Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni urednlitva ia oprave: 404)1, 40-03, 40-03, 40-04, 40-03 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia daeva po prazniko
Cekavnl račun Ljubljana iievilka 10£30 is 10.349» inserate.
U prava: Kopitarjeva ulic« številka 6.
Nazadujemo!
G. ban dr. M. Natlačen je v ponedeljek, 12. marca podal pred ban-skim svetom tudi poročilo o gibanju prebivalstva v Sloveniji. To poročilo je za Slovence porazno. Ako pojde slovenski narod po tej poti, potem jo njegova bojazen pred silo tujih narodov odveč, ker se bo poln materializma sam iztrebil in bo lepo slovensko zemljo, ki je bila dana. v last našim očetom, prepustil sposobnejšim in vrednejšim sosedom, ki imajo več volje in več poguma do življenja. Nad vse pomemben referat g. bana prinašamo dobesedno:
»Vse do neduvnega časa smo imeli Slovenci zadovoljivo rodnost in naravni prirastek, ki sta nam poleg naše žilavosti omogočila, da srno skozi vse težke čase vzdržali na naši zeml ji.
Še v našo narodno državo smo prinesli razveseljivo rodnost in naravni prirastek (okrog 30% letno), čeravno že manjše kakor pri naših bratih Srbih in Hrvatih (okrog 37% letno). Kljub počasnemu padanju je znašala povprečna rodnost v Sloveniji v letih' 1922—1932 še 28.4% nasproti 34.5% v ostali državi. Od leta 1933 dalje pa se je dotedanje počasno padanje rodnosti zelo pospešilo in od tedaj drči naša rodnost z veliko naglico navzdol. Leta 1932 je znašala naša rodnost še 27.1%, leta 1933 25.2%, leta 1934 24.1%, leta 1935 23.2%, leta 1936 23.2%, leta 1937 22.1%, leta 1938 21.7% in leta 1939 okrog 21.5%. Tako je komaj v 7 letih naša rodnost padla za skoraj 6%; kjer so prej imeli še preko 27 rojstev na 1000 prebivalcev na leto, jih imamo sedaj komaj 21.
Zadnja gospodarska kriza je zasekala tudi naši življenjski sili hud udarec. Da so se rojstva zmanjšala v času težke gospodarske stiske, je umljivo; bolj zaskrbljujoče je, du rodnost pada tudi v zadnjih letih, ko doživljamo v gospodarstvu nedvomno konjunkturo in rast, ko se je zaposlenost in možnost zaslužka našega človeka popravila.
Res je. da se je v zadnjih letih znižala tudi naša smrtnost, toda to znižanje je mnogo manjše od padca rodnosti. V letih 1922—1932 je znašala naša smrtnost 17.4%, v letih 1933—1938 pa 14.7% in torej še daleč ni mogla nadomestiti izgube, povzročene po izpadku rojstev.
Posledica tega je, da se je naš naravni porastek zadnja leta zmanjšal. Povzprečno je znašal naš naravni prirastek v letih 1922—1932 še 10.9% letno, leta 1937 pa samo še 7.3% in leta 1938 še 7.5%. Med tem, ko je bilo v letih 1922—1932 povprečno letno še 12.160 oseb naravnega prirastka, ga je bilo leta 1937 samo še 8.741 in leta 1938 še 9.144, kljub temu, da se je med tem časom prebivalstvo Slovenije ]K>množilo in bi se bila morala povečati tudi absolutna številka naravnega prirastka.
Pa tudi te neugodne številke še ne dajejo
Brave slike nerazveseljivega dejanskega stanja, •ejstvo je, da je sedaj' slovensko prebivalstvo tako sestavljeno, da so letniki srednje starosti sorazmerno številčno zelo močni in da je torej med našim prebivalstvom oni del prebivalstva, ki prihaja za roditev nove generacije v poštev, zelo močno zastopan. Ta velika množica za roditev sposobnega prebivalstva pa prispeva, kakor smo videli, čim dalje manj rojstev. Če torej primerjamo število rojstev ne s celokupnim številom prebivalstva, temveč s številom prebivalstva v starosti, sposobni za roditev, najdemo, da je gori izkazana številka našega naravnega prirastka celo previsoka. Po računu tako imenovanih očiščenih številk rodnosti se naša življenjska sila v vsej Sloveniji pomno-žuje ob naši sedanji nizki rojstnosti komaj morda za 2% letno. Tako je bilo n. pr. po ljudskem štetju iz 1. 1931 v Ljubljani 25 let starih žensk 725 in 30 let starih žensk 573, med tem ko je znašalo povprečno število ženskih novorojenk iz istega prebivalstva v letih 1933 do 1935 samo 328. Če upoštevamo odpadek zaradi smrtnosti dotlej, ko bodo te novorojenke dosegle 25, oziroma 30 let, vidimo, da se prebivalstvo mesta Ljubljane v svoji življenjski sili ne nadomešča več niti za polovico, kaj šele, da bi se množilo. Če bi torej Ljubljana bila odrezana od zaledja in glede obnavljanja prebivalstva navezana sama nase, bi ob sedanji nizki rodnosti prihodnja generacija ljubljanskega prebivalstva ne štela več niti polovica števila sedanje generacije. Za Maribor je slika še neugodnejša, ker so tam demografske razmere neugodnejše. Pripominjam, da je rodnost v naših razmeroma majhnih mestih v splošnem nižja, kakor v mnogih velemestih, saj je znašala n. pr. leta 1938 rodnost v veliki Ljubljani kljub priključitvi populacijsko močnejših okoliških občin samo 12.8%, med tem ko je znašala rodnost istega leta n. pr. v nemških velemestih 17 odstotkov.
Kakor je razvideti, so posebno prizadeta po padanju rojstev naša mesta, med podeželskimi okraji pa predvsem Murska Sobota, Logatec, Radovljica, Laško, Ljubljana okolica in Celje okolica. Socialna bolezen padanja rojstev jo močno zakola naše meščanstvo, globoko se je vgnezdlla med delavstvom in sega v mnogih krajih tudi že po kmetu, ki je do zadnjega ostal skoraj nedotaknjen od nje.
Slovenski naravni prirastek je bil pred 10 leti s prirastkom v ostali državi v razmerju nekako 1 : 14, leta 1937 pa samo še v razmerju 1 :20. Če upoštevamo še precejšnje odseljevanje iz Slovenije, ni čuda, da naš številčni delež v državi čim'dalje bolj pada. Ob zedinjenju je imela Slovenija skoraj še 9% prebivalstva Jugoslavije, danes ga ima komaj še 7.7%. V dobrih 20 letih smo Slovenci izgubili mnogo od svojega številčnega pomena v državi. Od nekako 1/11 smo padli na 1/13 jugoslovanskega prebivalstva.
Mannerheimova črta je še vedno nezlomljena
Največja bitka v sedanji vojni - Sovjeti dosedaj niso dosegli še nobenega odločilnega uspeha
Helsinki, 15. febr. AA. Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani na finskem poudarja, da so kljub uspehu, ki so ga dosegli Sovjeti za ceno strahovitih človeških žrtev na prvi črti Mannerheimove linije na odseku pri Summi, Finci umaknili svoje čete na drugo črto in nudijo sovražniku nezlomljiv odpor. Sovjeti več kot 80 ur neprestano napadajo z ogromnimi množicami čet in s poplavo rušilnega orožja. Na vseh drugih odsekih Karelijske ožine Sovjeti prav tako napadajo. Navzlic njihovi silni premoči pa so bili vsi napadi odbiti s strahovitimi žrtvami za sovražnika.
Tisoči in tisoči mrtvih, številni uničeni tanki na širokih poljanah in zametenih od snega nudijo sliko, ki dokazuje, koliko je Sovjete veljala ofenziva. Na odseku pri Summi, kjer so sovjetske čete dobile ukaz, da se morajo za vsako ceno prebiti skozi finske utrdbe, je zemlja pokrita 6 trupli sovjetskih vojakov in ranjencev, čez katero 6e vali brezobzirno množica sovjetskih tankov, ki napadajo finske črte. Vedenje Fincev je na vseh odsekih naravnost herojsko, pa tudi v notranjosti države so mirni in z velikim zaupanjem gledajo v bodočnost in zmago.
Helsinki, 15. febr. AA. Havas. Finsko vrhovno poveljstvo priznava, da so sovjetske čete zavzele nekaj postojank na karelijski fronti, vendar misli, da to prodiranje Sovjetov ne bo imelo pomembnejših posledic. Izguba postojank, ki so jih zavzele sovjetske čete, ne vznemirja, posebno ne, kar se tiče odpornosti Mannerheimove črte, ki je slej ko prej nedotaknjena. Nedvomno je, da so 70 tonski tanki, ki so jih uporabljale sovjetske čete, napravili v začetku psihološki učinek s svojo velikansko jekleno gmoto. Toda Finci so se jim kmalu privadili. Finski vojaki so kaj hitro ugotovili, da ti velikanski tanki niso kos finskim protitankovskim topovom. Na. karelijski fronti ■mečejo Sovjeti čedalje več novih čet v boj, neupo-števaje izgube. Finci se trdovratno upirajo. Njihovi sovražniki napadajo preko zaledenelega Ladoškega jezera in v Finskem zalivu, toda obrežne baterije te napade z lahkoto odbijajo.
Poročilo sovjetskega poveljstva
Moskva, 15. febr. (Štefani.) Poročilo ljenin-grajskega vrhovnega štaba pravi: Včeraj so sovjetske čete zasedle na Karelijski oiini 16 finskih utrdb, od katerih je 8 okrepljenih z betonskimi stolpi.
Kajani, 15. febr. AA. Reuter. Po poročilih, s katerimi razpolagajo v Kajaniju, skuša v srednji Finski še ena sovjetska divizija prodreti skozi Finsko, in sicer na njenem najožjem delu. Vendar se zdi, da je ta divizija v nevarnosti, da doživi poraz v odseku
Kuhma, okoli 100 km južno od Suomisalmija. Poveljnik finskih čet je izjavil dopisniku Reuterja: Pri Kuhmi imamo proti sebi več kakor eno idvizijo. Boj se je začel že prvi dan vojne Vzdržali smo nekaj tednov ruske napade, toda naše čete so zelo maloštevilne in smo se morali umakniti. Sovjeti so se ustavili pri jezeru in se zdaj utrjujejo, mi smo pa takoj začeli pošiljati oglednico za oglednico, da pretrgamo njihove zveze. Čeprav so Sovjeti pred kratkim dobili ojačenja, je cela sovjetska divizija odrezana. Kljub vsemu položaj še ni dozorel. Sedanji boji trajajo že dva tedna in ne vidim še konca bojev. Toda Sovjeti bodo nazadnje odrezani, če ne dobe velikih ojačenj.
Francija zahteva takojšnjo pomoč Finski
skozi Švedsko in Norveško
Pariz, 15. febr. A A. Havas. Krvavi pekel na karelijskem bojišču je še dalje središče zanimanja vsega francoskega tiska. »Petit Parisien< pravi, da se vodi borba ogorčeno in z velikanskimi krvavimi izgubami na obeh straneh. Toda izgube so med Sovjeti mnogo večje, kakor med Finci, ki brauijo samo Mannerlieiniovo črto.
Pravijo, da je sodelovalo sedaj na karelijskem bojišču skupno 14 divizij. General Slern, pod čigar poveljstvom se nahaja 350 do 380 tisoč mož, je poslal v boj 250 tisoč vojakov, to je maksimalno število moštva, ki ga je mogoče uporabiti v tem odseku in v takšnih vremenskih razmerah. Sovjeti se na vsak način s skrajnimi silami bore. Borba traja že polnih 6 dni, toda pri tem ni mogel sovražnik izdati niti najmanjšega poročila o svoji zmagi.
Bolgarija je dobila novo vlado
Predsednik ie Bogdan Filov, minister zunanjih zadev N. Ivan Popov - Vzroki so izključno notranjepolitični
več razgovorov z vodilnimi bolgarskimi politiki in je mandatar krone prevzel sam predsedstvo vlade. Zunanje ministrstvo je prevzel dosedanji bolgarski poslanik v Belgradu dr. Ivan Popov, notranje ministrstvo pa sedanji promet, minister Gabrovski. Za novega prometnega ministra in ministra za pošte in brzojav bo postavljen dr. Ivan G o r a n o v. Ostale resore zadržijo bivši ministri v vladi Kjoseivanova. Kjoseivanovu v novi vladi ni poverjen noben resor.
Prijateljstvo z Jugoslavijo se bat še poglobilo
Belgrad, 15. februarja, m. Prve novice o odstopu bolgarske vlade no prispele v Belgrad opoldne in so se z vso naglico razširile po mestu ter zbudile veliko zanimanje navzlic temu, da je bilo znano, da so v zadnjem času obstojali večji nesporazumi med posameznimi ministri. Dejstvo, da v novi bolgarski vladi zavzema mesto zunanjega ministra dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Ivan Popov, jasno govori za to, da se dosedanje smernice bolgarske zunanje politike do Jugoslavije ne bodo spremenile in da se bodo prisrčni odnošaji med obema državama, ki so prišli še do posebnega izraza zadnjo nedeljo v Belgradu ob ustanovitvi jugoslovansko-bolgarske trgovinske zbornice, še bolj okrepili, za kar se je z vso vnemo zavzemal dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Ivan Popov.
Bolgarski zunanji minister dr. Ivan Popov je popoldne ob treh odpotoval v Belgrad, kjer bo izročil posle bolgarskega poslaništva najstarejšemu uradniku. V Belgradu bo dr. Popov zaprosil tudi za poslovilno avdienco pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Novi predsednik bolgarske vlade prof. Bogdan Filov je v bolgarski politični javnosti znana osebnost, še bolj pa je znan v kulturnih krogih. Bil je dolgo časa profesor za umetnostno zgodovino in starinoslovje. Dalje časa je bil predsednik akademije znanosti, pred tem pa še ravnatelj arheološkega muzeja.
Soiija, 15. febr. m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Georgije Kjoseivanov je kralju Borisu IIL podal odstop celotne vlade. Kralj Boris je odstop sprejel in je takoj pričel posvetovanja z uglednimi bolgarskimi politiki. Po zaslišanju teh politikov je kralj Bosir zaupal sestavo nove vlade profesorju Bogdanu F i 1 o v u, ki je izrazita politična osebnost ter je prvič stopil v bolgarsko vlado kot naučni minister. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo poblaščenec krone v najkrajšem času sestavil novo vlado in da bo v tej vladi zavzemal položaj zunanjega ministra sedanji bolgarski poslanik na jugoslovanskem dvoru dr. Ivan Popov, notranje ministrstvo pa sedanji prometni minister Gabrovski.
Odstop Kjoseivanove vlade bolgarskih političnih krogov ni presenetil, ker je že dalj časa pred volitvami, posebno pa še po zadnjih državnozborskih volitvah prišlo v sami vladi med posameznimi ministri do hudih nesoglasij. Skoraj vsi ministri v Kjose-ivanovi vladi so bili nezadovoljni s sedanjo notranjo politiko Bolgarijo, katere nosilec je bil dr. Kjoseivanov sam. Kriza bolgarske vlade se je po zatrjevanju dobro poučenih krogov zavlačevala samo iz zunanjepolitičnih ozirov, ker niso hoteli tej, čisto notranji krizi, dati pomena, ki bi slabo odmeval v tujini.
Politični krogi v Sofiji poudarjajo, da je sedanja kriza bolgarske vlade izbruhnila izključno iz notranjepolitičnih razlogov. Že vnaprej odklanjajo glasove, ki bi se mogli v tujini pojaviti v zvezi s to krizo in ki bi se drugače lotmačili Novica, da bo zunanje ministrstvo zasedel sedanji bolgarski poslanik v Belgradu dr, Popov , jasno potrjuje,
d a se bo prijateljska politika med Bolgarijo in Jugoslavijo n a d al j e -vala in še poglobila,
ker je sedanji poslanik dr. Popov znan kot borec za še tesnejše sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Sofija, 15. febr. b. Mandatar krone prof. Bogdan Filov je po avdijenci pri kralju Borisu takoj imel
oprav... _ --------j—, — r
senčuje mnoga druga vprašanja, je to socialna bolezen, ki gloda na deblu našega narodnega telesa in ki se ie že globoko zajedla v nje: gove korenine, toda — ne zakrivajmo si oči pred resnico, čeprav je neprijetna! — to jc
Iz vsega, kar sem navedel, sledi, da imamo iviti z vprašanjem, ki po svoji važnosti za-
tudi moralna bolezen, ki spodjeda zdrave korenino našega naroda. Tuko zvana bela kuga se je bohotno razpasla tudi po naših mestih in marsikje sili uspešno tudi že na deželo. In še nu nekaj naj s tem v zvezi opozorim! Vzvišen je zdravniški poklic in — pravilno pojmovan — ogromne in neprecenljive vrednosti za zdravje in rast naroda. Poda gorje tistim zdravnikom, ki svoje medicinsko znanje zlorabljajo in zaradi umazanih judeževih gro-šev naraščaj naroda more! Oni niso svojemu narodu zdravniki; morilci so in najostudnejši škodljivci svojega naroda! 1 rde so te moje besede; zavedam se tega. toda izgovoril sem jih z željo, da bi jih slišali vsi oni, ki so jim namenjene, da bi jim tudi segle do srca in jih odvrnile od greha in zločina
Vsa naša oblastva, pa tudi vsa naša javnost bodo rnoralu na ta problem začeti gledati z drugimi očmi. Časi, ko je bila rodnost in s tem pripravljenost dajati novo življenje in skrbeti za naraščaj, samo stvar posumeznika, so za nas Slovence minili. Kakor hitro nam bodo razmere dopuščale, bomo tudi mi morali slediti zgledu socialno naprednih držav, ki so so, kakor Nemčija, Italija in lani tudi Francija, lotile reševanja tegu vprašanja. Novi duh pravi, da je treba stroške za vzgojo mlade generacije razdeliti nu ves narod in ne pustiti, da jc vse breme otrok izključno samo na starših. Rešitev je v smotrnem in sistematskem podpiranju družin z otroki. Družine z otroki noj imajo povsod prednost, naj najdejo povsod podporo.«
Sovjeti so izgubili, ne da bi količkaj dosegli, tisoče in tisoče mož. List poudarja, da je to največja in najbolj krvava borba od vseh tistih, kar jih je bilo od začetka sedanje vojne.
»Ordre< zahteva pomoč za Finsko in pravi, da so pred kratkim krožile vesti o posredovanju za mir, da bi države, ki so hotele nuditi Finski pomoč, odnehale od tega. Sedaj se pa slišijo glasovi o nekih novih takih poizkusih. Vendar bo Finska dobivala čedalje večjo pomoč, da bo mogla odbili sovjetske napade. Snoči so tej britanski pobudi pripisovali največji pomen. Zdi se, da se s tem ustvarja novo poglavje v finski vojni. Nepotrebno je poudarjati, da so kanadski vojaki popolnoma opremljeni in pripravljeni za vojno v severnih krajih, ker zanje ne predstavlja mraz 40 stopinj nobene zapreke.
Diplomatski urednik »Populairac meni, da bo Mannerheimova linija še dolgo nudila odpor pod pogojem, da prispejo sveže čete, ki bodo zaprle prostor, na katerem je začel krvaveti živi organizem finske obrambne črte. Ce Sovjeti izgube 100.000 mož, je to relativno malenkostna izguba proti efeklivom, s katerimi oni razpolagajo, medtem ko je 100.000 Fincev skoraj polovica vse njihove vojske. Finski je torej potrebna pomoč od zunaj. List pravi, da predstavljajo skandinavske države ključ sedanjega položaja. Skandinavci so najbolj zainteresirani na obrambi in neodvisnosti Finske.
Sovjeti pošiljalo v boj ogromne mase
Bojazen, da ne bi bili Finci pohojeni
Helsinki, 15. febr. t. (Reuter.) Naskoki sovjetske armade trajajo na celi fronti dalje. Husi so v današnjih bojih pustili na bojišču nad 4000 mrtvih.
V	»Finskem zalivu« so močno pritiskali, da bi prodrli preko ledu, kar se jim pa ni posrečilo. Tli so bili povsod odbiti.
Tudi pri Muolajaervi so se Rusi na silo zaganjali, da bi napredovali po zamrznjenem jezeru.
V	tem področju so izgubili 1000 mož, uničili smo jim 13 tankov. Pri Taipale Rusi neprestano ponavljajo svoje napade, Finci pa vse napade z uspehom odbi jajo. Pri Taipale je padlo danes nad 2500 Rusov.
V okolici Summe so Finci odbili vse napade sovjetske vojske. Severovzhodno Ladoškega jezera so sovjetske čete na večih točkah napadle, pa so bili tudi tu vsi napadi odbiti. Finci so uničili, deloma pa vjeli okoli 100 vozil, ki so bila naložena z živili in drugimi potrebščinami. Finsko letalstvo je z uspehom napadlo sovjetska koncentracijska področja in skladišča živil. Sestrelili so 16 sovjetskih letal, en bombnik pa je bil prisiljen, da se je spustil na finsko ozemlje.
Finski glavni stan. 15. febr. Maršal Vorošilov hoče za vsako ceno priti do odločitve na finskih bojiščih. Letalski posnetki, ki so jih prinesli Finci, govorijo o ogromnih pošiljkah novega vojnega ma-terijala in ljudstva za rdečo armado. Maršal Vorošilov bo lahko še mnogo dni izdržal sedanji tempo in za Fince se pojavlja vprašanje izčrpanosti. Kremelj se namreč boji. da ne nastopi jug. ko bi sovjetsko vrhovno poveljstvo ne moglo več tako uspešno uporabiti mehaniziranih enot. S temi enotami namreč sedaj Sovjeti lahko operirajo tudi čez zamrznjene reke in jezera, kar jim olajšuje napade.
Curih, 15. febr. b. Stockholmski poročevalec »Neue Ztiricher Zeitung« poroča, da bitka pri Summi traja že 14 dni. Sovjetski vojaki nnp.idnjn čez trupla mrlifev in p« zemljišču, ki je napnjpno s krvjo njihovih tovnrišev. Finci se hranijo z noži in ročnimi granatami proti sovjetskim tankom, ki jih je zelo mnogo. Sovjeti so zavzeli že več utrdb na področju Summe in teh njihovih uspehov ni za podcenjevali. Do clavne obrambne črte pa Sovjeti sploh še niso prodrli.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemun, 15. februarja. AA. Vremenska napoved za 16. februar: Pretežno oblačno in megleno. Nekoliko vedro bo tu pa tam, zlasti na Primorju in zahodnih krajih. Snežilo bo sredi države in na jugu.
Žalitev Hrvatov
»Hrvatski Dnevnik« od 15. t. m. na uvodnem mestu prinaša članek, ki mu je bilo povod pisanje nekega srbskega malega lista, ki pa je tisto pisanje posnela »Politika«. Članek »Hrvatskega Dnevnika« ostro ugovarja trditvam tega lista ter pravi v uvodu: »Grda. zelo grda beseda je padla z neke srbske strani. Tednik »Narodni poiiret«, ki se imenuje »neodvisno glasilo šumadijske demokracije«, je prinesel članek, »Politika« pa ga je ponatisnila, kjer med drugim tudi tole trdi: »Iz-rnbivši težki mednarodni položaj je HSS z oktro-ajem izsilila (ishodila) banovino Hrvatsko z nepravično velikim ozemljem in s prevelikimi koni-potencami ob popolni izključitvi srbskega naroda ter teritorijalno na njegovo škodo.« Kolikor besedi, toliko neresnic in izzivanj! Mi smo že doslej v raznih listih marsikaj brali, vendar pa »e nikjer v enem samem stavku nismo našli nagromadenih toliko neresnic, ki jih Je narekovalo peklensko sovraštvo. Odgovornost, ki smo jo Hrvati prevzeli za usodo države s tem, da so naši zastopniki stopili v skupno vlado, nam je narekovala, da smo hladnokrvno sprejemali vsakršne ugovore, ker smo vedeli, da mora opozicija že zato, kar je opozicija, vedno nečemu ugovarjati. Toda napadi so zdaj zavzeli že tak obseg, da ne moremo niti mi več molčati, ker so nam vedno bili in nam vedno bodo na prvem mestu interesi ter pravice naše domovine ter našega naroda.« Nato se list peča z zgodovino Jugoslavije ter stališčem Hrvatov do nje tor naglaša, da se Hrvati bore le za svoje pravice ter se bodo borili.
»Enakopravnost, pogoj urejenega političnega življenja«
Pod tem naslovom prinaša dr. Iličev list »Na-pred« uvodni članek, kjer se to vprašanje obširno obravnava. Nato pa navaja dva pogoja ter med drugim pravi: »Najprej morajo Srbi na Hrvatskem biti enakopravni s Hrvati ter med njimi ne sme biti nobene razlike... Poleg tega je treba uresničiti enakopravnost tudi na drugi podlagi: Ko so Hrvati v tem začasnem razdobju državnega preurajanja dobili svojo banovino, morajo svojo banovino dobili tudi Srbi. Torej je započeto državno preureditev treba dokončati. Prav vse politične organizacije so se izrekle za to ter se zdaj nihče ne more izgovarjati, češ da ne ve, kako o tem mislijo Srbi. Če je že bilo treba, da so se zbrali Hrvati, da so dosegli svojo banovino, naj bi nas vsaj skušnja poučila, naj ne čakajmo takega zbiranja Srbov, da bi se ustanovila srbska banovina.«
»Protisrbski blok«
Pod tem naslovom prinaša »Srbski glas« članek, kjer se peča z oklicem, ki ga jo hrvatski senator Vukovič v Subotici izdal narodnim manjšinam Vojvodine, naj pristopijo k HSS. Članek ostro ugovarja zoper tako politiko ter pri tem navaja besede dr. Bičaniča, ki jih je bil napisal na 8. strani svoje knjige »Ekonomska podloga hrvatskoga pitanja«. V tem stavku dr. Bičanič nnglaša, da so Hrvati vsem drugim narodpm Jugoslavije podlaga za njihov boj. Nato pa list pravi: »V luči tega pro-gramatičnega stališča je treba gledati tudi glavni članek »Hrvatskega dnevnika« od 3. t. m. V tem članku je ogorčen napad na Slovence, češ ker so se solidarizirali s Srbi v zahtevi, nai se še pred volitvami preuredi državna skupnost z ustanovitvijo srbske in slovenske enote. Slovenskim politikom očita, da s takimi zahtevami prestopajo pravice in interese hrvatskega naroda ter skušajo Hrvatom škodovati...« Torej Slovence-Jugoslovane ureditev srbsko-hrvatskih odnosov nič ne briga, če so Slovenci solidarni s Srbi. Zato pa bi po hrvatskih mislih za reševanje srbsko-hrvatskih sporov bile docela poklicane in pristojne neslovanske narodne manjšine v tej državi, seveda, če so na strani Hrvatov... Ta akcija z dvojnim namenom, da bi razbila in moralno politično osamila Srbe, pomeni nenavadno nevarno igro, nevarno tudi za Hrvate same. Treba je preprečiti prizadevanje, da bi se zasejal razdor v vrstah srbskega naroda, nato zoper njega naščuvale narodne manjšine, ter da bi se nazadnje od njega ločili istokrvni bratje Slovenci in muslimani... Vsekakor pa to manevriranje z manjšinami pomeni taktiko, ki jo je v interesu države treba presekati. »Če se bo ta akcija nadaljevala, bodo Srbi prosti vseh ozirov, ki jih zdaj zadržujejo in takrat bodo sedanji hujskači morali globoko obžalovati svoje nevarno in nespametno ravnanje,«
Milan Grol odgovarja
Včeraj smo kratko prinesli napad »Hrvatskega Inevnika« na demokratskega prvaka Milana Grola aradi njegovih izjav o Bosni in Vojvodini. V »Po-itiki« od 15. t. m. odgovarja g. Grol v daljšem članku ter na koncu pravi: »Kakor v Vojvodini tako tudi po drugih krajih malenkostno prepiranje o posameznih okrajih ne sme nikomur zamegliti oči, da ne bi videl velike narodne in državne črte, kako naj 9e Srbi in Hrvati ter Slovenci obdrže na tem položaju, ki je od vseh strani ogrožen. Vrnimo se torej malce nazaj na tisto veliko pespekti-vo, da bomo gledali celoto, kakor bi bilo treba začeti že 26. avgusta . .. Način, kako govori hrvatsko časopisje zadnje dni o teh vprašanjih, zlasti pa o Bosni in Vojvodini, naj bi pokazal, kako močno vse to Hrvate briga. Pozabljajo pa, da je na drugi strani še mnogo več takih, ki jih ta vprašanja še bolj brigajo. Treba je namreč pomisliti, naj bi bil pogovor o teh zadevah še toko težaven, da ga je mogoče uspeSno dokončati le v poštenem dogovarjanju, ko so dosledna merila jasno postavljena, in sicer med ljudmi, katere vodijo zgolj ti javni interesi. Tukaj pa ne bo moglo prav nič rešiti soglasje tistih, ki se delajo, kakor da bi jih vse to prav malo brigalo, in pa tistih, ki na shodih govore le o znižani ceni soli, o odpisanih davkih ali pa o razdelitvi zemlje pri Pančevem.«
Dva nova nemška časopisa
Kakor poroča nemški list za Slovenijo »Deutsche Nachrichten«, je nemška narodna skupina v Jugoslaviji dobila dva nova časopisa, ki jima pripisuje veliko važnost. Prvi se imenuje »Di« Land-post«, izdaja ga predsednik zveze nemških zadrug dr. Josef Tischler. List je tednik, ki je namenjen nemškemu kmetu. Izhaja namesto nekdanjega »Landwirta«. Drugi časopis je namenjen nemški mladini, ki je organizirana v mladinskih odsekih nemškega Kulturbunda. Imenuje se »Schaffende Jugend« ter ga izdaja dr. Adam Maurui, lastnik jjnane nacionalsocialistične knjigarne v Novem 3auu. Ta časopis j£ začel izhajsti šele 1. februarja t. 1. ter ga ni mogoče dobiti v nobeni knjigarni naprodaj, ker ga pošiljajo le organiziranim članom,
JNS in velikosrbska fronta
Značilen članek njenega prvaka Jovana Banjanina
Belgrad, 15. febr m. Pisanje hrvaškega in slovenskega časopisja, ki podpira sedanjo vlado in politiko narodnega sporazuma, po katerem so po dolgih in težkih letih Hrvati prišli do svojih pravic, je zurudi zadnjih poročil o želji JNS, da se bo v svoji akciji proti sedanjemu sporazumu priključila demokratom in glavnemu odboru, spet spravilo bivšega senatorja Jovana Banjanina iz ravnotežja in v njem spet razburilo starega Banjanina iz njegove »junaške« dobe, ko je bruhal v senatu ogenj in žveplo na Slovence in na tiste, ki se zbirajo okoli slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca, in na Hrvate, ki se zbirajo okrog svojega voditelja dr. Mačka. Zato je Jovo Banjanin v današnji številki »Jugoslovanske Otad-žbine«, to je glavno glusilo JNS, napisal uvodnik »Velikosrbska fronta«.
Uvodnik je sicer pod narekovanjem, toda z vsem svojim izvajanjem v njem gospod Banjanin samo potrjuje, kakor je omenjeni časopis čisto pravilno ugotovil, da bi bila pod-laga za morebitno skupno sodelovanje JNS demokratov in glavnega odbora odklonilno stališče proti sedanjemu sporazumu in borba proti njemu. Ta borba se pa, kukor znano, izvaja na čisto velesrbski podlagi, zato se je Jovo Banjanin spet razkoračil in povzpel nad vse druge ter v omenjenem uvodniku od zgoraj dol delil lekcije na levo in desno. Po vrsti prijema vse časopise, naklonjene narodnemu sporazumu, od »Slovenca«, »Hrvatskega dnevnika« _ pa do »Obzora« in »Jutarnjega lista«. Zaganja se v dr. Krnjeviča, glavnega tajnika HSS in v zagrebško gospodo. Pravi, »da je misel dekompozicije neke elemente docela prevzela in da vse to izziva nemile pojave slepega šovinizma, ki lahko privede do najusodnejših sporov.« Po njegovem irnenju »preti nevarnost, da neodgovorna agitacija ne bi za-
vzela večjih obsegov in ustvarila terena za cilje različnih špekulantov in nezažel jenega vpliva od zunaj.« jovo Banjanin se vprašuje, »ali tedaj stranke, ki same nosijo odgovornost za narodno in državno politiko, nimajo tudi pravice in dolžnosti, da bi se z vsemi silami zavzemale za to, da se ustavi usodni razvoj
dogodkov.«
S tem je Jovo Banjanin dosti jasno povedal, kakšen bi bil sporazum s Hrvati, če bi imela JiNS še tisto oblast, kakor jo je imela svoje čase, in kako misli o sedanjem sporazumu poleg Jovana Banjanina vsi vodilni fu nk-cionarji JNS, dr. Kramer, dr. Andjelinovič in drugi.
V svojem uvodniku je Jovo Banjanin v besnem zunosu napravil prvaku demokratske stranke Milanu Grolu tudi malo nerodnost, da je demantiral njegovo izjavo z dne 11. februarja. Milan Grol je namreč takoj potem, ko so ga obiskali dr. Kramer, Banjanin in dr. Andjelinovič in mu ponudili sodelovanje med JNS, demokrati in glavnim odborom, izjavil med drugim: Sedaj lahko rečemo samo toliko, da dejstvo, da je JNS sprejela sporazum za leto 1937 za temeljno ureditev razmer v državi, in drugo dejstvo, da je to temeljno državno in nacionalno vprašanje danes izredne važnosti, odklanja v veliki meri druga politična merila v vprašanju odnosa skupin. Jovo Banjanin pa v svojem uvodniku poudarja: »Radikalna in demokratska stranka sta delovali leta in leta v tesni zvezi s I1SS in sta z njo podpisali tudi sporazum dne 8. oktobra 1937. JNS pa ni nikdar niti sprejela niti podpisala sporazuma od 8. okt. 1937.« S to ugotovitvijo je Jovo Banjanin samo dokazal, da bo treba še precej utirati in gladiti pot, preden ho prišlo do skupnega nastopanja JNS, demokratov in glavnega odbora.
