Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 070(497.12 Ilirska Bistrica) 11318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 198. - marec 2007 - cena 1,50 € 200 lil 002,198 COBISS 0 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si 771318 365006 Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO MINISTER ZVER NA OTVORITVI IGRIŠČA Z UMETNO TRAVO PARTNERSKO POLICIJO IN DRŽAVLJANI stran 13 V KOSEZAH VEMO, DA KJER SE PRAZNUJE, SE TUDI ŽIVI! stran 11 PREKMURSKI TEDEN n m 11 ■ii ŽENSKA ŽENSKI stran 2 stran 3 REFERENDUMA NEBO! stran 17 Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica Rozmanova ulica 25b, Ilirska Bistrica, DŠ:98073303 TRR: 10100-0029041892 m o debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 « e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE SSSKSfflSffii V MII K *15 let svobode gibanja ‘Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket- 5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus 4 V*'is 1 VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV Ustanavljamo Sklad za delo z nadarjenimi otroki, saj za delo z njimi ne prispevata niti država ne lokalna skupnost. Celotna logistika sloni na ramah /denarnicah staršev in prostovoljnem delu nadarjenih strokovnih delavcev. PRAZNUJETE POMEMBNO OBLETNICO? Po vzoru mnogih humanitarnih društev vam ponujamo možnost obdarovanja na poseben način. Namesto kičastih sodčkov, vazic, steklenic, okvirjev za slike ipd naj vam gostje podarijo denar, ki ga namenite obogatitvi programov za delo z nadarjenimi otroki. Ponudili jim bomo brezplačen prevoz na razstavo, koncert, raziskovanje na terenu, povabili vrhunskega strokovnjaka, organizirali jezikovne, gledališke ali likovne delavnice. Nadarjeni otroci se rojevajo v vseh družinah!’ Otroci vam bodo hvaležni! V imenu prihodnosti • • • e e • • • • e • • • • e • • SPELI MUHA KAR DVA NASLOVA DRŽAVNE PRVAKINJE PISMA BRALCEV stran 5 I CERKVENIK NA PL-ACU * sveže ribe * zamrznji j Taca%in%an,car Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Računovodski servis JEZirifc UTbbše vic ^./7. Vojkov drevored 2, (5250 Ilirska Bistrica TelVFaoc.: 05-710 14 99, GSAf: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto beseda urednika PRIMORCEM SLAVA, NOTRANJCEM DENAR... Ja, pestra pomlad je pred nami. Kmalu se bomo morali odločiti, če smo Primorci ali Notranjci. Skozi stoletja smo bili že oboje in še več. Pod Avstroogrsko smo bili »Bistrica na Notranjskem«, pod Italijo »Villa del Nevoso«... Kaj bomo pod Evropo, pase bomo odločili na referendumu. Upajmo. Če nam vlada prisluhne in ga razpiše. Kje nam bo bolje se mi niti ne sanja. Me pa nekaj zanima: Večina bistriških strank in list je mnenja, da se moramo priklopiti razvitejši pokrajini, torej Primorski in Kopru, ne pa manj razviti Notranjski in Postojni. Ampak zakaj se pa potem država bori, da Evropska Unija na Slovenijo ne bi več gledala kot enotno regijo temveč na dve kohezijski regiji? Baje da bo manj razviti del Slovenije dobil več bruseljskih evrčkov... Toda ali ni potemtakem v odnosih občine do države, pri oblikovanju pokrajin, neka vzporednica? Če nerazviti del Slovenije dobi več od Evrope, potem bo tudi nerazvita pokrajina dobila več od Slovenije? Če bi bilo pametneje, da se vežemo na gospodarsko močno Primorsko, ali ne bi po tej isti logiki bilo potem tudi za Slovenijo bolje, da ostane »razvita celota« in kot taka enotno nastopa proti EU? Hmmm... No, kakorkoli že, upam, da nas bodo bistriške stranke kmalu zasule s »svojimi« resnicami in da bomo iz tega znali izluščiti vsak svojo resnico, na podlagi katere se bomo odločili. Sicer pa se skoraj vsi čutimo Primorce. To je dejstvo. Ko se je Slovenija osamosvajala od bivše Juge, smo bili pripravljeni celo »travo jesti«, samo da postanemo samostojni! In izplačalo se je... In če se Bistričani čutimo Primorce, nas nobena finančna vzpodbuda, ki bi jo morda bili deležni v Notranjski pokrajini, ne more prepričati, da se priključimo vanjo! Denar lahko hitro izpuhti, ponosa pa nam nihče ne more vzeti... No, za tovrstne debate bo v prihajajočih mesecih časa na pretek. Na koncu pa bomo tako in tako potegnili kratko - kot vedno... ali pa tudi ne... Pretekli mesec se je v Bistrici marsikaj dogajalo. Muhova Špela je spet pobasala par medalj in državnih naslovov, na seji Občinskega sveta so se kot ponavadi spet kregali in tisti sedež, za katerega pobiramo stave (tam, kjer sedijo svetniki SD-ja) je še vedno prazen... Obiskal nas je tudi minister Zver, ki je z županom Šenkincem otvoril novo igrišče v Podgradu. Pa Prekmurski teden smo imeli, praznovali 8. marec in še kaj... Več o vsem si preberite v Snežniku... Pa prijetno branje! Bojan Oblak, Urednik V________________________________________________________> InstaLaciJe Brenčič Jože s.p. IUrsIea Bistrica Kako z manj denarja ogrevati več? ClC TOPLOTNE ČRPALKE Prva CTC toplotna črpalka ZA ogrevanje objektov za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! XX-- x 1 fT tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 350,00 SIT / 1,46 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71 -00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednik: Bojan Oblak Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. SVLR V USKLAJEVANJE POSREDOVALA PAKET POKRAJINSKE ZAKONODAJE POKRAJINA SEDEŽ ŠTEV. PREB. 1. Zasavska pokrajina Trbovlje 46.000 2. Notranjska pokrajina Postojna 51.000 3. Savinjsko - Šaleška pokrajina Velenje 61.000 4. Spodnje Podravska pokrajina Ptuj 88.000 5. Posavska pokraiina Krško 71.000 6. Koroška pokraiina Sloveni Gradec 74.000 7. Primorska pokrajina Koper 104.000 8. Doleniska pokraiina Novo mesto 140.000 9. Goriška Nova Gorica 118.000 10. Pomurska pokraiina Murska Sobota 125.000 11. Gorenjska pokraiina Kranj 200.000 12. Podravska pokraiina Maribor 237.000 13. Saviniska pokrajina Celje 198.000 14. Osrednjeslovenska pokrajina Ljubljana 498.000 Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno poli-tikoje 12. marca, v usklajevanje posredovala paket predlogov zakonov o pokrajinah. Gradivo je bilo posredovano vsem poslanskim skupinam, Združenju občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Pripombe so bile možne do petka, 23. marca 2007. Sveženje zakonodaje je zajemal štiri zakone: Predlog zakona o pokrajinah, Predlog zakona o volitvah v pokrajinah, Predlog zakona o financiranju pokrajin in Predlog zakona o postopku za ustanovitev pokrajin. Kot prvega bo seveda potrebno obravnavati zakon o ustanovitvi pokrajin, saj ta opredeljuje katera občina bo v kateri pokrajin. S sprejetjem ustavnih sprememb so se spremenile tudi pravne podlage za ureditev postopka za ustanovitev pokrajin, ki se ureja s predlogom zakona o postopku za ustanovitev pokrajin. V predlogu zakona o postopku za ustanovitev pokrajin je v skladu z določbo drugega odstavka 143. člena Ustave določeno sodelovanje občin pri oblikovanju predloga območij, imen in sedežev pokrajin, predloga zakona o ustanovitvi pokrajin in v njihovo sodelovanje zakonodajnem postopku za sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin. V okviru postopka za določitev območij, imen in sedežev pokrajin bo vlada sprejela predlog območij, imen in sedežev pokrajin in jih objavila v vsaj treh tiskanih medijih, ki so dostopni na območju cele države. S tem se bo pričela najširša razprava o območjih pokrajin. Občine bodo oblikovale mnenja k predlogu, ki jih mora vlada obravnavati, na tej podlagi oblikovati predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga skupaj s stališči do mnenj občin o predlogu zakona pošlje državnemu zboru v sprejem. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin Državni zbor Republike Slovenije ponovno posreduje v mnenje občinam. Če občina, ki leži ob meji predlagane pokrajine s Členitev Slovenije na 14 pokrajin sosednjo pokrajino, s predlogom ne soglaša, lahko državni zbor razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev te občine. Referendum je mogoč samo v primeru, če vključitev občine v drugo pokrajino ne bi pomembno vplivala na predlagana območja pokrajin. Ob upoštevanju referendumskih izidov pa vlada posreduje dokončni predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v sprejem državnemu zboru, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Predlog pokrajinske členitve Slovenije na štirinajst pokrajin ima svojo osnovo v teritorializaciji Slovenije na dvanajstih planskih regij, kije nastala v sedemdesetih letih zaradi praktičnih potreb politike regionalnega razvoja, (regionalnega) prostorskega planiranja in nekaterih javnih služb (šolstva, zdravstva, notranjih zadev, sodstva itd.) ter je bila nato preizkušena v preteklih desetletjih. Ključni tipi kazalcev presoje različnih modelov, regionalizacije ob upoštevanju predvidenih nalog in pristojnosti pokrajin, ki jih je uporabila SVLR so bili geografski, prebivalstveni, gospodarski in zgodovinski. Upoštevali so se naslednji parametri tehtanja primernosti modelov členitve na pokrajine: velikost (območje, prebivalstvo), funkcije (naloge in pristojnosti), avtonomija (razmerja med državnimi oblastmi in občinami), fiskalna in funkcionalna soodvisnost. Prednost delitve na štirinajst pokrajin je v tem, da ne tvori prevelikih ozemeljskih enot, ki bi jih prebivalci težje sprejeli. Občutek pokrajinske pripadnosti je v veliki meri odraz prepleta fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti, zgodovinskih in kulturnih silnic ter upravo političnih členitev na ozemlju Slovenije. Predlogi členitve Slovenije na 14 pokrajin ne prezre dejstva, da je Slovenija pokrajinsko zelo pestra država, z veliko geomorfološko razgibanostjo, kar naravno otežuje oblikovanje velikih gravitacijskih regij. Velika reliefna raznolikost, z jasno oblikovanimi porečji, pestro pokrajinsko rabo in razvejanim omrežjem naselij opredeljuje izrazito pokrajinsko pestrost Slovenije. Prevlada razpršenega vzorca poselitve in zgolj zasnove policentričnega urbanega sistema so pomembnejše geografske osnove regionalizacije Slovenije. Pri predlogu regionalizacije na štirinajst pokrajin, se posebej v povezavi z regijami v katerih se izvajajo regionalni razvojni programi (statistične regije), pojavljajo območja za katera je ponovno potrebno pretehtati njihovo vključitev veno ali drugo pokrajino, med katere sodimo tudi mi. <*xkx><><><>o<>o<> MINISTER ZVER NA OTVORITVIIGRIŠČA Z UMETNO TRAVO V soboto, 24. marca so v Podgradu tudi uradno predali namenu objekt, ki omogoča igranje nogometa na trenutno eni najboljših podlag za igranje nogometa v svetu. so bistveno pripomogli k izgradnji tega infrastrukturnega objekta, sta dr. Milan Zver ter župan Šenkinc na novem igrišču izvedla začetni udarec in s tem otvorila igrišče. Minister je nato sodeloval na revialni Župan Anton Šenkinc, minister dr. Milan zver ter ravnatelj OŠ Rudolfa Ukoviča Milan Dekleva Prvi del programa je potekal v telovadnici tamkajšnje osnovne šole Rudolfa Ukoviča. Prisotne sta med drugimi nagovorila tudi župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc ter minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. Po bogatem kulturnem programu in podelitvi zahval ter priznanj posameznikom in organizacijam, ki tekmi med veterani kluba in ekipo politikov. Novo igrišče je za Podgrad in občino velika pridobitev. Podjetje DOMO Sports iz Belgije, je namreč eno izmed dveh podjetij, kiima licenco UEFE za postavitev takšne trave in Podgrad je eden tistih 40 krajev v Sloveniji, ki je takšen objekt, 40 x 20 metrov, ! litimi Pom-pom girls... navedenih delih. Za material je klub dodal še 6.000 Eurov. Gradnjo so izkoristili tudi za ureditev dela skupne drenaže z glavnega igrišča oziroma postavitve dveh močnejših - višjih stebrov za osvetlitev obeh igrišč. V prihodnje jih čaka še osvetlitev, zalivanje in delno odvodnjavanje glavnega igrišča. Novo igrišče bodo uporabljali predvsem otroci, Osnovna Šola, mladina, organizirane klubske ekipe... Namenjeno bo tudi rekreaciji starejših občanov in po dogovoru vsem ostalim organiziranim skupinam, skratka vsem, ki si želijo rekreacije. dobil na razpisu iz programa »Hat trick« Nogometne zveze Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport. Predračunska vrednost takih igrišč se giblje nekje med 60 in70.000 Eurov. Klub je moral zagotoviti 16.000 Eurov gotovine na račun Nogometne Zveze Slovenije, pri čemer je občina sodelovala z dobrih 8.000 euri. Potrebnoje bilo napraviti tudi ustrezno podlago za postavitev umetne trave (drenaža,odvodnjavanje, tlačna obremenitev,temeljenje stebrov za razsvetljavo in betoniranje gabaritov igrišča). Svojeso prispevali tudi člani in prijatelji kluba, ki so skupno opravili prek 1.000 ur, predvsem na zgoraj Minister se je izkazal kot dober nogometaš... 100 LET PAVLINE FROL IZ JELŠAN LEPO Ml JE KOT NIKOLI PREJ Ob mednarodnem prazniku žena, 8.marcu, so imeli stanovalci doma starejših občsnov v Ilirski Bistrici poseben razlog za dvojno proslavljanje. Tega veselega dne, natanko pred 100.Ieti(1907) se je v Novokračinah pri Kuneličevih rodila Pavlina Frol, po domače Furtova iz Jelšan. Čestitke, poljube in cvetje je stanovalka doma prejemala iz vseh koncev in krajev, med prvimi pa ji je v imenu doma starejših občanov čestitala in zaželela še dolgo let direktorica Marija Zver-Šlenc, v imenu stanovalcev bistriške obistriške občine pa župan Anton Šenkinc. Za rojstnodnevno torto je poskrbelo osebje doma. Priložnost so izkoristili in čestitali sovaščan ki Pavlini tudi župnik Franc Raspor, predsednik KS Roman Brozina in prvi sosed Ivan Ceglar. »Usoda je hotela, da svoj visoki življenjski jubilej dočakam v domu starejših. No, tu mi je lepo, kot nikoli doslej. Kaj takega nisem doživela še nikoli,« pove Pavlina Frol. Vesela in čila je skupaj z ostalimi najprej zapela in zatem kot nekoč še zaplesala. Vesela druščina je zapustila dom z isto željo: nasvidenje za 8.marec ! Foto-tekst: Petar Nikolič POLNA DVORANA PRIJATELJEV V PIVKI Razmišljanje ob svetovnem dnevu bolnikov 11. februarju DAN BOLNIKOV Lepo in spodobno je , da se ob priložnosti kot je svetovni dan bolnikov za trenutek spomnimo vseh tistih ki trpijo za našo največjo spremljevalno vrednoto človeka , kot jezdravje. Naša nesebična želja je od rojstva otroka skozi celotno njegovo življenje velikokrat povezana in združena v eno samo skupno željo po njegovem zdravju. Svetovni dan bolnikov, pa razumem kot lepo priložnost, da se spomnimo vseh tistih, kateri trpijo zaradi stiske bolezni. Istočasno pa je to tudi dobra priložnost, da se zamislimo nad našim zdravjem in zdravim načinom življenja ali pa pomisli-mona ljudi, kateri si dan za dnem prizadevajo, da bi bilo naše zdravje vedno bolj kvalitetno , bolezen pa čimprej uspešno premagana. Ob tej priložnosti ne moremo mimo dejstva, da je odgovornost za naše zdravje velikokrat odvisnatudi od nas samih, zato si moramo prizadevati, daje naše okolje čimbolj humano in človeku prijazno. Dan 11. februar, ko praznujemo god lurške Matere Božje, je pokojni papež Janez Pavel II. razglasil za svetovni dan bolnikov. Letossmo imeli že 15. priložnost, da smo se lahko na ta dan spomnilibolnikov, njihovih svojcev , prijateljev kakor tudi zdravstvenih delavcev je po mojem prepričanju priložnost, da pokažemo koliko humanosti in resničnega človeškega odnosa premoremo še mi sami. Televizija, računalnik, telefon in druge sodobne naprave človeškega napredka, žal ne morejo nadomestiti pristnega prijaznega domačega človeškega odnosa.. Sam sem bil v cvetu mladosti na hudi življenski preizkušnji. Lahko trdim, da so mi spremljajoče težave in nemogoč položaj, ko sem sam velikokrat iskal odgovor na vprašanje „ zakaj se je to zgodilo ravno me-niali ali obstaja smisel za nadaljno življenje in če obstaja kakonaprej v življenje „.Odgovor na zastavljena vprašanja in izhod iz osebnih kriz sem našel takrat, ko sem spoznal, da me vsakodnevno obkroževajo ljudje, kateri so pripravljeni z mano deliti lepe pa tudi manj lepe trenutke mojega vsakdana. Takratje moje življenje pričelo ponovno pridobivati svoj smisel.Ob njih se mi je vedno znova in znova porajalo novo upanje . Če sedaj pomislim nazaj si upam trditi, da mi je bilo lepo. Kljub svojim težavamsem spoznal ljudi kateri so znali pokazati, da jimje bilo nekaj do sočloveka pa četudi mladega. Veseli me, da sem imel ob sebi ljudi, kateri so znali razumeli mojo stisko , stisko moje družine in nam pri tem nesebično pomagali, tako kot to zna in zmore le človek z srčno kulturo. Vsako novo življenje prinaša srečo in veselje v družino. V trenutku ko pa nastopi bolezen in če jeta bolezenpovrhu še težka,prihaja do krize in trpkega soočanja z njo prav vseh članov družine. Medicina v novejšem času vsakodnevno kaže velike napredke v spopadih z najrazličnejšimi oblikami obolenj. Kljub novim znanstvenim dognanjem nekatere bolezni ostajajo žal še vedno neozdravljive. Ob takih primerih se soočamo in srečujemo s dodatno cvetko kot je trpljenje. Na žalost se številnim zaradi njihove neozdravljive bolezni življenska pot konča žal z prezgodnjo smrtjo. Velikokrat se sprašujem, zakaj smo ljudje brezbrižni do naših prijateljev in svojcev ko trpijo na življenskih preizkušnjah. Zakajjim ne priskočimo na pomoč ob njihovih stiskah? Odgovor se verjetno velikokrat skriva v pojmuSTRAH. Prepričan sem, dase ta strah pojavlja v nas samih. V naši podzavesti kot tabu tema nezavedajoč se , da smo lahko tudi mi sami jutri na podobni taki neusmiljeni poti, zato pomisleke, da se tudi nam to lahko zgodi odmikamo in izrivamo proč od sebe. Ko smo sev soboto 27.01.2007udeležil v Ljubljani delavnice na tematiko,, SOŽITJEGENERACIJ IN ZNAMENJA ČASOV „ sem med razpravami priznanih strokovnjakovkot so dr Janez Podobnik, prof dr Jana Bezenšekprof dr Jože Ramovš , prim. Janez Remškar, Rok Ravnikar, Bogdan Bradač in drugih razpravl-jalcev osebno resnično podoživljal kako pomembna je povezava med generacijamiše posebej, če jih veže popkovina DRUŽINE, ob pomoči mnogih posameznikov kot so prijatelji, zdravstveni delavci,prostovoljci, ki neutrudno služijo bolnim ali pomoči potrebnim v bolnišnicah indomovih. Pri tem pa ne smemo zanemariti tudi možnostduhovne oskrbe. Svoje razmišljanje bi rad zaključil z ugotovitvijo: Ne bomo več, samo tarnali: „nikomur ni mar zame „. Inče se nam bo iz ozadja v možgane vsiljevala misel osemljen sem„nikogar nimam,,, sem prepričan, da so med nami ljudi s svojo ljudskostjo in srčno kulturo, kateri so nam že priskočili na pomoč ali se nam bodo pridružili,ko bomo pomoč ponovno potrebovali. Tako kot že vrsto let ob prihajajoči pomladi so tudi letos postojnski radijci pripravili že 12. tradicionalno prireditev PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ki je bila tokrat prvič v športni dvorani SKALA v Pivki. Radijska oddaja narodnozabavne glasbe, ki je na programu vsako nedeljo dopoldan je tudi tokrat postregla z zanimivimi gosti, ki nekaj veljajo naslovenski sceni narodno zabavne glasbe. Pred samo prireditvijo seje predstavila mlada skupina BISERI, ki prihaja iz Pivškega konca program pa so nadaljevali Okrogli muzikanti,, Navihanke in ansambel Igor in Zlati zvoki. Seveda so vsi nestrpno pričakovali nastop letošnjih zmagovalcev festivala Slovenska polka in valček ansambla SPEV iz Velenja. Fatnje iz te skupine so dokazali, da so vredni tega naslova, ki samo potrjuje njihovo uspešno delo. Tudi ostali ansambli, ki so sodelovali od Modrijanov, Modrega vala in skupine Turbo Angels so navdušili vse v dvorani Skala. Posebna častpa je bila izkazana glasbeni skupini, ki je pred kratkimpraznovalaštriri desetletja to je ansambelu ALPSKI KVINTET. Tako kot v eni od prejšnih oddaj je zbrane v Pivki najbolj navduši laz pristnim domačim humorjev v Harijskem narečju Jadranka Boštjančičkot ŽJEFA, ob kramljanju s Franetom, ki je prispel iz Amerike. Prireditev so popestrili tudi plesalci folklorne skupine Brkini. Letošnja pomlad je prišla v Pivko tudi s prijatelji. ab $>[ M > s e e e ] o [ ] MKhz PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA POZIVA IM VABI MEŠČANKE IM MESCA ME ILIRSKE BISTRICE, DA SKUPAJ OPRAVIMO SPOMLADANSKO ČIŠČENJE NASEGAMESTA. POZIVAMO VSE LASTNIKE ALI UPORABNIKE STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB TER DRUGIH OBJEKTOV, DA VSAK OČISTI IN UREDI SVOJO OKOLICO, SKUPNE JAVNE POVRŠINE PA BOMO OČISTILI IN UREDILI SKUPAJ Članice td in drugih društev in podjetij, katerimje mar iz- GLED MESTA. SKUPNO AKCIJO BOMO IZVAJALI V SOBOTO, DNE 21.APRILA 2007, DAN PRED SVETOVNIM DNEVOM ZEMLJE. VSAKO OD V AKCIJISODELUJOCIH DRUŠTEV BO TA DAN POSADILO DREVO, KATERO BO PONAZARJALO ŽIVLJENJE. S TEM BOMO POČASTILI SPOMIN NA NAŠEGA VNETEGA OKOLJEVARSTVENIKA IN VRTNARJA G. KINDLER VILJEMA IN NJEGOVEGA REKA : ČUVAJMO ZELENJE, ZELENJE JE ŽIVLJENJE! DOBRODOSLIV SOBOTO, 21 APRILA 2007 OB 8. URI V PARKU NADE ŽAGAR. S SEBOJ PRINESITE ORODJE- GRABLJE, KAKŠNO LOPATO IN MOTIKO, METLO IN SMETIŠNICO. ZA ROKAVICE, VREČE ZA SMETI, ODVOZ ZBRANIH ODPADKOV TER PIJAČO BOMO POSKRBELI Ml. NAJ TUDI PRI NAS VELJA : MOJA DEŽELA, LEPA, UREJENA IN CISTA. VABLJENI! VASE TURISTIČNO DRUŠTVO Junona^ studio za nego telesa Jablanica 1c 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam: • Nego obraza • Nego telesa • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije na tel.: 051 304 217 OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 pisma bralcev Odgovor, ki je pred vami objavljamo na insistiranje družine Cvitanič kot odgovor na članek avtorja Marijana Dolgana Nacionalizacija Trnovske ulice. Od članka se distanciramo, saj ne izraža mnenja in stališč uredništva. Hkrati vas obveščam, da odgovorov na ta članek ne bomo objavljali. Glavni in odgovorni urednik časopisa Snežnik Cvitanič Ljubo in Jožica Datum: 12. marec 2007 Odgovor na članek v Snežniku : Nacionalizacija v Trnovski ulici Dolgan Marijan, midva nisva ničesar nacionalizirala ali podržavila. Cestni svet je občinska ali državna last ( in Novakova! ). Iz razloga, ker sva imela velike težave pri manipuliranju z avtom iz dokaj zaparkiranega slepega rokava Trnovske ulice - tudi po 7 avtov ( tu sta imela redno parkirane avte celo oba nečaka Novakovih iz Maistrove , pa tudi Puževi in njihovi so tu parkirali ), večkrat nisva mogla z avtom ne od doma, ne domov. O tem sva se hotela pogovoriti s sosedom Novakom, ki pa je odgovore odklanjal in poniževal. Tako sva se obrnila na občinski Svet za prev. In vzgojo v cest. Prometu, ki je izdal sklep o prepovedi parkiranja v slepem rokavu. Ker sta se soseda pritožila in nadaljevala s parkiranji je taisti Svet izdal še enkrat enak sklep. V tretje je ta sklep potrdil še župan g. Prosen. Torej tri prepovedi s strani občine, ki do danes niso preklicane. Za časa županovanja župana g. Šenkinca pa sva prejela predlog, da v dvorišče in garažo vzvratno parkirava? Ker s tem sosedje niso uspeli, sta nama soseda Puž povedala, da če midva dovoliva njim parkirati na cesti pred njihovo hišo, potem policija ne bo »listkala« ostalih vozil v Trnovski ulici. S to idejo, veva zakaj, je že čez dva dni prišel k nama pomoč. K-dirja PP II. Bitstrca. Na urgenco ministrstva iz Ljubljane je to izjavo že drugi dan preklical drugi pomočnik K-dirja PP in se opravičil ter zagotovil, da bodo sedaj upoštevali prepoved parkiranja in bo vse urejeno. Za tak predlog » kompen^cije« imava pisno opravičilo od Policije v Ilirski Bistrici in od Postojne. Tudi Mirandin nečak je s svojo invalidnostjo hotel uveljaviti svoj parkirni prostor.... Marijan, ali se spomniš, ko so prišli delavci postavljati prometni znak Prepovedano parkiranje, pašo jih sosedje (morda tudi ti) zapodili in to kar dvakrat tako, da so znak tretjič uspeli postaviti s pomočjo varstva kar sedmih policistov, v svežem betonu je potem vekdo znak še obrnil. Je morda to nacionalizacija o kateri Marijan pišeš? Tudi ti Marijan si med podpisniki pisma, da se izseliva iz hiše samo zaradi problema parkiranja. Najpomembneje pri vsem tem pa je to, da sta si tvoja sorodnika Novakova v slepem rokavu že pred leti samovoljno in nezakonito prisvojila kar polnih 28 m2 cestnega sveta in ga priključila k svoji parceli. Zaradi tega je cestni rokav ulice bistveno ožji, kot gaje zasnoval snovatelj tega naselja g. ing. arh. Berce. Kakšen paradoks. Župan Prosen zahteva, da se preveri velikost Novakove parcele v bojazni, da si je Novak kaj prisvojil in da se ustrezno temu ukrepa. Sedanji župan g. Šenkinc pa v letu 2006 po vsem povedanem in ugotovitvam geometra meni nič, tebi nič, to zemljišče enostavno proda istemu Novaku, ki si ga je pred leti samovoljno prilastil. Vse to je možno zaradi dobrih odnosov med županom in stanovalci v Novakovi hiši št. 18. Morda je vmes še kaj, kdo ve? Od septembra 2006 pa posedujeva pismo dir. PU Postojna, ki prepoveduje vsakršno parkiranje v slepem rokavu te ulice. Soseda kljub prepovedanemu občasno še parkirata, ob prihodu policije pa zna Puž po mobitelu zaklicati svojega zeta- policista in ga rotiti, naj uredi s svojimi kolegi - policisti, ki so v ulici. Ko zapade sneg soseda del tega snega iz svojih parcel zmečeta na cesto. Novak je v zimi 2005/06 bil pisno opozorjen od Komun. Inšp., da je to prepovedano. Bo to dovolj? Otrok od igre na cesti ne preganjava midva ampak tvoja teta Draga, vendar le, če ni med njimi njenega pravnuka. Celo s policijo jih straši, vprašaj Marijan svojega vnuka in sosedovega, to sva večkrat videla in slišala. Tvoja sestrična Miranda, ki je vse to zakuhala pa je Jožici zaželela ob odhodu od doma z avtom: » Da bi se zaletela in zadušila«. Želja Jane Puž pa je bila: »...da bo v začetku slepega rokava postavila rampo in ko bo Joža prišla, bo najprej razbila avto, potem pa še njo«. Marijan, vidiš, vse to je po tvojem pisanju ta takoimenovana nacionalizacija v Trnovski ulici. Cvitanič Ljubo Cvitanič Jožica KLAMATSKA ALGA5.deI Antioksidanti Izdelek: ANTI-OX WITH PYXC- NOGENOL Izdelek vsebuje močne antioksidante, v prvi vrsti: • Klamatsko algo • Picnogenol - ekstrakt borove skorje (Pinus Pinaster), ki raste v južni Franciji. Kot antioksidant je 20 xmočnejši od C vitamina in 50 xod vitamina E. • Rdeča Dunaliella salina - (alga, cenena zaradi visoke vsebnosti betakarotena) • Organsko rastii pšenični kalčni, Ginko biloba, Beta-karoten, zeleni čaj, borovnice, naravni vitamin E Izdelek je enkraten koncentrat antioksidantnih vsebnosti, poln energije, sposoben neutralizirati proste radikale, ki se kopičijo v telesu. Anti-oxidatni so činitelji proti»koroziji« telesa. Mnogi vsakdanji pojavi, katerim se ne moremo izogniti, kot so stres, onesnaženo okolje (zrak...) .osiromašena pre- hrana, toksini v hrani, naporna telovadba, kajenje, proces staranja... vse to osvobaja škodljive proste radikale, ki pospešujejo zdravstvene probleme. Rezultat odvečnih prostih radikalov je tip celične okvare, ki vodi k staranju, degeneraciji in težkim obolenjem. Delovanje -deluje na mikrocirkulacijo, jačajo stene krvnih žil (kapilare in manjše žile) -Stimulirajo delovanje jeter -zmanjšujejo apetit -imajo splošen efekt za pomlajevanje -pomirjajo -zmanjšujejo impulzivnost in agresivnost v obnašanju Kdaj dajati -aktivni in pasivni kadilci -onesnaženje - izpostavljanje onesnaženemu zraku in okolju -pri delu s kemikalijami in radiacijo -prekomerno izpostavljanje sončni svetlobi -povišan riziko pri srčnih, krvožilnih, jetrnih, degenerativnih in rakavih obolenjih -po cerebrovaskularnem inzultu -profilaktično pri vseh ljudeh za upočasnjen proces staranja -v prvem trimesečju nosečnosti (zmanjšuje rizik spontanih splavov - zaščitno delovanje) -zmanjšuje alergijske reakcije; še posebej pri alergijskem rinitisu, psoriazi, astmi, reakciji na sonce... -zavzdrževanje mlade, zdrave, elastične kože in zmanjšanje gub -za preventivo širjenja ven (problemi z venami in kapilarami, lajša varikozne vene, zatekanje nog in vnetja) -v literaturi se omenja delovanje picnogenola na povečanje števila levkocitov Doziranje Preventivno 1 kapsula dnevno, terapijsko 2 kapsuli dnevno, na prazen želodec Opomba Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 mmm m« ©dl ' ■J*■- ezav Bistrice s Pivko in Postojno ter obenem prikazovati trdno povezanost s Koprom ni najbolj modro početje in ni v korist objektivnemu prikazovanju celotne situacije. Glede postojnskih očitkov, da v Bistrici sedimo na dveh stolih pa velja opomniti, da enako počnejo Bistrici tudi sami. Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica so del kulturnega, športnega, cerkvenega, prometnega in šolskega primorskega prostora. Glede na to, da bo verjetno o tej zadevi potrebno odločanje na referendumu bi bilo prav, da se pripravi celovita zgodovinska in sedanja predstavitev tega prostora in problematike povezovanja v njem, na vseh nivojih. Grahor Branko ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi DRAGEGA SINA IN BRATA JOŽETA NOVAKA (1951 - 2007) SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI STE NAM IZRAZILI SOŽALJE, DAROVALI CVETJE, SVEČE IN GA POSPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, bolnišnici Sežana, Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica, veteranom vojne za Slovenijo, Rokometnemu klubu II. Bistrica, »Parkovcem«, sodelavcem podjetja IB 7, pevcem, duhovniku za opravljen pogrebni obred in pogrebnemu podjetju Komunala Ilirska Bistrica. Žalujoči: mama Štefka, sestri in brata z družinami ter drugo sorodstvo II. Bistrica, 26.2.2007 brezplačni mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat -za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V središču Ilirske Bistrice ali v Trnovem kupimo v pritličju manjši poslovni prostor, garsonjero ali enosobno stanovanje, dostopno invalidu. Tel: 71 42 147 - Žibert Jožica (Društvo invalidov II. Bistrica) Mlada tričlanska družina najame stanovanje Tel: 040/294-016 ali 040/618-586 Prodam Seat Ibizo 1.2, letnik 2002/modelsko leto 2003. Cena 4.500 EUR. Tel: 040/828-866 Inštruiram italijanščino, popravljam diplomske naloge, učim francoščino. Tel: 040/378-888 Domača slivovica in sadjevec! Tel: 05/753-03-87 Reagiranje... ODGOVOR NA ČLANEK V PRIMORSKIH NOVICAH Naj povem glede objave primorskih novic z dne 15. februarja 2007 - komentar Stojana Spetiča, citiram: »...Vendar se pri tem sprašujemo, ali je v naši občini res problem, kam obesiti nekaj slik, je takšno stanje pomanjkanja razstavnega prostora v bistriški občini.« Lansko leto smo ponudili kulturni skupnosti in razvojnemu centru Ilirska Bistrica prostore v »KLUB MLINU« Ilirska Bistrica, v starem delu mesta, za namen razstav in raznih prireditev brezplačno, saj bi bili zadovoljni že z obiskom ljudi, ki bi se pri nas ustavili tudi v šanku. Svoja likovna dela sta razstavljala le gospa Mojca Ličen in gospod Niko Slovenc, vendar po našem dogovoru. Sašo Gartner )ime^imtir PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1/2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR SIB INŠTALACIJE d.0.0. SIB Inštalacije d.o.o„ Jablanica E. 62SO Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 B, fa* 05 714 85 16. GSM: 041 714 394 e-maih slbist@siol.net M-a ■ 38 ^ www.instaladje-sib.si ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. rrnf.MJiu vveishaupt Eurotherm vbmus vie|mann [<3)RiBin| Unical OB SREBRNEM JUBILEJU BISTRIŠKEGA LITERARNEGA DRUŠTVA Ni naključje, da smo člani bistriškega literarnega društva za obeležitev srebrnega jubileja svojega organiziranega delovanja (27. februarja) izbrali prav bistriško Gimnazijo. V njej se namreč vzgaja bodoči rod bistriški intelektualcev in kulturnikov, ki bo, vsaj tisti del, ki bo tu ostal, že v slabem desetletju prevzel "vlečno” vlogo v našem prostoru, zato je prav, da mu stopimo naproti in povabimo k spoznavanju in sodelovanju. V družabnem srečanju vseh generacij bistriških literatov (bili v večini dijaki) so sodelavci društva seznanjali mlade pisce z možnostmi, ki jih ponuja naše društvo pri njihovem literarnem izobraževanju in objavljanju svojih del. Že v tem letu se mislimo lotiti organiziranja poletnih literarnih delavnic. V pripravi je tudi nova številka Stopinj, kjer bodo svojo priložnost že lahko izrabili mladi pisci. Naj omenim, daje uredniško krmilo prevzela pomlajena posadka, podobne spremembe se v kratkem obetajo tudi v vodstvu društva. S svoje strani sem omenil potrebo po graditvi medgeneracijskih mostov, ki so nujni za sožitje na tem prostoru. Moja ugotovitev je bila, da teh mostov nismo podrli, ampak se le bojimo čeznje, ker smo jih zasuli s predsodki, zato je prav, da se jih lotimo odstranjevati. In smo jih že tisti večer v sproščenem literarnem branju, kjer se je izkazalo, da nimamo tako različnih pogledov na življenje in lepoto, kot si mislimo. Naloga literatov ni samo pisati za svojo dušo, ampak s svojo besedo pomagati oblikovati svoj prostor, da bo odprt za različnost in strpen do drugačnosti. Trudili se bomo, da bo Literarno društvo in z njim tudi Gimnazija postala stičišče bistriških različnosti, zato še enkrat vabim vse, ki jim ni vseeno, kakšna bo čez desetletje duhovna klima v bistriškem prostoru, naj kaj prispevajo k njeni ozdravitvi. Pogosto slišim kako zagrenjeno ugotovitev, da se ne splača pisati ne tako ne drugače (v Snežnik), ker nihče ne bere in še manj upošteva napisano. Za tako gledanje je kriva naša neučakanost, ker pričakujemo takojšen učinek svojih besed in če ga ni, prehitro odnehamo. Besede pa so kot dež, ki pade na zemljo in šele čez čas požene zelenje...Če torej hočemo "ozeleniti” naš prostor, moramo prej orati, sejati, zalivati in znati tudi potrpežljivo čakati...Prepričan sem, da nobena beseda, ki je zastavljena za dobro, ni vržena proč, zato literati pišemo in tudi bomo pisali ne glede na okoliščine! Jožko Stegu DRUŠTVENO SREČANJE NA PLATKU- Hrvaška-sobota, 21. aprila 2007 Srečanje z zamejskimi planinci iz Devina, Trsta, Ilirske Bistrice in Reke. Kot vemo so člani slovenskega društva Bazovica Reka dobri gostitelji. Druženje jim veliko pomeni. Prijave posredujte na sedežu PD Snežnik, Bazoviška 12,ali pri Alešu v trgovini Avantura šport do 13. aprila 2007. Če bo prijav dovolj organiziramo avtobus, sicer gremo z osebnimi avtomobili. LP DD OBVESTILO Društvo invalidov Ilirska Bistrica vabi člane, ljubitelje narave in sprehodov v petek, 13. aprila 2007, ob 16.00 uri na Črne njive. Pogovorili se bomo za tedenska srečanja in sprehode, ki jih bo vodila naša športna referentka ga. Nina Šuštar. Razgibajmo življenje... in takoposkrbimo za boljše zdravje in počutje. Prijazno vabljeni! Društvo invalidov Ilirska Bistrica ^ x Dom na Vidmu ] h j 5 ° ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ~ AKCIJA: 3 + 2+1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE VIDEO TOP 1 ■1. VARUH-drama ■2. KAČE NA LETALU-triler ■3. IZGUBLJENO MESTO-drama ■4. W0RLD TRADE CENTER-drama ■5. FAKTOR SMRTI-triler ■6. SENCE PRETEKLOSTI-akcija ■7. PARIZ-triler ■8. PRIPRAVNIK V AKCIJI-komedija ■9. ZADNJE ZNAMENJE - grozljivka ■10. OBJEKT POŽELENJA-triler KRES-NEM VARUH 'Ste 7 FJORMATiOM ZBOROVANJE V PODPORO JAVNEMU ŠOLSTVU IN ZDRAVSTVU Sindikalne konfederacije so v četrtek, 15. maja letos izvedle shod v podporo javnemu šolstvu in javnemu zdravstvu. Že pred shodom smo sindikalni zaupniki pomagali prizbiranju milijon podpisov za ohranitev kakovostnega javnega šolstva in zdravstva. Podpisi so že v Bruslju. Z njimi pozivamo evropsko komisijo, da predlaga evropsko zakonodajo, ki bo zagotavljala kakovostne in vsem dostopne javne storitve. Glavni tajnik SVIZABranimir Štrukelj je na zborovanju v Ljubljani dejal, da nismo proti zasebnemu šolstvu niti zdravstvu, ampak naj se obstoječe pravice in dosežene standarde ne krči in naj bodo še naprej dostopni vsem ljudem. Shod je potekal je v Ljubljani izpred kina Vič mimo parlamenta, Univerze k Ljubljanici. Bistriška udeležba je bila pičla, azelo glasna, saj je na ključnem mestu (pred govorniki in »pod razno«)igral, naš najbolj uspešen absambel Malibu Darinka Dekleva ČUDOVITI SVET NITI Učenci OŠ Antona Žnideršiča z veseljem sledijo učenju čipkarskih veščin. Nekaj misli o klekljanju: »Nekaj bucik ... ne veliko in že so tukaj zvezde, vrtnice, palme, prepletena mreža... pa vendar je vse skupaj samo sukanec, samo malo prepletenega sukanca!« In kaj je klekljana čipka? Klekljana čipka je tkanina narejena s prepletanjem in vozlanjem niti napetih okoli bucik zabodenih v blazino. Niti so pri tem navite na kleklje. Debelina niti ter število klekljev pa je odvisna od oblike vzorca, ki ga izdelujemo. Pred petdesetimi leti je v našem kraju delovala celo klekljarska šola, prvi učiteljici sta bili Milka Primožič iz Idrije in strokovna učiteljica Stana Dolenčeva izžirov. Šola je bilo dobro obiskana, žal pa je trajala le tri leta. Oživitev te dejavnosti je ponovno stekla pred desetimi leti v okviru šolskih dejavnosti v Ilirski Bistrici, Kuteževu in Podgradu.Že pet let pa potekajo tečaji v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje. Vsaj sto petdeset deklet in žena in osnovnošolcev se je v tem času z veseljem in uspehom spoznalo z umetnostjo klekljanja in obvladalo samostojno ustvarjanje podob iz čipk. Klekljarice so navdušeno obiskovale tečaje, spoznavale različne tehnike klekljanja in so ponosne na svoje čipke. Ob zaključkih tečajev so tečajnice vedno pripravile tudi razstavo svojih izdelkov in požele občudovanje obiskovalcev. Vsa ta leta vodi klekljarske tečaje Jana Benigar iz Trnovega za kar ji gre vse priznanje. Darinka Brlek V KOSEZAH VEMO, DA KJER SE PRAZNUJE, SE TUDI ŽIVI! Lepih dogodkov ni nikoli preveč. V tem mesecu se med drugim spominjamo 8. marca- dneva žena. V Kosezah smo ga obeležili s krajšim kulturnim programom. Vaški otroci so nas razveselili z recitiranjem, petjem in plesom, zaigrali pa so tudi na instrumente. Zvoki le teh, so nam ogreli srca. Misli so zbežale v našo mladost. Spomine pa so prebudili glasovi pevskega zbora Kalina. Prepevanje je božji dar, zato ga je treba negovati kot otroka, dokler si ne utre svojo pot. Nasmehe na obraz je privabila skupina štirih Koseščank s humoristično igrico: »Po dugmi cajti bo vvhcet na vosi«. Na obrazih žena, so se zaiskrili nasmehi, v zahvalo otrokom za podarjene rdeče nageljne. Tako malo je potrebno, da osrečimo nekoga, morda le s toplim pogledom, morda z rdečo rožo. Okrog nas, se je razlegla glasba, ki je kar vabila na plesišče. Srcu moraš vedno odpreti vrata. Kjer se praznuje, se tudi živi in kjer se živi, se ni bati prihodnosti. KŠD KOSEZE, B.K. PLAKETA ČASTI IN OBVEZE NAJ ČUJE ZEMLJA IN NEBO Osrednja vsakoletna regijska prireditev ob dnevu Civilne zaščite (CZ), ki ga v Slovenji praznujemo vsako leto prvega marca, je bila letos v kulturnem domu v KOMNU na Krasu, dne 16.marca. V Občini, ki jo jev lanskem letu prizadela ena večjih naravnih nesreč v Slovenji - požar v naravnem okolju. Na prireditvi, ki jo je spremljal zelo pester kulturni program z domačimi izvajalci, pozdravnimi in zahvalnimi nagovori najboljšim, so bila ob tej priložnosti podeljena tudi najbolj požrtvovalnim in zaslužnim pripadnikom CZ in drugim razna priznanja inodličja CIVILNE ZAŠČITE. Poveljnik CZ Republike Slovenije je na tej prireditvi podelil tudi zlato spominsko plaketo CIVILNE ZAŠČITE za sodelovanje v IVAN ŠUŠTAR, DOLGOLETNI POVELJNIK OBČINSKEGA ŠTABA CZ ILIRSKA BISTRICA, JE PREJEL ZLATO PLAKETO osamosvojitveni vojni za Slovenijo v letu 1991 ŠUŠTARIVANUiz Ilirske Bistrice, nekdanjemu poveljniku občinskega štaba CZ Občine Ilirska Bistrica, ki mu je štabu poveljeval 12 let. Ivan Šuštar pove, da mu priznanje veliko pomeni. Saj je to tudi priznanje vsem ostalim članom štaba, ki so skupaj uspešno sodelovali in sprejemali ukrepe terizvajali vse potrebne naloge za čim hitrejšo odpravo posledic nesreč, kadar so nas le-te prizadele. Po končanem svečanem deluje bilo na koncu tudi prijetno druženje z nekdanjimi sodelavci iz drugih štabov CZ, ki so se srečevalitako na usposabljanjih kot v skupnih reševalnih akcijah. Tekst in foto: Petar Nikolič BOM DALA Tl ROŽO Upokojenski pevski zbor Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice vodi g. Dimitrij Grlj, ki je uglasbil pesem Zate, avtorice ga. Danice Pardo, sicer članice navedenega pevskega zbora in pobudnice nepozabnega srečanja na Ostrožnem Brdu. »Bom dala ti rožo,ki v vrtu cveti, ujela bom ptico, ki v polje leti, oblak iz višav ukradla bom zate, zvezde drobne, travnike zlate in murnčkov sto, da pridejo v svate.« ...je zapisala Danica Pardo, Dimitrij Grlj - Mitko je pesem uglasbil, ŽPZ Prem pa jo prepeva. »Ta pesem ni bila napisana prav za nas, vendar ker jo pojemo, je tudi naša...« Nekako tako je dejala zborovodkinja ŽPZ Prem ga. Irena Rep, ko se ji je na prireditvi »Bom dala ti rožo«, zahvalil g. Mitko. Ne vem, če ste bili že kdaj na Ostrožnem Brdu, vendar če ga še niste obiskali, vam svetujem, da ga obiščete vsaj enkrat v poletnih mesecih, kajti takrat je Ostrožno Brdo kot pravljica v cvetju. Pot na Ostrožno Brdo je sicer nekoliko zapletena,čez pivško občino pridemo ponovno v našo... Tudi zgodba o tem kam vse je spadalo Ostrožno Brdo je nadvse zanimiva. Ne glede na vse to,je Ostrožno Brdo nekaj posebnega tako po arhitekturi kot vaškem pokopališču. Od nedavnega je njihova krajevna skupnost bogatejša za novo predsednico. Krmilo je prevzela ga. Ines Krebelj, domačinka, ki vodi tudi vaško trgovinico, kar je tudi zelo zanimivo, saj se z vaško trgovino ponaša le še peščica vasi. Na pobudo upokojenskega pevskega zbora Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, ki prepeva pod taktirko g. Dimitrija Grlja, se je v času med Dnevom žena in Materinskim dnevom , rodila na Ostrožnem Brdu prireditev »Bom dala ti rožo« . In bilo je res lepo.Iz upokojenskih grl, ki da skupno štejejo 3300 let, je zazvenela pesem. V času med enim in drugim upokojenskim prepevanjem pa še pesem pevk ŽPZ Prem, pod vodstvom zborovodkinje Irene Rep, ...«Bom dala ti rožo...«, so prepevale »Premke« inžene in dekleta so bile res obdarjene s cvetjem, kot se za njihov praznik spodobi. Prav vsi pa so lahko uživali ob lepem petju in prisluhnili izbranim besedam ga. Danice Pardo in gdč. Kristine Jenko, ki sta družno povezovali nedeljski program. »Upam, da se bomo še kdaj videli...« je ob zaključku skromno dejala tamkajšnja predsednica ga. Ines Krebelj in se v isti sapi hitela opravičevati, da ni dobra govornica, čeprav povedano še zdaleč ne drži, kajti Ines kar dobro suče besedo, premore pa še nešteto drugih darov.. Po tem pa se je začelo! Ostrožanke kar niso mogle nanositi vsega kar so napekle in pripravile pridne gospodinje. Mize v vaškem domu so se zašibile pod težo vseh mogočih dobrot. Harmonikarke upokojenskega pevskega zbora so razpotegnile mehove, nekateri so pritegnili pri petju, spet drugi so se zavrteli na plesišču. »Zdrava Marija« v cerkvi sv. Janeza je že zdavnaj odzvonila, ko smo na Ostrožnem Brdu še vedno plesali in si ven glas zatrjevali, daje na Ostrožnem Brdu res lepo. Vsem vam, ki niste bili z nami na Ostrožnem Brdu, posebej še tistim, ki ga še niste obiskali, pa naj bodo v poduk besede pok. prof. Marije Likon-Hasl: »Kdor hoče razumeti zgodovino, mora najprej spoznati domače kraje !«. Alenka Penko Pesem o roži prepevajo članice ŽPZ Prem, zato pravi zborovodkinja ga. Irena Rep, da je pesem tudi njihova. Še bolj zato, ker je avtorica pesmi ga. Danica Pardo hkrati tudi članica ŽPZ Prem. V soboto, 3. marca je v avli pivške šole družno zapelo petindvajset pevcev, članov Moškega pevskega zbora Pivka in petindvajset pevk, članic Ženskega pevskega zbora Prem. Sodelovanje omenjenih zborov ni bilo prvo, na vsa pa pevke in pevce vežejo lepi spomini. Zato ni naključje, da so se pivški pevci, ki v letošnjem letu praznujejo 35-letnico delovanja odločili, da povabijo »Premke« tudi na jubilejni koncert. Poldrugo uro trajajoča prireditev je bila sestavljena iz treh pevskih sklopov. Po uvodni Vodopivčevi Pobratimiji, smo prisluhnili skladbam od renesanse do sodobnejših pevskih snovanj, slovenskih in tujih avtorjevter nekaterim priredbam domačih in tujih pesmi. Očitnoje bil program dobro izbran in pe- MoPZ Pivka si je za praznovanje izposodil začetno besedilo Vodopivčeve Pobratimi ja - »Naj čuje zemlja in nebo...« srni kakovostno odpete, saj je bila prav vsaka nagrajena z bučnim aplavzom obiskovalcev, ki sodo zadnjega kotička zapolnili šolsko avlo. In kot se za takšne prilike spodobi, je bil prvi in zadnji del rezerviran za jubilante, pod vodstvom zborovodja Marcela Štefančiča. Za osrednji del pa so poskrbele članice ŽPZ Prem, pod vodstvom Irene Rep, Pivčanke, ki ji gredo najbrž zasluge, da je kar lepo število njenih rojakinj vključenih v premski zbor. Pravijo, da tradicija zborovskega petja na Pivškem presega celo stoletje, začetek moškega zbora Pivka pa datira v leto 1972, ko so upokojenci ustanovili oktet, ki je v kratkem času prerasel v moški zbor. Ta se je čez čas preimenoval v Moški pevski zbor bratov Vodopivec in leta 1984 prevzel današnje ime. Ob 25-letnici delovanja je zbor izdal kaseto »Je upihnila luč«, ob letošnjem jubileju pa pevci pripravljajo izbor pesmi za zgoščenko »Naj čuje zemlja in nebo ». Petindvajset let je dolga doba, še posebej za moške zbore, za katere žal ugotavljamo, da jih je iz leta v leto manj. V priložnostni zgibanki, nastali ob ju- ŽPZ Prem, ki v letošnjem letuzdružuje petindvajset žena in deklet iz Brkinov, Pivškega in doline reke Reke, je nastal pred sedmimi leti z namenom ponovne oživitve kulturnega dogajanja ter ohranjanja starodavnega pevskega izročila Prema. bilejnem koncertu, smo prebrali, da seje v zavidljivem obdobjuv zboru zvrstilo petero zborovodij: Jakob Rotar (1972-1976), Ivan Vodopivec (1979-1991), Miran Žitko ( 1990-1991), Dušan Kofol ( 1976-1979 in 1991-2001). Od leta 2001 daljevodi zbor Marcel Štefančič, pevec, organist in zborovodja, rojen leta 1937 v Dekanih. Njegovo sedemdesetletno pot je v biltenu Primorska poje 2007 opisal predsednik MoPZ Pivka Janez Čuček in prav od tu sem si izposodila nekaj stavkov, ki se mi zdijo zelo primerni za opis tega šarmantnega gospoda: »Brez posebnega razglašanja se je preizkušal tudi s prirejanjem zlasti slovenskih narodnih motivov, ki so jih prepevali, nekatere tudi posneli, že z Logaškim in Javorškim oktetom, pa tudi s sedanjim moškim zborom. In tako hiti naprej v svojem pevskem zanosu, dokler mu bo duša dala.« Članice ŽPZ Prem mu želimo, da bi ga zdravje služilo še vrsto let, predvsem pa, da bi mu duša dala še vse tisto neizpeto, o čemer je sanjal še v časih, ko je » z otroško zavistjo zrl v domačega organista, ki je okorno, vendar natančno tipal po mamljivih belih in črnih tipkah....« Vse najlepše tudi moškim kolegom ob častitljivem jubileju petintridesetih let! Alenka Penko PARTNERSKO SODELOVANJE MED POLICIJO IN DRŽAVUANI PREDSTAVITEV VODJE 3. POLICIJSKEGA OKOLIŠA POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA- ANDREJ VRH S sprejemom novega Zakona o policiji leta 1998 in dopolnitev so določene naloge policiji, ki se nanašajo predvsem na varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Ob izvajanju teh nalog se v policiji srečujemo z mnogimi problemi. Zato se dogaja, da rezultati in uspehi našega dela niso vedno na ravni, ki jo ljudje pričakujejo od nas. Na slehernem področju našega dela analitično ugotavljamo vzroke neuspešnosti in pri tem ugotavljamo, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena le policiji. Zaradi pomanjkanja informacij pogosto ne moremo (pravočasno) reagirati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo in motijo državljane. Vse skupaj pa vpliva na učinkovitost zagotavljanja varnosti ljudem. V Policijski upravi Postojna, si želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti in tega si nedvomno želi tudi lokalna skupnost. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si našega dela ne predstavljamo brez sodelovanja državljanov, sodelovanja s formalnimi in neformalnimi aktivnostmi. Ali ste se kdaj vprašali zakaj ne bi tudi vi postali soustvarjalec ugodnih varnostnih razmer v vaši lokalni skupnosti? Skupaj bi lahko mnogo več storili predvsem na preventivnem področju, kjer bi na različne načine preprečevali varnostno nezaželene pojave in dejanja. S sprejemom Zakona o lokalni skupnosti in Zakona o policiji, ni več formalnih ovir za takšno sodelovanje. Partnersko obliko sodelovanja je mogoče sedaj vzpostaviti za območja vseh lokalnih skupnosti, krajevnih skupnosti pri vseh organih, organizacijah in ustanovah, ki prispevajo in želijo prispevati k zagotavljanju večje varnosti. Ker na Policijski upravi Postojna, pa tudi v širšem slovenskem prostoru ugotavljamo, da v posameznih lokalnih skupnostih in na ožjem območju delovanja vodij policijskega okoliša, posamezniki ne poznajo teh policistov, smo se odločili, da vam predstavimo vodje policijskega okoliša, ki službujejo na vašem območju. To so policisti, ki bodo brez dvoma prisluhnili vsakemu vašemu problemu in ga s prob- lemsko usmerjenim delom poskusili odpraviti. Pri tem pa seveda pričakujejo pomoč s strani lokalne skupnosti in tudi s strani ljudi. Prav z metodo partnerskega sodelovanja in skupnega odkrivanja in zaznavanja problemov v lokalni skupnosti si policija obeta veliko. Obeta si zagotoviti večjo raven varnosti, ki jo boste deležni prav vi. Zavedamo se, da se tudi v vašem okolju dogajajo stvari, ki naši družbi niso v ponos. Gre za nasilje med vrstniki in v družini, pojav nedovoljenih drog in nedovoljenega orožja in verjetno je še mnogo drugih motečih dejavnikov, ki bi jih vi želeli odpraviti. Zato menimo, da je pomembno poznati vodjo policijskega okoliša, ki delo opravlja na vašem območju. Policijski okoliši Policijski okoliši so deli območja policijske postaje, namenjeni neposrednemu opravljanju nalog policije in sodelovanju policistov z državljani. Policijski okoliši na Policijski upravi Postojna so teritorialno urejeni, tako da smiselno in funkcionalno obsegajo določene dele območja. Takih okolišev je na celotnem območju PU Postojna 10. Trije so na območju PP Ilirska Bistrica, trije na območju PP Cerknica in štirje na območju PP Postojna. Vsak policijski okoliš ima svojega vodjo policijskega okoliša, ki je prioritetno zadolžen za preventivno delo v svojem okolišu. To seveda ne pomeni, da tak policist ne bo v nobenem primeru posegel po represivnih ukrepih, res pa je, da se vodje policijskih okolišev izogibajo kaznovanju, saj poskušajo doseči cilj že s preventivnem delom in z drugačnimi modernejšimi metodami in pristopi dela, kot smo bili v preteklosti navajeni. Analize namreč kažejo, da je tak pristop boljši v smislu izboljšanja varnostnih razmer. Za uspešno opravljanje svojih nalog vodje policijskega okoliša sodelujejo tudi z ostalimi policisti svoje in drugih policijskih enot. Policijske pisarne Na nekaterih policijskih okoliših so organizirane tudi policijske pisarne, kar ljudem omogoča, še boljši stik z vodjem policijskega okoliša. Take pisarne so organizirane na podlagi opravljenih analiz varnostne problematike in smiselnosti glede na bližino policijske postaje. Na našem območju deluje policijska pisarna v Pivki, Loški dolini in Podgradu. V pisarnah so določene uradne ure, občani pa na teh mestih lahko opravijo vse, kar ni neposredno vezano na policijsko postajo. Gre predvsem za sprejemanje prijav in pogovore z vodji policijskega okoliša v smislu svetovanja. Za dogodke, ki zahtevajo takojšnje reagiranje pa pisarna ni primerna, temveč je za take dogodke najbolje poklicati številko 113. Tako je vodja policijskega okoliša zadolžen predvsem za - opravljanje preventivnih nalog v policijskem okolišu, - ugotavljanje kriminalnih žarišč in sodelovanje pri nadzoru žarišč, - sodelovanje s prebivalci inseznan-janje pristojnih s pojavnimioblikami kriminalitete, s kršitvami drugih predpisov ter s pogoji inokoliščinami, kiomogočajoizvrševanje kaznivih dejanj indrugihkršitev, - zbiranje podatkov o kriminalno aktivnih osebah - svetovanje, opozarjanje in dajanje navodil občanom, v zvezi s preprečevanjem kaznivih dejanj in prekrškov, - sodelovanje v vzgojno-propagand-nih akcijah, - nudenje strokovne pomoči pri organiziranju varnostnih ukrepov državnim organom, podjetjem in organizacijam, četo narekuje javni interes, - nudenje strokovne pomoči policistom, - izdelovanje pisnih predlogov za saniranje ugotovljenih problemov, - aktivnosodelovanjespolicisti-krim inalistivzvezizraziskavonerešenih in rešenih kaznivih dejanj, - obiskovanje oškodovancev in žrtev kaznivih dejanj, vračanje najdenih oz.zaseženih ukradenih predmetov in - opravljanje razgovorov v zvezi pridobivanjem informacij, mag. Alojz Pungerčar Kdo je Andrej Vrh? Rojen sem v Vrbovem, domačin. Sem poročen in imam dva otroka. Rad planinarim, sem strasten zbiratelj znamk... Kdaj ste se pridružili policiji in zakaj ste se odločili za to službo? V policiji sem od leta 1980, kjer sem pričel z delom policista na Policijskem oddelku Komen. Od leta 1985 pa opravljam delo na policijski postaji Ilirska Bistrica, kjer sem bil razporejen na delovno mesto vodje policijskega okoliša leta 1990. Katera področja obsega Vaš policijski okoliš? Tretji policijski okoliš policijske postaje Ilirska Bistrica obsega 26 naselij v krajevnih skupnostih Jasen, Vrbovo, Kuteževo, Zabiče, Novokračine, Jelšane, Dolnji Zemon, Koseze, Rečica in spadajo pod občino Ilirska Bistrica. Velikost območja policijskega okoliša je 12.456 ha in v dolžini 22 km meji z Republiko Hrvaško. Na njem živi 4.702 prebivalcev. Katere značilnosti oziroma specifike »Vašega« okoliša bi izpostavili? Ker policijski okoliš meji na Republiko Hrvaško se pojavljajo ilegalni prebežniki, kateri državno mejo na nedovoljen način prestopijo v okolici mejnega prehoda Jelšane. V poletnih mesecih lanskega leta pa tudi na območju Gomancev, kjer je bilo prijetih več organiziranih skupin. Na drugih krajih državne meje je bilo nedovoljenih prestopov državne meje manj. V zadnjem času smo na policijskem okolišu imeli nekolikomanj prijetih ilegalnih prebežnikov. Storjenih je bilo nekaj kaznivih dejanj, prevladujejo razne tatvine inpoškodovanja tuje stvari. Nekaj od teh so jih storili ilegalni prebežniki, ko potujejo preko policijskega okoliša na zahod. Pri svojem delu se srečujem tudi z nasiljem v družini na kar v zadnjem času opozarjajo tudi druge službe in razne organizacije. Na področju prometne varnosti najbolj izstopa po prometnih nesrečah glavna ceste Koseze - Jelšane, kjer je bilo tudi nekaj prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Na drugih cestah na policijskem okolišu pa so se pripetile prometne nesrečena srečo le z lahkimi telesnimi poškodbami in s premoženjsko škodo. Pravijo, da policijsko delo ni lahko... Kaj Vam je v Vaši dolgoletni karieri najbolj ostalo v spominu? Opravljamo v glavnem preventivne naloge, kot so predavanja v šolah, sodelovanje s Svetom za preventivo, pomoč pri kolesarskih izpitih, vzgoja že od vrtca naprej, predavanja o nasilju v šolah... Bilo pa je tudi nekaj manj lepih stvari, obravnavali smo nekaj umorov... Policijsko delo je pač zelo pestro. Kako se ujamete oziroma sodelujete z ljudmi, »civilisti«? Ljudje na policijskem okolišu me vedno lepo sprejmejo, čeprav imajo kdaj kakšno slabo izkušnjo s policisti so pripravljeni sodelovati z mano in se pogovoriti o svojih težavah. Pri svojem delu sodelujem s šolami, raznimi društvi, lastniki gostinskih lokalov,... katerim dajem razne nasvete v smislu zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Vaše sporočilo občanom? Prebivalce bi rad animiral, da obveščajo na pojave sumljivih oseb, sumljivih ljudi. Predvsem to velja za vasi ob meji. Hvala za pogovor! POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.02. 2007 DO 15.03.2007 PolicistiPP Ilirska Bistrica so v hrvaškim mejnim organom. Prav navedenem obdobju obravnavali 21 tako so policisti pri storitvi kaznivega kaznivih dejanj, in sicerS kaznivih dejanja prepovedanega prehajanja dejanj poškodovanja tuje stvari, 5 DM prijeli drž. R Hrvaške. Slednji kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, 4 je bil s kazensko ovadbo priveden kazniva dejanja tatvine, 1 kaznivo de- k preiskovalnemu sodniku v Koper, janje prepovedanega prehajanja DM kateri je zoper njega odredil pripor, in po 1 kaznivo dejanje velike tatvine, Prav tako so policisti PP Ilirska Bis- ponarejanja denarja in goljufije. trica od Hrvaških mejnih organov Pri varovanju državne meje so sprejeli drž. Srbije, kateri je pred policisti prijeli 20 oseb, katere so v R tem ilegalno vstopil v R Hrvaško iz Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih R Slovenije, je bila obravnavanih v hitrem postop- Policisti so obravnavali 7 kršitev ku pri prekrškovnemu organu in so javnega reda in miru, od tega 3 bili po končanih postopkih izročeni kršitve na javnih krajih oziroma v gostinskih lokalih in 4 v zasebnem na parkirnih prostorih, ter 4 primere prostoru. Kršiteljem so bili v neka- povoženja divjadi, terih primerih ob dejansko ugotov- Obravnavali smo še 1 delovno Ijenih kršitvah izdani plačilni nalogi, nesrečo in 1 požar na silosu. V enem primeru je bil kršitelj zaradi V zadnjem času smo zaznali večje nadaljevanja s prekrškov pridržan na število travniških požarov na našem PP Ilirska Bistrica. območju, zato občane opozarjamo Na območju naše policijske in jih hkrati pozivamo k previdnosti postaje se je pripetilo 22 prometni pri kurjenju na prostem, nesreč, od tega 4 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami, ter 9 Božidar ŠTEMBERGER prometnih nesreč v katerih je nastala KOMANDIR POLICIJSKE samo materialna škcfda. Poleg tega POSTAJE so morali policisti obravnavati še 3 POLICIJSKI INŠPEKTOR II poškodovanja osebnih avtomobilov TV GALEJA Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica IZTEKEL SE JE 30. MESEC KULTURE V obdobju od 19. januarja 2007 do 28. februarja 2007 je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica izvajala aktivnosti v okviru občinskega meseca kulture. Mesec kulture je tradicionalen občinski projekt, ki ga financira Občina Ilirska Bistrica. V omenjenem obdobju je bilo izvedenih 19 kulturnih dogodkov, katere si je po naših ocenah ogledalopreko 2.000 obiskovalcev. V tem sklopu smo organizirali 3 dogodke s področja gledališke dejavnosti, 2 s področja vokalne glasbe, 3 s področja instrumentalne glasbe, 4 s področja likovne dejavnosti, 5 s področja literature in 2 več-zvrstni prireditvi. S tem smo skušali zajeti čim širša področja kulturnih dejavnosti. V projekt 30-tega meseca kulture smo vključili tudi gostujoče skupine z območij s katerimi tradicionalno dobro sodelujemo (Hrvaška, Italija). S tem smo skušali pokazati na enotnost in neločljivost kulturnega prostora od Tržaškega do Kvarnerskega zaliva, prostora katerega središčni prostor zavzema prav občina Ilirska Bistrica. Z letošnjim mesecem kulture smo posebno pozornost posvečal mladim kulturnim ustvarjalcem, saj menimo, daje udejstvovanje mladih v kulturnem življenju še posebnega pomena. Organizacijski stroški projekta so znašali cca. 5.000, 00 EUR, od česar je levji delež krila Občina Ilirska Bistrica. Zato gre posebnazahvala županu, občinski upravi in občinskim svetnikom, ki so tudi v letošnjem proračunu podprli omenjeni projekt in s tem pokazali naklonjenost kulturnim dejavnostim. Župan g. Anton Šenkinc je bil tudi redni gost večine prireditev, kar pa ne bi mogli trditi za občinske svetnike, razen svetlih izjem. Večji obisk kulturnih dogodkov bi pričakovali tudi od vseh tistih, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo ali pa tistih, ki v kulturnem duhu izobražujejo in vzgajajo naše otroke. Dober zgled je namreč najboljša šola. Nosilec aktivnosti Meseca kulture je bila Območna izpostava JSKD, v organizacijo pa so bili vključeni tudi ostali nosilci kulturnega dogajanja v Občini Ilirska Bistrica in sicer: Knjižnica Makse Samsa, Glasbena šola Ilirska Bistrica, Zveza kulturnih društev in nekatera društva ter posamezniki, ki delujejo izven omenjene zveze. Vsem sodelujočim pri organizaciji in financiranju, nastopajočim, zlasti pa vsem obiskovalcem iskrena hvala! Igor Štemberger NAPOVED KULTURNIH DOGODKOV V APRILU 12. aprila ob 19. uri bo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici predstavitev knjige »Naši dečki z ulice«, avtorice Vlaste Nursdorfer. Pogovor bo vodil novinar Jože Brus. 13. aprila ob 20. uri bo v Kuteževem (Osnovna šola Podgora) zborovski koncert v okviru revije »Primorska poje«. Nastopili bodo MePZ Studeno, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, ŽePZ Devin, MoPZ Košana, Fantje s’pod velba in MoPZ Obafca Koper. 14. aprila ob 20. uri bo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici letni koncert Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica pod vodstvom Josipa Grgasoviča. 18. aprila ob 18. uri bo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad«. Nastopili bodo zborivrtcev in osnovnih šol, in sicer OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice ter OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka. 20. aprila ob 19. uri bo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici predstavitev potopisa »Od akropole do Ribnice«, avtorja Janeza Suhadolca. 21. aprila ob 20. uri bo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici gostovalo Gledališče smeha Koper s komedijo »Nepozabni piknik s tvojo ženo« v režiji Sergeja Verča. Gre za nadaljevanje pri nas že odigrane predstave »Piknik s tvojo ženo«. 25. aprila ob 19. uri bo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici predstavitev novega CD-ja Jožeta Škrlja, znanega domačega harmonikaša. Pogovor z njim bo vodil Dimitrij Bonano. 26. aprila ob 11. uri bo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici gledališka predstava »Življenje je cirkus, cirkus je življenje«. Predstavili se nam bodo gojenci VDC Koper. 0 0gledališče 0 0 LETOS PRVIČ VIZIJE V ILIRSKI BISTRICI Javni sklad za kulturne dejavnosti vsako leto organizira srečanja gledaliških skupin. Gre za tekmovalne nastope gledaliških skupin katere si ogleda izbrani selektor. Najbolje ocenjene skupine se nato udeležijo med-območnega oziroma državnega srečanja. Medtem, ko smo otroška in odrasla gledališča v Ilirski Bistrici v preteklosti že gostili, smo lahko letos prvič uživali v igri mladinske gledališke skupine ilirsko-bistriške gimnazije, ki se med tridesetimi prijavljenimi srednješolskimi skupinami poteguje za zaključni nastop na srečanju mladinskih gledaliških skupin Vizije 2007, ki bo v maju mesecu v Mariboru. 22. marca so se najprej v kategoriji otroških gledaliških Na končne rezultate bomo morali počakati, saj si selektor v teh dneh ogleduje predstave tudi po drugih krajih po Primorskem. Žal je potrebno povedati, daje dvorana v Domu na Vidmu, posebno med prvo pred- Vidmu bistriškemu občinstvu predstavila gledališka skupina bistriških gimnazijcev. Skupina Arterji pod mentorstvom Manje Kubik Živkovič je uprizorila zelo izvirno in nekoliko drugačno predstavo »Video klub«. F'; a ! jfc 3» IR* 1 L- :1 MMM skupin predstavili mladi igralci Gledališkega kluba Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Skupina iz sedmih razredov se je predstavila s predstavo »Trnuljčica preveč in trije palčki«. Skupina osmih in devetih razredov istega gledališkega kluba pa nam je uprizorila vsebinsko aktualno predstavo »Poslednja vojna njegovega veličanstva«. Obe skupini vodi Janez Knafelc. Predstavi si je ogledal in jih ocenil izbrani selektor, sicer igralec tržaškega gledališča Marko Sosič. stavo dobesedno pokala po šivih. Predstavo so si namreč ogledali tako obiskovalci ur pravljic Knjižnice Makse Samsa, otroci bistriškega vrtca in učenci nekaterih razredov obeh ilirsko-bistriških osnovnih šol. V bodoče bomo morali oglede predstav s šolami bolje koordinirati. Za preveliko gnečo ob prvi predstavi se Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica vsem obiskovalcem in nastopajočim iskreno opravičuje. 23. marca se je v Domu na Po zaključeni predstavi v pogovoru z mentorico in mladimi igralci s pohvalami ni skoparil niti ocenjevalec Gorazd Žilavec, sicer gledališki igralec koprskega gledališča. V prihodnjih tednih po ogledu vseh predstav, bomo obveščeni ali se je bistriškim Arterjem uspelo uvrstiti med sedem najboljših srednješolskih gledaliških skupin na zaključno državno srečanje mladinskih gledališč Vizije 2007, ki bo maja meseca v Mariboru. Držimo pesti! (i.š.) DAN ŽENA V KNJIŽNICI Knjižnica Makse Samsa Ilirska Rislrirn Raznovrstno dogajanje, ki ob izposojanju knjig, DVD - ejev, kaset ... poteka v Knjižnici Makse Samsa, sta v četrtek, 8. marca, dopolnili delavki knjižnice Vlasta Kirn in Tamara Hrabar. Petletnikom, ki obiskujejo ure pravljic, sta uprizorili igrico Prva trobentica.. Otroci so dogodivščine prijateljic Lize in Zale, ki pod zaplato snega najdeta trobentico, znanilko pomladi, spremljali z velim zanimanjem ter se popolnoma vživeli v dogajanje. Po končani igrici so poslušali pa tudi sami recitirali pesmice o mami, prijetno dogajanje pa zaključili z izdelovanjem čestitkza 8. marec. Igrico sta Vlasta in Tamara uprizorili trikrat, za vse tri starostne skupine otrok, ki v knjižnici obiskujejo ure pravljic, v petek, 9. marca pa tudi za otroke bistriškega otroškega vrtca Anica Kocjančič Najava gledališke predstave - komedije NEPOZABNI PIKNIK S TVOJO ŽENO GLEDALIŠČE SMEHA KOPER DOM NA VIDMU, ILIRSKA BISTRICA 21. april ob 20. uri avtor: Andrej Jelačin režija: Sergej Verč Informacije: Območna izpostava JSKD, tel.: 05 711 00 90 Komedija je nadgradnja že uprizorjene komedije »Piknik s tvojo ženo«. Gre za ljubezensko zgodbo o zvestobi in nezvestobi, o osamljenosti in ljubosumju, o razlikah moškega in ženskega pogleda na svet. Predstava, ki je polna domislic in spominov iz mladosti, med gledalci izvablja smeh in polni gledališke dvorane širom po Sloveniji. 000000glasba 000000 USPEHI MLADIH BISTRIŠKIH GLASBENIKOV Mentor Adnan Zubčevič s svojimi učenkami Dašo Ličen, Ano Penko in Brino Šuligoj V Ljubljani in okolici (Vrhnika ) je od 13. do 18. marca potekalo 36. tekmovanje mladih glasbe-nikovRepublike Slovenije (TEMSIG). Nadarjeni glasbeniki so se predstavili z igranjem na klavir, flavto, oboo, saksofon, klarinet, fagot ter klinasto flavto, preizkusile pa so se tudi komorne skupine trobil. Na tekmovanje se je uvrstiloveč kot osemdeset predstavnikov primorskih glasbenih šol Mentorica Zala Kejžar in Jani Poklar Med bistriškimi udeleženci tekmovanja je Jani Poklar, učenec saksofona pri mentorici Zali Kejžar, ob spremljavi korepetitorja prof. Martina Lenarčičaprejel priznanje za udeležbo v l.c kategoriji. Ana Penko - flavta l.b kategorije - je osvojila srebrno plaketo;Daša Ličen in Brina Šuligoj, flavtiski, ki sta tekmovali v II.b kategoriji pa sta prejeli bronasti plaketi.Vse tri so učenke prof. Ad-nana Zubčeviča, na tekmovanju pa ju je kot repetitorka spremljala Nina Volk. Za uspešno udeležbo na TEM-SIG-u iskrene čestitke vsem tekmov- alcem, mentorjem in korepetitorjem. Kot je dejal prof. Laszlo Balazs, direktor Glasbene šole Ilirska Bistrica, so novi prostori v katerih šola deluje že več kot let dni, gotovo pripomogli k kvalitetnejšemu delu. Naj ob tem povemo še to, da je na predhodnem, regijskem tekmovanju v Kopru, Radio Koper, podelil posebne nagrade, snemanja na radiu. Nagrado je prejela Ana Penko. Posnetke Radio Koper predvaja vsak četrtek ob osmih zvečer. Anica Kocjančič $literarna dejavnost $ PREDSTAVITEV KNJIGE »NA JURŠKI ZEMLJI« V četrtek 15. marca je bila v Knjižnici Makse Samsa V Ilirski Bistrici predstavitev knjige »Na Jurški zemlji«, avtorice Irene Uršič ter predavanje Franca Poklarja o rodbini Štemberger. Zanimiv in dobro obiskan literarni večer je ob sodelovanju Knjižnice Makse Samsa in Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica pripravilo bistriško Društvo za krajevno zgodovino in kulturo. Irena Uršič, doma s Parij pri Pivki, je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za zgodovino. V svojem diplomskem delu je obdelala nastanek in zgodovino vasi Juršče. In zakaj prav Juršče, ki so sicer najmlajša vas na pivškem? Ker je to nekoliko odmaknjena, skrivnostna vas, o kateri po ustnem izročilu krožijo mnoge zgodbice, ker se govorica Jurščanov nekoliko razlikuje od govorice ostalih vasi na Zgornji Pivki, ker so Juršče drugačne in zanimive. Tako kot je zanimiva tudi zgodovinska knjiga, ki je plod strpnega in dolgotrajnega dela, raziskovanja starih listin in številnih pogovorov, ki jih je avtorica morala opraviti, da je prišla do dragocenih pristnih podatkov. O vsem tem je na literarno zgodovinskem večeru tekla beseda. Pogovor z avtorico je vodil Tomo Šajn. Sledilo je izredno zanimivo predavanje Franca Poklarja, ki je navzočim predstavil rodbino Štemberger, ki je z ustanovitvijo vasi Juršče neposredno povezana. Razkril nam je mnoge podatke o omenjeni rodbini od njenih začetkov pod »belim hribom«, do plemiških imenovanj do katerih so se dokopali najbolj pogumni člani te rodbine. Ti nazivi so jim bili podeljeni kot zasluga za uspešen boj proti Turkom. In tak naziv je v sedemnajstem stoletju prejel Jurij Štemberger, to je tisti človek, ki je zgradil grad Kalc na Zgornji Pivki. Imel je številno čredo lipicancev in prav na obronkih pašnikov teh konj, so se naselili njegovi pastirji. Iz teh naselbin se je počasi razvila vas Juršče. Kulturnega dogodka se je udeležilo številno občinstvo, ki pa je zaman iskalo knjigo. Saj je knjiga »Na Jurški zemlji«, ki jo je v petstotih izvodih izdala koprska založba Libris že zdavnaj razprodana. Zato bomo vsi zainteresirani morali počakati njen ponatis, ki pa se že pripravlja, (i.š.) »PRIMORSKA POJE« ZE V TEKU, PRED VRATI »NAŠA POMLAD« Pomladni meseci so meseci pesmi, čas ko se tako pri nas na bistriškem, kot v širšem primorskem prostoru odvijata dve obsežni reviji pevskih zborov. »Primorska poje« se je začela 2. marca s koncertom na gradu Dobrovo in se bo zaključila 22. aprila s koncertoma v Zavarhu in Trenti. V mesecih aprilu in maju pa bo po Primorskem odmevala tudi pesem iz otroških grl. V tem času namreč poteka revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad«. Obe reviji organizirata Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad za kulturne dejavnosti ob sodelovanju posameznih kulturnih društev. Na bistriškem bomo letos imeli v okviru »Primorske poje« dva zborovska koncerta. Prvega, 30. marca v Knežaku organizira MePZ Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, drugega pa 13. aprila v Kutežovem MePZ Ahec Jasen. Pri obeh sodeluje Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Ilirske Bistrice. Na koncertu v Knežaku se predstavljajo MePZ DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, ŽePZ Nova Gorica, MoPZ Lipa iz Bazovice, MoPZ Tabor Lokev in Me PZ Postojna. Na koncertu v Kutežovem pa bodo nastopili MePZ Studeno, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, ŽePZ Devin, MoPZ Košana, Fantje s’pod velba in MoPZ Obafca Koper. Letošnja 38. revija Primorska poje, ki je ena najvidnejših manifestacij slovenskih ljubiteljskih kulturnih prireditev in edinstvena v mednarodnem prostoru, je letos posvečena 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Na revijo se je prijavilo rekordno število pevskih zborov. Od 193 prijavljenih je 137 primorskih zborov, 50 z italijanske strani meje, 3 iz Hrvaške in 3 s Koroške, ki skupaj štejejo 3.800 pevcev. Mladinski in otroški pevski zbori začenjajo svoje revijalne nastope mesec dni pozneje kot odrasli pevski zbori. Uveljavljena revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad« bo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici 18. aprila. Nastopilo bo 8 zborov iz obeh bistriških osnovnih šol, osnovne šole iz Knežaka in zborček ilirsko bistriškega vrtca. Revija »Naša pomlad« se zaključuje konec meseca maja z zaključnim koncertom prav v našem mestu, (i.š.) PREKMURSKI TEDEN V petek, 23. marca so v okrepčevalnici Pri Matetu v II.Bistrici odprli razstavo starih biciklov, oblačil in orodja iz Prekmurja ter fotografsko razstavo Motivi Kolesarskega maratona Brkini. S tem se je tudi uradno pričel Prekmurski teden v II. Bistrici, prireditev, ki jo je pripravilo ŠD BAS Šport z ostalimi soorganizatorji tako v II.Bistrici kot iz Beltincev. Pri Prekmurskem tednu namreč sodelujejo Območna izpostava JSKD II.Bistrica, Foto klub SUŠEČ, Folklorna skupina GRADINA, Sekcija gostincev pri Območni obrtni zbornici II.Bistrica in Občina II.Bistrica na primorski strani terZavod za turizem in kulturo Beltinci, Društvo DIMEK in KUD Beltinci na prekmurski strani. Prav člani društva DIMEK so tudi pripravili razstavo starih biciklov in sodelovali pri njeni otvoritvi, ki je na razstavnem prostoru pri Matetu vsaj za dobri dve uri prinesla del prekmurskega vzdušja. Z 94 let starimi citrami gaje še dodatno popestril citraš Mirko Šernek, v pristni prekmurščini pa vse navzoče pozdravil predsednik društva Dimek Avgust Farkaš. Samo razstavo je podrobno predstavil Marjan Makovec, ki je v bistvu ustanovni član in gonilna sila tega društva. O fotografski razstavi in sami ideji o organizaciji Prekmurskega tedna pa je spregovoril Aleš Zidar, predsednik ŠD BAS Šport II. Bistrica. Prekmurski teden se bo nadaljeval še ves teden do 31. marca, saj so v Gostilni POTOK Dolenje, Gostilni ŠKORPIJON Rečica, Gostilni Pod gradom Dolnja Bitnja, Gostilni Povodni mož Topole, Gozdni pristavi Mašun in pri Matetu v II.Bistrici pripravili celotedensko posebno ponudbo prekmurskih jedi. V knjižnici Makse Samsa poteka razstava prekmurskih knjig, svojevrsten vrhunec pa bo Prekmurski teden doživel s koncertom Vlada Kreslina v petek, 30. marca in zaključno prireditvijo Prekmurski pozdrav v soboto, 31. marca. V dvorani Doma na Vidmu se bodo predstavili KUD Beltinci (folklora, mlada beltinška banda, tamburaši) in Folklornego društvo GRADINA II.Bistrica, folklorna skupina OŠ Antona Žnideršiča, zelo zanimiva pa bo tudi promocija prekmurske kulinarike in turistične dejavnosti Beltincevz degustacijo značilnih prekmurskih jedi. NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV O SAJENJU IN VZGOJI VINSKE TRTE Spomladanski topli dnevi so čas tudi za sajenje in obrezovanje vinske trte. Trta je priljubljena rastlina tudi v sicer nevinorodnih območjih. Sadijo jo ob hišah za senco in okras, uporablja se za senčenje miz ali kotičkov v vrtu, kjer nudi prostor za prijeten počitek v vročih dneh. Za posaditev trt izberemo najlepšo sončno lego, na drugo osojno stran pa raje posadimo kakšno manj zahtevno plezalko. Za uspešno rast trsov, prekopamo zemljo do globine enega metra ali 1.2 metra. Cepljenko pred sajenjem vsaj 24 ur močimo v raztopini vode, gnoja in zemlje. Korenine nato prerežemo na pet centimetrov in pri sajenju pazimo, da cepljeno mesto na trsu stoji osem do deset centimetrov nad zemljino površino. Trs sadimo v suho zemljo, h koreninam pa dodamo humus ali kompost, umetno gnojilo pa šele kasneje, ko trta že prične rasti. Gnojilo natrosimo v krogu okrog stebla trte, saj v nasprotnem primeru lahko ožgemo korenine. Če trte sadimo v vrsti, pustimo med njimi od 80 centimetrov do enega metra razmaka. Vsaki dodamo oporo in jo ob rasti povezujemo vertikalno ob njej. Prvo leto lahko pustimo rasti dve do tri mladike, saj je pomembno, da se dobro ukorenini. Drugo leto pustimo le še dva poganjka oziroma dve očesi in potem vzgajamo najlepšo mladiko, da nazadnje dobimo močno in pokončno trto. Za oporo šparonov napeljemo glavno žico, ki naj bo v višini od 70 do 90 centimetrov. Nižje poganjkov ne puščamo, saj bi grozdje tam obolevalo in ne bi dozorevalo. Nad glavno žico v razmaku od 30 do 40 centimetrov napeljemo žice za vezanje mladja. Če se odločimo, da bi mlade trte speljali tudi vertikalno oziroma iz njih naredili še latnik, pustimo steblo do roba latnika. Od tam speljemo šparone in vežemo mladje vodoravno po latniku. Prav je, da trto stalno prirezujemo v isti višini oziroma liniji, s čimer pustimo prostor za rast mladja. V poletnih mesecih, ko začne zoreti grozdje, moramo paziti, da z njim količinsko ne preveč obremenimo trte, saj potem ne bo kakovostno do- POljš/vKOVA -belo in rdeče buteljčno vino: zelen, sauvignon cabarnet -stekleničena vina -odprta vina Vinarstvo Poljšakova Brajda Darko Poljšak Šmarje 28a, 5295 Branik tel. 05/ 36 48 692, Gsm: 041 275 267 zorevalo. Poletje je v vinogradu tudi čas za čiščenje odvečnega listja. S tem jagodam omogočimo, dapridejo do sončnih žarkov, ki jim bodo dali potrebno sladkost in aromo. Ti nas bosta še posebej razveselili jeseni, ko bomo lahko okusili sadove celoletnega dela. Darko Poljšak PRILOŽNOST ZA ZAPOSLENE, ŠPORTNIKE IN AMBICIOZNE Študij brez predavanj, brez učilnic ŠTUDIJ PREK INTERNETA Informativni dan v ILIRSKI BISTRICI 3. april 2007 ob 17.00 Na Ljudski univerzi Ilirska Bistrica, OŠ Antona Žnidaršiča, Rozmanova ul. 25 B, Ilirska Bistrica DOBA - Maribor Višješolska strokovna programa Poslovni sekretar in Komercialist Visokošolski strokovni program Poslovanje Informacije: Ljudska univerza Koper, 05/612 80 06, www.lu-koper.si in www.doba.si Na Visoki poslovni in Višji strokovni šoli DOBA Maribor študirate kadar koli, brez predavalnic, samostojno, doma, v idealnem učnem okolju, sami določate čas učenja, brez stresa, v vašem osebnem tempu, s pomočjo mentorja, pa tudi na študijskih srečanjih z ostalimi študenti... E-študij je prava pot za tiste, ki želite združiti svojo kariero, družino in prosti čas s študijem. V zadnjih šestih letih se je že preko 1200 e-študentov odločilo, da bodo na DOBI s pomočjo inovativnih pedagoških pristopov in s svojo kreativnostjo prišli do visoke ali višje izobrazbe. E-študij se izvaja v študijskem programu Poslovanje, kjer vas pripravljajo za inovativnost v poslovnem svetu. Program je usklajen z bolonjsko deklaracijo, pridobite si visokošolsko izobrazbo. Višja strokovna šola na DOBI pa se izvaja v programih Komercialist in Poslovni sekretar. V dveh letih in pol si pridobite višjo strokovno izobrazbo, dodatno samozavest in zanimiv poklic. Kako se e-študij razlikuje od klasičnega načina študija? Standardi obeh načinov študija so enakovredni, razlika je le v načinu izvedbe. Diplome so javno veljavne in vam zagotavljajo nova znanja za odlična delovna mesta in napredovanje. Za e-študij potrebujete le osebni računalnik z dostopom do interneta. Prednost e-študija pa je ta, da študirate takrat, ko imate čas. Ne glede na to, ali že imate delovne izkušnje ali ste brez njih, vam bo študij pomagal razviti ključna znanja in analitične sposobnosti, praktično usposobljenost ter zaupanje v svoje sposobnosti. Pri e-študiju za svojo izobrazbo, ne boste ogrozili svoje zaposlitve, kariere, izgubili zaslužek ali zapustili svoj dom. Izkušen mentor, ki je usposobljen za spremljanje samostojnega študija na visoki in višji stopnji, vam je na voljo v forumih, klepetalnicah ali po e-pošti. Podporo vam nudi tudi Svetovalec za študij na daljavo. Na voljo pa imate gradiva za učenje; online aktivnosti za razpravljanje z mentorji in drugimi študenti; učno okolje z dostopom do številnih online virov in gradiv. Kako poteka e-študij? Pred pričetkom študija organiziramo uvodni dan, da vas seznanimo z načinom študija in z virtualnim učnim okoljem. Študirate predmet za predmetom. En predmet traja od 4 do 8 tednov, sledi mu izpit. Gradiva za študij in navodila za delo dobite prek spleta v virtualnem učnem okolju. Študij poteka v obliki tedenskih študijskih aktivnosti, študentje komunicirate s svojimi študijskimi kolegi. Mentor daje dodatna navodila za delo, vas pri študiju usmerja in spodbuja. Pri nekaterih predmetih so organizirana tudi študijska srečanja, kjer se študentje srečujete s svojimi kolegi, mentorji in predavatelji ter obravnavate določene teme. Izpite opravljate na tradicionalen način - na šoli ali v študijskih središčih. DOBA sodeluje s študijskim središčem v Kopru - Ljudska univerza Koper na Cankarjevi 33, tel. 05/ 612 80 06, e-pošta: tamara.kavs@lu-koper.si. Več informacij o študiju pa lahko dobite tudi na www.doba.si. OD KRIŽA DO KRIŽA S (popustno) pepelnico se na koledarju katoliške cerkve začne postni čas. Sinonim za ta čas je tudi križev pot - XIV. postaj (točk, naslovov) namenjenih premišljevanju o trplenju Jezusa Kristusa na njegovi poti na križ na hribu Kalvarija. To premišljevanje zna biti bolj doživeto, bolj ‘prijetno’ in lažje se je spraviti k njemu, če je skupinsko. Zato je pogosto organizirano po cerkvah in pa tudi kar v naravi - v okolju, ki je najbolj podobno originalnemu križevemu potu. V koprski škofiji je najbolj znan ali pa vsaj najbolj obiskan križev pot na goriško Sveto goro. Lansko pomlad smo pa zelo originalen križev pot dobili tudi v ilirskobistriški dekaniji, na precej znanem hribu sv. Katarina, med Novokračinami in Rupo, v župniji Jelšane. S kakšnim dodatnim ovinkom bi ga lahko spremenili celo v čezmejnega, tako blizu meje se nahaja. Kapelica sv. Katarine na vrhu hriba. Ta križev pot so Novo krajci začeli postavljati ravno v postnem času leta 2006, tako da je lansko ‘premierno’ premišljevanje Jezusovega trplenja tam potekalo še ob križih, narisanih s fluorescentnim sprejem na borovce ob poti. Pravi veliki leseni križi so bili postavljeni po veliki noči in na prvo junijsko soboto jih je blagoslovil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Ob zadnji postaji pri novozgrajeni kapelici sv. Katarine na vrhu hriba je priznal, da je zelo prijetno presenečen in da smo si zgradili čudovit ‘spomenik’. Premišljevanje ob XIII. postaji - Jezusa snamejo s križa. Kapelca: V letošnjem postu sta se na tej poti zgodili že dve (skupinski) premišljevanji križevega pota. Na tretjo postno nedeljo (11. marca) je tam potekal dekanijski križev pot, posvečen duhovnim poklicem, ki ga je vodil dekan Gabrijel Vidrih; na četrto postno nedeljo pa je jelšanski župnik Franc Raspor vodil župnijski križev pot. Obe nedelji sta bili sončni in topli in na ‘sedlo’, kjer se začenja križev pot, se je pripeljalo veliko ljudi, (po registracijah na avtih sodeč) tudi z druge strani državne meje. Za nekatere je bila to res težka pot, saj je dolga kake tri kilometre in se vzpne dobrih sto metrov pa tudi nazaj je treba iti peš. Vendar so bili na koncu verjetno vsi udeleženci zadovoljni, da so se odpravili na ta križev pot. Domačini so s seboj v nahrbtnikih prinesli celo čaj, kavo in kak piškot, tako da smo obiskovalci na zelenici pred tudi novozgrajeno brunarico še malo poklepetali med seboj. Na poti v dolino smo srečali nedeljske sprehajalce, ki so menda na tej poti kar pogosit. Nič nenavadnega, saj je sprehod po urejeni pot skozi gost kraški borov gozd, obdani z na ‘preprogah’ iz narcis, mačeh, tulipanov, hijacint postavljenimi križi (za katere skrbijo različne družine iz Novokračin), prijeten; sprehajanje v naravi pa postaja (na srečo) vse bolj moderno. Katja Rutar 041/869 727 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO 8,p, JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Dvojna dioptrija lliriade STARI OBIČAJI IN RAZVADE REFERENDUMA NE BO! Ko bomo ukinili še administrativne meje z našimi zahodnimi in severnimi sosedi, bomo povsem odprli naš prostor, v katerega poleg svobodnega pretoka ljudi in blaga že priteka tudi kulturna globalizacija, ki med drugim prinaša poenotenje tako v oblačenju, obnašanju, prehranjevanju, kot uporabljanju istega (praviloma tujega) jezika pri sporazumevanju z in med tujci, kar dolgoročno vodi k zlitju nacionalnih kultur na širšem evropskem prostoru. S tem pa se Slovenci že vso svojo zgodovino otepamo in upajmo, da bomo tudi v novih razmerah uspešno branili in ohranili svojo identiteto. Že večkrat so nam v preteklosti zvonili, pa nas še ni pobralo! No, tudi ljudskih običajev ne, čeprav je izgledalo, da res jemljejo konec, ko se je mularija skoraj povsem nehala zanimati za življenje okoli sebe in zavračala vse, kar j e prihajalo iz sveta odraslih. Ko je privlačnost globalizacijskih glasbenih vplivov in njihovih zvezd popustila, so postali manj alergični na vse tisto, kar diši po folklori. Vanjo pa ne spadajo samo narodne noše in plesi, ampak vse, kar počnemo ob raznih pomembnih dogodkih kot so narodni in verski prazniki, družinska slavja, poroke ter slovo od pokojnih. Torej ne gre za odslužen nakit, s katerim bi radi postali podobni nečemu, kar nismo več, ampak obratno, da z njim poudarimo tisto, kar smo.Se pa normalno naši običaji spreminjajo in prilagajajo času, v katerega so presajeni, ker le tako preživijo. Žal pa se tu zadeva rada sprevrže v svoje nasprotje, da včasih namesto žlahtne vsebine izročila prenesemo naprej razvade, ki so se prilepile nanje. Ena takšnih lepljenk so gotovo pustni običaji, za katere njegovi protagonisti radi poudarjajo, da so predkrščanskega izvora. Saj tudi so, ker jih krščanstvo ni vpeljalo, ampak kot še nekaj drugih staroselskih običajev le posvojilo in povezalo s kakim svetniškim likom in je stvar tekla naprej. Našemu narodu je pust očitno zelo pri srcu, ker tedaj lahko za nekaj dni zamenja svoj obraz z masko in počne za njo, kar prej ne more. To je dobro za prezračevanje duše, ni pa za sokrajane če recimo na račun izročila, ne bom ravno rekel terja, ampak od njih pričakuje nekakšno denarno nadomestilo za svoje "pustne obrede,”se pravi izganjanje zlih duhov iz zemlje in željo po dobri letini. Vsaj v naših krajihje "pobiranje" darov po hišah razmeroma mlada navada, ali bolje rečeno pustna razvada, ki naj bi se po ustnem izročilu vtihotapila v ta običaj enkrat v začetku prejšnjega stoletja, ko je ljudi pestila revščina in so si na ta način zagotovili surovine (krofe, jajca, mast, klobase, vino) za večerno pustno pojedino in zabavo. To samo po sebi ni nič narobe, ker je ljudi vzpodbujalo k solidarnosti in tudi družabnosti, saj so bili po končanem obhodu vsi, ki so kaj prispevali, povabljeni na skupno vaško zabavo. Danes so te skoraj nemogoče že zaradi diete, ki jo ima veliko ljudi, pa tudi iz drugih razlogov, ki jih težko spravijo skupaj, zato je pobiranje darov le še ritual, ki služi sam sebi, ker nimajo potem kam z njimi, zato raje vidijo denar kot jajca. To bi človek še nekako preskočil, če odraslih pri tem ne bi pridno posnemali otroci, ki jemljejo to za glavno nalogo pustnega običaja, kar seveda ni v prid ne običaju, ne njihovi vzgoji, če nekaj, kar bi morali početi iz veselja, začnejo gledatiskozi denar. Vsaka pripomba na ta račun naleti na ugovor, da so pač otroci in jim je treba spregledati tako obnašanje. Se strinjam, vendar dolgoročno gledano taka potuha vodi k prenosu te razvade na potomce. Na srečo je po naši deželi vsako leto več pustnih karnevalov, ki privabijo vse več maškar skupaj, kar bo morda ublažilo vpliv vdora potrošniške miselnosti tudi vta sicer lep slovenski običaj, ki ga nobena oblast v zgodovini ni mogla izkoreniniti iz zavesti našega človeka, zato je prav, da ga negujemo še naprej, seveda v skladu z izročilom... boh do prihodnjič Jožko Stegu NOVE MAŠINE... Nekoč davno,ko se je Ferdo še vozil s starim jugom,ni opazil,da bi se kaj posebno limale nanj. Jugo je bil pač star in zmahan in rjast in počasen...več kot sto na uro ni zmogel... Potem pa so mu nekoč prijatelji svetovali, da si naj omisli kakšno novo mašino,ker gre čas naprej in ga bo čisto povozil...na nove mašine se baje najbolj limajo... In res je Ferdo neko popoldne šel v avtosalon.ter si omislil novo,hudo mašino...skoraj dvesto konjev je premogla. “ Hm...to se bodo zdaj limale name,” si je mislil Ferdo,in nabavil še sončna očala, ker v taki mašini ni želel izgledati kot kak idiot. Rdeče barve stroj, lak pa takšen, da si se v haubi videl kot v ogledalu... Ferrari al nekaj podobnega si je izbral. Vzel je kredit, kot je to danes lepa in moderna in pametna navada, pa še bajto je dal pod hipoteko,pa čeprav mu je rajnka mati to vedno toplo odsvetovala... Ko se je Ferdo prvič z novo mašino zapeljal mimo prijateljev, so vsi govorili:”Lej ga,frajerja...ga je končno pamet srečala...to se bodo zdaj limale nanj!” A Ferdo jih skoraj ni več poznal, ker zdaj je imel največji,najlepši in najhitrejši avto v mestu.Ko je pohodil na gas, je skoraj asfalt metalo ven...samo zaradi takšnih so naše ceste tako zmahane in luknjaste... Tja proti Ljubljani ga je pihal dvesto in čez, da je imel še srečo, da ga plavi angeli niso opazili. Toda tam pred Ljubljano je začela goreti rdeča lučka od bencina...Ferdo je spoznal, da takšna mašina mnogo več “popije”,kot pa njegov star jugec.Zavil je Ferdo na črpalko,in po žepih izbrskal zadnji drobiž.Bilo ga je še tam za enih deset litrov goriva...več ne.Ferdo je upal, da bo uspel priti do doma,zato je imel poslej bolj lažjo nogo... Ko je končno prispel v svojo garažo, se je delal že mrak. Malo je bil Ferdo slabe volje,ker mu je še za bencin zmanjkalo.Toda po drugi strani pa je bil Ferdo zelo zadovoljen in vesel... “Prijatelji so mi prav povedali,” si je rekel,"odslej se bodo res dosti bolj limale name...” Vzel je v roko krpo,in začel na suho drgnit mušice z vetrobranskega stekla... l.p.Matjaž Vrh TELES \ Ilirska Bistrica z_ nmrmmfiA 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica [p@CWI(§LlulŠ = PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net aežmk Eno od vročih vprašanj zadnjih dni je, v katero regijo bo spadala občina Ilirska Bistrica. Država je predstavila svoj predlog, ki nas, kar ni niti najmanj presenetljivo uvršča v Notranjsko regijo. Po mojem mnenju je skoraj gotovo, da bomo točno tam na koncu tudi pristali. Še en primer dirigiranja z vrha brez upoštevanja lokalne volje? Na prvi pogled že. V resnici pa temu niti približno ni tako. V zadnjem času je bilo iz bistriškega slišati veliko glasov o regijah. Precej jih je bilo za Primorsko, enotno ali t.i. južno, pa za »srednjo«, vsi so za referendum, vsaj deklarativno in nihče ni za Notranjsko. Kako je torej predsednik vlade izjavil, da prihajajo iz Bistriškega tudi drugačni signali? Da bi se JJ kaj takšnega preprosto izmislil, se mi zdi skoraj neverjetno. Očitno je v igri nekaj drugega. Predstavil vam bom moje mnenje o tej zadevi, na čemu to mnenje temelji in kakšne zaključke sem tudi osebno potegnil iz vsega tega. Tokrat se ne bom ukvarjal s tem, katera regija je boljša ali slabša, moje mnenje o tem je znano. 22. marca je bila seja občinskega sveta, ki je imela tudi točko uvrstitev Ilirske Bistrice v pokrajine. Te točke ni bilo v prvotnem sklicu seje, dodana je bila naknadno, po na hitro sklicanem usklajevalnem sestanku vodij svetniških skupin s strani župana. Tukaj se poraja prvo vprašanje. Ali sta župan in podžupan res zvedela za paket regionalne zakonodaje iz medijev in pravilno hitro reagirala ali pa je bila ta hitrost namenjena čemu drugemu? Pa še beseda o teh usklajevalnih sestankih. Osebno sem bil zelo zadovoljen, da je župan uvedel ta način dela. Gotovo obstajajo teme, o katerih je vredno poskušati doseči konsenz med političnimi akterji. Potem, ko sem se udeležil obeh dosedanjih takšnih sestankov, pa nisem več tako prepričan. Možno si jih je namreč razlagati tudi kot dobro propagandno potezo občinske oblasti. Kakorkoli, ta sestanek je pokazal nekaj stvari. Prvič, da obstaja absoluten konsenz glede referenduma o uvrstitvi v pokrajino. Drugič, da se večinsko mnenje občinskih svetnikov nagiba k Primorski. In tretjič, da nihče ni za Notranjsko. To zadnje sicer ne more biti resnično. Če namreč govorimo, da moramo paziti na sredstva, ki jih lahko pridobimo, če govorimo o 30 vs. 60 kilometrih do regijskega centra, če govorimo o pokrajini s šestimi občinami, in tako naprej, ja, potem je menda jasno, za kaj gre. No, prišlo je do seje občinskega sveta. Ki se je začela s kršitvami poslovniške procedure, seveda. Čeprav že prej nisem gojil kakšnih posebnih iluzij, mi ježe na začetku postalo popolnoma jasno, da bo župan dosegel svoje. Okvir, ki je bil postavljen za razpravo, je bil na prvi pogled čisto v redu. Tolerantnost razprave, upoštevanje različnosti mnenj in podobno. Hudič pa se vedno skriva v podrobnostih. Namreč, ta pravila niso za vse enaka. Tako smo lahko slišali kup obtožb in diskvalifikacij na račun zagovornikov sklepa o uvrstitvi v Primorsko pokrajino, brez intervencije župana. Kar niti ni čudno, če vemo, da jih je precej izrekel tudi sam. Že sam predlog sklepa je bil zanimiv. Vseboval je zahtevo po referendumu. Zelo dobro. A v predlogu zakona piše, da se referendum lahko razpiše, če občina nasprotuje uvrstitvi v pokrajino. Nobenega takšnega nasprotovanja ni bilo v predlogu sklepa. Če bi hoteli biti zlonamerni bi rekli, daje bil takšen predlog sklepa namenjen manipulaciji lokalne javnosti, češ, mi smo zahtevali referendum, pa, saj veste, packa država ni bila za to. No, na koncu je ta zahteva vendarle bila sprejeta v sklepu. Na vse načine pa se je župan boril proti temu, da bi glasovali o tem, da zahtevamo uvrstitev v Primorsko pokrajino. Kar je čudno. Po predlogu zakona smo uvrščeni v Notranjsko in če temu nasprotujemo, kaj pa ostane? Ah ja, ostane enotna Primorska. Hvalevredna ideja, vredna vse podpore in tudi zagotovo najboljša rešitev. Ki pa se bo, ob poznavanju slovenske države, uresničila, ko bodo z neba padale pečene piške. Ah ja, ostane predlog lokalnega SLS o pokrajini »Kras«, ki bi združevala bistriško, sežansko in postojnsko območje, s sedežem v Ilirski Bistrici. Zanimiva ideja, posebej tisto o sedežu. A ob tem, da nismo pridobili niti sedeža carine, ki je v Sežani, kjer ni enega samega carinika, niti sedeža mejne policije, ki je v Postojni, ki nima niti centimetra meje, je povsem realno pričakovati, da se bo Sežana spravila iz koprske regije in da se bo Postojna odpovedala statusu regijskega centra. Na prvi pogled bi človek dejal, dajeta predlog namenjen zgolj zamegljevanju stvari. Če strnemo, v bistriški politiki so vsi za referendum in nihče ni za Notranjsko. Ali res? Po mojem mnenju ne drži ne eno ne drugo. Ljudi, in tudi politiki so samo ljudje, je vedno dobro poslušati. In ko sem poslušal župana, ko je (večkrat) v zvezi z glasovanjem za Primorsko omenjal “izigravanje volje ljudi” v smislu, da ne bi bilo referenduma, so se mi prižgale signalne lučke. Včasih namreč ljudje pripišejo drugim namene, ki jih imajo sami. V politiki je pa to sploh že zdavnaj preverjena taktika. Nihče ni za Notranjsko. Še celo svetnik, ki je pred leti edini glasoval proti uvrstitvi v južnoprimorsko razvojno regijo, ker je bil za Notranjsko, sedaj nenadoma ni več. Da se razumemo, povsem legitimno je biti za Notranjsko, zakaj pa ne. Težava nastane, ko od nekaterih ljudi poslušam izjave, ki si jih pri najboljši volji ne morem razložiti drugače, kot navijanje za Notranjsko regijo, ob hkratnem zatrjevanju, da nismo za Notranjsko. Ja, o čem pa naj bi se ljudje odločali na referendumu?! In če bomo, citiram, ljudi prepričevali vsak po svoje, potem jih bo menda kdo tudi za drugo stran?! Zato menim, da referenduma ne bo. Če namreč zagovorniki Notranjske nimajo niti toliko krjancje, da to javno priznajo, potem je zelo verjetno, da ob zahtevi za odločanje ljudi držijo figo v žepu. Ljudje, čudni kot so, se znajo še odločit za Primorsko. Oni pa so že zmagali. Status quo je v interesu zagovornikov Notranjske. Zakaj bi torej tvegali referendum? Zaradi demokracije?! Lepo vas prosim! Že občinski svet izvoljenih predstavnikov ljudstva postaja bolj podoben kakšnemu posvetovalnemu organu arabskih šejkov, kjer lahko kaj rečeš, če le nisi proti, kot pa lokalnemu parlamentu. Vse te igre so torej namenjene zgolj temu, da se bo krivda lahko zgrnila na “grde packe ljubljanske", ki so kar odločili namesto nas. In tukaj ne bo nihče nič kriv in Bistrica bo na Notranjskem. Pardon, če bo že kdo kriv, potem bodo to zagovorniki Primorske. Se bodo že kaj izmislili. Če se motim, in referendum vendarle bo, se bom javno opravičil in posul s pepelom. Sicer pa, kar se mene tiče, nočem in ne morem več delati v bistriški politiki pod takimi pogoji. Kot je rekla že Margaret Thatcher, če ne preneseš vročine, stopi ven iz kuhinje. Našli me boste na terasi. Dejan Ujčič PRIHAJA OBDOBJE KLOPOV -PRENAŠALCEV NALEZUIVIH BOLEZNI Spomladanski čas nas večino privabi v naravo. Za gozdarje in kmetovalce so gozdovi in travniki vsakodnevno delovno okolje, za mnoge druge pa prostor za sprostitev, rekreacijo, izletništvo.. Ne smemo pa pozabiti, da so drevesa na gozdnem robu, grmovje, gozdna podrast in trava tudi življenjsko okolje klopov, ki nam med našo aktivnostjo za zdravje, lahko prenesejo hudo bolezen. Prav je da se podrobneje seznanimo s temi živalicami, se poučimo o preventivni zaščiti, ravnanju pri odstranjevanju prisesanih klopov in spoznamo tveganja in bolezni, ki jih prenašajo. Klopi Klopi spadajo v red pršic, ki del svojega življenja preživijo kot zajedavci na toplokrvnih vretenčarjih, da dobijo potrebne obroke krvi. V treh razvojnih stopnjah (vsaj tolikokrat mišicah, izrazita utrujenost...Ker najbolj pomaga zgodnje zdravljenje, obiščite osebnega zdravnika takoj ko opazite takšno rdečino. Naslednje, zgodnje bolezenske spremembe, se pojavijo nekaj mesecev do eno leto po ugrizu okuženega klopa. Pokažejo se kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenja mišic in živčevja. Pozne spremembe pa se pojavijo leto ali več po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih, gre pa za kronična vnetja kože, Pri nas je najbolj razširjen navadni gozdni klop (lxodes ricinus) zamenjajo tudi gostitelja) živijo od 1 do 5 let. Veliki so od 1 mm pa tudi do 5 mm (odrasla samica ko se napije krvi). Živijo v prizemeljskem sloju ob gozdnih robovih, na grmovju, gozdni podrasti, nizkem rastlinju in travi. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Nekje do 7 stopinj C mirujejo, aktivnost pa je največja spomladi in v začetku poletja. Žrtve klop ne išče aktivno, ampak čaka da žrtev naleti nanj. Človek je naključni gostitelj. Ko se ga dotaknemo, se bliskovito oprime dlak ali vlaken, nato pa poišče primeren predel na telesu, kjer je koža nežnejša za prodor (zadnja stran kolenskega sklepa, pod pazduho, v dimljah, za uhlji...). Da klop najde primerno mesto in se pritrdi, lahko traja precej časa. Ugriz je neboleč, ker pred sesanjem izloči moramo primerno, zaščitno obleči v oblačila, ki pokrijejo čim več kože (dolge hlače, majice z dolgimi rokavi, nogavice, zaprta obutev, kapa..) in so iz gladkih materialov svetle barve, na katera se klop težje oprime oz. ga na njih lažje opazimo. - Gibajmo se po urejenih stezah in se izogibajmo prebijanju skozi grmovje, ležanju na tleh, obešanju oblačil na grmovje. Na zaraslih stezah je večja nevarnost za stik s klopom. - Na odkrite dele kože in dele obleke večkrat nanesimo sredstva, ki z vonjem odvračajo mrčes (repelenti). Več vrst in oblik je na razpolago v drogerijah in lekarnah. - Po povratku iz narave se oprhajmo, umijmo glavo in si natančno preglejmo telo, posebno poraščene delein področja kjer je koža najtanjša. Oblačila dobro skrtačimo, ali še boljše operimo. - Če na telesu opazimo klopa ga previdno in čim prej odstranimo. Čim dlje je klop prisesan, večja je možnost okužbe. Kako odstraniti klopa Na kožo pritrjenega klopa rahlo odstranimo, pri čemer ne smemo hiteti, ampak delati umirjeno in sproščeno. Najboljše, da uporabimo pinceto namenjeno odstranjevanju klopov. Če delamo s silo, ga stiskamo ali gnetemo, lahko odtrgamo le zadnji del, glava pa ostane v koži in povzroči gnojenje. Na klopa, ki je prisesan nanesemo nekaj kreme ali olja. Ko oprijem po nekaj minutah popusti, Cepljenje proti klopnemu meningitisu lahko opravite pri svojem osebnem zdravniku. Potrebne so tri doze cepiva: prvi dve v razmaku enega meseca, tretjo dozo pa čez 9 mesecev. Cepivo je varno, učinkovito in ga cepljeni dobro prenašajo. Vsi, ki se želijo na ta način zaščititi morajo stroške cepljenja pokriti sami, le za določene bolj izpostavljene poklice, pa ga po dogovoru krije delodajalec. Cena za posamezno cepljenja je 20,86 EUR (5.000,- SIT), za vse tri doze62,58 EUR (15.000,- SIT) Tipični prvi znak borelioze, t.i. »potujoča rdečina«, ki se pojavi 7 po 14 dni po ugrizu. sklepov in živčevja. Vsi navedeni znaki in obdobja niso pravilo, zato moramo biti po ugrizu klopa pozorni na morebitne spremembe. Zdravljenje je odvisno od vrste in izrazitosti bolezenskih znakov. Uspešnejše je zdravljenje z antibiotikom v začetnem stadiju. Cepiva za zaščito pred to boleznijo še ni. Klopni meningitis ali menin-goencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Okuženost klopov s tem virusom je v Sloveniji zelo pogosta, ga z razkuženo pinceto primemo čim bližje koži in na lahko večkrat povlečemo v več smeri ter ga počasi izvlečemo iz kože. Mesto vboda in roke takoj dobro operemo s tekočim milom in vodo, ter razkužimo. Prisesanega klopa Vam lahko odstranimo tudi v Zdravstvenem domu, vendar to ni nikakršna urgentna storitev, po katero bi prihajali v urgentno ambulanto ali k dežurnemu zdravniku sredi noči. Opravljeno storitev zaračunamo kot samoplačniško in stane 14,64 EUR (3.508,33 SIT). snov, ki povzroči lokalno omrtvičenje in preprečuje strjevanje krvi. Šele po nekaj urah se pojavi srbenje, ki nas opozori na prisesanega klopa. V nekaterih primerih ostane ugriz neopažen, saj je predvsem v zgodnji razvojni fazi težko opazen. Vsak klop ni nujno okužen, lahko pa med sesanjem krvi s slino prenaša povzročitelja bolezni v gostiteljevo kri ali kožno tkivo. Dokazano klopi prenašajo povzročitelje klopnega meningitisa, lymske borelioze in erlihioze. Navodila in preventivni ukrepi za zaščito pred klopi - Za vsak odhod v naravo se Povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi Borelioza ali lymska bolezen pri človeku prizadene več organskih sistemov (živčni sistem, srce, mišice in sklepe). Bakterija borelija, ki živi v klopu, se pri sesanju v približno 24. urah prenese na človeka. Prva faza bolezni se začne s kožnimi spremembami, ko se v 2-32 dneh na mestu ugriza, lahko pa tudi na drugem delu telesa, pojavi rdečina, ki začne na sredi bledeti, robovi pa se širijo (potujoča rdečina). Spremljajo jo lahko še drugi bolezenski znaki (vročina, potenje, vrtoglavica, glavobol, bolečine v saj zboli nad 300 oseb na leto. Nevarno žarišče bolezni je tudi pri nas. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, po približno 7 dneh od ugriza, spremlja slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Po umiritvi nato po dveh do treh tednih sledi druga faza, s povečano telesno temperaturo, hudim glavobolom, bruhanjem, celo nezavestjo. Meningitis lahko pusti trajne posledice (glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, ohromelost), lahko je tudi smrtna bolezen. Najbolj so ogroženi otroci, odraščajoči in starejši ljudje. Najboljša zaščita pred boleznijo je pravočasno (pred sezono klopov) cepljenje s tremi odmerki cepiva. Erlihioza je najredkejša kužna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Tudi zanjo cepiva še ni. Vse navedene informacije vzemite kot splošne informacije, v primeru suma bolezni ali težav, pa se čim prej in obvezno obrnite na svojega osebnega zdravnika ter dosledno upoštevajte njegova navodila glede zdravil in trajanja zdravljenja. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE V ZDRAVSTVENEM DOMU V zadnjem letu smo v Zdravstvenem domu posvetili veliko pozornosti posodabljanju komunikacij. Vsa reševalna vozila smo s pomočjo Uprave za zaščito in reševanje opremili z novimi radijskimi postajami ŽARE +, ki omogočajo poleg brezžičnih povezav na nivoju cele Slovenije, tudi možnost klica v stacionarno telefonsko omrežje. Vse sodelavce reševalne in urgentne službe smo za hitrejšo in cenejšo medsebojno komunikacijo, opremili tudi z mobilnimi telefoni. Defibrilatorsmo nadgradili z modemom, ki omogoča direktno pošiljanje EKG posnetkov, kjerkoli iz terena v sprejemne službe Kliničnega centra (IPP, CIIM). Dostop do Interneta in s tem do elektronske komunikacije imamo že skoraj na vseh delovnih mestih. V kratkem bo zaživela internetna stran Zdravstvenega doma, na kateri bodo vse pomembnejše informacije o naši ponudbi in o našem delu. Sredi meseca marca smo praktično za cel Zdravstveni dom posodobili telefonijo in zamenjali način telefoniranja. Odsluženo centralo smo zamenjali s sodobnim sistemom Centreks, ki omogoča direkten klicni dostop do skoraj vsake službe in posameznika, interne razgovore, prevezave... Kot vsaka nova stvar je zamenjava povzročila in še povzroča nekaj problemov, za kar se vsem občanom, ki so imeli oz. imajo zaradi tega težave opravičujemo. V nadaljevanju bralce seznanjamo s pomembnejšimi telefonskimi številkami v ilirsko bistriškem zdravstvu, ki si jih lahko tudi kopirate ali izrežete, da jih boste imeli stalno pri roki. V NUJNIH PRIMERIH LAHKO KLIČETE 112 TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA ZDRAVSTVENI DOM Naziv številka * CENTRALA 71 12 100 TELEFAX 711 21 01 URGENCA - sestra 71 12 112 040 537 052 URGENCA - zdravnik 71 12 113 040 537 045 REŠEVALNA POSTAJA 71 12 117 SA I. Ambulanta dr. Štemberaer 71 12 121 SA II Ambulanta dr. Lovrič-Kiselič 71 12 123 SA III.Ambulanta dr. Živčec-Kalan 71 12 125 SA IV.Ambulanta dr. Modic 71 12 127 ŠOLSKI DISPANZERdr. Komen 71 12 129 GLAVNA SESTRA 71 12 130 PATRONAŽNA SLUŽBA 71 12 131 ZDRAVSTVENA VZGOJA 71 12 132 LABORATORIJ 71 12 133 RENTGEN 71 12 134 DIREKTOR 71 12 141 TAJNIŠTVO 71 12 140 VODJA RAČUNOV. SLUŽBE 71 12 142 TELEFONSKI IMENIK ZOBOZDRAVSTVO ZOBNA AMBULANTA I. - 71 12 150 Crnkovič Emil, v.dent. Sakelšek Karl, v.dent. ZOBNA AMBULANTA II. - 71 12 151 Žnidaršič M. Neviia, v.dent. ZOBNA AMBULANTA III. - 71 12 152 Kasič Š.Miriana, dr.dent.med. ŠOLSKA ZOBNA. AMB. 71 12 154 Grk Sanda, dr.dent.med. ZOBNA TEHNIKA 71 12 153 ZOBOZDRAVST.PREVENTIVA 71 12 155 * zadnje tri številke so tudi interne številke TELEFONSKI IMENIK ZA DISLOCIRANE ENOTE ZD fSA PODGRAD - dr. Peikovič Marija 783 50 22 SA KNEŽAK - dr. Modic Maksimiljan 788 20 12 ZA KNEŽAK - Sakelšek Karl, v.dent. 788 20 13 AMBULANTA DS0 - dr. Taučer Mičetič 714 11 11 DISPANZER ZA MEDICINO DELA -dr. Glušič Ravnič Vanda 714 54 64 TELEFONSKI IMENIK ZA ZASEBNIKE - KONCESIONARJE DISPANZER ZA ŽENE - dr. Hrvatin OKULISTIČNA AMBULANTA - dr. Ragus PSIHIATRIČNA AMBULANTA - dr. Ahlin 711 21 36 OTROŠKI DISPANZER - dr. Kauzlarič 714 25 77 ZOBNA AMB. PODGRAD - dr. Spetič 783 52 30 ŠOLSKA ZOBNA AMB. - dr. Jaklievič 714 22 21 KVIST d.o.o. - dr. Milevski 710 13 50 MEDICUS d.o.o. - dr.Trlin 714 26 36 FIZIOTERAPIJA - Mikulin Milena 710 12 55 FIZIOTERAPIJA - Frank Dajana 710 13 15 FIZIOTERAPIJA - Lenček Ines 714 15 30 PR0-DENT - Zobna ambulanta - dr. Surina 714 19 86 OSTALE POMEMBNE ŠTEVILKE LEKARNA ILIRSKA BISTRICA 711 17 51 ZAVOD ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE - ZZZS 710 13 77 CENTER ZA SOCIALNO DELO 711 01 40 INFORMACIJE 0 TELEFON. NAROČNIKIH 1188 - Čeprav vzpodbujamo naročanje po telefonu, prosimo, da se telefonskih klicev poslužujete le, ko je to res potrebno in res strogo za »službene« potrebe, kajti telefoni lahko hitro postanejo iz nujnega delovnega pripomočka, velika motnja pri delu. - Ko je potrebno, da Vas pokličemo nazaj, prosimo, da dajete številko svojega stacionarnega telefona, ne pa GSM, saj nam boste tako pomagali zmanjšati stroške. - V prostorih ZD ne uporabljajte »mobitelov«. To moti ostale bolnike in delo nekaterih naših aparatov. UPRAVNA ENOTA V LETU 2006 Naloge in pristojnosti upravne enote so organizirane in se izvajajov treh oddelkih: Oddelku za upravne notranje zadeve, Oddelku za okolje in prostor in Oddelku za občo upravo in skupne zadeve. Skupaj je v UE zaposlenih 27 javnih uslužbencev, od tega 21 na uradniških in 6 na strokovno-tehničnih delovnih mestih. Upravna enota II. Bistrica je zastavljene cilje in upravne naloge, ki jih izvaja v skladu s pristojnostmi na posameznih delovnih področjih ministrstev v letu 2006 uspešno realizirala. Obseg dela seje precej povečal, tako pri reševanju upravnih zadev kot tudi na drugih upravnih nalogah, katerih obseg je v stalnem porastu kot posledica novih nalog, ki sojih upravne enote prevzele (upravne overitve, GERK-i,..). Vloženo delo pri njihovem opravljanju je dostikrat povsem primerljivo delu z upravnimi zadevami. Temu primerno se vzporedno povečuje tudi obseg spremljajočih dejavnosti: evidentiranje zadev in dokumentov, odprema poštnih pošiljk, vplačila na blagajni,kadrovski postopki. Na obseg dela in način poslovanja so v veliki meri vplivale zakonske spremembe, predvsem na področju upravnih notranjih zadev, deloma pa tudi vojne zakonodaje. Uvajanje prenovljenih aplikacij za podporo upravnim in drugim poslovnim procesom je bilo zelo pomembno za vzpostavljanje in vodenje podatkovnih zbirk, ki bodo v vse večji meri omogočale medsebojno izmenjavo podatkov med organi javne uprave in drugimi institucijami. Ugotavljamo, damedsebojna komunikacija organov javne uprave preko E-pošte zelo narašča, medtem ko je poslovanje strank po tej poti (E-vloge) še zanemarljivo. Ukvarjanje s kadrovskimi zadevami, predvsem v prvi polovici letajeod vodstva terjalo kar precej časa in dodatnih naporov. Upamo pa, da smo z ustreznimi kadrovskimi rešitvami izboljšali poslovanje in delovno vzdušje v kolektivu. Starostna struktura je precej neugodna, saj je povprečna starost uslužbencev skoraj 46 let. Kljub temu dejstvu se je obseg bolniških odsotnosti izredno zmanjšal (kar za 64%) in je daleč najnižji v zadnjih petih letih. Tudi to je prispevalo k boljši delovni klimi v UE, seveda pa velja tudi obratno. Usposobljenost, pripravljenost na nove izzive in pridobivanje novih znanj ter primeren odnos do dela so porok za uspešno opravljanje zadanih nalog. Ta cilj zasledujemo s stalnim strokovnim usposabljanjem zaposlenih, tako z udeležbo na splošnih kot strokovnih seminarjih s posameznih delovnih področij.Zaposleni so dokazali, da lahko zadane naloge opravljajo brez zadržkov, da so s svojim prispevkom k skupnim rezultatom UE zadovoljni in da so na pripadnost UE ponosni. Uspešno delo zaposlenih in UE kot celote so potrdile tudi stranke, ki so naše delo v anketah ocenile še z višjo oceno kot v letu poprej (4,38). K izboljšavam poslovanja nedvomno prispeva izvajanje akcijskega načrta ukrepov v skladu s CAF modelom samoocenjevanja kakovosti. Aktivnosti na tem področju so bile sicer zaradi kadrovskih problemov in prioritetnega reševanja kadrovskih zadev nekoliko upočasnjene. Poslovanje v neustreznih prostorskih razmerah predvsem na področju notranjih zadev, glavne in sprejemne pisarne ter arhiva, ostaja pereč problem. Prostorska stiska predstavlja eno glavnih ovir za doseganje ustrezne in racionalne organiziranosti, vpliva na delovne pogoje in zadovoljstvo tako zaposlenih kot strank. Nivo opremljenosti z informacijsko opremo je kljub nezadostni zamenjavi še zadovoljiv. Nabavo pisarniške in druge tehnične opreme smo realizirali v skladu s potrebami in načrtom nabav iz lastnih sredstev UE. Vodenje, najsi bo UE kot celote ali posameznih notranjih organizacijske enote, postaja vse zahtevnejše kar je pogojevano skompleksnejšimi upravljavskimi znanji. Od vodstva se nedvomno pričakuje kompetentno obvladovanje upravnih in delovnih procesov, saj je odgovorno za poslovanje, zakonitost dela podrejenih in njihove ustrezne strokovne usposobljenosti,medsebojne odnose, kakovost poslovanja in obvladovanje vsakdanjih težav pri poslovanju.Zahteve poslovnega okolja in strank pa so iz dneva v dan večje. Vse več je raznih opravil, ki jih narekuje izvajanje zakonodaje in pogojuje reguliranje notranjih pravil UE. Skupen obseg opravljenega dela z dinamiko v nekaj letnem razdobju prikazuje naslednji grafični prikaz: V nadaljevanju želimo naloge prikazati po delovnih področjih: • PRIKAZ OBSEGA UPRAVNIH IN DRUGIH NALOG V OBDOBJU 2003-2306 ism i6ra ura 12 m UME S UD 6HE iUE 2UD □ 2CD3 2 [El 3105 2IE6 D Sk upaj upravnih zadev □ Pos ebni ugot.pošto pek □ Sk raj; ani ugot. postopek □ Druge upravne naloge • Oddelek za upravne notranje zadeve Na tem področju je bil obseg opravljenega dela v letu 2006 precej večji kot prejšnjem letu. Skupaj je bilo rešenih 5410 upravnih zadev (20% več kot leta 2005) in 13.844 drugih upravnih nalog (povečanje za 9%). Pomembna sprememba je bila ukinitev krajevne pristojnosti pri izdaji potnih listin, osebnih izkaznic in registraciji vozil, s čimer se je te storitve uprave precej približalo strankam. Javni red intujci: V letu 2006 je bilo v zvezi z orožjem v reševanju 208 zadev (25 % manj kot v I. 2005), kar je bilo tudi pričakovano, saj se je rok za legalizacijo orožja že I. 2005 iztekel. Za izvedbo javnih prireditev, od katerih so bile najodmevnejše pustna povorka, Vizita’, gorska kolesarka dirka, mednarodna gorsko hitrostna dirka "Ferrrari" in srečanje motoristov je bilo izdanih 21 dovoljenj. Izdalismo 591 potnih listin (15% več), razlog za porast je v večji meri posledica potovanj naših ljudi v države, s katerimi nimamo sporazuma o prehajanju meje na podlagi osebne izkaznice, pa tudi uvedbe novih in varnejših biometričnih potnih listin. Maloobmejnih izkaznic na podlagi SOPSje bilo izdanih le 98, saj si jih je večina upravičencev priskrbela že prejšnja leta. Področje prebivanja tujcev je bilo zaradi zakonskih sprememb in števila zadev zelo dinamično. Pri spremembi Zakona o tujcih je šlo za uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije. Skupno smo obravnavali 218 zadev (27% več), izdanih je bilo 119 dovoljenj za začasno in 29 za stalno prebivanje tujcev, poleg tega pa še 39 potrdil za prebivanje državljanom EU (v letu 2005 le 6). Z novim zakonom o društvih je bilo kar nekaj novosti na področju delovanja društev. Registrirali smo 5 novih društev. Osebne izkaznice in register prebivalstva: V preteklem letu je bilo izdanih 964 osebnih izkaznic (kar 63% več), kar je posledica zamenjave tega osebnega dokumenta in možnosti potovanja z njim v druge države. Prebivalstvo naše občine je bilo precej mobilno, tako je bilo izvedenih 1062 prijav in odjav začasnega in stalnega prebivališča ter odhodov in vrnitev iz tujine. Za vodenje postopkov pri drugih organih je bilo izdanih 1639 potrdil o družinski skupnosti in stalnemprebivališču. Z informatizacijo matičnega registra, registra stalnega prebivalstva in gospodinjstev ter medsebojno izmenjavo podatkov med organi izdajanje raznih potrdil strankam hitro upada in izginja na 'smetišče zgodovine'. V evidenci gospodinjstev smo tako opravili skupno 3082 vnosov in sprememb. V zvezi z volilnimi opravili (lokalne volitve) smo potrdili 953 podpor in izdali 21 volilnih kart. Matične zadeve in osebna stanja: Opravljenih je bilo 5453 raznih nalog kot so: vpisi novih dejstev v matični register, izdaja izpiskov iz matičnih knjig in matičnega registra, izdaja potrdil, posredovanje podatkov drugim organom, sklenitev zakonskih zvez, od katerih je bilo kar 14 sklenjenih izven uradnega prostora,izmenjava podatkov s SPIZ... Za informatizacijo matičnega registra smo vnesli iz matičnih knjig v matični register 3121 oseb. Izdanih je bilo 20 odločb v zvezi z osebnim imenom in 12 odločb o ugotovitvi državljanstva. Prejeli smo kar 28 vlog za sprejem v državljanstvo, pri tem strankam nudimo vse informacije o možnostih in pogojih za pridobitev državljanstva. Večino nalog s področij registra prebivalstva, matičnih zadev, izdaje potnih listov in osebnih izkaznic se opravlja tudi na Krajevnih uradih Podgrad in Knežak . Promet: na področju prometa je bilo opravljenih približno 4000 upravnih storitev, kar je vprimerjavi z letom 2005 povečanje skoraj za 22%. Področje prometa je bilo deležno popolne kadrovskein informacijske prenove. Tekom leta smo lastnike vozil in imetnike vozniških dovoljenj tekoče obveščali o skorajšnjem poteku veljavnosti registracije oz. vozniških dovoljenj. V skladu z izrečenimi sankcijami sodnikov za prekrškesmo izvršili 49 varstvenih ukrepov prepovedi vožnje motornega vozila in 14 sankcij prenehanja VD. Zahtev za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko je bilo kar štirikrat več kot v letu 2005. • Oddelek za okolje in prostor Oddelek za okolje in prostor pokriva področja graditve objektov, razlastitev, denacionalizacije, kmetijstva,gozdarstva in prehrane, gospodarstva in stanovanjskih zadev. Na oddelku je bilo 8 zaposlenih, od tega šest s VII stopnjo izobrazbe, eden s VI in eden s V stopnjo izobrazbe, saj se na tem oddelku vodijo najzahtevnejši upravni postopki. V letu 2006 je bilo v reševanju skupno 500 zadev. Z vpogledi v podatkovne zbirke oz. s pridobivanjempotrdil iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti (ZK izpiske, zapisnike o dokončnosti mejno ugotovitvenega postopka, geod. podatke, podatke Inženirskih zbornic, podatke iz MK,...), so postali postopki za stranke krajši in prijaznejši, saj jim tovrstnih listin ni bilo potrebno pridobivati pri različnih organih.Zakonske spremembe so bile vtem obdobju le v podzakonskih predpisih na področju varstva okolja, voda, varstva pred požarom, evidentiranja nepremičnin in množičnega vrednotenja nepremičnin. Gradbene zadeve: v reševanju je bilo 96 zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1 (84 novih zahtev ali 13,5% več kot lani). Zadeve se rešujejo v zakonsko predpisanem roku, razen v redkih primerih, ko gre za medsosedske spore, na katere pa uradne osebe ne morejo vplivati. Problemi, ki se pojavljajo pri teh postopkih so vezani na nenehno spreminjanje podzakonskih aktov, ki predpisujejo vsebino projektne dokumentacije, s katerimi se projektanti sprotno ne seznanjajo. Zaradi tega je projektna dokumentacija največkrat nepopolna in jo moramo pred izdajo gradbenega dovoljenja vrniti v popravilo oz. dopolnitev, kar predstavlja za stranke podaljšanje časa pridobitve gradbenega dovoljenja. Izdanih je bilo 8 odločb o degradaciji in uzurpaciji prostora, v primerih, ko je šlo za legalizacijo objektov zgrajenih brez gradbenega dovoljenja in 24 odločb o uporabnem dovoljenju (78 % več). Stanovanjske zadeve: Izdali smo 48 odločb o registraciji najemnih pogodb, kar je kar za 84 % več kot lani in eno odločbo o vpisu v register upravnikov. Razlastitve in ustanovitev služnosti v javno korist: Postopke razlastitve smo vodili v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn, mejnega prehoda Starod in maloobmejnega prehoda Novokračine. Ti postopki so zahtevni in dolgotrajni, zaradi velikega števila strank - upravičencev agrarnih skupnosti, nedokončanih zapuščinskih postopkov,zahtev zanadomestno zemljišče, parcelacije, določitve odškodnine za zemljišče, postopka identifikacije ZK lastnikov in njihovih pravnih naslednikov (solastniki v tujini). V postopki h razlastitev in ustanovitve služnosti je bilo izdanih33 raznih odločb. Denacionalizacija: V postopku denacionalizacije so bili vloženi 204 zahtevki za vračilo podržavljenega premoženja, Na prvi stopnji je bilo rešenih 198 ali 97 % zahtevkov, od tega je bilo pravnomočno zaključenih 194 zadev. Nerešenih na prvi stopnji je ostalo samo še 6 zadev, v glavnem gre za agrarne skupnosti, v 1 zadevi pa poteka ugotavljanje državljanstva. Gospodarstvo: Pripad števila zadev (51) se je v primerjavi z I. 2005 nekoliko povečal. Vse zadeve se nanašajo na področje gostinstva (ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih, zunaj gostinskega obrata, kategorizacij nastanitvenega gostinskega obrata ter prostorov za goste....). e-VEM: na vstopni točki VEM portala v UE je bilo opravljenih 51 postopkov v zvezi z registracijo in ostalimi storitvami samostojnim podjetnikom. Na našem območju izvaja te naloge samo še Obrtna zbornica, zato je vloga UE pri izvajanju te storitve zelo pomembna. Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana: Obseg dela ostaja na nivoju prejšnjega leta. V postopkih prometa s kmetijskimi zemljišči smo obravnavali 145 zahtev za odobritev pravnega posla. Izdali smo tudi 115 obvestil o ponudbi kmet. zemljišč, ki se jih tekoče posreduje in objavlja tudina spletnem portalu E-uprave. V tem sklopu se rešujejo tudi zahteve za dopolnilno dejavnost na kmetiji,ki se jih prav tako objavlja na spletnih straneh M KG P, kjer se vodi skupna evidenca dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V letu 2006 se je nadaljevalo z izvajanjem projekta GERK. Po 1. juniju je UE prevzela vse zadeve, tako, da so nosilci urejali GERK-e samo na UE, (prej tudi na Kmetijsko svetovalni službi in na Geodetski upravi). Opravljenih je bilo 310 sestankov z nosilci kmetijskih gospodarstev zaradi vrisa oz. uskladitve GERK-ov. • Oddelek za občo upravo in skupne zadeve Delo, drpžina in socialne zadeve: na tem delovnem področju smo obravnavali 427 zadev (3% manj).Večina upravičencev za pridobitev statusa žrtev vojnega nasilja si je ta status že pridobila, zato se je število zahtev zelo zmanjšalo. Večinoma podajajo zahteve upravičenci iz tujine, ki v prejšnjih letih tega statusa še niso uveljavljali. Kot posledica sprememb Zakona o vojnih veteranih, ki je razširil krog upravičencev za pridobitev statusa vojnega veterana so bili v precejšnjem porastu zahtevki za uveljavitev tega statusa. Največ zahtev so podali delavci podjetij TIB Transport. Število vlog upravičencev do raznih dodatkovje predvsem zaradi slabih ekonomskih razmer še vedno visoko. Obravnavanihin ugodno rešenih je bilo 55 zahtev za zdraviliško in klimatsko zdravljenje (41 % več kot leta 2005). Poleg navedenih upravnih nalog pa so za uspešno delovanje celotne upravne enote zelo pomembne tudi spremljajoče dejavnosti. Zaradi številnih kadrovskih sprememb je bilo potrebno izvesti veliko število kadrovskih postopkov kot so spremembe sistemizacije, izvedba javnih natečajev, razpisov, premestitevin nadomestnih zaposlitev. Že tretje leto so bili izvedeni tudi letni razgovori in ocenjevanje uradnikov. Obvezna delovna praksa je sestavni del šolskih izobraževalnih programov, zato smo omogočili opravljanje obvezne delovne prakse študentom in dijakom, ki so lahko velikokrat v dragoceno pomoč pri izvedbi posameznih nalog. V zbirko dokumentarnega gradiva je bilo preko glavne pisarne oz. v aplikaciji SPIS evidentiranih 6.220 novih zadev in skupnoll.367 vseh dokumentov (povprečno mesečno 947 dokumentov). Tudi v sprejemni pisarni, kjer se opravljajo naslednje naloge: izdaja obrazcev vlog, sprejem vlog, dajanje splošnih informacij, odprema pošte, blagajna in upravne overitve se jeobseg dela precej povečal. Namesto zaključka: Prevzete naloge in zastavljene poslovne cilje smo v UE ob nedvomno precej povečanemu obsegu dela na skoraj vseh delovnih področjih in kljub dokajšnjim kadrovskim težavam uspešno in kvalitetno opravili. Ustrezne kadrovske rešitve so bile pogoj za primerno organiziranost dela, uspešno poslovanje in dobre medsebojne odnose. Med drugim se to nedvomno kaže tudi vzelo zmanjšanem obsegu bolniških odsotnosti. Obremenitve zaposlenih se zaradi večjega obsega dela, novih nalog, nadomeščanj odsotnih sodelavcev in uvajanj novih aplikacij stalno povečujejo. Z medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem pa so jih pripravljeni prevzeti, saj imajo za to potrebna znanja in sposobnosti . Pogoj za to je tudi stalno strokovno usposabljanje zaposlenih in primeren odnos do strank, kateremudajemo v UE velik poudarek. Kvalitetno opravljeno delo se končno odraža tudi v zadovoljstvu strank, ki nas iz leta v leto višje ocenjujejo, kljub temu, da poslujemo v dokaj neustreznih prostorskih razmerah. Prostorska stiska ostaja tako še naprej največji problem poslovanja UE, saj ne omogoča primerne organiziranosti dela na nekaterih področjih. Upanje na rešitev nam daje predvidena ureditev upravnega centra v Domu na Vidmu. TAKO KOT NEKOČ Na dan žena smo obudili spomin na dobre stare čase, ko so vse ženske praznovale svoj praznik. V šolo smo povabili vse ženske iz šolskega okoliša. Prireditev se je začela ob 18.00 uri. Večnamenski prostorje bil kmalu napolnjen do zadnjega kotička. Na začetku sem prebrala misli o ženski, ki jih je zapisala generalna sekretarkaBelega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer. Stavek, ki se mi je vtisnil v spomin, se glasi:«Zapomnimo si, da ženske ne smemo udariti niti s cvetom.« Ob poslušanju besedila se je marsikateri ženi utrnila solza. Ko pa se je začel program, so bila vsa lica nasmejana. Najprej so se predstavili otroci iz vrtca, tem je sledil otroški pevski zbor naše šole s pesmicama Mamica je kakor zarja in Jaz pa grem na zeleno travco. Blaž Uljan, Katja Štefančič in Rebeka Iskra so recitirali Pavčkove pesmi o dekliču, super mami in dobri stari mami. Folkloristke sozaplesale Eno po domače. Na harmoniko jih je spremljal kdo drug kot Matic Hrenovec. Člani gledališkega kluba smo zaigrali Piko nogavičko v šoli. Mozaik so z zadnjimi kamenčki dopolnili najmlajši in malo večji, ki se šele dva meseca učijo plesnih korakov v plesni šoli Taras pod vodstvom Klavdije. S plesom smo zaključili našo prireditev v počastitev vseh žena. Obiskovalce smo nato pogostili s pecivom, ki so ga spekli učenci 6.razreda. Vsem ženskam smo podarili pisane rože,ki smo jih učenci naredili po idejni zasnovi učiteljice Jerice Sterle. Za slovo pa je zadonela skupna pesem žena in naših učiteljic. Mislim, daje bilo zadovoljstvo obojestransko, saj so to kazali nasmejani obrazi. Novinarski krožek OŠ Podgora Tadeja Logar @ šola V fiEj1NA71.il II BSKS HRT PICA I 'HI I LlČJfc . UČE. NICA 6t. * VABI brezplačen 12 urni tečaj osnove računalništva TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne v s e k dan od 1 5 h do 1 9 h sobota od 9 h do 1 3 h Tel.: 7 I 1-1 1 -1 J GLEDE NA ZAIIIMA1IJE, BOMO TEFA1ME PMLAG O DIU P O DOGOVORU ARMALOV SKLAD NA OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK Med številne aktivnosti, ki se odvijajo na OŠ Toneta Tomšiča Knežak, sodi tudi projekt Armalov sklad, v okviru katerega smo v dveh šolskih letih pridobili nekaj novih armatur vrhunske kakovosti. Prav posebej ponosni smo nato, da že drugo leto zapored sodelujemo v Armalovem skladu in učence ter vse ostale delavce šole spodbujamo k pitju vode z različnimi aktivnostmi. Učenci š"o v vseh učilnicah postavili vodne Armalove kotičke, s katerimi želijo opozoriti na mesto, kjer se nahaja Armalova armatura, poleg tega pa so s svojimi likovnimi in literarnimi prispevki na različne načine pokazali, kako pomembno je ohranjanje in pitje zdrave, čiste vode. Da se učenci zavedajo pomena pitja zdrave vode, lahko potrdimo z rezultati opravljene ankete. Učenci so odgovarjali na najrazličnejša vprašanja o vodi in kar 67 % učencev se zaveda, da je voda najbolj zdrava pijača in kar 64 % učencev naše šole voda najbolj odžeja. Kljub temu pa nekateri še vedno premalo pijejo ali pijejo predvsem sladkane pijače. V pričakovanju dneva vode, so otroci iz vrtca in učenci skupaj s starši, starimi starši in drugimi prijatelji oblikovali predloge za armalov slogan. V ožji izbor sta se uvrstila naslednja predloga: Jaz, ti, mi - za vodo čisto skrbimo naj vsi. Pipa iz Armala nam bo čisto vodo dala. Nekatere dneve dejavnosti smo z učenci posvetili izdelovanju in obliko- vanju izdelkov na temo »Skrbimo za ohranjanje virov zdrave pitne vode«. Izdelovali so bralne znake, v les so vžgali podobe vaških vodnjakov ... Učenci, ki obiskujejo fotografski krožek, so na temo VODA fotografil-rali značilnosti kraja, ki so tesno povezane z vodo. Nastale so zanimive fotografije Sela - tektonskega okna v bližini Knežaka, Lukuce - obnovljenega zbirališča vode in Klaškega presihajočega jezera. V okviru Armalovega sklada, se bomo v mesecu marcu predstavili tudi na mednarodnem srečanju vodnih Armalovih ambasadorjev, ki bo potekalo v Mariboru.Učenci bodo s svojimi prispevki, izdelki in plesno točko sodelovali na živahni tržnici, izbirali slogan Armalovega sklada in oblikovali deklaracijo vodnih Armalovih ambasadorjev. Tudi učitelji skušamo s svojim vzgledom pri učencih spodbujati pitje vode preko celega dne. Ker menimo, da se vzgoja še vedno začne in konča v družini, smo o pitju vode ozaveščali tudi starše na roditeljskih sestankih. Razredniki so jim razdelili obvestila o sodelovanju naše šole v Armalovem skladu in jih obvestili o možnosti pitja vode na šoli. Z manjšim letakom smo jih obvestili o učinkih pitja vode. Želimo si, da bi nam Armalove pipe dobro služile ter da bi učenci dobre navade o pitju vode prenesli tudi na svoje bližnje in s tem prizanesli marsikomu katero od težav, ki jih lahko odpravimo z rednim pitjem vode. Z vodo v boljšo prihodnost! OŠ Toneta Tomšiča Knežak Klavdija Sotlar, prof. Koordinatorica Armalovega sklada JSJtider 's < UGODNA POSOJILA Hitro do kratkoročnega kredita v podjetju ŽNIDER’S! Izplačilo takoj! ŽNIDER S IZOLA Cankarjev drevored 5 Tel.: 05/640 10 90 GEM1NUS % Poskrbite za vaš obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEB tehnologija Pokličite: tel: +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cic vie|mann Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJzOKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE —■ ■<£%£>■■-1 ■ ■ ■c Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si ŠOLSKI PARLAMENT NA OŠ PREGARJE Letošnja tema šolskega parlamenta je bila NAŠE MNENJE OOSNOVNI ŠOLI. Razpravljali smo o vpisu v 1. razred, o predmetniku, izbirnih predmetih, dnevih dejavnosti, o interesnih dejavnostih in o ocenjevanju. O teh temah smo izdelali tudi plakat, na katerem smo oblikovali svoja stališča, in sicer: 0 nekateri izbirni predmeti so nezanimivi in neustrezni; 0 pri šestih letih so otroci zelo igrivi, zato bi morali šolanje začeti s sedmim letom; I oW] |£V jmm\ FgfH -d V [y*\ k# „ } r\ j I ■TM 1 —... i ..„■■■■ H 1 HI ?< p-HI 1 jm$ | 1 Oil j .| 5^- imfpT 7 ~ 1 Jrf 0 predmetnik je preveč natrpan s predmeti, imamo preveč ur na dan; 0 želimo si več ur športne vzgoje in likovnega pouka; 0 radi bi imeli več dnevov dejavnosti, ker z njimi pridobimo druge veščine: kuhanje, organizacija, ročne spretnosti, ustvarjalnost; 0 pri nekaterih predmetih bi morali biti ocenjeni z u, mu, zu; 0 namesto izbirnih predmetov bi morali imeti interesne dejavnosti, ker niso obvezne in ocenjene. Skupaj smo prišli do zaključka, da smo bili bolj zadovoljni z osemletno osnovno šolo. Po drugi strani pa bo lahko komaj generacija za nami, ki bo celotno osnovno šolo zaključila po devetletnem programu, bolje ocenila devetletko. Učenci OŠ Pregarje OB KULTURNEM DNEVU NA PREGARJAH V mesecu februarju smo si na naši šoli ogledali lutkovno igrico BIČI - KLETA. Ogleda igrice smo se udeležili otroci iz vrtca ter prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda. BIČI - KLETA nas je pričakala v večnamenskem prostoru in se nam tam tudi predstavila. Ob igrici smo uživali in se veselili, skratka imeli smo se zelo lepo. Igrica nas je poučila o pravilih in varnosti v cestnem prometu. Po končani igrici smo ustvarjali v različnih delavnicah, ki so se navezovale na temo igrice. Tako smo ta dan označili kot kulturni dan, saj smo cel dan počeli stvari, ki so se navezovale na našo BIČI - KLETO. Bilo nam je zelo lepo in upamo, da nas čaka še veliko takih dni. Maja, Gašper,Alen in Timon, otroci iz vrtca VOZILI SMO AVTO Učenci četrtega a in b ter petega a razreda osnovne šole Dragotina Ketteja smo v sredo, 17. 1. 2007 imeli prav poseben tehniški dan. V okviru programa Jumicar smo se na zabaven in zanimiv način učili, kako se moramo obnašati v prometu. Geslo dneva je bilo: Ostani živ! Najprej smo se o /39ANSPORT >V. tl ATO« A VIKTOR^ koliSter ovlo Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 NOVA PONUDBA ■■ MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA W PUR^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA prometnih pravilih pogovarjali v razredu. Delo smo nadaljevali v dveh skupinah. Prva skupina je vozila avtomobilčke po pripravljenem poligonu, druga pa se je srečala s policisti, ki so nam predstavili svoje delo. S seboj so imeli tudi psa. Kljub slabemu vremenu smo se imeli super. Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Učenci in razredničarke Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© JLepo se glejmo/ j NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA i_________________ PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE II. Bistrica in okolica od 28-31 MIO Podgrad (starejša, velik vrt) 28 MIO GRADBENE PARCELE ......... II. Bistrica - okolica j ' štanovanja?5PPW^'" otok Cres več stanovanj od 46 do 123 m2, cena 1700 - 2200 EURO/m2 LOKALI, PISARNE Posredujemo pri najemu več poslovnih prostorov v II. Bistrici , c rt> % GOSTILNA s prenočišči Mr 14 Tl I , v Ema Deželak s P Jelšane CPacnCECRCLD^ PARK TEL.: 71 45 144 r RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE Bistriške lokostrelske novice ABSOLUTNO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA DVORANE Balinanje IŠČEMO IZHOD V EVROPO Zabiče - malo je takšnih, ki se lahko pohvalijo, da v desetletnem delu ustvarijo močan in ugleden kolektiv, še manj pa je takšnih, ki v desetletnem tekmovanju pridejo dotekmovanja v Evropskem pokalu. Takšen, zavidanja vreden uspeh so dosegli igralci super ligaša BK Zabiče. Za velik uspeh se morajo »Kočanci« v prvi vrsti zahvaliti vaščanom tega kraja, sponzorjem in idealnim pogojem, ki jih nudi večnamenska dvorana Na mlaki in pa trenerju Stojanu Širclju, kateri vodi ekipo seniorjev. Od formiranja BK Zabiče se je delalo sistematično in odgovorno. »Vsak od nas je vedel kaj je njegova naloga in kaj mora narediti« pove Stojan in nadaljuje:« Za meteorski vzpon in uvrstitev v Evropski pokal, so največji del bremena nosili igralci, ki so z nepretrganim delom uresničili svoje športne sanje, te pa so bile izhod za v ' | AdriaticSlovenica SS .X" ODO ■jMKESii? AdriaticSlovenica SS ' ■ ; r n* II a -m a £ m vvfrTJ v w vi ' -1 k i Hiš j81 ' • Evropo«. 3. in 4. marca je v Šenčurju pri Kranju potekaloabsolutno državno prvenstvo za dvorane. Prvi dan je potekalo tudi državno prvenstvo za vse kategorije. Tekmovanje je zgledno organiziral domači lokostrelski klub Šenčur. Prvenstva se je udeležilo 222 tekmovalcev, ki so izpolnili normo za udeležbo. Od bistriških lokostrelcev jeprvenstva udeležilo sedem naših lokostrelcev . V kategoriji ukrivljeni lok je Dolores Čekada pokazala vse svoje kvalitete, tekmovalne izkušnje in znanje terpremočno premagovala vse tekmice v dvobojih do končnega prvega mesta. V kategoriji goli lok je imela Biserka Čeh smolo pri žrebu parov, saj je v četrtfinalu naletela na svojo večno tekmico v dvobojih Andrejo Izgoršek , ki jo je v četrtfinalnem dvoboju premagala. Omenjena tekmovalka je tudi v ostalih dvobojih premagala vse tekmice in postala državna prvakinja. Biserka je tako dosegla 6 . mesto v državi. Jadran Čekada je z golim lokom na istem tekmovanju dosegel?, mesto . Josip Maljevac je obtičal v osmini finala in dokončno zasedel 10. mesto. V tekmi za državno prvenstvo / štel je rezultat po starostnih kategorijah in tipih lokov/ pa so naši dosegli naslednje rezultate : Dolores Čekada je bila v članski konkurenci z ukrivljenim lokom ponovno premočno prva. Jadran je bil med veterani z golim lokom drugi . Drugo mesto med veterankami je dosegla tudiBiserka Čeh. V kategoriji deklic je Nina Vičič streljala zelo zanesljivo in zmagala. Med kadeti je Marko Vidmar zasedel 12. mesto . Med člani s sestavljenim lokom je bil močni konkurenci Josip-Maljevac soliden 10. Pri dečkih je z ukrivljenim lokom 9. mesto dosegel Nejc Debevec. V klubu smo z rezultativseh tekmovalk in tekmovalcev zadovoljni in jim čestitamo. TRETJE MESTO V EKIPNI DVORANSKI LIGI V SEZONI 2006/2007 Končana je dvoranska liga za sezono 2006/2007 , v kateri so bistriški lokostrelciv 1. ligi končali na tretjem mestu od skupno 6 moštev, ki so tekmovala v elitni ligi. Z istim številom točk je prvo mesto zasedel klub MINS iz Postojne ter drugo mesto lokostrelski klub Dolenjske toplice , tudi z istim številom točk. O končni razporeditvi je odločal seštevek doseženih nastreljanihkrogovskozi celotno sezono , tako, daje bistriški klub pristal na tretjem mestu. Za ta uspeh so zaslužni vsi domači tekmovalci , vseh starostnih kategorij in slogov, ki so se udeleževali turnirjev 1. lige . TRENINGI V NOVIH PROSTORIH Že večkot mesec dnibistriški lokostrelci koristijo prednosti za zimski trening , ki jim jih nudi prenovljeni prostori bivšega dela jedilnice v bistriški vojašnici. Prostore so dobili v upravljanje od občine. Župan g. Anton Šenkinc je znal prisluhniti potrebam bistriškega kluba in z odstopitvijo prostora lokostrelcem omogočil pogostejši trening in tudi boljše rezultate v prihodnosti. Da bi k druženju in tudi/ sedaj za zabavo in sprostitev/ streljanju z lokompritegnili bivše bistriške lokostrelce in lokostrelke, jih je klub povabil na »petkove lokostrelske večere ». Že kar nekajkrat so se tako družili bivši aktivni lokostrelci Lado, Vojko R., Primož, Nada Č., Dunja, Vanja, Dorjana, Igor, Boštjan . Poklepetali so o lokostrelstvu, obujali spomine na turnirje pred leti, se vmes preizkusili v streljanju in tako preživeli prijetno urico. V klubu so prepričani, da je takšno druženje prijetna zabava za bivše lokostrelce , predstavlja pa tudi dobro vez z matičnim klubom. PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si V letošnjem letu DP so vaše ambicije velike. Cilj je uvrstitev v sam vrh ali bolje rečeno, ponovni izhod v Evropo ? »Tako je. Poleg tega, da imamo skromen igralski kader (10 igralcev), v DP se nameravamo uvrstiti med prve tri ekipe, kar pa bo zelo težko. Da nam bo težko pravim zato, ker so vodilne ekipe po kvaliteti skoraj, če ne tudi izenačene. Kvaliteta je porasla, z njo pa tudi konkurenca, katera vpliva na tekmovanje in krojenje super ligaškega vrha.« Koga še vidite poleg vas na čelu super lige ? »Morda bi se potrudili za prvo pozicijo, toda kaj ko nimamo bogatega sponzorja. Če sem realen, dajem veliko prednost ekipi Zarja iz Ljubljane, saj je to ekipa, ki je v svoje vrste pripeljala same ase slovenskega balinanja kot so Kozjak, Oprešnik, Sever in Trobec«. Kje vidite Zabiče v DP in v evropskem pokalu ? »Želje so eno, možnosti pa nekaj drugega. V tem cenjenem prvenstvu (E. pokal), kot novinci ne bomo prišli daleč. Za ekipo kot so Zabiče je že velik uspeh to, da smo se uvrstili v evropski pokal. Vse razen častnega odhoda iz evropskega pokala, bo za nas dodaten plus in motivacija za nadaljnje delo in ponovne dobre rezultate.« ŠOLSKO DRŽAVNO PRVENSTVO VPOSTOJNI Lokostrelski klub MINS iz Postojne je 10.3. pripravil in organiziral šolsko državno prvenstvo, katerega so se udeležili mladi lokostrelci in lokostrelke iz 63 osnovnih in 27 srednjih šol. Tekmovanja seje udeležilo 240 lokostrelcev učencev in dijakov. Bistriške lokostrelske barve so po uspešnih rezultatih in nastreljanih zahtevanih normah na regijskem predtekmovanju zastopalo 7 lokostrelcev in lokostrelk. V individualnih bojih za učence osnovnih šol sta odlični prvi mesti dosegli : NINA VIČIČ v kategoriji ukrivljeni lok in starostni kategoriji od 7-9 razreda ter ANA PENKO v kategoriji od 4-6 razreda. Za las sta bronasti medalji ušli LUKI GEREČNIKU v starostni kategoriji od 4- 6 razreda, saj je zasedelčetrtomesto ter PATRIKUCEGLARJUv starostni kategoriji od 7-9 razreda, ki je tudi zasedel četrto mesto. V najštevilnejši in najmočnejši kategoriji od 7-9 razreda z ukrivljenim lokom je Nejc Debevcimel nekoliko »slabši strelski dan« in je dosegel 15. mesto. Pri lokostrelkah dijakinjah si je SARA ŠUŠTAR z ukrivljenim lokompristrel-jalaprvo mesto, TINA VALENČIČv kategoriji goli lok pa tretje mesto. V ekipnem državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol je pri osnovnih šolah / 20 popolnih ekip/ ekipa OŠ A.Žnideršiča na koncu zasedla odlično drugo mesto.Streljali so v sestavi Ana Penko, Nina Vičič, Nejc Debevec in Patrik Ceglar. Med ekipami srednjih šol, kjer je bilo konkurence nekaj manj / 7 ekip/ je Tina Valečič prispevala svoj dober rezultat ekipi Srednje šole Postojna, ki je zmagala. V bistriškem klubu so zlasti zadovoljni zzelo dobrimi rezultati najmlajših lokostrelk , pa tudi s spodbudnimi rezultati lokostrelcev. VŠ Tekst-foto: Petar f*■' VULKANIZERSKA DELAVNICA m- TOVORNA VOZILA OSEBNA VOZILA Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE, NATIBu GUME ZAMENJUJE! A vtomobilizem LETOS NA DVEH FRONTAH Uradno seje pričela pomlad in ne glede na vreme, ki se s tem očitno ne strinja in nam skuša prodati še nekaj snega in mraza, se skupaj s ptički prebujajo tudi naši avtomobilski dirkači in odpirajo vrata svojih garaž. V njih se tu in tam skriva kakšen nov dirkalnik, večina pa je v minulih mesecih le kar najbolje pripravila vozila, ki so jih uporabljali že lani. Eden slednjih je tudi Gregor Slavec, ki je v sezoni 2006 dosegel nekaj lepih rezultatov. Letos jih bo skušal vsaj ponoviti s preverjenim orožjem, avtomobilom Alfa Romeo 156TS, ki pa je doživel nekaj pomembnih sprememb. Predvsem je mladi in talentirani voznik iz Ilirske Bistrice s svojo zvesto spremljevalno ekipo poskrbel za nekoliko drugačno prilagoditev avtomobila predpisom, saj je iz konfiguracije Slovenskega nacionalnega pokala preskočil v skupino A. To mu sicer med drugim omogoča veliko zmogljivejši motor in drugačen menjalnik ter večja kolesa z zavornimi diski. Vse to pa je povezano z nesorazmernim porastom stroškov priprave in vzdrževanja dirkalnika, česar pa Slavčev skromni proračun ne prenese. Zato so v ekipi opravili nekaj manjših posegov na obstoječih sklopih, največ pa Gregor pričakuje od proste izbire pnevmatik. Prav na tem področju je bil zaradi obveznega tipa in modela dirkaške obutve lani najbolj prikrajšan. Kljub temu pa letošnji program ni prav ambiciozen in v malem moštvu bodo lahko lanske dosežke ponovili le ob obilici športne sreče. Tekmeci so v svoje dirkalnike vložili znatno večja sredstva in konkurenca bo veliko ostrejša, kot lani, delno pa na konkurenčnost paketa Gregorja Slavca vpliva tudi sprememba tekmovalnih razredov. To bo očitno predvsem na dirkah krožnega prvenstva, ki so eden od obeh pomembnih ciljev v letošnji tekmovalni sezoni. Skupaj so namreč postavili vsa vozila z delovno prostornino motorjev od 2000 ccm dalje skupin N, A, GT in drugih. Drugi cilj je, tako kot lani, gorsko hitrostno prvenstvo države, kjer bodo svoje dosežke branili vsi trije najhitrejši lani, to je Horvat, Terčič in Slavec, ostalim izzivalcem pa se bodo priključili mnogi novi vozniki, med njimi vsaj dva z izjemno visokimi ambicijami. Gregor Slavec in njegova ekipa zvestih prijateljev pa ob pomoči skoraj vseh starih in nekaj novih partnerjev vseeno ne mečejo puške v koruzo še pred pričetkom obračunov na razgretem asfaltu. Že razplet lanske sezone je pokazal, da je kljub težavam mogoče veliko doseči. Zato so trdno odločeni, da bodo svoje dosedanje izkušnje še nadgradili in skušali ponovno kar najbolje izkoristiti svoje prednosti. V četrti tekmovalni sezoni bo poudarek na obeh kategorijah avtomobilskega športa, v katerih so bili aktivni že do sedaj. Gorske dirke so primerne za proračun ekipe, saj bo Alfa Romeo 156TS bistveno konkurenčnejši kot na krožnih progah, tam pa so zaradi TV prenosov in reportaž ugodnejši pogoji za partnerje v projektu. Povsem obnovljena bo tudi spletna stran moštva, na kateri bodo navijači lahko videli tudi kopico atraktivnih posnetkov iz notranjosti Gregorjevega dirkalnika.Glavni cilj sezone pa nedvomno ostaja nastop na domači dirki Ferrari Petrol, ki bo letos prvič štela za Evropsko prvenstvo v gorskem avtomobilizmu. To bo ognjeni krst v najmočnejši konkurenci tudi za hitrega Gregorja Slavca. Vlado Krivec fivrouLiftN m:s B.H S. HITRI SERVIS flVTOULJflN, Bojan Uljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! flKCIJfllll Popusti do -35% na lanska modala pnevmatik III Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtouljan.si Košarka PIONIRSKE KVALIFIKACIJE V1. PIONIRSKO KOŠARKARSKO LIGO V nedeljo 11. marca, je pionirska selekcija košarkarskega kluba Piama - pur,letnik 93, nastopila na kvalifikacijah zavstopv prvoligo za pionirje. Poleg naše ekipe so nastopile tudi ekipe KK Koper in KK Portorož. Ekipa Plame- Purje prvo tekmo odigrala proti ekipi KK Koper. Tekmo so fantje začeli dobro in ob glavnem polčasu vodili za tri točke. Žal so v nadaljevanju povsem popustili in tekmo izgubili, s tem pa so si zapravili tudi možnosti za vstop v najelitnejše tekmovanje v slovenski pionirski košarki. Drugo tekmo so odigrali z domačinom, ekipo Portoroža, ki je premočno zmagala v kvalifikacijah, vendar v tej tekmi niso imeli nobenih možnosti za zmago, saj je je bil nasprotnik precej boljši. So pa proti koncu tekme, ko je bil rezultat praktično že odločen, pri obeh ekipah nastopili najmlajši igralci in na veselje vseh prisotnih v dvorani prikazali izjemno borbeno in dobro igro, polno dinamike in čustvenega naboja. Najboljši igralec ekipe Piama - purje bil po oceni trenerja Uroša Jenka Aljaž Iskra. Peter Šircelj KK PLAMA - PUR KADETI IN MLADINCI Selekcija kadetov KK Piama - pur je končala nastopanje v ligaškem delu v prvi slovenski kadetski ligi. Sezono nastopanja kadetov v prvi SKL lahko ocenimo kot dobro. Novinci v ligi so na svojih nastopih pokazali dva obraza svojega igranja in sicer slabega in zelo dobrega. Ekipa jev nekaterih svojih nastopih navdušila z dobro in borbeno igro. Seveda pa so nastopanje naših fantov in nekatere dobre igre vzbudile tudi pozornost reprezentančnih trenerjev,saj so na selekcijske reprezentančne treninge vpoklicani ANŽE SREBOVT, BOJC GORJANC inDENIS POVH. Ekipa je takoj po koncu ligaškega dela pričela s pripravami na naslednjo sezono, saj bo z izjemo Denis Polha ostala nespremenjena inbo igrala v isti zasedbi. Priključili pa-se ji bodo tudi nekateri iz pionirskih selekcij, ki so prerasli svoje selekcije. Tudi v naslednji sezoni pa si lahko obetamo od bistriškega košarkarskega podmladka odlične nastope in dobre rezultate. Mladinska ekipa KK Piama - pur, ki je trenutno vodilna na lestvici druge mladinske lige vzhod, je končala svoje nastope v ligaškem delu tekmovanja. Neglede na izid zadnje tekme s Tolminom pa bodo fantje v maju nastopili v kvalifikacijah za nastop v prvi slovenski ligi. Ker je bila letošnja mladinska ekipa daleč najmlajša v ligi bodo tudi v naslednji sezoni igrali v nespremenjeni postavi. Fantje so v svojih nastopih dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov in premagali kar nekaj nasprotnikov, ki so v bistriški športni zavesti zapisani kot *ni jih mogoče premagati*. Tako so ekipo Kraškega zidarja premagali na domačem igrišču, v Sežani pa so jih povsem deklasirali in jih premagali z 19 točkami razlike. Isto se je godilo ekipi Idrije. Ekipa KOŠ Koper je položila orožje na domačem igrišču... Odlični nastopi pa so plod trdega in napornega vsakodnevnega odrekanja in popolna prilagoditev svojega prostega časa košarki. Je pa tako delo naplavilo na površje tudi izjemen košarkarski potencial. Uroš Kuret je po mnenju selektorjev eden izmed najboljših plejev svoje generacije in je kottak prišel med ožjo selekcijo slovenske izbrane vrste ki bo imela svoje priprave v začetku aprila v Postojni. Karate_______________________________ ŠPELI KAR DVA NASLOVA DRŽAVNE PRVAKINJE IN 3.MESTO prvenstva najprej Ivo Peternel, ki je v katah in borbah je izredno težko, zmagala v kategoriji -53 kg, nato Marijo saj so za pripravo tekmovalca v obeh Velenje, 18. februar 2007 - Polna dvorana velenjskega šolskega centra, 84 tekmovalcev iz 35 klubov članov Karate zveze Slovenije in odlični nastopi so glavna obeležja članskega državnega prvenstva. Kot vsako leto je bilo tudi tokrat člansko državno prvenstvo tisto, ki je pritegnilo največje zanimanje slovenske karate scene, saj je ponavadi čeprav ne tako številčna konkurenca,zelo kvalitetna. Naslov članskega prvaka pa odmevav klubih, občinah in nasploh na športni sceni. V katah posamezno je ponovno zmagala Špela Muha, ki si je z nastopom v katah v članski konkurenci nepremagljiva že 9 let. Vse tekmovalke je premagala z najvišjo možno razliko 5:0. Naziv tekmovalke dneva je zagotovo pripadel Špeli, ki je ob naslovu v katah, osvojila še bronasto medaljo v športnih borbah do 60 kg in zmagala v najprestižnejši absolutni kategoriji. Na poti do zlata je premagala vse prvakinje posameznih kategorij tega Jeler, zmagovalko kategorije +60 kg in v finalu Tejo Šavor zmagovalko kategorije -60 kg. Špela je ponovno dokazala, da jevrhunska športnica, zato si zasluži vse čestitke in pohvale, kajti biti zmagovalec kategorijah potrebni različni načini in pristopi do treninga. Čestitke Špeli! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA KAR 12 MEDALJ BISTRIČANOM V ŽALCU V soboto, 17.03.07 je v Žalcu potekal že 5. mednarodni turnir na katerem je nastopilo več kot 400 tekmovalcev iz 5. držav. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA, ki so se odlično izkazali in s 100% uspešnostjo dokazali, da so v samem vrhu tega športa. Pri deklicah v katah (9 let) je TEJA JENKO osvojila 3. mesto.. V kategoriji deklice (10 let) je ANITA JANEŽIČ osvojila 2. mesto ter v kategoriji višje, pri deklicah (12 let) pa je URŠKA JENKO premagala vse nasprotnice in zasedla 1. mesto. Vse tri so prav tako nastopila v katah ekipno, kjer so prepričljivo opravile z vso konkurenco in osvojile 1. mesto. Naslednji so nastopili kadeti (16-17 let). TINE MALJEVAC je osvojil 3. mesto, DARJAN SMAJLA pa je v isti kategoriji zasedel 2.mesto. Pri dekletih (14-15 let) je TAMARA KOVAČEVIČ osvojila 3. mesto, v kategoriji dekleta (16-17 let) pa so si medalje razdelile: DORIS BRNE in SAŠA ŠTEFANČIČ sta osvojili 3. mesti, ROSANA ULJ AN pa je v finalu za las izgubila z nasprotnico z Madžarske in tako pristala na 2. mestu. SAŠA, ROSANA inDORIS so nastopile tudi v ekipnih katah, kjer so se ponovno izkazale in zasedle 1. mesto. V športnih borbah pri članicah -60 kg pa je ŠPELA MUHA osvojila 3. mesto. Čestitamo! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA Košarka KOŠARKARSKI KROŽEK V OS KNEŽAK OŠ Knežak je skupaj z KK Piama - Pur v začetku šolskega leta organizirala krožek košarke. V krožek so se vpisali predvsem učenci nižjih razredov. Pošestmesečnem učenju osnov košarke so *knežani* odigrali tudi prijateljsko tekmo z njihovimi vrstniki iz II. Bistrice. Pred številnimi sošolci in starši so mali nadebudneži dali vse od sebe in prikazali, kaj so se naučili. Dogovorjena pa je tudi povratna tema, ki bo prihodnji mesec v II. Bistrici. Peter Šircelj REPREZENTANČNE PRIPRAVE IN MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI V dogovoru s KK Plamo -pur in Košarkarsko zvezo Slovenije bo kadetska reprezentanca Slovenije opravila priprave v II. Bistrici. Kadetska reprezentanca bo priprave opravila v času od 20.06 do 23.06., treningise bodo odvijali v dvorani OŠ Antona Žnidaršiča dvakrat dnevno. Po zaključku priprav pa bo Ilirska Bistrica gostila kadetske reprezentance TURČIJE, ČEŠKE, SRBIJE in SLOVENIJE, ki se bodo pomerile med seboj na turnirju reprezentanc od 28.06. do 01.07. v športni dvorani OŠ Antona Žnidaršiča. V času od 06.07. do 10.07. pa bo v II Bistrici gostovala mladinska reprezentanca Slovenije. Skratka, v mesecu juniju in juliju se v Bistrici obeta vrhunska košarka, kakršne ni bilo pri nas že od leta 65 naprej. Seveda pa je za zaupanje KZS in izbor mest II. Bistrica za priprave in organizacijo mednarodnega turnirja zaslužna kontinuiteta in kvaliteta dela v KK Piama - Pur. Peter Šircelj SAŠA ŠTEFANČIČ PETA, EKIPA SEDMA V EVROPI Komaj šestnajst letna Saša Štefančič, karateistka Shotokan KK Muha Špela iz Ilirske Bistrice je pokazala pot vsem, ki jih še čaka nastop na tem evropskem prvenstvu, čeprav je na tako velikem tekmovanju nastopila prvič, je to ni zmedlo in pokazala ob pravem času ves svoj raskošen talent in znanje. Kar ji je prineslo osvojitev 5. mesta. Tekmovanje seje pričelo ob deveti uri po našem času, z nastopi v disciplini kate posamezno za kadete /16 - 18 let/. Na borišča sta istočasno stopila člana Shotokan KK Muha Špela Saša Štefančič in Tine Maljevac. Žal se je za Tineta nastop končal zelo hitro, saj je moral že v prvem nastopu priznati premoč predstavniku Turčije z rezultatom 0:5. Saša pa je nastopila dosti bolj samozavestno in po prostem 1. krogu, je v 2. krogu gladko premagala prvakinjo Hrvaške, z rezultatom 4:1, v 3. krogu pa bolj na tesno prvakinjo Luksemburga, z rezultatom 3:2. Sto zmago je potrdila nastop v pol končnici, med štirimi najboljšimi predstavniki stare celine. Za nasprotnico je dobila predstavnico Nemčije, ki pa je bila dosti bolj sproščena, kar so opazili tudi sodniki in ji prisodili zmago 4:1. Ker je bila poražena na zadnji stopnički pred finalom, je bil nastop v repesažni borbi za 3. mesto zagotovljen, čakala se je samo nasprotnica, ki pa je prišla iz Bolgarije. Pravi športnik zmeraj prizna nasprotniku, če je ta boljši in v tej borbi je Saša pokončno dala roko in priznala poraz 0:5. Nasprotnica je bila boljša, zato se veselimo 5. mesta, ki je v tem momentu najbrž maksimum. Zadnji dan tekmovanja je bil rezerviran za ekipne boje v katah in športnih borbah. Prve so zjutraj nastopile naše najmlajše tekmovalke, dekleta Shotokan KK Muha Špele /Saša Štefančič, Rosana Uljan in Doris Brne/ v katah ekipno za mladinke in izgubile s favorizirano ekipo Italije, ki pa se je z lahkoto uvrstila v finale, kar je odprlo možnost nastopa v borbi za bron. Makedonija, je bila reprezentanca po meri, vendar je zopet odločala neiskušenost in kanček treme, kar je na koncu v očeh sodnikov prevagalo na stran tekmic, poraz 2:3. Dekleta so tako pristale na 7. mestu, kar je za prvi nastop na tako veliki tekmi več kot odličen rezultat. Saši, Doris, Rosani in Tinetu iskrene čestitke! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA SAŠA ZMAGALA NA GRAND PRIX CROATIA Čeprav ne najstarejši, je Grand Prix Croatia zagotovo najkvalitetnejši Evropski karate turnir. Zakaj povedo številke, letos 1204 tekmovalci iz 114 klubov 15-tih držav. Med njimi kar enajst reprezentanc /Avstrija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Srbija, Slovenija, BIH, Črna Gora, Rusija, Slovaška, in domačin Hrvaška/. Toliko nosilcev evropskih in svetovnih medalj, kot jih je bilo na tem turnirju, srečamo samo na uradnih prvenstvih. Sobota je bila rezervirana za nastope starejših kategorij /mlajše kadete - kadetinje, kadete - kadetinje in mladince - mladinke oz. člane članice/. Slovenijo je zastopala kompletna kadetska in mladinska reprezentanca, poleg njih pa še nekaj posameznikov iz klubov članov Karate zveze Slovenije. Vrhunski nastop je uspel mladi Bistričanki Saši Štefančič /Shotokan KK Muha Špela/, ki je v kategoriji kate premagala vso konkurenco in osvojila zlato medaljo. Na tekmi so nastopili tudi Rosana Uljan, Doris Brne in Tine Maljevac, ki pa so s svojimi nastopi zaključili v 2. kolu. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA strogo resno Živa resnica! GLISTE Učiteljica prinese v razred dve steklenici in glisto. V eni steklenici ima vodo, v drugi pa alkohol. Glisto vrže v steklenico z vodo in ta v njej veselo zaplava. Nato vrže glisto v steklenico s šnopsom, glista divje zamiga in crkne. Nato učiteljica vpraša učence, kaj se lahko iz tega naučimo? Janez veselo odvrne: “Pijmo alkohol, pa ne bomo imeli glist.” “Ne, prav ste slišali. Tinjak hočem! Midva se že dolgo poznava in se tikava!” ZA ŠANKOM Za točilnim pultom se glasno pričneta pogovarjati dva moška: “Jaz sem Franc!” “Jaz tudi!" “Pišem se pa Kovač.” “Kaj? Tudi jaz se pišem Kovač!" “Stanujem pa na Stopničasti V TOMEXU “Vam lahko ponudim kavo, gospod Janez?” “Ne hvala, kave ne!” “Bi morda čaj?” “Ne hvala, tudi čaja ne.” “Bi morda gin in tonik?” “Ne hvala, tonika ne!” ABSTINENT Janez je vsak dan vstopil v gostilno in naročil pet kozarčkov vodke naenkrat. Med vojno so se namreč prijatelji dogovorili, da bodo preživeli pili tudi za umrle. In tako je vsak dan izpraznil pet kozarčkov vodke. Nekega dne pa je vstopil v gostilno in naročil: “Štiri kozarčke vodke!” “Zakaj pa danes samo štiri?" se je začudil natakar. “Vodka je za moje umrle prijatelje, jaz pa sem postal abstinent!” NASILNI BISTRIŠKI NATAKARJI Janez je vstopil v gostilno in rekel:“Pijačo za vse! Tudi zate, natakar.” In tako so pili rundo za rundo. Ko je natakar Janezu rekel, naj plača zapitek, je ta povedal, da nima niti eura in natakar ga je vrgel na ulico skozi vrata. Zvečer se je Janez vrnil v gostilno in spet zavpil: “Natakar, pijačo za vsetjoste!” “Kaj pa zame?” je vprašal natakar. “Zate pa nič! Si preveč nasilen, če kaj spiješ!” TREZNENJE Janez, ki je cel večer popival v gostilni je poklical natakarja in mu rekel: “Pijan sem! Prinesite mi nekaj, da sem bom streznil, preden odidem domov!” “Ja, takoj vam bom prinesel račun!” MLADOLETNI LADKO V gostilno je vstopil sedemnajstletni Janez in naročil natakarici: “Dvojni whiskey!” Natakarica ga je debelo pogledala, nato pa rekla: “Ali bi me rad spravil v težave?” “Morda kasneje, najprej pa mi dajte pijačo!" TINJAK Janez je vstopil »h Mateti« in naročil natakarju: “Tinjak, prosim!” “Verjetno mislite na vinjak?” gaje popravil natakar. Ali veste, da alkohol vsebuje ženske hormone? Če spijete pet vrčkov piva čvekate neumnosti in slabo vozite avto. poti 7.” “Neverjetno! Jaz tudi!” “Jaz imam stanovanje v devetem nadstropju." “To je pa res čudež! Tudi jaz stanujem v devetem nadstropju!” Pa se je oglasil natakar in rekel Janezu za šankom, ki je opazoval dogajanje: “Vsako leto isto! To sta namreč oče in sin!” NAPITNINA Janez se je napil v gostilni, plačati pa ni hotel. Natakar ga je ročno vrgel iz gostilne, nato pa mu je dal še zaušnico. “Zakaj pa to?” je začudeno vprašal Janez. “To je pa napitnina!” ZGLED Janez vstopi v gostilno in glasno zavpije: “Ko Janez pije, vsi pijejo!" Vsi gostje so začeli vse povprek naročati pijačo. Ko je Janez spil svoj viski je spet zavpil: “Ko Janez plača svoj zapitek, ga plačajo vsi!” Pil sem, da bi jo pozabil. A ko sem bil pijan, sem jo videl dvojno! Vino ubija! Vemo, da alkohol škodi! Al'dejte nam, dejte nam vina. Tolažbe ne najdeš v vodi! 8IIRBR8RMI in pfoii &nm. \Adek jč dn & st semoi >itrii pemdt IN VINO VERITAS... Še Kristus je bil vesel, ko je vince pil. (Ljudska modrost) Kdor se z vinom opije se strezni,kdor se s kruhom, težko. (Slovenski) Peti in piti si je v rodu! {Slovenski pregovor) Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino!! (V.Hugo) Še bog bi dobre volje bil, če bi vince pil! (Slovenski pregovor) Za različne dogodke izbiramo različna vina! (L.Filipič) Vsak od nas vidi v vinu nekaj svojega! (Nemški pregovor) Pijmo to vino, užijmo ga za svoje zdravje in srečo! (J.Mrzel) Z vinom tudi posli bolje tečejo! (Ljudska pregovor) Pij vino, a glej da ono ne popije tebe! (Romunski pregovor) Vino je najboljše zdravilo. (Slovenski pregovor) Brez kruha in vina se ohladi tudi poželenje. (Latinski pregovor) Med umetnostjo in vinom je veliko skupnega. (J. Verboten) Vino zna vse jezike (J. Trdina) • Vino je dobrega srca. (I. Blažina) Dobro vino je najboljši prijatelj. (W. Shakespeare) Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni. (Ljudska modrost) Vino je življenje. (Ljudska modrost) Vino utopi skrbi. (Ljudska modrost) Srce lahko laže, vino nikoli. (T. Tsukamoto) Vsako vino ima svoj dom. (D. Medved) Voda za obraz - vino za dušo. (Italijanski pregovor) Vino je sonce v steklenici. (Francoski pregovor) Moškega zmešata vino in ženska. (Ljudska modrost) Vino tlakuje pot v sedma nebesa. (Nemški pregovor) Trta ostaja, vse drugo mine. (S. Ljubljanovič) I ImmSTOtf. ZJt ZimfrVjE | l OVOZMJjm: I | me o | | ŠKcmrjFVosTl vffiA J I MKPtfOLJl Ljmco (RjESMD | I 0(j(R0ZI VJ4ŠE Z