodila prav tako neki japonski ekipi, kjer je prevajal moj prijatelj iz Japonske, ki živi v Beogradu in mi je tudi omogočil delo pri snemalni ekipi v Sloveniji. V bližini Karlovca so enote nekdanje jugoslovanske armade zadele snemalca ekipe v hrbet in mu je bilo potrebno izrezati 3 m črev, voznika, obenem tudi direktorja ekipe, so ra-
nili v roko in nogo. Mojemu prijatelju prevajalcu, ki je visok 165 cm, je šel rafal 2 cm nad glavo. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi bilo po meni, saj sem visok 175 cm."
Težave z dokumenti, ki jih še zdaj nima
V sobi v Beogradu ni pozabil le dokumentov o šolanju, ampak tudi delovno knjižico. "Ko sem jim telefoniral, so mi povedali, da naj pridem osebno po njo, ali pa bodo po določenem času postopali po zakonih Srbije. Kasneje sem poslal pooblastilo ,ci-mru', ker pa ni bilo sodno overjeno, sem moral poskusiti še enkrat in sem jo vendarle dobil." Z dokumenti o šolanju pa je bilo še težje, saj jih še zdaj nima. "Ko
sem se vpisal v tretji letnik, je šolnina znašala za prvi semester 5000 din (2 moji plači), za drugi semester je bila že 15000 din (2000 DEM). Kolega v Beogradu, ki se je pozanimal za pogoje, ki jih moram izpolniti, da bi dobil dokumente, mi je povedal, da moram plačati šolnino in zamudne obresti, kar bi znašalo okrog 3000 DEM."
Kaj počne zdaj?
"Po vojni v Sloveniji nekaj časa nisem počel ničesar, dokler mi ni zmanjkalo denarja, ki sem ga dobil od japonske TV ekipe. Nato sem pobiral smeti za Savo, delal v plinarni, obiral jabolka, zdaj pa delam pri gradbeni ekipi sevniške Komunale,
kjer pometam ceste. Še vedno raje počnem to, kot da sedim v pisarni kakšne neuspešne firme! Imam tudi dva učenca, ki hodita na moje tečaje japonskega jezika. Ponavadi se dobimo v kakšni gostilni in se tam učimo.
Prevedel je tudi japonsko knjigo Polnočna suita, ki obsega dve zgodbi o japonskem modernem življenju. Za zdaj še ni natisnjena, a upa, da bo kmalu. Če pa je kdo zainteresiran za tečaj japonščine, ga z veseljem sprejme, vse informacije dobite na njegov telefon 33—445.
9- C.
PSIHO ALI APOKALIJPSA JUTRI
Sredi novembra (93) je TVS na drugem programu predvajala Hitchcockov film Psiho (posnet 1960). Seveda je bilo o tem filmu že veliko napisano, kljub temu pa so ponovitve pomembnih del sedme umetnosti zmeraj dobrodošle, saj omogočajo osvežitev in izpopolnitev gledalčevih dojemanj. Še zlasti to velja za nekatere pomembnejše Hitchcockove filme, saj je njegov filmski jezik kljub navidezni "lahkotnosti" tri-lerskega žanra nadvse kompleksen in nabit z vsakršno pomenlji-vostjo, ki jo je v novejšem času začela razkrivati zlasti evropska strukturalistično-psihoanalitična filmologija. Natančnejše analize Hitchcockove filmske govorice so, po vsem sodeč, omogočili predvsem videorekorderji, kajti niti dva ali trije ogledi določenega filma v običajni kinodvorani ne zadostujejo za razkrivanje vseh tistih fines in vsakršnih "skritih znamenj", do katerih so se raziskovalci že dokopali. Vsekakor pa vsak ponovni ogled, četudi bolj redek, kadar gre za mojstra Hitcha, ni povsem zaman; če ni nič drugega, se razkrije vsaj kakšen nov drobec ali vidik, ki ga je kdo drug morda spregledal. Mogoče tudi pričujoča beležka nakaže kaj takega.
Psiho je bil posnet hitro in poceni. Financiral ga je Hitchcock sam; snemanje je stalo 8.000 dolarjev, film pa je prinesel 15 milijonov. Tako kot pri mnogih Hitchcockovih filmih je bil tudi scenarij za Psiho prirejen po manj znanem primerku žanrske literature (po romanu Roberta Blocha), ki je zaslovel šele po filmu in zaradi njega. Glavno vlogo je odigral Anthonv Perkins (1932-1992), ki si je z upodobitvijo psi-hopatskega morilca Normana Ba-tesa ustvaril enkraten, neizbrisen in po svoje obremenjujoč image. Tako je Perkins igral še v "nadaljevanjih" prvega Psiha, neki japonski igralec pa se je prav specializiral za "kopijo" Perkinsa-Batesa v serijskih variantah.
Skica sižeja: Mala uradnica ukrade v službi 40.000 dolarjev, da bi sebi in ljubimcu omogočila poroko. Z denarjem zbeži iz mesta in se po daljši vožnji zateče v odročen, skoraj povsem zapuščen motel, katerega lastnik je Norman Bates. Motel je v bistvu nekakšen paviljon v obliki črke L, znotraj katere so verandasti obhodi in vrata v sobe za goste. V tem delu je tudi lastnikov upravni prostor, sicer pa je njegov dom precej velika, "gotsko" mrakobna vila na griču v ozadju. Bates je strokovnjak za prepariranje ptic, zato jih ima veliko nagačenih po svojih prostorih, ker pa se ni sprijaznil s smrtjo matere, je prepariral in "nagačil" tudi njo in z njo "živi naprej". Za to morbidno bivanje lepa gostja pomeni neznosno vznemirjenje, ki ga je treba odstraniti, kar zahteva predvsem Normanov "drugi jaz", se pravi njegova "ljubosumna" mrtva ma-
ti. Medftm ko se pobegla tatica tušira v kopalnici zraven najete sobe v motelu, jo lastnik umori z nožem.   .
Opozoriti velja zlasti na fenomen ptic, ki je v ozadj u celotnega Psiha, s čimer se Hitchcock po svoje navezuje na usodno simboliko Poejevega Krokarja, se pravi pesnitve, ki pomeni eno od temeljnih del ameriške literature. Prvi prizor v Psihu predstavlja panorama glavnega mesta Arizone; to mesto se imenuje Phoenix, kar seveda pomeni legendarnega ptiča feniksa, ki se je zmožen prero-diti iz lastne smrti. Tatica na begu
in Batesova žrtev je Marion Crane ali Marjana Žerjav, torej gre tudi tu za "ptico". Batesova mati je kot nagačena ptica, ker pa je z njeno smrtjo v dolgoročnem smislu umrl tudi sin, je v bistvu preparirana, nagačena ptica tudi on (nagačen je z mrtvo materjo -materijo). Ker Bates preživi svojo "smrt", je svojevrsten "feniks", vendar le v smislu groteskno ka-rikiranega mita. Umetno oživljeni, nagačeni mit pa vodi v katastrofo (za kar je dovolj aktualnih paralel). Psihu namreč sledi Hitchcockov film Ptiči, kjer ptice niso več mrtvi opazovalci, temveč so aktivni znanilci apokalipse.
Ivo Antič
ŠTIRIDESET LET MEDVEDKA NEEVVA
Cankarjevo mnenje, da so Slovenci narod paradoksa, ima veljavo v marsikaterem pogledu. Med slovenske paradokse spada tudi temeljitejši začetek domačega stripa in njegove variante v obliki časopisne "slikanice" (običajno tri slike v dnevnem nadaljevanju). Ti začetki so povezani z imenom Mikija Mustra, in sicer v času, ki takim zvrstem ni bil naklonjen. Po letu 1945, v obdobju slovenskega realsocializma, so bile časopisne slikanice kot točno določena zaporedja ilustracij in besedilnih odlomkov pod njimi zaradi literarno čistejše oblike tako rekoč družbeno sprejemljivejše kot pa stripi z oblački; slednji so v očeh različnih (av-to)cenzur veljali za skrajno problematičen import iz gnilega kapitalističnega Zahoda, čeprav niti slikanice niso izumili vzhodno od železne zavese. So pa bili tudi stripi z oblački znotraj slik do določene mere tolerirani, tako da se je Muster v dveh desetletjih (od začetka petdesetih do začetka sedemdesetih let) sistematičnega dela razvil v prvo ime slovenskega stripa. To Mustrovo delovanje na področju specifične feljtoni-stične ilustracije je bilo v precejšnji meri dvotirno: v tedniku TT je zdržema risal (in pisal) stripe z oblački o dogodivščinah kariki-ranih živali (Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik), v dnevniku Slovenski poročevalec pa je prispeval slikovno komponento k slikanicam, ki so bile pretežno priredbe po tujih literarnih delih, izhajale pa so z več presledki. V novejšem času so tovrstne slikanice (z enakomernimi "podteksti") postale nekako nespodobne in za mlade bralce premalo dinamične, čeprav so se občasno pojavljali celo ponatisi izrazito "patiniranih" slikanic nemškega avtorja G. Th. Rotmanna, ki ga je objavljal zlasti dnevnik jutro že pred drugo svetovno vojno. Ob silovitem vdoru računalnikov v otroški in mladostniški svet je sprva sicer kazalo, da tudi strip z oblački čaka podobna usoda kot njegovo predhodnico slikanico, torej zaton v nezanimivo preživetost, toda strip se vendarle še zmeraj drži nekje na površju, čeprav seveda
niti na postsocialističnem Vzhodu ne pomeni nikakršnega posebno vznemirljivega (pohujšljivega) pojava v spektru umetnostnih zvrsti in medijev.
Slikanica Medvedek Neevva je
eden poglavitnih dosežkov v opusu Mikija Mustra. Prvič je izšla kot nadaljevanka v Sloven-
skem poročevalcu leta 1954 (ilustrirane predstavitve glavnih junakov so izhajale že dec. 1953) v tekstovni priredbi Tita Vidmarja po romanu ameriškega pisatelja j. O. Curvvooda (1878-1927), ki je pisal podobna dela o ljudeh in živalih kanadskega severa kot Jack London (njegov Klic divjine kot slovenska slikanica z risbami Željka Lordaniča) in E. T. Seton (po njem slikanica V senci gozdov z risbami Saša Dobrile). Marsikdo se še spominja tedanje izredne priljubljenosti Medvedka Neevva; mnogi so Slovenski poročevalec ali TT kupovali samo zaradi Mustrovih slikanic in stripov - branje so začenjali z njimi, kolikor so.sploh prebrali še kaj drugega v obeh listih. S sociopsiho-loškega stališča bi bilo gotovo zanimivo razmisliti o tem, kakšen "čudežni ventil" so pomenila Mu-strova dela v sivih časih domačega "stalinizma". V avtarkičnem, ideološko poudarjenem sistemu so celo povsem nedolžni populi-stični stripi očitno predstavljali nekakšno možnost za eskapistič-no subverzijo. Da so se pojavljali napadi na Mustra s strani različnih inkvizitorskih agentov in du-
šebrižnikov, ni moglo biti prese-.netljivo v ozračju ideološko prekvalificirane janzenistične "tradicije". Prostodušni populizem je bil na Slovenskem, v tej deželi obsesivnega - godotovskega -pričakovanja "velikih tekstov" in hkratnega uvrščanja dokaj skromnega populista lurčiča med poglavitne pisatelje, zmeraj nekakšen "poseben greh". Če se tem sociopsihološkim zavoram pridruži še izrazita demografsko-ekonomska utesnjenost, je razumljivo, da tako populistična medija, kot sta v svojih osnovah strip in film, nimata kakšnih širših možnosti. Slovenski film ne premore režiserja, ki bi bil obilneje produktiven in uspešen populi-stični profesionalec; zdi se, da tako rekoč vsakdo skuša redko priložnost izrabiti predvsem za realizacijo "velike umetnine", kar je seveda svojevrsten paradoks, saj v populističnih zvrsteh še posebno velja pravilo o pojavljanju kvalitete šele na podlagi solidne kvantitete. Takega avtorja, ki ga v slovenskem filmu ni, pa slovenski strip vendarle ima. To je -brez prave konkurence, čeprav ne brez sotrudnikov na istem po-
dročju - seveda Miki Muster. Trdi profesionalizem v zahtevni kombinaciji realističnega perfekcioni-zma in karikaturističnih stilizacii ali poudarkov, v scenaristični inventivnosti, zanesljivih kompozicijah, preglednem kadriranju in brezhibni animaciji zmeraj jasno profiliranih likov - je markanten pečat Mustrove avtentične ustvarjalne identitete. Njegov stripski opus (vanj spadajo tudi slikanice), ki se zadnja leta uspešno "nadaljuje" z risanim filmom, nedvomno predstavlja poglavitno in v marsikaterem pogledu najbrž za zmeraj nepresegljivo dejanje v slovenski praksi te specifične zvrsti. V času, ko z ameriškim celovečercem Lepotica in zver znova triumfira disnevevska šola risanega filma, tudi tisto, kar na Slovenskem spada v podoben "železni repertoar", povsem naravno in vse razvidneje zavzema ustrezno mesto v zalogi nacionalne kulture.
Ivo Antii
Konec marca Js medvedek zajedal hit (veta (bolje temo sveta, ker u je rodil t orlom). Njegova mati Noozak je bila le stara In mučila sta Jo revmatlzem in zaspanost. To tirno si Je namesto običajnih treh mesecev privoščila skoraj štiri meseca spanja, tako da j« Neewa prišel na svet, ko je mati trdno spala, In je brlog prvič zapustil tel« s dvema mesecema, namesto a teatlmj tedni.
Brlog je leial pod grebenom golega gričevja. . 8 te višine Je Neevva prvit pogledal v svet, M a* j« kopal v razliti pomladni sončni luči. Zato je bil najprej kot oslepljen In Je le čutil ter vohal. Noozalc se je zelo čudila, ko Je namesto mraza In snega na-ila toplo In svetlo pomlad; nato pa Je poduhali **, veter In aa ozrla navzdol po avojem carstvn.
Neews Je atrlgel t nlesl In lovi] vesel« zvoke. Začutil Je, da Je aonce toplo In prijetno, in življenje se mu Je zazdelo Čudovito. Tedaj pa je ud »a bo zaslišal krik, da je ves ntrepetal In ae zatekel k materi Črna senca Je ivlgnlla teženj. Bil Je veliki orel Upslk. Toda Noozak ae J« komaj ozrla, potem pa je spodbudno zabrundala In med aknami odpeljala Netiva v dolino.
KDO JE BIL ANTON VRAMEC?
Glavna tema brežiškega znanstvenega srečanja, ki je bilo minuli petek, je bil "predhodnik slo-vensko-hrvaških kulturnih zvez" Anton Vramec (1 538-1 588). Kdo je bil ta, kot pravi hrvaško zgodovinopisje, naš prvi pisatelj svetovne zgodovine (Kronika 1578), v katero je interpoliral tudi hrvaške in slovenske dogodke, nekaj časa pa je živel kot župnik v Brežicah?
Rodil se je leta 1538 pri Ormožu, se šolal na Dunaju in v Rimu, kjer je študiral pravo, teologijo in filozofijo. Postal je župnik in sodnik v Zagrebu leta 1574. Kot eden izmed najbolj izobraženih ljudi
svojega časa, svobodomiseln in svetovljanski kanonik, je Vramec kmalu prišel v nasprotje z okoljem, še posebej, ker ni skrival razmerja s svojo "gospodinjo" in lastnim sinom, kar je takrat v cerkvenih krogih veljalo za zelo heretično. Ali je bil zaradi tega premeščen na konec takratne "zagrebške škofije", v Brežice, ali pa mu je pomagal eden izmed grofov Sekeljev, ki je imel posest v Rigoncah? Leta 1578 se je zatekel v Brežice in še istega v Ljubljani natisnil svojo znamenito "Kroniko", katere edini izvod danes hranijo v Narodni in univerzitetni
knjižnici v Ljubljani in ga je prof. dr. jembrih uporabil za ponatis. "Kronika" zgoščeno in po letih povzema za Vramca najpomembnejše dogodke od nastanka sveta do njegovih dni in je zanimiva zaradi tega, ker vsebuje tudi podatke o nekaterih dogodkih na Štajerskem. Kot pomembna osebnost prava je Vramec istega leta prišel tudi v Zagreb, kjer se je kot "sodnik banske mize" udeležil izvolitve bana Ungnada (rojen na Štajerskem) za bana Hrvaške in Slavonije. Zdi se, da se je Vramec po tem letu vrnil na Hrvaško in je župnikoval v Stenjevcu in Va-
raždinu, kjer je tudi umrl.
V biografiji tega velikana hrvaške in slovenske kulture je še veliko neraziskanih podatkov in tudi zato je prof. dr. Jembrih dal pobudo za znanstveno srečanje v Brežicah. Vramec pa je v svoji oporoki zapisal: "Rodila me je štajerska mati, sveti Dunaj vzgojil, smrtnike sem učil, naj spoštujejo sveti zakon." Zanimivo je, da prof. dr. Jembrih opozarja tudi na Vramčev podpis "Vramec de Rvglnovvc" (Vramec iz Rigonc oziroma takrat Riglhofa).
M. rtanzlovsky
Naš glas 21, 23. decembra 1993
11
JanHu Šepetarcu se konji smisel In sol tlvljenja, a
NJEGOVE KLOBASE ZMAME IM ISKANE_______
Na stroje in tehniko se ne spozna, obvlada pa vse, kar je živega, kamor seveda sodi tudi vinska trta.
Gregovce, 12. decembra -Janka Šepetavca iz Gregovc smo doslej srečevali predvsem kot enega najuspešnejših rejcev in vozačev v času oblikovanja Konjeniškega kluba Posavje. Sedaj rastejo mladi rodovi konjarjev in vozačev, konjeniški šport se razvija po svoji notranji logiki, Janko pa se ukvarja še z drugimi rečmi. "Ukvarjam se s štirimi rečmi: s konji, kmetijo, vinogradom in mesarjenjem," pravi sam zase.
Kmetija mu je bolj za hobi, pravi. Predvsem zato, ker ni velika in se od nje ne da živeti. Seveda pa zaradi tega ni nič manj dela in stroškov z njo. A če hočeš preživeti in voditi življenje tako, kot si si ga zastavil, potem se je treba ozreti še za čim. Pravi sicer, da ima vino bolj za svojo, domačo rabo, a ponosa ne more skriti. In kako je lahko nekdo v okolici Bizeljskega, kjer ga ni gospodarja, ki da kaj nase, da ne bi na svojem tudi okopaval, škropil in kletarji, ponosen na svoje vino:!? Sploh, če ima vinograda manj, kot bi se za Bizeljanca spodobilo: "Prvič: pri Šepetavcih je bilo vedno za-zvano vino!" Potem je dodal tudi: "Drugič: pred leti sem ob ri-
zlingu zasadil še žlahtni sauvig-non." In sedaj ga neguje, išče v njem odtenke tega in onega, sumim, da ga na samem tudi malo zmerja, ker letos ne daje od sebe natanko tistega, kar bi njegov lastnik rad ... Vinsko ocenjevanje bo vsekakor pokazalo svoje. Na Bizeljskem so sklenili, da gredo "naprej", v Brežice, samo najboljši vzorci, tisti, ki bodo uspešno prestali kvalifikacijo. In ker se tam veliko ljudi spozna na vino in na konje hkrati, je nastala šala, da bodo šla v prvo jakostno skupino vina, "ki bodo tekla pod 1,30".
Ne spozna se na mehaniko: "Čisto nič ti ne vem o strojih," pravi, "sem pa zato strokovnjak za vse, kar je živega." Kličejo ga k vsem telitvam v polmeru treh kilometrov, pogosto pa pomaga tudi pri obolenjih. Ljudje vedo, da se na to spozna, predvsem pa vedo, da ima zaradi konj doma vedno zalogo osnovnih, najnujnejših zdravil.
Resnično je pa Janko ponosen na svoje kulinarične dosežke in to tudi priznava. Že od nekdaj je rad kuhal in priče zagotavljajo, da je v tem pravi mojster. Sedaj se je usmeril predvsem na predelavo mesa. Prijateljev za tako uslugo le redkokdaj zmanjka in tako prašiči padajo, rastejo
pa kupi klobas, salam, šunk in vsega, kar sodi poleg. Janko predela na sezono 80 do 90 prašičev. Ko se fureži začnejo, je cele dneve zdoma, od hiše do hiše se vrsti natanko odmerjen postopek, ki mora biti dobro organiziran, hiter in učinkovit. Zaradi časovne stiske morajo iz prašiča nastati klobase v enem dnevu, saj je jutri mojster že drugje, ni pa to idealno. Janko o
svojih kulinaričnih skrivnostih pravzaprav nerad govori. To je tisto, kar mora vsak sam izmojs-triti in se s svojimi pogruntavščinami potem uveljaviti. Prizna pa, da rad eksperimentira. Sedaj na primer pripravlja poskusno serijo salam z mešanico jelenjega mesa. Sicer pa je po Jankovem mnenju za izdelavo resnično dobrih klobas važnih nekaj osnovnih stvari: "Začne se že s prehrano praseta, dobivati mora koruzo, ječmen, oves, korenje in čim manj maščob. Brez mesnih ostankov in obilnega napoja. Po
Nekoč je Janko Šepetavc imel v hlevu lastne kasače, a je z njimi strošek prehud. Sedaj redi in trenira (za Konjeniški klub Bled) žrebca Fir Lindyja in kobilo Marasko, ki še ni bila zaprežena. V tekmovalni sezoni 1994 bo verjetno nastopil samo s tema dvema. Pravi, da so v kasaškem športu pri nas vendarle premiki, kaže, da se bo Kasaška zveza ločila od Konjeniške zveze, zaostrili bodo pravilnik, medtem ko bo denar, ki se tu vrti (nagrade, premije...), ostal še nekaj časa enako majhen.
S kolegom sta nameravala pri krškem Agrokombinatu najeti hlev, vanj nastaniti kasače iz Nemčije in jih trenirati. To bi bil neke vrste lohn posel, a vse preveč se je zapletlo s papirji in veterinarskimi predpisi, zato sta od načrta odstopila.
zakolu mora meso 48 ur počivati, razrezano na polovici in v slanini. Ta čas mlečna kislina fer-mentira in zaradi zaščitne plasti slanine meso ne spremeni barve. Prvi dan je najbolje narediti samo krvavice in ostale poltraj-ne reči, medtem ko trajni izdelki pridejo na vrsto nekoliko kasneje. Svinjsko meso za salame je treba narezati na roko, medtem ko klobase, ki jih običajno prej porabimo, dopuščajo nekaj goljufanja z mesoreznico. Od slanine je uporabna le čvrsta slanina s hrbta, od govedine je najboljši vrat (po možnosti bikov) ali stegno in mleta mora biti skozi najdrobnejše sito. Maso je treba začiniti (to je skrivnost vsakega mojstra) in soliti; slanino pa dodamo šele na koncu, ko je drugo že premešano. Tako ostane v lepih koščkih.
