Kako zdaj? Dobila je neogerska polovica Avstrije tri aove tniflistre. Če v državi nastopijo aovi aiinistri, pomeui to aavadao aovi aačia vladanja, novo politiko. Praša se, ali bo tudi ta naša miaisterska prememba prerneaila aačia vladaaja? Odgovor je: ne. Če se je kaj spremeailo z novim anaisterstvom, se je nemškajoča rlada le poostrila. Državai voz Avstrije se od 1.1848 predelava. Kde smo? Pravijo, da imamo ustavo, da velja Ijndska volja, da zastopniki ljudski dajejo postave. Ali naše decemberske ustave največi greb je ta, da se Ijudstvoin aeka volja podstavlja, ki je večiaa nima. Pod Šmerlingom ao hoteli vae aarode pod neniški klobak spraviti, zdaj boeejo zvub Ogerskega spraviti vsa kraljestva in narode pod nemški klobak. To je miael Beast Giskrovega ruinisterstva in dotičaih astavnih postav decemberskib. To nemškujoče miBisterstvo je vladalo dve leti, aa vi dez po zborovih sklepih, po ljadski volji, tedaj nstavao, v istini pa proti volji večiae Ijudstva, tedaj aeustavno. — 92 českih deklaraatov, dvakrat voljeaib, 5 milijoaov Ijadi zastopajočib, je slovesno izreklo , da se ae pastijo aiti po aemčiti niti českega kraljestva potopiti v aovoizmišljeai Cialajtaniji, ia odrekajo ustavoo sodelovanje, dokler stojijo take pogodbe. Eaako 80 zabtev ili Poljaki, Tirolci, Kraajci io drugi oddelki za svoje dežele večo sainovUd.i, Dalmatiaci so v krvavem boju se upirali oovim vojaakiru postavam: 8 kratka ined 19 oiilijoni je 15 inilijonov nezadovoljaib s tako aeaiškujočo ceatralizacijo. Trije najbistrejši ia aajmirnejši ndi istega ministerstva so po kratki skašuji sami sprevideli, da tako državai voz obtiči, ia so svetovali kroai v tako zvani maajšiaski sporneaici, Baj se aprava aapravi z narodi. Neinškujoča večiaa miaiaterska pa je le gaala ia gomla svojo deeembersko ustavo, ia da se protivai aarodi tej ustavi iiaajo podvreči aa Tsak način, če ae z dobrim pa z hudira , 8 potrpljeajem ia staaovitaostjo upa to svojo neniškujočo nstavo vailiti vsem narodom, toda za vspeh noče biti porok. Tako po priliki 8e je glasila spoaieaica miaisterske večiae, Giskra zasebao se je še ustiI, da bnče 17 dežehnh zborov pogoltaoti, ali kako se veli v sloveBskem _aufraunieBu. Spravljivi luinistri so z milostjo odpuščeai, ustavoverai, da ne rečeniu nespravljivi, pa so ostali ia se popolaili. Način neaiškujočega ia ceatralistaega vladaaja se tedaj ai spreaie nil, ampak spravljiveiših udov vladaih se zaebivši poostnl, Giskra še posebej dobi policijo v roke , predsedaik Hasaer pa deaar za prikupovaBJe časaikov. Ia tako se začae ta najaovejša ustavaa vlada. Kakor so se stvari razvile, se skoro kaže, ko da bi se botela aeniškujoči avojbiai dati zadaja prilika, naj dokaže 8ama 8vojo sposobaost ali nespoaobaost do vladaaja. Bolj se ta dokaz pohitri, prej so aarodi pri svojeai cilju, da dobijo pravo astavo, to je, vlado ia po8tave po volji prave večiae. Na aarodoih poslaucib je ta dokaz pobitriti. Ceski poslaaci že davao decemberskega zbora ne obiskajejo, če poljski, tirolski, slovenski poslanci tudi iz državnega zbora izstopijo, potem zastopa zaostali državai zbor še le 4 oiilijoae l.judi, to je vso Cislajtaaijo brez Českega, Poljskega, Tirolskega, Sloveaskega. Ugovor, da je Česko po nekterih nemških poslancib zastopaao, niiae vsakeaia, kte- rema je zaaao, da so ti poalaaci prišli do Dnaaja po onem volilaem redu, ki pravi: 9 Sloraaov — 1 Nemec. Po takem izstopu bi bil formaleo dokaz koačaa, dokaz da je le 4 milijoaov Ijadi za decembersko ustavo. Ob eaem bi se pokazala v 8vojera zaostaleai skupaeai zborn aova