91. številka. Ljubljana, četrtek 23. aprila. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, z« avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. »a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gnld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atupne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Iz svobodne Svajce,
iz republikanskih gora prihaja glas, ki je razveselil svobodoljube vseh narodov. Svaj-carji so namreč v nedeljo z dvema tretjinama večine glasovali za revizijo svoje ustave, katera prenaredba je baš zarad tega naj-pomenljivša, ker je njena ost obrnena proti nltramontanizmn in jezavitarstva. Sicer se revizija razteza samo na to, da glede po-stavodaje posamezne kantone bolj zedini in v vojnem ter brambovskem ozira za ono potrebno enotnost skrbi, ki jo vsaka druga država ima. V vseh drugih rečeh je federalizem posameznih kantonov in narodnosti) popolnem obvarovan.
Znano je, da so Švajcarji pred letom o isti stvari, o popravljanji zvezne ustave, u/,e glasovali, in da je tačas resultat glasovanja bil čisto protiven, namreč večina jo bila proti reviziji. Kako torej tak preobračaj, od kod tak hiter premislek ?
Švajcarski politiki so razumni možje. Ko so pri prejšnjem glasovanji videli, da terjajo preveč „revizije", da so celo svobodomiselni Švajcarji proti njim, kadar hote zdrave federalistične naprave podirati, in preveč centralizirati — odstopili so od mnogo tacih nasvetov in letos narodu predložili ves drug, mnogo poetrižen in avtonomijo ne žaleč revizijski nasvet. In glej, večina onih, ki so prej bili zoper revizijo, pritegnila je prejšnji ma jšini. Lani še so bili ▼si Romani proti reviziji, letos bo liberalci francoske, italijanske in nemške narodnosti složno glasovali. Lansko leto so simpatizirali federalisti in svobodnjaki vseh narodov (Bis-markovce izvzemši) s protivniki revizije, letos
Nasledki prisilnega celibata.
(Spisal Cisniontamis.) (Daljo.)
Odkar je bila določno ustanovljena postava prisilnega celibata, mora se reči , da nij bilo nijednecerkveneskupščine, na katerej ne bi bilo govorjenja o „mese-nosti" celibatarjev. Provincijalni zbor na Škotskem 1. 1225 ukazuje v 18. kanonu, da v enem mesecu morajo duhovniki od sebe odpraviti očitne priležnice. — Istega leta preti zbor v Mogunciji z izgubo beneficij očitnim konkubinarjem in v 13. kauonu z isto kaznijo žuga onim, ki to pregreho z nunami doprinašajo. — Provincijalna skupščina v Wetzlarju 1. 1240 trudila se jc odpraviti splošni običaj, da so duhovniki v svojih oporokah za dediče imenovali svoje priležnice in otroke (kar je bilo vestno, pošteno in pravično).   Cerkveni zbor v Ko-
obžalujejo samo jezuvitje in razni klerikalci njih padec.
Proti reviziji so najbolj rovali ultramon-tanski duhovniki v Svajci, kjer so kakor njih duševni bratje klerikalci pri nas (sova je sovi podobna) narodu lagali, da je ..vera v nevarnosti", Če se revizija sprejme, to je, če bodo svobodno izbrani zastopniki vseb republikancev skupaj posvetovali se o nekaterih postavodajnih predmetih, ki se tičejo vojne, pravosodja, šole in vnanjih razmer cerkve. — Sploh so si bili klerikalci Švajco izbrali zadnji čas za posebno priljubljeno torišče svojih povsod mir kalečih agitacij. Znani so uporni škofje Lachat in Mermillod, znana je upornost duhovnikov v Jura, znano kričanje vseh klerikalnih listov, kako se v Svajci „cerkvi" krivica in hudo godi od švajcarske vlade. A švajcarski narod je s sijajnim svojem glasovanjem dal svoji vladi veliko zaupnico, klerikalnim rovarjem in šču varjeni pak veliko zaušnico. Lehko, ker ta narod je izobražen in Be ne da zapeljati ter ve, da vere v politiko tlačiti nij treba.