Pripravljeno maso je treba polniti v čreva brezzračno, z batno tlačilko, zavezane klobase in salame je treba dobro presvalj-
kati, pustiti viseti dva dni, da se razsolijo, nikakor pa ne smejo zmrzniti. Pred dimljenjem jih še enkrat posvaljkamo. Dim mora biti hladen, od suhega bukovega ali jablanovega lesa. Postopek mora biti počasen, traja 3—4 dni. Brin je dober samo za podkaje-vanje šunk in ostalih kosov mesa, ker je masten in zapre čreva. Precej so že v rabi plastična čreva. Za 10-15 minut jih je treba namočiti v mlačno vodo. Pri krajšem namakanju niso prožna, pri daljšem pa se že pretirano raztegujejo. Zrela salama ali klobasa je trdna, zori pa 90 dni. Veter ne sme biti prehud, ker se sicer pore na črevih zamašijo in masa v sredini ostane neposu-šena. Najboljši je teman in zračen prostor, ne pa vetroven kot za pršut. Izdelke lahko nato shranimo v bukov pepel, v pšenico ali jih zamrznemo. Pri zamrznjenih je pomembno zlasti, da jih potem odtajamo počasi, v hladilniku!"
Janko s hčerko Jano preverja stanje svojih izdelkov
Konjički
Iztok Gregi zbira stare razglednice
Brežice, decembra - Zaposlen je na vložišču brežiškega sodišča, bil je že ribič, a je po prometni nezgodi presedlal na zbiranje starih razglednic. Tisti, ki pozorno prebirate Naš glas, ste gotovo že opazili njegov mali oglas: "Stare razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke odkupujem. Tel. 63-111 ali Gregi, Kregarje-va 11, Brežice".
Njegova zbirka obsega 467 različnih razglednic z območja brežiške občine in iz drugih slovenskih krajev. Teh zadnjih je le nekaj. Najstarejša razglednica nosi letnico 1898, zbira pa jih tja do letnika 1945. Hodi v antikvariate, muzeje, na srečanja filatelistov v Italijo ali Avstrijo, k ljudem kar tako. Kupuje, menjava ali hvaležno prejme v dar. Iztok Gregi: "Razglednica, ki je zelo redka, je dragocenost. Veš, da če je ne boš kupil takoj, ko se ti ponudi možnost, je ne boš videl nikoli več! Cene se gibljejo od 200 do 1.000 SIT." Ne zbira samo razglednic, ampak tudi druge zanimivosti. V svoji zbirki ima pismo, poslano pred 1. 6. 1850 s Čateža (ki je takrat še imel pošto) v Samobor. Gre za t. i. predfilatelistično pismo, saj so prve znamke na pošto pričeli
lepiti šele kasneje. Pravi, da je pismo iz časov, ko so pošto vozili okrog še s kočijami.
Seveda je s takim konjičkom precej stroškov. Delno jih skuša pokriti s kopiranjem razglednic - povečavo na barvnem laserskem fotokopirnem stroju. Doda
tudi zasteklitev in okvir, po sila zmerni ceni. Pa še to: odslej bomo v Našem glasu vsaj občasno objavljali odtise razglednic iz zbirke Iztoka Gregla. Vam v veselje in opomin, da prebrskajte stare omare in takih reči ne zavrzite, ter za osvežitev spomina na nekdanjo podobo domačih krajev, domačih ljudi in dogodkov. Verjetno bo zabavno za vse! (ika)
1     ¦      I        t-
jMHk.
Primerek iz Iztokove zbirke: razglednica Brežic iz časa, ko na ulicah še ni bilo asfalta.
Zadnji večer na Petrolu
Krško, 11. decembra - Zbrali so se še zadnjič, stara ekipa v stari prodajalni. Petrolov bencinski servis v Stari vasi v Krškem so namreč tisti večer zaprli in v štirih mesecih (tako je dogovorjeno) bodo tu postavili nov, sodoben objekt s cisternami v varovalnih (dvojnih) plaščih, z avtomatsko pralnico avtomobilov, dobro založeno "črpalkarsko" prodajalno... Prodaja bencina bo samopostrežna. No ja, praksa kaže, da bo trajalo nekoliko več kot štiri mesece (odvisno od zime), zadnji večer pa so se pred objektivom našega fotoaparata zbrali (od leve): Vili Božič, Franc Jordan, Franc Zabkar (šef) in Drago Mutak. (Ika)
Nagradna križanka AFP Dobova
Za tokratno žrebanje pravilno rešenih nagradnih križank je Franc Polovic iz Dobove namenil nagrade iz športnega in tekstilnega programa svojega podjetja. Prvoizžrebani bo dobil copate Adidas, drugi blago za obleko in tretji majico z napisom "Adidas". Žrebanje bo 6. januarja (na svete tri kralje) ob 17. uri v prodajalni AFP v Dobovi. Pridite, da ne boste potem nestrpno čakali Našega glasa. Križanke z rešitvami pošljite na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270, Krško. ali jih vrzite v naš poštni nabiralnik.
			•?»			TtUP mučeni	HCIU3 siuJft -		DBiLS	pcia- ni neti	77WL	C6M l/ fmeaai	VŽIG	oče
r^		-lA"												
i^ki i¦						IftPoR. UIK.								
-         ¦Tj^pP^ ::						kuhi eusui					tfiaemm />JOLL			
mm**0  jf"  -											RiHpnum			
						FOSOlbft								fiesrv v 1B&SU
						1MDIJ								
L^C             ,^nef*   * ,*¦      iSl									fDOm*			JMO tuTON		
									ST.GBIH. hshh					
i   m			¦P		vmta novnii							o&oe		
FOSFoH		HISPItoT-MIH ZČH	tona	P/ea						BJfKo Ci»T)				
				GfluDHI						IUHO				
JUDOVSKI bUHWWK						stnoto-							-A\}ciRUb	
						2>wa							IULVJ	
M0ČŽA/ OTV								KUHI M li/SIt.						
					BLHIJ									
eeešM TDNI			ffiNStl 2fKW0M-					Hl		visiHstn vetfi	Mttiitr-i ine			
											UP&HJUh			
			KIHTBŽ											
OMtf)								/Jhš	z&oe.				aren	
									HDDJKT c&riucoe				meifiof	
				Mr"*--"**""*"				aijaictt				MimiMij		
					Efct-^^B* ^^m\			»eren				T&točlflti		
MlUlON								>						
BlSEtO/														SdW> tBseaft
				(ur)	a d  ^f -     J mmm       A			nt Me						
								>»snu						
HB&KA enon u SILO					iOH	ˇ	2K8Pc			J/matov OH				
					ttUiSKI ssmtiik.									
							ZOfl-			'Sne.				
iineeie-				¦	X						Hoi			
											y?t*ob fif.			
hina			POLUtOi. /vesta ZACl/					smemo OtO/JE				hosma MIIAMO		
								POST SOUPIVU						
			TELJU											
zor, ssms			'	mroibu						IDI				
				fJK/7						AHPČR.				
eun. nmtm				i			MkJKO DMUOTč t JU Sli							
Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: Bellevue. restavracija, bistro. Po vodoravnih vrstah: Bellevue, Deineka, ednina, Ne, Gana, nem, An, r, slivar, O, enciklika, oer. sor, lov, avla, trema, ramstek, atmosfera, KI, vhod, last, rane, bistro, AMAL, Neron, CP, A, Sap, Na, iterativ, Stig, jod, Karavanke, animirati, tar.
12
NaS glas 21. 23. decembra 1993
2. teden mladega vina
Najboljši so
ii.im
Najboljši med najboljšimi pa je laški rizling - izbor, ki so ga vzgojili v kleti Vina Brežice in je dobil oceno 18,83.
Krško, Tri lučke, 6.-11. decembra - V organizaciji Občinske turistične zveze Krško je od 6. do 11. decembra potekal 2. teden mladega vina pod pokroviteljstvom IS občine Krško. 6. decembra so začeli zbirati vzorce vina, 9. decembra so jih ocenili, 10. okušali in 11. decembra v hotelu Sremič podelili diplome in priznanja za najboljše ocenjena vina. Od 364 vzorcev 50 jih (tri) komisije 276 ocenile, 88 pa izločile. Zmagovalec prireditve je laški rizling z oceno 18,83. Diplome so dobila vina z oceno od 16 točk navzgor, priznanja pa vina s povprečno oceno 15,50 do 16 točk.
V kategoriji cviček je med 87 vzorci prvo mesto s 16,42 točke dobil vzorec Martina Pirca iz Krškega, Rostoharjeva 40, drugi je bil lože Romih, Sela 14, Blanca z oceno 16,22 in tretji |ože Peče-lin, Cerklje (16,18). Mešano rdeče vino: Jože Slivšek, Zdole 36 (16,96 točke), Sandi Lileg, Zdol-ska, Krško (16,34), Ludvik Re-snik; Bučerca 5, Krško (16,24). Modra frankinja: )anez Neče-mer, Gržeča vas, Leskovec (17,04), |anez Zadnik, Savska pot, Brežice (17,02), Kmečka zadruga Krško (16,90). Žametna črnina: Majda Medved, Sovreto-va 19, Krško (15,96), Jože Jelen-ko, Bohorska 1 2, Senovo (15,78), 3. Rajko Kukovičič, Mali Kamen, Senovo (15,22). Rose: Andrej Fa-
bjančič, CPB 10, Brestanica (16,84), Zvonko Mežič, Drnovo<i 53, Leskovec (16,48), Marjan Arh, Cesta ob gaju, Leskovec (15,80). Mešano belo (77 v*zor-cev): Anton Kunej, CPB, Brestanica (17,38), Vili Dime, Mencingerjeva 8, Krško (17,30), Marij Geršak, Cesta 4. julija 59, Krško (17,14). Laški rizling: Slavko Mavsar, Strma pot 17 a, Krško (16,84), Rudi Zupančič, Anovec 7, Krško (16,82), Alojz Vizlar, Pod goro, Krško (16,46). Sortna vina: Andrej Brkovič, Bizeljska 11, Brežice - 17,00 za sorto sau-vignon, Lado Pešič, Rostoharjeva, Krško - 16,00 za sorto sauvig-non, Jiiže Kodela, Sremiška 9, Krško «{(1 5,38 za sorto savignon. Predikatna vina: prvo mesto in zmagovalec prireditve: Vino Brežice - 18,83 za sorto laški rizling
-   izbor, 2. Mihaela Sekoranja, Bizeljsko - 18,39 za sorto char-donnav PT in 3. Mihaela Sekoranja - 17,90 za sorto laški rizling
-  izbor.
G. Roman Šepetavc, direktor enologije v podjetju Vino Brežice, predsednik ene od treh komi-
sij, ki so ocenjevale vzorce, je prireditev takole ocenil: "Prireditev pridobiva na popularnosti, število vzorcev je bilo izjemno veliko, zato smo morali formirati i ocenjevalne komisije. Sestav-jali so jih poklicni degustatorji in ;vrhunski poznavalci vina iz našega vinorodnega okoliša. Enotno mnenje vseh treh komisij je bilo, da je belo vino boljše, prj rdečih smo opazili precej bolnih vin. Posamezna vina močno pozitivno odstopajo. Splošna ocena letnika '93: nadpovprečen po kvaliteti in bi bil primerljiv z letnikom '92",
Preizkusili
smo ga dvajsetkrat
Dan pred podelitvijo priznanj sta organizacijski odbor in Občinska turistična zveza Krško priredila degustacijo ocenjenih vin. Vodili so jo vinski svetovalci Otto Sevšek, Robert Blazinšek in Miha Galič. Pri Treh lučkah se je zbralo čez 40 proizvajalcev vina z območja Posavja. Preizkusili smo 20 vzorcev mladega vina, od mešanega belega in rdečega do sortnih vin. O karakteristikah letošnjega pridelka, problematiki vinogradništva v našem vinorodnem območju, o vinski kulturi in kulturi pitja vina so v prijaznem prostoru gostišča Tri lučke v zelo sproščenem in nevsiljivem slogu vinski svetovalci pripovedovali navzočim. Tudi druga stran je sodelovala v pogovoru, posebej po opravljenem dvajsetem preizkusu.
Nekaj udeležencev degustacije smo povprašali, kaj menijo o le-
tošnjem vinskem pridelku in o prireditvi - 2. tednu mladega vina.
Andrej Petan: "Z letošnjim pridelkom sem zadovoljen. Kvaliteta je nekaj slabša kot lani. Tržnih viškov ne bom imel, za osebne potrebe in za prijatelje pa ga ne bo zmanjkalo."
Alojz Kunej: "Letnik '93 bi ocenil kot povprečen in vsekakor slabši od lanskega. Suša je pustila sledi, jesenske padavine tudi. Menim, da bi delež, vinskih sort mogel biti veliko večji, kajti za to imamo naravne pogoje. Zasebno kletarjenje ni na dovolj visoki ravni, apeliral bi na vse vinogradnike, da se čimprej bolj organizirajo. Kvalitetna vina ni problem plasirati na trgu."
Anton Jazbec: "Letošnji pridelek je zelo v redu. Manj ga je kot lani, kvaliteta je boljša. Viška nimam, za mene, mojo družbo in prijatelje pa bo dovolj."
Dominik Kostevc: "Manj kot lani in boljši kot lani, zato je ocena letošnjega pridelka dobra. Za nocojšnjo degustacijo menim, da je nepopolna. Premalo vzorcev in premalo informacij smo dobili o posameznih vzorcih."
Robert Blazinšek, vinski svetovalec: "Namen nocojšnje degustacije je seznaniti vinogradnike s kvaliteto letošnjega pridelka. Moja ocena za letošnji pridelek bi bila dobra (3). Preizkusili smo 20 karakterističnih vin z našega vinorodnega okoliša od 350, kolikor je letos prijavljenih za ocenjevanje."
Sandi Lileg: "Suša se pozna na letošnjem pridelku, bolj v mladem vinogradu kot v starem. Ocenjevanje vin potrebujemo, zanimanje ljudi se je povečalo, saj jim je v interesu narediti čim bolj kvalitetno vino. Menim, da smo dobri vinogradniki in slabi kletarji."
Miha Galič, vinski svetovalec:
"Sem eden od 55 vinskih svetovalcev v Sloveniji in letos prvič sodelujem na takšni prireditvi. Menim, da so takšne prireditve koristne la vinogradnike. Število vzorcev je letos zelo veliko, kar dokazuje, da je med vinogradniki veliko zanimanje za ocenjevanje njihovega pridelka." (Pilip)
VRTNARJENJE V DECEMBRU
Zimski meseci so za ljubitelje cvetja meseci oddiha. Okenske in balkonske rastline varno prezi-mujejo v prostoru, kjer ne zmrzu-je. Od časa do časa jih pregledamo, očistimo nagnite liste, od-cvetela cvetna stebla. Zalivamo jih zelo pičlo, vedno po pravilu: čim hladnejši je prostor, tem manj vode potrebujejo lončnice. Po možnosti prostor zračimo, vendar le, če so temperature nad 0 stopinj C. Seveda je v toplejših prostorih nevarno, da se razmnožijo rastlinski škodljivci ali pa kakšna bakterijska bolezen, kot je koreninska gniloba, zato prezi-mujoče rastline redno pregledujemo, da lahko pravočasno ukrepamo.
Kaj še postorimo na prostem
Vrt je večinoma pobeljen s snegom, izpod katerega kukajo rdeči plodovi panešpljic, sipka, češmi-nov, najlepša med njimi pa je bo-dika. Na Primorskem, kjer ni snega, pa občudujemo svileno modre plodove lemprike, povsod močno razširjene tudi v naravi. Postopoma jih prinašamo v hišo in z zanimivim zelenjem uredimo zimske šopke, ki poživijo stanovanje. Na vrtu narežemo na dan sv. Barbare tako imenovane Barbarine poganjke, ki jih postavimo v večji vrč, najprej na hladno, nato pa postopoma na toplo, da se do praznikov razcveto. Za siljenje so primerne veje češnje, lahko tudi okrasne, jablane, japonske kutine, mandlja, breskev. Na prostem bdimo le še nad toplo gredo ali zasipnico, v katerih zelenjavo od časa do časa očistimo uvelih in nagnitih listov ali plodov. Če pade obilo snega, ga otresemo z drevja in grmovja, da se ne polomi.
V ptičjo krmilnico že nasujemo zrnja, da privabimo naše prijatelje v bližino hiše. Prav prijetno jih je opazovati iz toplega zavetja.
Pozimi se bolj posvetimo sob-
nim rastlinam. Večinoma se ne počutijo najbolje v pretemnih, premalo zračnih prostorih, posebno še v suhem zraku stanovanja, ogrevanega s centralno kurjavo. Zato je dobro, če napolnimo občutljivejšim za suh zrak podstavke z vodo, vendar tako, da rastline stoje na rešetki nad njo. Tudi sobne rastline le zmerno zalivamo, saj so večinoma prenehale rasti in počivajo. Zato jim, razen cvetočim rastlinam, tudi ne dognojujemo.
Cvetlični aranžmaji
V času pred novoletnimi prazniki se posvetimo izdelavi zanimivih aranžmajev iz zelenja in suhega cvetja. Vse stare, zaprašene šopke, ki se že drobe, zavrže-mo in zamenjamo z novimi. Če si pri tem pomagate s peno za natikanje, ki jo kupite v cvetličarni, in izberete suhemu cvetju primerne keramične posode ali pletene košarice, boste lahko kar uspešni. Uporabljajte pa vedno čim naravnejše in nepobarvane ali komaj opazno pobarvane suhe rastline, nikakor ne vijoličnih trav in strupeno zeleno pobarvanega osata, umetnih dodatkov, kot so gobice in osladne pentljice, pa se vsekakor, ogibajte. Tisti bolj izurjeni se lahko poskusite v izdelavi venčkov iz smrečja ali drugega zelenja, ki jih poživljajo barvite krogle, pentlje in sveče. V take aranžmaje se lepo podajo bronzi-rani orehi ali storži, vendar ne uporabljajte preveč okraskov naenkrat. V omejitvi se kaže mojstrstvo.
Pred prazniki že lahko uporabljamo več bleščečega, na primer enobarvnih steklenih krogel, bronziranega, sveč in živih pen-telj. Za praznični pogrinjek pa si uredimo nizek aranžma, v katerega zataknemo med zelenje tudi nekaj svežih cvetov, morda nag-Ijev. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO
KNJIGOVODSTVO NA KMETIJI
Večkrat nanese pogovor na uspešnost kmetije in mnenje, da se nič ne splača. Večinoma nimamo podatkov o poslovanju kmetije. Potrebujemo namreč zapis njenih prihodkov in stroškov. Te podatke zapisujemo v obliki, ki je standardna in nam omogoča, da iz njih dobimo dovolj informacij za presojo učinkovitosti. Knjigovodstvo nam torej pomeni vse zapiske, s pomočjo katerih ugotovimo stanje ali spremembo premoženjskega stanja. Le s pomočjo knji-
govodstva lahko analiziramo uspešnost poslovanja, kar nas prisili h gospodarnemu in poslovnemu razmišljanju.
Kmetijam v Sloveniji ni treba voditi knjigovodstva. Tako bo tudi ostalo. Davek se plačuje le na podlagi katastrskega dohodka. Kmetje, ki želijo imeti natančen pregled nad gospodarskim stanjem, si sami zapisujejo prihodke in stroške. Pri tem jim je do sedaj pomagala Kmetijska svetovalna služba z obrazci za vodenje poe-
nostavljenega knjigovodstva. To knjigovodstvo je temeljilo na ugotavljanju pokritja, t.j. razlike med prihodki in stroški. V letu 1994 pa uvaja Kmetijska svetovalna služba po dogovoru in zahtevi Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo novo obliko poenostavljenega knjigovodstva na 460 kmetijah v Sloveniji. To obliko smo zasnovali na podobnih temeljih, kot jih imajo v Avstriji. Tam imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje. Za kmeta je zelo pomembno, da je vpisovanje podatkov preprosto in ne vzame veliko časa. Obdelavo podat-
kov bo prevzelo prek razpisa podjetje (knjigovodski servis), ki bo s pomočjo vnesenih podatkov izdelalo zaključni račun oziroma letno bilanco. Bilanca bo dala kmetu veliko koristnih podatkov o gospodarjenju.
Nedvomno kmet precej pridobi, če se odloči /a knjigovodstvo. Le s pomočjo točnih podatkov lahko spremlja poslovanje in na podlagi bilanc za več let ugotavlja spremembe v gospodarjenju. Zainteresirani kmetje lahko dobijo podrobne informacije pri svojem kmetijskem svetovalcu ali na sedežu Kmetijske svetovalne službe Krško.
Tečaj za članice Društva kmetic
Peka kruha v krušni peči
SAJAVOST PRAŠIČEV
Bukošek, 17. decembra - Kmetijska svetovalka Andreja Speljak je organizirala tečaj iz peke kruha. Zbralo se je 19 članic Društva kmetic občine Brežice,' da prisluhnejo, pripravijo in spečejo kruh v domači krušni peči pod vodstvom gospe Marije Prajnar (predavateljice iz Srednje živilske šole Maribor).
Ob pogledu na pečen kruh je ga. Zinka Žibert povedala: "Kakšno blagostanje in srečo je nekoč za   kmečke   ljudi   pomenil   bel
kruh, danes pa imamo pred sabo sedem vrst kruha in mnogo različnih vrst drobnih izdelkov iz testa." Posedemurnem tečaju v prijetnem razpoloženju in ob dobri kmečki večerji, ki so jo pripravili gostitelji Hrastovškovi iz Bukoška 35, so si izmenjale še nekaj gospodinjskih izkušenj in se dogovorile, da se dobijo na nadaljevalnem tečaju že januarja 1994. Na sliki: udeleženke tečaja ob pečenih kruhih.
(Besedilo in fotografija: M. V.)
Saja''ost prašičev je kužna bolezen, <i je pri nas dokaj pogosta. Kljub trnu, da ni nova, je celo med resnimi prašičerejci poznavanje te bolezni ponekod majhno.
