"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje j * »• • Official Organ Jugot!av Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO ' PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1377. Katere«» an »rr«. ••*-«• I«»« maller. (»eeembor H. |M»7. al «fce s««< «»tflee m t'klraae. III.. ss4tr Ike Ari «r ('ssgrrM af Marek Sri, IM7B. cAiCAGO, ill., 31. JANUARJA (January 31), 1934 618 l*nl»IUfce«l «veekl/ at :uuii H. wib HI. LETO — VOL. XXIX. BOJ MALE TRGOVINE IN OBRTI ZA OBSTANEK 'Izkoriščevalna podjetja nimajo pravice živeti' Vojna med velikim in malim businessom.—Hugh Johnson tolmači.—Monopoliziranje industrije V Zed. državah je nad šest mil. pod-hranjenih otrok STRAH PRED SPIJONAZO V KRIZI skozi prošla tri lota je propadlo tis:če malih podjetij. Vsi napori^ da *e obdrže na površju, so bili zarnanj. Druga, ki so bila v ugodnejših okoliščinah, so se vzdržala, ali nevarnost pnopada je s»tala in .< oji neprestano pred vratmi. ;Kakor delavci, so tudi ti 44maJi Ijiudje" pozdravili takozvani Mnew deal" in se nadejali rešitve. Zdaj trdijo, da so bili prevarani. Vsi ti mali trgovci, obrtniki in mali tovarnarji se pritožujejo zoper NRA, češ, da je uveljavila take pravilnike, ki so v prid velepodjetjam in trustom in v pogubo mali trgovini in obrti. Za oporo v boju proti pre-*: moči velekapitala so se zatekli h kcngresnikom in senatorjem, katere bombardirajo z osebnimi apeli, pismi in resolucijami, da naj se jih otme pred nevarnostjo. V svojih pritožbah zatrjujejo, da je ves regulacijski sistem NRA v prid samo velikim podvzetjem. Vsled pritiska kritik se je moral oglasni Hugh Johnson, glavni ravnatelj NRA, ki je med drugim izjavil, da je izmed pritožnikov devetdeset odstotkov takih podvzetij, ki brez izkoriščanja delavcev ne morejo ekžtsiirati. Zato zahtevajo, da S3 zanje odredbe o minimalnih plačah in skrajšanje ^delavnika razveljavi. Temu pa je nasproten. Boljše je, da propadejo — je dejal — kakor pa da se jim bi dovolilo staro svobodo izrabljanja in nečloveškega izkoriščanja. V pojasnita navaja stotere pritožbe malih podvzetij, ki trdijo, da s svojima dvema ali pet mi delavci ne morejo konkurirati velepodjetjam, ako sie jim ne dovoli, da zvišajo delavnik nazaj in da jim plačajo li.likor morejo, ne pa minimalno mezdo kakršno določajo - edanji pravilniki. V kongresu imajo lastniki •malih podjetij veliko prijateljev, ki mešetarijo, da naj se ibi jim dalo olajšave, in da naj stroge ndredbe veljajo le za velike kompanije. Ali tudi zastopniki slednjih ne dremlje-jo. Njihov ultimatum je, da sprejmejo skrajšanje delavnika in uveljavljanje minimalnih plač edino pod pogojem, če bo veljalo za vse — no samo za "trdite". Namen RmseveUovega NRA je bil in je menda še, da odpravi iz busine^a tako konkurenco, ki jo razna podjetja vodijo edino na stroške ovojih delavcev. Nešteti so delali v prošlih letih p;> 10 ur na dan in več za plačo, ki je znašala povprečno komaj $11 na teden. Samoposebi umevno je, da mala delavnica ne more konkurirati \z veletovamo, razen morda, če plača svoje delavce tretjino, ali polovico slabše Ker pa so plačani tudi v vele-podjetjih zelo nizko, pomeni, da morajo garati v malih delavnicah za mezdo, ki ne zadostuje niti za dostojno prehrano. NtRA je odvzela plavega orla že mnogim malim trgovinam, restavracijam in delavnic am, ker se niso ravnale po odredbah in obljubah. Zdaj mali business v splošnem zahteva, da ae mu naj da olajša« ve v pravilnikih, ki so po njegovem zatrdilu sestavljeni e-dino v kortót velep djetij. To je bržkone res. Velebusines« je bil pri sestavljanju pravilnikov dobro zastopan in je odločeval. Mala trgovina in obrt mu je v napotje, zato se je bi rad »znebil. V tem prizadevanju je že daleč uspel še pred prihodr:m NRA, ker je naravni zakon pač tak, da velike ribe požirajo male. Ves ta 'boj izpričuje, da je davek, ki ga morajo plačevati delavci in konsumenti na oltar profita velikanski. Kajti tudi velika podjetja ^izkoriščajo svoje delavce kolikor največ morejo. Izmozgavanja je nič koliko vsepovsod. Hugh Johnson trdi, da so v tem oziru velika podjetja poštenejša, ker jim velik premet in masna produkcija omogoča visok dobiček, četudi plačajo delavce bolje za ma.nj ur deJa, kakor pa mali business. Zato je bolj naklonjen tem kakor pa malim podjetjam. Ampak izicri-čanja taka ekonomska politika ne bo odpravila, pa tudi če ves mali business propade. Socializacija je edini sigyren izhod. Delavska tajnica France? Perkins je citirala iz statističnih izkazov, da je v tej dežel! šest milijonov otrok šolske starosti, ki nimaji> zadostne hrane. Pravi, da bo to imelo zelo slabe posledice, ker se bodo ti otroci vsled stradanja razvili v šibke in botehne očete in matere. V Zed. državah je bilo veliko podhranjenih otrok tudi v dobrih časih, 1. 1927 na pr. 18.5 odstotkov, medtem ko jih je bilo lani 21.1 odstotkov. Te številke je vlada ugotovila z zdravniškimi preiskavami fv' šolah. Za podlago izračunanja odstotkov je vzela 300,000 preiskanih otrok v vsakem le-! tu. "Father" C. E. Coughlin Pa pravi, da v tej deželi ni dovolj ust, ki bi mogla pojesti vso hrano, zato je odločno proti kakršnikoli porodni kontroli (razen svoji). ROOSEVELTO V REŽIM POD VALOM GRAFTA Rojalisti v Franciji rogovilijo "za kralja in domovino" Zaradi škandala s.Stavitski-jlevimi goljufijami, ki je opeharil Francoze za okrog $60,- 000,000, se je dogodilo v Pariza! veliko demimstracij proti vladi in parlamentu. Najglasnejši so bili rojalisti, ki so podirali drevesa po bulvardih, prevračali avte, pobijali šipe SEZONA "DIVIDEND" Jeklarski trust je napravil lani približno 18 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je v primeri z njefi:vimi dobički do leta 1930 malenkost. Predlanskim j2 beležil $12,000,000 izgube. Dividende je delil iz nabra/ne rezerve, ki je bila o-grermna. Tudi Bethlehem Steel korporacija izkazuje dobiček. General Motors korporacija je napravila lani nad 83 milijonov dolr^iev drbička. Peop-les Gas Light and Čoke kom-panija v Chicagu bo razdelila «svojim delničarjem blizu $2,-000,000. Dasi so bile dividende Mani v splošnem veliko nižje kakor prejšnja lota, izkazujejo skoro vse li rporacije zvišavanje dobičkov v poslednjem četrtletju lanskega leta in vsled tega si obetajo v tem letu spet prebitke, kakršnih so bile na- vajene v prošlosti. Za delavce pa so še zmerom le temni izgledi — tudi za tiste, ki se v *woji bedi opajajo z upi v new deal. Bankrotirane proge 44,000 milj ameriških železnic je v konkurzu, in okrog 70 železniških družb je v težkih finančnih zagatah, ki jim udi prete z bankrotom. Vloge v velikih bankah Dve sto velikih ameriških bank ima 63 odstotkov viseh vlog, in ostale banka, katerih je stotine, le 37 odstotkov. V p res lik par letih sa v rasnih državah aretirali isredno mnoga oseb, ki so bila osamljena, da spijoniraja e interesa kake drage države. Skara ja ni dežele, ki na ki salotila koga. ki «a ja oeumila iskanja vojaških tajnosti in drugih skrivnaeti, ki jih vlada skrivaja pred drugimi. Na aliki na vrka ja pat Japoncev, ki so bili nedavno aretirani * Kear-mmjm v državi Nt« Jaršay. Delavci CWA administracija so jik namreč oPn-sili, ko so fotografirali nova pota ia proge v bližini federalnega pristana sa vojno ladja. Ker v kapitalistični dražbi nabaaa vlada ne »aupa druK, in ker se vso oborožujajo sa "obrambo", j« naravna, da najemajo v vseh deželah ipijoae, ki ipnajo nalago dognati rasna skrivnosti "pripravljanja na obrambo", nova Unajdbe v vojni tehniki, strukturo strategilnih pasi. c»j ud Aretirana Japonce so po preiskavi ispustili, ker so jo dognala da niso žpijoni. KUPIČENJE DAVKOV V POMOČ VLADI IZ FINANČNIH ZAGAT Kongresniki za olajšanje davka bogatašem.— Povračanje "preveč99 vplačanih vsot Kanadski proračun (Proračun kanadske vlade za fiskalno leto 1934-35 znaša $343,648,000. Duc de Guisa itd. Policija je imela obilo posla, kaj včasi veliko neprilik vladi in tudii bojev na shodih in v časopisju. Dna 4. marca velika prireditev v Ohicagu z mešanim spo-'red-om "v dvorani CSPS. Davčni ird.se k v kongres je sklonil zvišati davke na ma'e in srednje dohodke proti volji zvezne vlade, ki bi rajše, da se ji dobi nove dohodke z indi-"ektnimi davki ter s povečanjem davka na velike dohodke. Ako bo načrt odseka sprejet, bo davek na male dohodke zvišan do 23 odstotkov, medtem ko tbo davek «na dohodke, ki znašajo $100,000 in več, zvišan le 7 odstotkov. Kongresniki se pač zavedajo, da bodo letos volitve, pa ne žele, da se bi zamerili bogatašem, ki jim financirajo kampanje. Poleg dohodninskega davka, ki zadene le tiste, ki imajo | od $1,000, oziroma $2,5001 dohodkov na leto in več, so 'bili tekom krize naloženi razni indirektni davki, ki jih plaiujejo konsumenti. Obdavčena je poraba elektrike, telefon, čeki, alkoholne pijače, vstopnice itd., poleg tega pa nalagaj» davke še občine, o-kraji in posamezne države. Kadarkoli Človek kaj kupi, gre velik odstotek vplačane vsote za davke. Kljub visokim davkom pa so primanjkljaji vladnih uprav ogromni. Deficit zvezne vlade na pr. znaša že milijarde. Pri United States Nevtf* v Wash-ingtonu po izračunali, da če bi leta 1932 vlada konfiscirala vse c'i:hodke tistim, ki so jih imeli od $10,000 naprej, bi to ne pokrilo niti tretjino deficita v preteklem lotu. Vladni cen us biro je izračunal, da Če bi hoteli poravnati dolg zvezne vlade in posameznih držav ter ob^in, bi moral vsak moški, ženska in o-tn:k v Zed. državah plačati povprečno $314. To je vrato- lomna zadolženost. Omenjeni biro si je vzel za podlago tega računanja vladne dolgove koncem leta 1932. Lani so spet narasli za nekaj milijard, tiorej je obveznost vsakega posameznika toliko večja. Samo obresti na vladne dolgove znašajo nad $13 letno na vsakega posameznega prebivalca. \ Mnogi dvomijo, da se bo vlada v uredbi kakršna je sploh kdaj izkopala iz dolgov. Lani so samo dolgovi zvezne vlade narasli okrog šest milijard. V lanskem fiskalnem Jefcu je vlada povrnila bogatim posameznikom in korporacijam 60 milijonov dolarjev "pomotoma preveč plačanega davka". Možno je, da se pri visokih vsotah marsikdo res lahko zmoti, toda iz preiskav v prejšnjih letih vemo, da so bile davčne vsote vračane največ skozi politične vplive, dotični-ki pa so potem prispevali v kampanjske sklade rep« bi i-kanske stranke. Tudi sedaj je dvomljivo, če je bila omenjena vsota res vsa upravičemo povrnjena. i ■ Lani je vlada Zed. držav prejela 720 milijonov dolarjev dohodninskega davka, ali manj kot kdaj koli, od kar ga j'e uvedla med vojno. Največ ga je prejela 1. 