Pogajanja za finančno samostojnost Hrvatske
Zagreb, 15. februarja, b. Glavno glasilo HSS
»SeljačkI dom« poroča: Predsednik dr. Maček in dr. Šubašič sta imela v Belgradu zelo važna posvetovanja i ministrskim predsednikom Cvetko-vičem in s posameznimi ministri. V sporazumu z dne 26. avgusta je ostalo še mnogo nereešnih stvari. Tu gre predvsem za vprašanje uredbe o prenosu notranjih poslov na banovino Hrvatsko. Načrt uredbe je ban dr. šubašič že zdavnaj izdelal in ga izročil belgrajski vladi, a se bo razprava o njej končala šele sedaj. Prav tako se pogajajo glede finančnih vprašanj banovine Hrvatske. Pri-čenši s 1. aprilom 1940 bo banovino Hrvatska vodila svojo samostojno finančno gospodarstvo. Preračun dohodkov je v Zagrebu že temeljito izdelan. Sedaj gre za razdelitev državnih dohodkov med Belgradom in banovino Hrvatsko. Za kritje svojih izdatkov ne bo banovina Hrvatska predpisala nobenih novih banovinskih bremen. Svoje
10-letnlca sanatorija zagrebškega »Merkurja«
Zagreb, 15. febr. b. Danes so zelo skromno praznovali desetletnico obstoja »Merkurjevega« sanatorija. Še pred vojno se je to društvo hotelo postaviti na lastne noge. Sanatorij je bil ustvarjen šele leta 1929. oz. 1930. Do tedaj je bilo v sanatorij vloženih 25 milijonov din, ki so jih zbrali večinoma le mali ljudje. V sanatoriju so v desetih letih zdravili nad 18.000 članov. Najprej je bilo v sanatoriju le 36 postelj. L. 1934. se je število postelj zvišalo na 90, leta 1938. pa na 180.
Današnjo slovesnost je pričel predsednik društva »Merkur« Pavkovič, ki je orisal vse napore društva od ustanovitve pa do danes. Ravnatelj sanatorija dr. Samardžija je govoril o medicini s socialnega gledišča. Navzoči so bili tudi ostali zastopniki društva.
Podjetje »ŠIPAD«
daje uslužbencem pragmatiko
Belgrad, 15. februarja. AA. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič je sprejel danes dopoldne upravni odbor industrijskega podjetja Šipad, kateremu predseduje pomočnik« ministra za gozdove in rudnike dr. Žarko Miletič. Minister se je pri tej priliki zanimal za stanje in poslovanje podjetja.
Danes je bila $eja upravnega odbora gozdno-industrijskega podjetja Šipad pod predsedstvom dr. Žarka Miletiča. Razpravljali so o načrtu prag-matike za uslužbence in o pravilih za pokojninski sklad uslužbencev podjetja. Delo upravnega odbora bo trajalo več dni. Z uveljavljenjem pragmatike in pravil o pokojninskem skladu bodo na eni strani zadostili potrebi podjetja in uslužbencev, tako da bodo odnošaji uslužbencev in podjetja postavljeni na zdravo podlago. Poleg tega so na dnevnem redu tudi druga tekoča vprašanja.
Drobni politični dogodki
Belgrad, 15. februarja, m. Član radikalnega glavnega odbora Krsta MMetič je snoči odpotoval v Niš ter je danes obiskal Aca Stanojeviča. Poročal mu je o političnem položaju in o raznih vprašanjih, s katerimi se bavi glavni odbor v zvezi t združitvijo radikalov.
Novi Sad, 15. februarja, m. V Novem Sadu je bil snoči ustanovni sestanek srbskega kulturnega kluba. Na sestanku je bil izvoljen poseben odbor, ki bo pripravil vse za čimprejšnjo ustanovitev srbskega kulturnega kluba.
Prizadevanja SDS na Hrvatskem
Na Hrvatskem je v cirili začel izhajati list »Srpska štampa«, ki pravi, da Je neodvisno politično, kulturno in gospodarsko glasilo Srbov v banovini Hrvatski. V svoji 4. številki ta list, dasi pravi, da je neodvisen, na vsej prvi strani naglaša, da je edina stranka, ki se je smejo in morajo Srbi na Hrvatskem okleniti, SDS. V tem smislu kliče ta list Srbe na Hrvatskem na zbiranje v SDS. Zdi se pa, da ima to prizadevanje velike težave, ker je drugi list, ki je tudi začel izhajati za Srbe na Hrvatskem, »Srpska Riječ«, mnogo bolj udaren.
Osebne novice
Belgrad, 15. februarja, m. 8 kraljevim ukazom je upokojen' dr. Janko Lokar, ravnatelj klasične gimnazije.
Izdatke bo krila iz dohodkov, ki se sedaj stekajo Se v belgrajsko blagajno.
Belgrad, 15. febr. rn. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je ostal tudi še danes v Belgradu ter je imel daljši razgovor z notranjim ministrom Mihaldžičem in ministrom dr. Konstantinovičem. Sestanek je trajal nad tri ure. Razpravljali so o prenosu še ostalih kompetenc na banovino Hrvatsko. Istočasno sta ban dr. šubašič in finančni mi-nisler dr. šutej razpravljala o finančni samostojnosti banovine Hrvatske. Nofrar.ega ministra Mi-haldžiča, ministra dr. Konstantinoviča in bana dr. šubašiča je nato sprejel tudi ministrski predsednik Cvetkovič ter imel z njimi daljšo sejo.
Belgrad, 15. februarja, m. Podpredsednik vlade dr. Maček je bil včeraj popoldne sprejet v av-dienco pri Nj, Vis. knezu namestniku Pavlu in je potem s podbanom dr. Krbekom odpotoval v Zagreb, odkoder se vrne prihodnji teden.
Novosadski radikali zoper JNS
V Novem Sadu je 13. t. m. zvečer, kakor poroča »Vreme«, bila seja ožjega odbora radikalne stranke, kjer je poročal predsednik dr. Prodanovič. V svojem poročilu je omenil akcijo JNS med Srbi na Hrvatskem ter dejal, da JNS hujska tamošnje Srbe zoper sporazum, kar pa bo morala potem plačati Vojvodina, ker bo tako ravnanje imelo odmev tudi v Vojvodini. Nato je dr. Prodanovič spregovoril o ponudbi JNS glavnemu odboru radikalne stranke za skupni nastop. Prodanovič sodi, da če bi glavni odbor tako ponudbo sprejel, da bi stopil na trhlo desko.«
Zaupnica reis ul ulemu
Kakor poroča belgrajsko »Vreme«, je dne 11. t. m. prišla k vrhovnemu verskemu poglavarju muslimanov reis ul ulemu g. Fehimu Spahu deputacija 30 najuglednejših muslimanskih meščanov iz Sarajeva. Ta deputacija je prišla zato, ker so se razširili glasovi, češ da reis ul ulema vodi j>oli-tiko, ki nasprotuje stališču dr. Kulonoviča, kar pa
Rektor ljubljanske univerze v avdienci
Belgrad, 15. februarja, m. V Belgradu se mudi rektor ljubljanske univerze g. prelat dr. Matija SlaviSl V zadevi ljubljanske univerze Je posredoval v različnih ministrstvih in pri državni hipo-I tekarni banki. Dr. Slavič je bil včeraj sprejet v avdienco pu Nj Vis knezu namestniku Pavlu.
Madžari v Jugoslaviji se združujejo
Belgrad, 15. februarja, m. Nocojšnja »Pravda« objavlja krajše poročilo o konferenci madžarskega odbora v Senti ter pravi, da je dr. Leo Deak govoril o politični situaciji in ostališču, ki naj ga zavzame madžarska manjšina. Po poročilih »Pravde« se je dr. Deak zavzemal za združitev vseh jugoslovanskih Madžarov.
Konec 50 dinarskih kovancev
Belgrad, 15. februarja. AA. Po sklepu finančnega ministra, ki je bil objavljen v Službenih no-vinah 9. avgusta 1939, se pričenši od 16 avgusta 1939 v roku 6 mesecev, to je do 16. t. m., umakne iz prometa stari srebrni denar po 50 din. Po jx>-teku tega roka, t. j. po 16. februarju, neha biti stari srebrni denar po 50 din zakonito plačilno sredstvo in ga bo mogoče v nadaljnjih 6 mesecih, t. J. do 16. avgusta, zamenjati brez vsakega odbitka za novo skovani denar samo pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah.
Opozarjajo se vsi, ki imajo te novce, da jih pravočasno zamenjajo pri državnih finančnih ustanovah ali pri blagajnah Narodne banke in pri njenih podružnicah. Vse finančne ustanove so dolžne do vključno 16. avgusta letos zamenjati vse količine tega denarja z novim srebrnim novcem. Tako dobljeni stari srebrni denar i>o 50 din bodo državne finančne ustanove takoj dostavljale najbližji p>odružnici Narodne banke, ki jim bo v zameno takoj vrnila srebrni denar iste vrednosti.
(Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.)
Kolonizacija Medmurcev
Hrvatski listi poročajo iz Čakovca, da je tamkajšnja zadruga »Zemlja« sklicala sestanek, kjer so obravnavali, kako in kje bi kolonizirali Med-murce. Medmurje je, kakor vele hrvatski listi, preveč gosto naseljeno. Zato so se Medmurci že od nekdaj močno zanimali za kolonizacijo Če bodo razmere ugodne, je za pomlad treba pričakovati, da se bo precej medmurskih družin preselilo v druge kraje.
Kaj pravi »Srpska Riječ«
»Srpska Riječ« v svoji 3. številki prinaša članek, kjer govori, da Srbi v banovini Hrvatski nikakor ne žele kake nadvlade. Med drugim naglaša: »Razmejitev narodnega ozemlja, ki, hvala Bogu, ne more biti popolna, najbolj pobija trditve, češ da Srbi na Hrvatskem hočejo nadvlado. S tem v zvezi je bilo v svet vrženo geslo, da bi se Srbi iz banovine Hrvatske, kakor hitro bi jim to bilo mogoče, takoj pridružili srbski enoti. Toda Srbi v banovini Hrvatski, kakor tudi Hrvati bodo povezani po skupni upravi ter precejšnjo stopnjo zakonodaje, katera bo v posameznih zadevah čisto avtonomna. Sodimo, da to Srbov prav nič ne ovira, da se ne bi v narodnem oziru čutili eno s srbsko enoto, kakor tudi ne bo motilo Hrvatov v srbsk.h krajih, da bi se isto ne čutili do Hrvatov v hrvatski enoti.« V uvodnem članku list govori, zakaj je bil deležen napadov od hrvatske strani ter na koncu pravi: »Nič nam nI neprijetno, če Hrvati iz vseh krajev države pozdravljajo dr. Mačka kot vodjo vseh Hrvatov. Mi Srbi nimamo vodje, zato pa nam nihče np more odrekati pravice, da se ne bi zbirali okoli Belgrada ter da ne bi ob preurejanju države branili svojih srbskih interesov.«
je reis ul ulema že zanikal. Ta deputacija je izjavila reis ul ulemu, da v njem vidi ne le svojega vrhovnega verskega poglavarja, marveč tudi naslednika njegovega brata rajnega Mehmeda dr. Spaha. S tem je, kakor naglaša »Vreme«, reis ul ulemu bilo dano popolno zadoščenje.
Ribbentropov načrt je zmagal
čim tesnejše sodelovanje s Sovjeti na vseh območjih
Berlin, 15. februarja. Razume se, da Nemci gledajo gospodarsko pogodbo z Rusijo v zelo ugodni luči. Če bi se doseglo to, kar je bilo postavljeno kot program, bi se morala nemško-so-vjetska trgovina, ki je leta 1938. padla na 74.7 milijonov mark in se potem ni več veliko dvignila, sedaj v teku enega leta zvišati na 1169.4 milijone mark, to je, na višino, kolikor je znašala leta 1931., ko je dosegla rekord, četudi upoštevamo težave pri prevozu, kakor tudi nemarnost ruske gospodarske organizacije, velja, da je zunanjepolitična smer, ki se je začela lanske jeseni, ko je Ribben-trop potoval v Moskvo, doživela zmago.
Nemci in Sovjeti so se dolgo pogajali in strokovnjaki so potovali iz Berlina v Moskvo in narobe. Sovjetski komisar Tevosjan je lanske jeseni na čelu velikega spremstva strokovnjakov in nekega generala več tednov obiskoval nemške tovarne in se predvsem zanimal za orožje, ki ga Sovjeti utegnejo imeti premalo in gotovo ne prvovrstnega. Seveda bo dobavljanje nemškega orožja Sovjetom imelo tudi svoje politične posledice v smislu tistega najtesnejšega sodelovanja, ki ga zagovarja prav Ribbcntrop.
Podrobnosti trgovinske pogodbe se seveda ne objavljajo, ker bi nasprotniku dajale vpogled v
njene vojne namere in načine. Ppgodba temelji na načelu, da bo Nemčija dajala Rusiji industrijske proizvode v zameno za surovine in napol proizvode. Nemčija potrebuje največ petroleja, železa, mangana, lesa, bombaža, lanu in kož. Nemčija pa upa, da bo s svojim izvozom strojev v Rusijo nadomestila dosedanji angleški izvoz.
Nemčija, ki ima zaradi angleške blokade kakih 45% izgube na svojem uvozu, bi mogla sedaj veliko tega nadomestiti iz Sovjetske Rusije, kar ne bo mogoče, če Sovjeti ne izboljšajo tako svoje proizvodnje kakor svoje prometne zveze in načine. Pravijo, da bo ta stvar trajala najmanj dve leti. Ze samo prevoz tako imenovane soje iz Mandžurije, ki naj bi nadomestila pomanjkanje masti v Nemčiji, bi zaposlila sibirsko železnico vse leto. Težave pri izvajanju tako daljnosežne pogodbe bo torej zadela vsekakor na nemale težave.
Rim, 15. februarja. V italijanskih političnih krogih dvomijo, da bi gospodarsko sodelovanje med Berlinom in Moskvo v bližnji bodočnosti moglo prinesti kakšen poseben uspeh. Nemčija bo imela od tega dobiček samo v primeru dolge vojne. Seveda ie vse odvisno od tega, kako se bo za Sovjete končala vojna na Finskem.
Tramvajska nesreča v Bslgradu - zaradi mraza
demiji. Toda v naslednjem trenutku je prišlo do
Belgrad, 15. febr. m. Kakor v drugih krajih države, je tudi v Belgradu zadnje dni zavladal oster mraz. Zaradi tega prihajajo vlaki z velikimi zamudami. Zaradi mraza je promet zelo otežko-čen in bi se bila v Ulici Miloša Velikega skoraj zgodila nesreča, ki bi bila lahko zahtevala več žrtev.
Zaradi poledenelih tračnic je obtičal sredi ulice pred ministrstvom za javna dela tramvaj št. 3 ter ni mogel speljati v Ulico kralja Milana, temveč se je začel pomikati nazaj proti vojni akademiji. S postaje izpred vojne akademije pa je vozil drug tramvajski voz. Voznik je sicer še pravočasno onazil, da od ministrstvo za iavna dela drvi "roti njemu tramvaj, ki je vozil pred njim. Zato je začel tramvajski voz pomikati nazaj proti vojni aka-
močnega sunka, pri katerem pa k	sreč! ni bilo
večjih poškodb. Pri sunku so dobili	deloma lažje,
deloma hujše poškodbe samo trije	ljudje, ki so bili takoj prepeljani v bolnišnico.
Mraz v Zagrebu
Zagreb, 15, febr. b. Danes je zavladal v Zagrebu izredno hud mraz. Najvišje temperature so zabeležili v Maksimirju —0.32 C, in na zagrebškem letališču —0 31 C. Minimalna temperatura na Griču, tako imenovani sekundarni minimum — je 1 5 C in so jc po lc tis •'"•v« danes prvič zabeležili. Leta 1929 je znašala ta temperatura x mesecu februarju —19.8 C.
Hud pritisk Sovjetov na baltiške države
V Rigi in Tallinu na vse pripravljeni
Rltfa, 15. febr. Govor predsednika Latvije Ul-inanisa, ki je v parlamentu pozval narod, naj bo pripravljen za hude čase, so v inozemstvu splošno razumeli kot odgovor na pritisk, ki ga izvajajo Sovjeti na Latvijo, od katere zahtevajo novih od-stopitev vojaškega značaja. V zvezi s tem so tudi tolmačili sestanek med generalom Berkisom, poveljnikom litovske vojske, in generalom Laidoner-jem, generalom latiške vojske. V Latviji so razpisali notranje posojilo 300 tisoč funtov šterlingov za narodno obrambo in imajo pripravljeno splošno mobilizacijo.
Iz Berlina pa poročajo, da v latiških uradnih krogih izjavljajo, da so vsi ti komentarji neutemeljeni in da je razmerje med Latvijo in Sovjetsko Rusijo popolnoma prijateljsko.
Latiški zunanji ministers Munters je v parlamentu v svojem poročilu dejal, da ni bij storjen do sedaj noben poskus, da bi se Latvija sovjetizirala.
Latvija ni protektorat kakšne države, ampak hoče ostati neodvisna in latiiki narod se bo tega držal, čeprav bi bil postavljen pred najtežje preizkušnje.
Ni mogoče prikriti, da je med Latvijo in Sovjeti nastala nova napetost. Vzrok temu bo dejstvo, da
Latvija zahteva od Sovjetov, da ji odplačalo vso škodo, ki je bila napravljena na latiikem ozemlju zaradi vojne Sovjetov s Finsko. Sovjeti na to niso do zdaj ničesar odgovorili, ampak, če so pravilne vesti iz Londona, zahtevajo tako od Latvije kakor od Estonske, da jo aktivno podpreta v vojni proti Finski. Zato imajo sedaj Latiši in Estonci v estonski prestolnici Tallinu neprestana posvetovanja. Baje bodo zastopniki obeh vlad odpotovali v Moskvo na zagovore o novem spornem vprašanju.
Tudi italijanski viri trdijo, da so Sovjeti postavili baltiškim državam nove zahteve.
Vojaška pogodba med Nemčijo in Sovjeti
London, 15. februarja. Tukajšnji krogi trdijo, da sta Nemčija in Sovjetska Unija sklenili obenem z gospodarsko pogodbo tudi vojaški sporazum. Ta sporazum določa popolno vojaško sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo; v veljavo pa bi stopila ta pogodba le v primeru
1. če bi se sedanja vojna razširila na sever, ako bi bile skandinavske države s poizkusom podpreti Finsko potegnjene v vojno in bi morala Nemčiji v takem primeru priti Sovjetom na pomoč, kar bi pomenilo, da bodo Nemci skušali napasti Švedsko. — 2. Drug primer nemško-sovjetskega sodelovanja pa bi bil, če
bi demokratske velesile začele kakšno akcijo na Bližnjem vzhodu.
Nemški veleposlanik v Moskvi grof Schulen-burg, ki se je vrnil iz Berlina, kjer je dobil važna navodila, bo začel sedaj razgovore s sovjetsko vlado, kako naj bi se čim hitreje končala vojna na Finskem in kako naj bi se preprečile namere, ki jih imata Anglija in Francija na jugu, to je preko Turčije v smeri na Kavkaz in na Romunijo, Turški tisk sporoča, da nemški inženirji že utrjujejo sovjetsko mejo na jugu in na jugovzhodu in da je nemško-sovjetski sunek v prvi vrsti naDerjen proti Turčiji.
Načrti vojskujočih se držav ob Dardanelah in Črnem morju
Oslo, 15. februarja. Tudi v norveškem časopisju se veliko piše o možnosti, ki je postala skoraj že gotovost, da se bo vojska v Evropi razširila tudi na prednjo Azijo in na evropski jugovzhod. Seveda oba vojskujoča se tabora slikata položaj, zaradi katerega bi inoglo do tega priti, vsak na svoj način. V Londonu in Parizu trdijo, da armada generala Weyganda stoji v Siriji samo na straži, da bi preprečila napad, ki ga nameravata Nemčija in Sovjetska Rusija na srednjeazijsko ozemlje, odkoder dobivata zapadni velesili petrolej, ta armada pa seveda straži tudi vzhodno območje Bal-kana^ če bi Sovjeti napadli Romunijo ter tako ogrožali njeno petrolejsko proizvodnjo, ki bi potem ne mogla več preskrbovati Anglije in Francije. Pa tudi s samega vojaškega stališča je razum-
Revolucionar o revoluciji
Antonio Diaz Soto y Gama, advokat in eden bivših voditeljev brezbožne mehikanske revolucije, ki je izbruhnila na pobudo Komin-terne, je sedaj napisal in podpisal članek v glavnem mehiškem dnevniku »L'UniversaI«.
»Res je,« izjavlja Gama, »da sem se vrnil v Katoliško Cerkev, od katere me je, žalibog dolgo vrsto let ločevalo moje tako zvano svo-bodomiselstvo, ko sem bil gimnazijec in študent na univerzi. Med revolucijo, ko sem bil eden izmed njenih voditeljev, sem videl tako grozne stvari, naj si bo najkrutejša nasilja ali nemoralne orgije, da se mi je globoko vtisnilo v dušo, kar je šele sedaj iskalo v meni izhoda. Pod tem vplivom podzavestnih sil in spominov sem sedaj bil prisiljen izpraševati svojo pamet in svojo vest. In posvetilo se mi je, da so vsa ta brutalna dejanja bila rezultat, da je množica po vplivu svoje inteligence zapustila Kristusovo postavo in njene temeljne nauke, ki morejo edino usmerjati našo vest in voditi ter nadzirati naša dejanja. V tem oziru nimam več nobenega dvoma. Kdor iztrga Kristusa iz mladih src, ta pripravlja po-kolenje mož in žena, ki ne bodo imeli nobene nravstvene podlage, ki bodo sužnji svojih najhujših strasti in bodo nagnjeni k vse vrste dejanjem, ki jih sicer more izvršiti samo žival. Kdor podira evangeljska načela življenja, ta ustvarja cel rod poganov oziroma hujše kot poganov, ki so vendar spoštovali in še spoštujejo postave plemenitega prirodnega nravstva, Vrhunec norosti naše in vsake brezbožne revolucije pa je ta, ker pokvnrja zlasti žensko in jo oropa tiste notranje obrambe, ki jo varje napadov brutalne strasti in poželjenja.«
To so besede moža, ki je v bivši mehikan-ski boljševiški revoluciji imel veliko vlogo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Rim, 15. febr. b. Položaj na Finskem je dal pobudo zapadnim velesilam, da brez omahovanja pošljejo Finski nujno pomoč. Velika Britanija se je na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta v Parizu odločila, da pošlje večji kontingent prostovoljcev in pa 700 letal. Francija pa je prevzela obveznost, da pošlje prav tako nekaj slo letal, več tisoč strojnic in veliko število topov raznih kalibrov s potrebnimi nalioji. Prav tako je bilo sklenjeno, da v Španiji nabavi vojnega materijala za Finsko v vrednosti pol milijona funtov. Italijanski tisk poudarja, da sc Ijomion in rariz dobro zavedata, da predstavlja finsko-sovjetska vojna za zaveznike neposredno nevarnost in da temu sporu posvečata večjo pozornost kakor i začetki*
ljivo, če bi prišlo do vojske na jugovzhodu, kjer je Nemčija do sedaj krita po nevtralnih državah, ki ležijo v območju vzhodnega Sredozemskega in Črnega morja.
Norveški list »Aftenposten« pa prinaša od svojega rimskega dopisnika informacije, ki so sicer v bistvu iste, prikazujejo pa stvar tako, kakor da take vojske ne bi bili krivi zavezniki, ampak Nemčija. Ta dopisnik pravi, da so mu v Rimu povedali, da je gen. Weygand že jeseni lanskega leta nasvetoval svoji vladi, da pripravi na bližnjem Vzhodu vse, da bi Nemčijo lahko prijela z jugo-i vzhoda. Že takrat da je razložil svoj program, da bi se prisilile vse balkanske in podonavske države v eno fronto proti Nemčiji, kar bi bilo seveda tem , lažje, ker se Turčija od samega začetka nahaja j na strani demokratskih velesil. Takrat pa tako v Parizu kot v Londonu o tem niso hoteli slišati. Včasih je bila Francija, včasih pa Anglija bolj odločno zoper tak načrt, ker sta obe državi upali, da bo mogoče vplivati na Sovjete, da bi se Nemčiji ne približali preveč, potem ko so itak na Poljskem prišli do svojega. Na posvetovanju obeh vlad v Londonu in Parizu sicer Weygandovega načrta niso zavrgli, so pa sklenili, da ga odložijo, dokler bi njegova izvedba res ne postala nujno potrebna.
Letos se je položaj v tem oziru spremenil. Sovjeti so prisiljeni, da se Nemčiji vedno bolj pridružujejo, in gospodarska pogodba med obema državama predstavlja nov plus v prid Nemčije. Če bi začela ta pogodba delovati v polnem obsegu, bi angleška bloiiada jroslala brez učinka. Zato je postalo potrebno, da demokratična zaveznika Nemčijo odrežeta tudi od virov surovin, zlasti pa nalte. ki se v velikih količinah nahaja v ogromni sovjetski državi.
Podobno piše Mogens v »Utemrikskronik«. On pravi, da je z vojaškega stališča naravna želja nasprotnika, da Nemčijo prime od severa preko Finske ali baltiških držav ali pa z juga. Seveda pomeni to, da je treba napovedati vojsko Sovjetski Rusiji, česar sta se sedaj Anglija in Francija skrbno ogibali. Ali bo mogoče Nemce pritisniti s severa, to bomo kmalu videli. Kar pa se tiče vojske na jugu, je zaenkrat še velika ovira za tak nafrt v sklepih balkanske konference, ki je sklenila z vsemi silami protiviti se vsakemu poskusu, da bi se vojska raztegnila na jug.
Največja ovira pa niso toliko balkanske države kolikor Italija, ki po svojih časopisih že danes ne samo pazljivo spremlja načrte demokratskih velesil na jugu, ampak že sedaj piše, da Italija nikoli ne bo dovolila, da bi se položaj v Sredozemskem morju za Italijo še poslabšal, ker se Italija prav tako boji okrepitve Turčije in Anglije ter Francije na tem jTodročju, kakor ne želi prodora Sovjetov skozi Romunijo na balkansko področje.
Pobegli
komunistični poslanci
Pariz, 15. februarja, dl. Sodišče zasleduje fle-vet bivših komunističnih poslancev zaradi vele-izdaje. Za zločine, ki so jih obdolžili, je določena smrtna kazen. Ti poslanci, ki eo tudi vodilni v komunistični stranki, so sledeči: Catelas, Jacques Dulcos (bivši j>odpredsednik parlamenta), Dutil-leul, Monmousseau, Perri, Ramette, Rival, Tillon in Thorez, glavni tajnik stranke, Domnevajo, da so povečini zbežali v Nemčijo.
Bruselj, 15. febr. AA. DNB. Glavna zveza sindikatov v Bruslju je na včerajšnji glavni skupščini sprejela predlog, da se komunisti izključijo iz delavskih organizacij v Belgiji. Predlog je bil sprejet s 425 proti 50 glasovom.
Na Južnem tečaju
Washington, 15 febr. AA. DNB. Admiral Byrd se je včeraj javil s svojega oporišča na Južnem tečaju in sporočil, da je magnetni tečaj izpremenil svojo lego. Magnetni južni tečaj se je spremenil v primeri z lego 1909 in se pomaknil proti zahodu ter se zdaj giblje v uuiiločju 10 milj, ualje je Byrd sporočil, da je zahodno od Male Amerike našel dva ugasla ognjenika,
Obtožbe sovjetskih vojakov proti vodstvu rdeče armade
»Osservatore Romano« ima iz Stockholma naslednje poročilo:
»Izpovedi številnih ujetnikov vseh činov dokazujejo, pod kakšnimi strašnimi razmerami je rdeča diktatura poslala v boj zoper Fince sovjetske čete. Čeprav je število ujetnikov veliko, je vendar silno majhno v razmerju s tisoči in tisoči mrtvih in ranjenih in zlasti še v razmerju s tistimi, ki so se v brezkončnih finskih gozdovih zgubili in zaradi sovjetske nemarnosti umrli za lakoto in mrazom. Ko poslušate pripovedovanje ujetnikov, se ne morete otresti začudenja in ogorčenja. Sedaj postaja jasno, da je sovjetska propaganda vojakom slikala napad na Finsko v popolnoma napačni luči. Predvsem je trdila, da Finska ogrota Leningrad in da je Finska pričela s sovratnoslmi in z napadom na Sovjetijo. Dalje so vojaki pripovedovali, da se ni treba ničesar bati, da gre le za navaden vojaški sprehod, kakor pred nekaj meseci na Poljsko. Pravili so jim, da so finski komunisti vrgli »kapitalistični režim« na Finskem, pognali tuje kapitaliste iz dežele in da so oklicali Jinsko sovjetsko republiko, ki se z vsem navdušenjem želi združiti s Sovjetijo. Naloga rdeče armade je le, da nekoliko podpre bratsko Jinsko komunistično gibanje. Tudi to je mogoče spoznati iz izpovedi ujetnikov, da je sovjetska vlada že dolgo časa pripravljala napad na Finsko. Ukrenila je vsaj več stvari, ki dokazujejo, da se je bojni pohod na Finsko pripravljal vsaj od septembra meseca dalje.
Toda vsakdo se vpraša, kako je bilo mogoče razglasiti rdečo vojsko za »zenico komunistične vladavine«; zahtevati dolga leta najhujše denarne in človeške žrtve od ruskega naroda za postavitev te armade; trositi pesek v oči vsej Evropi; huj-skati mednarodno delavstvo in se sklicevati pri tem na nepopisno dovršenost rdeče armade, ki bo v socialni razredni borbi napravila zadnji sunek — in potem v danem slučaju pokazati lako popolno ^ nesposobnost, nepripravljenost in pomanikanje sploh vsake organizacije?
Pričevanje dajejo vojaki vseh činov, ki so na svojih telesih občutili zanikrnost sovjetskega gospodarjenja. Množice trupel, ki pokrivajo finske gozdove, potrjujejo te besede na tako tragičen način, da je težko dvomiti o njihovi verodostojnosti. Večina teh, ki so padli in umrli, ni ničesar razumela o tej vojni. Tudi sam Stalin si ne bo upal trditi, da te nove žrtve njegove diktature niso resnični ruski delavci in kmetje, katerim je Lenin obljubljal, da jim prinaša srečo in blagostanje. Ti vojaki zatrjujejo, da ruski narod ni hotel vojne in da je ne odobrava. Prav tako so silne obtožbe glede načina, kako se tedanja vojna vodi.
Za vojskovanje, je pravil neki vojak, je treba vsaj nekaj zaupanja med četami in častniki. Toda tega pri nas ni. Povsod je sama ipijonaža. Komisarji na debelo uživajo prednosti svojega položaja, medtem ko navadni vojaki umirajo od lakote in mraza. Vojska se ne more borili, če je zaledje neorganizirano. Vojaki niso dovolj oblečeni za tako hud mraz in sneg. Oskrbovanje čet na bojiščih je pomanjkljivo in večkrat so vojaki po cele aneve brez hrane.
Kaj je mogoče sklepati iz tega? Finska vojska je odkrija takšne stvari o rdeči armadi, ki je »zenica Stalinovih oči«, za katero niso bile nobene žrtve dovolj velike, da je danes vsem jasno, da v njej vlada neverjeten nered, nediscipliniranost in korupcija, katero skušajo sovjetski generali sedaj na ta način pokriti, da neprestano mečejo ogromne množine vojaštva pred finske strojnice. Množestveni napadi in tudi silne žrtve naj pokrijejo nered v rdeči armadi in nesposobnost njenih častnikov. Kakšne morajo biti šele razmere v ostali sovjetski upravi I Ako komunistična vlada v Rusiji predstavlja nevarnost za vse sosede, je tudi prav tako nesreča za rusko ljustvo samo. O tem ni mogoče več dvomiti. In ie je bil še kdo na svetu, ki je zidal na sovjetski režim, je vojna na Finskem v jasni luči pokazala, kakšna slabost se skriva za pročeljem, ki je oblito s krvjo neštetih nedolžnih žrtev.
Na zapadu nič posebnega
Pariz, 15. febr. AA. Havas: Hladno vreme še vedno ovira operacije na bojišču. Tu pa tam je prišlo do topniškega streljanja in do nekaj poskusov napada zahodno od Saare. Napad neke sovražne patrole je bil odbit. Poletov ni bilo.
Berlin, 15. febr. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: O priliki akcije ogledniških oddelkov v obmejni pokrajini južno od Saarbriickna je bilo vjetih več sovražnikov.
Izgube na morju
Berlin, 15. februarja. Vrhovno poveljstvo poroča: Včeraj je bilo nemško vojskovanje na morju uspešno, zlasti kar se tiče podmornic. V teku današnjega dne je bilo potopljenega 58.000 ton bro-dovja.
London, 15. februarja. A A- Reuter: Obe nemški podmornici, kT sta sodelovali pri torpediranju britanskih ladij »Gretafield«, »British Triumph« in »Sultan Star«, sta uničeni. Kar se tiče potopilve ladje »Sultan Star«, je podmornica preživela svojo žrtev samo za pol ure.
Oslo, 15. februarja, t. Havas. Norveški parnik je izkrcal 30 ljudi fiosadke danskega parnika »Sha-stine Maersk«, katerega je potopila v Severnem morju nemška podmornica.
Pariz, 15. februarja, t. Havas. Danes je nemška podmornica torpedirala veliko angleško ladjo »Sultan Star«, ki ima 12.306 ton. Ladja se je kmalu nato potopila.
London, 15. februarja, b. Britanska admirali-teta poroča, da je njeno brodovje zopet potopilo dve nemški podmornici.
Chamberlain ob sprejemu »Exeterja«
London, 15. febr. AA. Reuter: Danes je britanski mornariški minister sprejel v Plymouthu bojno ladjo »Exter«, ki se je udeležila znane bitke in zmage nad nemško križarko Admiral grof v. Spee. Pri vhodu ladje v pristanišče je Churchill pozdravil častnike in mornarje in jim držal nagovor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče:
»Mi, potomci Drakeja in Ralleigha, se spet vojskujemo, toda ne pozabljamo naukov, ki so nam jih oni nekoč dali. Nekaj mesecev ali morebiti nekaj let dolgo in težke borbe je pred nami, toda
mi stopamo v bodočnost odločni.« »
Belgija ne bo
prebivalstva
evakuirala
Bruselj, 15. febr. AA. Belgijska brzojavna agencija poroča: Minister za narodno zdravje je obrazložil v parlamentu problem evakuacije prebivalstva. Po njegovem ni računati z možnostjo evakuacije. Če bi prišlo do nagle invazije, bi bila evakuacija nemogoča. Razen prvih linij vlada ne misli na izpraznitev. Ceste in železniške proge bodo zaradi vojaških petreb preobremenjene. Zato bo moral vsak posameznik ostati tam, kjer tfa dogodki zatečejo.