Pojavlja se pri mladih prašičkih od 5. do 60. dneva starosti. Traja do pogina, ki nastopi v velikem procentu nezdravljenih živali. Bolezen se lahko vleče mesece, žival je več ali manj zahirana in izčrpana. Najdejo se rejci, ki trdijo, da gre za garjavost in živali tako tudi zdravijo. Seveda kopeli z antiparazitiki (Alugan) ne obrodijo uspeha. Lotevajo se tudi pre-mazovanja prizadetih živali z raznimi kremami in mazili. Za takšno, včasih celo uspešno terapijo, potrošijo ogromno denarja, saj taki preparati niso poceni (cink - vitaminska krema).
Za kakšno bolezen gre? Povzročitelj je bakterija Staphvlococ-cus hyos, to je z gotovostjo dog-nano. Menijo, da v nepoškodovano kožo ne more prodreti, zato potrebuje drobne poškodbe od ugrizov, pikov slamnatih bilk in podobnega. Začetek bolezni je z rdečerjavimi lisami po koži, iz katerih se izloča rumenkasta lepljiva tekočina. Barva kože se v nekaj dneh spremeni v vse bolj
sivkasto ("sajavost"). Spremembe so najizrazitejše okrog oči in po trebuhu. Prizadeti so lahko tudi parklji in ušesa. Blago prizadete živali se sčasoma lahko pozdravijo same, huje prizadete pa nikoli. Zgodi se, da bolezen izbruhne brez pravega vzroka. Plemenica se lahko okuži tudi od merjasca.
Pravočasno zdravljenje s peni-cilinskimi antibiotiki je uspešno, zastarani primeri pa so bolj problematični. Obolele živali je priporočljivo izolirati v posebnem prostoru. Odrasli prašiči imajo lahko na sebi povzročitelja, pa ne kažejo nobenih znakov bolezenskih sprememb. Če je to plemenska svinja, okuži svoje mladiče. Zato priporočajo, da se svinja in prasilišče pred porodom temeljito dezinificira. To je praktično nujnost, če se je bolezen že kdaj pojavila v hlevu. Če se ne poskrbi za zdravljenje in preventivo, se bolezen stalno na novo pojavlja. Izgube so ob poginih, še večje pa zaradi slabega prirasla, zanemarjenega videza in s tem tržne nezanimivosti za kupce pujskov.
Ni podatkov, da bi se bolezen prenašala na druge živali ali človeka.
Tomaž Cigler, dr. vet. med. KZ "BOHOR"
NaS glas 21, 23. decembra 1993
13
Čase okoli starega, preteklega, ali ob začetku novega obdobja različni kronisti izrabljajo za preglede, ocene in celo za napovedi novega. Tako ali drugače živimo v času nevarnih napovedi; slutimo apokalipso, množični pokoli se dogajajo v neposredni bližini. S tem že vnaprej naznanjajo nekaj, kar je lahko brez tendenc, brez logičnega nanašanja. Kulturno ponudbo naših krajev zaznamuje intimizem, privatizem, per-sonalizem. Ob tem se človek nehote spomni na smer vzhodnoevropske umetnosti, ki je pomenila beg ljudi v notranjost in ki je dosegla svojo izpolnitev v biderma-jerju, z meščansko ali filantro-povsko umetnostjo dvajsetega stoletja.
Intima, družinska osamljenost zaznamuje platna Mirka Bogovi-ča, akademskega slikarja iz Loke, upokojenega učitelja brežiške gimnazije. Na tihožitjih in kraji-
URE
nah pretvarja pripoved o svojem domačem kraju v zgoščeno abstrakcijo. Vse je idilično. Hiše so pritlične, stilizirane, enodružinske in zaprte vase. Stroge kompozicije kažejo na močan vpliv učitelja Zorana Didka.
Ne moremo mimo Alojza Konca, Sevničana, ki kot likovni pedagog vedri in oblači na vseh brežiških srednjih šolah. Svoj koncept imenuje evalvirani funkcionalizem. Gre preprosto za raziskovanje odnosa med naravo in človekom, med naravo in naravo. Njegovo delo zaznamuje nenehno iskanje likovne govorice, iskanje razmerja med senzacijo in realizacijo. Slike so brezpredmetne površine, v duhu estetike Bau-drillarda - v odsotnosti sleherne globinskosti, kot odsevi odsevov. Gospod Konec izhaja iz poetike osemdesetih let, iz primarne in analitične umetnosti, ki zanika sleherno ekspresivnost ali indivi-
DOVINE
dualno doživetje. V ospredje stopijo materiali, format, dimenzije, podlage slike, strukturiranost polja, lastnosti poteze čopiča.
Primarno slikarstvo se je drugod vseskozi zavedalo svoje mar-ginalnosti. Tega pa ne moremo reči za slovenski prostor, saj so se zanj zavzeli vsi vrhunski kritiki in galeristi. V tem okviru so nastala dela Alojza Konca, ki se zdijo v primerjavi z drugimi (T. Špen-ko, Bojan Gorenc, S. Kapus...) malokvalitetna. Pisanje, teoretično razglabljanje o umetnosti služijo avtorju kot narcistična naslada.
O novi umetnosti danes ne pišejo le umetnostni zgodovinarji, ampak tudi pesniki in filozofi. Individualne mitologije ne iščejo več pobud zunaj svojega prostora, pomembna je navezanost na zgodovino - citat iz umetnosti 20. st. ter kritično neosebno preoblikovanje. Pričujoče besedilo bo
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
Dočakali smo tudi izid ene najbolj težko pričakovanih knjig v slovenskih družinah - t.j. VELIKI UGANKARSKI SLOVAR v dveh knjigah, ki je z večmesečno zamudo izšel pri Mladinski knjigi. Glede na to, da je ugankarstvo (vsaj po številu ugankarskih revij in sodelovanju gledalcev in poslušalcev v tovrstnih oddajah sodeč) postalo pravi nacionalni šport, bo slovar najbrž našel pot v marsikateri slovenski dom.
V predprazničnem času je založnik videokaset Videoart poslal na trg tudi nekaj naslovov, ki bodo gotovo razveselili otroke. Psiček BARNEY bo s svojimi pasjimi prijatelji in malim Mi-škom Rogerjem ter njihovimi dogodivščinami pritegnil tudi nekoliko starejše gledalce, prav tako kot simpatični PINGO, ki živi na Antarktiki, kjer se njeni živalski prebivalci nenehno borijo za obstanek. NAJLEPŠE BOŽIČNE RISANKE prinašajo šest risank na temo tega praznika (Božič v družini, Zimski čarovnik, Jelenček Rudolf, Čudežni čeveljček,  Božično darilo, Sveta
noč, blažena noč). Ostali štirje naslovi nadaljujejo serijo svetovno znanih romanov ali popularnih zgodb v risani izvedbi: OTOK ZAKLADOV, NOTREDAMSKI ZVONAR, PLEMENITI VITEZ ROB ROY in UPOR NA LADJI CONVENT.
V zbirki V dar in spomin so izšle še tri drobne knjižice, ki nosijo naslove: MOJI NAJVEČJI LJUBEZNI, NAJINEMU PRIJATELJSTVU in MOJI LJUBI MAMI. Tudi te knjižice krasijo nežne ilustracije in dragocene misli, kot na primer ta o prijateljstvu: "Pristno prijateljstvo nastane, kadar je tišina med dvema človekoma prijetna". In še o ljubezni: "Lepo je, ker sem jaz jaz. Lepo je, da si ti ti. Toda najboljše je, da sva midva midva".
Milan Dekleva je v letošnjem letu dodal še nekaj svojih naslovov na knjižne police. Otroci se bodo razveselili zbirke dogodivščin male Bučke, ki raziskuje Ameriko, natančneje New York, pod naslovom BUČKA NA BROADWAYU - besedilo, ki bo zaživelo tudi na domačih odr-
Dren: rekreativni oddih za Hrepltev zdravja Je
PROGRAMIRANA SKRB ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
Krško, 17. decembra - Krški IR inženiring je sicer bolj znan kot podjetje, pri katerem iščemo različna vzdrževalska dela, mojstra za kurjavo ali poravnavamo račune, a žal (žal zaradi našega zdravja) se premalo zavedamo njegove dodatne dejavnosti. To je šola zdravega življenja z imenom Program Dren. Videokaseto o njej so predstavili v krškem Kulturnem domu, dodali pa so tudi nekaj zgovornih rezultatov, zbranih v triletnih izkušnjah na Lošinju.
Lagodno življenje, pri katerem zanemarjamo mišično aktivnost, povzroča vrsto sprememb, ki sprožajo pospešen razvoj bolezenskih procesov predvsem v srčno-žilnem, dihalnem, prebavnem in mišičnem sistemu. Temu sledi tudi predčasno biološko staranje. Na nekatere vzroke bolezni lahko vpliva medicina, drugih pa se lahko lotimo z biološko naravnano rekreativno vadbo, ki hkrati z zdravim načinom življenja utrjuje funkcionalne sposobnosti organizma. Na petkovo predstavitev video kasete je IR inženiring povabil devetdeset ljudi, na kaseti pa je posnetek, imenovan Šola zdravega življenja. Gre za program, ki je v prejšnjih časih zelo uspe-
šno tekel v okviru krškega sindikata, po reorganizaciji v Dren pri IR inženiringu pa se je, po sili razmer, udeležba v njem nekoliko skrčila.
Vsekakor ne bi bilo pametno zanemariti možnosti, ki se nam v okviru te programirane skrbi za uveljavitev zdravega načina življenja ponuja. Specialistka medicine dela, prometa in športa, dr. Pleškova, je predstavila rezultate, ki temeljijo na triletnem delu s skupno petstotimi otroki. Po bivanju v Nerezinah na Lošinju, kjer ta program poteka, saj imajo tam stoletno tradicijo zdravljenja dihalnih obolenj, so se njihove dihalne in telesne funkcije okrepile. Programa se sicer udeležujejo tudi odrasli, ki jih pestijo okvare dihal, a dr. Pleškova poudarja pomen dela z otroki zato, ker je te možno še pravočasno naučiti in privaditi zdravemu načinu življenja. Tudi rezultati so očitni: otroci, ki so bili v tem programu, preko zime bistveno manj obolevajo in to je v Krškem sila pomembno. Statistika namreč kaže, da ima med prebivalci te občine vsak občan 1,81 bolezni ter da, glede na prebivalce sosednjih občin z območja, ki ga spremljajo v zdravstvenih službah Dolenjske, imajo več težav z dihali (astma), mo-
ških deskah. Dekleva se je hitro odzval tudi na aktualne politične dogodke v Sloveniji in napisal kabaret z naslovom IGRA NA VRHU. Za kakšen tekst gre, bo jasno že iz delne navedbe glavnih oseb: Janez, predsednik države, Viktorija, njegova žena, ljubica obrambnega ministra, Nace, obrambni minister, Tina, predsednikova hči, dr. Freeman, Tinin prijatelj, predstojnik SOVE, Elvis, predsednikov sin, član skupine Agrodesign itd.
Za konec našega letošnjega sprehajanja med knjižnimi policami pa naj vam prepišem eno izmed novoletnic, ki so izšle pri založbi Mladika izpod peresa prve dame slovenske poezije -Svetlane Makarovič (KAJ LEPEGA POVEJ):
Novo leto je neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa vendar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj -presenetiti se daj!
^meiiV
v.
m
žganskim ožiljem, gibali, celo več psihičnih motenj, med katerimi ima pomembno mesto alkoholizem.
Zaradi vsega tega so nosilci programa, ki ga znotraj IR inženiringa vodi Stane Iskra, prepričani, da ne smejo prenehati z delom. Eden od pripomočkov, ki naj ljudem vcepijo zavest o potrebi po programirani skrbi za zdravo življenje, je video kaseta, ki so jo posneli v Nerezinah na Lošinju in ki jo je omogočila cela vrsta sponzorjev. Kaseto so si udeleženci razgovora ogledali in bistvo njenega sporočila je, da je možno le z malo volje in z zmernim trudom, če je vse skupaj redno, kar v precejšnji meri pomagati svojemu organizmu. Ta se ugodno odzove že na (najmanj) deset dni trajajočo terapijo v zdravilnem okolju južnega Lošinja. (ika)
morda izzvenelo nerazumljivo in tuje, zategadelj ga podkrepimo s citatom (iz nekega pisma Oscarja VVilda): "Samo površni ljudje ne sodijo po zunanji podobi. Skrivnost sveta je vidno, ne nevidno." RajkoČuber, slikar iz Brestanice, razmišlja o slikarstvu kot o razmerju do družbe in do sveta, kot o poizkusu razumevanja človeka v njem. Ekspresivnost kot prvobitni in edini cilj igra z barvo, igra z iskanjem samega sebe v sliki. Ta igrača ni naučeno "posnemanje", ta igra pomeni vrnitev v otroško prvobiten svet, pomeni tisto, kar je globoko v človeku in za kar se je potrebno boriti, da spet spoznaš. Večina Čubrovih slik je brez naslova, kar je splošna lastnost modernistov. Bolj kot vsi drugi kaže lastnosti tiste neposrednosti, ki jo javnost od umetnika pričakuje, a jo ponavadi skriva pred njo. (Ag.)
Posavska pevska zveza
Brežiški kulturni dan
Slovensko-hrvaško znanstveno srečanje
Brežice,   17.   novembra  -  V
času zgodovinskih dogodkov tako za Hrvaško kot tudi za Slovenijo, ko ima politika skoraj povsod svoje prste vmes, se je v Društvu hrvaško-slovenskega prijateljstva rodila zanimiva ideja, da se v Brežicah organizira srečanje znanstvenikov dveh držav. V SO Brežice so sprejeli pobudo in se lotili pokroviteljstva nad znanstvenim srečanjem, prirejenim ob 415. obletnici življenja in dela Antona Vranica, župnika in zgodovinarja, v Brežicah. Pred 415 leti je bila v Ljubljani natisnjena znamenita Vramčeva Kronika, ki kronološko beleži dogodke od nastanka sveta do njegovih dni, njen edini originalni izvod pa je prof. dr. Alojz Jembrih uporabil za ponatis. Promocija tega ponatisa je že bila v Hrvaški, Brežice pa so prve v Sloveniji predstavile to znamenito zgodovinsko delo. Poleg prof. dr. Jembriha, ki je go-
voril o Vramcu kot predhodniku slovensko-hrvaških kulturnih zvez, so na srečanju govorili še: dr. lože Koropec o večstoletni zgodovini slovenskega brežiškega sveta; Kornelija Makarovič o knjigi dr. Mirka Kosa "Brežice v srednjem veku"; dr. Franjo Sa-njek o Juriju Slavoncu, še enem znamenitem Brežičanu; dr. Zdenko Tenšek o Turčinoviče-vem A. Vramcu; dr. Milan Pele o Hoffmanovi tiskarni v Ljubljani; prof. Anton Ožinger o štajerski v luči vizitacij nadškofa Attemsa (1750-1774); dr. lože Toporišič o brežiški občini pred marčno revolucijo; prof. Katica Bevc-Flaj-nik o zapiskih Franja Basa o narodnostnih bojih v Brežicah in prof. Neda Krvavica o šolskih kronikah kot zrcalu življenja. Na srečanju je bila dana pobuda, naj bi to preraslo v tadic ionalne kulturne dneve Brežic. (Branka Bjego-vič)
Nadaljevali bodo s kvalitetnim delom
Sedež zveze so iz Brežic preselili v Sevnico, novi predsednik je lože Novak iz sevniške ZKO.
Brežice, 9. decembra - Po sedemletnem uspešnem delu (medtem so organizirali osem posavskih pevskih revij) enega vodstva je Posavska pevska zveza na današnji seji izvolila novo vodstvo. Sedež zveze so iz Brežic preselili v Sevnico, za predsednika so izvolili Jožeta Novaka, predsednika ZKO Sevnica, za podpredsednika pa Francija Strajnerja, člana MePZ Loka pri Zidanem Mostu. Člani predsedstva - po novem so trije iz vsake občinske ZKO - so:
Anica Dernač (Ženski oktet Brestanica), Rudi Zupančič ("Viktor Parma" Krško), Marjetka Jordan (Svoboda Brestanica), Ernest Ferk (ZKO Brežice), Franc Kene (Lovski pevski zbor Globoko), janež Avšič (KUD Brežice) ter poleg predsednika in podpredsednika še Albert Felicijan, tajnik ZKO Sevnica, ki je tudi tajnik Posavske pevske zveze.
Zveza še ni sprejela programa dela zaradi zapletov pri razreševanju dosedanjega vodstva, pri-
pravili pa so noveliran statut, ki je v duhu statuta Zveze ZKO Slovenije in občinskih ZKO. Zveza bo še naprej skrbela za izobraževanje kadrov in sodelovala z drugimi regijskimi pevskimi zvezami, posebej pa s Koroško in Primorsko, s katerima so tradicionalno povezani. Prav tako nameravajo nadaljevati uspešno sodelovanje z Radiom Slovenija in delati za dvig kvalitete posavskih pevskih zborov. Te je posebej pohvalil Marko Studen, strokovni sodelavec za glasbeno dejavnost pri Zvezi ZKO Slovenije, ki se je kot gost udeležil zbora Posavske pevske zveze. (Branka Bjegovič)
Oktet "furij Dalmatin"
V decembru štirje božični koncerti
Dalmatinovci so že zapeli v Artičah, Boštanju in Dobrni, sklepni koncert pa bo 26. decembra v Tržišču.
Sevnica, 9. decembra - Seveda jih poznate, le da zdaj nastopajo pod novim imenom, prej pa so se imenovali Boštanjski fantje. Prihodnje leto bodo praznovali že 30-letnico nepretrganega obstoja, kar uspe redkokateri tovrstni zasedbi. Umetniški vodja okteta je bil 15 let Egon Kunej, zdaj pa ga že tretje leto vodi in v njem poje njegov učenec Emil Lenarčič, ki prav tako prihaja iz Celja in se enkrat tedensko vozi v Bo-štanj na vaje. Ostalih sedem članov je iz Sevnice in Boštanja ter njune okolice, in sicer so to: lože Dernač, Iztok Zalezina, Franci Judež, Jože Pfeifer, Franc Per-novšek in Jože Novak.
Franc Pernovšek in Jože Pfeifer sta člana okteta že od samega začetka, slednji pa ga je daljše obdobje tudi vodil. )ože Novak je povedal, da je Oktet "Jurij Dalmatin" eden najboljših v Sloveniji. To potrjujejo tudi njihovi številni koncerti doma in v tujini. V Nemčiji so bili že štirikrat in vedno dobro sprejeti, saj del skladb zapojejo tudi v njihovem jeziku. Nazadnje so gostovali v Nuer-
nbergu, kamor so prišli kot gostje
iz domovine na povabilo slovenskega društva, ki je praznovalo obletnico. Njihov repertoar obsega čez 100 skladb, dodelanih pa jih je toliko, da bi lahko naredili kar tri različne koncerte, lože Novak je tudi povedal, da je ključ njihove kvalitete v rednem treningu in vsakoletnih trodnevnih pripravah na Pohorju ali v Izoli." Tu v treh dneh (vsak dan 5 ur) izpilijo 7-8 skladb, ki so jih prej doma dodelali le na "grobo". Financiranje za delovanje okteta poteka samo iz sredstev ZKO Sevnica, tako da je oktet, kar se denarja tiče, amaterska skupina.
Ob 25-letnici je izšla tudi njihova kaseta. Za 30-letnico, ki bo prihodnje leto, pa pripravljajo v sodelovanju s TV Slov^jiija polurno oddajo, v kateri bf*poleg nastopa okteta predstavili še Sevnico kot kulturno in turistično mesto. V seriji božičnih koncertov, ki bodo ali so že bili ta mesec, predstavljajo 14 pesmi, v tem izboru pa so nabožne, črnske duhovne, domovinske in umetniške skladbe. (B.C.)
Vsem, ki ste nam v letu '93 kakorkoli pomagali pri delu, se najlepše zahvaljujemo!
Uredništvo Našega glasa
Pogled na oder
Pridi gola na večerjo
Krško,   17.   decembra   -   V
krškem Kulturnem domu se je zgodil velik komedijski dogodek. "Pridi gola na večerjo" je nastala izpod peresa francoskega dramatika Marca Crimolettija. Žanrsko določeno igro je v režiji Zvoneta Sedlbauerja uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Odličnost tako po dramski plati kot po režijski strani pogojuje tudi prevod Mateta Dolenca.
Nihče ni prišel gol na večerjo - tema je nezvestoba in varanje, spremenljivost identitete. Igra se odvija v zaprtem prostoru podeželske hiše meščanskega sloja. Visok komedijski slog odlikujejo nepričakovani zasuki, komično tipizirani liki, scenografija in ko-stumografija. Na primer: ko se Bernard sesede na kavč, namesto s karirastimi volnenimi copatami zabinglja s prikupnimi pasjimi gobčki. Kot dokaz, kako naj bj bil vsak salonski lev nekje globoko v sebi zvest zakonski pes.
V zasedbi so bili igralci mlajše generacije: Mirjam Korbar, Maja Aduša Vidmar, Borut Veselko, Tanja Ribič in Borut Kerč. V predstavi so sodelovali še dramaturgi-nja Alja Predan, lektorica Raden-ka Nabergoj, scenografka Slavica Radovič in asistentka režije Ira Ratej. (Ag.)
14
\mMBmm
Naš glas 21. 23. decembra 199.1
IR intenirins se bo promonral s plavalnim športom, zato je
PODPISAL SPONZORSTVO ANANARIJI REPEC
Petletno sponzorstvo za Anjo, vitev plavalnega bazena pa še
sodelovanje v naporih za zagoto-kanček kulture
Krško, 17. decembra - IR inženiring je poskrbel, da se ga bomo odslej lahko spomnili ob športnih dosežkih plavalke Anamarije Repec. V krškem Kulturnem domu so povabljenim predstavili Anjine tekmovalne rezultate in cilje. V brošuri, ki smo jo dobili novinarji, je zapisano, da je bil njen trener Anton Bizjak, profesor športne vzgoje in višji trener plavanja, strokovni sodelavec pa Andrej Škafar, diplomirani profesor telesne vzgoje. Sedaj ima plavalka posebnega trenerja, Branka Veglja.
----------------------------1
ka trgovske šole v Brežicah. Že nekaj let uspešno nastopa za Plavalni klub Celulozar Krško. V njem je tudi dosegla rezultate, ki jo uvrščajo med 5 najboljših plavalk v Sloveniji v disciplinah 50 m, 100 m, 200 m in 400 m kravi.
