r* —........
Največji tlorentlu dnenuk v Združenih državah
Velja za rac leto ...	$6.00
Za pol leta • - • • •	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Ustislovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Smxlwyi and legal Holidays, 75,000 Readers,'
B IWQOQCVI
NO. 191__STEV. 191.
Matter. September ft 1991, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congrew qt March 3, 1870
TKLKFOIV:
NEW YORK. SATURDAY, AUGUST 15, 1931. — SOBOTA, 15. AVGUSTA 1931
tolcmi xxxix. — una
OBILICA NASVETOV, POMOČI PA NOBENE
GOVERNER DRŽ. PENNSYLVANIA JE PREPRIČAN, DAZAMORE ED1N0LE STRIC SAM POMAGATI
"Pravica industrije, da obstoji, temelji na socijalni sankciji." — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je dobil iz vseh delov dežele poročila o stiski in pomanjkanju. — Zastopniki delavcev očitajo industrijalcem, da so brez vodstva, načrtov in politike.
Vladne čete so ujelelgenerala Menocala
POLICIJA BO RAZSODILA,
KDO JE PIJAN
Zdravniki le neradi nastopajo kot priče, zato bodo morali policisti sa-določiti, kateri avtomo-bilist je trezen in kateri pijan.
New York je veliko mesto in po newyorskih ulicah je vsak dan na
INDIJCI IN
LONDONSKA __ KONFERENCA
Indijski kongres je izjavil, da je bil dogovor v Delhi kršen. — Gandhi ne bo odpotoval.
ATLANTIC CITY, N. J.f I 4. avgusta. — Izvršilni svet Ameriške Delavske Federacije se je zavzel včeraj za takojšnje uvedenje 5-dnevnega delovnega tedna, češ, da je to edino sredstvo za zmanjšanje nezaposlenosti.
Nadalje svetujejo odborniki Delavske Federaci- .
! i j *	i i - i v i	tisoče in tisoče avtomobilov. Avtc-
je, naj zvezna vlada, državne vlade in občinske upra mobilistd so v splošnem zelo previd-
ve čimprej začno z obljubljenimi javnimi gradnja- ni in trezni, navzlic temu je pa med mi, da bo še vsaj nekaj nezaposlenih dobilo delo. njiml kateri prav	nasekan.
V	izjavi je nadalje rečeno, da je dolžnost izvršilnega odbora opozoriti industrije, na dejstvo, da temelji njihova pravica do obstanka na socijalni sankciji.
V	sedanjem socijalnem redu je delavstvo odvisno od prilike za delo. Ako delavec nima dela, ne more kupovati najpotrebnejših življenskih potrebščin, vsled česar se uničuje narodni trg.
Organizacija dobiva iz vseh delov dežele poročila o strašnem pomanjkanju, v katerem morajo živeti nezaposleni.
—	Sredi najhujše stiske in trpljenja, so voditelji in lastniki impotentni in brez pomoči. Nimajo niti vodstva, niti načrtov, niti politike.
DETROIT, Mich., 14. avgusta. — Pred tukajšnjim mestnim odborom, kojega naloga je skrbeti za nezaposlene, je govoril governer države Penn-sylvanije, Gifford M. Pinchot, ter rekel, da zamore v prihodnji zimi edinole zvezna vlada pomagati milijonom nezaposlenih.
Po njegovem mnenju je privatna oziroma občinska dobrodelnost hvalevredna, toda nikakor ne za-do stuje, da bi bili vsi lačni nasičeni in vsi prezebajoči oblečeni v toplo obleko.
Pinchot je rekel, da ve, da se je zvezna blagajna precej osušila, obenem je pa tudi splošno znano dejstvo, da kredit Združenih držav ni prav nič trpel. Po vladnih bondih je vedno veliko povpraševanje. Sredstva za zadostno vladno pomoč bi bilo mogoče zbrati tekom enega tedna.
—	Ce smo proglasili Nemčiji na ljubo moratorij* — je dejal Pinchot, — če smo predlagali, naj se da Nemčiji 1 200 milijonv dolarjev posojila, bi ne bilo prav posebno težavno najeti posojilo, da nasitimo lačne Amerikance.
—	Nihče ne obsoja vlade, ker je prihitela Nemčiji na pomoč, po mojem mnenju bi bilo pa treba v prvi vrsti skrbeti, da bi pomagali Amerikancem. Ameriška vlada je že neštetokrat pomagala potrebnim po drugih deželah, vsled česar bi bilo izredno čudno, če bi ne hotela pomagati svojim lastnim ljudem.
ATLANTIC CITY, N. J., 14. avgusta. — Izvršil-SPOKANE, Wash., 14. avgusta. — Demokrat-1 ni odbor Ameriške Delavske Federacije je včeraj ski senator C. C. Dill je mnenja, da je Hawley- predlagal, naj se prepove zaposlitev otrok v vseh Smootov carinski tarif v prvi vrsti povzročil, da se onih državah, kjer še ni zakonodaje za zaščito otrok, je gospodarska kriza, ki se je začela v Ameriki, raz- Industrijalci bi ne smeli zaposlovati otrok niti v širila po vsem svetu.	dobrih časih, dočim je tekom industrijalnih kriz ta-
ka zaposlitev nararvnost moralni zločin. V kakšnem soglasju je, če zaposlujejo kapitalisti otroke, dočim hodi na milijone odraslih brez dela po ulicah.
Glede zaiposlenja žensk je rekel William Green: — Po nekaterih industrijah so še vedno zaposlene ženske ponoči, kar naj bi bilo prepovedano, delovni čas naj bi bil pa skrajšan. Naloga naroda je skrbeti za ženske, zaposlene v industrijah.
Nasekanega oziroma pijanega av-tomobilista je treba aretirati. Če se zdel policistu kak drhrer sumljiv, ga je enostavno aretiral in ga odvedel k bližnjemu zdravniku ter ga prosil, naj konštutira, če^je aretirani pijan ali trezen.
Za zdravniška bi bilo to povsem enostavno, toda zdravnik ve, da je taka stvar v zvezi z velikimi sitnostmi. Ako izjavi, da je driver pi-j-an, ni s tem njegova naloga rešena. Kadar ga pokličejo, mora priti na sodišče, čakati <tam dolge ure ter slednjič pod prisego izjaviti, da se ga je aretiranec nekoliko preveč nalezel. To je pa zdravniku skrajno nerodno. Da se izognejo tem brez-potrebnim sitnostim, so začeli zdravniki proglašati vse pijance za popolnoma normalne.
Policijski department je bil -v veliki zadregi. Ker se na zdravnike ne more več zanesti, je sestavil seznam vprašanj, ki naj jih stavi policist pijanosti osumljenemu avtomobili-stu. Ako osumljenec dobro odgovori na vprašanja, ni pijan. Če pa ne ve odgovora, oziroma., če nerodno odgovarja, ga mora policist aretirati.
Prvo vprašanje 'se glasi: — No, kaj pa Je s teboj?
Ako avtomobilist ne odgovori, ga mora policist vprašati: — Ali si se ga iralezel? Ali si kje kaj močnega pil? Ali si bolan in piješ medicine?
Če osumljenec ponižno odgovarjanje allright. Ako pa začne prekli- 1 njati in zmerjati policista, je znamenje, da je pijan in ga je treba aretirati.
CRAMERJEV0 TRUPLO SO BAJE VIDELI
Moštvo norveškega par-nika je videlo pri Shetland otokih truplo, oblečeno v letalsko obleko.
HANGESUND, Norveška, 14. avg. Moštvo nekega norveškega parni-ka, ki je dospel semkaj, je sporočilo ,da je zagledalo v nedeljo popoldne ob štirih truplo nekega moškega zapadno od otoka Fouia. Moštvo domneva, da gre najbrž za truplo ameriškega letalca Cramerja. o katerem se ni izvedelo ničesar, odkar je zapustil Scotland otoke, da leti v Kodanj.
Kapitan parnika je izjavil, da je bila njegova ladju prisiljena poiskati pribežališča pri Scotland otokih v viharnem vremenu. Pri tej priliki so zapazili truplo.
V VINU JE BILA __USMRČENA
Žensko, ki čistila klet, po kateri so razlili suhaški agenti vino, je ubil električni tok.
MILWAUKEE, Wis., 14. avgusta. Suhaški agentje so vdrli v hišo družine Valsičevii ter zasledili iv kleti precejšnjo zalogo vina. Vino so spustili po kleti in aretirali gospodarja. Žena je odšla iro.to v klet in začela snažiti. Ko je stala do členkov v vinu, je prišla v dotiko z električno žico ter je bila na mestu u-smrčena. Našel jo je njen šestletni j sinček. Nesreinica je še vedno dr-: žala v rokah pobotnico, ki so ji jo d'.ili agentje za zaplenjeno robo.
Coroner Henry Grudman je uvedel preiskavo.
MACHAD0 PRAVI DA
_JE KONEC VSTAJE
HAVANA. Kuba, 1 4. avgusta. — Vojno ministrstvo je ves dan odločno molčalo glede gibanja vstaških in vladnih čet, opozicijski list "El Pais" je pa objavil zvečer, da je bil general Mario Menocal ujet v provinci Pinar del Rio.
VZGOJA MLADINE
V RUSIJI
ŽRTVE POULIČNIH NEMIROV
BOMBAYX ndij:a, 14. avgusta. — Indijski kongres je sklenil danes de-finitivno, da se ne bo udetležil druge konference iv Londonu.
Devida Gandhi, sin Mahatme, je izjavil pri zapuščen ju kongresa, da ni niti ene prilike, da bi njegov oče potoval v London.
Sklep kongresa temelji na obdolži tvi, da Je provincijalna vlada ponovno kršila dogovor, sklenjen v Delhi.
Podkralj, lord Wilingdcn, se je branil imenovati komitej, ki bi pre-iskal obdolžitve.
Z druge strani pa se sliši, da je bila posledica sklepa, t±a se kongres ne udeleži razprav »v Londonu, takojšnje obnovljenje kampanje neposlušnosti.
Letos je bilo v ljudskih šolah nad sedemnajst milijonov otrok. — Za časa carja jih je bilo komaj sedem milijonov.
MOSKVA, Sovjetska Unija, 14. avgusta. — Načrt za šolsko vzgojo ruske mladine se je stoodstotno obnese 1.
To je razvidno kz statistike, ki jo je ctenes objavila vlada.