1929, namreč dve milijardi 348 milijonov dolarjev, dasi je bil davek nižji kakor lani ali predlanskem. To je vzrok, da se je zatekla toliko bolj k indirektnim davkom in pa na obdavčenje malih dohodkov. MALI in veliki politiki demokratske stranke niso imeli št? nikdar v zgodovini iLt dežele take žetve kakor sedaj. Tudi med vojno se jim nudile bogate priložnosti in marsikdo je obogatel. Škandalov ni blUritialo. Toda danes, ko je vlada preko noči ustanovila nešteto rešilnih pedvzetij, da izkoplje industrijo, agrik.ultiuro, trgovino in delavce iz krize, je dobila na razpolago tolik» denarja, kakor sa ga ni tro-šilo niti med vojno. Predsednik Roosevelt je v velikih skrbeh, kajti vesti o korupciji med demokrati se množe. Največje goljufije pa pri die jo ponavadi na d-an šele po par letih, f t Vse ustanove, ki imajo namen pomagati enemu ali drugemu sloju prebivalstva iz stiske, so bile izročene v upravo "zaslužnim demokratom". Sempatam pokličejo zraven tudi kakega republikanca, da pokažejo "n.epristra«i:st". Vsem je bilo naročeno, da morajo sLužbo vestno izvrševati, in vsi so to svečano obljubili, nato pa hiteli najemati na najboljša meeta svoje bližnje sorexinike in prijatelje, in v ostale urade "nižje-vrstne" demokrate, de celo pri najemanji! delavcev za čiščenje in popravljanje cest so odločevali "strankarski" motivi. Harry Hic,pkms, administrator CWA, je dejal, da ves njegov ogromni prexgram za začasno zape>slitev delavcev ogrožajo, in so ga umazali, graftarji. časniškim poročevalcem je predsednik Roosevelt dne 24. januarja priznal, da prejema od dve sto do tri sto pisem na dan, v katerih mte — ki pa jih v uradu dobe kaj kmalu nazaj. Poštenje ni ne na praporu demokratske, in ne na zastavi republikanska stranke. Kapitalizem je tatinski, izkioriščevalni sistem, zato tudi stranke, ki ga vzdržujejo na krmilu, ne morejo biti drugačne kot tatinske. S KONVENCIJE U. M. W. OF A. Nesreče na križiščih Na železniških križiščih je bilo lani ubitih 2,474 oseb in 2,758 poškodovanih. Triintridesete konvencije U. M. W. of A., ki se je pričela 23. januarja v Indianapolisu, se je udeležil» okrog 1,700 delegatov. Predsednika Lewisa so pozdravljali z večjimi ova-cijarni ko kdaj prej. Opozicija proti njemu ni bila še nikdar tako šibka kakor na tej konvenciji. Komuniffti dele pred dvorano letake z običajnimi apeli in cbdolžitvami, toda so brez efekta. Komunisti so »e namreč med premogarji zelo diskreditirali in ob enem so diskreditirali opozicijo sploh. Najagilnejši delegati nia konvenciji so socialisti, ki skušaj» obrniti U. M. W. spet v orientacijo socialističnih smernic, kakor jih je imela pred vojno. Delegacija se je izrekla, da b0 U. M. W. nadaljevala z bojem za skrajšanje delavnika na 6 ur. Odbor je konvenciji predlagal, da naj mu dovoli preseliti glavni urad iz India-napolisa v Washington, če bo smatral premestitev koristnim za unijo. Lewis je v svojem govoru našteval poskuse separatističnih premoga rak i h unij in pa prizadevanje illinoiske unije U. M. W., ki je pred štirimi leti proglasila 0ebe za naslednico indianapolske U. M. W. of A., toda v svojih naporih se je d »kreditirala in osmešila medtem ko je U. M. W. s sedežem v Indianapolisu triumfirala. Socialistični delegati so konvenciji predlagali, da naj se izreče za delavsko stranko, kar pa j«e večina odklonila. Predloženih je bilo mnogo resolucij, med njimi za osvoboditev Mooneyja in Billingsa ter Scottsboro črncev. Med delegati iz Pennsylva-nije je tudi Slovenec Jame* Vidmar h Wintondale. ■ Proletarec, January 31, 1934. PROLETAREC Izhaja vsako sredo. Ud«j« J«|«iUf»Mk Ti.k*»»« DruftU. CU«s|0, IIL Glasilo Jufo.loT.o.k« $*ciali»tica« Z»«»«. NAROČNINA v Zedinjenih drisvih ss eslo leto $3.00; is pol lets $1.76; ss ¿«trt lets $1.00. Inossmstvo: sa celo Isto $3.50; sa pol Ista $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nsiem uradu nsj-posneje do pondeljks popoldne sa priobčitav v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Work-men's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor...................................Frank Zaits Business Manager.....Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Sis Months $1.7»; TOree Months $1.00.—Foreign Countries, Ons Yaar $3.50; Six Months $2.00. PR OLE TAR EC • 3639 W. 20th St., CHICAGO, ILL. ToUpho««: Rockwoll 2864. Najbolj škodljiv poklic V nobeni deželi na »vetu se ni pravništvo razvilo v tako škodljiv poklic, kakor v Zed. državah. To priznavajo cel* mn^gi odlični člani na čelu odvetniških zbornic. Advokati so z najsebičnejšimi nameni komplicirali zakone in jih sprejeli nešteto v kongresu, v le-gislaturah in občinah — kajti advokati do-minirajo v vseh zakonodajnih telesih. Zakone sestavljajo tako, da dajejo v?e prilike za tožbe, "tolmačenja" in prehajanja z ene instance na drugo, odvetniki pa imajo žetev. Skozi sedanjo krizo so namenoma s sodnimi in drugimi "legalnimi" procedurami pognali na kant tisočera podvzetja, zato da so bila izročena v upravo političnim "receiver-jem" ter njihovim advokatom, ki so vzeli na ta način na račun in v škodo ljudskih prihrankov več sto milijonov dolarjev. Včasi ta ali oni zagrozi s preiskavami, in marsikaka je v resnici izvojevana, toda vsa ta zaslišanja in preiskavanja pomenijo le še več poskv in dohodkov za advokate. Preiskujejo drug drugega v namenu, da* si drug drugemu pomagajo k skledi. Odvetniška praksa se je dtfgredrrala toliko, da doto i danes lahko odvetnika vsak kriminalec, vsak zločinec sploh, vsak korumpira-nec — in sicer takega odvetnika, ki bo to> rumpiral zakon, poroto, sodnika in vse kar je potrebno, da zmaga v interesu svojih kli-jentov. Reformirati pravni poklic je zdaj nemogoče, ker je predaleč korumpiran. Medtem. ko so drugi skozi vsa prosla tri ali ¿tiri leta izgubljali, so advokati želi kakor še nikoli. Pasejo se na krizi kakor gavrani na mrhovini. Veliko odvetnikev je poštenih, toda nad svojimi tovariši, ki so zavrgli vsa pravila dostojnosti v izvajanju odvetniške prakse, so brez moči. Bodoča družba, kateri je dano »pomesti s sedanjo gnilobo, bo imela precej truda, predno izreže tudi to rano. Priprave za zgodovinski jubilej Proletarca Proletarec v jugoslovanskem delavskem tisku — bodisi v Ameriki ali v starem kraju — nima primere. Proletarec je edini slovenski delavski časopis tu in v Evropi, ki se je vzdržal skozi vse politične in gospodarske notranje in zunanje krize skozi zadnjih 29 let. In edini izmed srbskih in hrvatskih, poleg Radničkih Novin v Beogradu. Prihodnje leto bo Proletarec slavil tridesetletnico izhajanja. Jubilej, ki ga je res vredno praznovati. Zgodovino, ki jo ima za seboj — svoje boje in napore — je vredno zabeležiti v knjigi. če se odločimo za jubilejno knjigo k 30-letnici Proletarca, bo treba začeti z delom takoj, namreč s pripravljanjem gradiva in iskanjem podatkov, kajti to vzame Časa. Ali tiaj bo jubilejna izdaja Proletarca rajie Majski Glas prihodnje leto in se bi mu zaradi velike obsežnosti zvišalo ceno? Cena lani mu je bila 20c, ki pa je bila za tako revijo vsaj 6c prenizka. Agitatorji, sotrudniki in naročniki naj razmišljajo, kaj je izvedljivo in kaj ne v pripravah za praznovanje 90-letnice prvakov slovenskega delavskega tiska in objavijo svoja mnenja. To bo pripomoglo tudi bodočemu desetemu rednemu zboru JSZ, ki se snide meseca septembra bodisi v Carions-burgu, Clevelandu, ali v Chicagu, kakor bo že odločilo članstvo, da bo lahko izdelal čim-boljše načrte z ozirom na Proletarca, njegovo jubilejno izdajo in za agitacijo. Poštna hranilnica Medtem ko s* vse privatne banke v pro-šlih 4. letih silovito nazadovale, jc poštna hranilnica napredovala kljub svojemu ne-vabljivemu načinu poslovanja. Vloge v nji znašajo nad milijardo. Znašale bi dve ali tri, In več, če ne bi kongres in vlada toliko lot tiščala poštno hranilnico navzdol, zato, da so privatni bankirji imeli ložje polje. Tudi sedaj se vladi in kongresu nič ne mudi izboljšati sistem poštnih hranilnic. Veliko več pa je med poslanci agitacije, da se jih odpravi. REPUBLIKA KUBA JE ZOPET "PRIZNANA" Kcnčno so se v Washingtonu le udali in priznali Kubo ter njeno revolucijo, ki je vrgla prejšnjega diktatorja Gerarda Machado. Toda predno je Rooseveltova vlada nehala s taktiko nepriznanja, je moral pred par tedni odstopiti tudi predr.ednik San Martin, četudi je imel na fvoji strani večino prebivalstva. Nasledil ga je za predsednika Carica Mendeta, ki je v sredi na tej sliki. Men- deta je šesti predsednik v teku šestih mesecev, ki jih je imela Kuba po padcu diktatorja Machade. Vlada Zed. držav ga je priznala 23. januarja. Prejšnji ameriški poslanik Welles, ki je na Kubi veliko intrigiral, je bil pezvrn v Washington, namesto njega pa j« t'! poslan tja Rooseveltov osebni zaupnik Jefferson Caffery. kov s pomočjo teh predplačil akoj, in dr.ir j, ko bi aautop-vlki plačali o;il*le vsot«. Tako pa j« treba tiskarni menda čaka:!, da uprava iztlrja nsipS nVie in ctflao?, ker deiurja ni na rokah. Hmatram, da bi se z nabiranjem naročnikov v vnaprej predalo veldko več koledarja kakor sedaj. Zastopniki bi lahko porabili več mesecev za priporočanje in p.biranje naročil, ko bi ivšel pa bi že vedeli, kam ga je ti^ha ne*tri, namesto da se ga raznaša in teče naročnike ob eneni, kar stane mnogo nepotrebnih potov. če se za časopise pobira naii Jnina naprej, čermi ne tudi za koledar? Gotovo bedo proti tej novo* ti ugovori, zaito iekim, da povedo tudi drugi razpečeval-ci svoje nasvete in pa svoje mnenje o tem načrtu. Sodrugom in somiUljenikom v Ciceru se zahvalim za naklonjenost. Kdor že nima koledarja, naj se obrne zanj naravnost na upravnišstovo Proletarca, 3639 W. 20th St. > — Frank Podlipec. "Stari grehi" v Sheboyganu. - Predavali je o razmerah in vzrokih krize Shcbcygon, Wis. — "Stari grehi" niso prijetna stvar. Storjeni so bili in venomer obstoji nevarnost, da se izvedo. "Stari grehi" ?o v tem slučaju „veseloigra v treh dejanjih, ki bo vprizorjena v nedeljo 4. februarja v FludLrni-kovi d vieran i. Po predstavi bo prosta in plesna zabava. Kakor je klub fit. 235 lani razveselil tukajšnje občinstvo t vprizoritvijo "Treh vaških svetnikov", prav ta ko jih bo v nedeljo s "Starimi grehi". Udeleženci bodo imeli priliko, d« se nasmejejo» in razvedre, kakor se morejo le na taki predstavi .Vstopnina je nizka. Poleg te predstave ima klub v načrtu, da vprizori v tem letu Še par drugih iger. • o o i V klubu žt. 235 j dukcija. * Za primero je navajal, da je delavec zaslužil v teku leta tise* dolarjev, oziroma, da je produciral za tisoč dolarjev vrednosti. Dobil pa je le $800, $200 pa je ostalo delodajalcu za njegnv profit. Delavec je torej mogel pokupiti nazaj le za $800 blaga, enako drugi delavci. Njihova kupna nfroč se je nižala — na drugi strani pa so rastla in rastejo milijar-dna bogastva.-- DaJje je govoril o napredku tehnike, o vplivu strnjev na pospte&enje ter povečanje brez-poselnoisti, o masni produkciji itd. Ker je bil trg zmanjšan — bodisi domač kot svetovni, ka-r>i'.n'Hti in njih oprode pa fio hoteli dobiček, so z oglašanji in drugimi načini navalili na konzumente, da bi stisnil« iz njih zadnje cente. Svoj govor je zaključil: "V bojazni pred . splošno ljudsko nejevoljo, in da' se reši Rojakom v Rentonu Renton, Pa. — Po končani seji druš. H. 400 SNPJ v nedeljo 4. feb. Ijo sestanek za ustanovitev socialističnega kluba JSZ. Navzoč bo tudi Anton Zornik. Delavci, udLiežite se ga v čimvečjem številu. Anton Bogataj. hraniti vsaj za gotovo dobo še na površju sedanji sistem, si je "možganski trust" kapitalističnih nazorov izmislil novo potezo—potezo "reformirati" kapitalistični ekonomski red v starem ogrodju, katero je v ■razpadanju. Ta nova peteza je našla svoj izraz v rekon-strukcijskem proigramu sedanje vladie — dobili smo "new deal". — "New deal" je na razpotju! Ali se bo po diktaturi razmer in okolščin stop-mjema razvijal s početka v delno državni in kiončno v državni kapitalizem? Vse zavisi, ali bo ljudska «trpljivost v danih razmerah mogla prestati tako dolgo razvojno dobo? Ali bo vlada v tem času uvidela, da je edino dobra, «pametna in ki:ristna icikonomska uredba mogoča le na principih socializma?" Na to vprašanje bodo morali odigovoraiti delavci sami. Poročevalec. O Ameriškem družinskem koledarju Cicero, 111. r— V zadnji šte-ilki Proletarca cm čital Fr. Petričevo oceno letošnjega Ameriške/a družinskega koledarja. Vsebina ima rea bogato in originali o ob enem. L* žal, da se vjlcd slabih časov ne mere razprodati še več tega koledarja. Upravništvo sicer pojasnjuje, da bo> kmalu po.tel in da je podanega par sto keksov več kakor lani, toda nedvomno je več tiseč SI0VI2S1-cev v raznih krajih, ki ga nimajo. Ker sem brez dela (že precej časa), sem c2 zavzel pomagati pri razpečavanju koledarja v Giceru. Kaki r v Chicagu, so Slovenci tudi v Ciceru zielo raztreseni. Zato je bilo treba mnogo potov, predno sem prodal dvaje et i zlisov. Ne* kateri fo ga že kuplK. Tega ali onega ne drbiš doma. Pa je pot zastonj, če nima človek avta, so taka pota v mestih ja-ko zamudna.. Nikjer, kjer *om ae oglasil s koledarji, nisrm naletel na nasprotovanja. Trati, ki so ga odklonili, navedli za vzrok brezposelnost. Biti tri leta brez dela aH celo dalj, res ni nobena malenkost. Upanje, da se časi kaj zelo spremene na boljee, je majhno. Razmere, Vsi čikaski klubi bodo sodelovali Na skupni prireditvi, ki bo v nedeljo 4. marca popi)Jdne, bodo sodelovali vsi éter je klubi JSZ v Chicagu, namreč klub št. 1, št. 16, it. 20 (nrbski so-drugi) in št. 224. Slednji klub, Čigar delokrog je v So. Chicagu in na Pullmanu, otljubuje, da v dvorani č^PS ali v kateri drugi na zapadni strani ni bilo >e nikoli t/ liko udeležencev južne strani kakor jih bo 4. marca. Vstopnice, ki so po 40c v pred prodaji in 50c pri blagajni, dobite pri članih in članicah omenjenih klubov. Prebitek te prireditve je namenjen polovico PnrJetarcu in JSZ, drugo poicvico pa ce raz-de!i med so?l:Iujoče klube eo-razmemo na podlagi ¿tevila vstopnic, ki jih bc:'i> prodali posamezni klubi. To bo cbenem slavr.ost proslavitve Pariške komune. Na sporedu so igre, med njimi drama v dveh dejanjih "Zadnji dan", glasbene točke, zborna deklamacija in í,3\\r¡. Iz zanimanja, ki ro ga pokazali vsi ftbVrji klubi, je sklepati, da bo dvorana ČSPS v nedeljo 4. marca napolnjena kakor je bila na clavnoabi 30-letnice kluba čt. 1 zadnjo jesen. — P, O. kakršne so, kažejo, da tudi le ter poskusi za "vsako ceno o^ tos ne bo k*J Pri<*«- Zato. bi bilo že sedaj dobro misliti, kakšnih načinov se naj o,primemo, da se prihodnjo jesen razpeča čimveč koledarja s čim manjšimi napori. Moja želja je, da bi se Kotedarjevo cirkulacijo podvojilo, in micr-da celo potrojilo. Potrebno je, da je naklada koledarja kolikor mogoče velika, kajti čimveč se jih tiska, manjAi «o tV roški na vsak povprečen izvod. To bi povečalo dohodke, ki jih naše delavsko gibanji? tako zelo rabi. ftosebno Proletarcu bi bilo s tem veliko pomagano. Priporočam vsled tega, da bi za prihodnji letnik začeli nabirati naročnike že julija to leto. Vsakdo bi plačal takoj 25c, osta'|> pa ko bi mu za Hop-nik prinesel koledar. S tem bi ljudem ni? bilo treba plačati vsega naenkrat, kajti meseca decembra je v povprečni družini denarja najmanj na rokah. Druga prednost tega siiitema je, da bi uprava vedo-la že v naprej, koiiko naj naroči koledarja, ne da ji bi bilo treba ugibati ali riskiratl, da ji ga več sto izvodov ostane, kar se je že dgajalo. Tiskarni se bi lahko dalo par stota- Nova odslavljanja V Illinoisu je CWA odslovila 15,000 delavcev, ker zmanjkuje - denarja. Vabilo na operetno predstavo v Collin-woodu Cleveland-Newburgh, O. — Pevski zbor Delavec, odsek kluba št. 28 JSZ, vprizori v nedeljo 4. februarja ponovno opereto "grče". Vpnizorjena bo v Slov. d^. domu v ColJin-wtoodu na Wa'i?rloo RJ. Prične se ob 3:30 pop. Občinstvo je vabljeno, da pride v velikem številu. Zbor Delavec ni posebno velik, ¿ma pa dobre pevce, ki so kos svoji nalogi. Pevovodja Krabec je vešč glasbenik in njegj;we zmožnosti so priznane. Zvečer, po opereti, bo plesna zabava. Igral bo Kralev-cov orkester. Vstopnice za popoldne in zvečer so po 40c, kd: r pa pride samo zvečer, so po 25c. Ta oper:,ta jo bila prevedeni iz čefčine. Na našem odru *e bila prvič vprizorjena 26. nov. zadnje leto v SloMM»M>MMM»M»M»t»»M»»M>M»r ! E, ZOLA: • RIM ; Poslovenil ETBIN KRISTAN # j i (Nadaljevanje) Odkar ja postala njihova moč ja-'na, se jo pričela njih ne priljubljenost in se je širila na vse strani. Proti njim se dvigajo kletve brez koncu in kraja, grde obtožbe, sramotni procesi, v katt rlh se prikazujejo kot skaze in hudodelci. Pascal jih izroča javnemu zaničevanju. Parlamenti obsojajo njih knjige na sežig, vseučilišča zametujejo njihovo moralo in njih nauk kakor strup. V vsaki državi povzročajo take nemire, take boje, da se organizira preganjanje jezuitov in jih kmalu povsod izŽeno., Več kakor stoletje blodijo okrog; prepode jih, pa jih pokličejo nazaj; oni hodijo čez mejo tja, pa čez mejo sem, zapuščajo deželo ob grmenju sovraštva, pa se vrnejo čim nastane zopet mir. Naposled, ko jih je papež zatrl — to je bila največja njihovih nesreč — jih drug papež zopet ustanovi, in od tega časa jih še precej trpe; v diplomatičnem zatišju, v prostovoljnem mraku, v katerem namenoma žive, triumfi-rajo vendar mirnega, zmagoslavnega obraza kakor vojščaki, ki so za vse čase osvojili zemljo. Pierre je vedel, da so dandanes, če se sodi le po videzu, izgnani iz posesti Rima. Jezuitske cerkve ne upravljajo več. Colle-gium Romanum, kjer so včasi obličili toliko duš, ni več pod njihovim vodstvom, in brez lastnega doma so se, uživajoči tujo gostoljubnost, umaknili v Collegium Germanicum, kjer je majhna kapela. Tam še poučujejo in izpovedujejo, ali brez hrupa, brez pobožne, bahave krasote, v kateri se je bleščal II Ge-su, brez sijajnih uspehov, ki jih je dajalo Collegium Romanum. Jeli torej treba misliti, da izginjajo iz zvijačnosti, iz posebne spretnosti, da ostanejo na skrivnem vsegamogo-čni gospodarji, tajna volja, ki vodi vse? Pravili so pač, da je bila razglasitev papeževe nezmotljivosti njihovo delo, orožje, ki so ga skovali sami zase, v tem ko je bilo videti, kakor da oborožujejo papeža na predvečer velikih socialnih preobratov, ki jih je spoznaval njih genij, za bližnje, odločilne naloge. Tedaj je bila morda resnična ona tajna nadvlada, o kateri je pripovedoval don Vi-gilio s skrivnostnim zgražanjem, ono zapo-sestvovanje cerkvene vlade, ono neznano in neomejeno go^podstvo v Vatikanu. V Pierrovem duhu so se tajno združevale, ideje. "Monsinjor Nani je torej jezuit?" je nenadoma vprašal. Bilo je, kakor da je to ime zopet izročilo don Vigilija popolnoma njegovi nemirni strasti. S tresočo roko je napravil kretnjo. "O! Veliko prezvit je, da bi vstopil v red. Ali Collegium Romanum je bilo vzgojevali-šče njegove generacije; vsesal je genija jezuitov, ki se je tako imenitno podajal k njegovemu lastnemu, čeprav je spoznal, kako nevarno se je označiti z nepriljubljeno livre-jo, če hoče človek ostati svoboden, je vendarle pravi jezuit. O, jezuit vseskozi, do kosti, do dna duše, najpopolnejši jezuit! Očitno je prepričan, da more cerkev le tedaj zmagati, če se posluži človeških strasti; pri tem jo iskreno ljubi, pravzaprav je zelo pobožen, prav dober duhovnik in služi Bogu brez slabosti za neomejeno moč, ki jo daje svojim služabnikom. Razuntega je očarljiv, nesposoben surovosti in greha, oplemenjen je po dolgi vrsti plemenitih Benečanov, ki jo ima za seboj, spozna izvrstno svet, ker je na Dunaju, v Parizu, v nunciaturah mnogo občeval v družbi, ima globok vpogled, spozna vse, ve vse, hvala kočljivemu uradu, ki ga že deset let upravlja kot prisednik pri Svetem oficiju... O vsegamogočen je! To ni pritajeni jezuit, čigar črna suknja se opleta po ne^aupnosti, ampak vodja brez označujoče uniforme, glava, možgani!" Ob teh besedah se je Pierre zamislil, zakaj zdaj ni šlo več za može, ki se skrivajo za zidovjem, za mračne zarote romantične sekte, četudi se je njegov skepticizem branil teh bajk, je vendar rad priznal, da se je vsej cerkvi vcepila udobna, iz potreb boja za življenje izvirajoča morala, kakršna je jezuistična» in da vlada v njej. Jezuiti sami lahko izginejo, njih duh jih preživi, ker je b jno orožje, upanje zmage, edina taktika, ki spravi narode lahko zopet pod gospodstvo Rima. V resnici je boj v tem poizkusu prilagoditve, ki se vrši med vero in stoletjem. Sedaj je razumel, kako morajo, možje kakor monsinjor Nani dobiti velikanski, odločilen pomen. "Oh, če bi vedeli, če bi vedeli!" je nadaljeval don Vigillo. "Cn je povsod in v vsem ima svojo ivko. Glejte, tukaj, v palači Bocca-nera, se ni zgodilo prav nič, ne da bi bil na-•el njega v ozadju, nič, ne da bi bil on, kakor je kazalo, zamotava! niti ali pa jih razmota-val." In v neusahljivi mrzlici razgovornostl, v krizi, ki ga je sežigala, je pravil, da je mrm-sinjor Nani gotovo deloval na Benedetino razporoko. Jezuiti so bili kljub svojemu spravljivemu duhu vedno nespravljivi napram Italiji, bodisi da niso hoteli obupati nad novo osvojitvijo Rima, bodisi da so hoteli pričakati uro, ko se pogode s pravim zmagovalcem. Tako je Nani, ki je bil že dolgo zaupnik done Serafine, pomagal, da se je njena nečakinja vrnila k njej, da se je pospešil prelom s Prado, čim je Benedeta izgubila mater. On je navajal Benedeto, da si je vzela tetinega izpvcdnika, ker je hotel iztisniti ab-beja PiAonija, patriotičnega župnika, izpo-vednika mladega dekleta, obdolženega, da je povzročil to poroko. Novi izpovednik je bil jezuit pater Lorenza, lep mož, jasnih in dobrohotnih oči, čigar rzpovednica v kapeli Collegija Germanica je bila vedno oblegana. Bilo je kakor «V.gnano, da je ta manever od-1 Ml vso zadevo: Kar je župnik storil za Italijo, je imel pater razdreti zoper Italijo. (Dalje prihodnjič.) Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo zavajalno Časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. VOJNE PRIPRAVE V ZRAKU pa so biki Člani siprejeti v jed-1 da naj .pošljem od zdrafvmka AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "P rolet ar ca .. i ..... 29 18 11 . 9»é . 9 . 8 .. 64 6 V 99 naročnine, ki jih ¡toiljejo zastopniki i» drugi agitatorji 1* role t area, no itete na bazi polletnih naročnin. Xamree agitator, ki poilje eno celoletno, je zabeleien v tem neznamu x dvema jtolletnima. I. IZKAZ Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. Anton Jankovich, Cleveland, O. John Zomik, Detroit, Mich..........i- John Rak, Chicago, 111. ..................... Frank Bizjak, Chicago, III................ Leonard Alpner, Milwaukee, Wis.... Chaa. Pc jorelec, Chicago, III......... Frrncea Zakovaek, No. Chicago, 111. John Tcrčelj, Strabane, Pa. ... ...... 5 Tony Zupančič, Point Marion, Pa. . . 4 Andrew Vidrich, Johnatown, Pa.......... . 4 Joaeph Snoy, Bridgeport, O.........-..... 4 John Koain, Girard, O............................. 4 John Jereb, Rock SpYfnga, Wyo. .... ... . 4 Anton Zomik, Hermanie, Pa.................. 3 H Rudolf Fracfel, Yukon, Pa................... 3 John Marolt, W-at Mineral, Kana......... 3 Henrik Pečarič, Nanticoke, Pa. —......... 2 Frank Ileraich, Virden, 111. 2 Frank Zaitz, Chicago, 111..................... 2 Anton Bogataj, Renton, Pa.................... 2 Anton Per, Springfield, III................... 2 Frank Nagode, Sheboygan, WU,........._ 2 Mike Lenarcich, Sharon, Pa.................. 1 Anton Šular, Arma, Kana............T.______ 1 Anton Zidanšek, Sharon, Pa................ 1 Skupaj v t.em izkazu (4 tedne) 1464 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (5 tednov) 1244. čeadal je toč veičakov, ki pacajo s isboljsevanj» vojnih aparatov, j« mnenja, da bodo Indi bodočih vojn odločevani v zraku. Morja, ki ao včasi bila najvarnojia maja, so v vojnam smislu izgubila nekdanji pomen. Se celo Atlantic in Pacific •ta se silovito moiila, od kar ju preletavajo ara-¿na letala. Na tej sliki j« šest aeroplanov ameriške vojne mornarice, ki so bili pred nekaj tedni na poletu is San Francisca na Havajske otoke par tisoč milj daleč. Se en dober skok is Hawajskik otokov, pa bi bili nad Japonsko. Militaristi v Tokiu so raaglaiali ta polet aa demonstracijo ameriškega militarisma proti miroljubni Japonski. MOJI SPOMINI Simon Kavčič. (Nadaljevanje.) Pot v bolnišnico Frank Medica me je pL-me- Ko sem dobil drugo bolničarko, b.totak» usmiljeno sestro istega reda, se mi je zdelo, kakor da mi streže Lastna mati. Ko je prišla do moje postelje z rjuhami, sem vstal, da bi vzela staro in pregrniJa ;vežo, kakor sem vstajal poprej. Pa mi ni pustila. "Ostani na postelji," mi je rekla zelo vljudno, "da se ne izmučiš. Ako ne boš miroval, ne ozdraviš." Rjuhe je znala pregri-njf'.i ne da bi moivl bolnik no povabil na prvo konvencijo SNPJ, češ, da bom delegatom pomagal z najVeti. Povabilo sem ¿prejel in re namenil v Chicago. Pa «e je okrepilo . drugače. Ravno ko je bilo ča« ne da w mučiJa. Vse- za odhod v Chicago, je moje ,eJ: kadar Je imela P°*la 2 zdravstveno stanje zahtevalo, ->e trnela tudi na~ da se podvržem zdravnici o- **** O verskih stvareh pa mi skrbi. Maral sem v bolnišnico ni Z™™^-v Joliet, kjer sem os4al skero Tn je veliko pomagalo, da tri mesece. V tem zavodu rej-*- mi >e zdravje začelo vra-mi T4 dotTJ godilo. Več tednov čati. mi niso dajali drugega kakcc Ob enem sem izprevidel, nekoliko mleka in vode. Mar- koVko za'eže cdločen nastop "».ikrat sem bil napol v omo«ici, prijatelja in bil sem še bolj ki mi je jemala zavest. Želel ivaael njegovega ob»ka. *em ven, toda me iu*o pustili, Ko se je Ferd. Peče \nrnil v četudi me niso radi imeli. Splo- Chicago, je Članom v ¿ociali-*na oskrba je bila zanikrna, stičnem klubu, ki je danes oz-la*. 1 > bolnišnico upravljale načen v JSZ s št. 1, sp:ročil o uiimiljenke. Morda sem se jim moji bolezni in baje apeliral zameril zato, ker se nisem u- podporo meni v prid. So- dal njihovim ceremonijam. Prijatelj v nesreči Ko je Fred Peče izvedel o mojem stanju, mc je neke ne- drugi v Chicagu so se odzvali. Apelirali ro tum, da dpbi oskrbo i * ka kršna 'mu gre." Dan po Pečetovem so prišli k meni trije zdravniki, ki so me temeljito preiskali in ob moji postelji ugibali, kaj naj bi bilo z mano narobe. Eden zdravnikov je z miga val z rameni, drugi je menil, da je želodec prenizko, trenji, ki je bil najmlajši, pa je dejal: "I think that man is owrwcrk-ed." Ostala zdravnika sta nato molče soglašala z njim. Ko so odšli, «o mi pobrali vsa zdravila, ki so jih imeli zame in nadomestili so jih z drugimi, po r. iviih predpisih zdravnika, lato dan to prais-ku?aii, Če bi bilo .poleg mleka in vode za m p še kaj drugega užiitnega, da bi lahko prenesel in bi mi koristilo. Premeščeha je bila tudi bolničarka, s katero se r.isva prav nič razume-Jla. Mržnje med nama so nastale zaradi ner, glasij o moči edino zveMčavne vere in njene cerkve. Rila je fanatično ver-Ina in milila, da mera vsakdo ' prav tako versko blazneti. Nič podpore iz podporne jednote V času, ko som odše,l v bolnišnico, se je v Chrcagu pričela konvencija, ki je ustanovila SNPJ. P tal sem njen član, obisku I me sprejela kak mesec pred ustanovitvijo jednote, kakor je bilo razvidno iz objavljenih zapisnikov. Tedanjim članom Slavij« ni bilo treba za vstop v SNPJ plačatii mi ka ke pristopnine. Izpolniti so m:trali le aplikacije in se preiskati zdravniku. To «o potem v glavnem uradu — ki je bil takrat nekaj takega kakor danes urad posameznega velikega društva SNPJ — pregleda1! in odobrili na seji, noto. Ako bi 111 Jaz tedaj zdraiv, bi se bil ucteležil z bor: vanj a, izpelnil bi takoj aplikacijo in ¿el bi k zdravniku, pa bi jed-nota po preteku treh mesecev že imela obveznost napram meni. Okolščlne pa »o mi bile nasprotne In tako nisem v ča au te sedemmesečne boleanl prejel od SNPJ niti centa p »d-p .*e. Niti takozvane moralne po\x>re mi ni dala v tej stiski. Za'o se je v meni temeljfeto u-korenin"a misel, da je to navadno br'/nisko z a varoval n in-sko p livzetje, Urez vzvišenih :dea'ov vzajemnc»ti. Kasneje mi jei tudi pokojni Zaverlnik priznal, da je on prav takega mišljenja. Danes ne more tega nihče več zanikati, kajf.i ogromna večina članstva gleda, kako bi *e okoristila na škodo drugih. Izrabljanje v privatno korist" Sola«Anika Glasa Svobode Konda ir Medica sta me evo-ječa^no zelo izrabljala v na-mei.ui, da keristita sebi in svojemu li-Vu. Ako rišem par tednov ničesar poslal v objavo Glasu Svrjbcde, že, mi je pisal bcdfcti Konda ali. Medica, naj se oglasim. Mojim dopisom sta daia prostor kar na prvi stran-i in včasi celo v prvi koloni na prvi strani. Z Martinom Kondom sva si p>tala tako intimna, da mi je celo zaupal tajnost, da se je zabubil (menda prvič v življenj«). Pojasnil m;i je, kako se piše dotično dekle, kje je je videl in kako rad jo ima. Obenem me je vprašal, a»ko bi mu jaz mogel p izpričevalo za pristop k jed noti. Odpiral sem mu, da bi ne mogel od nobenega zdravnika zahtevati zdravstvenega spričevala, kakršno je pc V/ebno za pristop v jed-noto. Ko pa ozdravim, pridem takoj. On pa je in»ctira.l. izpolnjeno aplikacijo, kar Sem končno atoril še predn«j» sem bil sposoben za delo. Sprejeli ao me in tako sem postal tudi član SNPJ. (Dalje prihodnjič.) ^ August Ciaessens je govornik, da malo takih Chicago, III.—August Claes-'.ens bo v Chicagu ta mefvc me ec kakih pet dni. Vsak lan bo govoril na treh shodih in tudi po radiu. Njegov s hi 11 na zapadni '¿rani se vrši v četrtek 8. februarja zvečer v dvorani S. N. P. J. August Claess^nw, kot je 'oilo že pojasnjeno, je ojden najboljših socialističnih ora-"orjev v Zed. državah. On je učitelj na Randovi šoli v New Yerku, s:,trudnik socialističnih listov, posebno tednika Ne w Leader, avtor bro&urc "Roparska trojica" in raznih pa.mfletov. Na shodu nastopi tudi pev-*ki zbor Karl Marx in njegov amburaški zbrr. Vstopnina ie prosta. Delavci, agitirajt)?, da bo dvorana ob tej priliki napolnjena. — P. O. Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Csnal 9694 185S W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M.; 1-5 and 6-8 P. M Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waukefan office at 424.10th St., Tel. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only Milwaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. B Naslov: 540 W. Juneau A v«. MILWAUKEE, WIS. i ■ ■ ■ m'm m m m mmm:m BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD ■ ■ ■ ■ ■ ■ I 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tal. 1475 ■ ■ ■ ■i—inii»iiiiinB— if im um Eooooooeeeeoeoo FEI\TCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. v Tel. Crawford 1362 P rutna in okiini domača jedila Cane smerna. Postrežba točna. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700 V.W.W.Va ................................................. J SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ¡| Balance Your Daily Diet With | Wencel's Dairy Products j . GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 «♦♦»M»fl 1111 M 1111 MH VaW.W.VaWe ■ I ■ I ■ I ■ I ■ I • I ■ I ■ I M KLUBOM IX DRUŠTVOM T^M? BI želite svojim priredbam eimvee HlMjMm moralnega in gmotnega uspeha OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! - "Rodoljubi" in "rodoljubnost" na račun naivnih rojakov Neka tnkozvaua *,Jivgc.'i> dajala 40,000 jugjsiovani ikih vanska centralna urganizaci- 'glasov. .. gc vorila pa je v ja" v Chicagu je nič drugega to nu 150,000 Jugoslovanov, kct sredstvo, s katerim si sku- Temu pravi paitrictična "Ju-ča ponu jati konzul Dj«uro Ko- go«!avija" "politični* raketir-lombatcvic v svojih r. ti "privat-, at v o nih coibicljah". 2a slepo cci> dje temu konzulu služi zobozdravnik France iPavlič. Tako izvaja lir»t Jugoslavija, ki ni ne «ocialtoV.ten, ne ko-mu»V»t?čen, ampak narodirn in režiamki. Pod okriljem izdajatelja tega (Palandečvča) je bila prirejena v dowatown * s!ia/v-r? rjt "Dana Jugo*laven Vieg Narocfmog UjedJnjenjaM, na katerega p. o bili pozvani tudi nekateri konzuli slovanskih in drugih držav. Tem j* v imenu curcnjene centralne organizacije pisal dr. Pavliič, da bo le »njegovo praznovanje "jugoslovanskega jedirWva" v du> rani Sokol Havliček pravo, medtem, ko je ono v do»wn-towmi le patvorba. Pavlih je v privatnem pismu konzulom tolmačil, da b:do zastopniki beogradčke vlade v resnici pokrovitelji njegov? slavnosti, ne Pa Palandičeive. In eto — da fe ne boste o«nešili, pridite raj^e v dvorano Sokol Havliček. In če ne verjamete meni, "Zato Je Frank Pwli* i u*-p?o,M pUe "Jugoslavija* "da ?voju ionu na m jesti na Charity pay-roll. U torn smislu on nI je toliko g!jp koliko mrj;gi cd Srba i Hrvata kaž.u da je. Naprc«tiv Paulič se dobro koristi, prodavaju^i tyoj-u robu Srbfcna i Hivatima, dok njihove "vrdje" ližu ma*mi iaku generalnog kcnzula na ralun fonda za JCO." V izdaji z dne 20. januarja piče Jugoslavija, da prejema konzul Kolom bat ovjč "za svoje požrtvovalno delo" tisoč dolarjev mesečne plače, poleg pa ima ¿e nekaj dohodkov iz "d6spozicijsketga" fonda, iz katerega se plačujejo špijoni, pod pere ča£i;ipiaom itd. Našteva grehe omenjeni gd£. čup-kovičevi, Štefanu V ranči ju in drwgim. O Vranči6u z gotovostjo trdi, da je prejemal "mastne podpore" iz "državne kase". Dasi ima 4 4 Ju gobavi j a" svoje vzroke za ta boj pn;ti Ko-Icmbatovičevd skupini, je pri- vpraéajte konzula KisJonubato- nesla vendar veliko razkritij, viča! Ali niso ti-te ljudje včasi trdili, da niso reiimovci in kra-Jjevafci? Seveda *o trdili, ali Pavličevo pkmo jasno priča, da je J CO dekla Kolom bato-viča ki njegovih agentov. * In na tej Pavličevi-Ko!|:m-ba^ovičevi slavnosti so bili cl&vfMce&ni govorniki tudi taki Jutgo^Jcivani, ki so bili viasi za "c^ooditotni amerikanizem" KKK sorte. Da4je trdi "Jugieslaviga", katere lastnik dobro pozna zakulisne spletke v taboru "rodoljubov", da dr. Kolombafco-vic "izkorišča naivnost, dobro-duš:j;at in nepou-čenost dobrih Jugoslovanov/* Do!&i ga — namreč konzula — da je bojkotiral jugoslovanski dan na svetovni razstavi, in da so mu v tem poslu pomagali, kakor v drugih Frank Pavllč, s/ečenlk Andra Pspo-vic, Nadeida Čupko»vic in Mre. Pa ulic h. V oklepaju "Jugoslavija" pojasnuje, da sto obe ti dami na "charity pay roll". Demokratska politika torej le pomaga — nekaterim. Nadeja da Cupkovič j»? bila prej upo-slena v Kolombati:ivicevem konzularnem uradu. V istem članku pravi "Jugoslavija", da je konzul Kolo m batovlc večkrat sam priznal, da so na vodstvu organizacije (JCO) poliig drugih tudi taki, ki so nepošteni, prevarali in kriminalni kaznenci. Med Hednje iteje urednika 1 i nzukfti.ga neuradnega glasila Hrvaška, Vlahovica, o katerem pravi, da je "služio kazne u federalnim tamnica-ma". Dalje izvaja, da ae konzul s takimi ljudmi druži in jih hvali, kajti v njegovi kom-paniji eo "kockari, politički raketiri i razni odvratni elementi". "Jugoslavija" konstatira, da JCO ni nikdar imela tisoč članov, dames p a jih nima niti sto, ali demokratskim in republikanskim politikom je pro- ki dokazujejo, kako brezmi-*elno se razsipa denar jugoslovanskih seljakov in deJajv-cev. S podpiranjem pti;slulih karakterjev in pridaničev si Jugoslavija v inozemstvu ne bo pridobila ugleda. — Pika. % « v » » opiiiiio "SRCE" V TREH DEJANJIH VPRIZORI pevski zbor 'Delavec9 ODSEK KLUBA «T. 28 JSZ na odru Slov. del. doma Collinuood, O. v nedeljo 4. februarja OB 3. POPOLDNE. VSTOPNINA 40c. Samo *a plu 25c. . Za reorganizacijo bar-bertonskega kluba Akron, O. — Dne 22. januarja smo imeli v Kenmore v iKAl inliiih proatorih seeu klutii kvoto $325. Za organizatorja te kampanje je bil izvoljen Peter Bernik, ki bo ob enem sporočil okrajnemu odboru, da| naš klub zaradi svojih dolžno sti napram Proletarcu in Zvezi ne bo zmogel tolikšne kvot1?. Sodrugi, ki zastopajo klub v centralnem odboru, so poti> čaJi, da bo imela aoc. stranka v Chicagu dne 27. februarja velik shod, na katerem bosta glavna govornika Norman Thomas in D. W. Hoan. Po končanem dnevnem redu PLAVI OREL NA ZABOJIH IZ JAPONSKE I Z« f*rm»rjf •• ne bo pro»pefitete V Los Angole« jo dospelo U Joponeke 4,000 ukojtv konservir»niH rib N« v «ob i« bil prilopljon Roosevcltov tnak pUveg« orle. Bili so nalepljen bedi «i pri nnUgnnju ne ladjo, ali pa pri islaganju v ameriškem prielanišcu. Oblast v Los Angeloeu jo uvedla preiskavo, de doiene, ali je to storil kdo |e sa šalo, ali pa v goljnfive ne »ne ne. Oboje jo kaanjivo. akcionarjem poereči, da zave-1 delavskega razreda? dejo večino, bo konec Pro^rvv»- L * Yi u bedo v Penni kongre-te kakršno dane J poznamo, fne vc.lkve. Volitve so dane« Ne £me s^ prezreti, da so na- v tej deželi edi.io, kar nam da-zadnjaki v SNPJ zeliii močni, j» priliko za pozitivno akcijo kar je posebno pokazaia pro- in etektivne proteste. Govoriti konvencija. o krvavi revoluciji je nesm:sel. Za .Proletarca sigurno ve- dokler delavci niti gla-nvati mo, da ostane eociaiiV.ičen, ne znajo pravilno. Primerjati ^ ker ji3 la^t in glasilo popolno- razmere v tej deželi z razme-je*govoril s."PT. Zaitz o Roose- ma »sialistič-ne organizacije, rama v Husiji po padcu ca«z-viHtovem ekonomskem progra-i Razširjen Proletarec bo ob|ma. se bolj nesmisel. DeUij- VVillard, Wii, — V eni izmed zadnuh številk Proleiar-ea je bijyžlika o boj-u fau mAr-iev p.« iti zniževanju cen mte-I ka. V l( (■' I i I u i>od sliko je bi-'O poro dano, da dobe farmarji nekaij ntd 3c za kvort mleka. Morda v\okrožju Chicaga. toda ne v Oddaljenejših krajih. Akr« bi mi\obild po 3c, bi bili /eseli. Ta dopis pišem 21. januarja. Včeraj, 20. januarja, mo dobili v tukajšnji zadružni elrami, ki plača najvišjo mogočo ceno, 72c za sto fun-ov mleka (50 kvortov). Torej le nekaj nad cent za kvprt. Društvo št. 198 SNPJ ostane v iPro5\i.Yni matiici in bo plalcvaio po 50c na mesec članarine. Od kar je nastala kriza, so razmere žaltave. Najhujše so prizadeti zadolženi farmeirji, ker za mleko in za» pridelke ne dobla niti toliko, da jim bi pLaičali^ stroške za delo. Ni čudno, če je med njdmi toliko nezadovoljnosti ! Svežega hladnega zraka imamo tukaj veliko, ker smo daleč na severu. Ampak v medsebojnem življenju nkmo hladni. Naša naHeJbma ni brez prepirov — bodisi pozimi ali picdeti. — Poročevalec. kakor d:jzdaj. o e o mu in izvajal, da kljub vsem njegovim iskrenim namenom uiposliti delavce in rešiti kapitalizem, se mu načrti ne bodi> po?rečiK, ker so protf njim zakoni ekonomsVega razvoja. >Po končanem predavanju je« Kadar se pojaW v kakem bilo ft? ura *a«a za zabavo. ^ozi u kr.tična situacija, so ljudje nekam p»resenLičeni in ne vedo ne kod in kam. V distrik-tu ¿t. 1 — oziroma na antra-c : i. eo r :istale razmere, ki so Nanticoke, Pa. — Pro le ta- zelo zbegale vso tukajšnjo rec in Prosvcta sta edina s'» javr; rt. Tudi Slovenci smo po- i venska lista v Ameriki, ki res-tptali čudna mešanica. enem r^jboljiše jam^vo, da mo torej na podlagi razmer, tudi SNPJ ostane idejno de- kakršne so v tej deželi. V Zed. lav. k a podporna organizacija državah imamo vse pogoje za in njeno glasilo na «tih potih «miljenje gospodarske P. O. t Naši listi in drugo n:'čr.o skozi ves čas obstoja zaupata delavske koristi. Naši agitatorji dela jejo za oba. Te-žkoča pa je, kor mnogi rojaki, ki se jih nagovarja, da ^e bi nariičili, pravijo, da sta oba lista enaka, in da oba urejujejo eni in ysS. i l judje, kar seveda ni res. Kr ' pa je, da imata i'r > lotarec in Prosveta enako ideologijo z oz-irom na program in cilje delavskega razreda, n:'ta pa enaka po vsebini, kar ve vsakdo, ki ju čita. Proletarec je str:igo socialističen ki^t. V Proletarcu ne more nihče na,pada.ti delavsko gibanje ali agitirati za "nestran- krize. Treba je le, da pojača- mo socialistično stranko, ki bo v stanju uveljavljati svoj program. če pa delavci tega nočejo, bed o poboj niki razganjali pakete in jim kratili človaške in Jržavljanske pravice, kakor Maikarada v Chicagu Chicago. — Pod a va pičijo ¿idov&kega soc. dnevnika "^orvvtMNi" in s »odelovanjem aoc. okrajne organizacije se vrši v nedeljo 18. februarja v velikem avditoriju hotela Hte-vens ma ikarada, katere pretek gre socialistični stranki v Chicagu. Teh "F1 rwardovih" maikarad se udeležuje več ti-toč ljudi. V avditoriju omenjenega hotela je prostora za 4,000 oseb! Občinstvo je vabljeno, da pride na to prireditev. Vstopnice eo 75c v pred-prodaji in $1 pri blagajni. Delavska olimpijada Tretja mednarodna olimpijada delavskih športnih društev se bo letos vrši^n v Pragi na češkem od 4. do julija. Udeleži se je približno 30,000 telovadcev socialističnih delavskih športnih društev iz dvajsetih dežel, in okrog četrt milijona gostov. V fond PROSVETNE MATICE JSZ so vplačala druitva, socialistični klubi in druge orgauisacije v mesecih oktober, november in december 1933 kot »Udi: števiUca društva in kraj V»ota 1, SNPJ. ChicUgo, III. $ 6.00 3, SNTJ, Johnstown, Pa. 3.00 10, SNPJ, Rock Sprinrs, Wyo. 6.00 13, SNPJ. Bridgeport, O. 6.00 16, SNPJ, Milwaukee, Wis. 12.00 47, SNPJ, Springfield, IU. 53. ENPJ, Cleveland, O. ... . ... . , » tT . . - j SI, 8Ni»J, Red Lodge, Mont. Mh kratijo tukaj. Ustavo «azi-!119> sspj IU. jo j^a, debelo, in to ne samo ;1^6t s?ipj, Cleveland, o. PP\f\I, Sheboygan, Wis. 6.00 412, SNPJ, Frederick, Colo. 9.00 434, i*NPJ, Arma, Kans. 6.00 449. SuVPJ. Cicero, 111. 3.00 47S, FNPJ, Salem. O. .TOO 569, SNPJ, Fontana, Caltf. 3.50 573, SNPJ, La Salle, 111. 3.00 5S4, SNPJ, Milwaukee, Wis. 6.00 600, SNPJ, Johnstown, Pa. 1.50 Minnesotska federacije SNPJ. 6.00 29, SSPZ, Enunrvclaw, Wa«h. 6.00 KLUBI JSZ. 1, Chicago, 111. 4.50 3, Qgle&by, 111. 1.50 11, Bridgeport. O. 6.00 37. Milwaukee. Wis. 6.00 45. Waukegan, 111. 6.00 69. Herminie, Pa. 3.00 180. West Allis, Wis. 3.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski ¿bor MSava", Chicago, 111. 3.00 Dram. dr. "Traunik", Traunik, Mich. 5.00 Čitalnica S. D. D., Collinwood, Ohio ~ 3.00 Socialistične konvencije Državne organizacije socialistične stranke bodo imele konvencije sledeče datume: California, 10,-11. feb.; New Mexico, 4. marca; Ohio meseca marca; West Virginia, 4.-5. marca; Washington 21.-22. aprila; Virginia, 21.-22. aprila. Otroško delo v nasadih sladkorne pese na za-padu odpravljeno V pravilniku sladkorne industrije v zapadnih državah le med drugim določba, ki odpravlja delo otrok na poljih sladkorne pese in v delavnicah. Naročite po več izvodov Proletarca skupai Naročit.« po več iztiaov Pro-'etarca akupaj, da ga na ta način razširite med delavce in •i potem olajšate agitacijo. V AGITACIJSKE namene pošiljamo po S, 10, 50 in 100 iztiaov Proletarca akupaj ,>o zelo znižani ceni. Pišite po pojasnila. Razdajajte ga na sejah, na prireditvah, »hodih in med prijatelji ter znanci. I. IZKAZ Cleveland, O. Klub st. 49 JSZ $4; Še nobene velike stavke ni po $i: Frank Bart>ie in Josephine bilo brez stavkokazov. Tudi Rodk-a; »kirpaj $6. (Poslal Frank tu je nekaj ljudi, ki za vsako Barbtf.) ceno t išče na delo. Rada njih je tudi tolika "varuhov", ki so najeti za nasilja nad upornimi delavci. Ali nas bodo sedanjo razmere kaj naučile? Ali bodo delavci v očigled izkušenj, ki jih imajo z ,'newdeaJovciM spregledali, kje in kakšne so njihove dolžnosti do sebe in Skupaj ........$163.00 OPOMBA: — V zadnjem Ukazu priobČenem 19. oktobra 1933 pomotoma zaneseno v izkaz drafttvo it. 494 SNPJ, Point Marion, Pa. Pravilno bi moralo biti št. 449, SNPJ. Cicero, 111. TAJNIŠTVO P. M Stroški uprave propadlih bank V Chicagu je 148 državnih bank, ki so propadle in so zdaj Nanticoke, P«. — Po 25*: Tony! pod upravo od države imeno-Ka.«teiič, Leo Bo.štjančič. Frank Ga-' vtnih "receiverjeV". Ta upra-le. Lo£i. Ztgore itr Frank Haupt- r& je stajR ,ani $1,598^86. Cleveland, O. — Rose Jurtnan $5; Math. Pctrovich 8Sc; skupaj $5.88. Detreit. Mich. — Leo Junko $2.00. Chicago, 111. Po $1: John Drzirfc in Justin Saitz; sku;>aj $2.00. 1 man; Karl Krainz 15c;'Joseph Ber lot 10c; rkupaj $1.50. (Poslal Henrik Pečarič.) Point Marion, Pa. — Po 25c: Joseph (iirrnjk, Ivana Pečjak, Ivan Vo-rojii in Tony Zupančič; Tony Ko- MARXOV KAPITAL Poljudna izdaja. Obsega 400 strani. Vezana v platno. Cena $1.75 Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo. Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na: 1'roletar ee 3639 West 26th Street, CHICAGO, JLL. 5 "ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?" Spisal Dr. FRAN JO ŽGEČ. Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem jo toplo priporočamo. CENA 35c. NAROČILA POŠLJITE NA: PROLETAREC 3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL. • Ilen: 10c; ^kupaj $1.10. (Poslal Tony-1 • Zupančič.) I| ;! Little Fall«. N. Y. — Po 50c: • Frank Grefforin in John Purnat; • skupaj $1.00. a1 Boone, Colo. — Mike Pogorele« ; 76c. • Rice« Landing, Pa. — Mathilda • Zorich 50c. • So, ConneUville, Pa. — Joseph • Debelak 50c. a • ■ ■ ■■■■■■■■■■■■m m m PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naii vozniki pobirajo perilo po vstm mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega aa dom TOČNA POSTRE2BA : Canonaburf, Pa, — Frank ßamsa •|58c. 1 • Rock Sprinft, J Grum 50c. • Latrobe, Pa. — Po 25c: Mary Fra- 2 del in John Ran; skupaj 50c. Boawell, Pa. — Joseph : 2 5 c. -J -Skupaj v tem izkazu $23.06. OPOMBA.—V zadnjem izkazu po J motc-ma izpuMen "Neimenovan* DELO JAMčENO Telefoni» CANAL 7171-7173 B 1727-1731 W. 21it STREET CHICAGO, ILL. 1 m m m ■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m mm Wyo. — Frank Tursich • 50c. Ctcero, 111. V imenih prispevate- * Ijev iz Nanticoke. Pa., bi se imelo pravilno jrlasiti Tony Zu^an, name-«to 1» »pan. Vsote izkazane pravilno. • : 'I .ü' Hin - M i'Ui ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA LINIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. Halsted Street Chicago, 111. Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC te tiska pri naa. Joseph Skuk: . Težave kulturnih društev TUTOVA DVORNA GROBNICA Težave dela v kulturnih društvih poznajo le oni, ki ne udcjstvujejo v njih. Gojiti kulturo t^cd ameriškimi Slovenci je najbolj nehvaležno in najmanj plačano delo. Za ven trud. ki #a diletantje položijo na oltar kulture, je plačilo "aplavz" hvalo, ki Je pretirana in zastrupi človeka, da ni nobeno rabo več, in mu za sploh nobena be"seda več ne zaleže. Ko hitro je kdo brezupno opojen s hvalospevi svoji "perfektnoati", ni več za uporabo. Druga napaka naših kritika, ki pa je v največ slu- (kritikov je. da preveč zahte-čaj h nepravična in slabo na- vajo od diletantov. Ne upošte-študirana. ! vajo, da sc brezplačno udej- V kulturnih društvih med stvujejo, pa jih kritizirajo na ameriškimi Slovenci ni več ti- levo in desno, kakor da so na-ete močne volje, kakor je pre- ši igralci profesionalci z najsi- vladovala pred nekaj leti. V nie sa je naselilo nekako mrtvilo broz vsakega vidnega razloga. Kie leži vzrok za to mrtvilo naših kulturnih društev? Diletantje veČine teh društev nimajo več tistega življenja, kakor v preteklosti. Zakaj ne? Ali so postali prestari? Vsa ta vprašanja stopajo pred oči Človeku, ki je pustil precej časa na odru. Išče vzroke in bi jajnejšimi plačami. Skrbinšek pravi v svoji knjigi "Nova talija" sledeče pomembne besede: "Niti kritiki poklicnih gledališč nitso zmerom stvarni v svojih poročilih. Vse premnogokrat ne zapišejo niti svojega odkritega mnenja o dotični predstavi temveč so njih poročila, četudi nehote, le izrazi različnih simpatij in antipatij." Nadalje: "Niko- > ea;\ al i "t ič-nc ga AÉIÙI /asu dobimo stalnega organi latoí'ja za nu/.o Zvezo. ag^niVi*» i iHtmuuo in U V.aiu» b«n »:;yir ki J^mio H' .1,1*. Ali v a ta agl.acija RC i:\ up In vagabund J ji .%| voljno vrši le v krajih kjer ?< I Sodrugi in sodružlce, ustva-Fuš, ki fl* na "voj n.i'Hn s y:o-jnaši ljudje več ali manj kom-|ritev takega fonda je živa po-I '"j a|>ocijflhlg^j> beri proti paktno naseljeni; v manjših treba, ako hočemo, du so bo družbi, nemirna ki i, ki mu ni krajih pa je naše agitacije ve naša stvar š rila in napretjo- I r l.Jcr ob itanka, ki smatra dno primanjkovalo, in v neka-vitrk organiziran boj za*nen.nr..- terih jo sploh bilo ni. j eln, rojen indivkiualkit. ki pa Ne smemo prezreti, da je I nazadnje nepričakovano po-j po širni Ameriki mnogo malih gcie v boju, ki ga ni prizna- slovenskih naselbin, posebno val. Pu."prečni značaj Panvča,jtu na vzhodu jih je veliko, ki k c rejra v ¡emu in vsem, ki! kjer je naše delavsko časopis- V Luxor« v Egiptu »o raaitkovalci m use je t aa agodovinsko najdbe odkrili veliko starodavno grobnico kralja Tula, s neprecenljivimi »Urinskimi bogastvi.. y:;cme za zboljšanjem družabne ureditve, nima pa nič proti teir i, da uživa sadove boja drugih, in Brodnik, ki je pretrgal vse stike s preteklostjo, se popolnoma asimilira in trebne praktične izkušnje, pa I Amerikancev, in svot brez- kot pristni Amerikanec živi ie ni vedel obrniti. pravnih priseljencev in dekla- samo svojemu businesu v l»*t- Kaj se lahko dogodi takemu neizkušencu, čeprav v oce- *>?,nih proletarcev, dokler ni ni vili čikaške gosposke četoti, k nčio prhtal v babilonskem rad na vse načine rešil ta pro-^mur več ne verjamem!" — jc blem že zato, da bi imel sam vzkliknil Edvard Vojan, umrli svoje osebno zadoščenje, Na sloviti igralec, velikan v ie»-*!-ta vprašanja je odgovorov več. skem svetu. nah predstav govori avtorita- Čhicag.u. V letošnjem drur m dt!u tega romana nam slika ~vc»1 ¡vcotno življenje v tem velikem človeškem mravljišču, predvsem med tamošnjimi sl> venakVmi izseljenci, ki se, ka- Pred vsem je treba povda-riti, da je sedanja kriza zasekala precej globoko rano v naše kulturno udejstvovanje. Drugi vzrok je kritika, ker je Torej je Čisto logično, da naši kritiki niso nič boljši, ker so tudi ljudje. To potrdi mojo gornjo opazko, da so simpatične ali antipatične, in s tem v največ slučajih krivično sim- mogoče popolnoma nepravilne patična ali antlpatična. Na- in krivične v eno ali drugo daljni vzroki so utrujenost pri enih in domišljavost pri drugih. ¡Pred to krizo je bilo prili-čno vsega zadosti jn ljudje so se nekoliko razvadili. Vsakdo je lahko delal. Če je !• hotel. Ker do te panike ni imel (vsaj večina ne) nikakih težkoč pred seboj, če je bil zdrav, in njegovi možgani so bili bolj prosti, je lahko porabil svojo rezervo energije v kulturnem udejstvovanju. Ko hitro je pritisnila kriza, je postalo vprašanje kruha glavno in edino vprašanje, ki je stopito pre-denj. Ostalo je pred njim toliko časa, dokler ni bil toliko srečen, da je dobil delo. Logično temu se je moralo umakniti vsako drugo udejstvovanje pred vprašanjem kruha. Nobena tajnost ni, da se člani kulturnih društev med seboj n:so še nikdar strinjali ali .«o^ašali v političnih ali verskih vprašanjih. To bi bifo tudi nesmiselno pričakovati od njih. Vendar je treba tu po-vdariti, da kadar se člani teh društev spoznajo med seboj, se začne osebno sovraštvi, ki deluje uničujoče na vsako prizadeto kulturno društvo. Sovraštvo med člani nastane ravno v času,- ko postanejo zmožni predvajati najpopolnejše predstave ali koncerte. V taki atmosferi pride kritik, ki ima mogoče popolnoma dobro ideje, s simpatičrtostjo eni skupini v društvu in antipatičnostjo drugi. Kritik je mogoče mislil dobro, ali odmev je ravno — nasproten. Hvala, če je pretirana, je ravno tako škodljiva in še celo bolj kakor graja. V igri "Na dnu" pravi Maksim Gorki skozi vlogo Akterja sledeče pomembne besede: "Ti ne veš, kaj je aplavz. To, brate, je kot žganje..." Le, da Maksim Gorki misli z besedo tivno? To, da postavi v predstavi gasilce na oder in ukaže biti plat zvona preje kakor nastane ogenj! To navajam v potrditev resnice, da je kritik sposoben pisati pravične ocene p.edstav naših diletant «v le, če trna tudi praktične izkušnje, da zna razumevati težkoče in neštete o ire v pripravljanjih na predstave. Enako potrebno zanj je, da razume igre, ki jih opisuje in da ve, kaj igra od igralcev zahteva. Dogodilo se jc, da je sta kakor raitotfmi, « pozne-1 JSZ in Proletarca. Naloga ta jc malo ali nič razširjeno, da si je v njih veliko rojakov delavcev, ki so dostopni za naše gibanje, in je potrebno, da jih dobimo v naše vrste. Mednje je treba zanesti socialistični nauk. To pa se bo najlažje storilo, ako imamo stalneg» potovalnega zastopnika za Vt r v starem kraju, tudi tu ločijo med seboj v razne poetične struje in kuliburne skupine, c i klerikalnih fanatikov do plrthko-liberalnih svobodo»mi-fVcev, od žilavih sociaJietJv do temperament h anarhi-•ilcv, ki se med seboj atra^Vno bore in pobijajo nc samo s tiskarskim