Z osamosvojitvijo Slovenije je plavanje (ob smučanju) nenadoma postalo eden paradnih športov pri nas. Ne moremo več pričakovati bleščečih uspehov v kolektivnih športih, čeprav so nekoč, slovenski predstavniki v teh reprezentancah odigrali pomembno vlogo. Zato Slovenija,
Prvo darilo sponzorja IR inženiringa za presenečeno Anjo je bila torba, verjetno polna različne opreme, ki bo mladi plavalki še kako prav prišla. Vsaj takrat, ko ima človek boljši občutek, če pogleda po konkurenci in vidi njeno opremo, pa se zave, da sam pri njej nič ne zaostaja. Od leve: Jože Kos, direktor IR inženiringa, Anja Repec in njen trener Branko Vegelj.
Po predstavitvi je podjetje IR inženiring oziroma v njegovem imenu direkotr Jože Kos s plavalko podpisal sponzorsko pogodbo.
Jože Kos: "Družbeniki podjetja smo sklenili, da del ustvarjenega profita IR inženiring vrne domačemu kraju - s podporo kulturi in športnim društvom, ki resno delajo in lahko tako ime kraja kot sponzorja dostojno ponesejo po svetu." Nekako tako je obljubil tudi plavalkin trener Branko Vegelj in svoje je dodala še Anja (Anamarija) Repec: "Zelo si bom prizadevala, da posamično pridem med tri prvouvr-ščene in da ponovim naslov državnega prvaka." Anamarija Repec je rojena 1978. in je učen-
glede na svojo majhnost, lahko pomembne uspehe pričakuje predvsem v individualnih športih in tu se je, v plavanju, Anja Repec na slovenskih prvenstvih sposobna uvrščati med pet najboljših.
Žal pa se je nadaljevanje razgovora zasukalo v realnost. Krški plavalni klub praznuje prihodnje leto 40-letnico obstoja. Za njim je zelo uspešno obdobje, zato njegovi ljudje toliko bolj z negotovostjo zrejo v prihodnost. Zavedajo se, da bi se tako obletnico spodobilo obeležiti z nekaj solidnimi dosežki, ki pa jih bodo komajda imeli možnost pripraviti. Klub je namreč brez bazena in ena prvih nalog vseh bo, da skušajo razrešiti ta problem. (Ika)
Plavanje
Ivanovičeva uspešna na koncu sezone
Maribor, 18. decembra - Na
tretjem Božičevem memorialu je med 420 udeleženci iz vseh slovenskih in dveh hrvaških klubov nastopila tudi številna krška ekipa. To je bila priložnost, da na koncu sezone in na prehodu v višji starostni razred krški plavalci in plavalke popravijo osebne rekorde. Od 17-članske ekipe starejših in mlajših dečkov in de-
klic se je najboljše odrezala Maša Ivanovič. To je bilo njeno slovo od te starostne kategorije, saj bo naslednjo sezono nastopala kot kadetinja. Ivanovičeva je na 100 m delfin zavzela odlično drugo mesto z rezultatom 1:12,84 in na 100 m prosto tretje mesto (1:04,89). Ostali krški plavalci so dosegli letošnje najboljše rezultate, kar priča, da so zelo dobro plavali. (Pilip)
Uspešni tudi v Zagrebu
Zagreb, 11. decembra - Na
mednarodnem mitingu Hellos '93 so mladi krški plavalci in plavalke dosegli vidne rezultate. Kelhar je bil tretji na 100 m delfin (1:23,50), četrti na 50 m delfin (36,91) ter peti na 50 m prosto (32,30). Kerin je na 50 m hrbtno osvojil tretje mesto (38,81), Vegelj pa četrto na 50 m prsno
(44,25). Krška štafeta je bila četrta v disciplini 5 x 50 m prosto (2:19,27)- in peta na 4 x 50 m mešano (2:36,91). Med mlajšimi deklicami se je posebej izkazala Herakovičeva. Na 50 m hrbtno je bila prva (38,85), na 100 m prsno druga (1:25,31) in na 100 m mešano četrta (1:26,40). (Pilip)
HošarHa
KK Jezica - KK Interier Krško 80:81(71 : 71,44: 12)
i.
•   Ljubljana, 18. decembra -
Potem ko so v prvem kolu drugega dela DP za košarkarje v rdeči skupini nepričakovano izgubili točke doma proti Smeltu Olimpiji, so Podbočjani izgubljene točke morali nadomestiti z zmago v gosteh proti ekipi Jezice. In uspeli so v tem, po dramatični končnici in podaljšku.
Začetek tekme ni nič dobrega prinesel Interierovcem. Gostitelji niso bili nič gostoljubni in so polnili koš gostov. V zadnji minuti prvega polčasa so imeli 14 točk prednosti. Slaba in nemotivirana igra Podbočjanov. V drugem polčasu so gostje pokazali nov obraz. Zaigrali so kot prerojeni. S serijo 11 : 2 so že v 4 minuti zmanjšali rezultat na 46 : 43. Razpoloženi Krajcar in ostali so bili enakopraven tekmec domačinom in 6 minut pred koncem
je bil rezultat prvič izenačen, 58 : 58. V zadnjo minuto srečanja so Podbočjani prišli z dvema točkama prednosti. Domačini so iz prostih metov izenačili, v zadnjih sekundah pa je Rusič zgrešil in zapravil priložnost za zmago. Sledil je podaljšek, katerega so Krčani z rutinirano igro zasluženo dobili (80 : 81).
KK Jezica: Zorko 11, Božič 9, Gradin 7, Thaler 12, Bojovič 9, Samar 32; KK Interier Krško: Bordelius 10, Popovič 10, Krajcar 24, Leskovar 4, Rozman 9, Rusič 8, Hočevar 1, Krošelj 13, Vavpotič 2.
Po tej tekmi nastopi krajši premor v ligi zaradi božičnih in novoletnih praznikov. Prvenstvo se nadaljuje 13. januarja s tekmami 3. kola. Podbočjani gostijo ekipo' Ilirije v leskovški dvorani. (Pilip)
KK Interier Krško - KK Smel t Olimpija 64 : 66 (10 : 11)
Leskovec, 11. decembra - V
prvem kolu nadaljevanja tekmovanja za državno prvenstvo v rdeči skupini so košarkarji Inte-rierja Krško neprijetno presenetili okrog 400 gledalcev v leskovški dvorani. Očitno so Podbočjani podcenili nasprotnika, ki so ga v prvem delu tekmovanja res premagali obakrat.
Čeprav je Interier večino prvega polčasa rahlo vodil, se je prvi del končal s 3 točkami prednosti za goste. V drugem polčasu je dobro kazalo in sedem minut pred koncem so imeli domačini 13 točk naskoka. Nato so mladi košarkarji iz Ljubljane z natančnimi meti minuto in pol pred koncem izenačili na 62 : 62. Res
je, da so jim pri tem pomagali zelo slabi sodniki, ampak domačim košarkarjem ni nič šlo od rok. 32 sekund pred koncem so gostje vodili z 62 : 64,12 sekund pred koncem je Krajcar izenačil iz prostih metov. V zadnji sekundi Jovanovič natančno zadene in prinese zasluženo zmago gostom. Po tekmi so se Interierovci upravičeno jezili na sodnike. Napovedali so pritožbo, ki pa verjetno ne bo nič spremenila.
KK Interier Krško: Bordelius 2, Popovič 16, Lučev 4, Krajcar 15, Leskovar 7, Rusič 2, Krošelj 18. Smelt Olimpija (ml.): Kandžič 2, Stepania 12, Sok 15, Tomažin 4, Plevnik 9, Novak 2, Jovanovič 12, Blazine 1. (Pilip)
Pomeril se Je košarkarski podmladek
Raka, 11. decembra - Da košarka lepo poganja korenine med osnovnošolsko mladino, smo se prepričali na Raki. Gospoda Rozman in Strgar, ki učita otroke veščin košarkarske igre, sta organizirala srečanje med OŠ Raka in OŠ Podbočje. V tekmi učencev 5. in 6. razredov so zmagali Podbočjani z rezultatom 18 : 10. Pri domačih je bil najboljši strelec Resnik, pri gostih pa Baznik, oba s 6 točkami. Srečanje med učenci 7. in 8. razredov je bilo na trenutke prav
atraktivno. Ob podpori precejšnjega števila sošolcev med publiko so Račani zaigrali izvrstno in zasluženo premagali fizično močnejše goste z rezultatom 54 : 29. Ta tekma je bila čisto prava, 2 x 20 minut čiste igre. Najboljši strelec tekme in najboljši igralec je bil Marjan Božič s 23 koši, dobro roko sta imela tudi Račan Skinder (12 točk) in Podbočjan Pavlovič (18 točk). Sodeč po tem, kar smo videli na Raki, košarkarskega podmladka pri nas ne manjka. - Interierovci, kje ste? (Pilip)
Dvojna zmaga Krčank v Trbovljah
Trbovlje, 11. decembra - Na
tradicionalnem novoletnem mitingu Dadasa Rudarja so se med 120 plavalkami in plavalci iz 12 slovenskih klubov predstavniki PK Celulozar dobro odrezali. V disciplini 100 m prosto (ženske)
Tenis
sta dvojno zmago za Krčane prinesli Repčeva (59,40) in Slapša-kova (1:01,53). Repčeva se je izkazala tudi na 400 m prosto z drugim mestom (4:30,67). Gregor Povhe je bil tretji v disciplini 100 m prosto (54,73).
Dvoransko prvenstvo Dolenjske
Brezina, 18. decembra - Teniški klub Brežice je v soboto organiziral dvoransko prvenstvo Dolenjske v tenisu. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev iz Novega mesta, Krškega in Brežic. Tekmovanje se je raztegnilo na dva dneva, tako da je bilo končano šele v nedeljo.
Po zanimivih bojih so bili doseženi naslednji rezultati: Bradač (NM) : Keržan (Brežice) 9 : 8, Erak (NM) : Gajšek (Krško) 1 : 9, Golob (Krško): Vučajnk (Brežice) 4 : 9, Zupančič (NM): Bam-bič (Brežice) 6 : 9. Polfinale: Bradač (NM) : Gajšek (Krško) 5 : 9,
Vučajnk (Brežice): Bambič (Brežice) 9 : 6. Finale: Bambič (Brežice) : Gajšek (Krško) 6 : 7, 6 : 3, 7 :6. Za tretje mesto: Bradač (NM) : Vučajnk (Brežice) 6 : 4, 3 : 6, 7 : 6.
Končni vrstni red: 1. Bambič (Brežice), 2. Gajšek (Krško), 3. Bradač (NM), 4. Vučajnk (Brežice). Prvi trije so prejeli pokale in nagrade. Skupni nagradni fond je znašal 1000 DEM. Sponzorji turnirja pa so bili: Forma - športna hiša, Jandras & Mi, M & M, Agraria, Urarstvo Merslavič in Petrol. (Jože Arh)
1. svetovni karate pokal za pionirje In kadete
Deveto mesto Danila Lisca in Kristijana Kajtne
V slovenski reprezentanci je bilo šest Sevničanov in dva Bretičana.
Miskolc, 3.-6. decembra - V
slovenski reprezentanci, ki se je udeležila 2. svetovnega karate pokala za otroke in kadete na Madžarskem, je nastopilo tudi šest sevniških karateistov: Danilo Lisec. Rok Črepinšek, Denis Orač, Dejan Uranjek, Marko Sto-par in Iztok Busar, in dva iz KK Brežice, Kristijan Ka|tna in Peter Dirnbek. Med Sevničani je nastop najbolj uspel Danilu Liscu, ki je v kategoriji 11-12 let osvojil odlično 9. mesto med 128 tekmovalci, prav tako 9. mesto je
osvojil tudi Kristijan Kajtna v borbah v sredn|i kategoriji med 256 tekmovalci.
Na svetovnem pokalu je nastopilo 1443 tekmovalcev iz 45 držav Amerike. Afrike, Azije in Evrope. Dekleta iz slovenske reprezentance so za Slovenijo osvojila 4 odličja: eno zlato in naslov svetovnih prvakinj v ka-tah, eno srebrno v športnih borbah in dve bronasti v posamični konkurenci. Ekipa fantov je zasedla solidno 5. mesto.
Jurij Orač, I.G
Del slovenskih reprezentantov, med njimi Sevničani in njihov trener Janko Orač (stoji na desni).
Rokomet
II. slovenska liga - vzhod
Zmaga Krškega in Sevnice, poraz Dobove
Po jesenskem delu rokometaši Krškega premočno na prvem mestu
Murska Sobota, 11. novembra - V 11. kolu II. slovenske rokometne lige je ekipa Krškega v gosteh premagala Polet iz Murske Sobote, rezultat: 18 : 23 za Krčane (polčas 10 : 10) . Po dokaj izenačeni igri v prvem delu so se v nadaljevanju igralci Krškega le razigrali in si s prepričljivo igro v obrambi zagotovili pomembno zmago v boju za vrh na tabeli.
Krško: Božič, Keše, Urbane M. 3, Šiško 1, Martinčič 3, Vrtov-šek 7, Urbanč D. 5, Kukavica 2, Iskra 2, Imperl.
Sevnica : Radgona 27 : 20 (16 : 9), Ormož : AFP Dobova 27 : 19 (12 : 11).
Lestvica: Krško 19, Pomurka 16, AFP Dobova in Ormož 15, Sevnica 14, Radeče papir 13, Zagorje 12, Celje 11, Krog 6, Polet Dol TKI Hrastnik 5, Radgona 1 točko. (Jože Arh)
Streljanje
Leskovčani spet zmagali
Kisovec, 19. decembra - V
5. kolu druge slovenske strelske lige sta se pomerili ekipi SD Kisovec in SD SOP Novoline Leskovec. Leskovčani so bili prepričljivo boljši in zmagali 1657 : 1622. SD Kisovec: Pograjc 549, Drnovšek 534, Kovač 539; SD
SOP Novoline: Arh 535, Bencin 550, Zupane 562. Po petih kolih imajo Leskovčani štiri zmage in so uvrščeni v zgornjem delu lestvice.
V isti ligi: SD Heroj Marok Sevnica : SD Celje 1616 : 1634.
(Jože Arh)
Kruno Brežice: Kopačevina Škofja Loka 1610 : 1607
Leskovec, 19. decembra - V
tretjem kolu slovenske strelske lige v streljanju z zračno pištolo sta se pomerili ekipi SD Kruno Brežice in SD Kopačevina Ško-fja Loka. Na koncu so po zaslugi dobrega streljanja Sabadoša tesno s tremi krogi razlike zmagali
Brežičani. Rezultati - Kruno Brežice: Sabadoš 550, Bele 529, Sotler 531; Kopačevina Škofja Loka: Peternel 539, Jereb 533, Džuran 535. Po treh kolih imajo Brežičani dve zmagi in en poraz in so v sredini lestvice. (Jože Arh)
Prvi badmintonski turnir v Posavju
Brežice, 19. decembra - Novoustanovljeni Badmintonski klub Brežice je pripravil prvi tovrstni turnir v Posavju, udeležilo se ga je 14 igralcev in 10 igralk iz Olimpije, Bita, Braslovč, Toma Mirna in Brežic.
Rezultati - ženske posame-
zno: 1. Maja Pohar (01); 2. Marica Pohar (01); 3. Maja Koritnik (Bit); 5.-7. Simona Rozman (Brežice); moški posamezno: 1. Andrej Pohar (01); 2. Robi Hanjšek (Braslovče); 3. Dance Pohar (01); 5-8. Franci Škaler (Brežice).
(Renato Zorko)
Naš glas 21. 23. decembra IW
Športna gimnastika
Polletni Jubilej GK GYH RAIN Brežice
Brežice, 20. decembra - Natančno pred pol leta, 20. julija, je bil v Brežicah ustanovljen nov gimnastični klub. Ob tem jubileju je g. Renato Zorko sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil polletno delovanje kluba.
GYM RAIN izvaja program ženske športne gimnastike GZS s poudarkom na "B" tekmovalnem programu. Klub danes šteje 7 selekcijskih tekmovalk v kategorijah ml. in st. pionirk "B" programa ter 8 telovadk množičnega programa, ki delujejo v gimnastični sekciji na OŠ Cerklje ob Krki. Do sedaj so imeli skupaj 70 treningov ali 240 ur treninga s selekcijskimi tekmovalkami in 30 treningov ali 75 ur treninga s telovadkami množičnega programa. Trener selekcijskih tekmovalk je Renato Zorko, množičnega programa pa Vera Pa-nič. Dobro in uspešno sodelovanje GYM kluba RAIN in OŠ Cerklje je pripeljalo do ustanovitve gimnastične sekcije pri šoli, mimogrede so v šolski telovadnici obnovili dvovišinsko bradljo in žensko gred ter s tem izboljšali pogoje za trening. Spomnimo bralce, da je po sporu TVD Partizan in GYM kluba RAIN slednji ostal brez prostora za vaje. Na pomoč je priskočila OŠ Cerklje in rezultati tega obojestranskega sodelovanja so očitni.
GYM RAIN se financira z letno
GimnastiHa
članarino, največji delež sredstev pa prispevajo donatorji in sponzorji. Klub je bil novembra deležen izredne pomoči IS SO Brežice.
V jesensko-zimskem delu tekmovalne sezone so telovadke GYM RAINA dosegle nekaj lepih dosežkov. Poleg tega so posamično in ekipno že dosegle kvalifikacijsko normo za nastop na državnem prvenstvu naslednje leto. Najboljša telovadka kluba (po izbiri trenerja) Sandra Hor-žen je na močnem Malejevem memorialu v Ljubljani (4. decembra) dosegla odlično tretje mesto v konkurenci ml. pionirk, Vanja Rancinger pa je bila celo najbolje ocenjena mladinka (izven konkurence). Ekipa je zasedla četrto mesto. Na Hollyjevem memorialu preteklo soboto v Brežicah se je spet izkazala Sandra Horžen z doseženim drugim mestom in oceno 33,85. Ekipa je bila spet četrta, dve desetinki točke za tretjo, kar potrjuje, da je mesto GYM RAINA v samem vrhu slovenske telovadbe, "B" tekmovalnega programa.
Ob jubileju so telovadke dobile diplome in okusna darila od sponzorjev. Posebna priznanja in zahvale so dobili ravnateljica OŠ Cerklje ga. Stanka Šebrek, AFP Dobova kot generalni sponzor, zavarovalnica Adriatik, predstavnik firme HERKO in marketinška služba kluba. (Pilip)
ti. Hollvjev memorial
Brežice, 18. decembra - Telovadno društvo Partizan Brežice je organiziralo 23. tradicionalni Hollvjev memorial v ženski in moški gimnastiki. 130 telovadcev in telovadk iz cele Slovenije se je pomerilo v petih pionirskih kategorijah: mlajše pionirke A in B program, starejše pionirke B ter mlajši in starejši pionirji. Posavski telovadci iz Telovadnega društva Partizan Brežice, športnih razredov OŠ Brežice in gim-nastičnega kluba GYM RAIN Brežice so zasedli naslednje vidnejše posamične rezultate: ml. pionirke A program - 12. mesto: Barbara Šurberk (TVD Partizan
Brežice) 33,10; ml. pionirke B program - 2.mesto: Sandra Horžen (GYM RAIN Brežice) 33,83; 3. mesto: Vanja Pavlovič (TVD Partizan) 33,30; 8. mesto: Nuša Rozman (TVD Partizan) 31,05; st. pionirke B - 3.mesto: Tadeja Cetin (TVD Partizan) 36,70; 7. mesto: Marjana Jurovič (GYM RAIN) 34,60; 10. mesto: Vanja Rancinger (GYM RAIN) 33,95; mlajši pionirji - 10. mesto: Marko Erkič (TVD Partizan) 34,70; 12. mesto: Blaž Deržič (TVD Partizan) 33,85; starejši pionirji - 8. mesto: Drago Žerjav (TVD Partizan) 36,30; 10. mesto: Gregor Vučajnk (TVD Partizan) 35,50.
Hamizni tenis
Mednarodne izkušnje Krčanov
Krško, 18. decembra - Tradicionalnega božično-novolet-nega namiznoteniškega turnirja so se letos prvič udeležili najmlajši krški namiznoteniški igralci. Turnir je bil mednaroden, saj so se ga poleg igralcev iz vseh slovenskih klubov udeležili tudi igralci iz Italije in Avstrije. Okrog 70 igralcev je bilo razdeljeno v manjše skupine, zmagovalci skupin  so  igrali  finalni  turnir.
Kljub temu, da se nobenemu od Krčanov ni uspelo kvalificirati za finale, niso razočarali. Najbližje temu so bili Turk, Rostohar in Runovec, ki so startali z zmagami. (Turk je premagal predstavnika Italije.) Ostali trije, Stopin-šek, Kožic in Abram, so se tudi dobro odrezali. V zelo močni konkurenci so izgubljali z minimalno razliko v treh setih. (Pilip)
NTK NE Krško - NTK
Krško,  17. decembra - V
zadnjem, 12. kolu MRNTZ Ljubljana so mladi namiznoteniški igralci NTK NE Krško zasluženo izgubili z NTK Preserje. Brez dveh najboljših igralcev, ki zaradi objektivnih razlogov nista nastopila, Krčani niso imeli nobenih  možnosti.   Rezervni  igralci
NTK Vesna NE Krško 7
Zalog, 10. decembra - V 11. kolu MRNTL Ljubljana so mladi namiznoteniški igralci Krškega gostovali v Zalogu. Rezultat je bil neodločen 7 : 7. Za Krčane je nastopil Borut Rostohar, ki je
niso bili kos gostom iz Preserja. S tem porazom imajo Krčani v ligi 6 zmag in 3 poraze ter eno neodločeno tekmo. Zaostalo tekmo proti Olimpiji bodo odigrali po novem letu, zaradi neparnega števila ekip v ligi so bili eno kolo prosti. (Pilip)
: 7
v treh nastopih enkrat zmagal in dvakrat izgubil. Ko rezultat ni bil na prvem mestu, sta trenerja Krčanov dala priložnost nosilcu bronaste medalje z nedavnega izbirnega tekmovanja v Ljubljani. (Pilip)
iifflrflfflMS
SmuiarsHi klub HršHo
Program za smučarsko sezono 1993/94
15
ŠAH
Smučarski klub Krško pripravlja za smučarsko sezono 93/94 obilen program. Smučarski sejem v Leskovcu in na Senovem jim je že uspelo izvesti. Člani kluba se bodo lahko prijavili k štiridnevnemu začetnemu in nadaljevalnemu tečaju. Za šolske otroke organizirajo tečaje alpskega smučanja, ki naj bi potekali na smučišču Planina na Gorjancih. V marcu bodo lahko člani kluba šli za tri dni na Kanin, na izlete in tečaje. Skusiti bo mogoče tudi visokogorsko smučanje, in sicer aprila na ledeniku Molltaler Gletscher. Za tiste, ki bi se radi pomerili v veleslalomu in slalomu, bo klub organiziral številna tekmovanja:
- prvenstvo SK Krško za vse kategorije v decembru 93,
-  prvenstvo posavske regije -veleslalom za vse kategorije do 41 let v januarju,
-  paralelni slalom na Planini v februarju,
- medklubsko tekmovanje - ve-
Smuianje
Občinsko
leslalom za vse kategorije v januarju,
- družinski veleslalom na Gorjancih v februarju.