Pred par leti je bilo izdano geslo: Do leta 1932 je treba odpraviti vso nevednost!
Tega gesla so se vsi vztrajno dr-ižali, česar posledica je bila, da je bilo letes if ruskih šolah nad sedemnajst milijonov otrok.
Zh časa carjeve vlade je znašalo to število le nekaj nad sedem milijonov.
LENINGRAD, Sovjetska Unija, 14. a<vgusta. — Tristo uslužbencev zdravstvenega urada je uvedlo v sovjetski uniji kampanjo 7/a odpravo nezdravih razmer v tovarnah in privatnih nemirov.
13 JE SREČNA ŠTEVILK A
MALDEN, Mass., 14. avgusta. —
__Za episkopalnega pastorja Harolda
ITZEHOE, Nemčija, 14. arvgusta., Dcaoona je številka 13 zelo po-VieraJ so se vršili tukaj vroči spo- mombna. On in njegova žena sta padi med (narodnimi soci>a!isti in j bila rojena 13. dne v mesecu. Tu-člani rajhtebanerja. Dvanajst oseb di poroSila sta se 13. Dne 13. avgu-Je bilo ranjenih, nad štirideset Jih sta jima je bil rojen prvi otrok, ki je pa. policija aretirala.	[bo K. septembra krščen.
ZAMORCA SO HOTELI LINCATI
BATON ROUGE, La., 14. avgusta. Pred tukajšnjo jetnišnico se je zbrala ogromna Slju-d^ka množi«!, ki je hotela linčati 25-letnega zamorca Ellisa Smrtha. Zamorec je bil obdolžen, je skušal posiliti Mrs. Monroe Hatohell.
PAINESVILLE, O., 14. avgusta. — Vodstvo Ford Motor Company je sklenilo zgraditi V Lake County veliko montažno tovarno. Stroški bodo znašali sedem milijonv dolarjev. Okrajna oblast je že dovolila $160,000, da se Grand River Harbor tako preuredi, da bodo mogli parniki pripluti do nove tovarne.
STARO LADJO SO POTOPILI
NORFOLK, Va., 14. avgusta. — Danes so topovi z bojnih ladij potopili star in neraben parnik 'Mount j Shasta*. Prej so zmetali aeroplani , ira parnik ose m tisoč funtov bomb, pa ga niso mogla zadeti.
MEHIKA NE PUSTI DUH0YNIK0Y V DEŽELO
MEXICO CITY, Mehika, 14. avgusta. — Notranje ministrstvo je naraiito priseljeniški oblasti, da ne sme pustiti v deželo nobenega duhovnika pa naj bo te ali ene veroizpovedi.
Ko je dobil časopis to poročiol, je brzojavno vprašal predsednika Ma-chado, če sme vest objaviti. Predsednik je dovolil.
"El Pais" poroča, da so bili Menocal, pclkovni Carlos Mendieta in dr. Cap-te že dopoldne obkoljeni ter da so se morali vdati.
Spravili so jih na krov kanonskega čolna "Fernandez Quevedo", ki jih bo jutri pripeljal v glavno mesto. Voditelje revolucijcnarjev bodo nato poslali na trdnjavo Cabano.
Zajetje se je završilo pod osebnim vodstvom predsednika Macha-de, ki je obenem tudi sporočil, da je vstaja zatrta.
Nacij ona Usti so še zjutraj poslali Machadi ultimatum, naj resignlra v teku dvainsedemdesetih ur.
Ultimatum je podpisal bivši predsednik Kube, Mario Menocal.
ZBOROVANJE NATIONAL FRATERNAL CONGRESS A
Letošnja letna konvenciju National Fraternal Congress of America se bo vršila od 18. do 20. avgusta v Montrealu, Kanada. To je že dva-inšestdeseta konvencija te velike organizacije, ki sestoji iz devetdesetih vplivnih bratskih podpornih organizacij, katere poslujejo po Zdru-orgfr izroči je, ki sestoji iz devetdese-bo nad štiristo delegatov. Predsedoval bo sodnik Tom L. McCullough iz Dallas, Texas.
No. dnevnem redu bodo važne zadeve: varna investiranje denarja, zavarovanje mladine, ohranitev zdravja, temelji zavarovalninskih družb itd. Nastopilo bo več govornikov, voditeljev velikih podpornih organizacij.
SPORAZUM MED ANGL. STRANKAMI
Člani delavske, liberalne in konservativne stran-k e s e bodo sestali k skupnemu zborovanju.
LONDON, Anglija, 13. avgusta. — Tri velike angleške stranke — delavska, liberalna in konservativna — sosklenile za nekaj časa pozabiti medsebojno sovraštvo ter se bodo lotile skupnega dela.
Anglijo ogroža finančna kriza; in tej krizi se Je treba izogniti. Edina pot je sodelovanje med vsemi vušnejšnmi strankami.
Stanley Baldwin, voditelj konservativcev, ki se je mudil na počitnicah. se je nenadoma vrnil sem. Dospel je tudi njegov tovariš, Neville Chamberlain.
Liberalce bo zastopal Sir Herbert Samuel, ker je njihov voditelj Lloyd George bolan.
"Velika petorica" delavske stranke, ki začasno vodi vladne posle, se bo posvetovala danes z zastopniki nasprotnih strank.
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je idejo za konfernco sprožil ministrski predsednik Ramsay MacDomld ter brzojavno pozval v London Baldwina in Cham-berlaina.
Ker sta se brezpogojno odzvala, je to jasno znamenje, da preti Angliji resna finančna kriza.
DENARNA NAKAZILA---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500 ________________„ % 9.35
Din 1000 __________________ $ 18.50
Din 2500 ________________ * 45.75
Din 3000 ____________________ % 54.60
Din 5000 ________________ $ 90.50
Din 10,000 ___________________ 0180.00
V ITALIJO
Lir 100 ----------------------------------f 5.75
Lir 200 ---------------$11.30
Ur 200 ----------------------116.80
Lir 500 ---------------127.40
Lir 1000 --------|5i25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za izplačilo večjih zneskov kot agoraj navedeno, bodisi v HaarJOi, lirah ali dolarjih, dovoljujemo le boljfto pogoj o. Prt velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom ta slede načina nafra-rtla.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER as prtotojltao 1H,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, V, T,
Telephone BArvIaj 7—0380

NEW IORK. SATURDAY, AUGUST 15, 1931
L&BQBT ILOTKIfl DAILY tm V. B.
Glas Naroda"
OvMd and Published by
muimia COUP ANT
(A Corporation)
L. Benedlk, Trm.
Of busmen of the corporation sad addressee of above officers:
•I Manhattan. New York City. N. T.
GLAS NABODA mt the People)
Day Except 8ondays sad Holidays
In Kanado [la pol leta -
I la četrt leta
velja Ust ss Ameriko MM
MM
41-&0
Za New York sa celo leto
$7.00
Za pol leta -----------------------$3.50
Za kiosemstro sa celo leto-$7.00
Za pol leta________________J3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
* IshaJa vsaki dsn trwemM nedelj la prasalkov.
__podpisa la osebnosti se ne priobčujejo. Denar aaj se bla-
jiHEUJt" po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika?, da se nam tudi prejinje bivališče nssnant, da hitreje najdemo naslovnika.
"QUI NABODA", HI W. l$th Street. New Telephone: CHelsea 3—3178
York, N. Y.
PREDSEDNIKOV NACRT
0
Senator Fess iz Ohio, predsednik narodnega odbora republikanske stranke, je te dni objavil, da je predsednik Hoover izdelal načrt za pomoč nezaposlenim ter da bo predložil 72. kongresu, kakorhitro se bo sestal.
— Predsednik je prepričan, — pravi Fess, — da bo njegov načrt deležen splošnega odobravanja.
Prohibieijoiiist Fess je v tem pogledu precej optimističen. Dvomljivo je namreč, da bi se razen ožjili prijateljev in občudovalcev liooverja še kdo drugi strinjal z njegovim načrtom.
Zaenkrat se še ne ve, kakšen fbo ta načrt. Ve se pa, kakseu ne bo. Fess je namreč pojasnil, da ne bo Hoover priporočil nikake podpore.
Z druginu besedami rečeno, Hoover tudi zdaj noče ničesar slišati o kakem 'državnem zavarovanju proti nezaposlenosti.
Nadalje ne bo zahteval Hoover, naj kongres dovoli znatno vsoto, ki bi se razdelila med stradajoče nezaposlene in njihove družine.
, Hoover je proti 44 miloščini", češ, da je preponiže-valna za svobodnega Ainerikanca, na drtJgi strani pa priporoča, naj pomagajo trpečim dobrodelne družbe in privatniki.
Tak je torej Hooverjev načrt, ki bo po mnenju Fessa deležen splošnega odobravanja.
Istočasno pa poročajo iz Washington a, da nočejo v Beli hiši ničesar slišati o sklicanju konference, katere naj bi se udeležili zastopniki ameriških industrij in ameriškega delavstva.
Tako konferenco je predlagal izvršrlni odbor Ameriške Delavske Federacije na svoji seji v Atlantic Citv
In zakaj je administracija proti temu predlogu t Zato, ker prav dobro ve, da bi v tem slučaju zastopniki podjetnikov predložili zastopnikom delavstva zahtevo glede skrčenja plač.
Pa tudi v najugodnejšem slučaju bi konferenca ne koristila dosti. V najboljšem slučaju bi se vrnili zastopniki delavcev domov s košem obljub, za katere bi pa morali dati podjetnikom resnične koncesije.
V položaju kakoršen sedaj olbstoji, zamore edinole kongres pomagati. In pomagal bo edinole v slučaju, če izvede nanj ameriško delavstvo zadosten pritisk.
Bolje bi bilo, če bi Ameriška Delavska Federacija izvajala tak pritisk kot pa sestavljala programe, ki so sicer dobri,pa jih v trenutku, ko je pomoč potrebna, ni mogoče izvesti.
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih V... •	zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4%
Sakser State Bank
raw YORK, M. T.

avije
Keglanje povzročilo prepir in uboj.