Irski teroristi ne miru|e[o
London, 15. lebr. AA. Havas. Snoči se je v neki trgovini sredi Birminghama pripetila eksplozija, ki nedvomno izvira od irskih teroristov. Ena oseba je nevarno ranjena in so jo morali takoj prepeljat v bolnišnico. Policija je uvedla preiskavo in ustavila takoj po dogodku vse avtomobile ter zaslišala mnogo šoferjev in pasantov. V Birming-hamu je eksplodirala še ena bomba Razen tega so odkrili še tri neeksplodirane bombe.
London, 15. febr. AA. Havas. Preteklo noč je izbruhnil velik ogenj v tovarnah Hunslov v zahodnih predmestjih Londona. Ogenj je nastal v skladišču magnezija, ki se je takoj razširil. Plav-kasti dim, ki se je dvigal izpod ruševin, je sijal v beli svetlobi in se je videlo, kakor da bi polna luna obsijala ves kraj. Iz bližnjih hiš so morali ljudje oditi. Prva eksplozija je bila tako huda, da se je vsa oprava v dveh vilah prekucnila. Po zadnjih vesteh pa so ogenj omejili.
Poljski delavci v Nemčiji
Berlin, 15. febr. AA. DNB. Končano je preseljevanje poljskih kmetijskih delavcev v Nemčiji, Vsi poljski delavci so se javili prostovoljno in bodo zaposleni v raznih kmetijskih podjetjih,
Hud mraz
Milan, 15. febr. AA. DNB. V severni in srednji Italiji je ponovno nastopil hud mraz, kakršnega že več desetletij ne pomnijo V Trstu je bilo 9 stopenj pod ničlo, v raznih krajih na Krasu pa 16 do 18 pod ničlo. Reka Pad se je na več krajih razlila in preplavila veliko zemlje. Preplavljena je tudi železniška proga Codigoro—Ferrara.
Bruselj, 15. febr. AA. Zadnja dva dni je v Belgiji spet pritisnil strupen mraz. Temperatura je padla na 20 stop. pod ničlo. Vsepovsod sneži. Železniški promet se že od decembra ne razvija redno, vendar ni nikjer popolnoma prekinjen, razen na prekopih.
Newyork, 15. febr. AA. Havas. V Newyorku in v severovzhodu so divjali nezaslišani meteži. Do sedaj se ve, da sta bili zameteni dve osebi. Okrog 50 pa je ranjenih. Veter vleče z brzino 120 kilometrov na uro. Gmotna škoda je velika. Ves avtomobilski promet je ustavljen. Tudi letalski promet je ustavljen. Vlaki imajo velike zamude. Snegu je ponekod zamedlo po 7 m visoko. V državi Ohio so vsi rudniki zaprti, v Virginiji so pa zaprli šole. V samem Newyorku je zmrznilo več sto ljudi.
Aretacije na češkem
Praga, 15. febr. b. Poročajo, da je bilo v preteklem tednu aretiranih večje število uglednih oseb. Razen predsednika Češkoslovaškega sokola Truhlara so bili aretirani še šef češkega Rdečega križa general Hering, ravnatelj vojno geografskega instituta dr. Čcrmak, ravnatelj neke češke tovarne za municijo dr. Prda in razni drugi.
London, 15. febr. dl. »Daily Telegraph« prinaša poročilo svojega diplomatskega sotrudnika o razmerah na Češkem. Angleški časnikar piše, da je bilo v zadnjem času prijetih veliko število nekdanjih častnikov češke vojske. Ob koncu januarja je bilo v Pragi prijetih 42 visokih častnikov, večinoma takih, ki so bili pri informativni službi. Med zaprtimi jjosebej omenja polkovnika Hrona, ki je bil češki vojni ataše v Berlinu in stotnika Reša, ki je bil pribočnik predsednika vlade generala Eliasa. Malo pred božičem je bilo v Pragi prijetih še okrog 600 ljudi, med njimi 320 višjih častnikov. List dalje poroča, da je dobil vojno geografski zavod v Pragi veliko naročilo od nemške vojske.
V merilu 1 : 75.000 mora izdelati 35 zemljevidov celokupne Madžarske in 64 zemljevidov po istem merilu za ozemlje Romunije. Vsako karto je treba izdelali v 35.000 primerkih. Delo mora biti končano že te dni.
Drobne novice
Bern, 14. febr t. (Ilavas.) Madžarska delegacija bo odpotovala prihodnji leden v Moskvo, kjer bo vodila razgovore s sovjetsko vlado v pogledu podpisa nove trgovinske pogodbe med Rusijo in Madžarsko.
Rim, 15 febr. b. fz Kaira poročajo, da je egiptski ministrski predsednik izjavil v nekem intervjuju, da Egipt ne namerava pošiljati svojih čet v Evropo, kakor je to trdil tuji tisk.
Bim, 15. febr. b. Italijanski listi poročajo, da je podtajnik za zunanje zadeve izjavil v poslanski zbornici, da sta britanska in nemška vlada odločeni skleniti pogodbo za izmenjavo vojnih ujetnikov. Na temelju čl. 68 ženevske konvencije iz leta 1929 se bo izvršila izmenjava ujetnikov, vendar pa še ni mogoče povedati, kdaj se bo zamenjava pričela.
Vatikansko mesto. 15 febr. AA. Havas. Sveti oče je sprejel v posebno avdijenco člane argen tinskega vojnega poslanstva v Evropi, ki je bilo prej v Parizu, pa se od začetka vojne nahaja v Rimu. Člane misije je papežu predstavil argentinski poslanik pri Sv. stolici. Papež je pozdravil člane v španščini in poudaril željo, da bi Kristusov križ ponovno slavil zmagoslavje nad evropskimi narodi.
Rim, 15. febr. A A. Štefani. V vseh mestih italijanskih pokrajin bodo krajevne oblasti 3. marca delile kolajne in častne diplome materam, ki imajo najmanj 7 živih otrok. Pri tej priliki bodo raz delili Čez 100.000 kolajn, kakor tudi veliko denarno pomoč.
Bratislava, 15. febr. AA. DNB. Tiso je včeraj sprejel novega sovjetskega poslunika Puškina, ki mu je izročil svoje poverilnice. Tiso in poslanik sta v svojih govorih izrazila zadovoljstvo z obnovo diplomatskega razmerja med obema državama in izrazila željo po miroljubnem sodelovanju.
Ankara, 15. febr. A A. Štefani. Afganistanska vlada je poklicala svojega poslanika v Ankari, naj pride v Kabul na posvetovanje z ozirom na današnji položaj.
Gospodarstva
Naše delavsko zavarovanje
Iz podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani posnemamo, da je lani naraslo v primeri s prejšnjim letom povprečno število zavarovanega delavstva za 1227 na 99.995 in tako visokega letnega števila zavarovancev urad še ni imel. Pripomniti je, da bi bilo članstvo še za okoli 4000 delavcev večje, če ne bi urad leta 1935 izločil delavcev, zaposlenih na račun bednost-nega sklada pri banovinski upravi, in gotovih skupin poljedelskih delavcev, ki so samo slučajno in postransko zaposleni pri delu, ki je zavezano zavarovanju.
Od leta 1938 na leto 1939 je najbolj naraslo članstvo v zadnjih štirih mezdnih razredih ter v prvem razredu, dočim je v ostalih razredih število zaposlenega delavstva padlo. Največ delavcev je uvrščenih v 9. mezdni razred, kar pomeni, da največ delavcev zasluži dnevno po 30 din. Iz statistike je sklepati, da so se lani delavske plače izboljšale vsaj po imenski vrednosti, t. j. brez ozira na kupno moč denarja. Izjemno je napredoval tudi L mezdni razred. Temu bo vzrok ponovno naraščanje števila mladih delavcev, ker je vojna generacija 1914—1918 že zaključila svojo vajeniško dobo, so postali vajenci v glavnem pomočniki. Znano je namreč, da je med svetovno vojno število porodov zelo padlo, vendar so z letom 1919 začeli porodi zopet naraščati.
Dnevna zavarovana mezda je narasla od 24.80 din leta 1938 na 25.17 din. Najnižja mezda je bila leta 1985 z 22.40 din. Ni pa še lanska mezda dosegla višine mezd iz leta 1930, ki je znašal 26.45 din na dan.
Vsota vseh zavarovanih delavskih zaslužkov, oz. mezd je znašala lani okoli 788 milij. din, t. j. še vedno manj kot leta 1930, čeprav je število zavarovancev naraslo od 1930 na 1939 od 97.688
Nostrifikacija Inozemskih posojil v rokah naših državljanov
Za pripravo nostriiikacije zunanjih posojil je
prišlo precej prijav, vendar je gotovo še mnogo lastnikov, ki so prezrli notice, ali pa odlašajo, češ da jim bo ugodnost nostrifikacije itak prišla v prid. O tem je treba nekaj pojasnil. Razločevati imamo dve vrsti obveznic nenostificiranih posojil: ene kupljene za časa devizne prostosti (1930 in 1931), druge kupljene po tem času. Ker se ne more iti preko deviznih predpisov, bi bila, naravno, nostrifikacija brez ozira na čas nakupa, po-grešna. Kdor je kupil ta posojila pred letom 1930 in 1931, temu se mora odobriti nostrifikacija in se mu mora prav tako nadoknaditi škoda, ki jo je utrpel, ker se mu je po krivici in brez razloga odrekala nostrifikacija. Tem huje bije v obraz vsakemu pravnemu čutu dejstvo, da se je z amandmanom v zadnjem finančnem zakonu onemogočilo lastnikom teh obveznic uveljavljenje pravnega postopka pred rednimi sodišči. Ta kri-edv
vica mora biti predvsem popravljena in pravna pot omogočena, ali naj se pa z uredbo naravnost predpiše način overitve glede časa nakupa in nato
kih. Toliko glede obveznic prve kategorije. — Glede postopka za nostrifikacijo obveznic kupljenih po letu 1931, je nedvomno najvažnejše in prvo to, da se jih ne obravnava slabše kot inozemske. To vprašanje je komplicirano, vendar pa pridemo tudi do rešitve, če se postavimo na stališče, kaj je ugodnejše za državo? Prav tako moramo ugotoviti, v čem so se pregrešili ti kupci zunanjih posojil? Zadnje je hitro odgovorjeno. Gre za devizne prestopke, ki so že zastarani gotovo po večini, pa o njih ni več mogoče voditi postopkov. Torej to odpade, prav tako kot škoda, ki so jo utrpeli ti lastniki zunanjih posojil, ko so prejemali od leta 1932 naprej samo nekako polovico toliko obresti, kakor oni nostrificiranih posojil. Kaj je torej boljše za državo? Da se s temi obveznicami ravna kot z lastnino inozemcev, ne gre, ker dogovor s Francijo označuje naravnost francoske lastnike naših posojil, za katere velja sklenjeni dogovor. Če torej izpadejo naši ljudje iz tega dogovora, jim preostane samo še, da prodajo svoje obveznice in že itak nizke tečaje še bolj potisnejo navzdol, ali pa da čakajo še naprej, kar pa pomeni konfiskacijo njihovega v teh papirjih naloženega imetka. Kje je korist države? Da dela iz teh ljudi propagatorje proti naložbam v državnih papirjih, da ruši v njih vero v sebe in da proti lastnim državljanom postopa slabše kot proti tujcem? Zakaj ne bi država zaključila enkrat z lastnimi ljudmi aranžman, kot ga je s tujci že večkrat? Potreba je, da se združi vse lastnike takih obveznic v posebno organizacijo in bo le-ta temeljem svojega pooblastila upravičena zaključiti aranžman,
na 99.995. Leto računajo pri tem s 313 delovnimi dnevi, kakor se stvarno predpisujejo zavarovalni prispevki.
Od vsote zavarovanih zaslužkov se računajo vsi zavarovalni prispevki, in sicer za bolniško zavarovanje 7%, za invalidno zavarovanje 3, za nezgodno zavarovanje povprečno 2, za borze dela 1.4 in za delavsko zbornico 0.3%, skupno 13.7%. Od skupne zavarovane mezde je predpisal OUZD naslednje prispevke:
Za bolezen 54, za invalidnost 23, za nezgode 15, za borze dela 10 in za delavsko zbornico 2 mil. din, skupno 104 milij. din. Tako vidimo, da pobere sam Okrožni urad za vse vrste zavarovanja letno že nad 100 milij. dinarjev.
Socialna bremena so za zasebne nameščence in rudarje relativno še večja, ker imajo zasebni nameščenci in rudarji mnogo boljše pokojnine kot pa zavarovanci Okrožnega urada.
Skupna delavska mezda je narasla od 1938 na 1939 od 767 na 788 milij. din, najvišja je bila leta 1930 s 798 milij. din, najnižja pa leta 1933 s 550 milij. din.
Stalež bolnikov in porodnic se je lani zvišal od 2688 na 2800. Toda pri tem ni upoštevano ambulantno zdravljenje in tudi ne število obolelih družinskih članov. Tako velikega staleža bolnikov urad še nikoli ni imel.
Pravilno sliko o zdravstvenem stanju pa ne dnje stalež bolnikov, ampak relativno število bolnikov ali odstotek bolnikov. Odstotek je od 1938 na 1939 narastel od 2.72 na 2.90. Najvišji je bil leta 1924 s 3.37, najnižji leta 1932 z 2.23%. Odstotek je lani narastel, iz česar smemo sklepati, da so se zdravstvene razmere nekoliko poslabšale, kar vpliva tudi na finančno ravnotežje poslovanja I Okrožnega urada za zaavrovanje delavcev.
ki bo dokončno spravil to neugodno vprašanje s sveta. Da se pripravijo tla za tako organizacijo, je treba zbrati prijave in statistično ugotoviti stanje naložb, nato pa sporazumno določiti smernice za aranžman. Da ne bo pomote, za katere papirje da gre, je treba, da se prijavijo — kolikor se še niso — vsi lastniki (tudi pravne osebe) nenostri-iiciranih obveznic posojil: obeh Blairov, Seligma-na, mednarodnega stabilizacijskega in srpskih na zlate franke glasečih se predvojnih (1895). Zaradi statistike zbiram prijave iz vse države brez obveze za vsakega in prosim za nujno prijavo, ki naj obsega: ime in naslov lastnika, nominalni znesek in vrsto posojila, čas nakupa. Po poteku 19 dni od dneva objave tega članka bom zaključil zbiran-nie in vsem, ki so se prijavili, naznanil uspeh in nadaljnja navodila, za javnost pa prav tako izdal poročilo. Prosim čimprej prijave in naslov: — Dr. C e r n e Ivan, gospodarski konzulent, Gajeva ulica 3, Ljubljana.
*
'Adaptacija zgradbe *Radio-Therma< v Laškem. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebti bo imel v prostorih Okrožnega urada v Ljubljani dne 27. februarja prvo ofertalno licitacijo za izdajo del za adaptacijo zgradbe »Radio-Therma« v Laškem. Licitirana bodo vsa gradbena in obrtniška dela obenem.
Nova delniška druiba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje delniške družbe »Trgovska deln. družba v Pančevu«. Glavnica znaša 1 milij. dinarjev. Polovica se vplača ob vpisu, polovica pa čez leto dni.
Pravilnik za instalacije parne, vodne in zrač-ne kurjave, kakor tudi za zračenje zgradb, katerih instalacije vrše instalaterji iz čl. 28, odst. 1, točka 81 in 82 obrtnega zakona, je predpisal gradbeni minister g. dr. Miha Krek in je sedaj pravilnik objavljen v »Službenih novinah«.
Pravilnik za postavljanje strelovodnih naprav na gradbene objekte je predpisal gradbeni minister g. dr. Miha Krek. Pravilnik je sedaj objavljen v »Službenih novinah< z dne 14. februarja 1940 in je s tem stopil v veljavo.
Obvezno pregledovanje vseh lipov plugov in drugega orodja. Kmetijski minister g. dr. Čubrilo-vič je odredil, da mora zavod za preiskovanje in kontrolo kmetijskih strojev in orodja obvezno preiskati v smislu čl. 5 uredbe o osnovanju zavoda vse tipe plugov domačega in tujega izdelka, stroje za čiščenje in sortiranje žita in sadjarsko vinogradniške brizgalne.
Suspendiranje nabavljanja potrdil zaradi izkoriščanja transfernih dovoljenj. Devizno ravnateljstvo je ukinilo predpis čl. 3 okrožnice z dne 11. julija 1939, po katerem so morali izvozniki za predmete, katerih izvoz se premiira s transfer-nimi dinarji, najavljati tudi potrdilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Borze
15. februar.
Denar Ameriški dolar 55,—
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2,708.895, na belgrajski pa 3,400.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 310.000 din. Ljubljana —■ Uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.90— 177.90
Pariz 100 frankov...... 98.65— 100.95
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 Irankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2351.00-2389.00
Bruselj 100 belg...... 746.50— 758.50
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.80— 219.00
Pariz 100 Irankov...... 121.92— 124.22
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00 -5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1228.18-1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2903.63—2941.63
Bruselj 100 belg...... 921.96— 933.96
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 30.75 blago
Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 30.40— 31.10
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.97, London 17.60, New York 446, Bruselj 75.30, Milan 22.52, Amsterdam 237, Berlin 178.75, Stockholm 106.20, Oslo 101.33, Kopenhagen 86.12 5, Sofija 5.50 jjonudba, Budimpešta 79/4 ponudba, Atene 3.30 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.35 ponudba, Hel-6ingslors 7.50 ponudba, Buenos-Aires 104.25 ponudba.
Vrednostni papirji Volna Skoda:
v Ljubljani 426—427.50 v Zagrebu 424—429 v Belgradu 428—428
Ljubljana. Državni papirji: 7% investic. posojilo 98—99, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 426—427.50, begluške obveznice 77—79, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 97.50-99, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.600, Trboveljska 240—245.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 424—429, begluške obveznice 77—78 (77.50), dalm. agrarji 70—72 (71.50), 4% severni agrarji 51—52, 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 98 dear, 7% Blerovo posojilo 89.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 95 denar.
Delnice: Narodna banka 7.45 denar, Priv. agrarna banka 198—200 (201), Trboveljska 241—245, Gutmann 60 denar, Sladic, tov. Osijek 15 denar, Isis 30 blago.
Blegrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50—99.50, agrarji 53 denar, vojna- škoda promptna 428—429 (428.50), begluške obveznice 76.75—7.25, dalm. agrarji 70.50—71.25 (70.75, 70.50), 4% severni agrarji 50.75—51.50 (50.75), 6% šumske obveznice 69—70, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 89.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar, 7% stab. posojilo 97.50 de-Delnice : Narodna banka 7.600 denar, Priv. agrarna banka 196 denar (drobni komadi).
titnl trg
Novi Sad. Pšenica, bač. okol. N. Sad 199— 201 srem. 196/99, bač. 197/99, ban. 200/02, bač. ladja Tisa 03/05. — Oves: bač. srem. slov. 151/53.
—	Rž: bač. 155121%. — Ječmen: bač. srem, 172.50/75. — Koruza: bač. paritet. Indjija 125/27.
—	Moka: bač. ban. 320.5/12.5, 282.50/92.50, 262.50/72.50, 242.50/25.50, 212.50/22.50, 137.50/140.
—	Fižol: — bač. beli brez vreče in srem. 390/400.
—	Otrobi: bač. 127.50/130, srem. 127.50/130, ban. 125/27.50. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji,
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju dne 11.
februarja t. 1.: Črna pšenična moka 7.75—3 din, bela pšenična moka 3.75—4 din, govedina 7—11 din, teletina 9—10 din, svinjina 5—12 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 14—15 din, preka-jena slanina 22 din, fižol 6 din, krompir 1.25 do 1.50 din, seno 1—1.25 din, slama 0.35—0.45 din, ječmen '2 din za kg. Jajca 10 komadov 12.50 din in mleko 2 din za liter.
Cene kmetijskim pridelkom v Celju dne 11.
februarja t. U Črna pšenična moka 2<95—3.20 din, bela pšenična moka 3.50—3.75 din, govedina 9—12 din, teletina 10—16 din, svinjina 14 in 15 do 17
din, ovčje meso 10 din, svinjska mast 20 din, sveža slanina 17—18 din, prekajena slanina 20—26 din, fižol 6.50—8.50 din, suh grah 10 din, leča 12 din, krompir 1.75 din, sladko seno 1 din, pšenična slama 0.45 din in ječmen 2 din za kc. Mleko 2 din do 2.50 din in jajca 10 komadov 17.50 do 20 din.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
V Šmarju pri Jeliah, dne 10. februar|a 1940:
Voli I. vrste do 6.50, II. vrste do 6, III. vrste 4.50 dinarjev, telice I. vrste do 5.50, II. vrste do 4,50, III. vrste do 3.50, krave I. vrste do 5, II. vrste do
4,	III. vrste do 3, teleta I. vrste do 6.50, II. vrste do 5.50, prašiči špeharji do 12, prašiči pršutarji do 10 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10,
11.	vrste 8, III. vrste 6, svinjina 14. slanina 18, svinjska mast 22, čisti med 18 din. — Pšenica 180 do 200, ječmen 180—200, rž 170—180, oves 150— 190, koruza 170, fižol 700—900, krompir 150—200, lucerna 130—150, seno 50—90, slama 30, jabolka I. vrste 400—500, II. vrste 300, III. vrste 150—200, pšenična moka 320—340, koruzna moka 250, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Bukova drva 100—125 za 1 m3, jajca 0.60—0.80 za komad, mleko 1.25— 1.50 za liter, surovo maslo 40 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 za liter, finejše sortirano vino 5—7 din za liter.
Zagorje ob Savi, dne 9. februarja t. I. Cene: voli od 4.50 do 6.50 din, klavne krave 2.50 do 3 in klavne telice 3.50 do 4.50 din za kg Žive teže. Krave za pleme po 2500 din in telice za pleme po 2000 din za glavo. Mladi pujski za pleme 200 din za par.
Kranj, dne 11. februarja t. 1.. Dogon: 36 volov, 18 krav, 1 bik, 43 svinj in 31 prašičev. Prodanih je bilo: 19 volov, 3 krave, 1 bik, 23 svinj in 16 prašičev. — Cene živini: Voli I. vrste 6.25, II. vrste 6, III. vrste 5, telice I vrste 6.25, II. vrste 6, III. vrste
5,	krave I. vrste 5.50, II. vrste 5, III, vrste 4, teleta I. vrste 8, II. vrste 7, prašiči špeharji 9.50—10.50, prašiči pršutarji 8.50—9.50 din za kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari od 130 do 250 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 14 din, II. vrste
12,	III. vrste 10, svinjina 14^-18, slanina suha 22— 26, svinjska mast 22, čisti med 22—24, neoprana volna 24—26, oprana volna 34—36. — Pšenica 2.50, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2, koruza 1.75, fižol 6—7, krompir 1.50, lucerna za krmo 1.25, seno 1.25, slama 0.75, jabolka I vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, pšenična moka 3.50—4, koruzna moka 2.50, ržena moka 3.50, ajdova moka 3.50—6, koruzni zdrob 3 do 3.50 din za kg. — Drva 110—115 za 1 m3, jajca 1.50—2 za komad, mleko 2—2,50 za liter, surovo maslo 34—38 za kg.
Mariborski sejem 13. febr.: Prignanih je bilo 6 bikov, 3 konji, 90 volov, 233 krav in 2 teleti. Cene so bile sledeče: debeli voli 5—6 din, pol-debeli 3.75—5, plemenski voli 5—6.50, biki za klanje 3.50—4.50, klavne krave debele 4—4.50, plemenske krave 4—5, krave za klobasarje 2.25 do 3, molzne krave 3.50—5, breje krave 3.50—4.50, mlada živina 4—5.50, teleta 4.50—5.50 za 1 kega žive teže. Prodanih je bilo 218 glav. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12 din, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, svinjsko sveže meso 10 do 14 din za kg.
Francoska patrulja se vrača v strelski jarek. —
Boguslav Kuczynski:
16
Beg iz Varšave
»Na ta način se človeku začne blesti,« je pomislil sam pri sebi.
Marija je bila končno srečna. Lahko je razložila svoj drobiž in zavojčke po klopi, lahko je vzela zdravila in pospravila po kovčkih. Oprala je brisačo, umila se in zopet kot ponavadi pripravila zajtrk. V to delo se je zatekla pred paniko in nesrečo življenja. In zdelo se ji je, da je varna.
Ljudje so bili gostoljubni. Starec, lastnik te koče je bil resnično napol gluh. Ker pa je živel v spominih, se ni zanimal za to, kaj so govorili arugi. Na kmetiji je ostal s hčerko in majhnim sinčkom, kajti žena mu je pred krotkim umrla. Ni se mogel potolažiti po njej. Dobro je vodila gospodinjstvo. Vse je lepo držala v redu, dočim je hčerka opravljala kmečko delo. Druga, starejša hčerka se je pred letom poročila v drugo vas. Ta je neprestano hitela in se jezila, kajti vsega ni mogla sama opraviti.
Po zajtrku bi se rada vsaj malo oddahnila. Tedaj je pravila o svojem zaročencu in o poroki, do katere ni prišlo. Kajti zaročenec ie bil poklican k vojakom. Bil je to jezen človek, ki je vsak čas lahko izbruhnil, toda čez trenutek spet vse pozabil.
»Toda prosila sem mamo, nikar me ne dajajte temu človeku. Dobro mi je pri tebi.«
Okoli sedmih so se pričeli zopet letalski napadi. Tedaj so se vsi skrili v sobo, se stisnili v kote ali pa sedeli na kovčegih pri zidu. Dan je bil zelo lep. Ko so minili napadi, ■=<■ je Stachovviak umil pri vodnjaku, se obril in osnažil ter ogledal vso kmetijo. Za hišo, na dvorišču je bil skedenj, malo dalje, že v goz-
du, pa hlev za kravo in tri ovce. Spremljala ga je žena.
»Tu bi hotela počakati.« je rekla Marija. »Tu, ali pa kjerkoli v kakšni vasi «
Res, prostor je bil varen in hoditi brez konca se jima ni več ljubilo.
Stachowiaka je poklical v sobo Poznanj-
ski.
»Za konje se pogajamo. Za voz.«
Res, gospodar je obljubil voz za zvečer.
»Popeljemo se v Želechow in tam bomo videli, kaj naj ukrenemo. Do večera pa ostanemo tukaj.« je miril Poznanjskega.
Ko se je vrnil na dvorišče, Marije ni bilo več tam. Videl jo je na trati, daleč pred hišo, ko je sedela na večjem kamnu in gledala v gozd, poln sonca.
»Ali ti je prijetno tu?« je vprašal oddaleč.
»Dobro mi je,« je rekla Marija in vstala. Tedaj je samo še vzdihnila. »Bila bi srečna, ko bi že vendar ostala sama s teboj.«
Vsem je bilo žal, da so zapustili svoja mesta. Sedaj se je Stachowiaku zdelo varšavsko stanovanje najbolj miren kotiček na svetu. Gotovo bi tam ne preživljali vseh teh nevarnosti in strahu. In Marija! Zakaj se je odločila, da potuje z njim. Izgube se tu brez rešitve in upanja. V domišljiji se je takoj |>ojo-vila bojazen pred novo boleznijo. »Samo, da bi ne zbolela na vasi, da bi le našel ljudi, med katerimi bi jo mogel pustiti in se zanesti nanje.« je pomislil. »Tu bi se vsak hip mogel najti tudi zdravnik in oskrba. Morda bi se tukaj dobil kdo. ki bi se čutil obvezanega, poskrbeti za bolnika.«
Se mu je blisnila skozi glavo misel, da bi se vrnil v Varšavo. Pot je bila prosta. Proti Varšavi bi bilo laže dobiti voz.
»Moške vozijo v rudnike v notranjost Nemčije,« je razlagal mladi menih, ki je prišel iz zasedenih krajev, »Kolikor jih je sposobnih
za vojaščino, jih uvrščajo v armado in jih pošiljajo na zahodno fronto.«
Take so bile informacije in to so potrjevali tudi drugi. Tako so govorili v mestil kakor v vaseh.
»Najbolje bi bilo, da bodo dame ostale tu. Prenoče pri nas, jutri pa že dobimo zanje stanovanje,« je rekla kanonikova nečakinja. »Gospodje pa bi seveda morali bežati naprej.«
Stachovviak je prijel za to misel.
»Koliko imamo še časa?« je vprašal. Čutil je, da dolgo ne bo mogel vzdržati v tem stanju.
»Ne vem povedati,« je rekla dekle. Nekaj oseb se jim je pridružilo. »Vprašanje je, če so sovražniki prišli čez most pod Garvvolinem. Če so prišli čezenj, bodo lahko vsak hip tukaj.«
»Čez most?« je vprašal Stachovviak, ničesar ne razumevajoč. »Čez kakšeu most, da so prišli?«
»Čez most na Visli,« so mu odgovorili od vseh strani. Toda Stuchovviak še ni mogel razumeti.
»To mi povejte, gospodična, kako je sovražnik prišel do Visle.«
»A tako,« je razumela gospodična in ga ignorirala: »Sovražnik prihaja k Visli že od dveh strani. In to že nekaj dni. Most je pod-miniran, torln zdaj grade svojega s ponotoni. Vislo je izsušena in majhna. Vreme imajo naravnost nebeško«
»Hudič!« je zaklel nekdo od okoli stoječih in se obrnil stran. Takoj je odšel in izginil na poti.
»Vem gotovo, da danes zjutraj še niso prišli čez. Ne vem pa. kako je sedaj. Vsi sodijo, da jih lahko pričakujemo sem vsak trenutek.«
Tega Stachovviak ni vedel. Vedno je mislil, da se nahaja v okrajih, kjer se koncentrirajo rezervne čete.
»Jaz bi ostala tukaj,« je rekla tiho Marija. »Zdaj bi šla spat, jutri pa bi že kje dobila sobo.«
Toda Stachovviak se ni hotel ločiti od teh ljudi, ki jih je usoda spravila skupaj.
»Jaz bom vsak čas prisiljen iti od tebe in bi te ne hotel pustiti same «
Nihče ni prišel tod mimo. Nikogar nista videla ves dan.
»Ta dan bom pomnil vse življenje,« je rekel Staehoiviak, ko sta sedela sama v sobi in prestavljala svojo prtljago, šlo je zato, da odložita vse nepotrebno. Zato sta nekaj malenkosti odložila na klop.
»Če se bova kje nastanila,« je pripomnila Marija, »bova pogrešala vsako stvar. Sicer pa ne bo treba nama nositi.«
Tn res je bilo tako. Popoldan je že stal pred hišo voz. Popeljal naj bi jih še nedorasli gospodarjev sin.
»Ob strani vas bom popeljal,« je rekel. »Skozi gozd. Popeljal vas lwra v Želechovv, od tam dalje si boste pa že kako pomagali.«
Račun za prenočišče je prevzela na sebe Marija. »Gospa, če boste tako plačevali, bomo kmalu ob vse,« je s smehom pripomnil Poznanj-ski. Tako so se odpeljali. Starec in hčerka sta jih spremila prav do poti. Niso bili še dolgo v gozdu, ko so zopet pridrvela sovražna letala. Skočili so z voza in se skrili v jarek. Letala so krožila nizko in verjetno ifikala vojaških oddelkov.
Tako so se nckolikokrat ustavili. Bombe so udarjale nedaleč od njih. Ptiči so strahoma sfrfotali v zrak. Vrane so letale s kričanjem z mesta na mesto. Pot so jim križale skupine vojakov.	\
Zadnjič so se ustavili v majhni vasi ob poti. Čakati so morali več kot uro. Neka ženska je pripravljala vodo za faj\. Njen mladi brat, lep deček, ki je že pred n<jimi prišel iz daljnega mesta, je blaznel od numira in razburjenja.	\
Preračun tehničnega oddelka
Kakor so že poročali, je podal v sredo zvečer poročilo o poslovanju tehničnega oddelka njegov načelnik g. inž. Fran Rueh. Iz njegovega poročila navajamo še dodatno:
Banovinski sklad za javna dela se porablja predvsem za nadaljevanje onih cestnih del. ki so bila pričeta v dobi gospodarske depresije ter še danes niso zaključena. Glavne težkoče dovršitev teh del pa so v mnogoštevilnosti in raztresenosti po vsej banovini.
Hidrotehnična dela
V pretekli prorač. dobi so se pričela večja sistematska regulacijska dela na plovnih in splav-nih rekah. Država je dala v ta namen znatna sredstva (6.3 milij. din). Skupno je bilo za hidrotehnična dela na razpolago 11.16 milij. din.
Zu melioracijska dela je bilo iz banovinskih sredstev na razpolago 3.9 milij., iz drž. sredstev pa 1.6 milij, dinarjev. Ekspoze g. načelnika nato našteva podrobno vsa dela, ki so se nadaljevala ali pa pričela izvrševati.
Vodovodi
Za vodovodna dela je imela banovina na razpolago iz banovinskih sredstev 1.9, iz drž. proračuna 1.2, iz drž. 50 milij. posojila 5.9 in iz posojila za skupinske vodovode 3.7 milij. din. Ekspoze nato podrobno našteva vsa številna dela ,ki jih iz teh sredstev izvršuje banovina.
Za vzdrževanje poslopij, ki so last banovine, oz. jih mora banovina vzdrževati, se trošijo letno znatne vsote. Zlasti mnogo zahtevajo preureditve v sami banski palači ,ki jo je treba temeljito obnoviti in poraviti posamezne njene dele.
Obsežno je bilo tudi delo na elektrostrojnih poslih.