Klub je pripravljen organizirati tudi tekmovanja v alpskih disciplinah in tekih za društva, kolektive in šole.
Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja (ZVUTS) Po-savja bo za svoje kadre v decembru organizirala predelavo smučarske šole, na koncu smučarske sezone pa še posezonski seminar.
Za tiste, ki želite postati novi člani kluba, pa še to: klubska članarina za člane je 1000 SIT, za otroke do 14 let 500 SIT, članarina Smučarske zveze Slovenije je tudi 1000 SIT. Članarini sta ločeni in dopuščata možnost vključitve po lastni presoji vsakega zainteresiranega člana. Vse informacije dobite pri SK Krško vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure ali na telefon 31-339.
Čatež - Športna zveza Brežice je skupaj s Smučarskim društvom Brežice uspešno organizirala občinsko osnovnošolsko prvenstvo v veleslalomu na smučišču Čatež. Kljub meglenemu vremenu in poledeneli progi je nastopilo 30 učenk in 76 učencev iz osnovnih šol brežiške občine. Tekmovali so v štirih kategorijah, in sicer učenci in učenke 1 .-2. razredov, 3.-4., 5.-6. in 7.-8. razredov. Trije pr-vouvrščeni v vseh kategorijah so prejeli medalje.
Rezultati - deklice 1.-2. razred: 1. Katja Lapuh (Brežice) 38,86; 2. Anja Oštrbenk (Brežice) 46,91; 3. Janja Bogovič (Ar-tiče) 47,45; dečki 1.-2. razred:
1.  Jure Tomše (Brežice) 40,32;
2.  Jaka Kostner (Brežice) 43,75;
3. Marko Krošelj (Artiče) 48,35; deklice 3.-4. razred - diskvalifikacija; dečki 3.-4. razred: 1. Jernej Suša (Brežice) 38,43; 2. Gregor Vegelj (Brežice) 39,26; 3. Matic Prah (Brežice) 39,33; deklice 5.-6. razred: 1. Mateja Ko-stanjšek (Artiče) 37,71; 2. Damjana Sotošek (Artiče) 38,37; 3. Miša Račič (Brežice) 39,70; dečki 5.-6. razred: 1. Sašo Bašič (Brežice) 33,85; 2. Sandi Beribak (Brežice) 34,19; 3. Aleš Ožvald (Artiče) 35,07; deklice 7.-8. razred: 1. Jasmina Molan (Brežice) 36,93; 2. Andreja Ošina (Brežice) 39,84; 3. Ana Galič (Brežice) 42,85; dečki 7.-8. razred: 1. Matjaž Tomše (Brežice) 30,44; 2. Matjaž Lubšina (Dobova) 31,40; 3. Aleš Hribar (Brežice) 35,03.
Kolesarske društvo naster team KršHo
Organizirali bodo kolesarjenje za rekreativce
Krško, decembra - Rekrea-tivci kolesarskega društva Ma-ster team Krško se pripravljajo na novo kolesarsko sezono s pohodi na zasavske hribe. Dobivajo se vsako soboto in nedeljo ob sedmi uri na parkirišču trgovine Lipa v Krškem, od koder organizirano odhajajo z osebnimi vozili do vznožij zasavskih hribov. K sodelovanju vabijo vse ljubitelje gora in rekreacije.
Na letnem občnem zboru, ki so ga imeli 3. decembra v posebni sobi gostilne Murko, so sklenili, da prihodnje leto spelje-jo široko akcijo za vse ljubitelje organiziranega rekreativnega kolesarjenja. Namenjena bo vsem kolesarjem rekreativcem, tudi nečlanom kolesarskega društva in starejšim, saj bodo trase potekale večinoma po stranskih cestah in jih bo skupaj
z vmesnimi postanki mogoče prekolesariti v dveh do treh urah. Vsak udeleženec bo za tri-, petin desetkratno udeležbo v enem letu prejel spominsko značko ali medaljo. Rekreativno kolesarjenje bo organizirano dvakrat tedensko. Zbirno mesto in čas zbiranja bo objavljen v lokalnih glasilih in na oglasni deski kolesarskega društva.
Vsem udeležencem v cestnem prometu se kolesarji kolesarskega društva Master team Krško zahvaljujemo za obzirnost in strpnost do kolesarjev na cestah in jim želimo v novem letu 1994 srečno vožnjo, vsem občanom in bralcem Našega glasa pa vesele božične praznike ter srečno novo leto 1994.
Za KD: predsednik Matjaž Gomilšek
Občinsko šolsko prvenstvo
Brežice, 18. decembra - Občinskega šolskega prvenstva v namiznem tenisu so se udeležile osnovne šole Bizeljsko, Dobova, Pišece, Brežice in Velika Dolina z večjim številom ekip.
Uvrstitve. Ekipno, pionirji: 1. OŠ Brežice 1,2. OŠ Velika Dolina
I,  3. OŠ Pišece I, 4. OŠ Velika Dolina III, 5. OŠ Velika Dolina II, 6. OŠ Brežice III, 7. OŠ Brežice
II, 8. OŠ Bizeljsko 1,9. Oš Dobova II, 10. OŠ Bizeljsko II, 11. OŠ
Pišece II, 12. OŠ Dobova I; pionirke: 1. OŠ Brežice, 2. OŠ Velika Dolina. Posamezno, pionirke: 1. Glas, 2. Krahulec, 3. Novak (vse Brežice), 4. Veble M., 5. Veble N. (obe V. Dolina), 6. Denžič (Pišece); pionirji, polfina^ le: Maljkovič:Musar - 2:0; Milo-ševič: Dušic - 0:2; Bajs:Stai|ič -0:2, Gajski:Črpič - 2:1; fifcale: Maljkovič (Brežice):Dušič (Pišece) - 2:0; Stanič (Brežice):Gajski (V. Dolina) -2:0; Maljkovič:Stanič 2:0. (B.B.)
Neštrovič na koncu izvrsten drugi
Končan je sklop 16 turnirjev "Optimizem '93".
Postojna,  12. decembra -
Šestnajst turnirjev, na katerih je nastopilo skupaj več kot 180 ša-histov, je prineslo velik uspeh tudi ŠK Triglav. Zvonimir Me-štrovič, ki se je skozi vse tekmovanje držal pri vrhu, je na koncu v finalni skupini, kjer je nastopilo 16 najboljših, zasedel 2. mesto in le za pol točke zaostal za trenutno najboljšim v Sloveniji, Draženom Sermekom. Do polfi-nala sta prišla še dva iz ŠK Triglav, Jože Levičar in Toni Kos, a se nista uvrstila v finale. Za razočarance in tudi ostale pa so pripravili še "tolažilni turnir". Rezultati finala (igralni čas 30
min., 11 kol po švicarskem sistemu, 16 tekmovalcev): 1. Dražen Sermek 10.5, 2. Zvonimir Me-štrovič 10, 3. Leon Gostiša 9.5, 4.-6. Igor Jelen, Iztok Jelen, Gregor Mohr- vsi 91., 7.-8. Vojko Mencinger, Ivan Zupe - oba 81. Tolažilna skupina (igralni čas 30 min., 7 kol po švicarskem sistemu, 55 tekmovalcev): 1. Go-ran Mufič 7, 2. Branko Lovrič, 3. Vesna Bašagič..., 26. Toni Kos 4.5. Iz ŠK Triglav Krško so nastopili še Hilmija Ahmatovič, Tomaž 2nideršič, Marjan Božič in Tomaž Tomažin, ki je osvojil 2 točki, kar je za tega osnovnošolca velik uspeh. (B.C.)
XII. memorial Borisa Debelaka
Krmelj - DKŠD Svoboda Krmelj je pripravilo že 12. tekmovanje v spomin na znanega šahovskega mentorja Borisa Debelaka. Memoriala se je udeležilo 7 štiričlanskih ekip in 22 posameznikov iz Trebnjega, ŠK "Milan Majcen" Sevnica in Krmelja. Memorialni pokal v trajno last sta osvojila ekipa ŠK "Milan Majcen" I (Povše, Mesojedec, Smerdel in Derstvenšek) in med posamezniki mojstrski kandidat Martin Povše.
Rezultati ekip: 1. ŠK "Milan Majcen" I. (17,5 t.), 2. DKŠD Svoboda Krmelj I (15,5), 3. ŠK
"Milan Majcen" II (14), 4. ŠK Trebnje (14), 5. Šahovska sekcija Društva invalidov Sevnica (11), 6. DKŠD Svoboda Krmelj II (7), 7. Junior Krmelj (7). Rezultati posameznikov: 1. Martin Povše 5 točk, 2. Bojan Smerdel 2,5, 3. Franc Derstvenšek 2,5 (vsi trije ŠK "Milan Majcen"), 4. Janko Blas (Društvo invalidov Sevnica) 2, 5. Zvonko Mesojedec 1,5, 6. Jože Kolman 1,5 (oba ŠK "Milan Majcen").
Pred začetkom turnirja so položili cvetje na grob Borisa Debelaka v Gabrijelah. (J. Blas)
Občinsko prvenstvo za osnovnošolce
V osmih kategorijah po tri zmage za Leskovec in Krško in dve za Senovo
Krško, 13. in 14. decembra
- V Krškem je v ponedeljek in torek potekalo občinsko prvenstvo za dečke in deklice. Nastopili so učenci iz Krškega, Le-skovca, Rake, Senovega, Brestanice in Koprivnice.
Deklice do 10 let: 1. Tjaša Kozole (Senovo), 2. Sandra Ko-privnik, 3. Mirela Ahmatovič (obe Krško), 10-12 let: 1. Tjaša Kozole (Senovo), 12-14 let: 1. Doroteja Znideršič (Lesk.), 2. Manue-la Bojnec (Krško), 3. Sanja Ro-kvič (Raka), 14-16 let: 1. Razija
Ahmatovič (Krško), 2. Doroteja Znideršič, 3. Tjaša Kozole.
Dečki do 10 let: 1. Sašo Žu-pevc, 2. Danijel Radjenovič (oba Krško), 3. Matej Vodopivec (Brestanica), 10-12 let: 1. Gorazd Novak (Krško), 2. Tomaž Tomažin, 3. Gašper Arh (oba Leskovec), 12-14 let: 1. T. Tomažin, Boris Golob (Leskovec), 3. G. Novak, 14-16 let: 1. Jožko Golob (Leskovec), 2. Domen Kozole (Senovo), Mirsad Mujakič (Krško). (B. C.)
Sobotni turnir za dečke in deklice
Krško, 11. decembra - ŠK
Triglav Krško je začel s sobotnimi turnirji v šahu, ki so namenjeni dečkom in deklicam in so vsako soboto ob 9. uri. Vabljeni so osnovnošolci iz vsega Posavja. Tokrat je skupaj nastopilo 13 tekmovalcev. Praktične nagrade
je   podelilo   podjetje   Maraton d.o.o.
Vrstni red - dečki: 1. Gorazd Novak, 2. Tomaž Tomažin, 3. Mirsad Mujakič, deklice: 1.-2. Doroteja Znideršič in Razija Ahmatovič, 3.-4. Manuela Bojnec in M. Vodopivec.
RAZPIS B0ZICNO NOVOLETNEGA TURNIRJA
Šahovski klub "Milan Majcen" razpisuje nagradni hitropotezni turnir ob zaključku leta. Turnir bo v nedeljo, 26. 12. 1993 ob 9. uri v ŠK "Milan Majcen" v Sevnici.
Prijavnina znaša 300 SIT za člane in 150 SIT za učence, dijake in študente. Nagradni sklad je vsota prijavnine minus 1.000 SIT za organizacijske stroške. Nagradni sklad se razdeli med s prve 3 na turnirju ter najboljšemu mlademu igralcu do 20. leta v razmerju 40 % - 25 - 20 - 15 z zaokrožitvijo na 100 SIT.
Zaradi prostorske stiske bomo število udeležencev omejili na 24; omejitev bo zajela zamudnike oz. igralce nižjih kategorij in ratinga.
Prijave bomo zbirali v igralnem prostoru do 9.15.
Tehnični vodja ŠK Ludvik Cvirn
Drugo kolo NTL Posavja
Krško, 9. decembra - V drugem kolu NTL Posavja sta bili uspešni prva in tretja krška ekipa. Druga ekipa je izgubila v Sevnici.   Radečani  niso  prišli.
Rezultati: Krško I. - Brežice I. 10:0, Krško III. - Brežice II. 8 : 2, Sevnica I. - Krško II. 7 : 3. Vodi ekipa Krško I. s štirimi točkami. (Pilip)
16
NaS glas 21. 23. decembra 1993
KRONIKA
Osumljeni, da so gojili indijsko konopljo
Kriminalisti so odkrili okoli 270 sadik in jih uničili.
Krško - Urad kriminalistične službe UNZ Krško je TJT ovadil Š. R. (1959) iz Brežic, ki stanuje v Krškem, ter K. D. (1972) in B. P. (1970), oba iz Loke pri Zidanem Mostu, zaradi suma "neupravičene proizvodnje in prometa z mamili". Š. R. je na domačiji svoje matere v Bukovju v neposredni bližini hiše zasadil skupno 263 sadik indijske konoplje. Ko so jih kriminalisti 30. 7.1993 našli, so bile velike med 120 in 150 cm. Osumljenca K. D. in B. P. sta v času od maja do 5. avgusta letos na njivi v naselju Radež (občina Sevnica), ki je last M. J., posadila skupno 212 sadik indijske konoplje. Nasad je bil 5. avgusta odkrit. Vse odkrite sadike so bile zasežene in kasneje uničene, vzorci pa poslani na analizo. (B.B.)
Hudo poškodovan otrok
Brestanica - V ponedeljek, 6. decembra ob 17.30 je Marjan S. (1956) s Senovega vozil osebni a\tfomobil po regionalni cesti iz Brestanice proti Senovemu. V ostri desni ovinek na Cesti prvih borcev je pripeljal s hitrostjo, ki ni bila primerna za takrat mokro vozišče. Tu mu je s pločnika pred vozilo pritekel 7-letni Z. M. iz Brestanice. Voznik je s prednjim sredinskim delom avtomobila trčil v otroka in ta je hudo poškodovan obležal na cesti. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno stegnenico. (B.B.)
Begunec je nameraval prodajati petarde
Krško - Delavci PP Krško so 6. decembra na Kolodvorski ulici v bližini avtobusne postaje legitimirali Erdžana D. (1973) iz Kak-nja, državljana BIH, ki ima v R Sloveniji status begunca z bivališčem v Mariboru. E. D. je imel v potovalki 10 paketov petard, ki izvirajo iz Avstrije. Policistom je povedal, da je petarde kupil od neznanca v Mariboru in jih je v Krškem nameraval prodati. O zadevi je bila obveščena medobčinska tržna inšpekcija v Krškem in bo prevzela postopek. (B.B.)
Dva ropa na samotnih kmetijah
Orešje, Dovško - V prvi polovici decembra sta se v Posavju zgodila dva zelo podobna ropa. V četrtek, 9. decembra okoli 18. ure, sta dva neznanca potrkala na vrata stanovanjske hiše 57-letne Marije Z., ki stoji na samotnem kraju v Orešju pri Bizelj-skem. Ko je odprla vrata, sta jo maskirana neznanca podrla na tla in jo zvezala. Preiskala sta hišo in našla 10.000 SIT, potem sta zapustila hišo. Marija Z. se je uspela odvezati, nakar je odšla k sosedom po pomoč.
Pozno zvečer 12. decembra sta dva neznanca z zvonjenjem in klici na pomoč zbudila Zofijo A. (1915) v njeni hiši na Dovškem pri Senovem. Ko jima je odprla, sta ji vrgla na glavo pokrivalo in jo odvlekla v kuhinjo, kjer sta ji zvezala roke in noge. Potem sta razmetala spalnico in iz omare vzela 50.000 SIT. Med iskanjem sta se večkrat vračala v kuhinjo in Zofijo spraševala po denarju, medtem pa jo z nogami suvala po telesu. Pred odhodom sta starki zagrozila, da ne sme iz hiše, ker da se bosta še zadrževala na kmetiji. Zofiji A. se je čez nekaj časa z veliko težavo uspelo izvleči iz zank ter poiskati po-
moč pri najbližjih sosedih, ki so od njene hiše oddaljeni okrog 400 m. Krški policisti še iščejo storilce obeh ropov.
Med prepirom žena zabodla moža
Mostec, 8. decembra - Pre-. pir in pretep med zakoncema* Francem S. (1936) in J. S. (1940) iz Mosteca pri Dobovi se je tragično končal za Franca, f^ed prepiranjem ga je žena zabodla z nožem v levo roko in mu tako prerezala žile. Franc S. je potem šel v garažo ter se ob avtomobilu zrušil zaradi močne krvavitve. Žena, ki je živčni bolnik, je očistila hodnik, se preoblekla in nato šla do soseda, ki je obvestil reševalno postajo. Moža so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je kljub hitri intervenciji zdravnikov umrl. Osumljenko, ki je bila ob prihodu policije pod močnim vplivortf zdravil, so odpeljali k preiskovalnemu sodniku v Novo mesto. (B.B.)
Po kurilno olje v Agrario
Brežice - Neznani storilec je v času med 10. 11. in 10. 12. 1993 iz poslovne zgradbe Agra-rie Brežice v Šentlenartu ukradel 1000 litrov kurilnega olja. Olje je bilo v kurilnici, v kleti pod sušilnico hmelja, tat pa je do tja prišel tako, da je s silo odprl najprej dvokrilna lesena vrata in potem še enokrilna vrata. S tatvino je podjetje Agraria oškodovano za 29.000 SIT. (B.B.)
Preventivna prometna akcija
Krško, 10. decembra - PP
Krško je v sodelovanju z ostalimi policijskimi enotami organizirala preventivno prometno akcijo. V času nadzora so ustavili 105 vozil in pri tem ugotovili 50 kršitev cestnoprometnih predpisov. Napisali so 31 kazenskih predlogov zoper voznike, izrekli denarno kazen 15 voznikom, med njimi enemu vozniku avtobusa zaradi prehitre vožnje, petim voznikom pa izdali plačilni nalog, med temi tudi vozniku avtobusa zaradi prehitre vožnje. Vozniku avtobusa so odvzeli vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zaradi tehničnih hib so odvzeli sedem prometnih dovoljenj, med drugim tudi za en avtobus, dva voznika pa sta bila opozorjena.
Policistom je ta petkova akcija pokazala, da je prometna kultura voznikov sorazmerno slaba in da bo potrebno s poostrenimi nadzori    prometa   nadaljevati.
(B.B.)
16-letnica prodajala marihuano
Brežice - Krški kriminalisti so kazensko ovadili K. M. (1977) iz Brežic zaradi posesti in prodaje indijske konoplje oz. marihuane. Pri njej so bili najdeni delci indijske konoplje, ugotovili pa so tudi, da je zavitek marihuane prodala H. T., učencu brežiške gimnazije. (B.B.)
Prav tako je bilo ugotovljeno, da je K.M. (1977) iz Brežic v času letnih počitnic povabila na svoj dom P.R. (1975) iz Krškega in ji dala en zavitek indijske konoplje ter ji omogočila uživanje mamila v svojem stanovanju. (B.B.)
Končalo se je v bolnišnici
Senovo, 12. decembra - V
gostilni Klanšek na Senovem je prišlo do pretepa. P. J. (1959) iz Stranj pri Blanci in Š. S. (1976) s Senovega sta se začela prepirati zaradi žepnega noža, katerega je P. J. potegnil iz žepa in grozil Š. S. Ker natakarica ni dovolila prepira v gostilni, sta oba odšla na teraso, kjer sta se zače-
la prerivati. Š. S. je zbil P. J. na tla in ga nekajkrat z nogo udaril po obrazu, tako da je obležal na tleh. P. J. so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima večkratni zlom igornje čeljusti in zlomljeno nosne^ kost. Za oba pretepača je bil odrejen odvzem krvi. (B.B.)
Grozil družini
Drnovo, 12. decembra - V
nedeljo zvečer je Gregor J. (1975) prišel vinjen domov na Drnovo in začel razgrajati, razbijati ter groziti družini, da jih bo pobil. Tudi po prihodu policistov kljub opozorilu z grožnjami ni prenehal. Zato so ga policisti odpeljali s seboj in ga dali v prostor za pridržanje do streznitve. Zoper Gregorja bo podan predlog sodniku za prekrške. (B.B.)
Lovili so ga in ulovili
Senovo, 10. decembra - Policisti RPPM Ljubljana Vič-Rud-nik so pri kontroli motornih vozil na območju Senovega ob 9.55 ustavili voznika Franca V. (1970) s Senovega. Ugotovili so, da nima vozniškega dovoljenja, in so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kljub temu je Franc vozil naprej, čez kakih 15 minut se je ponovno pripeljal mimo policijske patrulje. Ko je opazil, da ga želijo ustaviti, je najprej zmanjšal hitrost, potem pa sunkovito pospešil in zapeljal naravnost proti policistu, tik pred njim zavil v desno tako, da ga ni poškodoval,
je bilo vozilo ukradeno, so ga policisti zasegli, Ivica je dobil ustrezno                                    potrdilo. (B.B.)
Ukradel avtoradio
Sevnica, 14. decembra - Neznani storilec je v Naselju heroja Maroka v Sevnici vlomil v parkirani avtomobil in iz njega odnesel avtoradio. S tem je lastnika, Damjana K. iz Sevnice, oškodoval za 25.000 SIT. (B.B.)