Gastilničar Stevo Tcsič v Bjelini ima keglišče, kjer se gostje radi zabadajo s keglanjem. Te dni so zopet keglali in med keglači sta bila Tomo Božič ter pek Živko Novako- . vrč, ki sta se kmalu sprla. Bcteli so ju pomiriti in Božič je res odšel domov, toda zvečer se jez opet pojavil v gostilni in ko je prišel še Nova-kovič, se je prepir med njima nadaljeval. Končna je Novakovič potegnil nož in ga porinil 'Božiču v vrat. Božič se je optekel k bližnje- i mu vodnjaku, kjer se je pa zgrudil' in obležal mrtev.
Dva samomora.
V Dobrljinu si je končala življenje žena blagajnika "Šipada" Rado jka Bujič, ki se je te dni popoldne tik pred moževim prihodom iz pisarne obesila. Zapustila je dva
Zagrebu oskrunjenih 5 deklic od 8 do 13 let.
Strahoviti pojavi mečejo žalostno luč n-a zagrebške socijalne prilike. Skoro vsak dan se javljajo policiji otroci, ki so izgubili svoje stariše. Iz ! večine so to delavska de^a, ki so njih starši zaposleni ves dan in ne morejo paziti na svoje otroke. Večkrat j so pa krove tudi pestunje, ki poza-j bijo rra svojo službo in se otroci iz-' gube v parkih ter padejo v roke perverznežem. Nekaj zločincev so sicer ujeli, vendar tudi nastrožja kazen ne more izbrisati uničujočih posledic pri otrocih. Pri zdravniški preiskavi je bil pri dveh posiljenih deklicah ugotovljeni lues in je tako strahota zločina še potencirana.
Strašna smrt p as ti rice.
Iz Splita poročajo o težki nesreči, ki sc je pripetila >v Gori jih Igra-sinčka, prvi je sta 4 leta, drugi pa 'nih- Eteklica Petra Šulenta je pasta 9 mesecev. Vzrok samomora ni znan. hribu ovce. Stala pe na pečini, — Te dni se je pa obesil v Dobr- J ki se je nenadoma odkrušila, nad ljinu čuvaj mlina Milan Djukovič. se je pa c.dtrgala še približno Pokojni je imel dobro plačo in tudi 600 težka skala, ki je padla na z Amerike je prinesel nekaj denar-, pasti-rico in jo zmečkala tako. da je j a. tako da je izključeno, da bi gu	martva.
bila pognana v smrt beda. Tudi v1 tem primeru vzrok samomora ni znan.
AMERIŠKI GAN6STERJI ~ NA ŠKOTSKEM
GLASGOW, Škotska, 14. avgusta.' Škrtska pc-licija ilie tri ameriške J gangster je, ki so napadli in oropali ^ p^rm m GRE PA SE ^
banko v Clydesdale ter usmrtili dva blagajnika. Očividci so roparje precej natančno opisali, in policija do-:mneva, da so Ameri kanci.
Smomor modernega trubadura.
Iz Bosanskega Novega poročajo o tragičnem koncu ljuba vne Idile. Da bi mu ne bilo treba plačati pre-'Znani sporitntk Dragan čulibrik je
voznine.	bil zaijubijen v Borko Antonijevi-
V Savo je skočil blizu Zagreba čevo iz Prijedora. Starši so pa de-28-letni poklicni berač Ante Ljesko- t Metu branili sestajati se s fantom in vac. Mož je bil zdrav in krepak, pa j mu Je šla na živce. Slednjič je ni hotel delati, »temveč se je prežim j Prišel do prepričanja, da življenje ljal z beračenjem, ki mu je neslo ! nima. več pomena in sklenil je
več, kakor pa delo. Te dni se je pridružil svojemu svaku Matjašiiu, ki je bil namenjen z ženo v Samobor. Tam so se g*a malo napili in ko so se vračali, niso hoteli plačati pre-voznine čez Savo. Ljeskovac in Ma-tjašič sta se sklekla, da bi reko preplavala. Ljeskovac je pa začel ga-gati, opazil ga je čolnar, mu pri-hotel na pomoč in ga potegnil z vode, teda bilo je že prepozno. Ker ni bilo nikogar blizu, da bi mu pomagal z umetnim dihanjem, je. berač umrl.
72-Ietni starec skočil v vodo.
Iz Osijeka poročajo, da je skočil v Dravo 72-letni Janes Szabo. Starec se je najprej pošteno napil, pptem je pa skočil v samomorilnem namenu v vodo. Prvič so ga potegnili z vode in ga odvedli na policijo, kjerse ga po kratkem zaslišanju izpustili. Toda še istega dne popoldne je starec ponovno skočil z mostu v vodo in utcniL
Krvav spopad med mizarji.
V Tkalčevi
umreti kot pravi trubadur. Pretekle dni zvečer je prišel pod okno svoje izvoljenke, zapel ji je še slednjič Ijubavno pesem, sredi katere si je pognal kroglo <v glavo in je obležal mrtev.
Jagnje z dvema glavama in šestimi nogami v zaporu.
V zaporu sarajevskega okrajnega sodišča je bilo nekaj časa znamenito jagnje z dvema glavama in šestimi nogami. Jagnje je pripeljala policija iz Rcgaitice, jer je bilo zaplenjeno na zahtevo pančevskega okrajnega sodišča zaradi dolga njegovega lastnika Tra j kovica.. Ko je Trajkovič dolg poravnal, so mu jagnje vrnili. f
Samomor neozdravljivo bolne žene.
V Kumanovu se je obesila 65-let-na žena Jovana. Mitroviča Starra. Bolehala? je že nad dve leti in ko so ji zdravniki povedali, da je njena bolezen neozdravljiva, je sklenila končati si življenje. Večkrat je poskusila s samomorom, pa so ji ulici >v Zugrebu ima domači na-ka.no preprečili. Končno
PRIPROSTI IZNAJDITELJi
MOREM KROHOTATI.
škem kongresu, ki se je vršil koncem junija v Ljubljani, Zagrebu ki Beogradu.
Navzli; temu, da sem dolgo poročilo precej naLunčno preči tal, ml ni povsem jasno, kaj je bila svrha i Izseljeniškega kongresa, j Toda svrho bi se dalo uganiti. Prireditelji krngresa so iramreč precej
Te dni sem čital >v zagrebškem
"Novem Izseljeniku" (glasilu Zveze|natančno"izr^ačunaU, koUko~premo-Izseljeniskih Organizacij v Zagre-|^ja imajo ameriškj-
bu) obširno poročilo o 1. izseljeni-
BERNARD SHAW IN LEPA PLESALKA
Dandanes imajo ljudje navado, da silno visoko cenijo "strokovnjake". Do neke mere je hvala "strokovnjakov" tudi opravičena; vendar pa kaže zgodovina, da so tudi nestrokovnjaki prišli na marsikatero pametno misel.
Tako je dobil pariški ključavničar ob 75-letnici velikega pesnika in Michaud letra 1885 v pora vilo vozi- še 'večjega satirika Showa priobču-ček na .treh kolesih. On je voziček' ieJ° svetovni listi lepa število pripo-razdejal in se je začel s kolesi igra- j"*edk (anedokt) iz njegovega življe-tin. Nato je začel voziček zopet se-'nJa- Prav mična je pripovedka o stavi jati, ampak samo n-a dveh ko- Shaw-u in o lepi plesalki, lesih. Na tem vozilu je začel iskati' Ameriški profesor Wiggam je na-ra-vnotežje; naprej pa se je pomikal mreč nekoč na nekem predavanju s tem, da je kolesi poganjal z no- razlagal, da obstoji tesna zveza med gaml. Ljudje, ki so ga videli, so se žensko lepoto in pametjo. Kolikor I
smejali na ves glas. Po dolgotrajni lepša je ženska, toliko pametnejša! Da bl ne bU Grdina brez vaji pa se je Michaud že čisto do- Je - je trdil profesor Wiggam. Ne-; najbrz 2 njegovo vethlo3tjo' bro vozil in ljudje so se nehali sme- ka plesalka je bila od nuuka vsa jati. Polagoma je svojo iznajdbo iz- navdušena in je prosila Bernarda popolnil še s padali in dvokolo je bilo Shaw-a pismeno, naj se tudi on tu.	potrudi, da pomore ustvarjat nov
Jugoslovani, j Ne pomislijo, s kako trdim delom I so ga spravili skupaj, ampak jim j gr» po glavi eira sama misel, — kako bi bilo mogoče ta kapital v domovini "obres-tonostno nalržiti \
Nekateri udeleženci so imeli tudi brezplačno vožnjs v drugem razredu.
Edinole ti sd bili na dobičku, kom-panija pa tudi ni bila nič prikrajšana, ker so zastonjkarji živeli na streške ljudi v tretjem razredu.
Vem le, da ameriški Slovenci niso pooblastili in poslali na kongres nobenega svojega delegata, ampak, da jih je šel kar nu svojo roko zastopat Toni Grdina iz Clevelanda.
Zagrebški "Ieseljenik" je dal vsa-jkemu delegatu posebno šaržo.
zrračil kel "predsednika Slovenske Katoliške Jednote v Americri".
Da do tega imena nima več pra-J vice, :ve najbolj članstvo K. S. K. J., posebno pa delegatje zadnje konvencije, ki so obračunali ž njim kot se spodebi.
Kongresniki so bili v domovini i vsepovsod lepo sprejeti; celo kralj j jih je povabil na dver ter jih debro pogcstil.
Vrstil se je govor t\ govorom.
gladko brez ropota! Nato je ovil ko-j je Shaw plesalki vljudno zahvalu	t ^ referatom, in nazadnje je
bilo treba poslati tudi kralju brzojavko, ki se je končala z besedami: Živelo Vaše Veličanstvo in ves Kraljevi Dom!
Brzojavko je poleg dveh Hrvatov podpisal tudi Tcni Grdina.
V posebni brzojavki je Grdina pohvalil tudi Petra Živkoviča, jugoslovanskega ministrskega predsednika, ki z doslvdno vztrajnostjo in ener-žijo izvaja v Jugoslaviji vojaško diktaturo.
Jas bi že ne podpisal dotičnih dveh telegramov, in menda bi jih tudi ti ne, dragi rojak, dečim je Grdina to storil in s tem zadostil svoji domoljubni dolžnosti.