A tudi v političnem ozira se imajo iz tega glasovanja svobodnega Švajcarskega naroda vzlasti avstrijski politiki mnogo nčiti. Ko so švajcarski državniki videli, da se vsled predzadnji krat naroda nasvetovane preveč centralistične in lokalno avtonomijo preveč oškodovajočo revizije, tudi svobodomiselni elementi prisiljeni bili z „ne" glasovati, da si z jeznviti nemajo ni najmanjše vzajemnosti ; ko so posebno videli, da so švajcarski Francozi in Italijani iz narodnih ozirov „proti" glasovali, popustili so brž mnogo svojih teženj in tako zedinili vseh narodnosti poštene elemente. Isto tako naj bi naši avlo nij i 1. 1200 proganja očitne konkubine in vzdržane ženske („foc ar i as"). — Isto tako zbor v Vi en i na Francoskem leta 1267. — Skupščina v Londonu 1. 1208 ukazuje naddijakonom, naj vsako leto gredo zasledovat in izvohat očitne konkubinarje (najbrže po noči). — Provincijalna skupščina v Etruriji 1. 1327 pravi, da jako mnogo duhovnikov ima ne le skrivne, nego tudi očitne koukubiuo, ter zbranjujo samo očitne. — Neki zbor v Pragi pravi: „Plurinii sacerdotum nun solum tentalionibus Aicti, desideria caruis peiTiciuot, sed etiam tentationem praeveuiunt."
Mogel bi de dalje navajati spričevala cerkvenih zborov, a naveličal sem se in menim, da so se naveličali tudi čitatelji. Kedor jih je željen, naj čita zbirko cerkvenih zborov patra Labbejain videl bo, da so vb i do tridentinskega si glave belili zavoljo „uiesenosti" celibatarskega duhovništva. Bodi mi tedaj dozvoljeno iz tega izpeljati nekaj  jako naučnih sklepov:
atrijski nemški centralisti storili in kmalu bi bilo konec denašnjim našim notranjim zmes* njavam. V narodnem obziru naj bi nam Slovanom začeli avstrijski Nemci popolnem pravični biti in pod zastavo svobode in prave liberalnosti nas bi najbližja bodočnost našla v Avstriji vse zedinjene boritelje. Da-li pa bode v Avstriji do tega došlo, o tem nam pač žalibog Še zdaj trdnega zaupanja imeti nij lehko.
Čehom,
svojim rojakom piše v svojem listu „Nation" znani novinar Lukeš tako-le: Zmešnjava je tukaj, voJBka vseh proti vsem, in sicer v tako malem času enega leta. Federalizem" stopa v stadij smrtnega boja. 2. aprila 1873 je cesar postavil svoj podpis pod volilno reformo. 2. aprila 1873 se je krona federalistom enkrat za vselej odpovedala. — 2. aprila 1873 je krona po dvanajstletni pripravljenosti, češko državo deloma zopet ustanoviti, to definitivno popustila. Osem mesecev potem, v novembru preteklega leta, se je solidarnost federalistov razpočila. Vse, razen čeških deklarantov, je Šlo v državni zbor. Še ne dosti, skoro ravno v taistih osmih mesecih po sankciji volilne reforme se je jedro cele federalistične armade, falanga deklarantov, uže dolgo časa v notranjem razprto, enkrat za vselej razpočilo. Slučajna majoriteta je ostala pri taktiki pasivitete. Manjšina je s parolo polovične aktivitete skočila na češkem deželnem zboru z izključen jem državnega zbora samostojna na politično areno. In daljnih pet mesecev pozneje, prve dni tega meseca se je odkrusčil _
1. Potrdujejo cerkvene sknpščine enoglasno žalostni a resnični faktum pohot-nosti in nevzdržnosti, ki duhovništvu veliko ne čas t dela; tedaj je morala biti resnica tega fakturna tako očitna, tako evidentna, tako pob u j Šljiva, da jo je dubovništvo samo moralo izpovedati in priznati; 2. vsi ti nečastni neredi godili xo se potem, ko so začeli silni celibat vpeljavati: ko bi bili duhovnikom pustili zakonske žene, ko bi bili oni mogli biti pošteni soprogi iu skrbui očetje, ne bi se bile take reči v toliki obilnosti godile. Postava silnega celibata je tedaj dubovništvo d c ni o i-a 1 izo v al :i iu je veri neizrekljivo škodovala.
Naj se mi ne ugovarja, da zaključki cerkvenih zborov ravno spričujejo čistosti nauka, ki ga je cerkev vedno hotela vzdržati. Namen temu spisu nij, preiskavati Čistost in pametnost ali nespametnost nauka o celibatu; namen mu je, konšta-tovati  nasledke silnega celibata: na-
že del fevdalno-ultramontanske frakcije cd pasivitetne stranke, s tem, da je Leon Tinin z drugovi stopil v državni zbor. To raz-sedanje je spremljalo med tem vedno bes nejši boj med soboj drobeče se federalistične stranke. In ta boj je postal ravno te dni boj vseb proti vsem, in to med nekdanjimi triariji federalistične falange. Staročehi in fevdalni nltramontanei sekajo po Mladočebib, MladoČehi zopet koljejo fevdalne ultramon-tance in Staročehe z enako besnostjo.
Ob enem pa Staročehi imajo s fevdalnimi ultramontanci biti de poseben boj. Vsi skupaj pa sujejo, kolikor jim preostaje Se časa, prav onemoglo v nstavoverce in v vlado. Zmešnjava, popolna zmešnjava je prišla med čehoslovanski narod.
Moravci in Slezijani so v državnem zboru, na Češkem pa smo drugi bitvi pri Lipanu vedno bližje. Neprenehoma dero nad nas nasledki napačnih političnih teženj. Eksistentna drŽava Avstrija se je perhores-cirala. Država Češka se je imela zopet ustanoviti.
Za temi blaznimi sanjami se je divjalo četrt stoletja. Toda naše divjanje je bilo preonemoglo, preslabo, da bi se bilo moglo izvršiti silno dejanje. Moč faktov je bila večja ko naša mogočnost in volja. Počasi, toda neprenehoma se zgrudujemo. Toda še nij dosta tega, mi divjamo drug proti drugemu v blaznem mišljenji, da se način našega boja nij bil prav izvolil. Davimo se drug drngega zaradi oblike politike. Mise mesarimo zaradi pasivitete in aktivi-tete. Kaka blaznost! Ne način, ne oblika, ne taktika, nijena teh rečij nij kriva, da se podiramo, nego stvar, za katero smo težili, politični cilj sam, poskušinja, da bi se češka država zopet ustanovila, kar pa nij nikdar in nikakor mogoče. Države ne preminujejo niti ne nastajajo zaradi tega, ker posamezni to žele, ker mase žele to zaradi nekaterih malih.
Češka država je poginila leta 1618 do 1620 zaradi politično destruktivne, nezmožne in impotentne aristokracije, in dan bit ve na Beli gori, ta osodepolni 18. november 1620, je bil dan smrti češke države, morebiti za zmirom. To državo, ki je poltretje stoletje spala,   zopet konstruirati boteti,  ne   da bi
sledki pa d o k a zujej o, da je strašna mesenost vladala med duhovniki, da jih postava silnega celibata nij poboljšala, nego da jih je po hujšala. — Celibat ima tedaj silno žalostne nasledke. Ex frnetu cognoscitur arbor. — Vrb tega so zaključki cerkvenih zborov le pesek bedakom v oči. Čitajte preteče in zabranjujoče sklepe in našli boste povsodi izraz „očitu i konkubinat." Ne reč sama na sebi, nego očitnost te reči je zborom skrb delala. Bilo je po vpeljavi celibata, da se je iznašel izrek, ki ga imajo farji vedno na jeziku in ki ga nekateri nevedniki pripisujejo sv. Pavlu: „Si non caste, s al tem caute." Končno kedo je koval te dekrete in kanone in postave V Tisti papeži, tisti kardinali tisti školi in duhovniki, ki so sami bili po-grezneni v kalužo mesenosti bolje, nego drugi. Pafnucij nij imel ljubeznjive prijateljice, Gregor VII. pak jo je imel — svojo Matildo. Hinavska politika in prah bedakom v oči — polvere pei gonzi! (Dalje prihodnjič.)
silna potreba skupnega evropskega državnega Življenja k tema neprenehoma silila, je moralo izpodleteti. Češko državo na stroške stabilitete avstrijske države proti volji te države, da še več, proti volji, ker proti interesu, cele Evrope zopet ustanoviti hoteti, to nij moglo nikdar in nikakor vesti do rezultata, ne iz znnanjih, ne iz notranjih, nego iz razlogov stvari same. Od češkega plemstva na Beli gori pokopana češka država je in ostane vedno mrtva, in le čehoslovanski narod kot tak je bil in je, ki je naše dni oživel, ki je kot element avstrijske države še naprej življenja zmožen. Češka drŽava je mrtva, čehoslovanski narod sam živi, in ne potrebuje, ne samo da bi ne životaril, nego tudi da bi živel v resnici, češke države, nego popolnem nasprotno avstrijske države. Ne naša taktika, ne naša pasiviteta, ne oblika naše politike je nzrok našega neutolažljivega položja, nego edino le cilj naše politike, ki je absolutno napačen. Ako naši drngovi v oBodi, Poljaki, hočejo skrva-veti na zopetnem ustanovljenji svojega starega kraljestva, migamo mi z ramami, pa kličemo: blaznost! Mi pa smo ravno tako blazni, in si odcejamo krv le na manje dramatičen, na manje čuden način, kakor Poljaki.
To vse ve in razvidi sicer nekaj mož čeboslovanskega naroda. To je celo pametnim in k previdnosti prišlim deklarantom jasno. Da, celo taistega nazora so celo nekateri pravi, odlični voditelji čehoslovanskega naroda, kakor smemo, ker smo slišali, očitno pred vsem narodom pri svoji česti trditi. Toda srčnosti, moralične srčnosti manjka, da bi se pred ljudstvo vstopilo ter pred njim spoznalo, da se je hodilo po nepravem potu. Moralične srčnosti manjka, da bi se narodu natočilo čisto vino, da se mora naša politika popolnem obrniti ter si za cilj vzeti avst rijsko drŽavo. Moralične srčnosti manjka, da bi se sprejel boj proti nezavednemu zaslepi jenju, proti sovražnemu brenčanju 8 kon-sekvencijo, proti zavedni trmoglavosti v lastnem taborji, boj, ki ne more izostati. Ravno zaradi tega pa bode Še huje prišlo, nego je zdaj. Pasivitetna mizerija, zmešujava, boj vseh proti vsem nam bode pobral vse moči. Se eno nas more rešiti, in to je: da se uže vendar enkrat pokažejo oni možjo, ki bi dozdaj nijso upali stopiti pred svoje poprejšnje diugove, pred terorizem našega narodnega časništva, pred narod, ter mu povedati program, ki ga diktira položje: re-šenje čehoslovanske narodnosti pred samo-uničenjem, pred samogermaniziranjem, s tem da se na vso moč oklene drugih slovanskih narodov avstrijskih v državnem zboru z avstrijsko politiko.
Politični razgled.
HTotr&»iij«» «l«'>,«"l«'
V Ljubljani 22. aprila.
Kedaj bode <l>-£uvni *6or odložen, po najnovejšem uradnem objavljenji „Wien. Abpst." še nij določeno.
Vesar je sprejel novega papeževega nuncija Jakobinija v slovesni avdijenci.
Na Kinu ttj i ho te dni volitve v mestni zbor. V tretjem razredu bo zmagali radikalni demokrat je. —
Iz #* »'tikova se poroča, da je med Avstrijo in Rusijo sklenena konvencija glede urejenja premoženja krakovske škofije. Vsled
tega pripada tej diecezi okolo tri in pol milijona.
Iz Vv.itv se brzojavija, da je cesarjev odgovor obema delegacijama enak. Cesar namreč pravi, da so razmere monarhije do vnanjih oblasti dobre in da se bode njegova vlada vedno najbolj trudila mir ohraniti. Slabo financijalno stanje se je pri vladnih predlogah v poštev jemalo, ker se v njih terja le kar je najbolj potrebno.
V aeji ogeratee poslanske zbornice 20. aprila je honvedski minister Szende predlagal zidanje palače za honvedsko minister-stvo. Objavila se je sankcijonirana postava o metrični meri; potem je bila generalna debata o notarijatni postavi. — Ogerska delegacija je volila Gorovea za predsednika Szoegvenvia za podpredsednika. Predsednik je naglas al v otvornem govoru, da finančno položje opominja na varčnost, da pa se ima v prvi vrsti misliti na merodajne točke državnega obstanka in razvijanje ustvarjenih pozicij. Andraasv je predložil vladne pred-lage, za čemer so prišle volitve v komisije.
V mini«* clržtaTe.
#V#*/#f*o#*e republike predsednik Mac-Mahon je jako zavzet zaradi strankarskih prepirov v kabineta. V Četrtek je šel od pojedine, ki je bila pri predsedstvu ter pri večernem sprejemu nij bil navzočen. Kakor se zagotavlja, ima zaveza proti organiziranja septenata nže nad 370 glasov. Pismo levičarja Pernoleta na oficijozni organ francoske vlade Ja Presse" je dalo polemiki o tako imenovani fuziji centrov novega živeža. Pernolet trdi, da se morejo zmerni elementi zbornice le potem zediniti, ako vlada tudi zmerne republikance v alijanco potegne. ,,Presse" na to odgovarja, naj zmerni republikanci pred vflem zavezo z radikalci popuste. To popuščenje dostavlja ,,Presse" pa bi se seveda le tisti dan moglo zgoditi, ko bi vlada republiko kot definitivno deželno vlado proglasila. Na to polemiko so se navezovale ob enem govorice o spremembi kabineta. Razen Larcy-a in D epe vre-a ima tudi Broglie odstopiti in na njegovo mesto ima stopiti Decazes.
Pri ustopu grštee zbornice bode Lom-bardos zopet glasoval proti kabinetu, ki bode Btavilo vprašanje zaupnosti. Nova mi-nUterska kriza je zopet pred vratmi.
Parlamentarična napetost v »ivittikrtn državnem zboru zaradi postave o cerkvenih služabnikih ne bo še popustila. Ker knez Bismarck na to vprašanje notarično največjo važnost deva, je prouzročilo celo govorico, da bode kancelar tudi v tej zadevi stavil kabinetno vprašanje. Tendencija te postave pa se popiej poostri nego omehča. Ultramontanci mislijo na vaa taktična sredstva, da bi to postavo odrinili. Prinesli so v ta namen v zbornic) nekako silno tiskovno postavo, katere nujnost s tem motivirajo, da se zavezni svet sovražno obnaša proti tretjemu branju tiskovne postavne osnove. A vse njihove intrige ničesa ne i/.dado.
Državni zbor je v tretjem branji sprejel vojaško postavo 214 glasovi proti 123.
Domače stvari.
— Kranjska kmetijska družba) ima 6. maja občni zbor.
— (Štajerske eskomptne banke) ljubljanska filiala ima 24. t. m. sejo, v kateri ima veliki komitć kreditnega društva prošnje za kredit rešiti.
— (Imenovanje.) Za višjega poštnega komisarja v Ljubljani je imenovan nek A. Ratolinka.
— (V tržaškem mestnem zboru) je nasvetoval zastopnik Nadlišek, naj se da okoličanom iz mestne kase za žveplo, s katerim se bodo trte žveplale. Dovolilo se je za to 1000 gld.
— (Tukajšnja kasa za delavske bolnike in invalide), to društvo ki, odkar obstaje tako dobrostno deluje, pa se počasi razširja, ima 10. maja popolndne svoj letošnji generalni zbor. Iz računskega sklepa posnemamo, da je prejelo društvo od 1. jan. pr. 1. do 31. marca t. 1. vpisnine 133 gold. tedenskih doneskov 1941 gld. 14 kr., daril pa 280 gld. Izdalo pak je za razne stvari, za zdravila, za pogrebe, za podpore 1651 96 kr., gotovo lep dokaz, kako blago deluje drnštvo. Gotovega premoženja ima 980 gld., ki so v hranilnici naloženi. — Mi priporočamo to drnštvo, katerega ndje so večjidel izmed ubožnejšega prebivalstva, premožnejšim Bomeščanom, delavce pa posebno pozivljemo naj dokažejo s prav obilnim pristopom da si hočejo Kami tudi pripomoči, da bode njih položje v bolezni in sili izboljšano.
— (Slovensko gledališče). Prihodnjo nedeljo 26. t. m. je slovenska predstava na korist gospe J a m n i k - Tomanove in gospoda Kajzela. Predstavljala se bode vesela igra „V Čakalnici prvega razreda" in bnrka „Črevljar baron". — Oba benefici-janta sta občinstvu našega slovenskega gledališča jako priljubljena , zatorej smemo upati, da jima vsak obiskovalec in prijatelj naše dramatike z gotovim oglasom pri gledališki kasi zasluženo priznanje izkaže.
— (Obesiti) se je skušal v eni tukajšnjih kaznilnic nek kaznenec iz obupnosti, da mora biti — krojač.
— (T e p e ž i) so bili pretečeni teden zopet na Viči in v Jezeru pri Tolmišlji.
— (Vreme) imamo pri nas, ko je oni teden deževalo, ta teden krasno in bitro je vse ozelenelo in razcvelo se.
— (Iz L j D to m er a). Okrajni učiteljski zbor je bil minuli četrtek še dobro obiskan. Razpravljal je g. L. ustrabovalna pravila za narodne šole, kar bode tudi pri deželni učiteljski konferenciji na dnevnem redu. Zarad različnih misli navzočih učiteljev o poedinih oddelkih tega predmeta trajala je razprava jako dolgo. Zarad tega je bilo zborovanje tudi popoludne. G. Pern. je ta o vinstvu govoril ter kazal mostno mero, de-stilovalnik z alkolometrom in kislinometrom, katero temeljito in nazorno razlaganje je vsem dopadlo. Naposled je bil sprejet predlog g. L., da se deželni šolski svet naprosi, da „Normal-lehrplfine" tudi v slov. jeziku izda. (O tem načrtu se bode še le v prihodnjem zboru govorilo). V odbor so bili izvoljeni gg.: Kryl, Lapajne, Pernišek, Že-rovnik.
— (Ljutomerska založnica) je imela od 15. sept. 1872 do 31. dec. 1S73 420 udov. Prejela je 101.982 gold. Izdala je 97.013 gold. na menjice itd. Uže te številke kažejo lep vspeh tega društva, ki je Slovencem v ljutomerski okolici na veliko korist.
— (O posl. Hermanu) pripovedujejo nemški listi, da se je spokoril, — a ne k svobodnostnim načelom, nego k vegetarijanstvu, h kateremu skuša tudi nekatere svojih duhovnih volilcev pregovoriti, ki pa baje nečejo poslušati proroka, odsvetujočega mesene jedila. — Vse resnici podobno.
— (Rudolf Hrib er) zloglasni načelnik okrajnega zastopa v Kozjem v tej svojej lastnosti nij potrjen. Vrh tega je pa — kakor se nam piše kot c. kr. davkarski kontrolor v disciplinarni preiskavi in bode baje
prestavljen k tace m u uradu, kjer mu ne bode mogoče razpolagati svojevoljno z novci. — Takov je:   rHribers Gltlck nnd I -ude ' •
— („Cepci vrači") je na j no veji slovenski izraz za nemški „Impfarzt". Kdor tega ne veruje, naj bere rdeželni zakonik in ukazni list za vojvodstvo Štajersko" VIII., 1873, v katerem se nahaja še mnogo enacih izrastkov neotesane domišljije in brezkrajne uradne nevednosti. Skrajni čas bi bil, da deželni odbor štajerski preskrbi boljšega prestavijalca, nego je neznani oče tega „monstrum" a. —
— (Vinske cene) so začele povsodi zelo padati, po nekaterih krajih stara vina za 4, po drugih celo za ti goldinarjev, nova za 2 do 3 gl. pri vedru. Letos se vse nadeja dobre vinske letine, zato se posestniki kakor tudi kupci žele znebiti nakopičenega blaga.
Razne vesti.
* (Slovansko akademično društvo na Dunaji) napravi 25. aprila 50letnico izdanja Kolarjeve pesni „Slavy dčera", v sobani muzikalnega društva koncert.
* (Škofje in ravnopravnost.) Državni poslanec moravski, župnik Vcber je dobil od olomuškega škofa posvarilo ali ukor, ker je terjal od c. kr. okrajnega glavarstva dopise v slovanskem jeziku.
* (Samomori.) V Zagrebu se je s cijankalijem vstrupil dr. Mraovič, zuan Kau-chov korteš. — V Insbrucku pak se je grof Goluchovski, sin gališkega namestnika ustrelil.
* (Šinjon in pipa.) V nekem oger-skem malem mestu je osemnajst gospodtčin storilo sveto prisego, da nobena ne vzame nobenega moža, ki ima slabo navado da cigare ali tabak kadi. To slišavši je zopet osemnajst mladih mož priseglo nobene deklice v zakon ne vzeti ki tuje lase (šignjon) na glavi nosi. Kaj bo izid tihega boja, kdo ve?   Mogoče da krive prisege.
* (Številke govore). Vlani so je 53.116 mladeničev vzelo v vojake v Avstriji. 27.042 od teh je znalo pisati. Na Ogersko prišlo je število 38.415, teh jo 12.975 znalo pisati. Sploh pride na 1.000 voj. novakov v posameznih deželah pisati znajoČih na: Spodnjo Avstrijo 985, Slezijo 946, Gornjo Avstrijo 893, Češko 810, Solnograško 756, Štajersko 755, Moravijo 671, Koroško 581, Tirolsko 366, Ogersko 358, Primorje 307, Solnograško 149, HrvatBko 143, Galicijo 115, Kranjsko 106, Bukovino 89, Dalmacijo 43. — Vidi bc, da Slovenci, imajoči le zve ličavno pokorščino v šolah v preteklih Časih kaj čeden kontingent takih v vojake pošiljajo, katerim prve podlage iz omike manjkajo. Imeli ste šole v svojih krerapljih — ubogo malo, pisati, brati — nijste naučili v njih nevedno ljudstvo, nijste imeli navadno ne par besedij iz prižnic, razlagajo starišem korist šole.
* (V Berlinu) so neko babico zaprli, ki je omoženim že nam, katere nij so hotele preveč otrok imeti pomagala". Tudi osem tacih žen je zaprtih. Ta slučaj, ki se pa cel povedati ne da, nam nemške žene nikakor lepo ne osveti, osobito ker smo vajeni himen na vzvišenost ,,der germanisehen haus-frau".
Javna zahvala.
„Narodna šola" mi je poslala mnogo koristnega šolskega blaga in več podučnih knjig, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Želeti bi pač bilo, da se to prekoristno društvo trdno ukorenini , ter blagonosno razširja na korist narodnega šolstva.
Pri sv. Antonu 19. aprila 1874.
B. Kregar, učitelj.
Javna zahvala.
Slavni odbor čitalnice v Metliki blagovolil je nam poslati 22 gld. 46 kr. kot čisti donesek večerne veselice, katero je napravilo omenjeno društvo v pondeljek 6. apr. t. 1. na korist našemu „narodnomu domu".
Podpisani odbor se torej v imenu čitalnice in »narodnega doma" zahvaljuje si. narodnoj Čitalnici Metliške j za omenjeni dar od 22 gld. 4ti kr. kakor tudi vsem č. rodoljubom, ki so se te veselice udeležili in pri njej dejansko ali inače sodelovali.
Novomesto 20. aprila 1874. Odbor narodne Čitalnice kot stavbeni odbor  „narodnoga doma".
Ponluito.
Vsem bolnim mor in zdravje brez Ieka in brez stroškov.
Revalescičre du Barry
v I/onr/offii.
Izvrstna zdravilna hrana Rovalesciero du T?arry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, neprehavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanjo krvi tudi ob času nosečosti, scaluo silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lukom kljubovale.
Spričeval« fit. 73.021.
Na Dunaji, i. februarja 1871.
Neskončna hvaležnost do Vas mi dajo povod, Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vašo izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. (JI ar o v.
Spričevalo št. 05.716.
Pariš, 11. aprila 1860.
Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prebavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Revalescicrc, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. do M o n 11 o u i s. Spričeval« st. 7U.S0I).
Mohač, 20. decembra 1871. Trt mesece sem Vašo slavnoznano „Revale-scićre" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvršit no sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Trosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 fimtuo škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji.
Ž vsem spoštovanjem
Joi. Ullein stavitelj.
Tečnoj Si kot meso, prihrani Rovalosciore pri >drafičenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plchastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funtu 4 gold. 50 kr., 5 fun-i >v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciore-Biscuitcn v pušicah & 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciero-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry duBarrv & C o m p. na Dn-unfl, W»llllHehgas8<>> št. 8, v LJubljani Kd. M ahr, v <Jra<l«i bratje Oboranzmoyr, v In«, bruka Diecbtl & Frank, v Celovei P. Birn-bacher, v I.ouel L ud vi g Miil 1 er, v Maribora F. Koletnik A Si. Morifl, v Morunu J. B. "itockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le tarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-uajaka hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
20. in 21. aprila: !•>. • o] i» : Salvatorl Josip. — Stare iz MengiŠa.
— Paszkovvski iz Dunaja. — Ibibenik Ernst, bankni uradnik iz Dunaja
Pri Slonu : liurger iz Poganika. — Stcrnhart Leop. iz Celovca. — Lapajne Ivan iz Prečine. — Medved in Zagorja — Grof in grofica Lichtonberg iz Prapn-e.
Pri llulif'1 : Mali Leop., trgovec iz Tržiča.— Sa'zgobor iz tirade a. — Roiher iz Kranja, — Lerh inžener iz Trbiža. — Dr. Biibm iz Kočevja. — Ke-glevič iz Trsta. — Krol, trgovec iz tiradca. — Kronn, potnik /, Dunaja. —■ Hanvig iz Zidanega mosta. — Jombart iz Kleveža.
Pri y.uinor< i: Sehuber iz Trata. — Corti, potnik iz Coma. — Dorfman, inžener iz Ljubna. — Andrioli iz Ljubna. — Weicbman, korporal iz Zagreba. — Faklcr Julij, trgovski potnik z žono iz Guteuberga.
Umrli t LjnbUiinl
od 17. do 19. aprila.
Ilelona Subić. davkarskega nadglcde žena, star 44 let, na oslabljenji p.jnč. — Ernoatu Matbi-su, nji_- ,v Otrok ženskega spola, star 3 uro, krščen v gosji.hlski ulici št. 'JCM, zaradi ft žk<'ga poroda. — Edvard Kapnik, delavec, b4M 36 let, na pljučni BUŠiei. — Janez Zrunšek. oaobaidak, star 77 let, v bolnišnico umirajoč prinesen. — Antonija Korstcin, hči narejalko odejo, stara 17 Kt, na kozah. — Fr. Ha'\, kaznenee, star :i<> let, na pljučni sušici. — J. Tr.ineiČ, tekalski pomagač, star 19 let, na kotab. — Jakob Cvajnor, osobenjak, star 70 let, na driski.
Dunajska borza 22. aprila.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 30
Enotni drž. dolg v srebru    .   , 73   n 90
i S60 drž. posojilo..... 103   „ 75
Akcije narodne banke   .   . 975   „ —
Kreditne akcijo ...       . 216   „ 50
London........ 111   „ 70
Napol.......... 9. 9
kr.
C. k. cekiui ....... —
Srebro.........106
10
Loterij ne »recite.
Na Dunaji 18. aprila: 7G. 23. 48. 66. 70. V Gradcu 18. aprila:   78.   1. 82. 48. 71.
Zobje in zobovje
se brez bolečine nastavljajo, ne da bi se korenine odstranile, zobobol se po U8mrtcnji živcev odpravi, vse zobne operacije, kot: plombiranje v zlata, srebru i u drugih masah, pilenje, snaženje in izdiranje zob opravlja zobozdravnik (14—8)
A. Paichel,
grjecllščiie ulice »lev. SO, v I.
nadstropji. Ure od 8—12 in od 2—5.
Tržite rene
v Ljubljani 2*2. aprila t. 1. Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rel 4 gl. 9J kr.; —
;očiuen 4 gld. 20 kr.; — oves 3 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 90 kr.; — proso 5 gl. — kr.; — koruza 5 gl 10 kr.; — krompir 3 gl. — kr.; — Bžol 6 gl. 60 kr
— masla funt — gl. 5& kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— apeh frišen — gl. 44 kr.; — ipoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 1*/» kr.; — mleka bokal 10 kr.-, govedine funt 30 kr.; — teletine funt 25 kr.; — j vinjaku meso, funt 31 kr.; — uena cent 1 gld. 10 kr; — siauie cent —gl. 75 kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — uiohka 5 gl. — kr.
1
Obznanilo.
Toplo ho zahvaljovajo za dosedanje zaupanje, dovoljujem si objaviti, da aom si dobila opravilnemu vodjo, in da ao bodo pri meni kakor prej
f o t o mmmi IJ®
»fer
po e«ni in Moliduo izvrševalo, kakor se bodom tudi trudila, da so bodo moj zavod obilno obiskovanje zaslužil.
fotografska vdova.
(105-1)
U ^ O ^ iftjO'
lHUK***XXX*U*UUH*H*nKH*UUUU*Hm
Ker se moje ime s tistimi vinskimi fabrikanti v zvezo deva, in se imena zamenjujejo, i/rekam s tem, da jaz svoja vina od poštenih vinskih trgovcev kupujem, in samo t rt mi viilil prodajam.
S ponarejanjem Vina v vinski deželi, katero imam za zločinstvo, se ne pečam.
Zavarujem se tedaj z vso odločnostjo proti zamenjavi imena. JC V Mariboru, v aprilu 1874.
X   (los—i) Alojzij FroJim.
P. N.
Počastimo se s tem naznanjati, da smo deues mesto
gosp. Friderika pl. Treuensteina
imenovali
dozdaj ravnatelja „prve češke občne zavarovalne banke"
V PRAGI
za vodilnega ravnatelja
prve občne zavarovalne banke „Slovenije" v Ljubljani.
V Ljubljani, 19, aprila 1874.
llBravilni svet prve oličm
j
(100)
zavarovalne
Lavoslav knez Salm-Reifferscheid,
predsednik.
Dr. E. H. Costa, Ivan Vilhar,
podpredsednik. opravilni svetovalec.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne."
0V
KA