Osumljen zlorabe
položaja
in ponarejanja listin
Brežice - S.M. (1953), ki je bil zaposlen v brežiškem Avto-servisu d.o.o. in Avtohiši d.o.c, je osumljen, da je zlorabil položaj ali pravice odgovorne osebe, saj je v juliju 1992 dvakrat dvignil z žiro računa podjetja Avtohiša d.o.o. skupaj 2.364.005 SIT kot solidarnostno pomoč in jo izplačal delavcem Avtoservisa kot osebni dohodek za maj in junij 1992. Na ta način se je izognil plačilu družbenih dajatev v skupni vrednosti 2.018.607,60 SIT. Prav tako je S.M. dvakrat v juliju 1992 s čeki dvignil gotovino z računa Avtohiše in lažno prikazal, da gre za izplačilo potnih stroškov in solidarnostne pomoči, dejansko pa je izplačal osebne dohodke v neto znesku delavcem drugega podjetja -Avtoservisa Brežice. Urad kriminalistične službe UNZ Krško je
in se nato odpeljal v smeri Malega Kamna. Patrulja se je potem odpeljala proti Sevnici. Med vožnjo so v naselju Orehovo ponovno srečali Franca V., ki se je tudi peljal proti Sevnici in se spet ni hotel ustaviti. Z divjo vožnjo je nadaljeval proti Sevnici, tam skoraj povozil neko pešakinjo, ustavil se je šele v naselju Dobro Polje, občina Šentjur, kjer je obstal v visokem snegu. Sopotnika v vozilu, M. I. s Pokleka pri Blanci in F. J. iz Anž pri Krškem, sta takoj, ko se je vozilo ustavilo, skupaj z voznikom pobegnila. Policisti so kmalu prijeli Franca V., kasneje tudi M. I., medtem ko je F. J. pobegnil. O nevsakdanji dirki so policisti obvestili preiskovalno sodnico temeljnega sodišča NM, proti Francu sledi kazenska ovadba zaradi kršitve KZRS, čl. 223/1. (B.B.)
Na meji zasegli ukraden avtomobil
Obrežje, 14. decembra - Hrvaški državljan Zlatko K. (1959), doma iz Zagreba, se je pripeljal na MMP Obrežje v osebnem avtomobilu Golf. Policisti so ugotovili, da gre za avtomobil, ki je bil ukraden v R Sloveniji in je pred tem imel ljubljansko registrsko oznako. Lastnik vozila je bil Vilko K. (1958) iz Ljubljane, ki je vozilo prodal Slavku B. v Novo mesto, vendar pred krajo nista opravila prepisa. (B.B.)
16. decembra so obmejni policisti na Obrežju zasegli še en avtomobil Golf. Pri kontroli številk motorja in karoserije vozila, ki ga je na vstopni pas pripeljal Ivica M. (1955), državljan RH, je bilo ugotovljeno, da so številke bile predelane. Zaradi suma, da
S.M. ovadil temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu. (B.B.)
S tatom je šla celo Prešernova plaketa
Brezje pri Raki, Mali Kamen
- V noči s 13. na 14. december je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Brezju pri Raki, last Ivana K., ki začasno biva v Nemčiji. Neznanec je iz kuhinje v kletnih prostorih odnesel dve svinjski šunki, težki okrog 7 kg.
14. decembra popoldne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Irene G. v Malem Kamnu pri Senovem. V dnevni sobi, kuhinji in spalnici je razmetal vsebino omar in predalov ter odnesel: potni list na ime oškodovan-ke, žensko zlato zapestnico, dve zlati ogrlici, dva zlata prstana, plaketo Franceta Prešerna in nalivno pero znamke VVaterman. S tem je lastnico oškodoval za ok. 70.000 SIT.
Z neprijavljenim orožjem čez mejo
Dobova, Obrežje - V preteklih dveh tednih je obmejna policija na mejnih prehodih z R Hrvaško zasegla orožje šestim hrvaškim in štirim ' italijanskim državljanom. Franjo M. (1926) iz Zaboka je poskušal ilegalno prenesti čez mejo pištolo Beretta kal. 7,65 mm in 5 nabojev; Milan N. (1929) iz Splita je imel pri sebi pištolo CZ kal. 7,65 mm in dva nabojnika s 15 naboji; Nenad Š. (1966) dušilec za avtomatsko pištolo kal. 7,62 mm; Tomo C.
(1956)  iz Velike Gorice pištolo CZ kal. 7,65 mm z dvajsetimi pripadajočimi naboji, Zvonko B.
(1957)   iz Metkoviča samokres
CZM-88A kal. 9 mm in 25 kom. nabojev, Luka C. (1959) iz Zagreba pa je poskušal mejo prestopiti z neprijavljenim samokresom znamke Browning kal. 7,65 in tremi pripadajočimi naboji. Italijanska lovca Gianni B. (1932) in Sergio M. (1932) iz Bologne sta poleg prijavljenih lovskih pušk in 50 šiber poskušala čez mejo "prešvercati" še 174 šiber kal. 12 mm, Stefano L. (1961) in Paolo G. (1961), tudi oba italijanska državljana, pa sta poleg 5 lovskih pušk in 800 nabojev "pozabila" prijaviti še 404 šibre. Višek šiber je policija zasegla, tako tudi orožje vsem drugim kršiteljem in za vse odredila postopek pri občinskem sodniku za prekrške v Brežicah zaradi kršitve zakona o nadzoru državne meje in zakona o orožju. (B.B.)
V gostilni streljal s pištolo
Pišece, 11. decembra - V
gostilni Vandrovček v Pišecah je Vladimir Š. (1960) iz Glogova, SO Brežice, streljal iz pištole Brovvning in tako kršil Zakon o orožju, člen 56/2. Policisti PP Brežice so kršitelju odvzeli pištolo in 41 nabojev kal. 9 mm, za katere ni imel orožnega lista, povedal pa je, da jih je pred leti kupil od neznanca v Samoboru. Proti Vladimiru Š. je podan predlog občinskemu sodniku za prekrške. (B.B.)
Poplavljena regionalna cesta
Kostanjevica, 16. decembra
- Reka Krka je poplavila regionalno cesto Malence-Zameško, zato je bila cesta zaprta za ves promet. (B.B.)
Zbežala s kavbojkami, toda ne daleč
Brežice, 16. decembra - 17-
letna P.D. iz Sevnice je v trgovini Tkanina v Brežicah prodajalki dejala, da bo preizkusila nekaj oblek. Med drugim si je oblekla tudi kavbojke in nato neopazno zapustila prodajalno, ne da bi poravnala račun. Ko je prodajalka zlagala obleke nazaj na polico, je ugotovila, da manjkajo ene kavbojke. Odpravila se je po mestu iskat osumljenko in jo je tudi našla. Odpeljala jo je nazaj v trgovino, kjer ji je vzela kavbojke, osumljenka pa je nato zbežala. (B.B.)
Počival v ukradenem avtomobilu
Krško, 15. decembra - D.M.
(1972) iz Podbočja si je na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Kolodvorski ulici v Krškem med parkiranimi avtomobili izbral avto Branke V. (1958), vlomil vanj in se odpeljal na Otočec. Tam so ga okoli tretje ure ponoči legitimirali policisti PP Novo mesto in ugotovili, da je D.M. ukradel vozilo v Krškem ter so ga zasegli in vrnili oškodo-vanki. D.M. bodo zaradi te nočne avanture kazensko ovadili.
(B.B.)
Motil nočni počitek
Reštanj, 16. decembra - Zaradi kršitve JRM so tega dne pozno zvečer poklicali krške policiste na Reštanj. Tam je pri neki družini pijan razbijal po vratih ter kričal okoli hiše 43-letni Pavel J. s Senovega. Ob prihodu policistov se Pavel ni umiril, zato so ga odpeljali na PP Krško in ga pridržali do iztreznitve. Pavel J. je sicer znan kot večkaratni kršitelj javnega reda in miru. (B.B.)
Neznaca oropala pešakinjo
Dolenji Leskovec, 17. decembra - Dva neznanca sta na Zasavski ulici v Dolenjem Le-skovcu z osebnim avtomobilom dohitela Marijo M. (1920) iz Dolenjega Leskovca, ki je pešačila proti domu. Neznanca sta stopila iz avta ter ji iz rok iztrgala ročno torbico, v kateri je oškodo-vanka imela denarnico z 20.000 SIT, osebno izkaznico, zdravstveno iskaznico ter ključe od stanovanjske hiše. Storilca, ki ju je oškodovanka opisala kot mlajša moška, stara okoli 20 let in visoka približno 165-170 cm, suhe postave, sta se potem odpeljala v neznano smer. (B.B.)
Metal je petarde
Krško, 18. decembra - Ismet B. (1965), državljan BiH, delavec Pionirja, je v soboto metal petarde v Pionirjevem samskem domu v Krškem, kjer stanuje. Na opozorilo varnostnika in hišnika je hotel z njima fizično obračunati, zato so poklicali PP Krško. V prisotnosti policistov je Ismet B. fizično napadel hišnika in kljub opozorilu grozil, da bo z njim obračunal. Da se to res ne bi zgodilo in ker je bil pod vplivom alkohola, so ga policisti odpeljali v prostor za pridržanje. Napisali so tudi predlog zaradi kršitve zakona o JRM. (B.B.)
Ljubitelj žlahtne kapljice
Leskovec - Neznani storilec je v noči s 16. na 17. december prišel v skladišče vinske kleti v Leskovcu. Preložil je ok. 120 buteljk vrhunskega vina iz zabojev v kartonske škatle, za sabo pa je, pustil odprta vrata skladišča. Kmečka zadruga Krško je bila oškodovana za 24.000 SIT.
Neprevidno v križišče
Krško, 17. decembra - Anton Š. (1939) iz Krškega je minuli petek vozil kolo po Cesti krških žrtev v Krškem. V križišču pri Nakupovalnem centru je nenadoma zavil v levo. V tem času je za njim pripeljal s kombijem Ivan K. (1962) iz Pisec, ki je skozi križišče vozil naravnost. Ko je Ivan K. opazil Antona Š., je začel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Hudo poškodovanega Antona Š. so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima serijski zlom reber in zlom ključnice, proti njemu pa bo podan predlog zaradi ces-tnoprometnega prekrška. (B. Bjegovic)
G^OL^io^iora
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE PIONIR p.o. Novo mesto GRADBENA   OPERATIVA   KRŠKO
V KRŠKEM, OB ZDOLSKI CESTI,
GRADIMO POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT
INTERESENTI ZA NAKUP STANOVANJA
ALI POSLOVNEGA PROSTORA,
POKLIČITE NA TELEFON: 0608/21-966 ALI 0608/22-313
8
NaS glas 21. 23. decembra 1993
17
Hrast se je podrl na hišo
V vašem časopisu sem brala o raznih nesrečah, ki jih je povzročil prvi južni sneg in tudi danes z grozo v srcu opazujem močno sneženje. Strah me je vsakega poka, ker živim ob robu gozda. Dobrih 15 m od hiše stojijo hrasti, ki so še z bršljanom obrasli. Hosta je bila nekoč trapistovska, do zdaj kmetijska, sedaj pa menda ni nikogaršnja, kot mi pravijo. Bila sem že večkrat na kmetijski in je g. Planine tudi poslal gozdarja, ki ni nič ukrepal.
Pred dvema mesecema je močno deževalo, hosta je bila še zelena in hrast poln želoda, rasel pa je ob robu hudournika iz leta 1954. Zelo dolga veja je že dalj časa udarjala po žlebovju in proti večeru se je hrast podrl. Objel je tri strani hiše. Streha je bila, kot bi prišla iz Bosne, vsa prerešetana, dež pa je neusmiljeno padal. Sla sem na telefon v vas in poklicala sina. Ker je bil v službi sam, je poklical mojega soseda Ladota, da ga zamenja, najlepša mu hvala. Sinova družina je prišla in za silo zakrpala. Snaha je šla na policijo, prišla sta dva policaja, ki sta vse prav skrbno pregledala, če kje ne preži še kaj. Napravila sta zapisnik in kakor sta lahko že po temi ugotovila, je bilo škode za okoli 10.000 mark. Ker sem imela zavarovano za 2 milijona tolarjev, sem dobila simboličnih 5 %. Še sreča, da je bilo nekaj materiala doma, nekaj smo kupili, da smo za silo obnovili, zdaj pa čakamo še na hujše, ker opasni še stojijo, sedaj polni snega.
Hrast, ki se je podrl, je streho na obeh straneh prerešetal po dolžini pa podrl dimnik, ki je bil zidan zunaj. Zdrobilo ga je 4-5 m od centralne peči. Na vrtu je dobesedno vse zdrobil kakor tudi brajdo in anteno, ki me je z delom vred stala 1/4 dobljenega denarja. Zdrobilo je tudi odtočne cevi. Drobne veje smo požagali, večji del pa še leži uprt v debele veje in zgleda kot top. Ta ne bo nikoli prišel ven iz grabna.
Prišla je policija, prišla sta dva od Triglava, gozdar, sedaj je pa 2 meseca mimo, pa nikogar več. Le kdo mi bo povrnil vso škodo? Če ne bi sin dobil delavcev bolj za boglonaj in tudi sami so se vsi zelo potrudili... Saj strehe je samo na eni strani 12 m2 obnovljene in tudi na drugi je zaflikana.
Ja, tako je, če si oddaljen in star, se nihče ne zmeni zate. Dežele je tudi cesto tako zdelalo, da tudi policista nista prišla z avtom do hiše. Popravili smo seveda sami, če se pa v mestu kaj zgodi, popravi seveda družba.
Zdaj se pa zahvalim vsem, ki so mi pomagali.
Elica Colner Sotelsko 6, Krško
Kaj mi bo predsednik vlade povedal "v obraz"?
Mogoče to, kako je med "šihtom" v Metalni "šraufe" prodajal.
Glede na to, da sem v zadnjih številkah pošteno skritiziral občinsko vlado, se je zganila tudi sama in si začela (namesto da bi razmislila in odstopila) izmišljati obtožbe na moj račun, ki naj bi mi jih potem povedali "v obraz". Sam sem vse, kar o njih mislim, povedal javno, kajti za vsem tudi stojim in sem vse to pripravljen tudi zagovarjati. Če so gospodje iz vlade pismeni, naj kar javno odgovorijo in napišejo. Če jih je kaj v hlačah, jim bo to mogoče uspelo tudi brez sodelovanja novinarjev.
V zadnjem času je vrhunec vsega doseglo sprenevedanje in insinuacije. Na) mi nekdo razloži, kako se kritike lotiti bolj poglobljeno. Po mojem mnenju je to v danih razmerah in okoliščinah skoraj nemogoče. Skupščinske procedure se namenoma kršijo praktično vse od zamenjave župana, skupščina sprejema nezakonite sklepe, predsedstvo in župan pa v strahu pristajata na vsakršne neumnosti. Predsednik vlade razlaga (pred uradnim delom posveta s poslanci obrtnikov), kako je prejšnji večer prvikrat v življenju vozil pijan. Pa kaj res ni več nobene mere in nikakršne samokritike?
Kako naj torej kritiziram vlado in skupščinsko vodstvo na posameznih projektih, ko pa ni projektov, na nedoseganju planiranih rezultatov, ko pa ni ciljev, ali na napačnih usmeritvah, če ni nobenih smeri razvoja? Ena sama velika žalost, na katero je edino mogoča le povšalna kritika. Če bi bila ta vlada in vodstvo skupščine plačana po učinku in kvaliteti opravljenega dela, bi sredstva za preživljanje lahko dobivali le še od Karitasa ali socialnega skrbstva.
Milan Venek
Y prepolni bretlšhl dvorani
Pojemo in plešemo v decembru
Ob zaMjuthu mIHIartevanja
Blagoslov križa
in pokopališča v Sevnici
Križ je postavljen s pogledom odrešenika preko pokopališča na farno cerkev sv. Nikolaja.
Sevnica - Zaključek bogatega programa miklavževanja v Sevnici, ki je bilo od 2. do 6. decembra, je bil za nekatere Sevničane velik in slovesen dogodek. Na Miklavževo nedeljo je kanonik Jožef Pangerl blagoslovil novi del pokopališča v Sevnici in velik križ, ki so ga ta dan postavili na pokopališču. Slovesnost je še polepšal cerkveni zbor z nekaj pesmimi. Prav je, da je tudi ta del že več kot 10 let novega dela pokopališča dobil ta veliki križ kot odrešenjsko znamenje za vse, katerih trupla počivajo v tej slovenski zemlji.
Vsekakor je skupno miklavže-vanje v Sevnici vrnilo staro idilo
kraju, saj se je marsikomu orosi-lo oko, ko so po končani veseloigri 3. decembra 1993 v Slomškovem domu vsi prisotni druž-. no zapeli pesem "Kje so tiste stezice, ki so včasih bile". Novi kaplan je vprašal, katero bi zapeli, ker ne ve, kaj Sevničani radi pojejo, nato je spontano iz prepolne dvorane denacionalizira-nega Slomškovega doma prišel glas te pesmi. Novi kaplan gospod Peter Štumf je skupaj z dekanom in župnikom Tonetom Hribernikom in mnogimi Sevničani ter ob finančni pomoči občine Sevnica prinesel neprisiljeno,  prijetno  počutje Sevniča-
nora. (Janko Blas)
94,6 Mhz
RADI
SRAKA
Valantičevo 17,
Novo mesto
Tel.: 068/323-300,
23-174
Fax: 24-094
S tem oglasom Vas želim seznaniti, da je z dnem 1. 12. 1993 začela oddajati nova radijska postaja RADIO SRAKA iz Novega mesta, ki pokriva celotno Dolenjsko z Belo krajino in Posavje, njen glas pa seže tudi na Gorenjsko, in sicer vsak dan v času med 6.00 in 24.00 na frekvenci 94,6 MHz.
Brežice,   17.   decembra   -
Tako so poimenovali prireditev, ki so jo v Prosvetnem domu v Brežicah pripravili učenci in učitelji OŠ Brežice, njen namen pa je bil olepšati predpraznični čas in še zbrati kak tolar za stroške zimske šole v naravi za petošol-ce. Dvorana je bila nabito polna, tako da so mnogi obiskovalci ostali brez sedeža in so uživali ob uro in pol dolgem programu kar stoje. To je dokaz, da si Bre-žičani takih prireditev želijo, saj "od Malega srčka ni bilo nobene otroške prireditve", kot je bilo slišati zadovoljne komentarje ob izhodu.
Dve osmošolki sta povezovali celoten program, ki je prikazal predvsem zabavni del šolskih interesnih dejavnosti. Začeli so s
pevskim zborom, ki je bil rdeča nit celotne prireditve. Nastopila je folklorna skupina, ki je letos ponovno začela delovati. Petje narodnih pesmi je ob spremljavi citer, klarineta in harmonike izzvenelo še lepše. Zakaj otroci želijo odrasti, se je spraševala prikupna recitatorka. Prvošolci so se spremenili v srakice in nastopili z ritmično točko Sračje gnezdo. Učenci iz drugega razreda pa so pričarali zimsko vzdušje z glasbeno ritmično točko Bele snežinke. Zabavno glasbo so predstavili trije učenci, ki so se uvrstili na prireditvi Korajža velja in so tokrat nastopili z istim programom. Skupina osmošol-cev z imenom Agrocmok je spravila celo dvorano v smeh, prijetno vzdušje pa so še polep-
Ob jugovzhodni meji               ---------------------------------------
Novo leto brez TV Slovenija
Se vedno je "domača" televizija HTV, zato nekateri več ne plačujejo naročnine TVS.
Slovenska vas, 16. decembra - Od ustanovitve RTV Ljubljana pa do danes TV Slovenija ni mogoče videti na zaslonih televizorjev v Slovenski vasi. Prebivalci tega kraja so slišali veliko obljub, a do danes ni še nič iz njih. Tudi v sosednjih vaseh je tako, saj na primer na Ponikvah, Koritnem, Lazah, v Brezju (KS Velika Dolina) ne vidijo dobro TV programov domače televizije. Pravzaprav je v teh krajih domača televizija HTV (Vrdoljakova) in tako se otroci tukaj prej učijo hrvaški jezik kot pa slovenskega.
Prav zaradi tega ljudje iz Slovenske vasi več ne plačujejo RTV naročnine (med njimi je tudi pisec teh vrstic), ker pravijo, da se nikjer na svetu ne plačuje tisto, česar ne dobiš.
Najnovejša obljuba pravi, da bo TV stolp na Rajcu (na Jože-fovem bregu) postavljen do maja prihodnjega leta. Če bo to res, bo tudi naročnina plačana, pravijo prebivalci.
V teh krajih je v rabi izrek: "Živi bili, pa videli." (Božidar Zore)
Žrebanje raiunor v afp oobova
Motor je odšel v Laško
Dobova, 18. decembra - Objavljamo rezultate žrebanja, ki ga je za svoje kupce organiziralo podjetje AFP d.o.o.
t. nagrada - motor JAMAMA CY 50: Mitja Udavč. Beiovo2 e, laško. 2, nagrada - barvni televizor 5314 Samsung: Dečka Pure, Celjska 15, Ljubljana. 3. nagrada - linijski videorekorder 30 R Samsung: Stane šitnik, Kapele 42, Kapele. 4, do 16. nagrada - moški set, m; maja, 2 robčka: Maja Horvatič, Gubčeva 2, Brežice. Sonja Mus, Ribnik 36. Ribnik. Stavtca Medved, Podgorje 5?, Pišece, Jasmin Skozrit, Gra-berje 138, Zagreb, Mitja Dolinar, Lutfško selo 16, Otočec. Cilka Pinterič, Vel. Obrez69. Dobova, Marjana Sečen, Linhartova 2, Brežice, Mihaela Dime. Sela 80, Dobava, Denis Babic, V. Kovači-ča 18, Zagreb, Marjana šibifja, Maistrova 8. Brežice, Nežka Bregar, Hudsnje 5, škocjan, Darko Novak ,Vmje 43, Kapele, Ana Lubšina, Sela 48, Dobova. 17. do 21. nagrada - ženski dežnik: Marija Kapinč, Ilirska 27, Dobova, Jože Brudar, Grajska 20, Kostanjevica, Mojca Knežič, Samova 16. Brežice, Damjana Obranič, Nova vas 13, Jesenice
na Dot., Cvetka Tomše. Sela 6, Dobova. 22 do 25. nagrada -moški dežnik.: Lrna Mannček, Cerklje 5. Cerklje. Jože Stergar, Kapele 4, Kapele, Francka Kapinč. 5e1ska 43, Dobova, Mirja-na Sekulič, Gubčeva 11, Krško. 26, dO 31. nagrada - otroška pidzama, ženska ruta; Boristav Kelava, Ladiševa 13. Zagreb, Vera Boh. Kettejeva 10, Brežice, Breda Jagrič, Prešernova 1. Brežice, Majda. Drašter, Sinja Gorica 80. Vrhnika, Zdravka Dušic. Trebež 49 a, Artiče, Danica Arnšek, Mencingerjeva 8, Brežice. 32, Oo 43. nagrada - ženska ruta, žen. spod. hlačke: AHson Bogovič, Sela 101 a, Dobova, Mladen Nemec, fifbnjak 24, Zagreb, Marko Vucajnk, Vel. Obrez 70, Dobova, Ljubica Grege!, Kocbekova 11, Brežice, Saša Gomuzak, llije Gregoriča 46. S. Marof, Dragutm Lovrečki. Skari-čevo 134. Lepajčt, Andrej Per-kman, Gradnikove brigade. Nova Gorica, Ivica Kraljic, Ivana Turka 38. šenkovec, Toni Gale. CKZ 102. Krško, Mojca Jerant, Jevftica 18, Kresnice, Janez Konolja, PorJgozd 10, Dvor pri Žužemberku. Romana štirn. Trg izgnancev 7, Brežice.