črnilom, ampak tudi s peetmi. Tu dobivamo vpo*Wd ne samo v primitivna bivali- imer. Seveda, kritik se smatra za nedotakljivega, in diletantje morajo molčati, čeprav so napake, ki jih je kritik zakrivil, vidne ko beli dan. Dogaja se tudi, da se vsede na kritični stolec človek, ki nima potrebnega znanja in vpogleda v praktično stran podane predstave ali koncerta. Kritik, ki hoče biti objeCcti-ven in pošten, mora vzeti v obzir in upoštev vse, kar je bilo napoti uspehu dotične predstave. Ako je kritiku kaj na tem, da se seznani z delom in težkočami kulturnih društev, se mora sam udejstvovati v njih. te nima tega' upogleda, je slab kritik, ki povzroča veliko več škode ko koristi. Dostikrat se dogodi, da so najbolj strupeni v svojih izvajanjih tisti kritiki,.ki so se naučili gotovih izrjtkov iz knjig raznih pisateljev1, pa jih potem po svoje ponavljajo. Skušnje na odru, oddajanje vlog, žrtvovanje časa na odru po končanem delu v tovarni ali rudniku, bi takemu kritiku kmalu odprlo oči in mu predstavilo težave, ki jih imajo diletantje, igrovodje in pevovo-dje v naših kulturnih društvih. Uvidel bi, da je teoretika dobra, aH brez veljave, če ni spojena s prakso. Nekemu zelo glasnemu kritiku, ki se je oglašal pred leti, ni bila nobene predstava predvajana toliko dobro, da bi ga zadovoljila. Po njegovi sodbi niso bile celo s stališča, da so igralci in igralke diletanti, ne pa profesionalci, niti 50 odstotkov dovršeno igrane. Ko pa je dotičnik dobil v roke vodstvo neke predstave, so morali igralci voditi kritika, oziroma v tem slučaju režiserja, in to tisti igralci, katere je prej v svojih ocenah vsevprek kritiziral. Manjkalo mu je po- neki kritik ".apieal. Ia so bili vs: igralci ped vplivom alko- «a toeljuneciv-težakov in v hola. Po domače bi se to po- težko dek) tfrtetovcrn, rnipak vedalo, da so bili pijani. Recimo, da so bili v dotični igri prizori, v katerih nastopajo sejmarji. Vsakemu,, ki pozna razmere in običaje v domovini, ve, da so se sejmarji ponavadi vračali domov precej veseli in nekateri so se v gostilnah tudi napili. Igralci mo- tu di v pol meščan ska stani vanj« izseJjenoev-inteligentov, ld •treme za lažjimi zaslužki na račun ovojih rojakov. Avtor nam pokaže svojevrstno družabno življenje, ki sn razvija v p-imiASvnih sadnih slovanskih čikaških gostilničarjev in ni piknikih, in povede nas na rajo to na odru pokazati, da ' ^anja »k>M:smkih organizacij in društov, kjer se krešejo značaji in nernačaji v s'rastnih debatah. Srečamo se z dobrini in r.labr'mi, idealisti in kcristolovci, s popolnoma P'l merikanjerfmi izseljenci, ki so že davno pozabili *it>je tx reklo in z narodno zavednimi Slovenci, ki jim tudi d: 'ct-lctja bivanja v novem £Votu ni kaj se pravi delati na zamoriti ljubezni do izgleda resnično, "kritik" pa jih obsodi, da so pod "vplivom alkohola". Sodbo o takih 'kritikih" in njihovih ocenah prepuščam čitateljem. Napisal sem to edino v namenu, da bo čitatelj boljše razumel delo in težave naših diletantov pri njihovem trudu na polju naše dramatike, ker vem, kega organizatorja bi bila, da obišč^ vse te kraje, obdržava shode in sestanke, kjerkoli mogoče ustanovi socialistične klube, pridobiva naročnike Broletarcu in New Leader-u, ter razpečava socialistično literaturo. Nekatere teh malih naselbin so blizu druga druge, do-čim so ostale bolj redko raztresene. V nekaterih krajih bi imel organizator precej vož-njih stroškov. Je sicer res, da se marsikje dobe sodrugi in somišljeniki, ki gredo zastopniku in organizatorju na roke, ga prepeljejo iz enega kraja v drugega, ali tega se ne moremo nadejati povsod. Iz navedenih razlogov, in upoštevajoč težko gmotno stanje JSZ, je članstvo našega kluba iniciatiralo ta predlog, kateri bi nam dal možnost, ako bo sprejet na splošnem glasovanju, da v doglednem je moralno propadli župnik Rricelj i toiako pred Ravnika anrn rtfkega sU>veiv»tvia. Med vsemi se pa suče glavni junak Tone Pknec v neumornem iskanju rernCce, mnogokrat prevzet po novih olkritjih in mnogokrat globoko razočaran. Je prer»nčen socialist, a se težko znajde v obilici nasprotujočih si £truj, ni revolucionar in ni odločen bomc, ki t>i bdi priprar/ljen vreči vse na eno karto, razen takrat, ko se raz-*\ta ne s f*vojo prvo žerto M alko. Afere z ženskami ga preganjajo ve* ča»j, a tudi tu se včasih izmuzne precej nem:iiato. SreCaval je razne ženske značaje: njegova prva žena, Ro-zinova Maika, je tip malomeščansko vzgojene ženske, ki *e cmcži predvsem zato, da ji mcž oskrbi brezskrbno življenje in nima sitiisla za višje cilje rvojeja moža. Druga žena, Panjittrtva Merica, je drugi tip m ¡ierne žene, emancipiranke, ki išče v možu ¿emo tovariša — soborca, a nima raz^Mneva- nja za sipolno ljubezen, ne Za-. ... r .. ^ . veda se dolžnosti žen?koeti in j Kdor zeh Prev*eti ***topstvo za nabiranje naročnikov Prole- irltiimne jše približevan je mo- tMrcu> Podajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie val«, du po JSZ in pri-dobimo proletarcu kar največ mogoče naročnikov. Apeliramo na vse članstvo JSZ, da naš predlog kakor tudi razloge, ki jih navajamo zanj, dobro premisli i^ nas v našem prizadevanju podfpira. Naj omenimo Je to, da niso .samo male naselbine, kjer naše gibanje nima postojank in Proletarec naročnikov. Poglej-» mo samo v mesto New York, koliko naših ljudi živi tam. Isto velja za mnoge naselbine po zapadu. Polje je obširno, čaka le pridnih rok, da ga začno obdelovati. 1'rimimo torej za plug delavske agitacije, da bo zarezal globoko in široko med naše delavstvo v vseh krajih širne Amerike. Sodrugi ln sodružice, čas je ugoden za pojačanje našega gibanja. Ne zamudimo te prilike! Zavedajmo se dejstva, da tega dela ne bo opravil nihče ako ga mi ne bomo. Kapitalizem je v smrtnih krčih* če si opomore, bo to pomenilo nov napad in še večje izkoriščanje za delavstvo; odbili ga bomo le ako bomo Čvrsto organizirani politično in strokovno. Poprimimo se dela dokler je še čas! Z iskrenimi sodružnimi pozdravi, za klub št. 14 JSZ, Little Falls, N. Y.: Elizabeth Penich, - ~ predsednica seje. Frank Peiavi, tajnik. (Pečat.) Imenik zastopnikov Proletarca stare dami ivine in do rodnega jezika. Značaji so naznačeni na kratko, a jedrnato in pla-rtrčrro. Kobal in Dornik, ¿iva polme-čarh-ka liberalca, ki se m eni strani grize ta med se- NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE odru in vprizarjati igre s sredstvi, ki jih imajo na razpolago diletanti slovensko ameriških odrov v današnjih časih. V pojasnilo naj navedem, da sem vodil osebno nad 60,, . . , .. . . predstav, direktno .sodeloval hC J z.a ™ pa m-m vseea skupaj pri ve« drugi pa 8 tndckož-lumj kl*ii"1" kot sto predstavah. To ne na- ^ Pra?ek>. ttP«' tlialh vajam zaradi osebne hvale, f4«** ktraj"\kl , , , xu 4 u i večkrat iz oi>oi'tunitete ,*klo-ampak v dokaz čitateljem, da pišem iz izkušenj. »kega ji jf» odvratno. Se le tretja žena Štefka, ki ni hotela biti ? ir jemu možu ničesar dru- upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa-gega kakor farno ženska, je kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo končno zadovoljila njegova Proletarec. pričakovanja, ki jih je stavil a ko je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, v ženo in mu je nudila pogre- 0Mf nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. Književni vestnik OpOl njen h kompromisom, neumorni Ste'ar, ki s požrtvovalno vnemo opravlja podrobno de- šano ravnovesje in mirni življenski pristan. Knjiga se odlikuje, - kar je bilo že lani naglašenr\ po pre-rrcitem, lahko umljlvem, a sočnem jeziku, ki ni pronatir-pan z neizbežnimi amerikani-ami ameriško-^lovemkih pisateljev, kar je, če s»3 pomisli, da živi praatelj že več desetletij nepretrgoma v Ameriki, gotovo njegova velika zasluga. To delo b: obdržalo trajno me?to v slovenski literaturi. A. T. "SVOBODA" O MOLEKOVI KNJIGI Ljubljanska delavska socialna revija "Svoboda" piše o knjigi "Veliko mravljišče", ki jo je spisal Ivan Molek in izdala Cankarjeva družba, sledeče : "Veliko mravljišče" Ivana Mtoleka je nadaljeivanje njegovega lanskoletnega romana "Dva svetova", v katerem smo spremljali glavnega junaka, Toneta Plesca, pri njegovih pustolovščinah in trempanju širom Amerike, kjer se je učil spoznavati prtopad, ki loči dva svetojva, svet sitih stoodstotnih Pišite po cenik PROLETARCU "Dva svetova" in "Veliko mravljišče" Spisal Ivan Molek. Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem. CENA OBEMA SKUPAJ POSAMIČNO 50c. . Naročila »prejema Proleiaref Iniciativni predlog kluba št. 14 JSZ za ustanovitev agitacijskega fonda Klub št. 14 JSZ v Little Fallsu, New York, predlaga članstvu JSZ iniciativo za ustanovitev agitacijskega fonda, svrha katerega bi bila, da se omogoči uposlitev stalnega potovalnega organizatorja za JSZ, ki bi ob enem agitiral za Proletarca. V smislu XII. Člena pravil JSZ je treba vsak iniciativni predlog predloži eksekutivi, kar je klub storil. Pravila dalje določajo, da če ga eksekutiva odobri, se ga takoj objavi za razpravo v klubih. Ta razprava traja 40 dni in za glasovanje določajo pravila 50 dni. Eksekutiva je na svoji seji 5. januarja sklenila to iniciativo objaviti. Razprava o nji traja od prve objave 10. januarja pa do 19. februarja, potem bo glasovanje. Podpiranja niso potrebna, pač pa naj člani izrazijo svoja mnenja na sejah in v glasilu, in istotako naj objavijo svoje stališče z ozirom na ta predlog klubi. Predlog in utemeljevanje predloga kluba št. 14 se glasi: Klub št. 14 JSZ je na svoji * redni seji dne 9. decembra 1933 sprejel naslednji iniciativni predlog v razpravp Članstvu JSZ in končno v smislu pravil JSZ za splošno glasovanje: a— PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK Sé PROSVETA Stane u celo leto $6.00, pol lota #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (¡c) je treba za novo druStvo. Naslov za list in za tajništvo j«: f 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Klub it. 14 JSZ, Little Falls, N, Y., predlaga k VIII. členu pravil JSZ, da se ustanovi poseben agitatoričen fond, v katerega naj vsak član JSZ pri-•T.eva 5c na mesec. Namen tega fonda je, da ae a bere zadostno vsoto v avrho upoallt-ve atalnega potovalnega orga-nisatorja za JSZ, Iti bi ob e-nem agitiral 11 Proletarca. Razlogi. Vsem sodrugom in sodružicam JSZ je znano, da se Širi naše delavsko gibanje le s pomočjo smotrene agitacije med ljudstvom. V krajih, kjer je bila taka agitacija a-gilna že več let, je tudi rezultat povoljen. V takih naselbinah spada razredno zavedno delavstvo v klube JSZ, čita in razširja naše glasilo Proletarca ter se udejstvuje v političnem in kulturnem delovanju v smislu socialističnega programa. Vse to delo se vrši po- CAIJFORNI A. Lot Angelet: Frank Novak. San Francisco: A. Lek«an. - COLORADO. r Cliftoa: Peter Zmerzlikar. Crefttod Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo : Fr. Boltezar. Somerset: Anton Majnik. Wallenburg in okolicat Frank L. Tomšič. ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charlea Pogu-relee, Anton Andres, Johnny Rak. Farmington: John Majdič. Salle: Frank Martinjak, Leo Zcv-nik, Peter Banieh. Oglesby: Anton Udovieh. Panama: Andrew llersich. Peoria: Joseph Mrezar. So. Chicago: Max Marolt. Springfield: Anton Per, Jos. Ovca, John GorSek. Vlrden: Fr. Ilersich. Waukegan in North Chicago: Frances Zakoviek. INDIANA. Indianapolis: Frank Skufca. KANSAS. Arma: Anton Sular. Grossi John äular. West Minoral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: John Zornik, R. Potočnik Peter Benedict, Frank česen. Trenary: Jofl. Str le. MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm : Frank Çlun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran. MONTANA. Red Lodge: K. Erznožnik. NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Falls: Frank Gregorin Fr. Peta ue the>' are employed in. For^in-fertilized with human blood, its crop watered t>y human tears. Perry Engl?.^ rise to power in Germany. This sub-ject will be continued at our next meeting to be held at the lower SNPJ Hall Friday, February 9. One new number was accepted. • • • A fair number of people were present at the last lecture conducted by club No. 1, the Bohemian and Lawitdale Socialist branches. Comrade Meyer Halu.«hka gave an in-teresting talk on our educational Speakers". To hear him talk on "A Socialist Analysis of the NRA", th. f-ubjeet of his apeech, will be a rea' treat to all comrades ard friend' that will attend this meeting. Kar Marx ainging society and their string orchestra will add to the program t few selections which will make it r very enjoyable evening. The ad- miaaion will be free. • ' * • .....—-- from it toward bringing about a new social order. The next topic that will be di?»cus*ed is "Political Action in a Changing Society". We to them. They were interested iur** our «omrad«» to at- in pi (?It3 ti r themselves. te«d these lectures to inform th m- 1 Î selves on theae important subjects. Hers i.s what happened. The next lecture will be held Run- Producer and user in home ^y. February 4. at the Sokol Hav. « .. i„,li*«k Hali (upstairs), 2619 S. Lawn- production were workers. ln ^^ Ave at 2 P M. factcry production the work-1 era make and the capitalist owner3 take. From home production fcr ime to factory production for the profit of capitalists; thrt was a revolution. The program commemorating Th< system and what can be expected PjlrU Commune, Sunday. March 4 at the CSPS Hair will consist of t variety of numbers fitting for this occasion. A rhort two act play "Th last Day", by Joiko Oven, will bi itaged. Singing by Sava, quartets. octets, musical numbers, an English skit and a mass recitation will ix added features to the program. A> it will be a joint affair cf all JSF branches of Chicago, we hope to have a good attendance and a sue cesaful program. Tickets have been On Thursday, February 8, one of diiltribtlted and wi) for in a' ^ sf!rl{ sound film men. . and Ph'l'^Phy The industrml . union stress?* the ccmraon in-2. In case of a propped, tefeftt of the gV[Utd and tfce strike or negotiations, the em-1 anskiU^d; the craf)L union 0|.. all of the ployer can take advantage | genizes enly the skilled wvcrk- ers. The industrial union be- •the difficulty that crafU in the plant have in. lieves in the solidarity of all agreeing on demands or on ,abor jn the neceiLsity of evcry whether to strike or not. The union helpinK in lhe battlea of craft unions canned present a Qther unions; the craft union united front against the em- narrows it, 0utlo;'k to include ¡only the small group in Its __3. _The employer usually trade. plays one craft union against, Finally, the industrial union* ...U/, or t^im0v^!anather- He cuU the wy- more expanded and the skilLd craftsman giving way to the er goes round and round the circle, cutting everybody at semi-skilled and the unskilled, Will, and the workers are the sentiment is rapidly grow- never abie to make a strong ing that workers should eak on "Principles of a Planned Society". On Wednesday, February 7, comrade The .bankers are beginning to :e :r realize their position nr.d decide to the socialization of bank?. Not ihat do open battle with the politicians the Socialists will be in power *oiof the two major parties and whip Branch. 224 of Pulbnan, 111., ha* recently been transfered to South Chicago. At their la«t meeting at which comrades Chas. Pogorelee am! Frank Zaitx were present and ^ave short talks, 15 new members were accepted. Our comrades there have a large territory to work in and in due time can make th eir branch one of the most active in the JSF. By distributing literature and getting new readers for Proletarec is one way of doing good work for the •branch. » • « Branch 114 of Little Falls, N. Y., proposes thru its iniciative motion that a separate fund be established into which every member of JSF pays 6c per month. The purpose of this fund would be to rend out a steady organizer who would tour the country, organize branches, solicit sc/jacriptions for Proletarec, sell literature, apeak at mass-meetings, etc. Very little has been mentioned 10 far on this motion thru the columns of Proletarec. It would be weM for our branches to discus«» th» matter at their meetings. What John Rak. on Analysis O'f the Depression". For Saturday, February 10, a branch social with entertainment, games and refreshments have been ar-ranged. All the lectures are held under the auspices of the Socialist Open C. H. Kamarsky will talk on "Do 1 Forum at 322.1 W. Roosevelt Rd. Socialist Tactics Meet the New Si- Time 8:L5 P. M. All comrade* and tuation?" and on Friday, February friends Invited. Economic ( haos A Socialiat s5on* nor that President Roosevelt ; the progressive* into the ranks of IT WAS NICE—FOR THE INSIDERS will take over the banking industry labors o»vn political party, but somehow they fear the banks « « « will not be able to run along as tb?y Believe it or not, because the de- should ami so they are unloading fendant >aid she was ill and didn't loads of talk against socialization, care to have her trail proceed the When bankers them elve-« start fear- trial just ordered a mistrial of ihc ing it that shows -plainly hew „h >y I Wynekoop murder ca.«e and now the stand. Banker Gianini, a *nost prom- people wiM have to spend mora inen-t west coast man, Cel'.s other money to bring the case thru court bankers to tell the public to rave again. What chance would a poor individually and then pay their taxes individually to pay the cost of the working stiff have of calling off his trial? Or how much of a cnaiK'e li.I Rights and Rights Don't ask f'r righis, Take thim. An don't let anny wan' give thim to ye. A right thet Is handed to; ye f'r nawthin' has somethin' the matter with It. It's more than likely it's on'y a wrong turi>ed insble out. — Mr. Dooly. Leeches The rich will do everything for the poor except get off their backs. Tolstoi. tva Nice. TO W. Ar4 IMSlDf R"/ Mr " ft government. These bankei* are ,?ct- the Kentucky miners have of getting I ting worse every day. Pretty ^oon justice? Or the Sccttaboro boys? It they are going to lose their h?a U depends who is being tried. If you completely. As if collcvting taxes 10 are poor and the big magnates frame pay the cost of a government is in- you, you're docroad. If you are dividuali.^m. If anything is coopéra- prominent in politics or society, well, tive that's the best exam de and j that's different, some bankers don't even seem to * * • know that. No matter what vhey We have some very important may say however, we are f?oing to dates for our followers. A whole have socialized Imnks and h's going string of them closely linked. Wo to be because the.^« same fatheads start out with Claessens lecture at are leading it right int> that with] the SNPJ Hall, Thursday, Feb. 8, their corruptness and inefficiency. ♦ a a Very little was expectcd from the convention of the United Mine Workers in the way of progressive action on vital problems which cause ro many of the ills of the poor miners. We didn't expect Lewis to go on record for the socialization of the mines but in view of the experiences of thé past few years wo might have had reason to cxpect a more progressive representation which might insist on public owner-ithip of utilities as a minimum. But the convention even rejected that and endorsed most heartilly the NRA r.nd go to tho Anniversary Dance of branch No. 10 JSF on Feb. 17 ind then to the Cook County Ma*k Ball on Sunday, Feb. 18 at the Steven* Hotel. \Ve have tickets for all thro« affairs and our members and friend» are urged to step in and buy them. ' * * i* The Pullman branch of our- Federation was reorganized last week and we learn that 15 new members joined. We were exceedingly happy to have this news because th ) s at of the branch was moved into So, Chicago amid a big Jugoslav settlement. Now we have four branch:* of our Federation in the ci-ty and if and looked to it to solve the depres- they ^cooperate properly we can <1 > ■ion. Vet, there was some talk by a | cccne fine work among Our people. few earnest delegates to have tho miners unite with 1» Labor party. They were few hnwever, so the whole thing went to basket. * » • We wonder what is going to happen to the Progressive Miners in Illinois? We helped them a;» miuh was possible. They grew rapidly from the start but, it seems, they are beginning to atagnate. We don't like to see them fail. Hence, we would be very happy to have them program. A very good meeting af branch ^ No. 1 JSF was held la*t Friday night, the waste Annual reports were made by the secretary Peter Bernik. Despite bad tines we made a gain in m?m'> r-ship and assets in 1033. Our m m-bership committee prepared «and-wiches and drinks and a good, enjoyable night was rpert bv all. Pie-ceding the social Kraft1.; Z.*itz :ipoke on "the Hope of the..NRA", and stressed the inadequacy of .ha NRA