Banovina je poslala tudi obsežne predloge za izpreinembo zakonov in uredb na gradbeno ministrstvo, da IkhIo z njimi slovenski interesi bolj pravilno vpoštevani. Zlasti ie važen predlog glede razlastitve, ker dosedanji komplicirani postopek povzroča mnogo nepotrebnega poslovanja in zavlačevanja pri pridobivanju zasebnih zemljišč za cestne namene.	•
Elektrifikacija lepo napreduje
Poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo je
podal inž. Ruch. Elektrifikacijska akcija dravske banovine je v preteklem letu doživela lepe uspehe, k čemur je pripomogel tudi prispevek banovine. Kljub temu, da 60 bila denarna sredstva pičla, so mogle Kranjske deželne elektrarne z najetimi posojili izvajati elektrifikacijska dela v znatno večjem obsegu kakor druga leta, kar sa vidi tudi iz povečane porabe bakra. V preteklem letu 60 6i banovinske elektrarne z zgraditvijo daljnovoda 65 KW Podlog Trbovlje, s katerim je bila trboveljska elektrarna priključena na omrežje KDE, končno utrdile mesto vodilnega podjetja v elektrifikaciji dravske banovina. Od drugih elektrifikacijskih del, je bilo največ izvršenih na Dolenjskem in med njimi je najvažnejša dograditev krožnega daljnovoda Trebnje— Brežice—Novo mesto, ki bo že v nekaj tednih v obratu. Precej gradenj je bilo izvršenih tudi na Notranjskem ter na Gorenjskem in Štajerskem.
Posledica evropske vojne se kažejo tudi v elektrifikaciji dravske banovine. Vojna je povzročila znatno podražitev električnega materiala in vrhu tega dobave iz inozemstva neredno prihajajo.
Lansko leto je bilo v dravski banovini 835 električnih central, od teh 733 zasebnih, ki so proizvajale tok le za lastno uporabo, 102 pa sta proizvajali električni tok za oddajo drugim odjemalcem. Od tah elektraren je bilo 642 vodnih, 154 kaloričnih, 39 pa mešanih. Učinek pogonskih strojev v teh centralah je znašal leta 1938 175.644 KS. Učinek generatorjev pa 141.337 KW. Skupna dolžina daljnovodov je dosegla 1882 km, elektrovodov nizke napetosti pa je bila 2277 km. Vse centrale so proizvedle v letu 1938. nekaj nad 306 milijonov KW ur Leto« pa je po približnih podatkih sodeč porasla proizvodnja na 345 milijonov KW ur. Proizvodnja električnega toka v lastnih centralah KDE je v lanskem letu kaj neznatno narasla, zaradi neugodnih vremenskih razmer. Zaradi tega se je zvišal tudi nakup električnega toka. pri elektrarni v Velenju. Decembra lanskega lata so KDE dobivale električni tok tudi že od centrale TPD. KDE so torej v preteklem letu razpolagale z 31 milijoni KW ur, kar pomeni v primeri s preteklim letom porast za 17.8%.
Največji odjemalec KDE je mestna elektrarna v L;ubljani, ki je v preteklem letu pravzela 6,700.000 KW ur.
Gradnja električnih naprav je bila v preteklem letu pri KDE v polnem razmahu. Na Gorenjskem je
bila v območju Završnice postavljena ob daljnovodu 20 KW transformatorska postaja v Kovorju, 10 KW postaja v Podkorenu, poleg tega pa je bilo izvršenih še več razširitev že obstoječih krajevnih omra-žij. Na Notranjskem je najvažnejša gradnja 17 km dolgega daljnovoda Cerknica—Stari trg, na katerega 60 bile priključene transformatorske postaje v Starem trgu, Igi vasi in Martinjaku. Vsega skupaj je bilo na Notranjskem zgrajenih 23.380 m daljnovodov, 4 transformatorske postaje in 30.000 m krajevnih omrežij. Na Dolenjskem je bilo v okolišu Novega m2sta zgrajenih 10 transformatorskih postaj, 29 km daljnovodov in 65 km krajevnih omrežij. V Brežiškem okraju je bilo zgrajenih 14 km km daljnovoda, 3 transformatorske postaje, 30 km krajevnih omrežij. Pomembne so bile tudi gradnje v Savinjski dolini, Mislinjski dolini, v Zasavju itd. V celem se je v preteklem letu povačala dolžina daljnovodov KDE za 123.830 m, zgrajenih je bilo 28 transformatorskih postaj in krajevna omrežja so 6e povečala za 197.630 m. Poleg sta bili na daljnovode KDE priključeni 2 večji transformatorski postaji in sicer mestne občine v Novem mestu in Bona če v a na Vidmu pri Krškem.
Ob koncu leta 1939. so imele KDE v svoji upravi sladeče naprave: 5 večjih vodnih in 1 malo kalorično centralo za rezervo, 964.220 m daljnovodov različne napetosti in 26.500 m kablovodov, 8 zveznih transformatorskih postaj, 252 normalnih transformatorskih postaj in nekaj nad 1 milijon m krajevnega omrežja. V letu 1939. je bilo na novo elektni-ficiranih 17 občin in vsega skupaj 125 krajev z nad 23 tisoč prebivalci. 738 krajev s približno 300 tisoč prebivalci prejema električni tok od KDE.
Elektrifikacijski načrt banovinskih elektrarn za tekoče leto obsaga v prvi vrsti ona dela, ki so bila lani začeta pa še nedovršena. Razen del, ki se že izvršujejo, pa je program gradbenih del za bližnjo bodočnost nakazan že z okolnostjo, da je bilo v preteklem letu zgrajenih veliko število daljnovodov visoke napetosti. Te investicije bo traba izpopolniti z gradnjo transformatorskih postaj in krajevnih omrežij. Izmed večjih akcij, ki čakajo nujne rešitve, je omeniti elektrifikacijo šmarskega okraja, gornje Savinjske doline, slovenjegraškega in dravograjskega okraja, Ptujskega in Dravskega polja, Slovenskih goric in Slovenske Krajine, dalje pa tudi čakajo elektrifikacije celi predeli na Dolenjskem, v Beli Krajini in kočevskem okraju.
Razprava o javnih delih in elektrifikaciji
Ljubljana, 15. februarja.
Danes dopoldne se je nadaljevalo zasedanje banskega sveta, in sicer se je začela razprava o poročilu tehničnega oddelka. K včerajšnjemu poročilu o podrobni razpravi k prosvetnemu poročilu je treba dostaviti, da je b. sv. Sadravec (Ormož) izjavil, da bi želel, da naj se učiteljice, ki so poročene s premožnimi soprogi, odpovedo službi, da bi tako napravile prosta službena mesta revnejšim prosilkam.
Prvi je dobil besedo k poročilu tehničnega oddelka b. sv. Kuder (Celje), ki je priporočal regulacijo voda v svojem okraju. Preskrbi naj se tudi pitna voda za nekatere občine. Za njim je dobil besedo b. sv. Deželak (Laško), ki se je zahvalil g. banu in g. gradbenemu ministru za podržavlje-nje ceste Krška vas—Zidani most—Celje. Težak položaj cestarjev se naj zboljša, zvišajo pa naj se tudi izdatki za km ceste, in sicer od 4000 na 6000 dinarjev.
B. sv. Golograne (Celje) govori o regulaciji Savinje. Popravi naj se čimprej celjski občinski most, ker čezenj vodi državna cesta, most pa ne prenese obtežitve čez 5000 kg. Nujno je potrebno zgraditi nov most v Celju. — B. sv. Jan (Radovljica) želi zgradbo nove postaje med Jesenicami in Dobravo. Popravi naj se tudi javomiški most. B. sv. Umnik (Kranj) želi, da bi banska uprava prevzela nekaj cest v njegovem okraju. Okrajne ceste naj prevzame banovina. Zagovarja tudi predlog, da naj se podaljša vodovod do Sevš. Prosi, da bi tudi Trboje dobile vodovod. Tudi Cerkljani žele vodovod. Razlaga tudi potrebe elektrifikacije v svojem okraju.
Za njim je povzel besedo b. sv. Remše (Gornji grad), ki obširneje razlaga potrebe svojega okraja. Prav toplo zagovarja potrebo regulacije Savinje. B. sv. Stnolčnik (Slov. Gradec) želi večjo zaposlitev pri javnih delih zaradi tega, ker industrija zaradi pomanjkanja surovin ne bo mogla več oprav-liati svojega posla v celem obratu. Zato bi bilo potrebno zvišati postavke za javna dela. Zahvalil se je g. banu za to, da so cestarji dobili dežne plašče. Prav tako se zahvaljuje za dosedanje podpore svojemu okraju, prav posebno pa se zahvaljujejo prebivalci Starega trga zato, da so dobili elekiriko. Prav nujen bi bil vodovod za mesto Slovenj Gradec.	^	, . ,
B. sv. Novak Marko (Šoštanj) poudarja, da so pri nas banovinske ceste boljše kot državne. Nato jo govoril b. sv. Nande Novak (Kamnik), ki je poudaril zahtevo, da naj se razlaščena ozemlja za javna dela čimprej plačajo kmetom. Prav tako predlaga, da naj se doseže, da bi se cena cementa maksitnirla. Pri izvajanjih javnih del naj bodo zmerom navzoče strokovne moči. Prav tako želi, da bi se pri gradbenih načrtih in stavbah delalo na to, da se ohrani narodnostni značaj našega stavbarstva.
B. sv. Kae (Slovenska Bistrica) zagovarja milne cestne potrebe v svojem okraju. Prav tako želi. da bi se dela za vodovod pospešila, ker so načrti že gotovi, pred kratkim pa so morali ti načrti še v Belgrad.
B. sv. g. dekan Bitnar (Črnomelj) se ie zahvalil s. banu za izvedbo skupinskega vodovoda v
Beli Krajini. Pač pa želi, da naj se vodovod iz Radatovičev čimprej izpelje do Metlike in naprej, da ne bi bilo prepozno. Prosi za nadaljevanje cestnih del v svojem okraju, za pomožne cestarje pa želi večji zaslužek, ker so ti cestarji veliki reveži tedaj, kadar ni dela. Prav tako se naj pospeši elektrifikacija Bele Krajine.
Za njim je dobil besedo b. sv. Tovšak (Slovenj Gradec), ki je želel pomoči sezonskim delavcem. Pobiranje banovinskih taks na kolesa naj se poenostavi. Zavzema se za pospeševanje elektrifikacije.
B. sv. Rataj (Novo mesto) se zahvaljuje banski upravi, da se je pričela urejevati banovinska cesta v odseku Novo mesto—pokopališče. Nujno je potrebno, da se nadaljuje z gradnjo banovinske ceste Šmarjeta—Kronovo. Ze pri zadnjem zasedanju je omenil, kako potreben je most čez Krko pri Št. Petru. Pospeši naj se gradnja vodovoda v Suhi Krajini, prav tako pa je potrebna elektrifikacija Žužemberka.
B. sv. Likar (Krško) se toplo zahvaljuje g. banu za vso skrb, ki jo posveča krškemu okraju. Krški okraj je že po naravi zelo oddaljen od prometnih žil in navezan zgolj na banovinske in pa občinske ceste. Navaja nujna cestna dela v vsaki občini v okraju, prav tako pa naj se začne graditi vodovod Mokronog—Krško. Kostanjevica, Sv. Križ, Vrhovo. Prosi za nujna dela regulacij raznih hudournikov in da se pristopi k osuševanju polja, da ne bo poplav. Prosi, da se elektrificira Bučka— Raka—Studenice, Gazice—Vel. Mraševo—Skupice.
Nato je b. sv. Planina (Škofja Loka) poudaril da je vesel, da se bo modernizirala cesta Škofja Loka—kolodvor. Dela za cesto Sorca—Bohinj se naj pospešijo. Znižajo naj se stroškfza elektrifikacijo v Gorenji vasi.
B. sv. Križnik (Trbovlje) se zahvaljuje g. banu zato, da se usmerjajo javna dela tja, kjer je najmanj zaslužka. Zeli pospešitve dela na cesti Zagorje—^Trbovlje. Regulira naj se Trbovljščica.
B. sv. Arnež (Jesenice) poudarja, da rabijo dobre ceste jjosebno delavci, ki se vozijo na delo iz raznih krajev v Jesenice. Poudarja važnost, da je dobila Kamna Gorica kamnolom, ker se ji je tako odprl nov zaslužek. Cesta skozi Jesenice mora biti popravljena. — B. sv. Majeršič (Tržič) poudarja, da je zboljšanje cest nujno potrebno. Regulacija Bistrice je prav tako nujna.
B. sv. Rozman (Maribor) omenja, da je cesta Maribor—Slovenska Bistrica v strašnem stanju Kolesarji se po njej skoraj ne morejo več voziti. Napravljen je načrt za nov most v Mariboru. Ta most naj se začne čimprej graditi; bati se je, da bo zaradi pomanjkanja surovin industrija morala začeti odpuščati delavstvo, ki naj nato pri tem velikem javnem delu dobi za|>oslitve. Zgradi naj se vodnjak v delavski koloniji v Hočah.
Član b. s. K o 1 m a n (Maribor desni breg) je utemeljeval potrebo popravila drž. ceste Maribor —Št. Ilj iz splošnega državnega interesa. Govoril ie še tudi o raznih potrebnih tehničnih delih v svojem okraju ter je zlasti naglasil potrebo elektrifikacije Dravskega polja, zaradi česar je pred-
lagal, naj banovina skliče sestanek prizadetih, da se napravi načrt.
Član b. s. P r e 1 o g (Ptuj) je |k>udarjal potrebo raznih javnih del v ptujskem okraju in predlagal resolucijo, ki med drugim zahteva, naj banovina izda odredbe o spremembi platišč na kmečkih vozovih, naj se takoj pričneta regulirati Drava in Pesnica, ki s svojimi jiovodiijimi jkivzio-čata mnogo škode, naj se izdajo za kmečke do- j move osnovni tipi gradnje, naj se proračuni okr. cestnik odborov sprejmejo, kakor so predloženi.
Član h. s. Sadravec (Ormož) je tudi našteval razna |>otrebiia javna dela v svojem okolišu, zlasti pa je ojiozoril na most čez Dravo v Ormožu, ki je zelo slab in bi bilo nujno [>otrebno, da se začne graditi nov železni most, ki bo kos povečanemu prometu. — Opozoril je tudi na veliko škodo, ki jo napravijo na naših cestah in mostovih avtomobilisti iz sosedne banovine. Nadalje je predlagal, naj banovina razpiše veliko investicijsko posojilo za elektrifikacijo.
Član b. s. Lesar (Brežice) je s primeri iz svojega okraja utemeljeval drugačno taktiko pri graditvi cestnega omrežja |>o okrajih. Namesto da se gradi na več krajih več objektov, naj se rajši najprej zgradi en objekt povsem, potem pa naj pride na vrsto drugi, kar l>o bolj smotrno. Nadalje je opozoril na potrebo elektrifikacije Bi-zeljskega, na pomanjkanje vodovodov v brežiškem okraju, prosil za osušitev močvirja pred brežiško bolnišnico in za popravitev mostu v Brežicah.
Član b. s. Škrabec (Kočevje) je za svoj okraj pri|>oročal jx>trebna dela za omejitev povodnji, j»opravo in moderniziranje nekaterih cest ter prosil, naj bi se izplačale od strani države delavstvu zaostale mezde pri javnih delih.
Član b. s. K r a 11 j c (Logatec) je prijx>ročal osuševanje zamočvirjenih dolin v logaškem okr.; apelira, naj se začeta dela nadaljujejo in da naj se zlasti posveti vsa pozornost cesti Ljubljana— Planina, ki je vsa razorana od težkih tovornih avtomobilov.
Član b. s. Bačič (Murska Sobota) je pričel svoj govor z ugotovitvijo, da je Prekmurje nezakonsko dete, kateremu bo še treka poiskati očeta. Prosil je, naj bi se v Prekmurju jiospešila javna dela, da se tako omeji odtok sezonskih delavcev v tujino. Detajlno je prijx>ročal med drugim regulacijo Mure in Lendave, gradnjo vodovodov in kajpada elektrifikacijo vsega Prekniurja. Prosil
jo tudi, naj bi cesta na tromejnik postala spet banovinska.
Član b. s. Zorenč (Šmarje j>ri Jelšah) je pred banskim svetom na temperamenten način razgrnil sliko ubošlva svojega okraja in s tega stališča tudi utemeljeval številne svoje prošnje in pripombe. 0|>ozoril je na hrvatske avtomobiliste, ki ne ozirajo se na cestnopolicijske predpise, rušijo ceste in inosliče v okraju. Priporočal je regulacijo Solle, za kar so že odobreni krediti gradbenega ministrstva. Z regulacijo Sotle bi se pridobilo precej nove plodne zemlje v Šmnrskem okraju, ki je prenaseljen. Nujno je prosil tudi za elektrifikacijo, ki bi gotovo privabila kaj industrije v šmarski okraj, ki je še vedno povsem kmetijski.
Član b. s. Marolt (Ljubljana - okolica) je nujno priporočal graditev državne ceste od italijanske meje do Ljubljane. Ker se pojavlja tudi na štajerski strani prizadevanje, da hi se gradila državna cesta od Št. Ilja v notranjost Slovenije, priporoča, naj bi se cesta gradila hkrati od obeli strani. Opozarjal je še na nekatera javna dela v svojem okr., zlasti na izsušitev rakitniške planote.
član b. s. Š e I i h (Slovenske Konjice) je govoril o potrebi nujnega jx>pravila državne ceste, na kateri so takšne kotanje, kakor pasti za tanke.
Član b. s. S 1 a v i č (mesto Ljutomer) je priporočal, naj se jKKljire vodna zadruga za regulacijo Ščavnice.
Član b. s. Štuhec (Ljutomer) je prosil, naj se pričeta dela v ljutomerskem okraju nadaljujejo, hkrati naj se začno še druga javna dela, ki nai za-j>osle revno prebivalstvo. Zlasti pa naj 6e čimprej elektrificira Mursko j>olje.
Član b. s. Šerbinek (Maribor desni breg) je utemeljeval cestne jiotrebe svojega okraja.
Član b. s. Kugovnik (Prevalje) je izrekel priznanje tehničnemu oddelku banovine za njegova dela in je poudarjal zlasti jx)lrebo harmonije med politiko javnih del in socialno politiko. Stremeti je treba, da se z javnimi deli prične predvsem tam, kjer je mnogo nezajioslenega prebivalstva.
Dlan b. s. dr. Leskova r (Maribor-mesto) je govoril o j>otrebah bolnišnice v Mariboru. Dela na novo zgrajenem poslopju so zastala in tako stoji poslopje med bolnišničnimi objekti brez has-ka. Prosil je, da bi se to čimprej spravilo v tek.
S tem je bila debata k jiosloviiemu jioročilu tehničnega oddelka končana in ob tri četrt na eno je g. ban zaključil zasedanje, ki se nadaljuje zvečer ob 6 s čitanjem poročila socialno-političnega oddelka.
Socialna politika in ljudsko zdravje
PojKfldansko zasedanje banskega sveta se je začelo ob 18 in je bil na vrsti preračun oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje. Poročilo je podal načelnik tega oddelka g. Anton Kosi.
Socialna politika
Za splošno skrbstvo je imel oddelek na razpolago iz banovinskega preračuna 2,115.000 din, iz bednostnega sklada pa 2,350.000 din, skupno 4,465.000 din. Toda s temi vsotami ni bilo mogoče ugoditi vsem raznovrstnim potrebam. Določena sredstva, ,so bila pr,i .skrajnem varčevanju že v mesecu decembru skoraj, popolnoma izčrpana.
Za mladinsko skrbstvo ima banovina sama dva dečja zavoda v Ljubljani in v Mariboru. V oskrbi na stroške banovine je bilo skupno 422 otrok, bilo pa je tudi mnogo siromašnih rodbin, katere je podpirala banovina z mesečnimi podjiorami od 100 do 3C0 din. Da se kolikor mogoče mladina ohrani kmetskemu stanu, se pospešuje zlasti odgoja otrok pri dobrih in zanesljivih rednikih na deželi bodisi proti plačilu celotne ali delne oskrbnine, bodisi brezplačno. Mesečna oskrbnina znaša 185 do 250 din. Otroci so pod stalnim nadzorstvom banovine.
V	dobi šolskih počitnic je bilo oddanih v počitniške ustanove 513 otrok. Banska uprava podpira tudi v znatni meri razna društva in karita-tivne in humanitarne ustanove, ki se bavijo z mladinskim skrbstvom. Mnogo prispeva banovina tudi za vajence (okoli 480.000 din). V splošno pomoč je bilo izplačanih društvom in zasebnikom 2.8 milij din.
Za neposredno podpiranje brezposelnih, ki nimajo pravice do rednih podpor je bilo nakazanih Borzi dela v Ljubljani podpor za 50.000 din. K omejitvi brezposelnosti je pripomogla tudi drž. dotacija poverjeništva za preskrbo pasivnih krajev 1.4 milij. din, ki je bila razdeljena in porabljena za javna dela.
Lani je število izseljencev v prekomorske dežele nazadovalo na 326 oseb. V kontinentalne dežele je odpotovalo na sezonsko delo 11.100 oseb, večinoma iz Prekmurja. Banovina stalno podpira organizacije, ki imajo skrb za izseljence na programu.
Škoda, povzročena po elementarnih nezgodah, je znašala lani okoli 50 milij. din. Skupno pa je bilo danih prizadetim iz drž. in banovinskih sredstev "bkoli 1.4 milij. din podpor.
V	smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije so bili ustanovljeni krajevni odbori za pobijanje draginje v mestih in sedežih okrajev in v industrijskih krajih, pa tudi v drugih važnejših naseljih.
Skrb banovine za ljudsko zdravje
Banovinski zdravstveni zavodi razpolagajo z 1774 posteljami, upanje, da bo že letos odprt novi bolniški paviljon pri splošni bolnišnici v Mariboru, v katerem bo mogoče namestiti 240 bolniških postelj, se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal ni uresničilo, dasiravno je stavba že dve leti pod streho. Banovina ima skupno 1 bolnišnic: Alaribor 606 postelj, Celje 436, Murska Sobota 140, Slovenji Gradec 152, Brežice 156, Novo mesto 134 in Ptuj 120 bolniških postelj. Zavod za raziskovanje in zdeavljenje novotvorb, ki je že drugo leto v polnem obratu, ima 30 postelj. Kapaciteta banovinskih bolnišnic je večja kot državnih. V vseh. posebno pa v večjih bolnišnicah, primanjkuje prostora za nastanitev bolnikov. Nekoliko bo temu odj:>omogel novi paviljon v Ljubljani, kjer bo prostora za 150 postelj, in bo odprt še v začetku novega proračunskega leta. Naše bolnišnice so prekomerno zasedene.
V banovinski upravi sta dve hiralnici: v Voj-niku in Ptuju, na vpoklic pa čaka večje število za prevzem predzaznamovanih hiralcev.
Obstoja bojazen, da bo zvišanje cen živil ogrožalo finančno ravnotežje bolnišnic. V ta namen bodo služili rezervni krediti. Zaradi obuboža-nja prebivalstva ft dohodki bolnišnic stalno nižajo in banovina mora sedaj zanje prispevati iz splošnih sredstev 6.5 milij. din.
Tudi lani so bile napeljane številne vodovodne naprave in izvedena številna asanacijska dela.
Banovina ima tri zdravilišča: Golnik, Rogaško Slatino in Dobrno, ki lepo napredujejo.
Ker v naši banovini manjka zavoda za preskrbo siromašnih, zapuščenih in osirotelih otrok iz predšolske dobe, bo treba v Ljubljani sezidati nov banovinski dečji dom za okoli 40 otrok. Sedanji dečji dom v Strcliški ulici v Ljubljani je absolutno premajhen in ima neugodno lego.
Glede pobijanja draginje je naša banovina predlagala tudi ustanovitev banovinskega odbora za pobijanje draginje. Pripravila je nadalje številne načrte za asanacijo in za tri nove zdravstvene domove. Čimprejšnje razširitve je potreben banovinski zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Zdravljenje siromašnega prebivalstva v podeželju se bo čim intenzivnejše izvajalo in racionaliziralo.
Po poročilu načelnika g. Kosija je bilo zasedanje prekinjeno in se razprava nadaljuje v petek dopoldne.
Pionirji na zahodni fronti utrjujejo podzemske hodnike
Premiera!
ngeli garjevih lic
Moiiuinentalno socijalno filmsko delo. ki bo vsakogar b svojo napeto in pietresljivo vsebino naravnost eleklrlziralo. Prelep prikaz o Imju dobrega in zla. Filin, ki končuie z usmrtitvijo na električnem stolu, pa vkljub kruieniu realizmu preds'avlja eno najidejnejših del umetniškega filma Režija: MIHAEL KERTEZ tvorec 'ilmov ..Robin Hootf ■. „ln nastala je novo tarstvo"
3amcs Capij, Pat O' Brien, Dnn Sluridan in „M ada holljuroodsha garda" KINO MATICA, tel. 21-24	Ob 16., 19. in 21. url
IdhoJfaie novice
Koledar
Petek, 16. februarja: Kvatre. Julijana, muče-nica; Oneziin. Prvi krajec ob 13.55. llerschel napoveduje dež in sneg.
Sobota, 17. februarja: Kvatre. Frančišek Kle; Gregor X.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl gospod Svetozar Koser.
Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 pokopališče k Sv. Križu. — V sobolo ob 2 popoldne bo izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti pogreb gospe Ide Škof roj. Wanck. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Diplomiran je bil 13. t. m. na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz filozofsko-pedagoške skupine »nami delavec v Kmečki zvezi in predsednik njenj mb.dinske organizacije g. P u š Ludovik, referent za zadružništvo in kmetijske organizacije pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. G. Puša pozna že velik del slovenske javnosti kot iskrenega borca za kmečke pravice. Tudi svoje študije je izkoristil za filozofsko proučevanje kmečkih stanovskih problemov, za kar je žel priznanje svojih profesorjev. V času študij j; izdal knjigo »Kmečki stan«, v kateri jc opisal psihološke in sociološke korenine kmečkega stanovskega gibanja. G. Pušu k diplomi iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov pri delu za dobrobit slovenskega kmečkega stanu.
Inž. Valentin Vončina, ki je bil imenovan za načelnika računsko - ekonomskega oddelka v gradbenem ministrstvu.
MeSika skupščina krščanske š©5e
Člani, starši, vzgojitelji in prijatelji mladine, udeležite se zborovanja v nedeljo, 18. febr. ob pol 11 v beli dvorani hotela Union. — Odbor.
—	Slomškova družba sporoča svojemu članstvu, da bo v nedeljo, dne 18. t. m. dopoldne ob pol 11 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani velika skupščina osrednjega društva »Krščanska šola«. Ker so na dnevnem redu važni razgovori glede verske vzgoje naše mladine, vljudno vabimo, da se zborovanja udeleži tudi članstvo Slomškove družbe. Za odbor Slomškove družbe J. Š.
—	Izreden mraz v Horjulu. Dne 15. februarja zjutraj ob 7 je bilo v Horjulu 28 stopinj mraza.
—	Za podporni sklad lista »Orače je daroval g. dr. Simončič 88 dinarjev.
—	Protiletalska zaščita, predavanja v radiu. Opozarja se, da bodo ob naslednjih sobotah, in sicer prvič dne 17. t. m. v radiu predavanja iz raznih panog protiletalske zaščite. Prva tri predavanja Imajo sledeče naslove: Organizacija protiletalske zaščite in obveznosti glede gradnje zaklonišč; Kako se vrše letalski napadi?; Obramba in zaščitna sredstva protiletalske zaščite. Predavanja bodo vsakokrat med 18 in 19	.
—	Sprejem uslužbencev v službo, ko se vrnejo z orožnih vaj. Predsednik ministrskega 6veta in minister notranjih del sta žc lani naročila, naj podrejeni uradi intervenirajo za sprejem v službo vseh onih, ki se vrinejo z orožnih vaj, pri privatnih delodajalcih ali tudi pri avtonomnih ustanovah, če bi delodajalci ne marali sprejemati obveznikov po vrnitvi z vojaških vaj spet v službo najmanj z istimi pogoji, ki so jih imeli pred orožnimi vajami v službi in sozaradi orožnih vaj morali iz službe ter so tako izgubili službo ali zaposlitev. Državne in samoupravne ustanova morajo takoj na prošnjo 6pet spre-
jeti z istimi pogoji vse uslužbence, ki so službo izgubili zaradi odhoda na orožna vaje Zato so bile obveščene tudi vse državne, samoupravne in avtonomne ustanove, naj pozvanim na vaje ne izpraznu-jejo pri pozivu na vaje njih mest.
— Mesto vencu na grob pokojnega nečaka Mirko Rusa, je daroval g. Rus Ivan, lesni vele-industrijulec v Loškem potoku, din 300.— za šolske revne otroke v l.oškem potoku. V imenu revne mladine se upraviteljstvo šole v Loškem potoku na j tople je zahvaljuje.
1» » » M M T
sredstvo za prečiščevanje pri slabi prebavi
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8,— 60 kom. Din 27,—
nog. S. lir. 31888/38. ^ ^ — ^ ^ ^ A ^
JCaj pKavjuta?
Ob sklepu prvega polletja. so učenci ljudskih šol prinesli domov *knjižico za učence (-ke) narodnih šoU, iz katere bi se naj starši poučili o dosedanjem uspehu svojih otrok. Ta knjižica ima na tretji strani nekaka navodila za »jugoslovenskega učenca ljudske šole*. Med drugim sinji v tej knjižici ludi tole: Na svoje zdravje hočem paziti, z delom in s o k o l s k o telovadbo pa si krepiti telo.
Kdor Sokol, ta dober Jugoslovan, državljan, sin. roditelj, tovariš in brat.«
Kaj pravite, g. urednik, ali niso te »knjižice« že zelo zastarele? Ali je res potrebno učencem ljudskih šol še vedno dopovedovati, da razen Sokolov nihče ni dober Jugoslovan, državljan itd.? No, potem je žal na deželi res malo dobrih Jugoslovanov, ako še vedno velja to laži-pravilo! Vsekakor bi bilo dobro, ie ui prosvetni oddelek kr. banske uprave sestavil za učence ljudskih šol bolj sodobna navodila in te zastarele knjižice v vseh razredih vzel »iz prometa«.
65.000 din, prispevek h gradnji občinskih cest Svetinje—Jeruzalem in Središče—Šalovci—Krče-vina in za zgradbo mostu v Tibolcih preko Pesnice 34,000 din. Za kritje izdatkov bo prispevala banovina 296.585 din, železniška uprava 1000 din in drugi razni dohodki znašajo 6500 din. Primanjkljaj v znesku 186.103 din se bo kril z 20% okrajno cestno doklado na neposredne dokladam podvržene državne davke.
Cestnemu odboru v Ormožu je dodeljeno v oskrbo 66 km banovinskih, 1 km dovoznih in 34 km subvencioniranih cest in so izdatki, ki so predvideni za vzdrževanje istih v proračunskem letu 1940/41 tako minimalni in nujni, da bi bilo vsakršno znižanje proračuna od strani banske uprave kot nadzorne oblasti le v veliko škodo cestnemu okraju.
Jdh/l&tfi
— Razbojniški napad na Dobrovi pri Raki. V
občini Raka so vlomi in tatvine na dnevnem redu. Na delu je organizirana tolpa domačinov, kar najbolj priča zadnji razbojniški vlom. — V vasi Dobrovi pri Raki živi ugleden in varčen posestnik Radežič, ki je nedavno prodal hraste in prejel v nedeljo na račun 7000 din. Denar, poslan od kupca po pošti, je poštni sel izročil v trgovini Cerovšek v vasi Smlednik, kjer ga je Radežič v nedeljo tudi prejel. Ko 11111 je trgovec izročil denar, je bilo v trgovini nekaj ljudi, ki so videli, koliko denarja je prejel Radežič. V ponedeljek ponoči okrog pol enajstih pa zbudi gospodinjo pri Radežičevih ropot in klic, naj odpre, češ, da so gozdni delavci, ki vedo, da je gospodar prodal les in dobil denar. Ker gospodinja vsa v strahu ni hotela odpreti, je eden izmed zunaj stoječih trikrat ustrelil skozi okno. K sreči je gospodinja odskočila od okna, sicer bi jo zadel strel. Skozi zdrobljeno šipo je ropar segel in odprl okno. Skočila sta v sobo dva zakrinkana moška. Eden je nastavil puško gospodarju, ki je ležal v postelji v glavo in zavpit: »Življenje ali denar!« Drugi je razbijal in razmetaval jx> sobi. Gospodinja je zbežala pod streho, hčerki pa se je posrečilo pri zadnjih vratih zbe-žati iz hiše. Bosa in brez gornje obleke je v snegu in mrazu 1ekla do pet minut oddaljenega soseda Bizjaka. Ko so pritekli sosedje, so roparji že zbežali proti Smledniku. — Drugemu posestniku je bil pred mesecem ukraden prašič. Tatovi so ga na mestu zaklali in odnesli. Krvava sled je vodila proti Gmajni. — Tretjemu posestniku, ki je bil poklican na orožne vaje in so ostale doma same ženske, so talovi tudi hoteli odpeljati prešiča. Ustrelili so ga v glavo, strel pa je zbudil domače, ki so odpodili tatove. Seveda so morali prešiča takoj zaklati. Posestniku Pircu so tatovi odnesli konjsko opremo. Vsi ti vlomi in tatvine so se zgodili v teku enega meseca. Koliko je pa še drugih vlomov in tatvin. A vse ostane nepojasnjeno. Za zločinci ni nikdar sledu. Želimo, da bi se orožni: kom jx)srečilo pojasnili vsaj razbojniški napad pri Radežičevih; upamo, da to ne bo pretežko.
— Transmisijski jermen ga je zgrabil. Pod tem naslovom smo poročali o nesreči Zabre-tovega delavca v Britofu pri Kranju, da ga je v tovarni zgrabil velik transmisijski jermen. O nesreči smo zvedeli točneje tole: Delavec llurlobivnik je bil zaposlen pri sekanju odpadkov na žagi. V petek popoldne je prišel pod žago, — kaj je hotel tam. se ne ve — po nesreči in neprevidnosti tako blizu malega jermena, ki žene brus, da ga je jermen prijel za nogo, ga potegnil do transmisije in mu zlomil nogo 10cm nad členom. Ker notranjih poškodb ponesrečenec ni utrpel, bo iz bolnice oddan kmalu v domačo oskrbo.