Med opazovalci žrebanja računov, ki so ga v soboto dopoldne pripraviti v AFP Oobova, je bita tudi gospa Ana lukšina iz Dobove                 Dobila
je moški set Nasploh je bit tisti dan žreb sita muhast- moškim je namenjal ženske spodnje hlače in rutice v razHčnih izzivalnih barvah, ženskam pa moško perilo ali moške dežnike. Žirija ni mogta prav nič pomagati, {tka/
Servis in montaža
HLADILNIH  NAPRAV
Anton   LAP U H
Spodnji   Stari   grad   65.   KRŠKO
*T 0608/31-126
Vesele   božič
iznike
in   srečno
i loto   teto
Ob koncu prireditve sta se voditeljici vsem obiskovalcem zahvalili za obisk in jim zaželeli, da bi jim bilo leto, ki prihaja, prijazno in naklonjeno. (Antonija Za-niuk)
šali plesalci, ki vadijo v plesnem klubu Vodlan v Krškem, in štiri skupine z družabnimi plesi, katere pripravlja priznani plesni klub Bolero iz Ljubljane.
Vini center CerMje
Eno leto del oklepnih enot
V učnem centru se je z obnovitvijo prostorov število vojakov podvojilo.
ovanjja
Cerklje, 8. decembra - Na
tiskovni konferenci v Cerkljah sta tamkajšnje oklepne enote predstavila poveljnik TO Dolenjske - brigadir Rade Klisarič in poveljnik 24. oklepno mobilne enote major Mirko Ognjenovič. Poleg njiju so na konferenci sodelovali še poveljnik UC major Stanislav Zlobko, poveljnik 25. območnega štaba TO podpolkovnik Ernest Breznikar in še ne-. kaj drugih gostov.
Za vse, ki še niste služili vojaščine
Ker so se zadnje čase pojavile govorice, da bodo naslednje generacije služile vojaški rok več kot 7 mesecev, je Rade Klisarič povedal naslednje: "V Sloveniji je letno okrog 12.000 mladih, ki izpolnjujejo pogoje za služenje vojaškega roka. Od tega jih lahko sprejmemo 8.000. Še vedno nam manjka kapacitet za 4.000 vojakov letno. In tudi ko bodo vsi učni centri nared in sprejemali polno število nabornikov, ne bomo sprejeli vseh 12.000. Podaljšanje vojaškega roka torej ne pride v poštev."
Izvedeli smo, da v Cerkljah deluje mirnodobna in bojna sestava. Oklepna vozila, ki jih imajo, so tanki M-84 in M-80 ter ostala specialna vozila. Ta vozi-
Sveianost r CerHljah
la, ki so ostala od bivše JLA, so bila neuporabna, a so jih usposobili. Da bi ta enota delovala po pričakovanjih, menijo, da bi morali biti zagotovljeni naslednji pogoji: profesionalizacija in posodobitev ter zaščita s protiletalskimi enotami. V Sloveniji so poleg enote v Cerkljah še tri protioklepne enote. Da je ta enota tudi v Cerkljah, je velikega pomena, saj smo zelo blizu meje z državo, ki je ponekod še vedno v vojni.
V učnem centru so letos odprli obnovljene prostore in tako je 7. generacija najštevilčnejša do sedaj, saj je v UC več kot 400 vojakov. Število vojakov se je tako podvojilo in zdaj izpolnjujejo 70 % kapacitet. S prihodom 7. generacije so obnovili vodovodni sistem in se priključili na krajevni vodovod.
Glede ostalih objektov pa so povedali, da še naprej sodelujejo s civilnimi strukturami. Del steze bodo spomladi oddali v civilne namene. S krajani nimajo težav, saj se zaradi hrupa tankov ni še nihče pritoževal, tudi o ostalih akcijah jih pravočasno obveščajo. 23. decembra bodo odprli razstavo, ki jo UC pripravlja skupaj s cerkljansko šolo in prosvetnim društvom. Na ogled ste seveda povabljeni vsi. (B.B.)
Prisegla Je J. generacija nabornikov
Nove vojake je obiskalo preko tisoč svojcev in predsednik države.
Cerklje ob Krki, 10. decembra - V 210. učnem centru v Cerkljah je bila prisega 7. generacije nabornikov slovenske vojske. Na to svečanost so se naborniki pripravljali vse od prihoda na služenje vojaškega roka (22. in 23. 11. 1993). To je eden najlepših trenutkov, ki jih vojak doživi med služenjem vojaškega roka. S svečano prisego so postali vojaki, pripadniki obrambnih enot Slovenije. S podpisom svečane prisege pa so potrdili tudi zvestobo svoji domovini.
Predsednik Slovenije g. Milan Kučan, ki se je udeležil svečanosti ob prisegi, je v svojem govoru obudil spomine na dogodke v junijsko—julijski vojni, spomnil pa
tudi, da smo še vedno ogroženo območje.
Svečanosti so prisostvovali še poveljnik slovenske vojske general Albin Gutman, poveljnik Dolenjske pokrajine brigadir Rade Klisarič in vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja v Posavju. Po prisegi je brigadir Rade Klisarič podelil bojne zastave poveljnikom novih bojnih enot.
Slovesnosti se je udeležilo tudi več kot tisoč staršev, sorodnikov in prijateljev novih vojakov. Po prisegi so si lahko ogledali prostore, kjer njihovi otroci prebivajo in delajo. Videti so bili zadovoljni. (Jože Arh)
tožHo Strgar, ielše:
"Meni tako življenje ustreza"
Pri vojakih si že tri tedne, ali je služenje vojaškega roka tako, kot si si ga predstavljal prej?
Sliko o služenju vojaškega roka sem si ustvaril iz pripovedovanj starejših prijateljev. Moram pa reči, da je v resnici pov-. sem drugače, kot sem si predstavljal prej. Prvi dnevi služenja so bili za nekatere precej težki. Način življenja se je precej spremenil. Sam teh težav nisem imel. Način življenja v vojašnici mi ustreza.
Danes ste dali svečano prisego. Kaj ti to pomeni?
Na prisego smo vsi naborniki nestrpno čakali, kajti zaprisega je najlepši del, ki ga vojak doživi na služenju vojaškega roka. Za-
njo smo se urili štirinajst dni, kar se nam je tudi obrestovalo, saj je bil to za vsakega izmed nas korak naprej. Iz nabornikov smo postali vojaki, vključili smo se v obrambne enote Slovenije, s svojim podpisom pa potrdili zvestobo svoji domovini Sloveniji.
Kakšen je vaš delovni dan?
Vstajamo ob 6. uri, sledijo pa telovadba, urejanje prostorov in zajtrk. Po dvigu zastave in osebnem pregledu se prične pouk in urjenje vse do kosila. Po kosilu dve uri prosto, pa spet dveurni pouk in večerja. Potem sledi urejanje prostorov in čiščenje. Ob 22. uri pa je za nas dan končan. Takrat se ugasnejo luči, mi pa se odpravimo k počitku. Meni tak način življenja ustreza.
Jože Arh
18
Naš glas 21. 23. decembra 1993
ParMrišie na Vidmu
Od Podmornice do zgradbe SPK
1
Dela pri urejanju parkirišča med Podmornico, tržnico in zgradbo SDK napredujejo, čeprav jih je nekaj časa oviral sneg. Videti je, da bodo graditelji celo parkirišču okrog krške tržnice zagotovili izhod mimo Podmornice na Cesto 4. julija. To je sicer nekoliko blizu križišču, ki vodi k mostu čez Savo, a če bodo uporabili kake modre ukrepe, od enosmernega prometa, preko^ že zdavnaj načrtovane povezave avtobusne postaje v smeri proti.tabodu oziroma Elektro-distribuciji, bi se znalo celo obnesti. Za prmodnjič bomo skušali o tem izvedeti kaj več, tokrat pa le fotografija za tiste, ki se ne vozijo vsak dan tod mimo. (Ika)
Seja Društva izgnancev Slovenije
JU
uca
V Lisci smo se odločili!
Pripravili smo program lastninskega preoblikovanja Lisce, ki omogoča zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem, da postanemo njeni solastniki.
Da bo Lisca ostala lisčanom!
Zato vabimo vse, ki ste bili kdajkoli v Lisci zaposleni, da se nam oglasite in sporočite svoje naslove kadrovskemu oddelku Lisce v Sevnici ali na enote v Krmelju, Zagorju in Senovem. Le tako bomo lahko zagotovili enakovredno informiranost in dostopnost solastništva vsem upravičencem.
Uporabite tudi posebno telefonsko številko:
(0608)41-608
vsak delovnik med 8. in 12. uro za odgovore na vprašanja, ki vas zanimajo.
Ljubljana - Predsednik UO Društva izgnancev Slovenije je za ponedeljek, 27. decembra, sklical 2. sejo tega odbora. Seja bo na sedežu društva v Ljubljani, na njej pa se bodo bodo poleg drugega odločali o sprejetju dopolnjenega  besedila  program-
skih smernic skupščine DIS, finančnega načrta DIS za leto 1994 in programa dela upravnega odbora za mandatno obdobje 1993/94. Dobili bodo informacijo o uveljavljanju pravic slovenskih izgnancev in imenovali člane komisij izvršilnega odbora.
M
Letni zbor KO DIS Bučka
Predsednik KO Društva izgnancev Slovenije Bučka, Vinko Tomažin, je sklical redni letni občni zbor za 26. december v zadružnem domu na Bučki. Pre-
gledali bodo delo KO v zadnjem letu dni in se seznanili z najnovejšimi dosežki v zvezi z odškodnino. Na koncu bodo imeli še dopolnilne volitve. (B.B.)
Mercator-Preskrba
Poseben novoletni popust v višini 40 %
pri gotovinskem nakupu različnih pletenin iz Rašice vam nudijo prodajalne           MERCATOR-
PRESKRBA s tekstilom.
Za primer vam navajamo le najvišje in najnižje cene za posamezne izdelke - s popustom in brez njega:
PULOVERJI ŽENSKI
3.049,20       4.250,40 PULOVERJI MOŠKI
>466#cr jfe9ewsrr
2.679,60       4.158,00 TRENIRKE
5.544,00      7.299,60
Vsem svojim kupcem in poslovnim  prijateljem  želimo srečen m vesel božič ter zadovoljno in uspešno novo leto.
KULINARIČNI KOTIČEK
BOŽIČNA VEČERJA
Pečena svinjska ribica v mreži, domača krvavica in pečenka, kislo zelje in krompir v kosih ter božična pogača
Meso, krvavice in pečenke s prilogo
Ledvični del kareja odstranimo od kosti, da dobimq svinjski file brez kosti. File posolimo, popo-pramo, dodamo noževo konico mletega cimeta, vejico peterSilja. Na file (ribico) pa položimo še nekaj rezin limone. Nato vse skupaj zavijemo v svinjsko mrežico (pečka), prelijemo z razbeljeno mastjo in spečemo. Da ugotovimo, kdaj je file pečen, ga moramo prebosti in ko se pocedi beli sok, je ribica pečena. Poleg pa v pekaču spečemo še krvavico in pečenico (preden pečenko položimo v pekač, jo malo okuhamo).
Kislo zelje skuhamo, odcedi-mo in ga damo v pekač, kjer se je peklo meso. Zelje pomešamo in ga v pečici še malo dušimo na ne previsoki temperaturi. Medtem skuhamo še krompir v kosih.
Božična pogača
TESTO: 50 dkg bele - mehke moke, 3 rumenjake, 8 dkg sladkorja, 5 dkg masla, 4 dkg kvasa, vanilin sladkor, nastrgana limonina lupina, velika žlica ruma ter mleko po potrebi.
Testo zmesimo kot za potico, ga dobro stepemo s kuhalnico ali mešalnikom, da postane gladko, in ga razdelimo na tri hlebčke. Tako ga pustimo vzhajati pol ure.
OREHOV NADEV: 30 dkg mletih orehov, 1 sladka smetana, 10 dkg sladkorja, 1 jajce, velika
žlica ruma, vanilin sladkor in žlica belih drobtin.
Orehe poparimo s sladko smetano in dodamo vse ostale sestavine. Če je zmes preredka, dodamo po potrebi drobtine.
JABOLČNI NADEV: 50 dkg jabolk, 15 dkg sladkorja, žlica masla ter žlička cimeta. Jabolka olupimo in naribamo na liste. V žlici masla jih malo popražimo, dodamo cimet in sladkor. Če so jabolka zelo sočna, dodaj malo drobtin. jabolka ohladi, da bodo mlačna.
Pekač namažemo z margarino. Razvaljamo prvi hlebček in testo položimo na prej malo ogreti pekač. Namažemo z orehovim nadevom. Nato postopek ponovimo z drugim hlebčkom, ga prav tako položimo v pekač in premažemo z jabolčnim nadevom. Na koncu dodamo še tretjo plast testa in jo nekajkrat prebodemo z vilicami. Pustimo pol ure v ogretem prostoru, da ponovno vzhaja. Namažemo z razžvrkljanim jajcem in pečemo pri temp. 150-180 stopinj Celzija 30-40 minut.
Tako večerjo pripravijo na božični večer v mnogih krajih Dolenjske. (Š. C.)
Za sladke praznike
PECIVO, KI GA JE PEKLA ŽE NAŠA BABICA
Kaj\je boljšega in slajšega kot domače pecivo? Dobrote, po katerih diši vse stanovanje in ki jih je pekla že naša babica, ne smejo manjkati na praznični mizi.
Vanilijevi rogljički
Za 55 rogljičev potrebujemo: 2 zavitka vanilijevega sladkorja, 70 g sladkorja, 250 g moke, 80 g mletih mandeljnov, 1 noževo konico soli, 2 rumenjaka, 180 g masla, narezanega v koščke, 100 g sladkorja v prahu. Sladkor zmešamo z vrečko vanilijevega sladkorja. Moko stresemo na delovno površino, naredimo vanjo jamico in stresemo vanjo sladkor, mandeljne, sol, rumenjaka in koščke masla. Vse na hitro zgnetemo v gladko testo. Testo naj na hladnem eno uro počiva. Nato ga zre-žemo v 2 centimetra dolge svalj-ke. Iz vsakega oblikujemo roglji-ček. Pečico segrejemo na 190 stopinj C in jih pečemo 10 minut. Pustimo, da se malo ohladijo, nato jih povaljamo v sladkorju, ki smo mu dodali zavitek vanilijevega sladkorja. Rogljički naj se na kuhinjski mrežici popolnoma ohladijo.
Rjavi kolački
150 g jedilne čokolade, 100 g mehkega masla, 1 50 g sladkorja, 2 rumenjaka, 150 g moke, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 1/2 žličke soli, 100 g zrezanih lešnikov, 2 beljaka, maščoba za pekač, malo moke. Čokolado raztopimo v vodni kopeli. Ohladi naj se na sobno temperaturo.' Maslo stepamo, da dobimo gladko zmes, nato postopoma dodajamo sladkor in rumenjaka in mešamo, dokler ne nastane krema. Nato dodamo čokolado, moko, vanili-jev sladkor, pecilni prašek, sol in vse zmešamo. Beljaka čvrsto stepemo in rahlo primešamo. Pekač namastimo in rahlo pomokamo. Pečico segrejemo na 180 stopinj C in pekač napolnimo. Pečemo 30-35 minut. Pustimo, da se kolač nekoliko ohladi, nato zvrnemo testeno ploščo iz pekača in jo z ostrim nožem zrežemo v kva-
dratke. Na kuhinjski rešetki naj se rjavi kolački popolnima ohladijo. Nasvet: Rjave kolačke lahko prelijemo s čokoladno glazuro, ki jo pripravimo iz 150 g mlečne čokolade, raztopljene v vodni kopeli. Prelijemo jo po pečenem kolaču. Ko je čokolada skoraj trda, lahko okrasimo kolač s koščki lešnikov ali barvnimi zrnci. Kolač nato zrežemo v kvadratke.
Domača rulada
Pripravimo testo iz 4 jajc, 4 žlic sladkorja, 4 žlic moke in 1/2 pecilnega praška. Iz beljakov stepemo sneg. Rumenjake in sladkor penasto umešamo ter jim rahlo primešamo moko s pecilnim praškom, nato pa še sneg. Testo v tanki plasti razmažemo na veli-. kem pravokotnem ali kvadratnem pekaču, obloženem s peki papirjem. Takoj ko je pečeno, ga preložimo na čisto krpo in s krpo vred zvijemo. Ko se povsem ohladi, ga razvijemo, odstranimo krpo, napojimo testo z mlečno kavo, ga namažemo s kremo in spet zvijemo.
Krema: 12 dag margarine, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici kakava v prahu, 2 žlici mleka, 2 žlici ruma. Jajce, sladkor, kakav in mleko gladko razmešamo, dodamo rum in margarino.
Svetovalka za kmečko družino
in dopolnilne dejavnosti
Zdenka Soln, ing. agr.
Leto 1993 res ni bilo tako dobro, da bi se ga splačalo ponavljati.
Zato srečno '94!
Uredništvo!
STARŠI!
Zveza družin pri ZPM Krško vas vabi, da se vključite v program skupine za večjo vzgojno učinkovitost staršev.
Skupina bo začela z delom 8. 1. 1994 ob 16.30 v stavbi občinske skupščine v Krškem pod vodstvom dipl. psihologa Miha Rostoharja in se bo sestajala enkrat tedensko.
Cilj programa je doseči optimalno vzgojno funkcioniranje. V skupini boste imeli možnost aktivne udeležbe in medsebojne izmenjave izkušenj, lahko si boste odgovorili na številna vprašanja, kako reagirati, če ste v stiski, kaj storiti, če ima problem vaš otrok, kako reševati konflikte, kako se pogovarjati v družini...
Dodatne informacije lahko dobite pri dipl. psih. Gordani Rostohar na CSD Krško, telefon 22-325, ki sprejema tudi vaše prijave.

iX
d.o.o.
inženiring
podjetje za izvedbo, trženje in inženiring
68270 KRŠKO ¦ CKŽ 53 • Telefon: 0608/21 -944 • 22-944 Telefax: 0608/21-044
Poleg del iz naše osnovne dejavnosti, upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov, vam nudimo tudi naslednje storitve:
•  cenitev, prodajo, nakup nepremičnin in posredovanje pri prometu z nepremičninami,
•   obračunske, računovodske in knjigovodske storitve,
•   rekreativne programe '(korektivna gimnastika, samoobramba ipd.).
V kratkem bomo ponudili tudi storitve v zvezi z vknjižbo etažne lastnine v stanovanjskih in poslovnih objektih na nekaterih območjih mesta Krško pod ugodnimi pogoji.
RADI BI VAM POVEDALI
Tu smo od 28. oktobra 1963. Torej letos praznu-lemo 30. rojstni dan. Delamo v prostorih Prosvetnega doma v Brežicah. Poslušate nas lahko v stereo tehniki na frekvencah 88.9 in 95.9 MHz in na srednjem valu 1584 kHz.
Želite čestitati, obvestiti svoje poslušalce o svojih proizvodih, reklamirati nove izdelke, kaj prodati oziroma kupiti?
Oglasite se!
Za vas in vaša naročila so naša vrata odprta
vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah celo do
17. ure, ob sobotah pa
od 8. do 13. ure.
Če nimate časa za obisk, nas pokličite po telefonu (0608) 62-402 ali pa naročilo pošljite po telefaksu na številko 10608) 62-335 ali poiščite našega propagandista.
Še enkrat:
Naša nova valovna dolžina je 88.9 in 95.9 MHz! HVALA ZA ZAUPANJE IN NA SKORAJŠNJE SNIDENJE!
RADIO    P 0 S A V J f
NAS GLAS
Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov: .................................................................'...............................................................
Telefon:........
Kraj, datum:
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fiziCni osebi)
(podpis naročnika in Mg)
NAS GLAS             Wlham
CKŽ 23, 68270 Krško                    za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig. podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal!
00
NaS glas 21, 23. decembra 1993
19
Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur. list RS, št. 66/1993) je Izvršni svet Skupščine občine Krško na svoji seji dne 09.12.1993 sprejel sklep, da objavi
RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO
VSEBINA IN POGOJI RAZPISA
1)  Sredstva za kredite znašajo do 150.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral realno obrestno mero v višini 10 odstotnih točk.
2)  Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene:
- nakup, graditev, prenovo in adaptacijo prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost,
-  nakup nove opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo,
- uvajanje sodobnih tehnologij.
3)  Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- podjetniki posamezniki - obrtniki, fizične osebe,
- podjetja v zasebni in mešani lastnini z do 20 zaposlenimi,
-  občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško.
4) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša 10 (deset) odstotnih točk realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer se realna vrednost glavnice ne sme zmanjšati. Posojila morajo biti vezana na valutno klavzulo.
5)  Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (pet) let.
6)  Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 31. 1. 1994.
7)  Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CKŽ 14 (informacije na telef. štev. 22-771, int. 293, ali osebno v sobi št. 212).
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
8)  Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo:
-  poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni viri financiranja investicije, kjer mora biti najmanj:
- 30 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva,
- 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti;
- sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila,
- strokovno mnenje banke o programu,
- dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih.