cislajtaaska, prava cislajtaaska skupiaa, obstoječa iz Gorao- ia Spodajoavstrijskega, Solaograškega in iz nemškega kosa koroške ia štirske dežele. Da bi ta tako izluščeaa skupiaa v svojem nasledku le pospešila tudi aašo sloveasko skapiao, je jasao^ kajti nič bi potem ae motilo več, da se akupijo tudi slovenski kraji v zediajeao Sloveaijo. Taka Cislajtaaija s 4 milijoai ljudi bi pa se, kar je glavaa stvar, imela ozirati po zavezaikib. Vaaj za se bi se morda vendar ae čutila zadosti izdataa velemoč. Prišli bi po taki zavesti — va zavest je začetek modravaoja — ajeai znstopniki tje, kjer je treba bilo začeti, do oaega, kar 80 aajrajši skraajali, psovali, tajili, prišli bi do državopravaega dela ustave. Iskaje vezi med kraljeviao Ogersko, Česko, Poljsko, med Tirolskim ia tudi med bodočo Sloveaijo, bi se imeli postaviti sami na predposmehovaao stališče Belkredijevo, ki je hotel poraznruljeaje z vseaii narodi ia kraljestvi, postavili bi se aa stališče oktoberske diplome, ua stališče zgodovinskih ia aarodaih pravic, s kratka aa atališče federalizcna. Že ao Tirolci izstopili ozaanujoči: nMi srao proti (deeemberskun) ustavaim postavam, ker smo prepričaoi, da rezao žalijo pravico, da se proti stavijo pravici, zgodoviai in pravicam dežel, da so aeizvršivne, da poskušnja izvrsiti jib, spravi državo aa kraj pogube. Nočerao nase vzeti suma, da podpiramo, vsaj trpevno, z nazočaostjo svojo, eaodaeven trpež Bovega miaiaterstva, kojega najbliži !>ad z očmi vidimo že pred rojstvoin njegoviai". — Zato 80 Tirolci izstopili, Tmtijevo razžaljeaje je izstop le pohitrilo. Pa tudi Poljaki morajo izstopiti, kajti po spotueaici večia8ki m v tem državaeai zboru se jim dosledao resolacija ne more dovoliti. Iq potem bodo pa uiorali dosledao ia dostojao izstopiti se Sloveaci, če se še volijo imeaovati opozicija te vlade, izstopijo — Ii tako ali postavivsi kako resolucijo zedia.jeae Slovenije z oao samovlado, ki je bila zazaaniljaaa v Kraajski resoluci.ji. Tako bo po izstopu Tirolcev, Poljakoy ia Slovencev Bavedeai forraalni dokaz v dejaaju koačaa. Mngoče pa, da sedaaja vlada ia zbor ravaa aedosledao, ia Poljakoin, da bi le v zboru ostali, proti svoji spomeaici ia adresi, resulncijo izpolai. Kajti že je miaister Hasaer, ki je tudi aespravljivo spomeaico podpisal, nove tri ministre predstavljajoč, vrgel Dekoliko spravljivih besed. Seveda gledajočim očem mora biti vidao, da bi se s pomočjo Poljakov pod to uslavo pripogibali tem ostreje ČJebi, Tirolci in Slovenci, ia ko bi se ti pripognnli, kar se pa ae bodo, bi še vrsta prišla potlej aa Pdljake. Tedaj mogoče je, da Poljaki v zbora ostanejo, ostaaeji) Ii v tena slačaju tadi Sioveaci ? Ministerska aiaajšiaa je cesarja saaiemu v spomeDici izrekla, da če oaa politika ubvlada, ki je sedaj v istiai obvladala, Poljaki ia 8l<>veuei zapastijo zbor. Dr. Maassea se čadi, kako je treba bilo pnljsknn in sloveaskira poslancem kaj takcga še reči, ia kako da aiso sarni prišli do te uiisli. Alj hočejo biti naši poslanci uiinisterskejši kakor oiiaistri 8ami ? Še nani zvoni po usesih ona beseda, ki so jo česki i.sti povedali poljskitn poslaacem, da če se Poljaki družijo z ujibuviuii iu slovaaskitui sovražniki ia pouiagajo z nasoč- noetjo svojo v državnem zboru tlačiti slovansko opozicijo, jihCehi štejejo med svoje najhujše aovražBike. Ta kletev biv/cui biojoju uicu hvu|c iiajuujou sunaiiiiKe. j.a juciev ui veljala v enakeia alučaju tudi za nas Sloveace , preaida je narod 8loveaski aekriv. Tomaa, Svetec, Črae, berite še eakrat avoje lastae govore ia ravaajte se tudi v djanja ponjib!