Na podben način je prišel Anglež in lepši in plemenitejši človeški Mitchell na idejo, da je kolo ovil z [red.... "Vi ste najplemenitejši človek gumi jem. Londonski vozovi so bili | na svetu, jaz pa slovim koj velika takrat kakor povsod drugod okova- jkrasotica. Po nauku profesorja Wig-vani z železnimi obroči in so silno gama je torej sklep upravičen, da ropotali. Mitchell pa je nekega dne j bi se nama rodil otrok, ki bi bil najavil kolesa s starimi obroči iz gu- 1 popolnejši na svetu", mija in glej, kolo je teklo lepo in i Za to "ljubeznivo" ponudbo pase
lesa svoje kočije s gumijem in Lan- in je odgovoril: "Popolnoma se dončani so kar strmeli, ko niso sli- strinjam z Vami, da so moji mož-šali nobenega ropota, kadar se je gani najboljši na svetu in tudi o Mitchell vozil po londonskih ulicah, tem ne dvemim, da ste vi jako le-Na Pomerangkem pa je neki kmet P3, krasotica. Toda zgodilo bi -se lah-nataknil na svoj težki voz navadna (ko tudi to, da bi najin sin podedo-avtcmobilska kolesa. Tudi to se je {val,od mene samo mojo, telesno po-obneslo, ker je s takim voeom peljal stavo, od vas pa vaše možgane. Za-
lahko dosti večjo težo kot pa z narodnim vozom. Ta "iznajdba'' se po Pomeranskem vedno bolj širi.
POZABLJIVI ŽENIN
delavnico mizarski mojster Josip Šetina iz Mokronoga. Mojster ima dva pomočnika in sicer Božo Bulo-viča s Setinja in Josipa Zupančiča iz Mokroncga. Zupančiča je sprejel v službo, pred dobrim mesecem. Funt je sicer priden, dela pa počasi in to menda mojstru ni bilo všeč. Buloviču je prigovarjal, naj zahteva večjo plačo ali pa zapusti mojstra. Ta je pa povedal mojstru, kar mu je Zupančič svetoval in zato je mojster Zupančiča odslovil. Nato mu je hotel plačali, kar mu je bil še dolžan, obenem pa odtegnil 30 pin, ki jih je moral plačati OUZD. Zupančič pa s -tem ni bila zadovoljen in začel je mojstru groziti. Kmalu sta si skočila v lase, v rav-sanje je pa posegel tudi drugi pomočnik. Bulovrč se potegnil za mojstra in navalili z nožem na Zupančiča, ki ga je oklal tako, da so ga marali prepeljati v bolnico. Bulovič je bil,aretiran.
Nemoralni zločini v Zagrebu.
Splošno se opaža, da so po vojni prišlo do izraza živlaiski nagoni in instinkti v seksualnem življenju raznih degenerirancev. Z vprašanjem se bavijo razni učenjaki po vsem svetu, vendar ne morejo najti prave rešitve. Posilstva in oskrunjenja nedolžnih deklic so bili pred vojno le redkli primeri, sedaj so pa zločini iz perverznosti zlasti v Zagrebu strahotno pogosti- P»red kratkim sa zagrebški listi poročali o posilstvu neke deklice, ki je bila inflcfcrana tudi z luesom. ČitaJi smo rtudi, da je nek sadist izvabil v hotel neko letno deklico ter jo slekel do golega bi jo z iglo napravil na telesu 17
I vbodov. Plicij-a je perverzneža aa-mam tekata. Strašna je tudi. kronika minulih -tednov, mj Je bilo samo v
se ji je pa le posrečilo rešiti se počasnega umiranja.
Ljudje, ki so izčrpani
Moški in ženske, ki ao ostareli in so nestanovitni In za nno mlajSih let. ki se čutijo izčrpa ni m, bodo prijazno presenečeni. kakor hitro njim Nuga-Tone. da novo mo« in življenje. On stimulira, in njačuje vse orpane in deluje, da novo moč, stalnost živcem in več sile miSicam. Nuga-Tone očisti život bolezenskih tfl-vlc, prežene zaprtnico in da boljše zdravje. Lekarnarji " prodajajo Xuga-Tone. Ako gu lekarnar nima, recite mu naj ga nabavi za vas od odgovca na debelo.
—Advt.
Kako more človek pozabiti na r.ajvečji dogodek življenja? Kako more poeabiti, da je treba stopiti pred oltaf in skleniti zakonsko zvezo? To se zdi neverjetno in vendar se je pripetilo mlademu italijanskemu trgovcu v Sori, ki je bil zaročen z lepo nevesto iz Genove. V cerkvi, kjer bi se morala vršiti poroka, so bili že zbrani svatje in seveda tudi radovedneži. Nevesta je čakala v poročni obleki ženina dobri dve uri, pa ga ni bilo od nikoder.
Končno so nevestini starši telefonirali ženinu na dom. Mož "je bil tako zatopljen v svoje kupčije, da je na svatbo potzabil. Samo nekaj minut je še manjkalo do odfcoda vlaka. Zato ni imel časa, da bi se preoblekel. Pred oltar je stopil oblečen tako katicov je bil doma v trgovini.
to moram vašo cenjeno hvaležno odkloniti....''
ponudbo
DEKLE, ia SE BORI Z BIKI
Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdru-ftenih državah.
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠU J TE
"GLAS NARQPA" q» fib itmp
clwtw, m w Slovenci t ofcoBeh
r^r i. i i u j. • urn
-TT
I	J



CEKIZAOfilASESOIIlONI
Maira de JesU Alguin-Garcia, krasno 17-letno dekle, je prva ženska, ki si je izbrala poklic bikobor-be, kajti na tem polju so se doslej udejstvovali izključna le moški. Kdor je videl to krasno, nežno, dra-žestno dekle, ne more verjeti, da je res matadorka in da se bori z razjarjenimi biki. In vendar je v tem dekletu toliko poguma, da bi mogel biti na njene dosedanje uspehe ponosen marsikateri matador.
Kot matadorka je znana pod imenom La Cordcbesita in ubila je že 75 bikov. Največji uspeh je dosegla na bikoborbi v Juarezu. Njena rodbina se že več let peča z bikoborbo. Tudi njen ci^e je bil pred 20 leti slaven matador, ztfaj si je pa izbral poklic svojih prednikov, ki so redili in trenirali bike za borbo. La Cordcbesita je rasla s svojimi štirimi brati in vzgajali sa jo drugače, ka-kakor druga mehiška dekleti, že kot deklica je nosita vedno deško obleko in ko je začel oče trenirati njene brate za bikoborbo, ga je lepo prosila, naj -trenira tudi njo. Oče ji ni mogel odreši nobene prošnje in je smatral njen trening v začetku samo za zaibavo, ko je pa opazil njeno spretnost in gibčnost, jo je začel trenirati resno.
Že kot 13-letno dekletce je prvič nastopila v areni in njene krasne velike črne oči so pričale o izrednem pogumu, Že njen prvi nastop je bil zelo uspešen in kmalu so sledili novi uspehi. Mehičani so na svojo junaško rojakinjo zelo ponos-nin vedno jo pozdravljajo tako navdušeno, da se trese od klicev in ploskanja vsa arena. Ker je zaradi
svoje mladosti v seznamu -matador-
/
jev še vedno babeležena ket začetni ca (novcillera), se je borila doslej samo z biki, ki so imeli na koncu odžagane roge. veseli se pa že, da bo kmalu uvrščena, med slavne mata dor je in da bo lahko pokazala, da se tudi ostrih rogov ne boji. La Cor-dobesita, prva in edina matadorka, bo gotovo povabljena v Madrid ali 9an Sebastian o, da pokaže v.teh največjih arenah. V privatnem življenju je Cordobesita zelo elegantno dekle, hrepeneče po slavi in blagostanju. Pokrovitelj, impresario in obenem najbolj« prijatelj ji je brat Francesco Alhiun-Oracia, ki je tudi prepričam, da čaka sestro sijajna bodočnost.
Toda vse to bi se še nekako prebavilo, če bi ne čital v "Izseljeniku" sledeče gorostasnosti:
— Sem je pa prišel tudi drugi naš junak, ne vojni junak, paš pa junak dela — to je An-<tcn Grdina. Izselil se je kot u-bog delavec, dunes je pa v Cle-velandu dobro situiran "pri-vrednik". On je izvrsten organizator našega nuroda. Po njegovi zaslugi so v Clevelandu cele ulice naše, in njegova- zasluga je, da v Clevelandu kakih 60,000 Jugoslovanov dobro živi. On je predsednik raznih t-a-mošnjih društev, socijalnih. kulturnih in Sokola itd.....
Kdo je navdahnil urednika, da je napisal ta slavospev?
Nemara Grdina sam? Čuditi bi se ne bilo. Možak si drzne marsikaj.
Rojaki se gotovo še spominjajo, kako je tekom katol. shodov pred dobrimi šestimi leti ob asistenci nekaterih "gospodov" kar javno izob-čeval svoje politične nasprotnike iz katoliške cerkve.
Če je urednik zagrešil omenjeno ugotovilo brez Grdinove vednosti, je Grdinova sveta dolžnost preklicati vse, razen besedic "dobro situiran".
Jaz dvomim, da bi se 60,000 Jugoslovanom v Clevelandu dobro godilo. Če se jim pa res dobro godi, je menda to njihova lastna zasluga, zasluga njihovega razuma in njihovih žuljavih rok, dočim je k njihovemu blagru na tem svetu Toni Grdina prokleto malo pripomogel.
Toda na stran Vse to! Jugoslovanski, posebno pa hrvatski tako-imenovani inteligenci je laskanje prirojeno.
Če dobe pravega jazbeca v roke, tudi dosežejo z laskanjem vse, kar hočejo.
Za hrbtom mislijo seveda drugače.
Stavil bi, da so si mislili v Grdi no vem primeru:
— Sam Bog ve, kakšna pasnra. naših ljudi neki živi onstran oceana, da nam pošiljajo v domovino kot svoje zastopnike taka teleta?
NEW YORK. SATURDAY, AUGUST U. 1911 f

H. M.;
Sedel je v svoji podstrešni sobici v revnem predmestju. Bil je raz-mišljevalec, pasiven borec: Favst v podstrešni sobi. Večnostni problem so izpolnjevale njegove misli.
Hipoma so se dotakniki njegovin ušesnih mren glasovi, ki so mu bil; .tako znani. Vrgel je pogled skozi okno, v malo, ozko dvorišče s plapolajočim perilom, ki so ga obešali kar na veje. Vsepvsod stara, polomljena hišna šara.
Ob enem teh dreves je slonela pevka čije glas se mu je zdel tako znan. Bila je zelo revno oblečena in tudi drugače je delala vtis pro-palosti.