9) Izvršni svet skupščine občine Krško bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila.
10)  Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, izvršnim svetom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti.
11) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo.
Številka: 7^03-101/93 Datum: 14.12.1993
Predsednik Izvršnega sveta: Herman KUNEJ, dipl. ing.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA KRŠKO
Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo
Krško, Cesta krških žrtev št. 14
Številka: 9-362-238/93 Datum : 16.12.1993
Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št.18/93) občina Krško objavlja
I. JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
I. SPLOŠNI POGOJI
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so:
-  da ima državljan stalno prebivališče v občini Krško in da na naslovu tudi dejansko prebiva;
-  da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
-  da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine;
-  da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja;
-  da skupni dohodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva, in znaša:
-  za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 odstotkov, to je SIT 14.449,00,
- za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 odstotkov, to je SIT 16.940,50,
-  za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 odstotkov, to je SIT 20.926,50,
- za odrasle osebe 52 odstotkov, to je SIT 25.909,00 od povprečne plače v državi, ki v oktobru 1993 znaša SIT 49.825,00,
-  da državljan ali njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili.
II. VLOGE PROSILCEV, KI IZPOLNJUJEJO SPLOŠNE POGOJE, BODO TOČKOVANE V SKLADU S PRAVILNIKOM O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM PO NASLEDNJIH MERILIH:
-  stanovanjske razmere,
- število ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo,
- socialne razmere,
- zdravstveno stanje.
III.  NAČIN ZBIRANJA VLOG
Prosilci morajo vloge za dodelitev socialnega stanovanja v najem, vključno s prilogami, oddati obvezno na posebnih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni občine Krško, Cesta krških žrtev 14 - v pritličju.
K vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge:
- potrdilo o državljanstvu za prosilca;
- potrdilo o stalnem bivališču v občini Krško za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; to potrdilo mora vsebovati tudi datum prijave stalnega bivališča v občini Krško;
-  potrdilo o zaposlitvi in potrdilo o višini neto plače za mesece september, oktober in november 1993 za prosilca in njegove ožje
družinske člane, ki z njim stalno prebivajo, ter potrdilo o skupni delovni dobi prosilca;
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo (izda Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Krško);
-  najemno oz. podnajemno pogodbo;
- potrdilo po predpisih o zaposlovanju o nezaposljivosti (izda Republiški zavod za zaposlovanje, Enota Sevnica, Izpostava Krško);
- izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Enote v Krškem o trajnem obolenju;
-  izvid in mnenje pristojne komisije o invalidnosti, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izda Center za socialno delo);
-  izvid in mnenje o zmerni, težji ali težki duševni ali težki telesni motnji, ugotovljeni po pristojni komisiji (izda Center za socialno delo);
- izjavo prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, da niso najemniki oz. lastniki stanovanja oz. so najemniki ali lastniki neprimernega stanovanja, da niso lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine in da niso lastniki premičnine, ki presega 25 odst. vrednosti primernega stanovanja, in da niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili.                                                               *
IV.  Do 31. 3. 1994 bo okvirno vseljivih 5 stanovanj.
V.  Rok prijave na javni razpis je 30 dni ob objave v Našem glasu, to je do vključno 20. 1. 1994.
VI.  Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja v najem bodo razvrščeni na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem, katere predlog bo objavljen na oglasni deski Skupščine občine Krško.
Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško
STAVBNO KLEPARSTVO
KR0VSTV0 IN fflDROIZOLACIJE
JOŽE BRUDAR
PooMatcani polagalec
TEGOLA §p
MOBITEL: 0609/614-171
ZABJEK 4a 68312 PODBOCjE
turnem Udu 1994 (Vam želimo obih% zdravja, aie/me u^eče in ps-lumnik uifuehaa.
(Vm tt% b&ile danegli aelikfr lažje, ee imm zaaott%awu% luh in l&pd dom ali piiajmfr.
FILMSKI SPORED
Od 22. decembra do 5. januarja KRŠKO
22. in 23. XII. ob 20. uri: MESO, am. erotična komedija. 26, XII. ob 18. uri: FIRMA, am. akcijska drama.
1., 2. in 3.1.1994 ob 18. uri; LJUBICA, OTROK JE NARASEL, am. komedija.
BREŽICE
23., 24., 25., 26., in 27. XII. ob 20.
uri: BEGUNEC, akcijski.
25. in 26. XII. ob 18. uri: SAM DOMA,
komedija.
29., 30. XII. in 1., 2. !. 1994 ob 18.
in 20. uri: SAM DOMA 2, komedija.
Kulturi dom Krško
VESELI DECEMBER
Rimska predstava za mladino: 27. in 28. 12. ob 16. uri: HRESTaC. amer. risanka.
PRIREDITVE ZA ZAKLJUČEK LETA
Nedelja. 26.12. ob 15. uri: BOŽIČNA KOLEDNICA (Skupnost katoliške mladine župnije Leskovec in KDK).
Torek, 28. 12., in sreda. 29. 12. ob 19. uri: POZDRAV NOVEMU LETU 1994 (KDK in ZKO Krško).
Pihalni orkester Senovo
vabi vse svoje zveste poslušalce na
NOVOLETNI
lfwH*EllTf
ki ga bomo priredili v športni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem 1. januarja 1994 ob 16. uri.
Ob 65-letni tradiciji Pihalnega orkestra bo to 10. -jubilejni koncert, zato pričakujemo, da boste praznično popoldne preživeli z nami in morda ostali še na večernem plesu z ansamblom Ma-
gic.
Želimo Vam prijetne praznične
dni, 1. januarja pa na svidenje.
Člani pihalnega orkestra Senovo
Vesel Kožic in uspešno JVovo ieto / 9 *?4
Vam želi projektiranje, urbanizem, inženir ing
0S27O Krsto, e./LŽ. 53 tel. OOOS / 32 tSST. 33 135
V<^\ <iVžk\ ^»VaW» <w&ya$>\i
\Y& \wsJS
\k\\YV\\VV&\\\  ,YH!»SSŠWSAr\tt   .^SjVttVA^RŠ^A^
v*. S. A. a aMeC* oxsa«i
MALI OGLASI
METAL detektor za globino iskanja do 1,5 m z diskriminator-jem (loči kovine!) prodam. Tel.: 63-111.
STARE razglednice, pisma in dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Satelitsko anteno prodam ali menjam za starine. Tel. 63-111 ali Gregi, Kregarjeva 11, Brežice.
OTROŠKO posteljico roža barve prodam. Tel: 32-985.
KUPUJEM stare kovance, bankovce, knjige, razglednice, zemljevide, slike, predmete, pohištvo ... Tel. 67-333, Marko, po 20. uri.
PRODAM videorekorder Panasonic. Tel.: 32-920.
*i«0
KRŠKO, Dalmatinova 3, Tel: 0608/33-029, ČATEŠKE TOPLICE, BREŽICE - NOVOLETNI SEJEM
i
poleg igrač vseh \kst vam nudimo še bunde, trenirke, puloverje, kopalke,
teniško opremo, žoge, rolke, kotalke, video igre, šolske torbe in še in še ...
20
Na« (la> 21. 23. decembra 1W
Kljub finančnim stiskam krški šport še vedno kakovosten
Krški župan Danilo Siter izroča praktično darilo rokometašu Dušanu Urbanču (levo). (Foto: Jože Arh)
letu 1993
Osemnajst državnih reprezentantov in dobitnikov medalj Danilo Siter, predsednik SO Krško, sprejel najboljše športnike v
-----------------------(L
dosegli v plavanju, rokometu, streljanju, kolesarstvu ter ribolovu. Daleč največ je bilo plavalk in plavalcev. Poleg sester Natalije in Anje Repec sdSpoštova-nja vredne dosežke dosegli iz PK Celulozar še Urška Slapšak, Damjan Herakovič, Gregor Povhe, Matej Božovič, Maja Kraševec, Alenka Dreo in Barbara Bizjak. Rokometni klub so zastopali državni reprezentanti Dušan Urbane, Igor Martinčič, Gorazd Vertovšek, Alen Kukavica, Miro Urbanč, David Im-perl, pa kapetan članske ekipe Blaž Iskra in najboljši golman ^slovenske druge lige, Toni Božič. K uspešni športni beri Rrškega športa v letu 1993 so svoje dodali še državni repre-zentant v strelstvu, Dejan Župane iz SD SOP Novoline Le-skovec, kolesar Jože Zupane iz KD Savaprojekt Krško ter državni prvak v ribolovu, Egidij Knez iz RD Brestanica. Za najvidnejši ekipni tek ,mo-
Krško, 17. decembra - Kar nekaj let je minilo odtlej, ko smo v središču krške občine zabeležili podoben dogodek, kot je bil ta, o katerem je vredno poročati v nekoliko daljšem obsegu. Predsednik SO Krško, g. Danilo Siter, je z vsem razumevanjem sprejel pobudo občinske Športne zveze, da pripravi poseben sprejem za najboljše, kar premore ta čas krški šport, in da jim s tem izkaže posebno spoštovanje za ure in ure težkega dela in njihove uspehe. Merila za "povabljence" so bila zaradi materialnih razlogov ostra: osvajalci medalj z državnih prvenstev ter tisti, ki so v letu 1993 nastopali za slovenske državne reprezentance, so bili tokrat deležni posebne pohvale in skromnih praktičnih daril.
Kljub temu smo lahko prijetno presenečeni, saj se je v prostorih občinske skupščine zbralo kar 18 mladih, ki so svoje dosežke
valni uspeh je bila posebej nagrajena mladinska ekipa krškega rokometnega kluba, v tem letu dobitnica bronaste medalje na državnem prvenstvu.
Kot je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril krški župan Danilo Siter, "ne smemo pozabiti na zavidanja vredno visoko kakovost dela trenerjev pa tudi na delo klubskih vodstev, ki v materialnih razmerah, ki se v krški
občini še naprej slabšajo, bojujejo iz dneva v dan težji boj za ohranitev kakovosti ter golo preživetje športa". Prav zato je s posebnim zadoščenjem nagradil štiri trenerje: prof. Antona Bizjaka (PK Celulozar), Janeza Simončiča (RK Krško), Jožeta Arha (SD SOP Leskovec) ter Staneta Kranjca (KD Savaprojekt).
Prisotni   predstavniki   klubov
ter trenerji so ob koncu slovesnega sprejema med sabo izvedli tudi "mini anketo" o športnici, športniku ter športni ekipi leta. Ta sicer neuradna priznanja so prejeli Natalija Repec (PK Celulozar), Dejan Zupane (SD SOP Leskovec) ter ekipa RK Krško. Glavno breme prijetnega petkovega popoldneva je sicer nosila Skupščina občine Krško, podprli pa so ga s praktičnimi
darili še Mercator-Preskrba Krško, Delta team Krško, Borovo prodajalna Krško, Lisca Sevnica ter "Packa" Sevnica.
Krški športniki so županu ob koncu obljubili, da jih na enakem sprejemu drugo leto ne bo manj, in ga hkrati "zadolžili", da po svojih možnostih in funkciji, ki jo opravlja, stori vse, da bi jim bili v krški občini po materialni plati poslej bolj naklonjeni. (ž.Š.)
Novoletne prireditve
na osrednjem občinskem prireditvenem prostoru v Kulturnem
domu Krško in pred Kulturnim domom - na sejemskem prostoru
23.12.1993 - 31.12.1993
Četrtek, 23.12.1993
10.00: OTVORITEV SEJMA
12.00-19.00: NOVOLETNI KONCERT srednješolcev Posavja v organizaciji Srednje šole Krško
Petek, 24.12.1993
8.30: DRAMSKA, PEVSKA IN PLESNA PREDSTAVA "Rdeča kapica" za učence OŠ Jurija Dalmatina in OŠ dr. M. Rostoharja v izvedbi učencev in učiteljev OŠ Jurija Dalmatina
Nedelja, 26.12.1993
15.00: BOŽIČNA KOLEDNICA v organizaciji Skupnosti katoliške mladine iz Leskovca in KDK
Ponedeljek, 27.12.1993
16.00-18.00: VESELO POPOLDNE ZA NAJMLAJŠE v organizaciji WZ Krško
19.00-21.00: POZDRAV NOVEMU LETU 1994 v organizaciji KDK in ZKO Krško
Torek, 28.12.1993
16.00-20.00: KONCERT ANSAMBLA ČUKI IN DRUGIH GOSTOV v organizaciji Društva za plesno dejavnost in KDK
Sreda, 29.12.1993
16.00-17.00: HRESTAČ, risanka v KDK
17.00-17.30: NASTOP PIHALNEGA ORKESTRA KRŠKO
Četrtek, 30.12.1993
16.00-17.00: DRAMSKA, PEVSKA IN PLESNA PREDSTAVA "Rdeča kapica" za staro in mlado
DEDEK MRAZ s spremstvom pride na osrednji prireditveni prostor:
-  v ponedeljek, 27. decembra ob 17.30,
- v torek, 28. decembra ob 19.00,
- v sredo, 29. decembra ob 17.30,
- v četrtek, 30. decembra ob 17.30.
Za decembrske počitnice
Tečaji alpskega smučanja
Obdaritev otroH ob dedku Mrazu
Sevnica, decembra - ZKO Sevnica se je v sodelovanju z DPM Sevnica in WZ Ciciban Sevnica odločila, da v Veselem decembru obdarijo vse otroke s posebej izdelano igračo. V delu je pri tem največ vložita Srednja tekstilna šola, ki je izdelala igrače iz blaga za vse otroke v sevniški občini v starosti od dveh let do vključno male šole. Z materialom je največ pomagala Ju-tranjka iz Sevnice, nekaj pa tudi Inplet, Stilles, Lisca in Kora iz Radeč.
Dedek Mraz bo vse te otroke obdaril po šolah, vrtcih in drugod. V četrtek, 23. decembra ob
15. uri pa bo na igrišču pri sev-niškem bazenu tudi osrednja decembrska prireditev za otroke, Živžav s prihodom dedka Mraza. Pobudnik je znova ZKO Sevnica, ki je prireditev pripravila skupaj z OŠ Savo Kladnik Sevnica in WZ Ciciban. V programu bodo sodelovali: ansambla Magic in Melanie. lutkovna skupina "Tone Čufar" z Jesenic z igrico Butalci, čarovnik Niko, Mateja Koležnik, Delavska godba na pihata pri GD Sevnica in Andrej Šifrer. Ob 18. uri bo otroke obiskat dedek Mraz.
Generalni pokrovitelj celotnega programa je občina Sevnica. Kot pokrovitelj se pridružuje tudi Mimsi iz Sevnice. (A. F.)
PRIDITE NA SREČANJE S PISATEUEN "ZVESTIH PRIJATELJEV"
Krško, decembra - Smučarski klub Krško ima v svojem programu tudi letos tečaje alpskega smučanja za začetnike in tiste, ki osnove smučanja že obvladate. Za samo 4400 SIT boste lahko smučali na Planini od 27. do 30. decembra. V ceno je vključena dnevna karta za vlečnico, čaj, avtobusni prevoz in tečaj. Cena velja za otroke, stare do 14 let. Člani SK Krško imajo 10 % popusta.
Avtobus bo vsak dan odpeljal ob 9.15 iznad Ljubljanske banke Krško in se bo ustavil pri Naku-
povalnem centru, v Veliki vasi, na križišču Drnovo, na križišču v Podlogu. pri OŠ Podbočje in v Šutni. S Planine bo odpeljal ob 15. uri in prišel v Krško ob 16. uri. V primeru neugodnih snežnih razmer na Planina bodo tečaj organizirali na Rogli ali na Arehu 28. in 30. 12. Prijave in vplačila boste lahko oddali v prostorih SK Krško v Domu mladih v četrtek in ponedeljek od 19. do 20. ure, do 24. 12. pa tudi pri upravniku Doma mladih od 17. do 20. ure.
Povše hitropotezni
Sevnica,   decembra   -   Na
zadnjem decembrskem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK" Milan Majcen" Sevnica je med 17 tekmovalci zmagal Zvonko Mesojedec, pred Povšetom, Kranjcem, Kuzmi-čem in Smerdelom. Rezultati turnirja 19.12. (za december): 1. Zvonko Mesojedec 13 točk, 2. Martin Povše 13,3. Toni Kranjec 13, 4. Bojan Kuzmič 10, 5. Bojan Smerdel 10, 6. Iztok Blas 10, 7. Predrag Lazič 10,8. Mirko Šibilja 10, 9. Franc Derstvenšek 9.
Končni vrstni red po 12 mesečnih turnirjih:  1. Povše 134
točk, 2. Derstvenšek 110,3. Kranjec 110, 4. Mesojedec 88, 5. Kolman 84, 6. Lazič 81, 7. Šibilja 72, 8. Grilc 66, 9. Grahek 65, 10. Kuzmič 61.
Prvouvrščeni na vseh 12 mesečnih turnirjih, Martin Povše, mojstrski kandidat, je zasluženo postal prvak v hitropoteznem šahu za leto 1993 in je prejel pokal v trajno last. Podprvak Franc Derstvenšek in tretjeuvr-ščeni Toni Kranjec sta tudi prejela manjša pokala v trajno last, vsi do 6. mesta pa praktične nagrade. Prihodnje leto se ti turnirji nadaljujejo, prvi bo 16. januarja ob 9, uri. (Janko Blas)
Božični koncerti zbora župnije Boštanj
Boštanj, decembra - Mešani pevski zbor župnije Boštanj že četrto leto prireja božične koncerte v domači župnijski cerkvi in v krajih v občini Sevnica, pa tudi izven občine. Prvi nastop so letos imeli 19. decembra v Domu oskrbovancev Impoljca. V domači župnijski cerkvi bo koncert v soboto, 25. 12. ob 19. uri, kjer se bodo predstavili s 14 božičnimi pesmimi. Nato bodo nastopili še v Radečah, Škocjanu, Tržišču in verjetno še kje.
Konec aprila 1993 so nastopili tudi v Lutrovi kleti na sevniškem gradu, kjer so presenetili poslušalce s koncertom domačih in umetnih pesmi, med katerimi so bile tudi Gallusove, Mozartove in slovenske ljudske pesmi.
Naslednja Številka Našega glasa izide 13. januarja 1994. Tako vsaj upamo, če bodo vsi, ki v procesu njegovega organiziranja lahko kaj pomagajo, to tudi storili.
Želimo vam vesel božič in srečno, zdravo ter uspešno novo leto.
Uredništvo!
V Valvasorjevo knjižnico Krško smo povabili slovenskega pisatelja Bogdana Novaka. Obiskal nas bo med novoletnimi počitnicami - v torek, 28.12.1993
ob 11. uri.  .
Vabimo vse mlade bralce, zlasti tiste, ki vneto prebirate zbirko Zvesti prijatelji in druge zgodbe tega priljubljenega pisatelja.
Slutba družbenega knjigovodstva
"Nič kaj obetavnih napovedi
si ne upam dajati," je izjavila direktorica SDK v Krškem, Almira Botovič-Mlakar
Krško, 20. decembra - V Po-savju je bilo ob koncu novembra 967 gospodarskih pravnih oseb in med njimi jih je največ v zasebni lasti. Ob koncu novembra jih je imelo (nad 5 dni) blokirane žiro račune okrog 100, s 4.262 zaposlenimi, povprečen znesek blokade pa je znašal 1.103 milijone SIT. Zaključne račune bodo (tokrat še) oddajali marca prihodnje leto, potem pa bodo podjetja pričela izdelovati zaključne račune po drugi zakonodaji in temu se bo morala prilagoditi tudi Služba družbenega knjigovodstva.
Novinarji smo na današnji tiskovni konferenci skušali od direktorice Almire Božovič Mlakar izvedeti, kako ona gleda na gospodarstvo v prihajajočem letu 1994: "V leto 94 ne vstopam s pretiranim optimizmom. Verjetno se bo čiščenje med podjetij še nadaljevalo, sploh glede na to, da se morajo podjetja do konca maja organizirati v skladu z določili novega zakona o gospodarskih družbah. Gre sicer za čas petih mesecev, ki pa je le navidezno dolg, saj bo treba (gledano v celoti) opraviti velikansko delo. Letošnje leto je bilo leto turizma in ob podelitvi priznanja za najboljše zdravilišče (v Novi Gorici so ga prejele Terme iz Čateža) je obveljal sklep, naj bo tudi prihodnje leto posvečeno turizmu, če bo torej leto 94 vsaj čateškim Termam prineslo toliko, kot je letošnje, bo vsaj pogled na Brežice nekoliko lepši.
Kar zadeva načrte posavskih družbenih podjetij za lastninjenje: če bodo olastninjena podjetja dosegla, da bi iz njihovih bilanc izginilo vse, kar tja ne sodi, imajo možnost za uspešno delo. Pri tem mislim na Lisco, Jutranj-ko, Terme ... V Krškem bo verjet-
no Vidmova agonija še trajala in nanj gledam najmanj optimistično. Hudo je tudi to, da se majhna podjetja, ki imajo domicile izven občine, premalo aktivno zavzemajo za lastno osamosvojitev. Konkretno mislim s tem na Labod in Imperial, ki bi dejansko imela možnost za samostojno uspešno pot. Sicer pa za krško občino raje ne bi prognozirala! Upam tudi, da bo Slovenijo in Hrvaško srečala pamet in da bosta rešili likvidnostni problem krške nuklearke."
Sicer pa kažejo podatki, ki so jih za novinarje pripravili na SDK, da je njihova služba v dobršni meri zadrževala vlaganje predlogov za začetek stečajnih postopkov za likvidnostno nesposobna podjetja. SDK je letos sicer predlagala uvedbo stečajnega postopka za 32 podjetij z blokiranim žiro računom, vendar sodišče tega postopka ni uvedlo še pri nobenem od njih. Dosledno pa je predloge za stečaje vlagal Sklad Republike Slovenije za razvoj. Tako je že uveden stečajni postopek za krški Videm d.o.o. in SPE d.o.o., za Metalno iz Krmelja, za TSS iz Sevnice in za SOP Klepar. Pričakovati je še uvedbo stečajev za nekatera hčerinska podjetja, zlasti Vidmova. Lastnik sam je predlagal stečaj za Sava papir iz Krškega, a dejstvo je, da posavski gospodarstveniki sklada ne bodo hvalili in ga ne bodo ohranili v pretirano lepem spominu, (ika)
Bralkam in bralcem
voščimo
vesele božične praznike
in srečno ter uspešno
novo leto.
Združena lista socialnih demokratov Območna organizacija Krško