Preračun okr. cestnega odbora v Ormožu
Okrajni cestni odbor Ormož je na svoji seji pod predsedstvom načelnika g. Štamberger Jan-l<a odobril preračun izdatkov in dohodkov za novo preračunsko leto 1940/1941. Preračun izkazuje 490.188 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Za osebne in upravne izdatke je predvidenih 22.085 din, za vzdrževanje banovinskih in dovoz1-nih cest 276.500 din. Potrebščine cestnega okraja in izredni izdatki izkazujejo 191.603 din, od česar odpade 46.800 din za plače pomožnih cestarjev na subvencioniranih cestah, za stroške za seje in za bolezensko zavarovanje pomožnega osebja 6000 din, za nabavo in popravilo inventarja 21.COO din, za stroške za vzdrževanje subvencioniranih cest
*	Določena teža kruha v Zagrebu. Na pritožbo pekovskih mojstrov v Zagrebu je bansku oblast banovine Hrvatske določila, da se za vse vrste kruha, ki je komad po 4 din, zniža teža za 6 dkg pri komadu. Enotna cena za vse vrste kruha mora znašati 4 din za komad Najnižja teža komadov pa mora biti pri posameznih vrstah kruha: za kruh iz bele moke 0.95 kg, za kruli iz polbele moke 1.02 kg, za kruli iz črne moke 1.14 kg.
*	Cene živilom v Zagrebu sc vedno bolj višajo. Na zagrebškem trgu se opažajo vedno višje cene življenskim potrebščinam. Cene nekaterim potrebščinam so poskočile za sto odstotkov. Jajca se prodajajo po 2.50 din komad, kruhu so, kakor poročamo na drugem mestu znižali težo, tako, da je življenje vsak dan dražje. Silno se je podražila razne vrste zelenjava. Zato ni čudno, da delavci in nameščenci zahtevajo povišanje plač.
*	Inozemski kapital v Jugoslaviji. V Belgradu je izšla strokovna knjiga, iz katere navajamo številke o tujem kapitalu v naši državi. Knjiga navaja 1522 različnih delniških družb, ki razpolagajo z glavnico 7.441,068.255 dinarjev. Na letnih skupščinah leta 1937 je bilo prijavljenih za 4.6 milijarde ali 62.27% skupne glavnice. Če vzamemo vsoto 4.6 milijarde kot stoodstotno, dobimo naslednjo sliko sodelovanja posameznih faktorjev pri financiranju našega gospodarstva: državni kapital 448.3 milijona nli 9.67%, denarni zavodi 452.5 milijona ali <).?(»%, inozemski kapital 2.387 mil. dinarjev, ali 51.52%, delniške družbe 116.7 milijona ali 2.51%, ostali delničarji 1.229 mil. dinarjev ali 26.54%. Inozemski kapital je najbolj zastopan v industriji (80.5%). Stvarno /naša inozemski, kapital v' naši državi 3.426,339.919 dinarjev. Največ- je francoskega kapitala (25%). nato pride Anglija (17%), Združene države (14%). Nemčija s' protektoratom (11%), Itali ja (9)%, Belgija (7%) švica (5%), Monako (5%), slede še Nizozemska, švedska, Madjarska, Luksembnrg in Romunija.
*	Vrane povzročajo kmetom ogromno škodo. V okolici Zenuina, posebno po gozdovih, so se pojavile .jate vran. Vsa polja so na posameznih mestih kar pokrita z velikim številom teh škodljivih ptic. V vasi Ašanji so vrane naredile kmetom škodo, ki gre v stotisoče. Kmetje se na vse mogoče načine trudijo, da bi^ zatrli vrane. vendar se jim to ne posreči. Sedaj so se obrnili zn pomoč na oblast.
*	Velika tatvina v Osjeku. V delavnico av-tomehanika Otona Miillerja v Osjeku je bilo vlomljeno. Vlomilci so razbili blagajno in odnesli iz nje 31.400 dinarjev.
*	Cigan izzval uboj. V šidu so imeli semenj, na katerega je prišel tudi cigan Živan Panič s Tomažem in Andrejem Pažitna j iz Male Vnšice. Na semnu so se pošteno najiili in se pijani vrnili v Malo Vasico. Ko so prišli do liiše Živana Vidojeviča, je cigan Panič začel metati kamenje v okna. Iz hiše je priliitel z dvocevko v roki Vidoievičev zet Mile Krtinič in ustrelil. Smrtno zadet je padel Tomaž Pa-žitnaj Panič je priskočil in se začel ruvati s Krtiničem ter mu hotel vzeti puško. V tem je priliitel Krtiničev tast Vidojevič in udaril s sekiro Paniča dvakrat jx> glavi in ga smrtno-nevarno ranil. Kakor pripovedujejo priče, je bil pravi povzročitelj uboja cigan Panič, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer niha med živ-jenjem in smrtjo.
*	Usodna zamenjava. Pred okrožnim sodiščem v Skopi ju se je te dni zagovar jal lekarnar Milutin Minič. V septembru preteklega leta je začutil delavec Joeif .losifovič hude boležine v želodcu. Prosil je svojega prijatelja Petra Janešiča, naj 11111 prinese za dinar grenke soli. Janešič je šel v Mi-ničevo lekarno, kjer pa je pomoloma dobil ščavno sol. Ko ie .losifovič zavžil to sol, so se kmalu pojavili znaki zastrupljenja in čez par dni je umrl v bolnišnici, kamor so ca prepeljali. Pri raztelese-niu so ugotovili. da je podlegel zastrupljeniu z oksalno kislino. Lekarnar je skušal zvaliti krivdo
A
V Bosni 2 metra visok sneg
vrbaski banovini že dva dni močno sneži. 1 ljaluki imajo 1 meter snega, po hribih pa
V
V Banjaluki
celo 2 metra. Mnogo vasi je popolnoma odrezanil od sveta, ker so ceste neprehodne. Tudi glavne ceste so večinoma natrpane s snegom. Tako je promet med Banjaluko in Jajcem ukinjen. Železniški promet na progi Bosanski Novi—Hihač je bil dalj časa ukinjen, šele v sredo zvečer so vlaki spet začeli voziti, ko je velika množica delavcev očistila progo.
Pod veliko težo snega se rušijo slabo zgrajene kmečke hiše. — V Banjaluki se ie podrl hangar Aerokluba. Obe jadralni lelali, ki sta bili v hangarju, sta razbiti. Hangar so pred letom dni postavili in je veljal okrog 200.000 din.
Lačni volkovi so vedno bolj drzni. Prihajajo že kar v vasi in iščejo, kje bi lahko vdrli v hleve in poklali živino, posebno ovce. Bilo je več primerov, ko so volkovi skušali vdreti celo v hiše. Okrog Banjaluke lovci pridno preganjajo volkove in so jih že precej postrelili.
Silna burja v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da vlaki vozijo samo do Knimt. V Liki divja silna burja, ki je dosegla že hitrost 130 km na uro. Tudi v Dalmaciji povzroča burja velike nevšečnosti in močno ovira pomorski iu avtobusiii promet. Tem-
peratura od Knina pa do hrvatske meje znaša — 10 do —20 stopinj Celzija. V Šibeniku so imeli v sredo 4 stopinje mraza. Okrajno in okrožno sodišče nimata nič premoga in razpravljajo sodniki v zimskih suknjah in s klobuki na glavah v sodnih sobah, kjer kaže toplomer 4 slopinje pod ničlo. Pomanjkanje premoga traja že vso zimo in močno ovira delovanje sodišč.
V snegu zmrznil. V Osjeku so poleg mestnega parku našli v snegu zmrznjenega 44lct-nega Ivana Kovača, ki je bil zadnje čase brez dela. V silnem snežnem metežu je obnemogel, padel v sneg in zmrznil.
Vlak skočil s tira. Ker jc spet za|)adel debel sneg, so nastale po vsej Vojvodini hude motnje železniškega prometa. Vlak, ki je peljal iz Feketiča je zaradi visokega sni ga skočil s tira in so morali i/ Novega Sada poslati šliri lokomotive da so ga spravile spet na tračnice in do prihodnje postaje Vlak 1/ Budimpešte sploh 111 pripeljal v Novi Sad. Mednarodni vlak Budimpešta—fakovee—Ljubljana—Trsi je zaradi visokega snega ustavljen. Ob Blatnem jezeru so snežni zameti na posameznih krajih po več metrov visoki, čiščenje železniške proge bo trujalo par dni.
Ljub^
Gledališče
Drama: Petek, 16. tebr.: ob 15 »Hudičev učenec«. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 17. febr.: »Profesor-Klepec«. Red A. — Nedelja, 18. lebr.; ob 15 »Sne-gulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 16. febr: »Lok«. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Izven. — Sobota, 17. febr.: »Trubadur«. Pretnierski abonma. Gostovanje ba-ritonista Borisa Popova. — Nedelja, 18. febr.: ob 15 »Lumpacius Vagabundus«. Izven. Ob 20 -Rusalka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Rokodelski oder
Zaradi velike pohvale, s katero je bila sprejeta predstava igre »Prva legija« v januarju in zaradi neprestanega povpraševanja, kdaj pride igra zopet na oder, sporočamo, da bo Rokodelski oder vprizori! priljubljeno igro v nedeljo, 18. t. m. ob petih popoldne. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji v nedeljo od 10—12 dopoldne in od 4—5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Kdor še ni videl igre, naj v nedeljo gotovo pride v Rokodelski dom .
Radio Ljubljana
Petek, 16. februarja: 7 Jutrnji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — II Šolska ura: Slov. narodne pesmi (g. Stanko Prek) — 12 Naše pesmi in napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Okrusni vrtovi (ga. inž. arh. Craselli Katarina) 18.20 Zbor mandolin (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: O narodnih plesih (prof. Ljubica Jankovič) Zagreb — 19.40 Objave — 19.50 Izseljenska poročila — 20 Koiicert. Sodeluje g. Boris Popov, prof. P. Ši-vic in Rad. orkester — 21.50 B. Smetana: Iz mojega življenja (plošče) — 22 Napovedi, poročilu — 22.15 Harmoniko igra g. Jenko Vili-buld.
Drugi programi
Petek, 16. februarja! Belgrad-Zagreb: 20.30 Ork. konc. — Bratislava: 20 Nar. konc. — Sofija: 19.45 Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda« — Angleške postaje: 21.30 Ork. konc. — Beromiinster: 20.45 Cerkvena gl. — Budimpešta: 19.30 Opera — Bukarešta: 19.35 Opera — Stoc!iholm-Horby: 21 Brahmsova II. simfonija — Trst-Milan: 21.10 Simf. kcnc. — Rim-Bari: 21.30 Lahka gl. — 22.30 Zbor
Prireditve in zabave
Mlakarjevo »Magilino žrtev«, igro z dija-[ škega življenja, bodo srednješolke ponovile v nedeljo, 18. februarja ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji pri Sfiligoju, Frančiškanska ulica 1, in v nedeljo od 10. do 12 pri blagajni. Zvečer se I odpre blaga jna ob 6.
Kitarist Stanko Prek bo izvajal v ponedeljek, dne .19. t. m. na svojem koncertu v mali Filharmo-nični dvorani naslednje Paganinijeve skladbe: Alle-gretlo, Suita, Sonatina, Vivace, Perigoldino, Sonate, 'Allegretto, Scherzsndo, Akordno študijo in Osem A4enuetov. Na njegov večer opozarjamo. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Začetek ob 20.
Naše dijaštvo
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Govoril bo dr. inž. Ribarič Ivo o temi: »I. G. — A.G. — organizacija svetovnega velepod-jetja«.
Poizvedovanja
Najden je bil ključ na hodniku pred Jugoslovansko knjigarno. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni / Ljubljani.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
na Janešiča. Dejal je, da je v trenutku, ko je stopil Janešič v lekarno, bil v lekarni neki kmet, ki je zahteval ščavno sol. Janešič je nato rekel: >Dajte meni iste soli za dinar « Janešič je pa odločno izjavil, da je izrecno zahteval grenko sol. O ščavni soli še nikoli ni slišal. Sodišče ie obsodilo lekarnarja na dva meseca zapora in na 1800 dinarjev globe. Josifovim staršem mora plačati 8000 din.
Anekdota
Kialj Henrik VIII., ki je svojo drugo ženo Ano Boleyn dal usmrtiti, je kmalu po krvavi smrti nesreue žene prosil za roko lepo milansko princezinjo. Videl je namreč njeno sliko in se je zaljubil vanjo. Odposlanstvo, ki ga je kralj poslal v Milan, je bilo slovesno s|)rejeto in ponudbo mogočnega kralja so sporočili prin-cezinji v slovesni seji mestnega sveta. Prin-cezinju ni dolgo premišljevala, marveč je od-poslanstvu odgovorila z naslednjimi besedami: »Zelo se čutim počaščeno s ponudbo slavnega kralja, kljub temu pa sem prisiljena, da to ponudbo odklonim, ker me telesna hiba sili, da zavrnem roko Henrika VIII.: Jaz imam žal samo eno glavo! Sporočite Njegovemu Veličanstvu, da bi njegovo ponudbo z veseljem sprejela, če bi imela — dve glavi.«
Med ponarejevalci denarja: »Prvi milijon bomo darovali siromakom, da bomo svoje podjetje tačeli c dobrim delom.«
p LJUBLJANA
15. februar doslej najbolj mrzel dan v letošnji zimi
V letošnjem letu smo imeli mraza že kar dovolj in zato smo se včeraj zjutraj prebudili kaj presenečeni, ko Bn>o zapazili, kako je mraz nanovo pritisnil e skoraj prav takšno silo kakor leta 1929. Posebno r.udo se je poznal skok, ki je nastal kar čez noč, saj se je mraz tako rekoč podvojil. Do ušes zaviti in z rdečimi nosovi so hiteli ljudje v ranem jutru na svoj posel. Živilski trg pa je v pravem pomenu besede zamrznil, saj ni bilo skoraj nikogar, ki bi v tem mrazu hotel prodajati, kaj šele kupovati.
Le malo je manjkalo, pa bi sedanji mraz posekal rekord, ki smo ga v zimi dosegli lani »na kraju decembra, ko smo ga namerili v Ljubljani
—	26° C pod ničlo. V vremenski hišici v Zvezdi je najnižja temperatura zarana dosegla — 23.5° C. Na letališču so ga merili kar —28° C in tudi v mestnih okrajih, ki leže izven središča mesta, je bilo nekoliko bolj mraz kakor v sredini. Pa mraz ni zajel le Ljubljane, ampak vso Slovenijo, saj se Maribor ni odrezal nič slabše kakor letališče v Ljubljani in tudi v Celju je toplomer pokazal
—	24° C. Mraz, ki je pritisnil, je posebno budo prizadel živali in z dežele prihajajo sporočila, da se sicer najbolj plašne poljske in gozdne živali zatekajo v bližino vasi. Isto velja za ptice pevke. Najhuje je zanje to, da je zemlja povsod pokrita
na debelo z močno in trdno sneženo odejo, na katero je zapadel spet sveži sneg.
Mraz je povzročil tudi precejšno motnje v železniškem prometu, vendar ne tako hudih, kakor bi jih mogli pričakovati. Zanimivo je namreč, da je imel dopoldanski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano iz Belgrada ob pol 10, v sredo polne štiri ure zamude, dočim je imel v četrtek le dve uri zamude. Tudi Simplon Orient-ekspres je imel nad tri ure zamude. Krajevni vlaki pa se zadovolje z zamudami do pol ure. Da ni hujših zamud, se imamo zahvaliti dejstvu, da v južnih predelih države mraz ni tako hudo pritisnil. V ljubljanskem cestnem prometu pa je mraz ustavil tudi ljubljanski tramvaj, ki ob četrt na osem zjutraj ni mogel speljati po podvozu na Šmartinski cesti proti Sv. Križu. Na železniškem nadvozu stoje namreč često lokomotive, ki spuščajo vodo. Ta se odteka na cesto in na tramvajske tirnice v podvozu. Pri hudem mrazu pa je voda snoči sproti zmrzovala na tramvajskih tirnicah in prvi tramvaj čez led ni mogel speljati, dokler delavci niso očistili tirnic.
Verjetno je, da se bo v kratkem spet obrnilo in da je ta zadnji mraz tudi zadnji pozdrav letošnje trde zime, ki bo morala kmalu popustiti.
1 Postna pridiga v stolnici. Drevi ob tri četrt na 7 bodo v stolnici sv. Nikolaja litanije, ob 7 sv. križevi pot s petjem, ob pol 8 pa bo druga postna pridiga prevzv. g. knezoškofa dr. Oregorija Rozmana. Verniki pridite v obilnem številu.
1 Ženski samostani na Slovenskem je naslov predavanju, ki bo drevi ob 8 v franč. dvorani. Predava ga. dr. Melita Pivec, ki je zbrala zgodovinske podatke o starih ženskih samostanih, ki so bili nekoč na naših tleh in so 6 svojim delom posegli v široke plasti našega naroda. Predavanje je opremljeno s 6kioptičnimi slikami in bo zaradi tega zelo zanimivo za naše cenj. ženstvo. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo.
1 Vincencijeva in Elizabetna konferenca za Bežigradom je imela svoj občni zbor. Iz poročil odbora, ki mu predseduje g. inšpektor Mavrič Jože, je razvidno ogromno delo, ki je bilo izvršeno v prid revnih in zapuščenih. Niso jim prinašali samo kruha, ampak so skrbeli tudi v obilni meri za njih žalostna in potrtja srca. Tem tihim delavcem in delavkam na karitativnem polju gre vsa zahvala. — Ob tej priliki je spregovoril nekaj bodril besed pisatelj g. F. S. Finžgar. Bežigrajci, ki eo se v velikem številu zbrali, so ga vemo poslušali. Marsikdo je uvidel ob tem govoru velik pomen dela za tiste, ki 60 pomoči potrebni ter odšel domov, s sklepom, bolj zvesto izpolniti dolžnost krščanske ljubezni do bližnjega^_
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
OgL rež- S br. 30474/35.
1 Slomškova družba vabi svoje ljubljanske članice, da se udeleže prosvetnega večera, ki bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Nastopi ga. dr. Melita Stele-Pivec z velezanimivim predavanjem? Ženski samostani na Slovenskem.
1 Krščansko žensko društvo opozarja članice na XV. prosvetni večer, ki bo danes, 16. februarja ob 8 v frančiškanski dvorani. Predava ga. dr. Melita Stele-Pivec. Tema: Ženski samostani na Slovenskem. Vljudno vabljene!
1 Zveza dekliških krožkov opozarja članice iz Ljubljane na današnje zanimivo predavanje dr. Me-lite Pivec na XV. prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani in jih vabi k čim večji udeležbi.
1 Ruska Matica. V 60. letih 19. stoletja so bile v Rusiji izvršene reforme (odprava tlačanstva, uvedba krajevnih samouprav, predvsem sodstva itd.), ki so do temelja izpremenile njen notranji ustroj. OD priliki 75. obletnice reforme sodstva v Rusiji priredi Ruska Matica v ponedeljek, dne 19. t. m., ob 20, v prostorih Francoskega instituta spominski večer z naslednjim sporedom: 1. Univ. prof. Evgen Spektor-6ki: Uvodna beseda; 2. Univ. prof. Aleksander Ma klecov: Slavnostni govor. Vstop prost.
1 Petdesetletnico življenja praznuje danes znani pekovski mojster g. Vidmar Karel na Cesti 29. oktobra v Ljubljani. Ugledni jubilant je rodom iz okolice Mirne na Dolenjskem in je že v Ljubljani, odkar se je izučil. Svojo obrt izvršuje samostojno že 21 let. G. Vidmar se zelo mnogo udej-stvuje v obrtniških organizacijah ter je dolgoletni predsednik Združenja pekov in predsednik Pekovskega društva, poleg tega pa zavzema tudi vidna in važna mesta v ostalih obrtniških organizacijah ter ustanovah, kjer se njegovo udejstvovanje dobro pozna. K življenskemu jubileju naše najlepše čestitke z željo, da bi jubilant še mnogo let uspešno deloval v stroki in javnosti ob strani ge. Soproge
Ivanke, kar mu toplo želimo tudi kot našemu dolgoletnemu naročniku.
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-Bežigrad vabi svoje člane, da 6e polnoštevilno udeleže pogreba blagopokojnega g. Dougana Rudolfa, ki bo danes popoldan ob 4 iz Vilharjeve ulice. Pokojnik je bil soustanovitelj naše podružnice in je s svojim vzornim vrtom, ki ga je osebno oskrboval, dajal ostalim članom najlepši vzgled za uspešno olepšavo našega Bežigrada. Zato ga bomo bežigrajski sadjarji ohranili v najlepšem spominu.
1 Za mestne reveže je 6pet podarila 200 din ga. Ivanka Vodnikova iz Kolodvorske ulice; Združenje zidarskih mojstrov je pa poslalo 100 din v počašče-nje spomina svojega člana g. Edvarda Černiča; učiteljica gdč. Rada Jovanovič, Marmontova 35, je podarila 100 din, za brata g. Emil in g. Evgen Frelih, Hrenova ul. 19, sta v počaščenje_ 6pomina svoje umrle mamice poslala 200 din; neimenovana L F. je poslala 150 din, g. Hinko Kislinger, lastnik tvrdke Drago Schwab, je pa poslal 100 din mesto venca pok. Francu Gorjupu, očetu krojaškega mojstra tvrdke Schwab, a mestna vrtnarija je v znamenje te odkupnine od razkošja pri pogrebih položila na krsto preprost venec. Tvrdka Jeločnih in Simončič,
I
Samo ie danes ob 16., 19. in 21. uril
KLIC S SEVERA
po znauein rouiunu J.Olivur Curwooda_
iu kot dopolnilo „Rrvna osvetn". Pustolovni litin ameriških gangstorjev
KINO SLOGA, telefon 27-30 mmKmmmKmmmmmmrnimmmmmmmmmammm
I

Strah na gradu
S:jajna burka Renč Clairova umetnina SALVE SMEHA! KINO UNION, tel. 22-21
I
trgovina z manufaktumim blagom Pred škofijo 13, je podarila raznega manufaktumega blaga v vrednosti 400 din, g. Gustav Eger, Metelkova ul. 15, je pa nakazal 500 din. Mestno županstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih	.
1 Nepošten prodajalec preprog. Na prošnjo ljubljanske policije je bil prepeljan iz Zagreba Bosanec M. S., prodajalec preprog, ki je lani v oktobru premeteno ukanil nekatere kupce na Jesenicah in v Ljubljani. Prodajal je neprave perzijske preproge, navidez podobne pravim dragocenim preprogam, in z njimi spravil težke denarce iz žepov kupcev, ki so mu zaupali. Tako je na Jesenicah obesil neki gospej »perzijsko« preprogo, vredno 3000 din. Dobil je zanjo 4000 din in 100 holand-skih goldinarjev (280 din). Tudi v Ljubljani je prodal nekemu trgovcu štiri preproge za lepe denarje, tako da so bile preproge dvakrat preplačane. Kupci so šele kasneje zvedeli za prevaro in nihče ni več mislil, da bo policija nepoštenega prodajalca še dobila v roke. Prav verjetno je, da je ukanil še druge kupce, ki doslej svoje nesreče še niso prijavili.
»Angeli garjevih lic« v Kino Matici
Ni dolgo tega, ko je ljubljanski dnevnik prinašal kot podlistek roman »Angeli garjevih lic«. Prav gotovo je vsebina tega romana ugajala V6em, ki so či-tali to izredno lepo in pretresljivo socialno delo današnje dobe. S filmom »Angeli garjevih lic« je režiser Kertez dosegel višek svojega dela, k čemer mu je v prvi vrsti pripomogla bogata vsebina in snov, Film je tako kakor roman, poln napetih, neverjetnih prizorov, pomešanih z genljivimi idilami in vzgledi možatosti.
Tudi naš kraljevi dvor se je zanimal za ta izredni film in je po ogledu istega prejela tvrdka Warner Bros iz dvone pisarne posebno zahvalo za to delo, z opazko, da lepšega socialnega filma še niso gledali.
Film priporočamo prav V6em slojem, osobito tudi našim ženam-materam, katere so najmerodajnejši faktor pri vzgoji naše mlade generacije. Zasedba vlog je v najboljših rokah, tako: James Cagney, ki direktno elektrizira človeka, Pat 0'Brien, lepa Ann She-ridan in »mlada hollywoodska garda«. Torej pomnite: Premijera filma »Angeli garjevih lic« je danes v kino Matici.
MAR« BOR
1. aprila bo mariborska pošta motorizirana
Končno je uspelo po dolgoletnih prizadevanjih, da bo dobil tudi Maribor^ modernejši
prevoz pošte s pomočjo avtomobilov. Motori-zacija mariborske pošte se bo izvršila 1. aprila. Z omenjenim dnevom bodo izginila z mariborskih ulic predpotopna poštna vozila za pobiranje pisemske pošte iz nabiralnikov ter za prevoz paketov, ki nam niso bila v nobeno čast, namesto njih pa bodo stopili v službo brzi avtomobili. Zaenkrat dobi Maribor 3 avtomobile. če se bo pokazala potreba, pa še četrtega. 2 avtomobila — sicer že rabljena, vendar v dobrem stanju, prideta iz Ljubljane, kjer ju ima poštna direkcija že pripravljena, tretji — popolnoma nov pa pride iz Belgrada. Za garažo teh vozil se bo preuredila baraka Dolek starega poslopja kolodvorske pošte. Najmanjši avto bo služil za pobiranje pošte iz nabiralnikov, večji paketni voz bo služil za dostavo paketov strankam, največji tovorni pa bo vršil prevoz vreč in paketov med vsemi tremi mariborskimi poštnimi uradi in med kolodvorom. Motorizacija poštnega prevoza l>o prinesla v
Primeri s sedanjim stanjem velike prednosti, rvič bo pridobili mesto samo s tem, da bodo izginile z ulic stari vozovi s konjsko vprego, kar je važno že zaradi obmejnega položaja Maribora. Potem pa se bo tudi pospešilo in po-enostavno poslovanje vseh mariborskih pošt. Pobiranje'pisem iz nabiralnikov bo mogoče izvajati večkrat in hitreje, kakor dosedaj.^poleg tega pa bo mogoče namestiti tudi večje število teh nabiralnikov. V Mariboru smo jih namreč dosedaj imeli dosti premalo število ter so cele uiice'brez nabiralnika. Pošta je prejemala zaradi tega številne pritožbe, katerim pa ni mogla ugoditi, ker bi se zaradi povečanja števila nabiralnikov pobiranje pošte še bolj zakasnilo. Ekspeditivnejša bo postala dostava poštnih paketov strankam v mestu, z motoriziranim prevozom vreč in paketov med železniško postajo in mariborskimi poštami pa se bo predvsem pospešilo in poenostavilo poštno delo, kar bodo zlasti prijetno občutili uradniki in pismo-
Nemški oklopniki na pohoda
noše. Vsa mariborska pošta prihaja v Maribor z jutranjimi vlaki okrog 6. ure. V izredno kratkem času do pol 8. ure mora biti ta posta sortirana in razdeljena na posamezne dostav, ne okoliše. To delo je zahtevalo dosedaj skraj ne napore od zaposlenega osebja. — Motori-zacije mariborske pošte se je zavlačevala predvsem iz denarnih ozirov. Če pa pogledamo stroške, ki bodo v zvezi z modernizacijo prevoza pa vidimo, da ne bodo nič večji, kakor dosedaj, ko se je uporabljala poštna vprega. Svo-ječasno se je plačevalo v Mariboru za prevoz pošte 160.00 din letno, potem pa so interesenti sami z močno konkurenco pri licitacijski oddaji poštnih voženj potisnili ta znesek navzdol na 50.000 Din. Pri tej vsoti so spoznali prevozniki, da delajo z izgubo ter so bili na prihodnjih licitacijah umerjene jši. Sedanjemu zakupniku je plačala poštna uprava 85.CK)0 din letno za vprego. Vzdrževanje motoriziranega vozne parka, plača šoferjev ter nabava goriva pa je preračunana na 120.000 din letno — torej manj, kakor je stal včasih koniski prevoz. Stare vozove za prevažanje pošte bo prevzelo poštno ravnatel istvo v Ljubljani ter jih uporabilo v manjših mestih in prajih.
— Pri zaprtja, motnji v prebavi, vzemite zlutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
m Najhujši mraz v letošnji zimi in tudi naj hujši mraz, kar ga Mariborčani pomnijo, smo imeli v noči na četrtek. Na meteorološki postaji na Teznetn je bilo namreč 28.3 stopinje pod ničlo mraza. V mestu, kjer je temperatura ponavadi nekoliko znosnejša kakor na odprtem terenu, je bilo 28 stopinj pod ničlo. Že v sredo zvečer, ko se je zjasnilo ter so sijale na nebu zvezde, je kazalo, da bo pritisnil strašen mraz. Zvečer ob 20 je bilo že 20 stopinj pod ničlo. Včeraj je bil mraz ves dan neznosen, četudi je sijalo sonce, ki pa ni imelo nobene moči. Zanimivo je to, da je zavladal tak mraz pri zelo nizkem pritisku barometra, ki kaže jedva 733 mm, dočim je po navadi hud mraz le pri visokem zračnem pritisku. Zaradi hudega mraza niso mogli včeraj zjutraj primerno ogreti šolskih prostorov, pa so poslali mnogi zavodi šolarje in dijake domov.
m Odhod požrtvovalnega narodnega delavca. Danes se je iz Maribora odselil notarski pripravnik g. Anton Jakopič, ki je imenovan za notarja v Metliki. G. Jakopič se je za časa svojega službovanja v Mariboru uveljavil kot požrtvovalen delavec in odbornik pri Slovenski Straži v Mariboru. Priljubljenemu in agilnemu društvenemu delavcu želimo na njegovem mestu mnogo uspehov.
m Lepa darila. V trgovini Sraj v palači Hranilnice Dravske banovine so razstavljena darila za zmagovalce pri smuških tekmah za državno prvenstvo v štafeti. Lep in dragocen srebrn poka! je daroval mestni župan dr. Alojzij Juvan, darila pa so poklonili tudi mariborski Putnik, Zimsko-športna zveza v Ljubljani, Zimskošportna pod-zveza v Mariboru in prireditelj tekem SSK Maribor. Tekme bodo v nedeljo v Mariboru.
m Akademska kongregacija ima dane6 ob 8 v jezuitski kapeli sestanek.
m Namesto venca za pokojnega ravnatelja Pišeka je poklonila podružnica Zadružne gospodarske banke v Mariboru Vincencijevi konferenci pri Materi Milosti 200 din. V imenu revežev se konferenca za lep dar zahvaljuje.
m Smrt kosi žene. Včeraj je bilo v Mariboru večje število smrtnih slučajev, toda smrt je kosila samo med ženskim svetom. V Gosposvetski 13 je umrla vdova po avstrijskem podmaršalu Ana Lat-terer, 6tara 78 let, v bolnišnici je ugrabila smrt mla-
do življenje 19 letne delavke Marija Kranjc, v Kneza Koclja ulici 17 je umrla 77 letna zasebnica Ana Lederer, na Pobrežju, Zrkovska 12, je umrla 68 letna Detiček, v Slovenski ulici 40, 86 letna Avbič Terezija, v Razvanju pa 70 letna vdova po mizarju Marija Breznik. Naj počivajo v miru!
m Članom fantovskega odseka 111. Danes ob pol šestih zvečer bo v Gledališki ulici članski sestanek, obvezen za vse redne in podporne člane. Vsi naj prinesejo s seboj članske legitimacije.
m l'odzveza katoliških namešienk vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek, ki bo v torek, dne 20. februarja ob 19 v Domu na Slomškovem trgu 12.
m Tretje predavanje Materinskega tedna bo v ponedeljek, 19. februarja ob osmih v prostorih Ljudske univerze. Predaval bo dr. Pihlar o nalogah Unije za zaščito otrok.
m Nove žrtve poledice. V mariborsko bolnišnico so prišli včeraj mnogi poškodovanci, ki so postali žrtev poledice. 31 letna posestniška hčerka Ana Lubi iz Št. Ilja si je zlomila roko, 51 letni Franc Sep iz Tinja in 41 letni posestnik Karel Škrget iz Brezja sta si zlomila vsak levo nogo, prav tako si je zlomil nogo tudi 50 letni posestnik Jože Turčin iz Dupleka.
m Ker ga je »začarala*, jo je hotel ubiti. V hišo viničarja Arbajtra v Makolah je s silo udri neki Rudolf Rcnar iz Jelovca ter napadel viničarjevo ženo Antonijo s kolom, nato pa jo je začel daviti, češ di. ga je začarala, da vse noči ne more spati. Šelr ko je prišel ženi na pomoč njen soprog, se je nasilnež odstranil. Sedaj ga iščejo orožniki, pred katerimi pa je pobegnil ter se kriva.
m Bosanski prodajalci preprog izkoriščajo ljudi.
v Mariboru se je ustavila skupina 12 prodajalcev bosanskih preprog, ki že nekaj tednov obiskujejo stanovanje za stanovanjem, delajo po svoje trgovske izlete tudi na deželo. Ti bosanski prodajalci prodajajo perzijske preproge naše domače izdelave. Pravijo, da so prinesli te preproge iz Bosne ter jih hočejo prodati pod ceno, samo da bi jih spravili v denar. Vsi imajo silno namazane jezike ter znajo z veliko prepričevalnostjo obdelovati svoje žrtve. Konec je skoraj vedno ta, da napravijo kupčijo, ki 6e ravna po lahkovernosti kupca. Enemu prodajo preprogo za 6500 din, drugemu povsem isto za 15.000 din. Ljudje 60 prepričani, da so napravili dobro kupčijo in da so naložili denar v predmet trajne vrednosti. V resnici pa kupijo krošnjarji vse te preproge pri neki mariborski tvrdki ter plačajo za nje okrog 4500 din. Za ta denar bi dobil preprogo tudi vsak kupec, ki bi se potrudil sam v trgovino, na svojem stanovanju pa plača zanjo Bosancu enkrat in včasih še dvakrat toliko. Takšno izkoriščanje, ki ni samo v škodo kupcev, temveč je na škodo tudi mariborski legalni trgovini, bi bilo treba preprečiti ter tako krošnjarje iz naših krajev izgnati.
Gledališče
Petek, 16. februarja: Zaprto.
Sobota, 17. februarja ob 20: »Cigan baron.< Red B.
Nedelja, 18. februarja, ob 15: »Zaroka na Jadranu.« Znižane cene. — Ob 20: »Konto X.« Znižane cene.