V	tem hipu jo je spoznal. Bila je ona ki je sedaj padla na stopnjo pocestne pevke.
V	svojih mlajših letih jo je bil r-poznal. Nje oče je bil visoko čislan mož. Med njegovimi mnogimi hčerami je bila ona najmlajša in najsvojevrstnejša. Bilo ji je takrat komaj dvajset let. Njena lepota je bila popolna ženska lepota, speča čutnost je bila v njenem bitju pri vrej mehkobi in dražesti; pri vsej zasanjavosti je morala planiti nekoč iz nje neznana sila. Bila je med t'stimi, ki čakajo ki upajo v čudež, ena tistih, ki so nedoumne v svoji | ljubezni in v svojem sovraštvu.
Bila je pomlad, dražeča pomlad. Često Je sedel v pogovoru z dekletom v širokem vrtu za hišo. Divje rastoče rastlinje je omamljalo s svojim vonjem. Nobena pomlad ni bila lepša od te. In dvakrat orna-ljivejša je bila ona, kadar je ne-
POCESTNA PEVKA
opažena pela ob zatonu, ko se je hiša pogrezala v mrak, ali v jutranji zarji. Glas ji je bil še neiz-vezban, a v njem *so bili že vsi drhtljaji ženske duše. Toda nihče ni mogel videti, kaj se je dogajalo v njej, kako bolestno je občutila ozkoto provincialnega in domačega življenja. Ni bil več tak mlad, da bi se dal za vselej zveza ti in tako ie odšel, zaključil je radostne, brezciljne dni kakor karnevalsko pustolovščino, ki je bila izgubila svoj smisel.
Videl jo je še pred sabo kako je vsa razočarana gledala za njim, ko ga je voz odpeljal.
Do nenadnega in bolestnega srečanja v enem izmed malih pariških ,varietejev je prešlo šest let. Kako se je bila spremenila! Bila je zvezda v tem prostoru, ki so ga obiskovali lahkoživci. Tu je pela svoje pesmi rezko in brezdušno, tu ni nihče slavil njene nedolžne lepote. Šla je skozi roke in živela kakor v
PATENTI.
Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstaivite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisože izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globu 6 inčev. — visok Je 10 inčev.
MODERN VZOREC
UASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAgOCE,
GA DOBE ZA —

75

"GLAS NARODA:
216 West 18 Street	New York* V. T.
pijanosti, s katero se je omamljala in iskala nadomestila za izgubljene iluzije. Zbežala je iz očetove hiše in je šla po poti, ki jo je morala voditi y propast.
Kaj se je bilo zgodilo ž njo?
O najnotranjejšem bistvu te pocestne pevke je vedel tako malo, kolikor je malo vedel o bistvu tistega dekleta, s katerim je bil po slučaju preživel tiste opojne pomladne dni na vrtu. Brez dna so med tistim časom in sedanjim. Ta uboga ženska, ki jo žene kot brezdo-movjnko, beračico in pocestno pevko nemirno od mesta do mesta, je kakor ptič pevec, ki se je bil izgubil v svobodi.
Od tistega jutra je ni bil več videl in vendar mu je bilo, kakor da ga spremlja, kakor nevidna družica njegove osamelosti v naj-oddaljenejše kraje in često je menil, da je zaslišal nje glas v uličnem hrupu, v veselih in žalostnih urah.
TOVARNA ROMANOV
Edgar Wallace je v pisanju romanov skoraj isto, kar je Ford v proizvodnji avtomobilov. Zadnja leta se je iprod&lo nad 2 milijonciv izvodov njegovih del. Walace ni samo avtor mnogih detektivskih romanov, temveč je anan tudi po svojih gledaliških igrah. Ves London govori o njem. Star jfc zdaj 53 let. Mož sam ne ve koliko gledaliških del je že napisal. — Nad 20 jih ne bo, mora se pa pomisliti, da sem začel na tem polju delati šele pred tremi leti in da sem pisal za gledališče samo v presledkih med svojimi romani, — je dejal neko*.
—	Kolika ste pa napisali romanov? — ga je vprašl nekdo.
—	Okrog 140 jih bo, — je odgovoril smeje.
Če pa Wallace ne piše romanov ali gledaliških del, piše novele, ki jih je napisal že 400. Tempo njegovega dela je od leta do leta hitrejši tako, da je napisal let 1925 dvakrat toliko romanov, kakor leta' 1924, a leta 1927, je napisal 26 romanov in 6 gledaliških del. Wallace je tudi dramski kritik. Gledališke kritike piše za "Morningpost" in to delo mu vzamem mnogo večerov. Obenem je pa strokovnjak dirkalnega športa in to mu ivzame mnogo dopoldanskega časa. Z literaturo se ukvarja večinoma zjutraj. Na svoje članke o konjskih dirkah je ponosnejši, nego m svoje literarno delovane, velja pa tudi za ta-ko dobrega strokovnjaka, da se obrača na konjskih dirkah nanj tisoče interesentov.
Pravijo, da diktira Wallace svoje rcmaoie po diktafonu, vse drugo pa opravi njegova žena- s celim štabom tajnic, ne <ia hi moža nadlegovala s či tan jem drktatoY. Ko so Wallaca, vprašali, kateri roman je napisal v najkrajšem času, je odgovoril: —
Nekega četrtka me je prosilo založništvo, naj mu pošljem roman, ki bo obsegal 70,000 besed na-jpoeneje
do prihodnjega pondeljka. Narekoval sem dnevno 18 ur stenotipistki. moja žena je pa opravila vse drugo in v pondelje^ ejutra bila "Grofica-čudakin j a gotova. — Za kateri roman ste pa rabili največ časa? — Za roman "Grurmer". Pisal sem ga več tednov, toda vmes iat^ pisal tudi za gledališče.
Wallace je tudi svoj lastni impresario. Če napiše kaj za gledališče, sestavi sam igralski ensambel, najame gledališče in vprizori igro na svoje stroške. Seveda pa tudi sam spravi dobiček.
Strahovit požar v ruški tovarni za dušik.
PQznn
Vsi naročniki katerim je, oziroma ko v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimp^j pVnaye. —
Uprava "G. N."
MARIBOR, 3. avgusta.
Danes zjutraj so bili tukajšnji gasilci obveščeni da je nastal ob 4:30 požar v skladišču tvornice za dušik, karbid in umetna gnojila v Rušah, ki je ena izmed naših največjih industrijskih podjetij in izvaža svoje izdelke tudi v druge države, posebno na vzhod.
Ogenj, ki je nastal v poslopju za mešanje umetnih gnojil ter najbrža na ta način, da so se gnojila po kemičnem procesu sama užgala, sta opazila prva nočna paznika Leopold Grahfernik in Engelbert Kan-efer. ki sta bila na kontrolnem obhodu. Skočila sta takoj k signalnim aparatom za naznanjanje požarov ter sta storila vse potrebno za gašenje.
Prvi so prispeli na pomoč gasilci iz Ruš, njimi pa so prihiteli še gasilci iz Bistrice, Limbuša Maribora, Ruš n., Lobnice, Lehnika. Peker, Studencev, Razvanj, Po-brežja in Dev. Marije v Brezju. Že od 7. ure zjutraj je bilo pri tovarni preko 140 gasilcev ki so z 12 motornimi in 2 ročnima brizgalkama skušali izreševati, kar se je dalo, in cmejiti požar, ki bi se bil sicer razširil s skladišč tudi na ostale objekte. Gasilsko akcijo so vodili žup-ni starosta Ignacij Lakus, načelnik mariborskih gasilcev Ivan Voler in dr. Schmiederer. Tehnično pa je odločal glede na svojevrstnost materij al a ki je bilo nakopičen v skladiščih, sam ravnatelj Krejči. Gašenje je bilo skoraj nemogoče, ker bi dušik in karbid, čim bi prišla v dotiko z vodo, eksplodirala ^jn povzročila še strašne j šo katastrofo.
Zaradi tega je ogenj kmalu zaobjel skladišča I., II. in III., dolga nad 310 in široka nad 15 metrov. Med silnim pokanjem in v strašnem dimu in smradu je gorela z lepenko krita streha. Od časa do časa pa so se slišale manjše eksplozije. V skladiščih je bilo namreč mnogo goriva. Samo v skladišču II. je ležalo čez 30,000 vreč dušičnega gnojila, ki so gorele ko papir. V skladišču IH. pa sta bila založena dva vagona desk. Najstrašnejše je divjal požar v prostoru za vkladanje dušičnih gnojil. Tu je gorela sire ha kakor baklja, da so švigali plameni visoko pod nebo. dim pa se je dvigal več 100 m visoko in se izgubljal proti Koroški, kamor ga je gnal veter, ki je le še pospešil požar. Vročina okrog pogorišča je bila strahovita. Tračnice na železniških tirih so se skrivile, ko da bi bile iz navadne žice. Traverze, na katerih je slonela streha vkladalni-ce, so se popolnoma skrivile in padale med truščem na zemljo, kjer I so žarele ko razbeljene kače. Ista! usoda je zadela visečo železnico za i prevažanje tovorov iz vkladalnice v posamezna skladišča. Skoro četrt metra debele traverze so se skrivile, kakor da bi padale nanje granate. Strašen je bil pogled na prostore vkladalnice gnojil, ko se je med silnim truščem podrla skoraj 50 m dolga in 10 m visoka stena s silosi, od katerih je ostalo na svojem mestu le še 6. Ostali del stene pa se je močno nagnil in je pričakovati, da se bo podrl.
Ko je bil požar v največjem razmahu, ter se je bližal prostorom z aprati za izdelovanje ogljkove ki-
S

CENA. .
DR. KERMVJGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angie$ko*jJavensko Berib
iflMomi uoTHnr
KNJIGARNI WIS NARODA
sline, je prišel v nevarnost tudi daljnovod. Odjdopili so električni tok zaradi česar so se ustavili vsi stroji in z njimi tudi črpalke za veliki vodni rezervoar, iz katerega so napajal hidrante in cevi bri-zgalu. Požar pa je medtem ogrožal bolj in bolj tudi ostale objekte, na katerih so pričele že goreti strehe in posamezni prostori. Raftiti so morali vodo iz domačega betonira-nega letnega kopališča, h kateremu so po? ta vili motorne bri?galne.
Velika nevarnost je pretila poslopju, pri katerem stojijo trije veliki tanki, napolnjeni s štirimi vagoni nafte in bencola. Gasilci so v smrtni nevarnosti odbili napad o gnj enega morja, ki je ogrožal to poslopje, in tako rešili tovarno in vse Ruše pred strahovito katastrofo. V skoraj neprodirnem dimu, ki je zakrival okolico v temo, so se lotili gasilci in delavci železniških vozov, na katerih so bili natovorje-ni karbid in umetna gnojila ter jih odrivali po razbeljenih tračnicah proti izhodu in postaji. Silen je bil pogled na junaške ljudi, ki so vozili težke vagone v peklenski vročini in pod dežjem ogorkov ter med hreščanjem sesipajočih se traverz viseče železnice.
Ko je bil požar na višku, so se plameni lotili že mešalnice za u-metna gnojila, ki so jo gasilci v zadnjem hipu s silnimi napori rešili. Ogenj pa je divjal v skladiščih, ki S3 bila do vrha napolnjena z dušičnimi gnojili in karbidom. Objekt za objektom je padal kot žrtev plamenov. V skladiščih je bilo cb tistem času 1100 vagonov karbida in okreg 300 vagonov dušičnih gnojil. V vkladalnici je bilo 8 vagonov dušičnih gnojil, en vagon soli, 35 ton suhega superfosfata in 303 ton vlažnega fosfata, nadalje mnog elektro-motorjev in raznih drugih strojev, tekoči trak za dobavo sirovin in veliko število raznih drugih strojev in orodja. Razen tega velika množina koksa, dva vagona desk in 30 parnih vreč. Vse je zgorelo do zadnjega.
Vsaka akcija za omejitev požara v skadiščih je bila nemogoča in življensko nevarna ter bi lahko eksplodirali vsi sodi s karbidom v hipu, ko bi prišla voda do njih. Železnih sodov s karbidom je bilo o-krog 1000. Ta količina bi pri eksploziji pognala v zrak vso tovarno. Zaradi tega niso mogli ničesar drugega kakor gledati kako uničuje c-genj skladišča in materij al. Reševalna akcija na srečo ni zahtaeva-la človeških žrtev. Samo železničar Ivan Kopnik je padel z goreče strehe in se tako poškodoval po rebrih da so ga morali prepeljati v bolnico.
Ogenj so omejili šele okrog 9. ure, vendar pa bo gorelo najbrže j še vso noč in jutri. Kakor izgleda, bodo na pogorišču čuvali gasilci iz' Ruš in Bistrice, gasilska* društva v j Mariboru, Stuctencih in Lobnici pa • bodo ostala dotlej v najstrožji pri pravljenosti. Poleg gasilcev je na pogorišču še vedno mnogo tovarniških delavcev, ki ostranjujejo največje zapreke in pripravljajo prostor za prenos karbldnlh železnih sodov v velike prostore v zgradbi za mešanje gnojil, kjer jih bodo na domestili do onega časa, doklej bodo zgradili novih skladišč go monterjev montira tudi električno razsvetljavo, a delo je težko, ker so vsi električni vodi prežgani in poškodovani, drugi pa poprav-
ŽIV POSTNI PAKET
ljajo železniške tračnice in jih zamenjavajo z novimi.	,
Okrog tovarne je požar uničil skoraj vsa skladišča z umetnim gnojilom in karbidom. Ostale pa so k sreči nepoškodovane vse naprave za izdelovanje dušečih gnojil in karbida, tako da bo tvornica lahko obratovala v neomejenem obsegu tudi nadalje. Ostalo pa je tudi še nikoliko materijala. da bo tvcrnica rabila razen za redno delo tudi za nove gradnje in pospravljanje pogorišča.
Tudi veter v srečo ni bil močan
in se je spričo tega gašenja vse
bolj obneslo, kot bi se bilo v na-
\
sprotnem slučaju. Tudi škoda je zaradi tega manjša, vendar pa zna ša 15 milijnov Din. Tvornica je zavarovana pri treh zavarovalnicah: pri "Jadranski" "Dunavu" in "Vardarju". Vsa škoda je krita.
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da sc Vas opominja, temveč ohno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Sari Francisco, Jacob Laushln COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftl* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B.ish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian
Na londonskem letališču so doživeli pretekle dni veliko presenečenje. Ko se je spustilo na tla letala, ki prevaža med Brusljem in Londonom zračno pošto, so našli v njem tudi živ poštni paket, ki ga je bila bruseljska glavna pošta sprejela in odposlala. Sk> je za mladega belgijskega novinarja Landschera. Na vrutu je imel obešeno tablico z naslovom londonskega prejemnika. Tudi odpošiljalec je bil tcino označen. Ta poštni paket se je izročil sam bruseljski glavni pošti, kjer eo naj prej zmajevali z glavami potem so pa pošiljko sprejeli.
S podjetnim nevin-arjem so ravnali kakor z vsakim drugim paketom. Najprej so ga stehtali, potem so pa zahtevali, naj plača pristojbino po sveji teži. Plačati Je moral 2 funta in 8 šilingov, za vožnjo ie Hruslju do Londona bi moral pa plačati 4 funte tak:, da je precej profitiral. Samo da nI sedel udobno v nsslanjaču. kakor drugi potniki, temveč se je moral stiskati v skladišču med pakleti. Pa tudi to mu ni bilo težk:, kajti pet od Bruslja do Londona traja po zdraku samo dve uri. Landszhere se je hotel vrniti tudi nszaj po zraku, toda londonska zravna pošta je dejala, da živih piketov ne sprejesma. Šala se Je torej posrečila belgijskemu novinarju same na polovico.
ZNATI JE TREBA
Dandanes je jako težko izvabiti ljudem iz žepa kakšen denar i»i zato m:rajo tudi lopovi misliti na vedno nove zvijače, da pridejo na lahek način do "poštenega zaslužka". V K ;lnu je na pr. te dni prišla Joiiet, A. Anzelc, Mary Bambich.'v neko trgovino z jestvinami neka J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank ka v službo, bi bila stvar v re-
Starejša ženska vsa razburjena. Last-iniku je pokazala jetrno klobaso, ki 'jc je bila kupila v tej trgovini, v [jetrnici pa je bila mrtva miš. Po-jgled n-a jetrnico z mišjo ni bil prav ; posebno vabljiv in če bi se zadeva j raznesla v javnost, bi lastnik svojo ! trgovino lahko kmalu zaprl. Lastnik je toraj dal ženski razumeti, da 'bi se rad ž njo pogovoril in pobo-j tal. Tu je rek>a ženska, da ima si-;na, ki je tudi izučen trgovski po-• močnik, in če bi lastnik vzel tega
Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatich MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. \f. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA
Omaha. P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO
| du. Ta zahteva pa se je zdela gospodarju le pretirana: vzel je torej klebaso in vrnil ženski denar, klobaso pa je pcslal v preiskavo zavodu za preiskovanje živil. Tu so pa ugotovili, da je ženska sama naknadno zrinila mrtve miš v klobaso. Na podlagi te izjave je lastnik trge vine žensko ovadil; sodišče pa je iravihani sleparki prisodilo 4 mesece zapora.
* Claridge, A. Yerina
Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ Barberton, John Balant, Joe H:;i vanšek Cleveland, Anton Bobek, Chas.l Crafton, Fr. Machek
okler ne šč. Mno-
Karlinger, Jacob Rcsnik, Math Slapnik. Frank Zadnik
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kurrše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec
! iRMIIIU^^	Eli« itMilteilililiiiliiljl »
a
L
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
J
Prepričajte se! |
Export, G. Previč. Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack
Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshai* Meadow Lands, J. Kopriviek Midway, John Žust
Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vino. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okoUco, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jot an Willock, J. Peternei UTAH
Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA
Williams River, Anton Svet WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Joe Koren
Sheboygan, John Zorman WEST AI.T..T8 Frank Skok WYOMING	^
Rock Springs, Louis Taucher Dlamondvllle, Joe Rollch
.Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $6.; sa pol leta $1; za Štiri mesece $2.; sa detet leta $1.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina celo leto.
sa Knopo t% t?.

.....................
_
NEW YORK. SATURDAY, AUGUST 15, 1931
LiftOEST ILOTKRI DAILY
U.
SPOKORNICA
ROMAN IZ tlTUENJi.
25
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
* Pognal je svoj čoln prav do mesta ter skočil na breg.
Kontesa se je prestrašila ter napravila kretnjo, kot da hoče bežati.
Bolni ptiček v njenem naroiju pa ji je oviral dvigniti se. Vsled tega je ostala kot ohrcjnljena ter pobesila glavo.
—	Kontesa, oprostite mi, če sem vas prestrašil. Tam sem sedel v svojem čolnu, ter vas videl prihajati. Nadaljujte pa s svojim usmiljenim delom, kajti jaz bom čakal.
Nekaj časa je ostalo vse tiho med obema.
Nato pa je rekel knez s pridržanim glasom:
—	Ali veste, milostljiva kontesa, da sem sklenil prijateljstvo z valim gospodom bratom?
Nato je dvignila oči.
—	Da. visckost, Harold mi je pripovedoval. Jaz sem zelo vesela tega. On je vreden vašega prijateljstva, on je -velikodušen in dober človek!
—	Vi zelo ljubite svojega brata?
Ona je prikimala.
—	Da, prav iz srca!	f
—	In svojo sestro in očeta ste istotako ljubili prav tako?
Ona je zardela in stisnila čelo.
—	Mi smo bili vse drug drugemu tam, v divjini, moj oče, moj brat in sestra ter vsi. Svojo sestra sem ljubila pač najboljše. Bila je krasno bitje! Nikdar ne bom pozabila njene izgube!
On se je spustil k njenim nogam ter jo zrl nepremično. Ona se je sklonila navzdol k trepetajoči živalici, ki se je tresla.
—	Ali veste, kenteifa, da ste mi nepojasnjena uganka?
Presenečeno ga je p:gledala.
—	Jaz sem vam uganka?
—	Ne boste jezni name, če govorim prosto?
—	Prosim vas zato. Kako bi megla biti jezna?
—	Vi ste mogoče nazorov, da se brigam za stvari, -ki mene prav nič ne brigajo.
Ona ga je pogledala z velikimi očmi.
—	Sedaj morate govoriti, visokost!
On.se je nekoliko primaknil k njej ter jo pogledal motreče.
—	Dobro, to bcm storil. Hočem vam povedati, zakaj se mi zdite zagonetna. Vi ljubite iskreno vašega gospoda brata in istotako ste ljubili tudi vašega cčeta in sestro. Sedaj, ko ste se zavzeli za to drobno ptičko, kažete, da je vase srce usmiljeno. In temu stoji naspreti okru-ta poteza vašega značaja.
—	Vil steprava uganka zame.
—	Jaz vas ne razumem, visokost. O kateri osebi govorite?
On se je vzravnal pokonci ter jo trdno pegledal.
—	O vaši materi, kontesa!
Njene oči so dobile presenetljiv izraz. ,
—	O moji materi? Ker nikdar ali sploh redkokdaj govorim o njej? Pomisliti morate da sem bila zelo mlada, ko sem izgubila svojo mater. V resnici, nikdar je nisem videla. Bila sem stara komaj eno leto, ko sem Jo izgubila. Tudi nismo dosti govorili o njej. Za Marijo in mene je zastopala teta Ana materinsko mesto. Matere nisem nikdar poznala. — prave matere.
Pategnil si je preko las, kot da mu je prevroče.
—	To razumem. Mati vam je ostala tuja, ko ste prišli semkaj. Živeli ste tukaj že par tednov in videli ste veliko, težko trpljenje grofice Nordegg. Neki glas v vašem srcu je moral govoriti za vašo mater.
Juta ga je pogledala tesno negotovo.
—	V prilog moje matere? Če bi le mogla razumeti, kaj mislite s tem? Grcjfica Nordegg mi je popolnoma tuja ženska. Kljub temu pa mi je žal. Kaj pa ima vse to opraviti z mojo materjo?
Knez je skočil pokonci.
—	Kontesa, — kako mere te vprašati -take?? Kako si" morete predstavljati tej ženski nasproti tako tuje? Ona je kljub temu vaša mati, čeprav je mnogo trpela ter se tudi pokorila.
Sedaj je skočila Juta pokonci smrtno bledega obraza.
Tresla se je in njene oči so zrle nepremično
—	Kaj pravite tukaj? — je vzkliknila. — Grofica Nordegg moja mati? Moja mati je umrla, kmalu po mojem rojstvu in žalost je pognala očeta v divjino.
Tresla se je od razburjenja.
Knez se je prestrašil.
Kot blisk mu je prišlo spoznanje vsega, kar se mu je zdelo dese-daj zagonetno.
, Uganka je bila rešena!
—	Moj Bog, kentesa. ali niste vedeli da je grofica Melanija vaša
ati? Ali S3 vam to preskrili? Ali ste v resnici mislili, da je vaša ma-mrtva? Sedaj razumem vaše obnašanje. Sedaj mi je vse jasno!
Vitka postava kontese se je naslanjala nu drevo.
Bilo ji je, kot da bo omedlela.
—	Sedaj sem nehote .pojasnil skrivnost, ki bi morala ostati skrita. Mogoče pa je prav tako. Vaš brat ima dolžnosti in pravice.
Juta se je vzravnala.
Njene oči so žarele kot v mrzlici, a njeno lice je bilo zelo bledo.
—	Vi imate prav, visokost, moram iti k mojemu bratu in sicer takoj.
Odhitela je k svojemu konlu ter zajahala.
Z vročimi pogledi je on zrl kvišku. f
—	Jaz sem mogoče napravil veliko zmoto, kontesa Vem pa sedaj da niste niti brezčutna in ekruta.
Podala mu je svojo tresočo roko. V istem trenutku so padle njene oči na ptička.
—	Prosim, visokost, če vzamete tega ptička seboj v Hainau. Mera dobiti hrane in vode. Peruti bodo ostale obvezane. Če bi ga sedaj vzela a seboj tekom nagle Ježe, ki se lahko poškodoval.
Skrbno je dvignila ptička:.
—	Jaz bom pazil na vašega varovanca ter ga prinesel prihodnjič v Nordeg?.
Ona ae Je hvaležno priklonila ter odjahata.
Ko Je knez dospel v grad Hainau, je odesel' ptička v svojo sobo ter mu dal hrane in vode.
Nato pa Je obiskal svojo sestro.
Pripovedoval Ji Je razburjen, kaj se je zgodilo.
Ona ga Je poslušala z velika napetostjo. Konečnb pa je rekla z bledim obrazom:
—	TI a rotil veliko skrivnost, Herbert, a ne opusti, kajti usoda ti nalaga večje Kako se ti zdi, da Je grof Harold zamolčal svoji sestri kdb da Je njena mati?
Prijel jo Je za rofco.
— Varuj se pred prenaglo sodbo, Rovena. Ti veš, da je tudi mene j mučila uganka, katero mi je naložila grofica. Sedaj pa je bila lahko | rešena. Čakaj potrpežljivo, da se bodo stvari razvile naprej.
V	nepopisnem razburjenju je jahala kontesa proti domu.
V	njeni duši je divjal vihar.
Nevrjetno se ji je zdelo, da bi mogla biti grofica Malanija njena mati, a sedaj ji je prišlo v spomin marsikaj, kar se ji je zdelo čudno.
Sličnost slik v galeriji pradedov z njeno sestro Marijo in njo samo jc dobila drugo barvo
In večer v Hainau-u — polom grofice, ko je izvedela, da je njena sestra Marija umrla.
Izza onega večera so postali tudi lasje grofice snežnobeli.
Iz kakega vzroka sj ji zamolčali, da je njena mati še živa?
Marija ni gotovo ničesar"vedela.
In Harold? Da. Harold je moral vedeti. Ali ni bil Harold njen brat'
Nemogoče je bil tudi sin Melanije?. Ta je bila vendar starejša za oeset let.
(Dalje prihodnjič.)
MOŽJE, KI DELAJO SVETOVNO ZGODOVINO
Ljudje se dandanes brez dvoma najbolj zanimajo za tistih 8 mož. ki so se nedavno sestali v Londonu na "londonski" konferenci. Ti možje so: nemški državni kancler dr. Bruening, nemški minister za vna-nje zadeve dr. Curtius, francoski ministrski predsednik Laval, francoski minister za vnanje zadeve Briand, predsednik angleške vlade MacDonald, »angleški minister za vnanje zadeve Henderson, ameriški državni tajnik za finance Mellon in ameriški državni tajnik za vnanje zadeve Stimson.
Nemški državni kancler dr. Bruen ing je potomec stare katoliške rodbine. Nekaj časa je bil tajnik ran j-kega voditelja nemških katoličanov dr. Sonenscheina. potem pa se je udejstvoval v krščanski delavski organizaciji. Ta organizacija ga je poslala tudi v parlament, kjer je kmalu stal v prvih vrstah katoliških poslancev (centruma), dokler ni nenavadno hitro postal državni kancler. Dr. Bruening je danes star 46 let.
Dr.f Curtius je nekaj starejši; star je namreč 54 let. Rojen je bil v Duisburgu. L. 1905. je odprl svojo odvetniško pisarno, 1. 1919. pa se je preselil v Heidelberg Svetovno vojno je preživel, kakor tudi dr. Bruening, na fronti kot častnik. L. 1920. ga je poslala nemška ljudska stranka v državni zbor. Minister je postal prvič 1. 1926., tri leta kasneje, 1. 1929., pa je postal minister za vnanje zadeve.
Francoski minister za vnanje zadeve Aristid Briand je sin skromnega gostilničarja iz pomorskega mesteca Samt-Na^aire. Do svoje sedanje veljave se je povzpel sam s svojim delom. Bil je dolgo let časnikar, kasneje pa odvetnik. Poslanec je že od 1. 1902. naprej. L. 1906. je prvič postal minister in je ostal minister skoro v vseh vladah.
Star je 69 let.
Predsednik francoske vlade Laval je precej mlajši; star je namreč šele 46 let kakor nemški kancler dr. Bruening. Njegov oče je bil mesar, pa mu ni šlo posebno do-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW TOKE, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30'dop. do 6. . popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužajmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače
Kretan je Parnikov
— Shipping New« —
bro, tako da se je mogel njegov sin šolati le s pomočjo štipendij. Do dovršenih pravnih študijah pa se je posvetil odvetništvu.
Prav iz svoje, moči so prišli na površje sedanji angleški državniki. Ramsay MacDonald je sin pri-prostega kmečkega delavca. Rojen je bil v mali škotski vasi in je sedaj 51 let star. L. 1900. je postal glavni tajnik Delavske stranke, 1 1924. pa je postal prvič minister. Po ^veliki volilni zmagi Delavske stranke 1. 1929. pa je postal prvikrat predsednik angleške vlade.
Angleški minister za vnanje zadeve Henderson je bil prej kovinski delavec in je prišel na površje kot tajnik strokovne organizacije kovinarjev.
Bolj bogate vrste kakor sta oba angleška državnika sta pa Ameri-kanca Mellon in Stimson. Sedemdesetletni Mellon je član ene najbogatejših rodbin v Zedinjenih državah. Mellon je "kralj aluminija" : in njegovo premoženje cenijo na milijonoe. Njegov tovariš Stimson, ki je tudi zelo bogat, pa je bil prej odvetnik, od 1. 1920. naprej pa je državni tajnik za vnanje zadeve v Zedinjenih državah.
19.	avgusta:
LJeutfchiaiui, Cherbourg. Hamburg A'juilania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg ITtsident Kooseveit, Cherbourg. Hamburg
20.	avgusta:
•lire sii cij. LI rem en
21.	avqusta:	•
Saturnia, Trst
Bremen, Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, lioulugne sur Aler, Rotterdam
22.	avgusta:
France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
24.	avgusta:
Reliance. Cherbourg, Hamburg
25.	avgusta:	i Europa, Cherbourg. Bremen
26.	avgusta:
He tie France, Havre New York, Cherl««urg, Hamburg Berengaria." Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg
27.	avgusta:
Berlin, Boulogne tur Mer, Bremen
28.	avgusta:
Olympic, Cherbourg
Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam
31. avgusta:
Republic. Cherbourg, Hamburg
2.	septembra:
l'aris, Havre
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Mauritania, Cherttourg President Harding. Cherbourg. Hamburg
3.	septembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
4.	septembra:
Koma. Napoli, fir-nova Homeric. Cherbourg
5.	septembra:
St. Louis, Cherl-ourg. Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan, Cherbourg
Vo'cndam, Boulogne Sur Mer, Itot-terdam
6.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
7. septembra:
Resolute, Cherbourg.
8. septembra: France, Havre
Hamburg
9.	septembra:
Vulcania. Trst
Hamburg, Cherbourg, Hamburg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
10.	septembra:
Cent ral von Steuben. Boulogne Bur Mer. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremen
11.	septembra:
lie tie France. Havre
Majestic, Cherbourg
rennland, Chertmurg. Antwerpen
Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
12.	septembra:
Europa, Cherbourg, Bremen
14.	septembra:
Sierra Cordoba, Bremen
15.	septembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
16.	septembra:
DeutiM-hlaiid. Cherlwjurg. Hamburg Berengaria, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg
17.	septembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
18.	septembra:
Olympic. Cherbourg
Belgenland, Cherbourg. Antwerpen
Augustus, Napoli, Uenova
19.	septembra:
Paris. Havre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21. septembra:
Kagame, Cherbourg. Hamburg
I 22. septembra:
Bremen. Cherbourg. Bremen
23. septembra:
New York.. Cherbourg. Hamburg Mauritania. Cherbourg «;»-orge Washington, Cherbourg, Ham-: burg
! 24. septembra:	»
Berlin. Boulogne Sur Mer. Brem»n
I 25. septembra:
Satunila. Trst Homeric, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
26. septembra:
Kr.iti.-e, Havre
Leviathan. Cherbourg 28. septembra:
Europa, Cherbourg. Bremen	1-
30. septembra:
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg A<|uilana, Chert*ourg
President Harding. Cherbourg. Hamburg	*
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
BAZNE POVESTI in ROMANI:
(Nadaljevanje.!
Stir! smrti. 4. sv ............... M
Smrt pred hi&o ................ .«5
Stanley t AftfU .............. M
Spomin znanega potovale* .... Lbi Stritarjeva Antbologija broA .. ^ Slsto Šesto, povest is Abrucev .. Slu medvedjega fovea. Potopisni roman ........................
indent naj bo. V. st.........J. .55
Sveta Nothurra ...................
Spisje, male povesti ............ JIS
Stezosledec ....................................39
"iopek Samotarke ............... u
Swt» no« ..................... JI
Svetlobe Id sence .............. l.ta
Slike (Mrfko)...................M
Serzant Diavolo, vez...................1.60
Sveta Genovefa ................ M
Spake, humoresk e. trda ves .... J«
HAKES. /SAREVA DELA:
Haehbet, trdo res. ............ Jt
brofilrano................... .71
Othelo ........................................«9
Sen Kresne not! .............. .79
SPLOŠNA KNJIŽICA:
1. (I Far- Aibrech t) Ranjena
grafe, Ivzlrna povest, 104 str.,
brodi rano ..........................48
3t. 2. (Rado Murnik) Na Bledo, Izvirna povest. 181 str„ brofi___ .M
3t. 3. (Ivan Roftnan) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft. 105 strani ................... j
št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str„ brofilrano..................... M
3t. S. (Fran MUČlnskl) Gospod Fridolln Žoina in njegova družina veselem odre črtice I-, 72 strani, brofilrano ................ 45
St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO
3t. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str- brofi. ..........
*tev. 8. Akt itev. 11*.......... .75
St. t. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. .......70
fc. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternooe, rilijefna karikatura ln
minulosti. 55 str., brofi. _...... 26
4t. 11. (PoveL Goliš* Petertkove poslednje sanje, boilčna povest v 4 .slikah, 84 str, brofi....... M
St. 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan, na rodna pravljica t 4. dejanjih, 01 str, brofi.......... JO
fit. 14. (Dr. Kari EngUi) Denar, narodno-rosporfsrskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str, On* ......................... JO
Št. 13. (V. M. GsrSln) Nsdeida Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., brofi. ........ JO
Št 15. Edmond in Jules de Gon-eourt, Kenee ^(auperin..........40
St. 16. (Janka Sam00) Življenje, pesmi, 112 str, brofi. .........45
Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne _ duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str..............30
Št. 18. (Jarosl. Yrchllcky) Oporoka lukovškeca erajdtaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 ^tr.. brofi. .. JO
Št. 1». (Gerhart HaapUnan) Potopljen] fvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Ftrntek. 124 stra.. brofi. ...... A0
Št- 20. (Jul. Zeyer) Gompatl In Komnraaaki, japonski roman. Is CeS«ne prevel dr. Fran Bradač, 154 str, brofi. ............ .49
Št. 21. (Fridolln 2oma) Dvanajst kratkotasnih sgodble, II, 73 str. ^rofi. ........................ J5
St. 22. (Tolstoj) Kred t zerjeva.
Jft
št. 23. (Sopbokles) Antigone, žalna
iRra. poslov. C. Golar. «0 str,
brofilrano .................... J|
St. 24. (H. L. Bol we v) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 355 str, brofi. ...........................
St. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del ...................... jo
Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi. ........................ jfi
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-1 selnost In problemi skrbstva sa brezposelne. 80 sir, brofi....... J5
St 29. Tarzan sin opic
Tarzan sin opice, tr. ves. .... St. 31. Raka raka..............
Rt 32. Žive«! .................
Št. 35. (Gaj Sal usti J Krlsp) Vojna * Jugurto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, brofi. ..........
Št 36. (Ksaver Mefiko) Listki,
144 strani ..................
St. 37. Domače »vali ..........
St. 38. Tarzan in sve« ........
Štev. 39. U Št. 47. MisterlJ štev. 48. Tarzanove ti vali , Štev. 40. Tarianov sin .... št. 49. Tarzanov sin. trd vea
St. 50. Slika De Graje.....
At. 51. ~ Št. 54. St 55. St 56-St 57.
J«
1.20 JB5 J5
•5
J« U JO L— JO JO 1.20 L2>
V
NamlMJen Ta in
Tarzaneva • trd. ves. Stav. 58. 6k| (
St 50. (Dostojevski) L dol
.1.20
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski Is
mrtvega doma. IL del ........L-
Št 61. (Golar) Bratje ln sestre .75 Št 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) JO
Št 63. Idijot, II. del .......... JO
Št. 64. Idijot. III. del.......... JO
Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO
Vsi 4 dell ..............3J5
St. 66. Kamela, skozi uho 61 van-ke, veseloigra ................ .49
Slovenski pisatelji II. sv. '
Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero I Perica, črtico ........................
Tigrov! zobje....................................l,—
Tik za fronto ...................7«
Tati«, (Bevk), trd. vez..........75
Tri indijanske povesti .......... .30
Tunel. soc. roman ................1.S0
Trenutki oddiha ................ JO
Turki pred Dunajem .......... J9
Tri legende o razpelo, trd. vex. .65
Tri rože ....................................... .80
Tiso* in ena not (I Upe >
vez. mala Izdaja............$1._
V	krcmpljih inkvizicije ................1.30
V	robstvn (MatlClC) .............1J5
V	gorskem zakotju ............ .35
V	oklopnjakn okrog sveta. 1. del .9«
2. del ...................... JO
Večerna pisma. Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvizitor ................l._
Tisoč ln ena noč
I. zvezek..................l.Sfl
II..............................
III.............................
KNJIGE SKUPAJ........$3.75
Vera (Waldova), brofi. ........ J5
Vojska na Btiftanu, s slikami .. J5 Vrtnar. (Bablndraaath Tagore),
trdo vezano .................75
brofilrano ...................69
Volk spakarnlk In druge povesti 1.—
Trdo vezano ...................1.25
Višnjega repatiea. roman. 2 knjigi 1J0 Vojni, mir ali poganstva. L »v... J5
V	pustlv je ila, III. sv-	J5 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. JC
Vodnik svojemu narodu ........ .25
Vodnikova pratika L 1027...... JO
Vodnikova pratika L 1028 ...... JO
Vodniki in preporeld ...........60
Zmisel smrti ...................00
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest ............ J5
Zadnja kmečka vojska...........75
Zadnja pravda ............................70
Zgodovina a nevidnem človeku .. J5 Zmaj Iz Basce .................70
Življenje siav. trpina, Izbrani spisi Alefiovec, 8. sv. skupaj ........1J0
Uvesti sin, pavess .............. J5
Zlatakopl ........................ jo
Ženini nafte Koprnele ...........45
Zrnate In kaset gdč. Pavla...... .45
tmtm vas ....................JO
1. del ......................... .40
^ai	.....- .o«
JESEN JE NAJBOLJ VESELA DOBA V STARI DOMOVIN)
TUKAJ SE VAM NUDI PRILIKA. DA OBIŠČITE SORODNIKE S TEM. DA SE PRIDRUŽITE —
velikemu jesenskemu izletu v jugoslavijo
po zelo znižanih ccnah za tja in nazaj na najhitrejšem ekspreanem parniku Cunard Line
MAURETA NI A
KI ODPLUJE IZ NEW YORKA O C17PTFMRP A preko CHERBOURGA v SREDO,	1 L-lVlDl\H.
pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVICHA, člana ncw-
yorskeca Cunardovega urada, ki temeljito pozna zahteve potnikov tekom potovanja ter bo skrbel za vse njihove potrebe.
Zagotovljena vam je vesela vožnja v družbi vaših rojakov. Znižana vožnja v tretjem razredu i z New Yorka do Ljubljane in nazaj $175.—
VRNETE SE LAHKO TEKOM DVEH LET
Za nadalj.ie informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali
CUNARD LINE
25 BROADWAY
NEW YORK
ZNIŽANE CENE ZA T J A IN N A Z A J
Do LJUBLJANE
IN NAZAJ PREKO HAMBURGA
50 V TRETJEM RAZREDU
$167.
(U. S. Davek Posebej)
Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih
Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali
Hahbiiiig-American Lini
*» BROADWAY . . . NEW TOM
Znamenje »tirih (Doyle) ....... -5« 3. »t. Vesele povest! ............ 15
Zgodovinske anekdote .......... Jt 4. n. Povesti ta slike .......... M
Z ognjem in mečem ..............S.—
Zločin in kazen, 1. In II. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .6n
Zgodbe zdravnika Muinika.......?(<
Zlati pantar ...................
Zvestoba do groba ____________________1 JS%
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 sv. Vojn amir aH msnilis .... .36 t. sv. Bud« bresdM .......... Zi
Knjtg§ poHljamo poštnins prost«
"GLAS NARODA** «i« w. u. m New York
___£