Žrebanie 500 nagrad za naročnike Bogoljuba
V sredo, dne 14. t. m. je bilo v upravi »Bogoljuba« pred komisijo naročnikov žrebanje za naročnike »Bogoljuba«. — Srečo je delila mala Marija Trtnikova i/. Ljubljane. — Naklonjena usoda je zbrala v svoj krog naročnike iz raznih krajev Slovenije— ni pozabila Ljubljane — ne škofjeloških hribov — ne Prekmurja — ne Štajerske itd., še celo več, izbrala je svoje varovance na Goriškem v Trstu — poletela čez morje in celine tja v Ameriko in tudi na Kitajsko.
Ves seznam naročnikov bo prinesel »Bogoljub«, ki bo izšel te dni. — Tu pa objavljamo izid žrebanja le za 20 glavnih nagrad, ki so bile žrebane med vse naročnike. Ostale nagrade so bile razdeljene na 40 skupin po 12 nagrad in so bile žrebane med 4<) skupin naročnikov.
Izid žrebanja glavnih nagrad je sledeč: t. nagrada šivalni stroj: Naročnik 4. Kosmač l Julija, Mrzli vrh 4, Žiri.
2.	Radijski aparat: Papež Ignac, Višnje 37, Zagrad ec.
3.	Dvokolo »Wolsit»: Obolnar Brigita, Dolnja vas 12, Vel. Loka.
4.	Dvokolo »Wolsit«: Sestra Pulherija Gore-nec, hiralnica, Ptuj.
5.	Dvokolo: Frlic Nežka, Žirovski vrh, Žiri.
6.	Dvokolo: Jagodic Rotija pri Jagodic Ana, Podgora 16, Dol pri Ljubljani.
7,—20. Blago za eno žensko obleko in molitvenik »Filoteja« so dobili sledeči: Zupane Marija, Cestu na Golnik 2, Kranj. Zupane Urška, Senovo 16, Rajhenburg. šolske sestre, Marijin dom, Naklo. Ambrožič Ana, Žirovnica 27. Župni urad Cerklje pri Kranju 232, Rožič Alojzija pri Mar. družbi pri Uršulinkah,
Ljubljana. Presnik Jožefa, Zdole. Nakrst Franca, Planjava 20, Lukovica. Mlakar Janko, Tržaška 24, Ljubljana. Hrovat Llica, Gosposvetska 19. Jesenice—Gor. Zmrzlikar Peter, Ilrastje, Kranj. Pevec Marija, Ponikva ob juž. žel. KI emen Rozalija, Sidole6, smurtno p. Tuhinju. Pižmoh Murija, Trstenik, št. Rupcrt.
Plllj
Prosvetno društvo v Pluju priredi v ponedeljek 19. t. m. ob 20 v društveni dvorani minorit-skega samostana zanimivo predavanje: »700 letnica minoritskega samostana v Ptuju«. Predaval bo niinoritski gvardijan g. p. Mirko Godina.
Ljudska liniverza. Drevi ob 8 bo v Ljudski univerzi v dvorani »Mladike« predavanje »V deželi belega slona v Zadnji Indiji«. Predaval bo g. ing. Ferdo Lu|>ša.
Ptujski F0 in DK gostujeta v nedeljo 18. L m. na Vurbergu z igro »V temoti«. | Krajevna organizacija JRZ Rngoznira je imela I pretekio nedeljo svoj redni občni zbor, ki je bil zolo dobro obiskan. Poročal je tudi tajnik JRZ g. i Marko Kranjc.
/
KULTURNI OBZORNIK
Kuczynskega »Beg iz Varšave« v romunskem prevodu
rokopisa, je te dni izšla v romunskem prevodu kot knjiga. Tako je v »Slovencu« ta reportaža iz jesenskih dni začela izhajati preje kot se je pokazala na knjižnem trgu v izvirniku v poljščini, toda kot knjiga je izšla najprej v romuničini, kjer se pisatelj nahaja sedaj. Nas zanima uvod, ki ga je napisal prevajalec Livin Rebreanu in kjer ka-rakterizira to svojevrstno pripovedovanje z naslednjimi besedami:
»Ni to vojni rcman kakršnih je bilo na tisoče knjig, ki so slikale trpljenje in junaštvo mednarodnih borb pred četrtstolctjem. Saj vendar nobena sodobna vojna ni podobna drugi. V tej knjigi ni spopadov armad, niti besnih naskokov in tudi ne vsaj velikega grmenja topov. Tu je drugačna vojna kar čez noč preplavila celo deželo, podobna ogromnemu ciklonu, ki jo je razrukal do zadnje vasi in povsod širil okrog sebe strašno razdejanje in strah, pred katerim nemi volja, samozavest in up in ki spreminja mesta in vasi v velike čete beguncev brez cilja. Poljski pisatelj je sam blodil po potih splošnega obupa, dan za dnem so ga zadevali udarci usode in je tudi on zaslišal usodni in popolnoma neverjetni »finis Poloniae«. Negotovost in trpljenje sta mu strla srce, nista pa mogla zdrobiti v njem vere v bodočnost, ki bo poplačala trpljenje in križe .,. Zato ni čudno, da ta knjiga ni roman ali romantična povest življenjske drame. Verjetno je tudi, da je toliko — toliko oseb, ki so v tej knjigi površno orisane kakor v viziji pod vtisom more, resničnih ljudi, ki nadaljujejo med nami ali kje drugod v Evropi svoje muke polno življenje. Vsekakor tu ni nič umetnega, preračunanega, prirejenega in je vse samo gol razvoj dogodkov. Vse se vrši v vrtinčastem ritmu, v neprestanem begu k neznanemu cilju, Spis sam je tako priprost, tako objektiven in suhoparen, da se pogosto zdi površen. Kljub temu pa čutimo, da je bilo mogoče te reči samo tako opisati in da prav zato, ker so tako opisane, zares močno učinkujejo.«
Livin Rebreanu.
njena krivda, ki je bila v preveliki ljubezni moža, ter se navezuje na ciganko, ki ludi trpi po nedolžnem. Tako se naiu v tej čuvstveni povesti odkriva nov svet ženskih kaznilnic in ženske ljubezni ter bo povest gotovo našla mnogo hvaležnih bravcev. Drugo leposlovno čtivo nudi ta številka Doma in sveta s štajersko novelo Matije Malešiča »Skleda lečekjer nasproti statičnosti Jalnovega pripovedovanja stopi dramatičnost Malešičevega slikanja nasilne ženitve pastorka oz. sina iz prejšnjega zakona ter sinove zavesti, da kupujejo z gostijami samo njegovo prvorojenstvo. Ko se bo stvar v prihodnji številki končala, bomo lahko pravilno sodili o tej lepi kabinetni stvari znanega pripovednika. V polemični filozofski razpravi Iile-mučev pogled na Vebrovo knjigo brani Leon Žleb-nik Vebrovo knjigo »Nacionalizem in krščanstvo« proti neosnovani kritiki v Ljubljanskem zvonu, in sicer tako, da pridejo jasno do izraza osnovna krščanska načela (na pr. pri sociologiji!) nasproti učenju dialektičnega materializma, iz katerega je pognala Klemučeva obsodba. Milko Ukmar je končal svoje zapise kraških kolednic ler označil tudi način petja in nagrajanja. Ta študija je dokaz, kako koristno je tudi v sedanjem času zapisovati narodno blago in ga obdelavati ter ohranjati za bodoče rodove, pa tudi sedanje, ki ne žive več z davnim narodnim izročilom.
V delu »Književnost« je Dušan Ludvik iz Prage primerjal v smislu metode praškega Lingvističnega kluba prevoda Mačkovega »Majakakor sta ga Slovencem podala Lah in Debeljak. Od metodološke strani je kritika gotovo zelo zanimiva. Tone Čokan pa govori o knjigi G. Berna-nosa »Saint Dominique«. V rubriki »Umetnost« ocenjuje St. Mikui razstavo Karle Bulovčeve ter priobčuje obisk pri slikarju G. A. Kosu ob do-vršitvi »Umestitve slovenskih vojvod«. Slikarski prilogi (Bulovčeva: Portret škofa dr. Rozmana in detajl iz Kosovega velikega platna) ponazarjata oceno. Vran ocenjuje delovanje Narodnega gledališča v zadnjem mesecu. V »Zapiskih« je priob-čeno zanimivo pismo iz Padove, ki ga je poslal Milko Ukmar in kjer se vidi, kako uspeva v Italiji slavistika in še posebej slovenistika. V. N. pa poroča o madžarskih informacijah o Slovencih, dobrih in slabih ter o potrebi medsebojnih stikov. Na platnicah je pregled knjig, ki jih uprava poklanja novim naročnikom. Vinjete je naslikala akad. slikarica E. Piščanec.
Taka je druga številka te odlične revije, ki stopa že v 52. leto in je gotovo vredna vse podpore občinstva. Saj je revija poleg tega tudi še najcenejša slovenska revija, ki bo obsegala 640 strani, velja pa za vse ieto samo 80 dinarjev! Naročajtel Dobite jo tudi lahko na ogled! Uprava Doma in sveta, Pred škofijo 5.
»Naš dom«, IV. zvezek. — Naš dem je družinska poljudna revija, ki jo izdaja Cirilova tiskarna v Mariboru pod uredništvom, ravnatelja dr. Fr. Sušnika in Fr. Filipiča ter šteje že zavidljivo število letnikov, namreč eriointrideset. Izhaja četrtletno ter znaša letna naročnina 20 din, kar je vsekakor malo. Zato ga vsem podeželskim društvom kakor tudi posameznim družinam toplo priporočamo. Vsebina četrtega zvezka je naslednja: Otto Michael: Pohujšanje, poslovenil Ksaver Meško, povest, ki bo izšla tudi v poina-tisku. France Zagradišnik: Iz naših dni (filozofska podoba naših dni). Jože Čakš: Zgodbe izpod sv. Mi-kla vža, France Filipič: Legenda o cerkovniku. Viktor Smolej: Iz slovaške proze: Martin Razus: Tinče vošči za praznike; Hronsky: Jurež kupuje koledar. To bi bilo leposlovje, pefmi pa so prispevali naslednji pesniki: Ivan Dornik (Molk, Jesen), Beata Linz-ner (Vrani), St. Janežič (Moje srce, Pesem dopolnjevanja), France Filipič (Večerno sozvočje, Polnočni-ca), Miha Vodeb (Jesen na planini, Večerna), Stane Suhadolnik (Prerojenje, Od srca do srca, December), Karel Starec (Jesenska pesem), Bogdan Pogačnik (Mimo kamnoseka), Janko Ciglar (Zima) in Ivan Krampač (Življenje). Med temi pesmimi so še najboljše Vodebove in Filipičevo — St. Modic je opisal Lednik. Književni obzornik, ki spada med največje odlike te družinske revije, prinaša seznam novih knjig, ki ga sestavlja in z opombami opremlja F. Filipič. Vendar bi pri tem želeli, da bi bile oznake bolj stvarne in manj poetične, ki ponavadi ne povedo ničesar. Zvezek zaključujejo križanke in rebusi.
JEGLlčEV AKADEMSKI DOM BO SPOME NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTJ V TA NAMEN
Nedavno so imeli nemško-japonski akademiki zborovanje v Kiihtaju na Tirolskem v višini 2000 m. Sešlo se. je 50 japonskih in nemških aakademikov, da so imeli razna predavanja in smuške izlete. Na sliki je športni učitelj iz Innsbrucka, ki kaže skupiui nemških in japonskih
dijakov in dijakinj nekaj smuških vaj
iznajdejo angleško „skrivno orožje"?
Iz Londona poročajo:
Lord Strabolgi je nedavno v visoki zbornici vprašal vlado, ali je v Angliji za preizkuševanje novih iznajdb kaka centralna organizacija, kakor obstoja skupno delovanje med znanstvenimi oddelki armade, letalekega in pomorskega brodovja.
Lord Charfield, ki je minister skupne obrambe, je podal tozadevno pojasnilo, rekoč, da je vlada odklonila vprašanje o centralni oblasti vojnih ved. Raziskovalna dela so organizirana pri posameznih tozadevnih ministrstvih.
Nastal je poseben obsežen oddelek raziskovanja v ministrstvu, ki upravlja oboroževanje. Vsega skupaj je tukaj 900 oseb, ki delujejo v 5 modernih laboratorijih. Vodilne osebnosti angleške tehniško-kemičnih ved .pripadajo štabu, ki so mimo tega še v zvezi v drugimi številnimi znanstveniki Anglije. Povprečno prejme ta raziskovalni oddelek po 300 novih iznajdb na teden.
Nedavno so za bolj intenzivno delavnost v raz-
iskovanju ustanovili v ministrstvu posvetovalni odbor za znanstveno raziskovanje in tehnični razvoj.
Odbor mora skrbeti za to, da se raziskovanje ozira na najmodernejši napredek znanstvenega dognanja. Najboljše tehnične glave v Angliji spadajo k temu posvetovalnemu odboru, to 60 univerzitetni profesorji, vojaški strokovnjaki, inženirji in drugi strokovnjaki. Ti naj iznajdejo nove naprave za vojeva-nje, naj stare izboljšajo, naj iznajdejo protisredstva zoper »skrivnostno orožje« sovražnika in naj tudi delujejo na to, kako bi se prisotne surovine nadomestile s ponarejenimi. Članov posvetovalnega odbora je 25. Med njimi so tudi zastopniki mornariškega, letalskega in domovinsko zaščitnega ministrstva.
Angleška znanost je v najožjih stikih s francosko in ni med obema nobenih skrivnosti. Po vsem tem je razvidno, da je v Angliji mobilizirana vsa znanost v pomoč vodstvu vojne, tako da 60 vse panoge osredočene v 6tnotru za brambo domovine.
ŠPORT
Drž. prvenstvo v smučarski štafeti 4x10 km
Tekmovanje v štafetnem smučarskem teku je merilo moči klubov. Tu se pokaže ne samo delo kluba v višino, ampak tudi njegov uspeh v delovanju na širino — za uspeh v štafetnem teku treba ne samo enega, ampak kar štiri poprečno enako dobrih tekmovalcev.
Letošnje državno prvenstvo v smučarski štafeti se bo vršilo v Mariboru v izvedbi ISSK Maribor. S tem je dana tudi štajerskim klubom enkrat možnost, da se številneje udeležijo velike smučarske prireditve v teku, kar jim je doslej, ko so se ta tekmovanja večinoma vršila na Gorenjskem, radi prevelikih stroškov običajno bilo nemogoče. Tako je pač v tem danem slučaju predvsem računati s številnejšo udeležbo štajerskih štafet, seveda pa bodo prav gotovo prihitele tudi najboljše štafete ljubljanskih, zlasti gorenjskih klubov, da branijo prestiž in renome gorenjskega smučar-stva.
Zimskošportne prireditve tekočega tedna
17.—18.	februarja: Prvenstvo Gorskega Ko-tara v klasični kombinaciji v Delnicah — HPD »Risnjak«, Delnice.
18.	februarja: Zvezno prvenstvo v štafetah 4 X 10 km v okolici Maribora — I. Slovenski športni klub Maribor.
18. februarja: Medklubska mladinska tekma v skokih — Sm. K. Dov je-Mo jstrana.
18. februarja Medklubska tekma v smuku na Marki jevi planini — SK »Bratstvo«, Jesenice.
18. februarja: Skakalne tekme v Kamniku — izvede S. K. Kamnik.
Naša plavale Dcfilipis in Žižek sta na drugem in tretjem mestu v evropski listi v prostem plavanju na 200 m, kakor pvroča francoski list »L'auto soldat«, ki prinaša lestvice najboljših svetovnih in evropskih plavalcev za leto 1939. Po tej lestvici sta omenjena naša plavalca D) v prostem plavanju na 200 m uvrščena na drugo, odn. tretje mesto. Lestvica izgleda takole:
1 Borgh (Švedska	2:11.9
2—3 Defilipis (Jugoslavija) 2:14.0 Žižek (Jugoslavija)	2:14.0
4	Weinwryght (Anglija) 2:14.4
5	Ohlsson (Švedska)	2:14.9
6	Plath (Nemčija)	2:15.0 7—10 K6rossy (Madžarska) 2:15.8
, Laskowsky (Nemčija) 2:15.8 Takos (Madžarska)	2:15.8
Van de Kiji (Nizozemska) 2:15.8
Prve hrvatske vsešportne igre I. 1940
Hrvatje nameravajo prirediti v letošnjem letu velike športne prireditve takozvane prve hrvatske vsešportne igre. Tako je namreč predlagala hrvatska atletska zveza hrvatski športni slogi, ki naj organizira letos prve hrvatske vsešportne igre. O stvari bo razpravljal odbor sloge na prvi prihodnji seji. Po predlogu atletske zveze naj bi trajale te igre osem do štirinajst dni v enem mestu, skoraj gotovo v Zagrebu, ter naj bi sodelovale vse glavne športne panoge. Merodajni hrvatski športni krogi so mnenja, da bi bila stvar izvedljiva. Ker je stvar nujna radi določitve termina, se bo kmalu razpravljalo o njej.
Evropski boksarji za Ameriko
Evropska boksarska reprezentanca, ki nastopi 10. aprila v Newyorku proti reprezentanci Amerike, je takole sestavljena: Nar-decchia, Sergo, Peire (vsi Italijani), Agren i',ric, Noren (švedska), Ceudlach (Poiiskal in Tandberg (švedska).
Nov svetovni rekord Hvegerjeve
Ragnhild Hveger, ki je morala pred par tedni prepustiti svetovni rekord v kravlu na 500 m Belgijčanki Fernarnde Caroen, je preplavala zadnjo nedeljo v Kopenhagnu omenjeno progo v času 6:27,4 min. S to znamko je pre-koslia svojo rivalinjo za eno sekundo in si je zato nazaj priborila svetovni rekord.
Rang-lista naših teniških igralcev
Tehnični odbor jugoslovanske teniške zveze je izdal rang-listo naših najboljših teniških igralcev, ki takole izgleda:
1.	Franjo Punčec (Konkordija, Zagreb).
2.	Dragutin Mitič (ATK Zagreb).
3.	Josip Palada (ATK Zagreb).
4.	Franjo Kukuljevič (ATK Zagreb).
5.	Franjo Schaefer (Hašk Zagreb).
6.	Ljubiša Radovanovič (BTK Belgrad).
7.	Boris Smerdu (BTK Belgrad).
8 Stevan Laslo (BTK Belgrad).
9. Dragutin Fridrich (Hašk Zagreb).
10. Matija Derta (BTK Belgrad).
ZFO
Smučarske tekme Krekovega fant. okrožja
Ponovno opozarjamo fantovske oddelke Krekovega okrožja in tudi ostale smučarje fantovskih odsekov na tekme v smuku in slalomu za okrožna prvenstva Krekovega okrožja, ki bo prihodnjo nedeljo v škofji Loki za člane in mladce. Točen spored vsega tekmovanja smo objavili v včerajšnjem »Slovencu«, katerega točno preberite in se ravnajte po njem. Člani Krekovega okrožja tekmujejo v konkurenci, drugi pa izven konkurence. Prijaviti se je do 17, februarja 1940.
Smučarske tekme zasavskega okrožja ZFO
Za nedeljo, 18. t. m. razpisuje Zasavsko okrožje smuške tekme v slalomu in smuku. Vse odseke Zasavskega okrožja opozarjamo, da se teh tekem, ki so prve v tem okrožju, udeleže polnoštevilno in da pošljejo svoje prijave okrožju vsaj do sobote zvečer, t. j. do 17. t. m. Zbirališče je v Sostrem pred cerkvijo ob 8 zjutraj, nakar skupno odidemo na tekmo-vališče. Razdelitev daril pa bo ob b zvečer v Sostrem.
*
S. K. Ljubljana. Občni zbor kluba bo v ponedeljek, 19 t. m v restavraciji pri »Šestici« ob 20. uri. Vabljeni vsi člani in simpatizerji kluba. — Odbor.
Vaditcljice ljubljanskih in okoliških krožkov obveščamo, da bo vaditeljska telovadba v nedeljo ob 8 zjutraj v telovadnici Vzajemne zavarovalnice.
Kolesarska sekcija ŽSK »Hermesa« poziva vse svoje člane, da se v nedeljo, 18. t. m. ob 9 zanesljivo udeleže rednega občnega zbora matičnega kluba, ki bo pri »Šestici« na Tyrševi cesti. — Odbor.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju. Majdičeva hiša, sodnija.
Kuccynskega reportaža »Bega lz Varšave«, ki izhaja v našem podlistku, prevedena naravnost iz
f Slikarica Henrika šantel
— •	Danes v četrtek,
ska ^slikarica in^ ena
rica pa je bila tudi njihova mali Avgusta, ki je delala v Gorici, kakor tudi oče, ki pa ni bil tako znan. Mati Avgusta pa je bila vnukinja slavnega goriškega slikarja To-minca. Tako je torej že v tradiciji družine slikarski talent prevladujoč. Ker pa je bila Henrika že od rojstva precej naglušna, se je slikarstva po-prijela še s toliko večjim veseljem ter se mu vsa posvetila do zadnjega diha. Bila je samo umetnica, ki je živela svojim barvam. Rodila se je 1. 1874 in se je šolala slikarstva najprej v Monakovem pri prof. Fehru, ki je bil tedaj znani vodja »dam-ske akademije«, privatne slikarske šole, kakor so bile tedaj v navadi in kakršnih eno je vodil profesor Ažbe. Učila se je tudi pri slavnem karikaturistu \Vagenbarthu ter na Dunaju pri prof. Mi-chelaku, prijatelju našega Jurija Šubica. Pokojna slikarica Henrika Šantel je veliko delala na najrazličnejših področjih, v boljših časih najrajši figuralne kompozicije, tudi cerkvene podobe (Kri-žev pot in sv. Lucijo za cerkev sv. Lucije na Tolminskem, če se ne motimo), sicer pa portrete, akvarele (v njih najrajši interieure) ter tihožitja, ki jih je zadnji čas slikala zaradi pomanjkanja modelov, pa je dosegla z njimi prav na zadnji razstavi slovenskih slikaric velik uspeh. Saj je kritika njena tihožitja ocenila za najboljši deli na razstavi (primerjaj oceno v Domu in svetu, 1939, št. 10, kjer je priobčena tudi reprodukcija »Tihožitja«), Razstavljala je na vseh večjih slovenskih razstavah ter bi prav letos praznovala 40 letni jubilej prve svoje razstave v Ljubljani, v Mestnem domu. V Belgradu je bila na znani I. slovenski razstavi pred vojno celo odlikovana. Razstavljala je tudi na potovalni razstavi po Nemčiji ter v razstavi ženske male antante v Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji (Belgrad, Zagreb, Ljubljana). Zelo rada je tudi kopirala velike svetovne mo|stre po galerijah v Monakovem, Dunaju in Benetkah. Škoda, da je veliko njenih slik bilo uničenih za časa bega iz Gorice. Pokojna slikarica Henrika Šantel je bila članica umetniškega kluba »Lade«, ki je tako v enem letu izgubil dva člana: Fr. Koširja in H. Šantel. Naj počiva v miru — ožaloščenim sorodnikom pa naše sožaljel
Dom in svet, letnik 52, št. 2
Izšla je druga številka Doma in sveta na 64 straneh in točno v času, kakor je bila napovedana. Vidi se, da je tako Dom in svet spet dohitel svoj termin in začel redno mesečno prihajati k svojim naročnikom, kar je gotovo veliko vredno.
Uvodno pesem je napisal Severin Šali: Večerna pesem, v kateri poje hvalnice Bogu za povezanost z davnimi rodovi na tej zemlji, za te lepe dole in pobočja, za lepoto prejšnjih let, obenem pa toži žalost kakor Jeremija, ko se v strahu sprašuje za bodočnost:
Ali res ognjišča bomo pogasili, mučeni od časa znamenj in tesnobe? Ali res planjave bodo nam pokrili križi, posejani na tihotne grobe?
Vso lepo pesem, melanholičen spomin na lepoto davnih rodov, ki so mistično povezani s sedanjim nesrečnim rodom, pa strne v prošnjo Bogu: Ne izpusti zemlje naše iz naročja!
Poleg te uvodne pesmi ima Severin Šali še ciklus Tihih pesmi, v katerih se je uveljavila njegova mehka erotika, tako v pesmi Metulj kakor Tebi. V Japonskem motivu pa je prepesnil japonski erotični motiv in mu dal svoje svojstveno razpoloženje. S svojimi pesmimi spada Severin Šali med najpomembnejše mlajše slovenske pesnike. Jalcn Janez je drugo poglavje svoje celoletne povesti »Ograd« postavil v begunjsko kaznilnico, kjer nekdanja gospa goriškega advokata po nedolžnem dela pokoro za svojega moža in plete »razkošno
i~ — nnl/Hmin ortunlL-n v ln£l."r»ni sanm-uniti\ t.a o.Oju ji. ilurtllju 0....V.1.... . ----------------1,1
»Unu. V spominjanju lepših časov se odkriva
Boguslaw Kuczvnski, pisatelj našega podlistka Beg iz Varšave.
Skrivnostni umor s strelom skozi okno
Kamnik, 15. febr. 1040. V Stahovici pri Kamniku se je zgodil v sredo okrog S zvečer zločin, ki se je z veliko naglico razvedel po vsem Kamniku in ki je upravičeno
razburil vso javnost. 35 letni trgovec in imoviti posestnik Prtmnik Franc iz Stahovice nad Kamnikom je v sredo zvečer po končanih dnevnih poslih v trgovini povečerjal in odšel nato v svojo sobo, kjer je hotel spisati še nekaj poslovnih pisem in urejati trgovske knjige. Okrog 8 zvečer, ko zaradi hudega mraza ni bilo žive duše zunaj v bližini hiše, je nekdo, kakor so pokazali sledovi v snegu, opazoval Prodnika skozi okno, kako je zatopljen v delo pisal ob svoji delovni mizi. Neznani zločinec je najbrž kmalu za tem oddal iz precejšnje bližine več strelov na Prodnika, ki je sedel za mizo. Streljal je kar skozj okno. Eden od strelov je zadel tudi Prodnika in sicer naravnost v srce. Smrtno zadeti Prodnik se je zgrudil poleg delovne mize. Prvi je prihitel občinski sluga, ki je zaslišal strel, nato pa bližnji sosedje in tudi Francetovi bratje Viktor, Peter in Andrej. Takoj je bil poklican domači župnik g. Langerholz, ki je nesrečnemu Francetu še podelil poslednje sveto
h
Lep pogreb
Celje, 15. februarja.
Današnji pogreb pokojnega orožnika Janeza Medena v Sv. Juriju ob Taboru je pokazal, kako visoko ceni naše ljudstvo one, ki so v prvi vrsti poklicani, da dsLajo v korist naroda in države ter izpostavljajo s tem v nevarnost svoje življenje, kakor je to storil pokojni Janez Meden. Množica ljudstva iz v6eh krajev Savinjske doline, zlasti iz krajev, kjer je pokojni Janez služboval, je prišla izkazat zadnje spoštovanje vrlemu fantu, ki je padel pod zločinsko roko. Zastopniki oblasti, Medenovi predpostavljeni in tovariši pa so bili priča, da je bil pokojni Meden vzoren in vesten orožnik. Truplo Janeza Medena 60 včeraj odpeljali iz Celja v Kaplo pri Št. Juriju ob Taboru na dom njegove zaročenke gdč. Angele Žil-nik, s katero bi se moral v najkrajšem času poročiti. Danes ob 9 dopoldne se je zbrala množica ljudstva, da spremlja na zadnji poti pokojnega Medena. Pred Žilnikovo hišo so zapeli p3vci moškega pevskega zbora iz Gotovelj pri Žalcu, pokojnikovi tovariši, žalostinko »Vigred«. Kreto pokojnega so nosili njegovi tovariši iz Celja, za njo pa so stopali orožniški poveljnik major g, Štefan Vindakijevič, okrajni pod-načelnik g. dr. Otrin, policijska nadzornika gg. Zavec in-Potokar, orožniški vodnik g. Rekar iz Celja, pokojnikova 6estra in brat ter drugo sorodstvo iz Begunj pri Cerknici, pokojnikova zaročenka gdč. Angela Zilnik ter mnogo ljudstva. Ob 10 je bila v župni cerkvi sv. maša in žalni obredi, ki jih je opravil domači g. župnik Jože Pečnak. Pevski zbor je zapel v cerkvi žalostinko »Človek, glej!« Nato se je razvil sprevod iz cerkve na župnijsko pokopališče,
Vsem udeležencem bodo ostale v spominu prelepe besede g. župnika Pečnaka pri odprtem grobu. G. župnik je z lepimi besedami poudarjal odgovorno službo orožnika, ki je v vedni nevarnosti
olje. Na pomoč poklicani okrajni sanitetni inšpektor dr. J. Polec in zdravnik dr. Pucelj nesrečnežu nista mogla več pomagati. Ugotovili so, da je ena od krogel zadela pokojnega Franceta naravnost v srce, tako, da je krogla izstopila pod lopatico. Smrtna krogla je obtičala v zidu in ugotovili so, da jo je morilec napilil zato, da bi napravila večjo rano in povzročila pri obstreljenem smrt. Streli so bili oddani, kakor ie bilo ugotovljeno po krogli, iz vojaške puške ali karabinke. Ko so se sosedje, ki so prihiteli na pomoč, razhajali, so nekateri v temi opazili v neposredni bližini Prodnikovega posestva visoko moško postavo. Krenili so proti njej, da bi sumljivega neznanca ustavili. Nenadoma pa so zaslišali repetiranje puške, nakar so se premislili in vrnili nazaj na cesto in v svoje domove, ker nihče ni hotel tvegati, da postane druga žrtev na isti večer. Ves okoliš ugiba, kdo bi mogel biti podli morilec in kaj je dalo povod zločinu. Obveščena je bila tudi kamniška orožniška postaja in upati moremo, da bo zagonetni umor pojasnjen. V četrtek je bila sodna obdukcija, v petek pa bo pogreb pokojnika v Stranjah. Vsem bratom in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
V »i
Medena
za svoje življenje. Prosil je Boga, da bi bil pokojnemu Janezu milosten sodnik in da bi Janez tudi svojemu morilcu izprosil milost kesanja nad svojim groznim zločinom.
Orožniški poveljnik g. major Vindakijevič je v svojem ganljivem govoru orisal pokojnikovo vestno službovanje in se poslovil v imenu njegovih tovarišev z obljubo, da bodo delali tako dolgo, da pride prosluli morilec v roke pravice.
Množica je pokojniku zaklicala trikrat »Slava«, nakar je pevski zbor spet zapel žalostinko »Zbogom, oj prijatelj dragi!«
Oboroženi fantje in moi',e zasledujefo Haceta
Celje, 15. februarja. Orožniki so vso noč in danes kljub strupenemu mrazu, —28 stopinj C, zasledovali Haceta, ki se je pojavil, kakor smo že poročali, v vranskem okrožju. Zvedeli so, da je vprašal nekega moškega za neko posestnico v hribih. Patrole so pod osebnim vodstvom majorja Vindakijeviča, ki zasledujejo razbojnika po visoko zasneženih hribih. Razbojnika niso našli, pač pa so v nekem hlevu izsledili nekega tatu iz Pišec pri Brežicah, ki ga je oblast že delj časa zasledovala. Sumljivo je,, da je imel ta tat pri sebi časopis in natančen opis Grebenškovih vlomov in tatvin. Popoldne so žalski orožniki aretirali sumljivega moškega pri zasledovanju. Že snoči so se pridružili orožnikom možje in fantje in skupno z njimi zasledovali razbojnika. Danes pa se je prijavilo še več oseb. Vsi so oboroženi s puškami. Mnogokje se slišijo
grožnje onim, ki prikrivajo zločinca ali pa mu pomagajo na kakršenkoli način. Kako se prebivalstvo živo zanima zu zasledovanje Haceta, dokazuje pismo, ki gu je prejel danes dopoldne iz škofje Loke g major Vindakijevič. V pismu neki znani gospod piše, da s svojim podpisom jamči, da dobi tisti, ki bi Haceta mrtvega ali živega izsledil, 1000 din nagrade. Vsako-gur, ki bi videl ali spoznal razbojnika, prosimo, da to takoj sporoči najbližji orožniški postaji. Opozarjamo prebivalstvo, da ima razbojnik razmesarjen mezinec na desni roki.
Celjske novice
c Glavni turnir celjskega šahovskega kluba. V
sredo je bilo odigrano 9. kolo glavnega turnirja. Rezultati so naslednji: Fajs—Grašer 1:0; Schneider— 1'ešič 1 :0; čemelč—dr. Cerin 1 :0; ing. Sa-jovic—ing. Marjanovič 1 : 0; Csfirgo—Cijan 0 :1. Stanje po 9. kolu: Pešič 0 (1), Grašer 5, Cijan A'A (2), ing. Sajovic (1), Schneider 4K, Cernelč 4 (2), Fajs in Rupar 4 (1), Diehl Z>A (1), dr. Cerin 3, Tavčar 1 (3), Rajhman 1 (2), Csorgo %, ing. Marjanovič 0 (2). V nedeljo je igralo drugo moštvo celjskega šahovskega kluba prijateljsko tekmo s šahovskim klubom Gaber je. Tekma se je končala z rezultatom 5 : 5. Posamezni rezultati so naslednji: Prvo imenovani so Celjani: 1'ešič—Csorgo E. venis, Schneider—Esih 1:0, Cernelč—Golja 1:0, Vozlič—Regner 1 :0, Eisenbacher—Hajsinger 0:1, Latinovič—Habenšuš venis, Rajhman—Mimik 0 : 1, Skitek S.—Csorgo F. 0 :1, Grein—Momjanko 0 :1, Davidovac—Rapek 1 : 0.
c Pododbor UROIR obvešča vse rezervne oficirje, ki so se prijavili ali se še žele prijaviti k tečaju, da bo prvo predavanje v soboto 17. februarja ob 18.15 v Oficirskem domu.
c Gasilska župa Celjo priredi v nedeljo 18. februarja ob pol 9 dopoldne v ljudski šoli v Rraslov-čah predavanje o organiziranju pasivne obrambe pred zračnimi napadi. Predaval bo g. kapetan Fra-njo Toš. Poleg gasilcev je vabljeno tudi ostalo občinstvo.
c Živinorejsko selekcijsko društvo v Vojniku ima v nedeljo 25. februarja ob 8 dopoldne v kavarni Kaš svoj občni zbor.
c Popravi! V »Slovencu« z dne 3. februarja smo v zvezi s poročilom o tatvini 1900 din v neki gostilni na Mariborski cesti poročali, da je bil kot krivec osumljen Alojz Cajnko iz Gaberij. Resnici na ljubo sporočamo, da je bilo proti zgoraj omenjenemu vsako kazensko postopanje ustavljeno ter je torej oproščen vsakega suma.
c Uradne ure za Delavsko zbornico bodo v bodoče vsak delavnik od 8 do 14.
c Kmetijska predavanja v območju celjske mestne občine bodo po naslednjem sporedu: V ne-
deljo 18. februarja ob pol 3 popoldne pri posestniku Šlandru v Košnici; 21. februarja ob 7 zvečer pri posestniku Krušiču Janezu v Lokrovcu; 28. februarja ob 7 zvečer pri posestniku Fazarincu Francu na Ost rožnem, 16. in 23. februarja ob 7 zvečer v gasilskem domu na Babnem.
c Izredno hud mrai je pritisnil včeraj zjutraj v Celju in celjski okolici, kakor tudi v vsej Savinjski dolini. V mestu samem ]e toplomer padel na 28 stopinj pod ničlo, v okolici in Savinjski dolini pa celo na 29—30 stopnj. Vso ostrino mraza posebno bridko občutijo reveži, ki prezebajo brez tople obleke, brez kuriva in zadostne hrane v svojih kočicah in kletnih ali podstrešnih stanovanjih.
c Z vročo karo se je polila in opekla po rokah in desni nogi 4 letna hčerkica delavca Strnad Nežka iz Migojnic pri Orižah. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico.
c V celjski bolnišnici sta umrli: 42 letnn služkinja Tavzes Terezija iz Ostrožnega, in 30 letna žena delavca Podgoršek Uršula iz Žepine pri škofji vasi. — Naj počivata v mirut
Novo mesto
Viš. sod. svetnik Grebene Karel je te dni
prav na tihem praznoval svoj 80letni jubilej. Jubilant se je rodi) 3. februarja 1860 v Novem mestu, kjer je obiskoval ljudsko šolo in dovršil gimnazijo. Posvetil se je pravnim študijam in kot sodnik je deloval v Gornjem gradu, Kostanjevici in v Novem mestu. L. 1892. je poročil edinko takratnega predsednika sodišča Ger-dešičevo Mimi, katera je pa žal po sedmih mesecih umrla. Od takrat je živel g. svetnik bolj zase in se še bolj posvetil vsestranskemu študiju. O obširni izobrazbi jubijanta priča bogata znanstvena knjižnica. Zanimal se je predvsem za botaniko in bil sploh velik prijatelj narave. G. svetnik je tudi muzikalično zelo nadarjen in je v prejšnjih časih igral več instrumentov. L 1910. si je omislil prvovrsten gramofon in ima veliko zbirko najboljših plošč. Prištevamo ga lahko največjim ljubiteljem naše Krke, saj se ie poleti vsaki dan hladil v njej. Od 1. 1922. vodi natančen seznam, kolikokrat se je kopal izven kopalne sezone v mesecih od septembra do 31. decembra in od januarja do 30. aprila. Iz seznama je razvidno, da ni izostal noben mesec, tudi v najhujši zimi 1. 1929. ne! Hodil je vedno v samostansko kopališče Znano je, kako je e. svetnika, ko je šel v kopalnico ustavil v najhujši zimi pok. p. Alfonz Furlan in mu v strahu rekel: >V vodi boste ostali.« Pazil in počakal je dobri g. Alfonz, da se je g. svetnik zonet prikazal iz kabine. G. svetnik je še vedno krepak Želimo velikemu, a tihemu prijatelju ubogih še nadaljne jubileje!
Spomin! na sibirske zime
Službujoči višji pomorščak poroča, da je razumel povelje. Slika je posneta na Severnem
morju, ko lovijo mine	, ,
Sedanja huda zima vzbuja v ljudeh spomine na nekdanje mrzle zime. Šele od leta 1848 imamo redne zapiske o vremenu.
V poslednjih 100 letih je bila najhujša zima 1. 1929. Takrat je bilo ponekod v naših krajih tudi do 37° mraza, in sredi februarja so imeli še 20 do 35 stopinj mraza. S tem so bili vsi tozadevni rekordi v poslednjih 100 letih potolčeni. Slična zima je bila le še 1. 1850, ko je bilo mraza tudi do 36". Taki mrzli vali, kakor so sedanji, se raztezajo kar po vseh zemljinab, vendar se razlikujejo po posameznih deželah. Medtem ko v Angliji tudi v najhujših zimah nimajo več ko 16 stopinj mraza, je v Franciji mnoga hujši mraz. Rekordni mraz v Parizu je 24° pod ničlo. Najnižja temperatura, ki so jo kdajkoli imeli v Franciji, je 43°, a to seveda na vrhu Montblanca! — Tudi v Italiji more biti hudo mrzlo, kakor so nam povedala letošnja poročila. V nižini reke Pada imajo tudi po 18 stopinj pod ničlo, in ljudje ondi več trpijo od mraza, ker so radi svojega milega podnebja bolj razvajeni in pa ker večina nimajo ne peči in ne pravega kuriva. Na Švedskem in Laponskem je živo srebro v toplomeru že večkrat zdrknilo do 40° pod ničlo, v severni Rusiji celo do 50 stopinj. — Najhujši mraz na zemlji pa je vendarle »sibirski mraz«. 2e v zahodni Sibiriji imajo večkrat po 60° mraza, a še hujši mraz je v vzhodni Sibiriji. Do nedavnega je bil kraj Vcrhojansk znan kot najbolj mrzel kraj na svetu, saj so imeli ondi nekoč že 68 stopinj pod ničlo! V mrzli zimi leta 1929 pa je ruski raziskovalec določil v južno-vzhodnih krajih od Verhojanska, v Emikonu, 70 stopinj mraza I
Huda zima v Madridu
Prva zima v mirnem času (izza 1. 1936) je zadela Španijo in zlasti mesto Madrid jako hudo. Ledena burja s prazne in gole planote krog mesta žvižga skozi razvaline porušenih predmestij, kjer po kotih podrtih hiš, v zasilno narejenih barakah, v prostorih brez strehe, brez luči in kurjave bivajo spet nekdanji prebivalci teh predmestij kot
brezdomci v lastnih hišah. V te ulice, v katerih je gospodarila tri leta dolgo sainotija vojne, se je povrnilo življenje, a to življenje je trdo in črno. Po ulicah ob reki Manzanares, kjer so nedavno
treskale granate, se mora na stotine družin v dežju in mrazu teh okrutnih zimskih noči za silo ustanoviti. Madridski listi pozivajo prebivalstvo, naj tem nesrečnežem pomaga in naj priskrbi vsaj ženskam in otrokom toplo, skupno ležišče. Za Španijo vojne še ni konec. Še zmeraj nedostaje mnogo živil, še vedno si morajo pomagati z izkaznicami za živila. Neumestno bi bilo prikrivati kruto resničnost, ki obstoja še zdaj, dasi je že 10 mesecev minilo po vojni. Sam general Franco in tudi minister Suner nista v svojih govorih prikrivala skrbi. Težkoče glede na preskrbo z živili niso skoraj nič pojenjale od jeseni sem, zakaj, medtem je evropska vojna, ki je prehitro prišla za špansko vojno, otežkočila prehranjevanje. Nihče ne bo zaradi tega dolžil generala Franca, saj so tudi druge države, ki so bile bolj odporne, potrebovale po svojih vojnah več let, da so se mogle okrepiti.
Nove smrtne žrtve mraza
Iz Berlina poročajo 13. februarja:
Nov val mraza je v Evropi spet iznova zavrl promet in povzročil hude motnje zaradi kuriva, ki jih v navadnih zimah sploh ni. Evropa zares ni že več desetletij doživela take hude zime. Nekatera poročila opisujejo novo stisko takole:
Tudi na Ogrskem je nastal nov mraz. Nekaj krajev je povsem odrezanih od sveta, ker je novi sneg zametel železniške proge. Mraz je tako hud, da je v Budimpešti več ko 15 sto-1 pinj mraza.
Mraz je zahteval tudi smrtne žrtve in je 15 oseb zmrznilo, zlasti žalostna je smrt dveh žensk, in sicer je zmrznila žena protestantov-skega duhovnika in žena višjega notarja, ker so obtičale sani, ki sta se peljali iz Nyireghaza, v snegu. Medtem ko je šel voznik po pomoč, sta obe ženi v saneh zaspali in zmrznili.
Jakob K. Heeri
16
Berninski kralj
Roman • švicarskega pogorja,
»Prisegel ne bom,« je odvrnil Paltram previdno, »sumim samo aaradi njegovih besed, ki so mu ušle v vročici.«
Ona je pa iz Gruberjevih namigavanj o dolgem Nacu sklepala, da je bilo v resnici tako — senca je legla na ime, ki ga je izza nekaj ur spoštovala, in molčala je mučno zamišljena.
»Nekateri viličarji,« je šel Marko Paltram dalje za svojimi mislimi^ »pa ne čakajo, da bi živali oslabele, temveč se jim približajo, brž ko so se ujele. Tedaj zabrlizga gamsja straža na krnu in prestrašene živali se začno s tako silo trgati izmed prečk, da si zlomijo roglje in se osvobode. Čim se prikažejo v loviščih gamsi z odbitimi roglji, vedo lovci, kaj to pomeni. Po vseh naših gorah pa velja nepisana postava in se podeduje od očeta na sina, da je namreč zapadel viličar krogli prvega lovca, ki naleti nanj.« Marko Paltram je dejal to ostro in razdraženo,
»Ali bi pomerili nanj tudi vi?« je vprašala Cilgija boječe.
»Tudi jaz!« je odgovoril Paltram mirno in odločno.
Tedaj se je Cilgija spozabila ln se živo razburjena oklenila njegove roke s svojo drhtečo desnico.
»Poglejte me, Paltram; odkar sva se srečala v Fetanu, sem vaša prijateljica in nihče na svetu vam ne more želeti kaj boljšega od mene.« Glas ji je trepetal. »Rada bi vam pokazala višji cilj nego da si kopljete na glavo božjo jezo, se vrnete kdaj z Bernine obremenjeni s težko vestjo!«
Milo, skoraj ponižno je stala poleg njega, svareč ga z ognjem mlade duše, in je govorila bolj z očmi nego z besedo.
»Gospodična Premont,« je zasopel in njegova oči so željno objemale lepo postavo.
»Čujte, Paltram! Tudi vi ste brezbožen lovec! Povejte, ali more kateri človek mirne duše pomeriti živali v oko? Strašno! Uroza mi stresa pršil Srce divje koze, ki je še pravkar vroče in radostno bilo, naj hipoma zastane! In ali mislite, da ne dvigajo živali svojih oči proti ožarjenlm snežnlkom prav tako veselo ko mi7 In zares, vse vas lovce peče vest, to Izpričujejo vaše pripovedke! Menite, da ste pomerili v gorah na divjo kozo, po čudežu pa zadene .trog.a .as.no sestro ali nevesto, ki sedi mirno doma za preslico.t
Marko Paltram je nemo strmel v plamteči dekletov obraz. — Kdo mu tako govori? Zdi se mu, kakor bi mu lila v dušo svetla luč.
Toda trpko se zasmeji: »Vidite, gospodična Premont, saj je prav vseeno, kaj počenjam. Kamogaskarl mi kričijo na uho, kjer sem in hodim. Domotožje me je prignalo iz tujine, toda prvi pozdrav, ki sem ga slišal, so bile besede: Tako, kamogaskar je torej zopet doma? Kaj pravite na to, gospodična?«
Cilgija je za trenutek pomislila, nato pa dejala iz duše dobrotljivo in slovesno: »Premagajte to prekletstvo, Marko Paltram!«
Temna rdečica zalije Markov obraz.
»Nasrkal sem se srda na svet in ljudi prezgodaj, že kot otrok,« bruhne iz sebe, »razjeda me ko strupi Jaz sem resnično kamogaskar!«
V njegovih besedah ni bilo ne jeze ne zasmeha, ne, kriknil je od bolečine.
Cilgija je pa rekla nežno: »Počakajte, povedala vam bom neko zgodbo. Biti utegne dober nauk za vas. Zgodba je, za katero ste me bili nekoč prosili. Ali pa se vam mogoče mudi v gore?«
»Ne, ne!«
4Dobro, potem sediva tu na parobek. Povedala vam bom zgodbo o prvi protestantski župnici v Pontresini — rada imam to zgodbo, četudi sem po očetu katoličanka,
Sedla sta kraj gozda, Za daljne skalne grebene je zahajalo sonce kot krvavordeča krogla. Bernina je z desne žarela v pasu demantov, z leve pa tonila v bledo luč, da jo je bilo komaj videti, in snežlšča so bila z ene strani podobna cvetočim breskvam, z druge pa zalenkasti bledici mrtvaške maske.
In Cilgija je začela s čudno pritajenim glasom pripovedovati: »Bilo je v nemirnih časih verske reformacije. In Pavel Vergerij, ki je bil zaradi svoje verske vneme še mlad postavljen za škofa v Kopru, je hotel služiti Bogu s tem, da je zatiral krivoverce v istrskih mestih. V Rovinju je živela odlična družina Dianti in se udeleževala protestantskih obredov. S papeževim pismem, ki mu je dajalo pravico, da je smel po vsej Benečiji zasledovati krivoverce in jih preganjati, je vdrl Vergerij v tajno božjo službo in zajel vse, ki so bili pri njej navzoči, med njimi tudi družino Dianti. Mnogi so se v ječi spreobrni!, drugi so pa ostali stanovitni v svoji veri, tako tudi mlada, lepa Katarina Dianti. Komaj razcvetela deklica, se je Vergeriju smilila, toda njegova zgovornost se j* razbila ob njeni odločnosti. Tedaj se je razsrdi) nanjo, in rablji so jo žgal! z razbeljenim železom po čelu in rokah in obsojena je bila, da bo sežgana. Vergerij je ginil od srda zaradi n'«p.e u™ornosti in od »očutis zaradi niene mladosti. V noči pa, ko so na trgu že nakladali grmado, na kateri bi morala biti
mladenka sežgana, ga je poklical glas: Vergerij, kaj preganjaš nedolžno bitje? Planil je iz spanja in pod pretvezo, da jo hoče nagnati, naj bi se izpovedala, je odšel v ječo. Svobodna si — odidi, beži! In sam jo je odvedel po skrivnih potih skozi mesto na ladjo. Tudi sam je pobegnil. Dolgo ni bilo nič slišati o škofu Pavlu Vergeriju. Tedaj so začeli leteti iz Lombardije po Italiji siloviti napadi na papeštvo. Pavel Vergerij! Krivo palico škofa je bil zamenjal s pismenkami stavca in vijakom tiskarja, po večerih je s starim ognjem zgovornosti vodil protestanska zborovanja. Preganjan In izobčen je prišel v Son-drio, pozneje v Puschlav kot tiskar in njegov sloves luteranskega predikanta se je razširil čez gore. Pontresinci, ki so bili pač slišali o novem nauku, pa niso vedeli, kaj naj o njem mislijo, so poslali k Vergeriju sle in ga prosili, naj pride k njim in naj jim ga razloži. Po drugi pridigi so vaščani, združeni v nov veri, odstranili srebrno mon-štranco z oltarja in podobe s sten ter jih vrgli s starega kamnitega mostička slovesno v valove Berninščice. Predikanta, nekdaj škofa, so prosili, naj ostane pri njih za župnika. Tako se je zgodilo. Čez nekaj časa pa, ko so se drugi luteranski župniki v Engadinu poženili, so želeli tudi Pontresinci imeti svojo župnico in so Vergerjevo samstvo krivo razlagali kot uslugo stari veri. Vergerij se je smehljal in je prosil za dopust, da si poišče župnico. In ne mnogo kasneje je pri-
vedel čez Bernino Katarino Dianti, lepo Istranko, v župnišče svoje planinske vasi. Domovino in sorodstvo je zapustila zaradi njega, zaradi katerega je nosila brazgotine na čelu, in iz občudovanja zanjo
je dal naslikati obe podobi in je pod obema zapisal sam z rdečo barvo: Tepel jo je in bil premagan. — Ljubila ga je in ie zmagala. — Oba pa živita v blagoslovljenem spominu pri ljudeh.«
Tako je pripovedovala Cilgija in poudarjala besede na način, da je sijala iz nih vsa njihova pomembnost.
Dolgo sta molčala oba, Cilgija z bleščečimi očmi. »Zakaj ste tako tiho, Paltram?: je vprašala čudno nestrpna.
»Preudarjam,« je odgovoril zamišljeno, »kaj naj iz te lepe zgodbe posnamem.«
»Kaj pač, ako tega ne čutite sami, vam ne morem pomagati,« je odvrnila hladno In razočarano ter vstala.
»Hoteli ste povedati, naj bom kakor Katarina Dianti? Da naj pozabim in odpustim, da naj bom junak, kakor je bila ona junakinjal«
»Razumete me, Marko Paltram,« je dejala in obraz se ji je razvedril.
»Zgodba je čudovito lepa,« je rekel globokomlselno »Tod« pravljica je; zakaj ženska kakor Katarina Dianti ni nikoli živela na »tši podli zemljll«
Glavna kolekfura Dri. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja z dne 15. februarja V. razreda 39. kola. 80.000 din St. 35185, 40.000 din St. 11473, 30.000 din St. 34797, 4W46, 21.000 din št. 4032, 25427, 16.000 (lin št. 20090, 5K131, 81313, 12.000 din št. 92534, 98409,
10.000 din št. 9273, 9802. 2-1011, 27847, 63799, 64973, 86988, 89674, 98603,
8.000 din št. 10164, 11219, 13326, 22701, 30683, 35552, 35779, 48146, 50889, 55586, 6194«, 8805«, 8!'431, 91579, 91862, 93938,
6.000 din št. 324, 2507, 12920, 20682, 20888, 21506, 25990, 28536, 43657, 53125, 01516, 61547, 6(;500, 78786, 85030, 97799, 99905,
5.000 din št. 8179, 9189, 13945, 14118, 16185, lf324, 37683, 44567, 46519, 51514, 54729, 57837, 59588, 64816, 69583, 71092, 78310, 82725, 83505, 92501, 94060. 95551,
4.000 din št. 2257. 2517, 5450, 5545, 8959, 17756, 20540, 16764, 27749, 28242, 30389, 33159, 3?848, 34266, 34707, 35716, 37557, 44151, 46460, 47065, 49144, 54964, 55124, 55959, 61761, 65053, 69009, 69252, 71674. 73775, 75676, 77313, 78658, 79837, 80697, 85900, 94843, 95219.
Nadalje Je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki Javljeni telefoniSno, even-tuelna pomota ni izključena. Srečke so še na razpolago. Prihodnje žrebanje l>o v petek, dne 16. t. m.
mvmcu-
-/jctov TMfieflsj.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl ■Klasi t din. Debelo tiskane naslovne besed« .e račun* lo dvojno. NajmaojSt tnesek sa mail oglas 1S din. • Hali •irlasl se plačujejo takoj pri naroČilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se rainna enokotonska, I mm visoka eetltna vrstica po I din. • Za pismene odgovor* (lede malih OKlaiOT treba prllotltl znamko.
BI
Otroški kotiček
17-letno dekle
zdravo — želi k manjši mestni družini. Ponudbo upravi »Slov.« pod »De-i kle« št. 1838.	(a!
Mizarski pomočnik
Išče službo, grem tudi za slugo ali hišnika. - Savo Ludvik, mlekarna, LJubljana, Karlovška 8. (a
t V globoki žalosti javljamo vsem znancem in prijateljem, da je za vedno zaspala jx> kratki bolezni, gosj>odična
HENRIKA SANTEL
akademska slikarka.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 17. februarja, ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15,- februarja 1940.
Saša, brat; Avgusta, sestra; Ruia, svakinja; nečak in nečakinji ter ostalo sorodstvo
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric, svak in tast, gospod
Svetozar Koser
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 16. februarja, ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. februarja 1940.
Žalujoči ostali
Prodajalka
začetnica prosi namešče-nja v trgovini mešanega blaga. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1699.	(a
Pletilja
z znanjem entlanja, ažu-rlranja in nekoliko pri-krojevanja - Išče službo za takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1698. (a
šef davčne uprave
odlično kvalificiran, ki v kratkem stopi v pokoj, želi primerne zaposlitve v podjetju ali velepose-stvu v Ljubljani ali okolici Ljubljano. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod štev. »52«. 2054
Pošteno dekle
z gospodinjsko šolo Išče službo pri mali družini. Naslov: Kozole Marija, Loke 334, Trbovlje. (a
Šofer
vajen tovornih ln osebnih voz kakor tudi Diesel strojev in prevozništva, išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« 1875.
ene
Učenca
II
z nekaj razredov srednje šole sprejmem v večjo trgovino z mešanim bi. na deželi. Samo pismene ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Učenec« št. 1972.
»nun a
Pekovskega pomočnika
mladega, z lastnim kolesom, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2070.
Hišnika
ki ima veselje do psov, sprejmem s 1. marcem t. 1. Poizve sc v pisarni dr. Luckmanna, Ljublj., Gradišče 4.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je tragično umrl nas brat, stric in svak, gospod
Franc Prodnik
trgovec in posestnik v Stahovici
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 17. februarja 1940, ob pol desetih dopoldne izpred hiše žalosti na župno pokopališče v Stranjah. Prosimo tihega sožalja in molitve. Stahovica, dne 15. februarja 1940.
Žalujoči bratje in sestre — ter 06tal0 sorodstvo
ZAČARANI GOZD
(1) V prijazni majhni hišici, ne prav daleč od gozda, je stanovala mala Ančka s svojim očetom in materjo. Hišica je bila res ljubka, s pravo slamnato streho. Zraven je bil vrtiček z velikimi, velikimi sončnicami, ki so bile čisto kot iz zlata, kadar je nanje sijalo sonce.
(2) Oče je bil drvar in je ostajal po ves dan v bližnjem gozdu. In kadar se je pričenjalo večeriti in je mati že pogrinjala mizo za večerjo, je šla Ančka vedno čakat, kdaj se bo prikazal oče. Danes je naredila mati čudovito dobro marmelado iz rdečih gozdnih jagod. Ančka je lahko že takoj pokusila na kruh namazano predobro marmelado.
Prodamo
Po lopato za sneg
v železnino Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska
cesta 1.
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5.	(1
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
^Prios^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Poatralba brezhibna
Zamrznjene
vodovodne cevi se odta-ljujejo najhitreje in brez razkopavanja zidu samo z električnim tokom. Take aparate dobite pri Fur-lanu, Črnuče p. Ljubljani
Galoše
dežne, in snežke pri j ALEKS. 0BLAT
veletrgovina s čevlji
Sv. Petra c. 18, tel. 24-35. TRGOVCI POPUST!
E2HH3
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostno papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Hišo z gostilno
mesarijo in nekaj posestva - na prometnem kraju pri Mariboru, takoj prodam. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Promet« št. 2064.

Pianino
vzamem na posodo proti mesečni odškodnini - na deželo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Planino« št. 2053.
Objave
Lovski pes
mlad, dolgodlakast, bel z rjavo liso in rjavimi visečimi ušesi, sliši na Ime Vitez, so je zgubil. Sporočila proti nagradi na: Mencingerjeva 43.
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop,
Telefonska številka 30-30
Umrla nam je naša ljuba mama in omama, gospa
IDA ŠKOF
ROJ. VVANEK
Pogreb bo v soboto, dne 17. februarja, ob dveh popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. februarja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Brez posebnega obvestila
Prenehalo je utripati plemenito srce naše iskreno ljubljene sestre, svakinje, sestrične, tete in stare tete, gospodične
FRANJICE POGAČNIK
učiteljice v pokoju
ki je dne 15. t. m. zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, Bogu vdano za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 17. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na Dobravi pri Podiiartu na domače pokopališče.
Sveti maši zadušnici se bosta brali na Dobravi pri Podiiartu in v Ljubljani.
Dobrava pri Podnartu, dne 15. februarja 1940.
Žalujoči bratje in sestre in ostalo sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenSii
i
i
i-1 UBI)4NA
15. februar doslej najbolj mrzel dan v letošnji zimi
V letošnjem letu smo imeli mraza že kar dovolj in zato sme se včeraj zjutraj prebudili kaj presenečeni, ko smo zapazili, kako je mraz nanovo pritisnil s skoraj prav takšno silo kakor leta 1929. Posebno i.udo se je poznal skok, ki je nastal kar čez noč, saj se je mraz tako rekoč podvojil. Do ušes zaviti in z rdečimi nosovi so hiteli ljudje v ranem jutru na svoj posel. Živilski trg pa je v pravem pomenu besede zamrznil, saj ni bilo skoraj nikogar, ki bi v tem mrazu hotel prodajati, kaj šele kupovati.
Le malo je mnn'kalo, pa bi sedanji mraz posekal rekord, ki smo ga v zimi dosegli lani na kraju decembra, ko smo ga namerili v Ljubljani
—	26° C pod ničlo. V vremenski hišici v Zvezdi je najnižja temperatura zarana dosegla — 23.5° C. Na letališču so ga merili kar — 28° C in tudi v mestnih okrajih, ki leže izven središča mesta, je bilo nekoliko bolj mraz kakor v sredini. Pa mraz ni zajel le Ljubljane, ampak vso Slovenijo, saj se Maribor ni odrezal nič slabše kakor letališče v Ljubljani in tudi v Celju je toplomer pokazal
—	24° C. Mraz, ki je pritisnil, je posebno hudo prizadel živali in z dežele prihajajo sporočila, da se sicer najbolj plašne poljske in gozdne živali zatekajo v bližino vasi. Isto velja za ptice pevke. Najhuje je zanje to, da je zemlja povsod pokrita
na debelo z močno in trdno sneženo odejo, na katero je zapadel spet sveži sneg.
Mraz je povzročil tudi precejšne motnje v železniškem prometu, vendar ne tako hudih, kakor bi jih mogli pričakovati. Zanimivo je namreč, da je imel dopoldanski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano iz Belgrada ob pol 10, v sredo polne štiri ure zamude, dočim je imel v četrtek le dve uri zamude. Tudi Simplon Orient-ekspres je imel nad tri ure zamude. Krajevni vlaki pa se zadovolje z zamudami do pol ure. Da ni hujših zamud, se imamo zahvaliti dejstvu, da v južnih predelih države mraz ni tako hudo pritisnil. V ljubljanskem cestnem prometu pa je mraz ustavil tudi ljubljanski tramvaj, ki ob četrt na osem zjutraj ni mogel speljati po podvozu na Šmartinski cesti proti Sv. Križi* Na železniškem nadvozu stoje namreč često lokomotive, ki spuščajo vodo. Ta se odteka na cesto in na tramvajske tirnice v podvozu. Pri hudem mrazu pa je voda snoči sproti zmrzovala na tramvajskih tirnicah in prvi tramvaj čez led ni mogel speljati, dokler delavci niso očistili tirnic.
Verjetno je, da se bo v kratkem spet obrnilo in da je ta zadnji mraz tudi zadnji pozdrav letošnje trde zime, ki bo morala kmalu popustiti.
1 Postna pridiga v stolnici. Drevi ob tri četrt na 7 bodo v stolnici sv. Nikolaja lilanije, ob 7 sv. križevi pot s petjem, ob pol 8 pa Bo druga postna pridiga prevzv. g. knezoškofa dr. Oregorija Rozmana. Verniki pridite v obilnem številu.
1 Ženski samostani na Slovenskem je naslov predavanju, ki bo drevi ob 8 v franč. dvorani. Predava ga. dr. Melita Pivec, ki je zbrala zgodovinske podatke o starih ženskih samostanih, ki so bili nekoč na naših tleh in so 6 svojim delom posegli v široke plasti našega naroda. Predavanje je opremljeno s 6kioptičnimi slikami in bo zaradi tega zelo zanimivo za naše cenj. ženstvo. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo.
1 Vincencijcva in Elizabetna konferenca za Bežigradom je imela 6Voj občni zbor. Iz poročil odbora, ki mu predseduje g. inšpektor Mavrič Jože, je razvidno ogromno delo, ki "je bilo izvršeno v prid revnih in zapuščenih. Niso jim prinašali samo kruha, ampak 60 skrbeli tudi v obilni meri za njih žalostna in potrta srca. Tem tihim delavcem in delavkam na karitativnem polju gre vsa zahvala. — Ob tej priliki je spregovoril nekaj bodril besed pisatelj g. F. S Finžgar. Bežigrajci, ki so se v velikem številu zbrali, so ga verno poslušali. Marsikdo je uvidel ob tem govoru velik pomen dela za tiste, ki so pomoči potrebni ter odšel domov, s sklepom, bolj zvesto izpolniti dolžnost krščanske ljubezni do bližnjega._
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
_Ogl. reg. S br. 30474/33._
1 Slomškova družba vabi 6voje ljubljanske članice, da se udeleže prosvetnega večera, ki bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Nastopi ga. dr. Melita Stele-Pivec z velezanimivim predavanjem? Ženski 6amostani na Slovenskem.
1 Krščansko žensko društvo opozarja članice na XV. prosvetni večer, ki bo danes, 16. februarja ob 8 v frančiškanski dvorani. Predava ga. dr. Melita Stele-Pivec. Tema: Ženski samostani na Slovenskem. Vljudno vabljenel
1 Zveza dekliških krožkov opozarja članice iz Ljubljane na današnje zanimivo predavanje dr. Me-lite Pivec na XV. prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani in jih vabi k čim večji udeležbi.
1 Ruska Matica. V 60. letih 19. stoletja so bile v Rusiji izvršene reforme (odprava tlačanstva, uvedba krajevnih samouprav, predvsem sodstva itd.), ki so do temelja izpremenile njen notranji ustroj. Oo priliki 75. obletnice reforme sodstva v Rusiji priredi Ruska Matica v ponedeljek, dne 19. t. m., ob 20, v prostorih Francoskega instituta spominski večer z naslednjim sporedom: 1. Univ. prof. Evgen Spektor-6ki: Uvodna beseda; 2. Univ. prof. Aleksander Ma-klecov: Slavnostni govor. Vstop prost.
1 Petdesetletnico življenja praznuje danes znani pekovski mojster g. Vidmar Karel na Cesti 29. oktobra v Ljubljani. Ugledni jubilant je rodom iz okolice Mirne na Dolenjskem in je že v Ljubljani, odkar se je izučil. Svojo obrt izvršuje samostojno že 21 let. G. Vidmar se zelo mnogo udej-stvuje v obrtniških organizacijah ter je dolgoletni predsednik Združenja pekov in predsednik Pekovskega društva, poleg tega pa zavzema tudi vidna in *ažna mesta v ostalih obrtniških organizacijah ter ustanovah, kjer se njegovo udejstvovanje dobro pozna. K življenskemu jubileju naše najlepše čestitke z željo, da bi jubilant še mnogo let uspešno
deloval v stroki in javnosti ob strani ge. Soproge Ivanke, kar mu toplo želimo tudi kot našemu dolgoletnemu naročniku.
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljanh-Bežigrad vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba blagopokojnega g. Dougana Rudolfa, ki bo danes popoldan ob 4 iz Vilharjeve ulice. Pokojnik je bil soustanovitelj naše podružnice in je s svojim vzomim vrtom, ki ga je osebno oskrboval, dajal ostalim članom najlepši vzgled za uspešno olepšavo našega Bežigrada. Zato ga bomo bežigrajski sadjarji ohranili v najlepšem spominu.
1 Za mestne reveže je spet podarila 200 din ga. Ivanka Vodnikova iz Kolodvorske ulice; Združenje zidarskih mojstrov je pa poslalo 100 din v počašče-nje spomina 6vojega člana g. Edvarda Černičaj učiteljica gdč. Rada Jovanovič, Marmontova 35, je podarila 100 din, za brata g. Emil in g. Evgen Frelih, Hrenova ul. 19, sta v počaščenje spomina svoje umrle mamice poslala 200 din; neimenovana I. F. je poslala 150 din, g. Hinko Kislinger, lastnik tvrdke Drago Schwab, je pa poslal 100 din me6to venca pok. Francu Gorjupu, očetu krojaškega mojstra tvrdke Schwab, a mestna vrtnarija je v znamenje te odkupnine od razkošja pri pogrebih položila na krsto preprost venec. Tvrdka Jeločnih in Simončič, trgovina z manufaktumim blagom Pred škofijo 13, je podarila raznega manufaktumega blaga v vrednosti 400 din, g. Gustav Eger, Metelkova ul. 15, je pa nakazal 500 din. Mestno županstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih
1 Nepošten prodajalec preprog. Na prošnjo ljubljanske policije je bil prepeljan iz Zagreba Bosanec M. S., prodajalec preprog, ki je lani v oktobru premeteno ukanil nekatere kupce na Jesenicah iit v Ljubljani. Prodajal je neprave perzijske preproge, navidez podobne pravim dragocenim preprogam, in z njimi spravil težke denarce iz žepov kupcev, ki so mu zaupali. Tako je na Jesenicah obesil neki gospej »perzijsko« preprogo, vredno 3000 din. Dobil je zanjo 4000 din in 100 holand-skih goldinarjev (280 din). Tudi v Ljubljani je prodal nekemu trgovcu štiri preproge za lepe denarje, tako da so bile preproge dvakrat preplačane. Kupci so šele kasneje zvedeli za prevaro in nihče ni več mislil, da bo policija nepoštenega prodajalca še dobila v roke. Prav verjetno je, da je ukanil še druge kupce, ki doslej svoje nesreče še niso prijavili.
»Angeli garjevih lic« v Kino Matici
Ni dolgo tega, ko je ljubljanski dnevnik prinašal kot podlistek roman »Angeli garjevih lic«. Prav gotovo je vsebina tega romana ugajala vsem, ki so či-tali to izredno lepo in pretresljivo socialno delo današnje dobe. S filmom »Angeli garjevih lic« je režiser Kertez dosegel višek svojega dela, k čemer mu je v prvi vrsti pripomogla bogata vsebina in snov. Film je tako kakor roman, poln napetih, neverjetnih prizorov, pomešanih z genljivimi idilami in vzgledi možatosti.
Tudi naš kraljevi dvor se je zanimal za ta izredni film in je po ogledu istega prejela tvrdka Warner Bro« iz dvone pisarne posebno zahvalo za to delo, z opazko, da lepšega socialnega filma še niso gledali.
Film priporočamo prav vsem slojem, osobito tudi našim ženam-materam, katere so najmerodajnejši faktor pri vzgoji naše mlade generacije. Zasedba vlog je v najboljših rokah, tako: James Cagney, ki direktno elektrizira človeka, Pat 0'Brien, lepa Ann She-ridan in »mlada hollywood6ka garda«. Torej pomnite: Premijera filma »Angeli garjevih lic« je danes v kino Matici.
I
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uril
KLIC S SEVERA.
po znanem romann J.OlIvcr Curwooria
in kot dopolnilo „Krvna osvela". }Justolovni film ameriških gangsterjev
KINO SLOGA, teletom 27-30
mm
I
Strah rta gradu
S:jajns burka Ren6 Clairova umetnina SALVE SMEH Al KINO UNION, tel. 22-21
I
Najnovejša poročila
Goringov govor o nemškem gospodarskem načrtu
»Sedaj bomo še bolj stisnili!«
Berlin, 15. febr. AA. DNB: Pruski ministrski predsednik maršal Giiring je imel zvečer po radiu govor. Ko je omenil, da se je nemško kmetijstvo, ki je bilo letu 1935 v obupnem stanju, zdaj zelo razmahnilo, je Giiring poudaril, da zahteva sedanja vojna velike napore zlasti od vaškega življa. Nacionalnosocialistično vodstvo je dobro upoštevalo nauke svetovne vojne. Storilo je vse potrebno za okrepitev nemške vasi. Maršal Goring je nato razlagal, da je preteklo leto prineslo Nemčiji -rekordno letino pšenice, krompirja in sladkorne pese. Vzjx>redno s. kmetijstvom jc napredovala tudi živinoreja. Številčno stunje živine se je znatno povečalo.
Nato je Goring poudaril, da so izgledi za uspeh angleške blokade v sedanji vojni zelo slabi. Po eni strani so se odprla vrata Nemčiji za preskrbovanje na vzhodu, jugu in severu, na drugi struni pa imajo, sovražniki, ki bi radi blokirali Nemčijo, danes opravka z Nemčijo, ki je gospodarsko neprimerno bolj krepka in odpornejša, kakor pa je bila Nemčija leta 1914. Temelji današnjega nemškega gospodarstva so trdni in globoki. To ne velja sanio za km&; tijstvo, temveč tudi za industrijo in obrt. Surovine, ki nam jih primanjkuje, smo uspešno nadomestili z domačimi umetnimi proizvodi, ki se še naprej razvijajo in izpopolnjujejo. Tj domači umetni proizvodi so že danes boljši od naravnih proizvodov, ki smo jih jjrej uvažali iz tujine. Kar se pa tiče teh naravnih proizvodov, ki smo jih prej uvažali iz tujine. Kar se pa tiče teh naravnih proizvodov, brez katerih ne moremo shajati, pa smo se pravočusno pobrigali in nakopičili velike zaloge.
V naslednjem je maršal Giiring rekel: Ker nas na gospodarskem polju ne morejo premagati, nas bodo na vojaškem še manj, celo pa ne s stališča duha in odjKirne sile našega naroda. V gospodarski borbi Nemčiji nihče nič ne more. V tem pogledu jiredstavlja naša domovina granitno steno biez razpok, v katere bi se dalo vtakniti dinaniit. Mislim, da so že sami Angleži izgubili upanje, da bi nas mogli kdaj utruditi in zlomiti. Pri tem delu ni menda nobenega našega sonarodnjaka, ki bi mogel reči, da je bil sploh kdaj lačen. Angleži, ki gledajo nered in zmedo v svoji lastni organizaciji za prehrano, pa nas ne morejo prepričati o tem, koliko smo mi že pred njimi zavoljo svoje načrtne in dosledne kmečke politike. Oni se šele danes trudijo, da bi nas na tem polju po-
Drobne novice
Rim, 15. febr. AA. Reuter: Po sporočilu italijanske uradne agencije se je italijanska tovorna ladja »Jurij Olsen« potopila ne daleč od vzhodne angleške obale, ker je zadela na mino. Na imenovani ladji je bilo 32 častnikov in mornarjev.
Sofija, 15. febr. AA. V sofijskih diplomatskih krogih govore, da bo dosedan ji "ministrski predsednik Kjoseivanov imenovan za poslanika v Rimu.
Stockholm, 15. febr. AA. Reuter: Tukaj so 7. velikim zanimanjem spremljali obisk ameriškega veleposlanika v Moskvi Stanharda v pre-
Maribor
snemali. Prisiljeni so že bili vpeljati sistem kart za življenjske jjotrebščine. Ali ni to iro'-nija, če govori Anglija danes o blokadi, ki bo Nemčiji onemogočila mast. istočasno pa mora sama vpeljati sistem legitimacij za tedensko dobivanje masti. Pri tem je treba omeniti, da f>orabi angleški državljan manj masti kakor nemški.
Nato je maršal Goring rekel: Ne da se na nek čaroben način čez noč spraviti skupaj cele armade, nikakor pa se ne dajo v nekaj mesecih sestaviti velike letalske sile. Še manj
K a se da v kratkem času obnoviti sloj, ki je il svojčas upropaščen, to je kmečki sloj, ki je bil uničen pod oblastjo plutokracije. Angleži se hvalijo z ogromnimi zalogami hrane, ki jih imajo v svojem svetovnem imperiju in delajo primerjave s sorazmerno neznatnim zemljiščem, ki ga imajo Nemci Toda čisto drugo vprašanje je, če so te tolikokrat omenjene ogromne zaloge v isti mori tudi neposredno nn razjiolago Angležem, kakor je nam na razpolago tistih »edem milijonov ton žita. Anglija pa je preveč globoko skrila velike zaloge žita, ki jih je privlekla iz čezmorskih krajev. Hočem reči, da jih jc skrila na morsko dno, kamor so prispele zavoljo delovanja naših podmornic. Pri vsem tem pa se za nadaljnje vojskovanje ne smemo zanašati izključno na te zaloge, temveč moramo storiti vse, da bi še nadalje okrepili svojo proizvodnjo.
Maršal Giiring je nato podrobno razlagal ukrepe, ki so bili izdani, da bi se čim bolj okrepila kmetijska proizvodnja. Med drugim je omenil, da je bilo zaradi pomladanskih kmečkih del odpuščenih iz vojske veliko število gospodarjev. Poleg vojnih ujetnikov, ki že delajo nu našem kmetijstvu, bomo privedli v Nemčijo še okrog milijon kmečkih delavcev s Poljske. Prvih 100.000 delavcev je že na nemških zemljiščih. Vsi ti ljudje so zadovoljni, ker so v Nemčiji, kajti tu so našli delo, red in kruh. Površina zemlje, posejana z oljnimi rastlinami, se bo povečala za najmanj 200.000 ha. Iz istega namena bomo okrepili tudi proizvodnjo krompirja, ki je potreben za gojitev svinj. Nato je napovedal Goring podražitev masla.
Na konru svojega govora je maršal Goring rekel, da jioziva nemške kmetovalce na novo proizvajalno bitko leta 1040. Za zakliuček je rekel: »Sedaj bomo še bolj stisnili, toda zmaga je naša!«	<■
stolnicah baltiških držav. Stanliard je znan kot izkušen diplomat in kot intimen prijatelj Rooseveltu Zanimivo je da pada ta obisk v isti čas, ko se širijo vesti, da pošilja Sovjetska Rusija baltiškim državam svoje novi zahteve.
Belgrajske novice
Nemški oklopniki na pobuda
m Najhujši mraz v letošnji zimi in tudi najhujši mraz, kar ga Mariborčani pomnijo, smo imeli v noči na četrtek. Na meteorološki postaji na Teznem je bilo namreč 28.3 stopinje pod ničlo mraza. V mestu, kjer je temperatura ponavadi nekoliko znosnejša kakor na odjirtem terenu, je bilo 28 stopinj pod ničlo. Že v sredo zvečer, ko se je zjasnilo ter so sijale na nebu zvezde, je kazalo, da bo pritisnil strašen mraz. Zvečer ob 20 je bilo že 20 stopinj pod ničlo. Včeraj je bil mraz ves dan neznosen, četudi je sijalo sonce, ki pa ni imelo nobene moči. Zanimivo je to, da je zavladal tak mraz pri zelo nizkem pritisku barometra, ki kaže jedva 733 mm, dočim je po navadi hud mraz le pri visokem zračnem pritisku. Zaradi hudega mraza niso mogli včeraj zjutraj primerno ogreti šolskih prostorov, pa so poslali mnogi zatfsdi šolarje in dijake domov.
— Pri saprtjn. motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Pranz-Josef< greučice.
m Odhod požrtvovalnega narodnega delavca. Danes se je iz Maribora odselil notarski pripravnik g. Anton Jakopič, ki je imenovan za notarja v Metliki. G. Jakopič se je za časa svojega službovanja v Mariboru uveljavil kot požrtvovalen delavec in odbornik pri Slovenski Straži v Mariboru. Priljubljenemu in agilnemu društvenemu delavcu želimo na njegovem mestu mnogo uspehov.
m Lepa darila. V trgovini Sraj v palači Hranilnice Dravske banovine so razstavljena darila za zmagovalce pri smuških tekmah za državno prvenstvo v štafeti Lep in dragocen srebrn pokal je daroval mestni župan dr. Alojzij Juvan, darila pa so poklonili tudi mariborski Putnik, Zimsko-športna zveza v Ljubljani, Zimskošportna pod-zveza v Mariboru in prireditelj tekem SSK Maribor. Tekme bodo v nedeljo v Mariboru.
m Namesto venca za pokojnega ravnatelja Pišeka ■ je poklonila podružnica Zadružne gospodarske ban-I ke v Mariboru Vincencijevi konferenci pri Materi
1 Milosti 200 din. V imenu rsvežev s« konferenca za lep dar zahvaljuje.
Belgrad, 15. februarja, m. Predstavniki hrvatske gostinske zveze so obiskali finančnega ministra glede vprašanja spremonitve trošarine in ukinitve registrov ter zaradi zaščite gostinskega stanu. Minister je zastopnikom obljubil, da bo v največjem obsegu možnosti upošteval njihove prošnje in zahteve.
Žrebanie 500 nagrad za naročnike Bogoljuba
V sredo, dne 14. t. m. je bilo v upravi »Bogoljuba« pred komisijo naročnikov žrebanje za naročnike »Bogoljuba«. — Srečo je delila mala Marija Trtnikova iz Ljubljane. — Naklonjena usoda je zbrala v svoj krog naročnike iz raznih krajev Slovenije— ni pozabila Ljubljane — ne škofjeloških hribov — ne Prekmurja — ne Štajerske itd., še celo več, izbrala je svoje vurovance na Goriškem v Trstu — jKiletela čez morje in celo tja v Ameriko in na Kitajsko.
Ves seznam naročnikov bo prinesel »Bogoljub«. ki bo izšel te dni. — Tu pa objuvlja-1110 izid žrebanja le za 20 glavnih nagrad, ki so bile žrebane med vse naročnike. Ostale nagrade so bile razdeljene na 40 skupin po 12 nagrad in so bile žrebane med 40 skupin naročnikov.
Izid žrebanja glavnih nagrad je sledeč:
1.	nagrada šivalni stroj: Naročnik 4. Kosmač Julija, Mrzli vrh 4, Žiri.
2.	Radijski aparati Papež Ignac, Višnje 37,
Zagradec.
3.	Dvokolo »Wolsit»: Obolnar Brigita, Dolnja vas 12, Vel. Loka.
4.	Dvokolo »Wolsit«: Sestra Pulherija Gore-nec, hiralnica, Ptuj.
5.	Dvokolo; Frlic Nežka, Žirovski vrh. Žiri.
6.	Dvokolo: Jafeodic Rotija pri Jagodic Ana, Podgora 16. Dol pri Ljubljani.
7.—20. Blago za eno žensko obleko in molitve-
nik »Filoteja« so dobili sledeči: Zupane Morija, Cesta na Golnik 2, Kranj. Zupane Urška, Senovo 16, Rajhenburg. šolske sestre. Marijin dom, Naklo. Ambrožič Ann, Žirovnica 27. Župni urad Cerklje pri Kranju 232, Rožič Alojzija pri Mar. družbi pri Uršulinkil
Ljubljana. Presnik jožefa. Zdole. Nakrst Franca. Planjava 20. T.ukoviea. Mlakar Janko, Tržaška 24, Ljubljana.. Ilrovat Klica, Go«posvctska 19. Jesenice—Gor. Zmrzliknr Peter, Ilrastje. Kranj. Pevec Marija, Ponikva ob juž. žel. Klemen Rozalija, Sidolcb. Šmartno p. Tuhinju. Pižmoh Marija, 1 rstenik, št. Rupert.
KULTURNI OBZORNIK
Nedavno so imeli nemško-japonski akademiki zborovanje v Kiihtajn na Tirolskem v višini 2000 m. Sešlo se je 50 japonskih in nemških 'akademikov, da so imeli razna predavanja in smuške izlete. Na sliki je športni učitelj iz Innsbrucka, ki kaže skupini nemških in japonskih
dijakov in dijakinj nekaj smuških vaj
Kje iznajdejo
angleško „skrivno orožje"?
Iz Londona poročajo:
Lord Strabolgi je nedavno v visoki zbornici vprašal vlado, ali je v Angliji za preizkuševanje novih iznajdb kaka centralna organizacija, kakor obstoja skupno delovanje med znanstvenimi oddelki armade, letalskega in pomorskega brodovja.
Lord Charfield, ki je minister skupne obrambe, je podal tozadevno pojasnilo, rekoč, da je vlada odklonila vprašanje o centralni oblasti vojnih ved. Raziskovalna dela so organizirana pri posameznih tozadevnih ministrstvih:
Nastal je poseben obsežen oddelek raziskovanja v ministrstvu, ki upravlja oboroževanje. Vsega skupaj je tukaj 900 oseb, ki delujejo v 5 modernih laboratorijih. Vodilne osebnosti angleške tehniško-kemičnih ved pripadajo štabu, ki so mimo tega še v zvezi v drugimi številnimi znanstveniki Anglije. Povprečno prejme ta raziskovalni oddelek po 300 novih iznajdb na teden.
Nedavno 60 za bolj intenzivno delavnost v raz-
iskovanju ustanovili v ministrstvu posvetovalni odbor za znanstveno raziskovanje in tehnični razvoj.
Odbor mora skrbeti za to, da se raziskovanje ozira na najmodernejši napredek znanstvenega dognanja. Najboljše tehnične glave v Angliji spadajo k temu posvetovalnemu odboru, to so univerzitetni profesorji, vojaški strokovnjaki, inženirji in drugi strokovnjaki. Ti naj iznajdejo nove naprave za vojeva-nje, naj 6tare izboljšajo, naj iznajdejo protisredstva zoper »skrivnostno orožje« sovražnika in naj tudi delujejo na to, kako bi se prisotne surovine nadomestile s ponarejenimi. Članov posvetovalnega odbora je 25. Med njimi so tudi zastopniki mornariškega, letalskega in domovinsko zaščitnega ministrstva.
Angleška znanost je v najožjih stikih s francosko in ni med obema nobenih skrivnosti. Po vsem tem je razvidno, da je v Angliji mobilizirana vsa znanost v pomoč vodstvu vojne, tako da so vse panoge osredočene v smotru za brambo domovine.
§PORT
Drž. prvenstvo v smučarski štafeti 4x10 km
Tekmovanje v štafetnem smučarskem teku je merilo moči klubov. Tu se pokaže ne samo delo kluba v višino, ampak tudi njegov Uspeh v delovanju na širino — za uspeh v štafetnein teku treba ne samo enega, ampak kar štiri poprečno enako dobrih tekmovalcev.
Letošnje državno prvenstvo v smučarski štafeti se bo vršilo v Mariboru v izvedbi ISSK Maribor. S tem je dana tudi štajerskim klubom enkrat možnost, da se številneje udeležijo velike smučarske prireditve v teku, kar jim je doslej, ko so se ta tekmovanja večinoma vršila na Gorenjskem, radi prevelikih stroškov običajno bilo nemogoče. Tako je pač v tem danem slučaju predvsem računati s številnejšo udeležbo štajerskih štafet, seveda pa bodo prav gotovo prihitele tudi najboljše štafete ljubljanskih, zlasti gorenjskih klubov, da branijo prestiž in renome gorenjskega smučar-stva.
Zimskošportne prireditve tekočega tedna
17.—18.	februarja: Prvenstvo Gorskega Ko-tara v klasični kombinaciji v Delnicah — HPD »Risnjak«, Delnice.
18.	februarja: Zvezno prvenstvo v štafetah 4 X 10 km v okolici Maribora — I. Slovenski športni klub Maribor.
18. februarja: Medklubska mladinska tekma v skokih — Sm. K. Dovje-Mojstrana.
18. februarja Medklubska tekma v smuku na Markljevi planini — SK »Bratstvo«, Jesenice.
18. februarja: Skakalne tekme v Kamniku — izvede S. K. Kamnik.
Naša plavale Defilipis in Žižek sta na drugem in tretjem mestu v evropski listi v prostem plavanju na 200 m, kakor pvroča francoski list »L'auto soldat«, ki prinaša lestvice najboljših svetovnih in evropskih plavalcev za leto 1939. Po tej lestvici sta omenjena naša plavalca D) v prostem plavanju na 200 m uvrščena na drugo, odn. tretje mesto. Lestvica izgleda takole:
1 Borgh (Švedska	2:11.9
2—3 Defilipis (Jugoslavija) 2:14.0 Žižek (Jugoslavija)	2:14.0
4	Weinwryglit (Anglija) 2:14.4
5	Ohlsson (Švedska)	2:14.9
6	Plath (Nemčija)	2:15.0 7—10 Korossy (Madžarska) 2:15.8
Lasko\vsky (Nemčija) 2:15.8 Takos (Madžarska)	2:15.8
Van de Kiji (Nizozemska) 2:15.8
Prve hrvatske vsešportne igre I. 1940
Hrvatje nameravajo prirediti v letošnjem letu velike športne prireditve takozvane prve hrvatske vsešportne igre. Tako je namreč predlagala hrvatska atletska zveza hrvatski športni slogi, ki naj organizira letos prve hrvatske vsešportne igre. O stvari bo razpravljal odbor sloge na prvi prihodnji seji. Po predlogu atletske zveze naj bi trajale te igre osem do štirinajst dni v enem mestu, skoraj gotovo v Zagrebu, ter naj bi sodelovale vse glavne športne panoge. Merodajni hrvatski športni krogi so mnenja, da bi bila stvar izvedljiva. Ker je stvar nujna radi določitve termina, se bo kmalu razpravljalo o njej.
Evropski boksarji za Ameriko
Evropska boksarska reprezentanca, ki nastopi 10. aprila v Ne\vyorku proti reprezentanci Amerike, je takole sestavljena: Nar-decchia, Sergo, Peire (vsi Italijani), Agren Eric, Noren (švedska), Cendlach (Poljska) in Tandberg (Švedska).
Nov svetovni rekord Hvegerjeve
Ragnhild Hveger, ki je morala pred par tedni prepustiti svetovni rekord v kravlu na 500 m Belgijčanki Fernarnde Caroen, je preplavala zadnjo nedeljo v Kopenhagnu omenjeno progo v času 6:27,4 min. S to znamko ]a. pre-koslia svojo rivalinjo za eno sekundo in si je zato nazaj priborila svetovni rekord.
Rang-lista naših teniških igralcev
Tehnični odbor jugoslovanske teniške zveze je izdal rang-listo naših najboljših teniških igralcev, ki takole izgleda:
1.	Fran jo Punčec (Konkordija, Zagreb).
2.	Dragutin Mitič (ATK Zagreb).
3.	Josip Palada (ATK Zagreb).
4.	Franjo Kukuljevič (ATK Zagreb).
5.	Franjo Schaefer (Ilašk Zagreb).
6.	Ljubiša Radovanovič (BTK Belgrad).
7.	Boris Smerdu (BTK Belgrad).
8 Stevan Laslo (BTK Belgrad).
9. Dragutin Fridrich (Hašk Zagreb).
10. Matija Derta (BTK Belgrad).
ZFO
Smučarske tekme Krekovega fant. okrožja
Ponovno opozarjamo fantovske oddelke Krekovega okrožja in tudi ostale smučarje fantovskih odsekov na tekme v smuku in slalomu za okrožna prvenstva Krekovega okrožja, ki bo prihodnjo nedeljo v Škofji Loki za člane in mladce. Točen spored vsega tekmovanja smo objavili v včerajšnjem »Slovencu«, katerega točno preberite in se ravnajte po njem. Člani Krekovega okrožja tekmujejo v konkurenci, drugi pa izven konkurence. Prijaviti se je do 17, februarja 1940.
Smučarske tekme zasavskega okrožja ZFO
Za nedeljo, 18. t. m. razpisuje Zasavsko okrožje smuške tekme v slalomu in smuku. Vse odseke Zasavskega okrožja opozarjamo, da se teh tekem, ki so prve v tem okrožju, udeleže polnoštevilno in da pošljejo svoje prijave okrožju vsaj do sobote zvečer, t. j. do 17. t. m. Zbirališče je v Sostrem pred cerkvijo ob 8 zjutraj, nakar skupno odidemo na tekmo-vališče. Razdelitev daril pa bo ob 6 zvečer v Sostrem.
*
S. K. Ljubljana. Občni zbor kluba bo v ponedeljek, 19. t. m v restavraciji pri »Šestici« ob 20. uri. Vabljeni vsi člani in simpaitizerji kluba. — Odbor.
Vaditeljice ljubljanskih in okoliških krožkov obveščamo, da bo vaditeljska telovadba v nedeljo ob 8 zjutraj v telovadnici Vzajemne zavarovalnice.
Kolesarska sekcija ŽSK »Hertnesa« poziva vse svoje člane, da se v nedeljo, 18. t. m. ob 9 zanesljivo udeleže rednega občnega zbora matičnega kluba, ki bo pri »Šestici« na Tyrševi cesti. — Odbor.
Gospode duhovnike
vljudno obveSčanto, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Kuczynskega»Beg iz Varšave« v romunskem prevodu
Bogaslaw Kuczynski,
pisatelj našega podlistka Beg iz Varšave.
K««rynskega reportaža »Bega lz Varšave«, ki isheja v našem podlistku, prevedena naravnost iz
t Slikarica Henrika Šantel
n.... jj-,	Danes v četrtek,
J^Bp^'	stri slik a r i c i Avgusti
lIll^^uKl^ilte	ska slikarica in ena
J&p.	najboljših sedanjih na-
jP®^	|	rodbine f.antlov. Po-
k mliiHto ^S^^Sf in njen brat Saša Šan-10 tel, profesor slikanja
^ -	rjca pa :e bila tudi
njihova mati Avgusta, ki je delala v Gorici, kakor tudi oče, ki pa ni bil tako znan. Mati Avgusta pa je bila vnukinja slavnega goriškega slikarja To-minca. Tako je torej že v tradiciji družine slikarski talent prevladujoč. Ker pa je bila Henrika že od rojstva precej naglušna, se je slikarstva po-prijela še s toliko večjim veseljem ter se mu vsa posvetila do zadnjega diha. Bila je samo umetnica, ki je živela svojim barvam. Rodila se je 1. 1874 in te je šolala slikarstva najprej v Monakovem pri prof. Fehru, ki je bil tedaj znani vodja »dam-ske akademije«, privatne slikarske šole, kakor so bile tedaj v navadi in kakršnih eno je vodil profesor Aibe. Učila se je tudi pri slavnem karikaturistu Wagenbarthu ter na Dunaju pri prof. Mi-chelaku, prijatelju našega Jurija Šubica. Pokojna slikarica Henrika Šantel je veliko delala na najrazličnejših področjih, v boljših časih najrajši figuralne kompozicije, tudi cerkvene podobe (Križev pot in sv. Lucijo za cerkev sv. Lucije na Tolminskem, če se ne motimo), sicer pa portrete, akvarele (v njih najrajši interieure) ter tihožitja, ki jih je zadnji čas slikala zaradi pomanjkanja modelov, pa je dosegla z njimi prav na zadnji razstavi slovenskih slikaric velik uspeh. Saj je kritika njena tihožitja ocenila za najboljši deli na razstavi (primerjaj oceno v Domu in svetu, 1939, št. 10, kjer je priobčena tudi reprodukcija »Tihožitja«), Razstavljala je na vseh večjih slovenskih razstavah ter bi prav letos praznovala 40 letni jubilej prve svoje razstave v Ljubljani, v Mestnem domu. V Belgradu je bila na znani I. slovenski razstavi pred vojno, celo odlikovana. Razstavljala je tudi na potovalni razstavi po Nemčiji ter v razstavi ženske male antante v Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji (Belgrad, Zagreb, Ljubljana). Zelo rada je tudi kopirala velike svetovne mojstre po galerijah v Monakovem, Dunaju in Benetkah. Škoda, da je veliko njenih slik bilo uničenih za časa bega iz Gorice. Pokojna slikarica Henrika Šantel je bila članica umetniškega kluba »Lade«, ki je tako v enem letu izgubil dva člana: Fr. Koširja in H. Šantel. Naj počiva v miru — ožaloščenim sorodnikom pa naše sožaljel
Dom in svet, letnik 52, št. 2
Izšla je druga številka Doma in sveta na 64 straneh in točno v času, kakor je bila napovedana. Vidi se, da je tako Dom in svet spet dohitel svoj termin in začel redno mesečno prihajati k svojim naročnikom, kar je gotovo veliko vredno.
Uvodno pesem je napisal Severin Stili: Večerna pesem, v kateri poje hvalnice Bogu za povezanost z davnimi rodovi na tej zemlji, za te lepe dole in pobočja, za lepoto prejšnjih let, obenem pa toži žalost kakor Jeremija, ko se v strahu sprašuje za bodočnost:
Ali res ognjišča bomo pogasili, mučeni od časa znamenj in tesnobe? Ali res planjave bodo nam pokrili križi, posejani na tihotne grobe?
Vso lepo pesem, melanholičen spomin na lepoto davnih rodov, ki so mistično povezani s sedanjim nesrečnim rodom, pa strne v prošnjo Bogu: Ne izpusti zemlje naše iz naročja 1
Poleg te uvodne pesmi ima Severin Šali še ciklus Tihih pesmi, v katerih se je uveljavila njegova mehka erotika, tako v pesmi Metulj kakor Tebi. V Japonskem motivu pa je prepesnil japonski erotični motiv in mu dal svoje svojstveno razpoloženje. S svojimi pesmimi spada Severin Šali med najpomembnejše mlajše slovenske pesnike. Jalen Janez je drugo poglavje svoje celoletne povesti »Ograd« postavil v begunjsko kaznilnico, kjer nekdanja gospa goriškega advokata po nedolžnem dela pokoro za svojega moža in plete »razkošno balo* za svojo nekdanjo sošolko v loškem samostanu. V spominjanju lepših časov se odkriva
rokopisa, je te dni izšla v romunskem prevodu kot knjiga. Tako je v »Slovencu« ta reportaža iz jesenskih dni začela izhajati preje kot se je pokazala na knjižnem trgu v izvirniku v poljščini, toda kot knjiga je izšla najprej v romunščini, kjer se pisatelj nahaja sedaj. Nas zanima uvod, ki ga je napisal prevajalec Livin Rebreanu in kjer ka-rakterizira to svojevrstno pripovedovanje z naslednjimi besedami:
»Ni to vojni roman, kakršnih je bilo na tisoče knjig, ki so slikale trpljenje in junaštvo mednarodnih borb pred četrtstoletjem. Saj vendar nobena sodobna vojna ni podobna drugi. V tej knjigi ni spopadov armad, niti besnih naskokov in tudi ne vsaj velikega grmenja topov. Tu je drugačna vojna kar čez noč preplavila celo deželo, podobna ogromnemu ciklonu, ki jo je razrukal do zadnje vasi in povsod širil okrog sebe strašno razdejanje in strah, pred katerim nemi volja, samozavest in up in ki spreminja mesta in vasi v velike čete beguncev brez cilja. Poljski pisatelj je sam blodil po potih splošnega obupa, dan za dnem so ga zadevali udarci usode in je tudi on zaslišal usodni in popolnoma neverjetni »finis Poloniae«. Negotovost in trpljenje sta mu strla srce, nista pa mogla zdrobiti v njem vere v bodočnost, ki bo poplačala trpljenje in križe... Zato ni čudno, da ta knjiga ni roman ali romantična povest življenjske drame. Verjetno je tudi, da je toliko — toliko oseb, ki so v tej knjigi površno orisane kakor v viziji pod vtisom more, resničnih ljudi, ki nadaljujejo med nami ali kje drugod v "Evropi svoje muke polno življenje. Vsekakor tu ni nič umetnega, preračunanega, prirejenega in je vse samo gol razvoj dogodkov. Vse se vrši v vrtinčastem ritmu, v neprestanem begu k neznanemu cilju, Spis sam je tako priprost, tako objektiven in suhoparen, da se pogosto zdi površen. Kljub temu pa čutimo, da je bilo mogoče te reči samo tako opisati in da prav zato, ker so tako opisane, zares močno učinkujejo.c
Livin Rebreann.
njena krivda, ki je bila v preveliki ljubezni moža, ter se navezuje na ciganko, ki tudi trpi po nedolžnem. Tako se nam v tej čuvstveni povesti odkriva nov svet ženskih kaznilnic in ženske ljubezni ter bo povest gotovo našla mnogo hvaležnih bravcev. Drugo leposlovno čtivo nudi ta številka Doma in sveta s štajersko novelo Matije Malešiča »Skleda lete«, kjer nasproti statičnosti Jalnovega pripovedovanja stopi dramatičnost Malešičevega slikanja nasilne ženitve pastorka oz. sina iz prejšnjega zakona ter sinove zavesti, da kupujejo z gostijami samo njegovo prvorojenstvo. Ko se bo stvar v prihodnji številki končala, bomo lahko pravilno sodili o tej lepi kabinetni stvari znanega jiripovednika. V polemični filozofski razpravi Kle-mučev pogled na Vebrovo knjigo brani Leon Zleb-nik Vebrovo knjigo »Nacionalizem in krščanstvo« proti neosnovani kritiki v Ljubljanskem zvonu, in sicer tako, da pridejo jasno do izraza osnovna krščanska načela (na pr. pri sociologiji!) nasproti učenju dialektičnega materializma, iz katerega je pognala Klemučeva obsodba. Milko Ukmar je končal svoje zapise kraških kolednic ter označil tudi način petja in nagrajanja. Ta študija je dokaz, kako koristno je tudi v sedanjem času zapisovati narodno blago in ga obdelavati ter ohranjati za bodoče rodove, pa tudi sedanje, ki ne žive več z davnim narodnim izročilom.
V delu »Književnost« je Dušan Ludvik iz Prage primerjal v smislu metode praškega Lingvističnega kluba prevoda Machovega »Maja«, kakor sta ga Slovencem podala Lah in Debeljak. Od metodološke strani je kritika gotovo zelo zanimiva. Tone Čokan pa govori o knjigi G. Berna-nosa »Saint Dominitjue«. V rubriki »Umetnost« ocenjuje St. Mikui razstavo Karle Bulovčeve ter priobčuje obisk pri slikarju G. A. Kosu ob do-vršitvi »Umestitve slovenskih vojvod«. Slikarski prilogi (Bulovčeva: Portret škofa dr. Rožmana in detajl iz Kosovega velikega platna) ponazarjata oceno. Vrafi ocenjuje delovanje Narodnega gledališča v zadnjem mesecu. V »Zapiskih« je priob-čeno zanimivo pismo iz Padove, ki ga je poslal Milko Ukmar in kjer se vidi, kako uspeva v Italiji slavistika in še posebej slovenistika. V. N. pa poroča o madžarskih informacijah o Slovencih, dobrih in slabih ter o potrebi medsebojnih stikov. Na platnicah je pregled knjig, ki jih uprava poklanja novim naročnikom. Vinjete je naslikala akad. slikarica E. Piščanec.
Taka je druga številka te odlične revije, ki stopa že v 52. leto in je gotovo vredna vse podpore občinstva. Saj je revija poleg tega tudi še najcenejša slovenska revija, ki bo obsegala 640 strani, velja pa za vse leto samo 80 dinarjev! Naročajte! Dobite jo tudi lahko na ogled! Uprava Doma in sveta, Pred škofijo 5.
»Naš dom«, IV. zvezek--Naš dem je družinska
poljudna revija, ki jo izdaja Cirilova tiskarna v Mariboru pod uredništvom ravnatelja dr. Fr. Sušnika in Fr. Filipiča ter šteje že zavidljivo število letnikov, namreč enointrideset. Izhaja četrtletno ter znaša letna naročnina 20 din, kar je vsekakor malo. Zato g vsem podeželskim društvom kakor tudi posameznim družinam toplo priporočamo. Vsebina četrtega zvezka je naslednja: Otto Michael: Pohujšanje, poslovenil Ksaver Meško, povest, ki bo izšla tudi v pona-tisku. France Zagradišnik: Iz naših dni (filozofska podoba naših dni). Jože Čakš: Zgodbe izpod sv. Miklavža. France Filipič: Legenda o cerkovniku. Viktor Smolej: Iz slovaške proze: Martin Razus: Tinče vošči za praznike; Hronsky: Jurež kupuje koledar. To bi bilo leposlovje, pesmi pa so prispevali naslednji pesniki: Ivan Dornik (Molk, Jesen), Beata Linz-ner (Vrani), St. Janežič (Moje srce, Pesem dopolnjevanja), France Filipič (Večerno sozvočje, Polnočni-ca), Miha Vodeb (Jesen na planini, Večerna), Stane Suhadolnik (Prerojenje, Od srca do srca, December), Karel Starec (Jesenska pesem), Bogdan Pogačnik (Mimo kamnoseka), Janko Ciglar (Zima) in Ivan Krampač (Življenje). Med temi pesmimi so še najboljše Vodebove in Filipičevtu — St. Modic je ppi-6al Lednik. Književni obzornik, ki spada med največje odlike te družinske revije, prinaša seznam novih knjig, ki ga sestavlja in z opombami opremlja F. Filipič Vendar bi pri tem želeli, da bi bile oznake bolj stvarne in manj poetične, ki ponavadi ne povedo ničesar. Zvezek zaključujejo križanke in rebusi.
JEGL1ČEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET 11 OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN