http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1125
ČETRTEK 29.OKTOBER 2015 / ŠTEVILKA 1125, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
"'7B96 1 2 "44 06 7 111
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.ŠL 040 410 743
s'mobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
Bankrotirali pa tudi nismo
Ni skrivnost, da v občinski blagajni zija kar precejšnja luknja in da se morajo odgovorni dobro potruditi, da vsak mesec zberejo denar za plače javnih uslužbencev. Trditev, da je za to kriv le župan pa bi težko vzdržala.
(Mef) Čeprav bi nekateri radi problem poenostavili s trditvijo, da je za težave kriv župan s svojo Tomosovo in mangementsko ekipo, tako preprosto ne bo šlo.
Če bi bilo to res, bi verjetno že reagirali njegovi tihi, a zvesti zavezniki iz koalicije oziroma skupnega kluba, kot se imenujejo. Ne verjamem, da bi zgolj zaradi nekakšne volilne načelnosti podpirali nekoga, ki občino pelje v stagnacijo in recesijo. Konec koncev so že vsi bili na oblasti v naši občini in vedo, da ni lahko voditi tako drago in hkrati slabo donosno podjetje. Tomos se je dalo vsaj prodati, občine pa ni mogoče.
Ni mogoče tudi zato, ker iz vrst skupnega kluba prihajajo tisti, ki so pred leti lepili plakate z napisom, da Kopra nočemo, Izole pa ne damo. Če so mislili resno, potem se verjetno tako tudi obnašajo in delajo vse za dobrobit Izole, čeprav marsikdo tukaj ne preživi niti ure več od delovnega dne.
V tem pogledu županu ni kaj očitati. V vsakem trenutku poudarja, da sprejema odločitve, ki bodo v korist Izolanom, od ustavne zahteve, da Sklad vrne občini kmetijska zemljišča, do prednosti pri dodelitvi oskrbovanih stanovanj in novega odloka o občinskem pristanišču.
Če kriteriji, ki Izolanom v nekaterih primerih dajejo prednost pred ostalimi Slovenci in Evropejci, ne bodo po tekočem traku padali na ustavnem sodišču, potem mu ni kaj očitati. In, če bo s svojo jezo do države od nje tudi iztržil kaj koristnega za občino, bo lahko mirno potegnil črto pod svoj drugi in zadnji mandat, kot je napovedal ob novembrskih volitvah.
Priznati mu bomo morali, da je županova! v težkih časih suhih krav. Že res, da ni ustvaril pogojev za razvojni preboj naše občine, toda, bankrotirali tudi nismo. In to je v teh časih že nekaj.
Tednik M AN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
naročnine* tri Q40 711 .114
ta,
"8**
Država nas prodaja?
Nič novega ni, da imamo v Izoli kar r	o t^Nnekaj nasedlih projektov, ki so se
11(7 fl	na slabi banki ali v stečajnih
Umu gmasah propadlih firm. Vseeno pa as vsake toliko preseneti kakšna informacija o prodajanju tistega, kar so leta in desetletja ustvarjale roke izolskih delavk in delavcev. Tako smo v dnevnem časopisju lahko prebrali, da je Vlada pripravila katalog investicijskih priložnosti v Sloveniji, ki ga bo predstavila tujim vlagateljem. Na tem seznamu, kjer prodajamo tudi gradove, ki smo jih obnavljali z našim kulturniškim denarjem, na seznamu pa smo naš-s 11 tudi tri izolske lokacije in sicer zemljišče Ladjedelnice, nam neti znan projekt Delamaris City kjer je predviden hotel s petimi zvezdicami in center dobrega počutja, ter prav tako nejasen IXiristični kompleks Livade.
Glede na to, da nobeden od teh projektov ni vrisan v nobenem prostorskem aktu (razen če gre pri Livadah za pozabljeno Aqualandijo), smo povprašali na občino ali so seznanjeni s temi idejami. Pritrdili do nam, da “na območju vzhodnega akvatorija še nimamo sprejetega izvedbenega prostorskega akta (OPPN), niti ga nismo pričeli delati, saj je brez znanega investitorja na območju to pravzaprav nesmiselno početi.
Glede turističnega kompleksa Livade pa ne vemo, o čem točno je govora. Če dobro prebereš članek, vidiš, da poleg občin omenja v tem sklopu zasebna podjetja, kar najbrž pomeni, da zasebni lastnik išče investitorja na tem območju, s čimer na občini nismo seznanjeni.”
Ali se vlada res odpravlja na obisk zanimivih investitorjev s takšnim katalogom, ki prodaja gradove v oblakih? Ali bo odločanje lokalne skupnosti enostavno odpravila?
mali nglv1;
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa.
DRŽAVA KOT LATRINA
Nemci dobro vejo zakaj se bodeča žica uporablja. Nemška družba Mu-tanox je zavrnila prodajo 9 do 10 tisoč zvitkov bodeče žice Madžarski. Obrazložitev:
»Bodeča žica se uporablja za ograje, ki preprečujejo beg živali iz njim namenjenega ozemlja, kot tudi, za varovanje lastnine in preprečevanje kaznenskih del. Otroci in odrasli, ki bežijo pred vojno, da bi rešili svoja življenja ne sodijo v te kategorije.«
Mutanox se je tako odrekel okrog 700 000 evrov dobička. Moralni kapital, ki ga je družba zaslužila s tem denarjem se ne da izmeriti z denarjem. Gre za navadno kapitalistično podjetje, ne za humanitarno organizacijo, organizacijo za zaščito človekovih pravic, ali prostovoljce v begunskih zatočištih. Gre za normalno nemško firmo, katere lastniki se zavedajo, da po Auschvvitzu, Dahauu, Bergen Belznu in podobnih civilizacijskih ustanovah, ni svobode znotraj bodeče žice. Svoboda je zunaj nje.
Moderne evropske države, ki se imajo za demokratične, Madžarska, Slovaška, Češka, zdaj se še Poljska in, po zadnjih poročilih tudi Slovenija, so se že, ali se pripravljajo na to, da se zavarujejo pred nesrečniki z ograjami iz bodeče žice. Pomagale si bodo tudi z vojsko, policijo, oklepniki in drugimi dosežki moderne civilizacije. Kdo je torej (nesvoboden - tisti v ograji z bodečo žico, ali tisti zunaj nje?
Pred nami se dogajajo srednjeveške scene. Kolone ljudi, ki jih spremljajo oklepniki, na čelu pa so konji. To je slika apokaliptične Slovenije v apokaliptični Evropi. Slika nekompetentne in nesposobne države, ki govori z jezikom sovraštva do nesrečnikov in, kakor je povedala Svetlana Slapšak, »ta država krade denar od beguncev. Krade jim s pomočjo podjetij kakršne so Slovenske železnice, krade jim s pomočjo zasebnih prevoznikov, ki kontrolirajo avtobusne prevoze, krade jim v centrih za namestitev beguncev, kjer jim jemlje denar za, kdove kakšne usluge -za popisovanje, za enodnevno bivanje. Na vse možne načine se od tih ljudi jemlje še zadnje, kar imajo. Tisti, ki nimajo ničesar, so obravnavani kot sužnji...«
Države, tudi naša, jim jemljejo še zadnje trohice človeškega dostojanstva. Pozabila je na človeka, in je ljudi razglasila za zunanjega sovražnika in nad kolone Smrkavih in prehlajenih otrok poslala vojsko. Pa bi lahko vse to veliko lepše naredili, če bi, namesto da z oklepniki preganjajo in usmerjajo kolone podobne tistim maršem smrti iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, postavili poljske kuhinje in nahranili prezeble in lačne, izkopali latrine, da histerični župani ne vreščijo o scanju in sranju in še vaščani, ki so kolone beguncev zasipali z gnojnico, bi privarčevali na gnojnici. Na koncu bi vse skupaj dezinficirali z apnom, kakor to počne vsaka vojska na svetu, od ameriških marincev in ruskih specnazovcev do navadnih slovenskih pešadincev.
Pa ne. Politiki brez vizije pač ne znajo predvidevati niti dva koraka vnaprej. Če se je začel beg desettisočev iz držav ki jih uničujejo različne „razvite“ države in njihove vojske, potem je normalno, da se vsaj del teh nesrečnikov pojavi na njihovih mejah in zahtevajo zaščito. Čeprav imamo ustavo, zakone, uredbe in moralna načela prav zato, da se take reči ne bi dogajale, a ne zato, da bi se dogajale. Današnja Slovenija in Evropa ni enaka Sloveniji in Evropi na začetku tega stoletja in tisočletja. Takrat se je govorilo o svobodi, danes se govori o varnosti in to z jezikom sovraštva do najbolj nemočnih. Vračamo se v trideseta in štirideseta leta, v najbolj sramotno obdobje evropske zgodovine. Slovenija in Evropa propadata in trohnita kot mrtvo govedo zapleteno v bodeči žici.
Z izjemo Nemčije in firme Mutanox.
Stanovanjska lista do decembra
Od zadnjega roka za oddajo vlog na razpis za najem neprofitnih stanovanj m minili že štirje meseci, zato smo v Urad za nepremičnine povprašal? oko poteka pregledovanje vlog, koliko in zakaj so jih zavrnili, ali je že bi! opravljen ogled prostorov in kdaj bo pripravljena stanovanjska lista. Panja Adamič nam je povedala, da je na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem prispelo 285 vlog. Do danes so izdali 212 odločb ali sklepov.
Z odločbo je bilo zavrnjenih 22 vlog. Razlogi za zavrnitev so: dolg dc Občine Izola, neizpolnjevanje pogojev glede državljanstva ali stalnega aivanja ter lastništvo premoženja, ki presega določene cenzuse. 8 vlo£ ie bilo s sklepom zavrženih, ker prosilci kljub pozivu vlog niso dopolnil: z obveznimi prilogami. Za izdajo ostane še približno 70 odločb, ki bode zdane predvidoma do konca tega tedna.
Komisija za proučitev utemeljenosti vlog in oglede stanovanjskih razmei ie vse vloge že pregledala. V avgustu in septembru je opravila tudi 23 ogledov stanovanjskih razmer. Prednostna lista upravičencev se lahko sestavi in objavi šele po dokončnosti vseh odločb, zato na pristojnem občinskem uradu opozarjajo prijavitelje, naj ne čakajo zadnjega dne za prevzem priporočene poštne pošiljke z odločbo.
Objava prednostne liste je sicer odvisna od števila pritožb na odločbe: ocenjujejo pa, da bi lahko bila objavljena decembra. Do novega leta bi upravičencem razdelili tudi ključe stanovanj.
Komemoracije ob spomenikih NOB
Izvršni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracij ob spominu na padle borce NOB in žrtve fašističnega nasilja, ki bodo :
-	V Jagodju - Dobrava (pri spomeniku) v četrtek, 29.10. ob 16.uri
-	V Izoli, na Trgu padlih (pri spomeniku) v petek, 30.10.ob 16. uri
Evroposlanec Ivo Vajgl o begunski krizi
Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) je v torek sodeloval na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o množičnem prihodu beguncev v Evropo in se kritično odzval na Junckerjev nastop v uvodu razprave.
„Ni mi bil všeč vaš ton kritike, namenjene liderjem iz držav na balkanski poti. Dobro bi bilo, če bi bili tako kritični do vseh, kajti liderji teh držav imajo stoodstotni problem in problem, ki presega njihove kapacitete. In zaradi tega so bili nervozni, ampak mislim, da je ta sestanek marsikaj tudi popravil.
Moja država, Slovenija, je vsa, ker je majhna, na razvpiti balkanski poti, lahko rečemo tudi na križevi poti desetih tisočev beguncev in migrantov. Danes si moramo Evropejci priznati, da smo na balkanski smeri vsi. Imamo problem, ki ni nastal sam od sebe, ni ga povzročila narava ali zla usoda. Je posledica katastrofalnih odločitev politikov te generacije, intervencij, vojn in iluzij, da lahko svet urejamo po svojih željah, ambicijah in podobi.
Množica nesrečnih ljudi iz držav, ki jih je naša kratkovidna politika pomagala sesuti, so tu. Prišli so k nam, kot je v zgodovini našega kontinenta prihajalo in odhajalo veliko ljudi, različnih ver, ras in prepričanj.
Toda razlika je: danes je Evropa močnejša in bogatejša, zgrajena na skupnih vrednotah. Na njih morajo počivati tudi konkretni in učinkoviti ukrepi EU kot celote, vlad in aktivistov humanitarnih organizacij in civilne družbe. Skupna, usklajena akcija, solidarnost, vizija, strpnost in učinkovitost, politična rešitev problemov Bližnjega vzhoda ob udeležbi vseh prizadetih in vpletenih!”
- Izola
Lastniški zaplet je zapletel krožišče
Ko je inšpekcija za gradnje ustavila dela na gradbišču krožišča ob izvozu za Izolo, se je zdelo, da gre za navadno uradniško trmarjenje, ker tam, kjer naj bi zraslo krožišče ni bilo križišča, ki bi ga na ta način rekonstruirali. Potem ko so padle obljube, da bo do konca poletja izvoz odprt, so zdaj dela tam, kjer so bila.
Počasi so na plan začele curljati informacije o tem, kaj se je pri gradnji zares zapletlo in zakaj dela še vedno stojijo, saj občina gradbenega dovoljenja.še nima. Nedvomno je res, da so skušali na občini pohiteti s postopki, saj je bil tunel Markovec že končan in odprt, izvoza pa še ni bilo. In so uporabili isto taktiko kot pri ostalih krožiščih, saj zakonodaja dopušča, da se krožišča uredijo na območju križišč, brez gradbenega dovoljenja, zgolj kot rekonstrukcija. Problem je bil le v tem, da so ostala krožišča zamenjala obstoječa križišča, na mestu, kjer naj bi uredili krožišče ob izstopu s hitre ceste, pa križišča ni bilo. In to je bilo dovolj.
Kdo je prijavil“črno gradnjo”?
Seveda se je marsikdo vprašal, kdo je inšpekciji prijavil to gradnjo in nekateri so že razmišljali o zlobni opoziciji ali pa kakšnem nevoščljivem gradbincu, vendar se vedno bolj zdi, da je za zaplet krivo pomanjkanje dogovarjanja z bodočimi in sedanjimi sosedi. V neposredni soseščini je namreč industrijska cona, bilo pa je tudi nekaj pomislekov o tem, kakšno trgovsko središče bo tam sploh postavil “najboljši sosed.” Takrat smo prebrali tudi to-le:
Primorje je Mercatorju za 2.1 milijona Burov prodalo nekdanje zemljišče koprskega gradbinca Stavbenika, ki je prišlo v last Primorja in je v neposredni bližini novega izolskega krožišča, priključka na obalno hitro cesto. V neposredni bližini bo tudi Petrolov bencinski servis. Mercator je najprej nameraval na tem mestu zgraditi trgovino, vendar so se na občini ujezili, saj so pričakovali, da bo tam zrasel enonadstropni objekt, ki bo omogočal še nekatere dejavnosti, tako da bi ob vhodu v Izolo zraslo pravo trgovsko in obrtno središče. Pri tem ne gre pozabiti, da ima Mercator že v lasti objekt Gavioli-ja in nekdanjih Interierjev, oboje pa prodaja.
Naslednji zaplet pa je menda povezan z lastništvom dela zemljišča, na katerem je občina nameravala graditi trenutno blokirano krožišče pa tudi s soglasjem stranskih udeležencev. Dejstvo je, da krožišče neposredno vpliva na dostopnost nekaterih obstoječih in bodočih poslovnih prostorov, od Mercatorja do obrtnikov v tem delu industrijske cone, do katerih je treba zdaj dostopati preko gradbišča in makadama.
Stranski udeleženci v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja so na Upravno enoto naslovili svoje pripombe, te pa je Upravna enota 16. oktobra posredovala studiu Legis, ki pripravlja dokumentacijo za Občino Izola. Odgovore, oziroma pojasnila, bi morala občina, oziroma arhitekturni studio, posredovati Upravni enoti do začetka tega tedna, vendar jih menda še niso prejeli.
Izredna seja o krožišču
Zelo verjetno bo o zapletih pri gradnji tega krožišča v novembru na izredni seji razpravljal tudi občinski svet. Izredno sejo bodo zahtevali svetniški klubi: Izola je naša, Desus, Izolani in SDS, z njo pa želijo izvedeti, kdo je dejansko zakrivil toliko napak, da je gradbeni inšpektor ustavil gradnjo. Dodali pa bodo tudi zahtevo po razpravi o imenovanju Igorja France kot predstavnika občine Izola v nadzornem svetu Rižanskega vodovoda, ki je na redni seji župan ni omogočil, d.m.
Pojasnila o gradnji
Iz pobude za sklic izredne seje OS na temo zaustavljene gradnje krožišča:
Od župana in odgovornih občinskih službpričakujemopodrobnoporočilo o vseh postopkih, ki so bili opravljeni v povezavi z izgradnjo priključka s krožiščem. Prav tako pričakujemo, da župan obvesti OS o odgovornih delavcih, ki bi morali pripraviti dokumentacijo in pridobiti vsa ustrezna dovoljenja. Pričakujemo pojasnilo, kdo je sprejemal odločitve povezane z izgradnjo krožišča in vpadnice ter kdo je odgovoren za nastalo situacijo. Pričakujemo, da bo župan podal podrobno informacijo, kakšne disciplinske ukrepe je sprejel ali izvedel, saj je nesporno, da je občina pristopila h gradnji brez ustreznih dovoljenj, brez ustreznih soglasij in to celo na zemljišču, ki ni v njeni lasti.
Objava po dveh letih
Morda nismo na tekočem z zakonodajo, morda česa ne vemo, morda pa smo preprosto preveč pozorni pa včasih vidimo in slišimo stvari, ki si jih ne znamo razložiti. Velikokrat se to zgodi bralcem Mandrača, ki nas na takšne, nenavadne, pojave opozarjajo. Tako je bilo tudi v tem primeru.
Namreč, v naj novejših elektronskih uradnih objavah Občine Izola, št. 20/2015 z dne, 12. 10. 2015, je na 3. strani objavljen sklep Občinskega sveta Občine Izola, ki jena svoji 19. redni seji, 16.5.2013, potrdil cenik posameznih javnih služb storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.
Za trenutek smo pomislili, da je nekdo enostavno pozabil objaviti ta sklep v Uradnih objavah, kar bi lahko pomenilo, da je Komunala več kot dve leti obračunavala svoje storitve, ne da bi jih tudi uradno objavila. Potem smo poiskali državno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, kjer je v 5. členu zapisano: Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
Seveda smo pregledali, kako je ravnala izolska Komunala v tem primeru in na njihovi spletni strani našli obvestilo iz leta 2013 o novih cenah komunalnih storitev, potem smo preverjali, kje so bile nove cene še objavljene na krajevno običajen način in ugotovili, da so bile nove cene objavljene tam, kjer jih zanesljivo opazi več ljudi kot v elektronskih Uradnih objavah - v tedniku Mandrač.
Tako se je končala	_	______
se
naša mala raziskava glede zakonitosti zaračunavanja komunalnih storitev v času od julija 2013 do danes, še vedno pa ne razumemo, zakaj se je ta sklep, s takšno zamudo, znašel v Uradnih objavah občine Izola iz oktobra, leta 2015. ur
Z31*™ BS
ižmmmmmjm
b n—.—
:i.P
Kolesarjenje po Miinicat
... - .
■ I
tl st rej Molim £ K
'7T h i Rusko dopoldne * knjižnici
|nL '


:z;r.Tz~~"




Občinski privezi
0 privezih razpravljajo le izbrani
Problematika takoimenovanih komunalnih privezov je vedno vroč kostanj, saj v tem primeru politične odločitve lokalne oblasti naletijo na konkretno jezo lokalnega prebivalstva. Še posebej, če so ljudje z odločitvami seznanjeni šele, ko so dogovorjene.
Dejstvo je, da je Odlok o izolskem občinskem pristanišču v pripravi že nekaj časa in da je prav toliko časa deležen različnih pripomb, vendar prave, javne razprave o njem še ni bilo in je verjetno niti ne bo.
Zagotovo imajo prav tisti, ki porečejo, da bo vsaka javna razprava zavrnila vse predloge, ki bi v občinskem pristanišču ustvarili kakšen red. Seveda pa to ne more pomeniti, da predlog odloka obravnavajo zgolj svetniški klubi županove koalicije in ga potem izglasujejo na seji občinskega sveta. In prav nekaj takšnega se obeta tudi zdaj, ko je pripravljena nova verzija odloka, ki pa sicer ni bistveno spremenjena v primerjavi s tisto, ki je v javnost prišla spomladi.
Iz vrst uporabnikov, ki so nekako le prišli do osnutka tega odloka smo tako že slišali nekaj pripomb. Med drugim pogrešajo kazni oziroma penale za izvajalca te javne službe (odgovorna oseba), pripombe imajo za na zaračunavanje odvoza smeti (19.000 eur), saj te storitve ni, ter stroškov v višini 51.000 za vodo in elektriko, ki jih tudi nimajo. V elaboratu jih moti najemnina za bencinski servis, kar je strošek najemnika, pa tudi znesek v višini 6.300 eur za odvetniške storitve. Pripombe imajo v zvezi z registrom bark, saj so se začele pojavljati hrvaške barke, pa tudi na brezplačne priveze za upravne barke (policija, carina in še nekatere, ki so vezane na ribiški pomol).
Ne sprejemajo niti predvidene globe, ki bi jo zaračunali za neredno plačevanje pristojbine za privez, moti pa jih dejstvo, da seznam čakajočih ni javen in je zato nerelavanten. Niso niti prepričani, glede pravice, da župan nekomu začasno dodeli privez za opravljanje turistične dejavnosti, saj nikjer ni zapisano kaj pomeni “začasno”.
Uporabniki tudi predlagajo, da se v odloku zapiše oblikovanje nekakšne komisije, ki bi jo sestavljali uporabniki, izvajalci in predstavniki lokalne skupnosti ali pa nekakšna civilna iniciativa, ki bi bdela nad izvajanjem odloka. Odlok je očitno usklajen med predstavniki koalicije, svetniški klubi opozicije pa ga niso dobili na vpogled. Očitno se pripravljal-ci zadovoljijo s tem, da ga bodo večinsko sprejeli na seji občinskega sveta.	ur
NOVO
PRI CARBONIJU!
Industrijska cesta 4 Na tem naslovu boste našli:
-AMD Izola
-	Vulkanizerstvo
-	Ročna avtopralnica
(Člani AMD imajo popust na storitvah)

%
AMD IZOLA AMC ISOLA
Odprti smo vsak delovni dan, ob sobotah do 12.00
Elektronsko urejanje socialnega zavarovanja
Od oktobra 2015 dalje je po novem vsem poslovnim subjektom omogočeno, da obvezna socialna zavarovanja urejajo le še elektronsko preko državnega portala e-Vem.. Uporaba sistema e-VEM omogoča poslovnim subjektom lažje, enostavnejše, hitrejše in tudi cenejše poslovanje z javno upravo. Poslovnim subjektom zato priporočajo, da že sedaj pričnejo uporabljati elektronski način urejanja zavarovanj, saj bo skladno z zakonom za vse poslovne subjekte postal obvezen s 1. januarjem 2016.
Za uporabo portala e-VEM uporabnik potrebuje osebni računalnik z dostopom do interneta in kvalificirano digitalno potrdilo. Portal e-VEM lahko uporablja zakoniti zastopnik poslovnega subjekta ali od njega pooblaščene osebe. Pooblastilo lahko zakoniti zastopnik elektronsko odda prek portala e-VEM ali pa se pooblastilo odda na točki VEM.
Diskriminirani Izolani ali Evropejci?
Vzporedno s pripravo Odloka o občinskem pristanišču so na Komunali, ki je izvajalec te javne službe, ugotavljali tudi, ali bi bilo smotrno spremeniti tisti del odloka, ki govori o načinu oblikovanju liste čakajočih na privez v občinskem pristanišču. Pripravili so tudi simulacijo točkovanja in sicer so upoštevali točkovanje za vsak mesec od datuma prejema vloge za privez in točkovanje glede na trajanje stalnega prebivališča v Izoli. Za simulacijo so vzeli 28 čakajočih na privez in pokazalo se je, da datum oddaje vloge še ne pomeni da bo ta komunalni privez dejansko dobil. Prednost do dodelitve priveza bi imeli tisti zainteresirani, ki so starejši in imajo daljše obdobje stalnega bivanja v Izoli. Tak način točkovanja bi pomenil, da obstoječi vrstni red ne bi imel bistvene vloge pri dodeljevanju komunalnih privezov. Vendar pa bi imel pri takem načinu upravljavec več dela, saj bi se vrstni red nenehno spreminjal, kar bi povzročilo nepredstavljivo zmedo in veliko korespondence med upravljavcem in občani. Tak način točkovanja pa tudi nakazuje znake diskriminacije starejše populacije v škodo mlajše, saj jim ne daje enake možnosti pri pridobitvi priveza, tudi če gre v obeh primerih za "Izolane”.
Glede na sedanje določilo, po katerem so v prednosti prosilci s stalnim prebivališčem v Izoli, pa so zapisali, da je tako določilo umestno, saj so Izolani, preko občinskega proračuna, davkov in prispevkov omogočili izgradnjo tega pristanišča. Torej je ta del pristanišča za občane Izole, drugi del pristanišča, zgrajen s sredstvi privatnega kapitala (Marina Izola), pa je namenjen vsem. „Enako je v vseh treh obalnih občinah po zdajšnjih in prejšnjih odlokih in tega ne skrivamo", so še zapisali. Zato je občinsko pristanišča v upravljanju Komunale, predvidoma namenjeno stalnim in začasnim privezom ki so: Komunalni - namenjeni »Izolanom«, Ribiški - namenjeni s.p. ali d.o.o. registriranim v občini Izola, Gospodarski - namenjeni s.p. ali d.o.o. registriranim v občini Izola, za posebne namene - policija, kapitanija, carina, vojska in za določen čas (komercialni), namenjeni vsem (cca 50 privezov).
Diskriminacija pri privezih?
Po mnenju Komunale bi sprememba besedila odloka lahko prinesla ne-željene posledice, saj bi morala vsebovati tudi evropsko zakonodajo, kar pomeni, da bi morali zapisati, da so vsi Evropejci enakovredni kandidati za pridobitev izolskega komunalnega priveza. Takšna rešitev bi, seveda, povzročila veliko slabe volje in jezo izolskih občanov in davkoplačevalcev, zato predlagajo naj ostane le eno merilo za dodelitev komunalnega priveza in to je čakalna doba od dneva vložitve vloge za pridobitev komunalnega priveza.	Ur
Kampus Livade
Otvoritev še ne povsem zgrajenega kampusa
V torek je Kampus Livade Univerze na Primorskem končno dočakal otvoritev. Objekt bo namenjen predvsem raziskovalnim vsebinam, Centru mediteranskih kultur in drugim aplikativnim naravoslovnim raziskavam.
Otvoritev se je začela s slavnostno predajo cepka najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta. Po uvodnem govoru rektorja dr. Dragana Marušiča so trto predali Univerzi na Primorskem, njen skrbnik je postal vinar Marinko Rodica, boter pa dr. Aleš Gačnik, predstojnik Katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino Fakultete za turistične študije Univerze na Pri-
Sledila je videoprojekcija gradnje Stolpiča A (ta se je začela leta 2010), sprehod okoli univerzitetnega objekta, ter nastop Šavrinskih godcev, ki so dogodek obarvali z etnološko noto.
V nadaljevanju so prorektor UP za ekonomiko in finance Rok Stra-
Lahko bi rekli, da je Univerza na Primorskem položila prvi kamen k nastanku prvega pravega univerzitetnega kampusa v Sloveniji. Dr. Marušič je povedal, da v naslednjih dveh letih načrtujejo gradnjo še enega raziskovalnega stolpiča ter treh študentskih domov, kar bi
Nekoliko pa vendarle bode v oči, da objekt še ni videti pripravljen za uporabo, saj je večina laboratorijev še vedno praznih, videti pa so nedokončani. Zakaj še pred zaključkom vseh del tako slavnostna otvoritv lahko le špekuliramo, a ne moremo mimo dejstva, da bodo že čez nekaj dni predčasne volitve za rektorja Univerze na Primorskem.
AM
morskem.
Kot je povedal dr. Gačnik, gre za 70. cepek najstarejše trte na svetu, ki šteje že okoli 450 let. Trta bo čez tri leta obrodila prve sadove, v prihodnosti pa bo iz teh morda nastalo tudi vino. Dogodek, sicer uvod v otvoritev, so s kulturnim programom popestrili pevci Akademskega pevskega zbora Univerza na Primorskem in izolska pevka ljudskih pesmi Marjetka Popovski.
šek, dr. Dragan Marušič, državni sekretar Tomaž Boh in izolski župan Igor Kolenc pohvalili projekt, ki je težek 11 milijonov evrov, raziskovalna oprema, ki so jo nabavili to poletje, pa je menda vrhunska. Kulturni program se je nadaljeval z odličnim Akademskim pevskim zborom UP, otvoritev, ki je privabila tudi številne radovedneže, pa je sklenil Rudi Bučar s koncertom na terasi Stolpiča A.
Izolo (končno) spremenilo v pravo univerzitetno mesto.
CICKO IN IZOLSKI ČUDEŽ
piše: Barbara Motoh Bračanov
Dolgo, dolgo let nazaj, ko sem še živela v nekem drugem življenju in nekem vzporednem vesolju, sem preko poletja prihajala na morje, seveda brez denarja za prenočišče in sem marsikatero noč prespala v spalni vreči na piranski Punti. Eno od takšnih noči me je ob prvem svitu zbudil miličnik, ki me je potresel za ramo in sem mu v polsnu odgovorila Tata, še pet minut... Ker sem imela od vedno srečo vsaj v nekaterih stvareh, se je miličnik usedel na tla zraven mene ter se pričel na glas smejati in na koncu sva skupaj spila kavo v prvi gostilni, odprti ob jutranjem svitu. Dejstvo pa je bilo, da sem v mojem vzporednem vesolju imela kje spati ter da nisem bila odvisna od njegove dobre volje...
To razmišljam sedaj, ko se bliža zima in ko so noči in jutra čedalje hladnejša in gledam vsako jutro Cickota (ki najverjetneje ni edini, ki preživlja noči neznano kje), ki pride do bifeja pri Kralju, vsako jutro za odtenek starejši in za odtenek bolj obupan...
Kje bodo ti naši, izolski brezdomci, preživeli zimo? Kje, kako in koliko?
Najverjetneje ne bi bilo tako zelo težko usposobiti kakšne na pol bivalne prostore, ter jim omogočiti, da se lahko še vedno vsako jutro zbudijo kot ljudje. Tega morda ne bi nikoli zapisali v turistične prospekte, niti ne bi pritegnili občudovanja množic ter aplavzov države, ki ji takšnih stvari sploh ni mar. Bi pa bilo zapisano v srcu Izole.
Prapranono bele golobice z Ljubljanske ulice je postal skoraj heroj, ker je slučajno zletel mimo neke genovske ladje, in vsako leto mu priredimo slavje, primerno junaku njegovega kova. Mimo okna občinske stavbe vsak dan leti veliko njegovih potomcev, ki vodijo oblast točno do zapuščenih stavb in stanovanj v našem lepem mestecu. Morda pa je čas za nov izolski čudež...?
ji Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica ' projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
Dvojezičnost
Italijanščini pri nas trda prede
O tem, kako italijanščina počasi izginja iz vsakdana našega dvojezičnega območja smo tudi v Man-draču že večkrat pisali, strinjajo pa se tudi tisti, ki poklicno skrbijo za njen razvoj. Bojazen, da bo s časom dvojezičnost postala samo še kulturna dediščina je realna, pravita tudi Maria Bradanovič in Sergio Crasnich, svetovalca pedagoškega inštituta za italijanski jezik Hrvaške in Slovenije, ki sta sodelovala na seminarju.
Na Hrvaškem več vpisanih
Bradanovičeva pravi, da je na Hrvaškem opaziti celo porast vpisa v šole in vrtce z italijanskim učnim jezikom. “Italijanščina je dobro zaščitena na območju hrvaške Istre, na območju dvojezičnosti, zato bi težko trdila, da je znanje italijanščine v upadu, je pa res, daje opaziti vedno več pogovorov v hrvaščini med učenci italijanskih šol, kar je bilo pred leti značilno le za območje Reke.”
Dodala je še, da so se nekoč učenci hrvaškega maternega jezika prilagodili sošolcem italijanskega maternega jezika in se pogovarjali v italijanščini ali, še pogosteje, v istrsko beneškem narečju, ki je značilno za to območje. “Danes pa otroke manjšinskih družin prepoznamo prav po tem, da so še edini, ki uporabljajo narečje, medtem, ko otroci hrvaških staršev govorijo knjižno italijanščino. Nekoč so se vsi naučili naše narečje. Moj mož, ki je Hrvat, napri-mer, govori samo narečje, ne pa knjižne italijanščine." Bradanovičeva je še povedala, da bi se morali tako mladi, kot tudi njihovi starši, zavedati, da je znanje jezika lahko samo koristno.
Uporaba italijanščine upada
O tem, kaj se dogaja z italijanščino na območju slovenske Istre smo se pogovarjali s Sergiom Crasni-chem, ki je prišel v Slovenijo iz Italije leta 1994. “Na našem območju je uporaba italijanščine vsekakor v upadu. Tudi pri vizu-elni dvojezičnosti je opaziti vedno več slovničnih napak.
Čuti se nekakšno vdanost v usodo s strani italijanskega jezika", pravi Crasnich. “Italijanska manjšina se je znala modro prilagoditi seriji zgodovinskih sprememb, tako od petdesetih let kot tudi od devetdesetih, z osamosvojitvijo Slovenije. Ker, če živiš najprej v Jugoslaviji, nato pa v Sloveniji, je jasno, da uradni jezik ni italijanščina, a je italijanska manjšina v največji meri ohranila svoj jezik in svojo kulturno dediščino.”
Crasnich sicer pravi, da je zakonodaja o dvojezičnosti v osnovi zelo liberalna in odprta, s tem, ko zahteva pouk italijanščine na vseh šolah na tem območju pa bi morala olajšati komunikacijo med večinskim prebivalstvom in manjšino, “toda v praksi je malo verjetno, da bi se večina prilagodila manjšini in ne obratno”, dodaja Crasnich.
V 70-tih je bilo drugače
Neizpodbitno dejstvo je, da je bil Italijanski jezik veliko bolj prisoten v vsakdanjem življenju med lokalnim prebivalstvom kot je to danes. Posebnost je tudi to, da so se mnogi priseljenci na to območje v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja prostovoljno naučili jezik manjšine, kar se danes ne dogaja več. Po njegovem mnenju se je odnos do italijanščine v našem dvojezičnem območju spremenil z osamosvojitvijo Slovenije. “Geopolitično se je situacija sicer spremenila že leta 1989, torej pred osamosvojitvijo Slovenije, z osamosvojitvijo pa se je spremenila strategija nove države. Namreč, meja med Italijo in Jugoslavijo je veljala za najbolj ohlapno v času železne zavese.
Za tukajšnje prebivalstvo je znanje italijanščine omogočalo pogled ne samo proti Italiji, temveč proti vsemu tistemu, kar je Italija predstavljala v geopolitičnem smislu, torej zahodni blok.
Severje premagal Mediteran
Kot je povedal Crasnich, pa je s samostojnostjo Slovenija postala država, ki se ozira bolj proti severu, kot pa na zahod, s tem pa se daje prednost komunikaciji v angleščini, ki postaja univerzalen jezik ali nemščini in ne italijanščini. Prednost se torej daje severu in ne Mediteranu.
O tem, kako se spreminja znanje italijanščine na našem območju,
pa: “Ko sem leta 1994 prišel v Slovenijo nisem govoril slovensko. A tistih nekaj prvih let sem brez težav preživel v državi ne da bi govoril uradni jezik, kar veliko pove. Kasneje sem se naučil govoriti slovensko, za kar pa obstajata dva razloga. Prvi je ta, da ko dlje časa živiš v nekem okolju, se počasi integriraš v vseh vidikih, torej tudi v lingvistični mozaik našega okolja. Kot zanimivost naj povem, da sem v tem času ponovno začel uporabljati narečje, kljub temu, da je narečje iz Monfalcona nekoliko drugačno od istrstko-beneške-ga, ampak dejstvo je, da sem ga ponovno začel uporabljati prav tukaj. Ob tem naj omenim, da sem poročen s Slovenko, a doma govorimo samo italijansko. Torej, če ne bi imel potrebe po tem, da se naučim jezik, bi se ga? Verjetno ne. V tem kontekstu lahko sklepamo, da znanje samo italijanščine preprosto ni več dovolj za bivanje na tem območju.”
Dvojezičnost je vrednota, ki bi morala omogočiti, da vsak govori svoj materni jezik in ga drugi pri tem razume. Žal pa se v praksi dogaja, da večina preprosto pozabi na to, da bi se tudi sama lahko prilagodila manjšini. Pa ne samo zato, ker bi to morala, ampak ker bi tako bilo prav. Če gremo tako naprej, se naši zanamci sploh ne bodo zavedali, zakaj Izolo enačimo z otokom.
Aljoša M.
Člani Društva istrskega prijateljstva HISTRIA, ki je nekoč imelo sedež v Izoli, zdaj pa deluje v piranski občini, so v nedeljo, 25. oktobra 2015, obiskali več krajev v hrvaški Istri in si ogledali tudi nekatere zgodovinske znamenitosti, v pogovorih z domačini pa izvedeli, da so v hrvaški Istri letos nadvse zadovoljni s turističnim obiskom. V severni Istri prevladujejo slovenski turisti, v srednji in južni pa nemški. Slovenci bomo tudi letos na Hrvaškem dosegli okoli 2 milijona turističnih prenočitev.	F K-
Pomoč na domu
v I

Dekleta, ki v domove prinašajo sonce
Tako pravi večina uporabnikov “pomoči na domu", ki jo, s pomočjo štirinajstih deklet in žena organizira izolski Center za socialno delo. Delo ni lahko in vsak cent je težko zaslužen, vendar je več od plačila vredna hvaležnost uporabnikov in njihovo veselje, ko “pomočnice” pridejo na vsakodnevni obisk.
Življenje je ena zanimiva sestavljanka. Stkana iz različnih starostnih obdobij je kot letni časi, ki nam vsak zase prinaša pestrost raznovrstnega dogajanja. In če je človek zdrav, lahko v tem maksimalno uživa. Ko pa človeku moč opeša ali se sooči z boleznijo, je velikokrat nujna pomoč drugih. Običajno najprej pomagajo domači, a vedno ne gre. Takrat je treba poiskati pomoč pri ljudeh, ki vedo, kako je treba pomagati in to počnejo s takšno pozornostjo, kot bi šlo za njihove najbližje.
Centri za socialno delo (CSD) so že pred mnogimi leti zaznali potrebo po nudenju pomoči na domu. Izolski Center, ki ima sedež v obrtni coni, v istem objektu kot Upravna enota Izola, je s to dejavnostjo pričel že pred osemnajstimi leti. Takrat so to delo opravljale le tri delavke, njihovo število pa se je skozi leta, vse do danes, povečevalo sorazmerno z rastjo potreb po teh storitvah. Na CSD Izola to dejavnost koordinira Kristina Tripar.
Skrbijo za 78 oseb
»Pomoč na domuje med Izolani dobro sprejeta. Te aktivnosti izvajajo naše strokovno usposobljene delavke, ki skrbijo za pomoči potrebne prebivalke in prebivalce naše občine. Njihovo število raste, pri čemer kljub obveščanju s strani CSD Izola mnogi občani še niso seznanjeni z možnostjo pomoči na domu. Tačas naše socialne oskrbovalke skrbijo za 78 oseb v naši občini.«
Storitev je plačljiva, vendar večji del (75%) stroškov občanov Izole sofinancira Občina Izola. Uporabnik tako plača za uro pomoči med tednom 4,16, v nedeljo 5,54 in v prazničnih dneh 5,87 evra. Oskrbovalke lahko pridejo, skladno z željami oziroma potrebami uporabnikov, tudi večkrat dnevno, pri čemer lahko uporabnik tedensko koristi skupno največ 20 ur njihove pomoči. Obiski se evidentirajo in potrjujejo s podpisom uporabnika ali svojcev, ki za opravljeno delo prejme(jo) račun. Zato tudi te storitve ne gre enačiti s socialno
pomočjo, ki jo je, v določenih primerih, po smrti prejemnika, treba vračati.
Kdo lahko zaprosi za pomoč?
Do storitve so upravičene osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti in spremljajočih pojavov potrebujejo pomoč, poleg tega pa še osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Pravico do te pomoči imajo tudi osebe z invalidnostmi, ki imajo pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ter hudo oboleli otrok ali otrok s težjo motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Kakšne vrste pomoči nudijo?
Med standardne storitve oskrbe na domu sodi dostava, priprava ali pomoč pri pripravi enega obroka, vzdrževanje osnovne higiene bivalnih prostorov uporabnika, osebna oskrba nepokretne osebe pomoč pri osebni oskrbi, oblačenju, hranjenju, gibanju, vzdrževanje higiene osebnega in posteljnega perila ter druga opravila (nakup osnovnih življenjskih potrebščin, prinašanje zdravil...).
Ohranjanje socialnih stikov
Trenutno po Izoli in zaledju, v sklopu CSD, pomoč na domu izvajajo: Klara Antolovič, Vesna Bač-
nik, Mojca Benčič, Alenka Bion-dič, Sandra Durdevič, Advija Ja-hič, Lorena Kleva, Albina Kopič, Suzana Krajnc, Katja Mihačič, Romina Nadj, Andreja Paliska, Luciana Pekolj in Danijela Suhodolčan. Delo, ki ga opravljajo vsak dan od jutra do večera, vse dni v tednu, izvajajo z veliko predano-
tel.: 05 627 83 00 e-mail: info@ggs.si
1*1
£
stjo. Plačilo, ki enkrat mesečno izboljša finančno stanje na njihovem tekočem računu, je krepko zasluženo in je zgolj formalnega značaja. Pravo plačilo za njihovo delo je prijazen pozdrav in hvaležnost uporabnika in tega so dekleta še posebej vesela.
»Vsem, ki menijo, da bi potrebovali pomoč na domu, priporočamo, da se o tem pozanimajo na CSD Izola. Ker gre pri vsakem posamezniku za specifično pomoč, je pred uvedbo storitve smiselno imeti kar največ informacij o uporabniku. Zato občane vabimo, da nas pokličejo - 05/66 22 690 oziroma 041 713 535 ali nas v ponedeljek, sredo in petek, obiščejo na naslovu Cesta za Pregavor 3a.” je še dodala naša sogovornica, Kristina Tripar.
BV
GSM: 041 638 364 www.ggs.si
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
izdelava energetskih izkaznic
GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23
GrODEfjtlE GRM f VE
KAPUČINO
mrnsasm
V Trebnjah na pragu zmage

3. SNL-zahod
Rezultati 10. kroga:
Cerknica : Bilje 0:0 (0:0)
II. Bistrica : Tabor Sežana 1:1 (0:0)
Brda : Farna Vipava 1:1 (1:1)
Ajd. Škou : MNK Izola 0:0 (0:0) Jadran D.: Adria Miren 2:2 (0:1)
Ajdovščina Škou : MNK Izola
1:1 (0:0, 0:0)
Ajdovščina, 25.10.2015 ob 14.00, gledalcev 230
MNK Izola: Bužan Primož, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Božič Marko, Mandir Marin, Za-tkovič Mitja, Humar Žan, Podgaj-ski Bostian (Lopez Acevedo Mati-as Enmanuel 66’), Stipaničev Ivo (Bordon Aleks 84’), Finkšt Niki (Iriškič Peter 76’), Mihailovič Nik

S točko iz Trebnjega
Trimo Trebnje : Istrabenz Plini Izola 26:26 (12:15)
Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Vončina, Jurič 3, Čolič, Gjerek 2, Božič 10 (3), Stepančič, Selišnik, Žgavec 1, Čosič 3, Kecman, Vukovič 1, Popovič, Velkavrh 6, Konig, Madžarevič. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 3 (2), Istrabenz Plini Izola 3 (3). Izključitve: Trimo Trebnje 4, Istrabenz Plini Izola 6 minut.
Trebanjci so bili v dvoboju z Izo-lani favoriti, na koncu pa so osvojili le točko in zanjo so se morali pošteno potruditi. Izolani so ponovili rokometno predstavo proti Mariboru in Dobovi, ko so imeli zmago že skorajda v rokah, a je ta splavala po vodi v zadnjih minutah tekme. Pretežni del prvih trideset minut so prevladovali naši rokometaši. Domačini so do manjše prednosti prišli sredi polčasa, nakar so Izolani spet zasukali izid v svojo korist in polčas zaključili s solidno zalogo točk. Skoraj polovico jih je prispeval Peter Božič (6), tri manj pa jih je dal organizator igre Andraž Velkavrh.
Zadeva se je tudi v nadaljevanju odvijala skladno z željami izol-
ske ekipe. Elvin Čosič je takoj povišal na štiri gole razlike in vse do 55. minute so Izolani ohranjali naskok pred Dolenjci. Sledil je nepričakovan padec v igri naših, kar so domačini izkoristili in postopno dve minuti pred koncem prišli do izenačenja na 25:25. Tokratni najučinkovitejši strelec pri Izoli Peter Božič je s svojim zadnjim zadetkom na tekmi pripeljal Izolo v minimalno vodstvo. Zatem so naši fantje imeli smolo, saj so dvakrat zadeli vratnico, nakar je Trebnje v zadnji minuti izenačilo. Dolenjci so imeli še zadnji napad, katerega na srečo Izolanov niso izkoristili. Na koncu sta se delitve točk veselila oba tekmeca. »Glede na razplet moramo biti zadovoljni tudi s točko. Z igro fantov v končnici nisem zadovoljen, sicer pa je pozornost usmerjena na tekmo s Slovenj Gradcem, ki bo 4. novembra v Kraški«, je povedal trener Borut Hren.
Rokometaši Istrabenz plinov Izole so sinoči znova gostovali v Mariboru, kjer so se pomerili v pokalnem tekmovanju RZS. Sicer pa je Izola na desetem mestu na lestvici in ima štiri točke.
Odbojkaricam doma ni šlo
Igralke Galeb grup Robotine so v soboto odigrale prvo domačo tekmo v novi sezoni. Tokratni tekmec, ljubljanska ekipa Volley-ball je bila boljša in je zmagala s 3:0. Naša dekleta so se dobro upirala v prvem nizu, ki se je končal s 20:25, preostala dva pa so izgubila s 14:25 in 18:25. V soboto, 7. novembra igrajo v Grosupljem.

Optimisti za Hallovveen
Minuli konec tedna se je v Portorožu v organizaciji JK Pirat odvijal še en množično obiskan jadralski dogodek, zdaj že tradicionalna, četrta regata Hallovveen za optimiste. Na njej je zajadralo 193 mladih jadralcev in sedmih držav, kljub lahkemu vetru pa so uspeli odjadrati tri lepe plove. Prvo in drugo mesto sta prijadrala slovenska jadralca Peter Mili-vojevič in Daniel Cante.
Sončen in topel Portorož je pozdravil jadralce iz Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in seveda domače jadralce iz Slovenije. Konkurenca je bila močna, regate se je udeležilo tudi nekaj najboljših slovenskih jadralcev - in kar dva od njiju sta se povzpela na stopničke; slavil je Peter Mili vojevič iz J K Jadro Koper, na drugo mesto se je uvrstil Daniel Cante iz JK Izola, na tretje pa madžarski jadralec Arthur De Jonghe. Med dekleti je bila najboljša hrvaška jadralka Nina Škopac pred Čehinjo Lucie Keblovo in italijansko jadralko Irene Galici, na četrto mesto med deklicami pa se je uvrstila najboljša slovenska jadralka, Caterina Sedmak iz JK Izola.
Potem, ko je regato Hallovveen prvi dve leti s svojo odlično infrastrukturo gostila Marina Portorož, pa se je tokrat že drugič dogajanje odvijalo v prostorih JK Pirat. To regati dodaja nekaj klubske domačnosti, za vso potrebno ugodje pa je bilo seveda poskrbljeno tudi letos.
Miro Čarman, predsednik regatnega odbora: “Regato smo zaključili s tremi odpeljanimi plovi. Posebno na drugi regatni dan je bilo odločilno poznavanje domačega terena, saj smo kljub šibkemu vetru, ki je sicer zaznamoval oba dneva, uspešno izpeljali dve kratki regati. V soboto je bilo še posebej težko, saj so številni jadralci še zelo mladi in neizkušeni - kar je sicer pri optimistih zelo pozitivno - a vendar je bilo na startu veliko napak, zaradi česar smo morali starte ponavljati in s tem izgubili precej časa, in uspeli smo izpeljati samo eno regato. Sicer pa sem zelo zadovoljen, iz razmer - v mislih imam predvsem šibek veter -smo potegnili največ, kar se je dalo. ”
Organizatorji regate Hallovveen, ki za številne mlade jadralce in njihove starše predstavlja zaključek vsakokratne regatne sezone, so tudi letos pripravili zabaven spremljevalni program, od pogostitve do žrebanja lepih nagrad, ki jih že tradicionalno izžreba Piratova hišna čarovnica. Na podelitvi je najboljše pozdravil tudi župan občine Piran dr. Peter Bossman in jim zaželel še veliko jadralskih uspehov, predvsem pa veselja ob tem lepem športu.
Memorial Franci Stres in Pokal Slovenije 2015
Minulo soboto je v Portorožu potekala še zadnja, osma letošnja regata za Pokal Slovenije, Zaključna regata 2015 - Memorial Franci Stres, ki jo že tradicionalno organizira Jahtni klub Portorož. Prvo mesto na Zaključni regati 2015 v razvrstitvi Open je osvojila jadrnica Veliki Viharnik s krmarjem Dušanom Puhom (JK Portorož), v razvrstitvi ORG pa jadrnica Atena z Juretom Jerkovičem (JK Ljubljana) za krmilom.
Z Zaključno regato se je končala tudi serija regat za letošnji Pokal Slovenije. Predstavniki Sekcije za velike jadrnice pri Jadralni zvezi Sloveniji so podelili pokale za končno razvrstitev v Pokalu Slovenije 2015.
V razvrstitvi Open je prvo mesto osvojila jadrnica Generali 1 (JD Mariborčanka) s krmarjema Samom Žvanom in Petrom Podunavcem in v razvrstitvi ORC jadrnica Atena(JK Ljubljana) s krmarji Juretom in Emilom Jerkovičem, Blažem Kmetcem in Robertom Zajcem.
Posebne nagrade za udeležbo na vseh regatah Pokala Slovenije so prejele posadke jadrnic: Generali, TaiaZ & White Goose, Mini Jena, Atena, One, Freya in Cesarica.

l.SNTL-člani
Krka 1 : Arrigoni 5:1
V	soboto so člani igrali v gosteh tekmo četrtega kroga proti ekipi Krke iz Novega Mesta. Proti aktualnim državnim prvakom so naši igralci uspeli zmagati eno tekmo, kar je bilo, glede na jakost ekip, tudi za pričakovat. Edino tekmo je zmagal Erik Paulin, za ekipo pa sta nastopila še Simon Frank in Michele Vigini. Tako je ekipa Arrigoniaj po štirih krogih še vedno brez zmage in ob ekipah iz Križ in Ravenskim Interdiskontom zaseda zadnje mesto.
1.	SNTL-članice
Muta : Arrigoni 5:1
Tudi članice so v soboto igrale v gosteh in sicer na Muti. Domačinke so nekoliko nepričakovano a povsem zasluženo zmagale z visokim izidom. Našim igralkam res ne gre nič očitati, saj so si zmage res želele in dvoboj odigrale športno, s pravim pristopom. So pa bile nasprotnice, ki so nedvomno eden od resnih favoritov za državni naslov, tokrat bile veliko boljše. Eno zmago je dosegla Jana Ludvik, za ekipo pa sta nastopili še Urška Čokelj in Katrina Sterchi. Članice tako po dveh krogih zasedajo četrto mesto.
Erik Paulin in Katrina Sterchi tretja
V	nedeljo je v Cerknici potekal
2.	odprti turnir RS za maldince in mladinke. Na turnirju smo
dosegli kar sedem uvrstitev na glavni turnir, kar je za naš klub nedvomno velik uspeh. Pri mladincih se je najbolje odrezal Erik Paulin, ki je prišel do polfinala. Tukaj ga je s 3:2 premagal Peter Hribar iz novomeške Krke. Lep športni rezultat je dosegel tudi Matija Novel z uvrstitvijo med osem najboljših. Tudi on je za med štiri najboljše izgubil s Petrom Hribarjem in sicer s 3:1. na glavni turnir in sicer med 32 najboljših sta se uvrstila še Matej Germek in Martin Kocjančič.
Pri dekletih je Katrina Sterchi pripravila prvovrstno presenečenje, ko je za med štiri, gladko, s 3.0, izločila prvo nosilko turnirja, Tamaro Pavčnik iz Hrastnika. Nato je v polfinalu s 3:1 izgubila s kasnejšo zmagovalko Aleksandro Vovk iz Mengša. Na glavni turnir in sicer med 16 najboljših sta se uvrstili še Kirn Fink in Lea Paulin.

V ponedeljek 26.oktobra je bilo odigrano 35.kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Pred nami je še dober mesec igranja, odigranih bo še sedem turnirjev. Razveseljivo je,da se je vrnil odličen igralec taroka Cveto Ličen in da se je vpisal v tarok sekcijo preizkušeni tarokaš Gregor Mihevc, ki se je izkazal že ne prvem nastopu. Tokrat je nastopilo 15 igralcev. Razvrstitev na prvih petih mestih je bila naslednja: Anton Sevčnikar je osvojil 5 točk z razliko +620, enako število točk je zbral Lojze Hočevar, a slabšo razliko +293, tretje mesto je pripadlo Gregorju Mihevcu s 4,5 točkami in razliko +476, tudi Boris Debeljak je osvojil 4,5 točke z razliko +59, peto mesto je zasedel Cveto Ličen s 4 točkami in dobro razliko +535.
Naslednji turnir bo 2.11. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. 23.novembra pa bo odprt turnir v počastitev 10 obletnice organiziranega igranja taroka v tarok sekciji.
Martinov tek in pohod
V nedeljo, 8. novembra 2015, se bo ob 8.00 v Simonovem zalivu v Izoli začel 35. Martinov tek in pohod.
Z zdaj že uveljavljeno traso, bogato z zanimivimi odseki kot so vzpon na Belvedere (ena najlepših razglednih točk Slovenske obale), tek skozi tunela, več kilometrski tek ob sami obali, sodi Martinov tek in pohod med najatraktivnejše teke v Slovenskem prostoru. Speljan je po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge Parencane in tik ob morju, tako da bodo udeleženci lahko večji del proge občudovali eno najlepših ribiških mestec z več kilometrov dolgo pešpotjo ob morju (»lungomare«).
Prireditev je športno-rekreativnega značaja, pripravili jo bomo v nedeljo, 08. novembra 2015, v Izoli, kot vsa ta leta s startom in ciljem na plaži Simonovega zaliva. Vsako leto so nekateri izkoristili še dokaj toplo morje za prijetno osvežitev po naporu.
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj takoj po zaključku teka.
Tekači tečejo od Simonovega zaliva ob obali proti plaži pod Belve-derjem, sledi vzpon na Belveder, nato spust skozi podhod proti trasi Parenzane (pomembno opozorilo: podhoda ni mogoče preteči, ker je zelo nizek, trasast in stopničast, zato bo tam treba zelo paziti in biti potrpežljiv - žal je to edini možen prehod glavne ceste na poti do trase parencane), vključitev na traso Parencane, nato tečejo skozi predor v Jagodju v smeri proti Izoli, po Industrijski cesti mimo Droge, proti izolski ladjedelnici, po Kopališki ulici, mimo tovarne Delamaris do obale, prek plaže Svetilnik, izolskega Velikega trga (Mandrač), ob obali do Lonke, tam bodo zavili desno proti izolski marini in tekli skozi marino ob obali nazaj na plažo v Simonovem zalivu, kjer bo cilj. Proga je dolga cca 11.000 metrov. Kategorije za tek:
A (ženske, moški) do 30 let (1985 in mlajši)
B (ženske, moški) od 31 do 40 let (1984 - 1975)
C (ženske, moški) od 41 do 50 let (1974 - 1965)
D (ženske, moški) od 51 do 60 let (1964 - 1955)
E (ženske, moški) nad 61 let (1954 in starejši)
Proga za pohodnike je približno pet kilometrov krajša. Pohod bo voden v zmerni hoji s strani Športnega društva Adrenalina iz Izole.
Prav tako bo športno društvo Adrenalina od 9. ure do starta usposabljalo in utrjevalo tehniko nordijske hoje z vsemi prijavljenimi za pohod z nordijsko hojo ter hkrati tudi spremljalo prijavljene. Pohod nordijske hoje bo trajal cca. 90 min.
Vzporedno s članskim tekom in pohodom se bo odvijal tek oseb s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana in iz Varstveno delovnega centra iz Kopra. Proga bo v dolžini enega kilometra speljana okrog plaže v Simonovem zalivu.
Udeleženci se bodo na cilju lahko segreli ob toplem čaju, enolončnici in požirku vina. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bosta takoj po zaključku teka na plaži v Simonovem zalivu. Podeljena bodo priznanja za 10 starostnih kategorij.
Prijavnina (22 e ur) prinaša tehnično majčko, steklenico vina iz Izolskega okoliša, topli obrok, čaj, napitke in voda ob progi, priznanja najhitrejšim tekačem, ter žrebanje praktičnih nagrad. Zaključek prireditve je predviden ob 14.00.
Obvestilo: Vsi udeleženci teka, pohoda in nordijske hoje na prireditvi sodelujejo na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe in odtujitve stvari v lasti udeležencev. Tekmovalci, mlajši od 18 let, lahko nastopijo pod pogojem, da starši ali trener podpišejo prijavnico in s tem prevzamejo vso odgovornost.
Vodja prireditve: Aleksander Janev tel. št. 041/736-511 e-mail: aleksander.janev@center-izola.si
Kulturna stran
Kljub vsemu - cudez je bil
Praznovanje izolskega čudeža nikakor ne pride med pomembnejše izolske turistične prireditve, čeprav bi si to mesto zaslužil. Tako pa se zdi, kot da se ga spomnimo zadnji trenutek in zato ne doživi prave turistične promocije. Tudi v nedeljo je bilo največ pozornosti namenjene veslačem.
. vm
Ob prazniku izolskega čudeža so nemreč organizirali že tretjo mednarodno veslaško regato Open race Izola 2015. Regate, ki jo je organiziral VK Izola se je udeležilo približno 50 veslačev iz Slovenije in Italije.
Čeprav gre bolj za manifestacijo, kot za resno tekmo pa vseeno povejmo, da so v dvojnem četvercu s krmarjem, ki je sicer namenjen prav tej veslaški panogi, zmagali Izolani: Andrej Žonta, Dejan Ljubič in brata Matjaž in Boštjan Pavlin, krmar pa je bil Jan Tul. Tudi v skifu je zmagal Izolan Miha Vičič, v dvojnem dvojcu pa sta zmagala Stefano Basalini in Daniele Gilar-doni iz Torina.
Med ženskami so bile v dvojnem četvercu najhitrejše veslačice tržaškega kluba Saturnia, med skifist-kami pa je bila najboljša Izolanka, sicer mladinska reprezentantka, Alja Škrlj.
Poleg veslačev so se na praznovanju predstavili tudi jadralci in sicer smo videli stare lesene batane, ki so s pisanimi jadri elegantno zajadrale mimo številnih gledalcev na izolskem severnem pomolu. Tam so bile na ogled tudi slike izolskih učencev, ki so risali na temo legende o beli golobici, nekatera društva pa so se predstavila in obiskovalcem tudi ponudila kaj za pod zob.
r.
g
Eni so veslali in jadrali, drugi pa so se predajali sončnim žarkom. Na koncu so bili zadovoljni menda oboji.
Organizatorji, Center za kulturo, šport in prireditve so, kljub zelo omejenim sredstvom, pripravili tudi voden ogled cerkve svetega Mavra in tam predstavili legendo o golobici, ki je rešila Izolo.
Vreme je bilo lepo, obiskovalcev, domačinov in turistov, veliko in škoda bi bila, če ne bi prireditve še bolj izkoristili za podaljšanje turistične sezone. Gotovo bi, z nekaj več vložka, čudež lahko postal osrednji dogodek tega dela leta, ko je že nekoliko prehladno za koncerte na prostem, ljudje pa še vedno pogrešajo živahnost poletnih dni.
Te dni, ko se dokončno usklajuje seznam prireditev za leto 2016, je čas za dogovor v tej smeri. ur
Fotografi so vedno boljši
Ob tednu starejših občanov so tudi letos pripravili slikarski in fotografski ex-tempore h kateremu so povabili tudi mlade slikarje iz osnovnih šol. Kljub temu pa je bilo na zaključku moč opaziti velik napredek predvsem pri fotografih, ki se mnogi izobražujejo tudi v fotografski sekciji Univerze za tretje življensko obdobje. Kot je, ob odprtju razstave v predverju izolskega kulturnega doma, povedal znani izolski fotograf Remigio Grižonič, so fotografi dobro izkoristili tematiko ex-tempora: Utrip življenja od svetilnika do svetilnika. Ocenjevanje je vodil znani primorski fotograf Ivan Levac, komisija pa je ločeno nagradila dela osnovnošolskih fotografov in t.i. “seniorjev”. Pri mlajših so nagradili: Sama Skoka in Ervina Kiriča iz OŠ Livade, Lio Auber, Allesio Euassi, Amadeja Prelca in Vito Štorm iz OŠ Dante Alighieri, MAtija Pepca iz te šole pa je prejel lepo praktično nagrado. Med 19-timi veterani je prvo nagrado prejel Sašo Merkandel (njegova fotografija je na zadnji strani Mandrača), drugo nagrado (foto spodaj), Maja Mavrič, tretjo pa Jack Lorget.
MAMTOKAC 11
Koniju nagrada za življensko delo
Izolski animator in režiser Koni Steinbacher je prejel nagrado za življensko delo Saša Dobrile za delo na področju animiranega filma. V obrazložitvi je zapisano, da je njegov prispevek k razvoju filmske kulture in občinstev je obsežen in večplasten. Prav tako se je kot avtor zapisal v zgodovino slovenskega animiranega filma.
Konija Steinbacherja seveda ni treba predstavljati, saj je eden najbolj znanih in izpostavljenih izolskih kulturnikov. Prejel je celo vrsto priznanj s področja filma in pedagoškega dela, med drugim tudi občinske nagrade in naziv Ambasadorja Izola, ki smo ga nekoč podeljevali v tej občini. Priznanje, ki so mu ga podelili stanovski sodelavci iz vrst filmskih animatorjev pa je, seveda, nekaj posebnega. Čeprav to, daje prejel nagrado za življensko delo pomeni še nekaj več.
-	Pomeni, da si star
-	Pa se ne zdi tako.
-	75 let je kar lepa starost, čeprav jo sam še ne občutim, razen ko ugotovim, da s kolesom ne morem več v tak klanec kot nekoč.
-	Saša Dobrila je bil moj gimnazijski profesor umetnosti.
-	Potem si ga verjetno poznal bolj kot jaz, saj sva se le nekajkrat srečala. Vem pa, kako pomemben je bil za slovensko filmsko animacijo, lutkarski film, stripe in podobno. Skratka vse to, kar zanima tudi mene.
-	Čeprav z lutkami nisi imel veliko opravka.
-	Res je, nekako mi lutke niso šle, bolj sem bil zavezan risbi. Sem pa posnel tudi kakšno lutko. Na-primer za reklamo za Delamaris. Nekaj časa so nas tam imeli kar radi in naredili smo kar nekaj animiranih reklam. Ta z lutko je bila za fižol in spomnim se, da je bila zelo uspešna. Mislim, da je lutka bila ob nekakšnem topu iz katerega so letele konzerve med različne ljudi v različnih situacijah in prostorih.
-	Kako je končalo to sodelovanje?
-	Odšel je človek, ki je vodil oddelek za promoviranje izdelkov in tako smo odšli tudi mi. Saj ne, da nam je bilo posebej žal, toda za finance je bilo to dobro.
-	Sploh veš koliko animiranih filmov si posnel?
-	Mislim, da okrog 20. Od tega so bili skoraj vsi narejeni za znanega naročnika, od Vibe filma do RTV-ja, le prvi in zadnji so bili narejeni bolj na svojo roko.
-	Še kaj delaš?
-	Že nekaj let končujem zgodbo o mrtvaškem plesu, vendar mi gre počasi. Konec koncev, ne vem, kdo bi še pri teh letih lahko posnel film v Sloveniji.
-	Nagradili so te tudi za mentorsko delo.
-	Ja, prav v oktobru mineva 50 let od ustanovitve filmskega krožka Zarja. Na to me je spomnil Bogdan Križmančič, eden iz prve generacije tistih, ki so začeli obiskovati filmsko vzgojo na OŠ Vojke Šmuc.

POOBLAŠČENI IZVAJALEC ZA:

nadomestno
| vozilo
AdriaticSlovenica Šjšj
Za. ov. ■ i a.i ■ ." v j -	" rv-..-,.
IH triglav
JSšš9dl
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
JKM.: -•gji-/ SANDIzaimkoličs.p.
igfSBl^ggTI3 0 8	6000 KOPER
^ • •
1_____
Filmski dnevi Lux v Odeonu
V	Art kinu Odeon v Izoli bodo med 5. in 7. novembrom potekali Filmski dnevi Lux, v okviru katerih bodo brezplačne projekcije treh finalistov za filmsko nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Evropski parlament. Letos so to filmi Sredozemlje (Mediterranea), Mustang in Učna ura (Urok).
V	Izoli se bodo Filmski dnevi Lux začeli s projekcijo filma Sredozemlje 5. novembra ob 18. uri. Po projekciji vljudno vabljeni na druženje ob prigrizku.
Evropski parlament že devetič zapored podeljuje filmsko nagrado Lux. Njen namen je povečati predvajanje evropskih filmov v evropskih kinematografih in spodbuditi razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih. Zato, da bi torej več evropskih filmov premagalo jezikovne ovire in doseglo širši krog gledalcev, so trije filmi iz ožjega izbora za nagrado podna-slovljeni v vseh 24 uradnih jezikih in predvajani v več kot 100 evropskih kinematografih.
Dobitnika nagrade bodo izglasovali evropski poslanci, slavnostna podelitev pa bo 24. novembra v Strasbourgu. Za svoj najljubši film bodo lahko prek spleta (www.luxprize.eu) glasovali tudi gledalci. Rezultati izbora občinstva bodo objavljeni na mednarodnem filmskem festivalu v čeških Karlovih Varih prihodnje leto, kamor bo odpotoval tudi eden izmed glasovalcev, ki bo izbran z žrebom.
-	Na žačetku še niste delali filmov.
-	Ne, začeli smo z gledanjem in analiziranjem kvalitetnih filmov, kar smo počeli kar na šoli, potem pa smo počasi že posneli prve igrane filme in se nato lotili animacije.
-	Kdo so bili prvi?
-	Bogdan ima celo zapiske in tam so, poleg njega in mene, napisani še: Zlata Ceglar, Dinko Bizjak, Mira Kleva (Krt) in Milan Vuga.
-	Se še kaj srečate?
-	Upam, da se bomo v kratkem.
-	Čestitke.	d.m.

Program brezplačnih projekcij v Art Kinu Odeon v Izoli:
5.11 ob 18.00: Sredozemlje (Mediterranea)
6.11. ob 20.30: Mustang 7. 11. ob 20.30: Učna ura (Urok)
Brezplačne vstopnice za vse tri filme lahko rezervirate na info@ode-on.si in jih prevzamete uro pred predstavo.
KUL
29.10.	četrtek
16.00	Belveder
Spominska slovesnost, nastop Moškega pevskega zbora Delfin DU Jagodje Dobrava
30.10.	petek
19.00	Manziolijeva palača Izola
Predstavitev knjige
»La Comunita sacrificata -I Comitato M isto Italo-Jugoslavo 1955-1973«
avtorja Silvana Saua, založnik II Mandracchio 2015.
20.00	Kulturni dom Izola
Slovensko stalno gledališče Trst
OBISKI
Avtor in režiser: Vinko Moderndorfer
Igrajo: Maja Blagovič, Primož Forte, Tina Gunzek, Vladimir Jurc
»Obiski« so na prvi pogled neproblematična in predvsem zabavna komedija
o medčloveških odnosih, točneje, družinskih odnosih, še bolj natančno, o
odraščanju, dozorevanju ... Priča smo celemu nizu stereotipnih zagat, ki jih oba
para preigrata na svež in zabaven način, pridruži pa se še tista, ki dandanes na
slovenskem draži vse: spor med levimi in desnimi. Zdi se že, da bodo vsi ostali
sami, potem pa medsebojno obiskovanje seže do presenetljivega preobrata.
2.11.	ponedeljek
08.00	Mestna knjižnica Izola
Razstava
Stanka Jenko - pokrajinske slike na platnu
STENA USTVARJALNOSTI V NOVEMBRU Stanka Jenko: Pokrajinske slike na platnu Ob 40. obletnici Kulturnega društva likovnih umetnikov LIK Izola bo na Steni ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola v novembru na ogled razstava pokrajinskih slik na platnu. Slike so delo Stanke Jenko, ustanoviteljice in prve predsednice društva LIK.
Ogled razstave je možen vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro ter ob sobotah od 8. do 13. ure.
08.00	Mestna knjižnica Izola
Razstava
Od zibelke do groba
VITINA USTVARJALNOSTI V OKTOBRU: OD ZIBELKE DO GROBA - Prazniki življenjskega cikla: - rojstvo, krst, obhajilo, birma, poroka, smrt...
Vabljeni k ogledu vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro ter ob sobotah od 8. do 13. ure.
3.11.	torek
17.00	Mestna knjižnica Izola
Razstava
Torkova pravljična ura
Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola.
Čakole v Barieri
Z novembrom se v Barieri začenja nov projekt, ki bo vključeval debate in ne kar vsakdanje pogovore, ali klepete, temveč prave čakole!
Na 14 dni (natančneje ob ponedeljkih) bomo povabili na čakulo nekoga, ki v Izoli, ali za Izolo, nosi poseben pomen: pevec, športnik, kulturnik, perš-ona, legenda... in podobni.
Ne bo pa to običajna debata, bo čakola, ker bo pogovor potekal v sproščenem duhu in tako boste veliko več izvedeli o gostu ali gostji, kot sicer. Kdo bo čakolal in kdaj v novembru:
2.11.,	ob 20:23 - Rudi Bučar
16.11.,	ob 20:17 - Borut Hren
Organizira: Bariera bar, v sodelovanju z Zavod Si-Film.
Hangar bar
-	29.10.2015 Chiki liki tu-a (alternative, funk, rock, avantgarde) - Slovaška - ob 21:30
-	31.10.2015 Stara šula (promocija albuma Rojeni v Jugoslaviji, rockVroll) - Dolenjske toplice - ob 21:30
-	03.11.2015 Jazz večer - John Stovvel, Marko Čepak - Maki, Simone Serafini Trio
-	06.11.2015 Blackoutt(instrumental stoner, grunge, alternative) - predskupina Skrun (death, groove, sludge)
Prostor za sodobno umetnost Monfort Portorož Gašper Milkovič Biloslav, Marko Vivoda in Mitja Cerkevnik
SOUNDLIGHTER 2
S poudarkom na obogateni uporabniški izkušnji se Soundlighter 2.0, nadgradnja istoimenskega projekta avtorjev Gašperja Milkoviča Biloslava, Marka Vivode (IZLAND) in Mitje Cerkevnika (jesusonecstasy), po treh postavitvah doma in na tujem, tokrat predstavlja v vsem svojem potencialu. / Razstava bo na ogled do 15. november 2015
Galerija Insula
Vabimo vas na razstavo mozaikov
JANA MIHELJ - Sij
Razstava bo na ogled do 24. novembra 2015.
in na otvoritev razstave
BARBARA KASTELEC semena
ki bo v četrtek, 29. oktobra ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru.
Razstava bo na ogled do 19. novembra 2015.
Galerija Alga
razstava akvarelov
ANASTASIJA BAŠKUROVA "AKVARELNA POTOVANJA"
Galerija Plač Ljubljanska32
Razstava del udeležencev likovne izmenjave
Plač Izolanov v grožnjanskem Portonu
Galerija Studio PORTON - Grožnja n
"Plač Izolanov" - kolektivna razstava avtorjev
0UŠAN.AMBR0Ž - REMIGI0.GRIŽ0NIČ -J0ŽE.LANG0 - MILAN.OBRADOVIČ.KARP - PRIM0Ž.MISLEJ -MARJAN. M0T0H - JADRAN.POSINKOVIČ - PREDRAG.ŽVAB-KATJA.SMERDU - PARIDE. Dl STEFANO -DAVORIN MARC
Kavarna Zvon
razstava in ogled mandal Tea PeliCOH - Mandale
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
• petek, 30.10., ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija SSG Trst: OBISKI
(org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
NAPOVEDUJEMO...
•	četrtek, 5.11., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave SLIKARSKA SKUPINA MORJE UTŽO AD MORJE IZOLA (org.: CK5P Izola). Vstop prost.
•	nedelja, 8.11., od 8.00, Plaža San Simon: 35. MARTINOV TEK IN POHOD (org.: CKŠP Izola, ŠZ Izola). Prijave od 8.00 do 10.30, prijavnina: 22 €.
•	petek, 13.11., ob 20.00, Kulturni dom Izola: koncert SIDDHARTA: AKUSTIKA NA POLNO (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 23 € v predprodaji, 30€ na dan prireditve.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 3.11 je ogled razstava slik Anastasija Baškurova: AKVARELNA POTOVANJA
Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 29.10., ob 18.30: mladinski UTRIP LJUBEZNI:
•	četrtek, 29.10., nedelja, 1„ in torek, 3.11., ob 20.30 ter petek, 30.10., sobota, 1., in sreda, 4.11., ob 18.00: kriminalka ČRNA MAŠA;
•	petek, 30.10., sobota, 1., in sreda, 4.11., ob 20.30, nedelja, 1., in torek, 3.11., ob 18.30: drama NERAZUMEN ČLOVEK;
•	sobota, 31.10., in nedelja, 1.11., ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija JAZ, BARABA 2;
•	ponedeljek, 2.11., ob 18.30: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: drama POPOLN DAN
•	ponedeljek, 2.11., ob 2030: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komična drama
HILJADARKA
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30.
TURA
Sij Jane Mihelj v Insuli
Jana Mihelj, rojena 11.12.1956 v Kopru, je leta 1980 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za klasično filologijo in italijanščino.Od leta 1982 se ukvarja s skulpturo, mozaikom, aplikacijami v arhitekturi in unikatnim oblikovanjem. Od leta 1982 je samostojna ustvarjalka v kulturi, od 1990 svobodna umetnica, članica ZDSLU. Včeraj je imela otvoritev razstave Sij v Insuli.
tična pozicija in gledalec prestopa v prepoznavnost prostora. Vendar je tu predvsem »sij«, svetlobni efekt, ki ga v naslovu razstave avtorica poudarjeno izpostavlja, obsežno izrazen. Gotovo je izhodiščna podlaga na kateri nastaja predstavljena izpovednost in izraznost izvedbena bravura.
Jano Mihelj poznamo predvsem kot kiparko. Njeno delo je vseskozi vezano na keramiko. Kiparstvo, ki nastaja na podlagi omenjenega materiala je v značilnem načinu avtoričine izvedbe zaradi specifične uporabe kolorita dokaj nevsakdanje, vendar splošno opredeljeno kot klasično tradicionalno.
Keramika in barva pa sta tudi vez pri umetničini vzporedni ustvarjalni dejavnosti, izvedbi mozaikov. Delo Miheljeve je vsekakor preplet kreativnosti, ki se izraža skozi formo in odrejeno avtorsko značilno barvno paleto. Povsem upravičeno bi tako rekli, da tudi podobe, ki so izgotovljene v mozaični tehniki precej prepoznavno odkrivajo avtorsko slogovnost umetnice, ki pa v polju »slikarstva« razvija nekoliko drugač-
no poetiko.
Razstavna predstavitev v galeriji In-sula prinaša pred gledalce dva tipa mozaičnih slik. Krajinske uprizoritve horizontalnih, vertikalnih ali okroglih formatom in pa slike človeških (živalskih) figur, ki v ekranu, v okvirju podobe sledijo morfološkemu stadiju upodobljencev.
Kot rečeno zastavlja ustvarjalka v mozaikih drugačno vsebinsko opredelitev od tiste, ki smo jo vajeni pri njenih kiparskih stvaritvah. Kljub temu, da bi na izvedbeni ravni odkrivali določene sorodnosti, pa je idejni koncept v smislu fabulativne izpolnjenost, narativnega izreka v obravnavanih mozaičnih slikah nekoliko zavrt in preusmerjen v izkaz čistejše likovne zastavitve. Najpomembnejši »izrazni produkt«, ki plemeniti ta dela je specifična bar-
vana izpeljava, ki na podlagi procesov kromatskih razmerij deluje v neposrednosti optičnega govora. Z umirjeno noto dekorativnosti in estetskega občutja ustvarja objektivno prezentiran krajinski element tu indikativno atmosfero in vzdušje. V osrednje odrejeni avtorsko karakteristični »gravitacijski liniji ondu-lacije« se razkriva nekakšna mime-
Izvedbeno znanje, izkušnje in občutek oblikovanja rezultirajo v umetniške izdelke, ki so izpovedno in vsebinsko manj angažirani v kritičnost družbe. Za razliko od avtoričinih kiparskih delo je v njenih mozaikih manj sarkazma in veliko vedrine v duhu mediteranske sproščenosti in obsijanosti s svetlobo sonca.
Dejan Mehmedovič
STRANSKI UČINKI SISTEMA
piše: Erik Toth
Koliko vas je že slišalo za Jimmyja Bulgerja? A res nisi slišal/a o enem zloglasnejših mafijskih lordov v ZDA? Pa do leta 2011 je bil na listi najbolj iskanih s strani ameriške zvezne policije. A potlej nisi? Morda bolje, ker njegova surovost in zloba nista imeli meja.
V najnovejšem filmskem izdelku relativno mladega režiserja Scotta Cooperja se srečamo z enim, lahko bi rekli, mar-kantnejših zločincev ameriške vzhodno-obalne kriminalne sfere - Jimmyijem 'IVhitev' Bulgerjem, čigar vlogo odigra odlični Johnny Depp. Postavljeni smo v pozna šestdeseta leta, ko se Bulger počasi uveljavlja in širi svoj kriminalni imperij v Bostonu, natančneje v južnem predelu milijonskega mesta. Voda na mlin postane zvesti prijatelj, sedaj zvezni agent, John Connolly (Joel Edgerton), ki se z namenom pridobivanja zlatih informacij o podzemnih kriminalnih združbah, znajde naposled kot špicelj za Bulgerja. V prvi polovici sedemdesetih let se Bulgerjev vpliv dejansko razraste in oblasti mu ne morejo nič - vendar vsaka igra se enkrat zaključi.
Cooper se je lotil težke tematike, a vselej zakrite pred širšo javnostjo. Bulger je bil težek zločinec, povrhu pa na prostosti in na begu. Ubil je in dal je ubiti številne ljudi. Biografska drama o zločincu se tekom filma sprevrže v skorajšnjo strašljivko, saj se izvrstno upodobljeni Bulger pojavlja kot 'črni mož' sodobne družbe. Deppo-va igra je tako presenetljivo izvrstna, da se glavni lik pretirano približa gledalcem (s pogledom in obnašanjem), hkrati pa drži filmsko distanco. S tem likom je Depp ponovno dokazal, da sodi med filmske velikane in se je vrnil na prava igralska pota.
Kaj pa vemo o Bulgerju? Ne veliko, saj gre za ameriško real-| nost. Ker gre za zločinca, ki nam ni storil veliko hudega. Hrepenel je po boljšem življenju in dosegal ga je na edini način, ki ga je poznal. Vendar moramo dojeti, da je Bulger primer enega izmed številnih slabih posledic nepopolnega, do neke mere vsiljivega družbenega sistema. Cooper je na prikladen in nevsiljiv način pokazal, kaj lah-g ko vodilni in nadziralni organi naše družbe ustvarijo in kako se jim ?: tovrstni poskusi lahko zelo močno maščujejo.
Črna maša je posredna družbena kritika ameriške brezbrižnosti in kopice sistemskih napak, velikokrat tudi s ksenofob-nim predznakom. Ujeti so v lastni banalni izmišljeni realnosti, s katero pokrivajo realno stanje. Film opozarja, ponovno, samo na to, da tukaj gre za dolgotrajno zgodbo, ki ji ne bo konca. Odlična biografska kriminalna drama odpira oči javnosti in dokazuje, da ni zločinec zmeraj glavni krivec.
Projekcija filma se v Art kinu Odeon prične v četrtek, 29. oktobra. Film bo na sporedu do naslednje srede. Dovolj časa za ogled.
Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa opravlja doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Univerze na Primorskem. Z Mirno Bajič je napisal in izdal Slovar izolskega slenga, kije doživel že drugi ponatis, sicer pa je predvsem filmofil in filmski kritik, ki redno sodeluje tudi z Mandračem.
Naše drobne stvarik
Pa bi gotovo našli dovolj argumentov, če ne drugače pa zdaj, ko so se začela dela pri odpravljanju napak na postavljenih delih opreme.
Zgodilo se je to, kar so krajani opozarjali tudi na zboru krajanov. Težke betonske klopi so ergonomsko slabo oblikovane in sedenje na njih še zdaleč ni udobno. Železna korita za cvetje in zelenje so zarjavela in iz njih curlja rja, ki svinja tlakovce pod koriti. Lebdeče stopnice, ki naj bi prekrižarile svetilnik so ostale le v enem delu in tudi te dokazujejo, da so neprimerne za hojo, še posebej v dežju in z otroškimi ali invalidskimi vozički. Stopnice iz naslovne fotografije v reviji prav zdaj popravljajo, saj so razmajane, poleg tega so tam v dežju že zabeležili nekaj padcev, tako da starejši ljudje pravijo, da manjka držalo, sicer si tam enostavno ne upajo. O tablah v podhodih, ki rjavijo in so s spodnjimi zavihki nevarne za otroke pa res ni treba posebej govoriti.
Delavci so se lotili odpravljanja napak, vprašanje pa je, če bo za varno uporabo gladkih betonskih stopnic to dovolj.	,j.m.
Kako smo si lahko različni
Vsake oči imajo svojega malarja. To je že dolgo znano in še posebej tam, kjer gre za ocenjevanje lepega, saj je lepo zelo neotipljiv pojem, ki ga ni moč izmeriti s klasičnimi merili. Pa vendar nekateri standardi obstajajo in zato nekateri izdelki imajo status umetnine, drugi pa ne. Tako je tudi z našo urbano opremo.
Seveda nas je zanimalo, kako so v eni od slovenskih revij ocenili urbano opremo, ki smo jo lani dobili v stari del mesta kot enega od evropskih projektov. Pa tudi tokrat nismo dobili strokovne ocene, saj je šlo bolj za članek o tem, da urbana oprema je, vendar ni izpeljana do konca zaradi različnih razlogov, oziroma, kot so v kratkem članku zapisali: Arhitekti so se znašli pred bolj ali manj nemogočim projektom, saj so jim naročili kozmetične posege, reševati pa bi morali veliko večje probleme. Na žalost se je zataknilo tudi pri izvedbi, saj je lokalna skupnost med projektom izgubila voljo za njegovo dosledno izvedbo. “Upamo, da se zagon povrne in projekt zaključi” so še zapisali.
Seveda si stanovalci starega mesta, ki so morali na zboru krajanov jasno povedati, da ne dovolijo pretiranih posegov v svojo sredino, želimo, da mladi ustvarjalci tega projekta ne bi nikoli zaključili, saj so že doslej naredili kar precej škode. Njihov, sicer sodobno zastavljen in na projektni mizi lep projekt, je v praksi postal precej neuporaben, na trenutke nevaren in v določenih primerih nič kaj lep izdelek, tudi vprašljive praktične vrednosti. To bi, namesto novinarjev, bolje povedali arhitekti, vendar jim stanovska pripadnost tega ne dopušča.
Sanacija krožišča v Jagodju
V skladu z obljubo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča na sestanku konec maja, bo Direkcija RS za infrastrukturo v sredo vendarle pričela s sanacijo krožišča na državni cesti G2-111 v Jagodju. Novo krožišče ne bo več začasnega značaja, temveč bo njegova izvedba trajna. Za zagotovitev boljše prevoznosti in izboljšanje prometne varnosti bo tako urejeno fiksno krožišče elipsaste oblike, vgrajeni bodo robniki in ločilni otoki, zamenjana bo vertikalna in horizontalna prometna signalizacija, preplašče-no bo tudi poškodovano vozišče. Izvajalec del je CPK, d. d.
Vrednost celotne investicije znaša 30.000 evrov (z vključenim DDV), od tega bo občina sofinancirala izvedbo pločnikov, del prometne signalizacije in del kraka proti Jagodju v vrednosti 5.000 evrov.
Obrezovanje izolskih dreves poteka po ustaljeni metodi: na baline. To jesen je to doletelo drevesa na parkirišču v Simonovem zalivu. Še vedno ne vemo, ali je takšno obrezovanje res najboljše, pa tudi poznojesenski čas se zdi nekoliko nenavaden. Na eni strani je obrezovanja (morda) preveč, na drugi strani pa ga pogrešajo. V neposredni bližini (pri gostilni Sonja) menda veje dreves segajo že na cestišče, vendar sami tega niti nismo opazili.
V tednu starejših občanov občine Izola, ki se je zaključil v petek, 23. oktobra, je DU Jagodje-Dobrava pripravilo sprejem za tiste člane društva, ki so letos dopolnili 7o let.
Druženje je bilo v Delfinu in ob tej priliki so slavljencem nazdravili in zapeli zdravico tudi pevci moškega pevskega zbora Delfin, vsi člani istega društva. Ta isti dan so namreč imeli v Delfinu redni nastop. Dogodek je bil spontan in zato prisrčen ter bo vsem ostal v lepem spominu.	Jožica R.
Zahvala
Rad bi se zahvalil vsem zdravnikom in sestram v operacijski sobi izolske bolnišnice, pa tudi osebju Medicorja za izredno korektno zdravljenje in odnos, ki je zelo prispeval k dobremu počutju nas bolnikov v sobah: rožmarin, glog, lovor in oljka. Kirurgom v operacijskih dvoranah pa še naprej zanesljive in srečne roke.	Vojko Jordan
Predzadnja

KOZARČEK PREVEČ
-	Na Veluščkovi ulici so policisti ustavili mladeniča iz Ilirske Bistrice z osebnim avtomobilom. Opravili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,33 mg/l alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in odvzeli vozniško dovoljenje. Kazen za storjen prekršek bo moral poravnati v višini 300 evrov.
-	Za pošto je bil ustavljen voznik osebnega avtomobila iz Hrastnika, pri kateremu so policisti zaznali zadah po alkoholu. Preizkusili so ga z alkotestom, ki je pokazal 0,39 mg/l. V zameno za vozniško dovoljenje so mu policisti izdali plačilni nalog v višini 300 evrov in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo.
-	Na Industrijski cesti so policisti preverjali psihofizično stanje voznikov, pri tem pa ustavili Pirančanko, ki je pred vožnjo popivala. Za rezultat 0,37 mg/l so ji policisti izdali plačilni nalog v višini 300 evrov ter ji začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
-	Na zagovor k sodniku bo moral domačin, katerega so policisti ustavili v Jagodju. Zaradi preveč zaužitega alkohola mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in poslano na sodišče za prekrške, katero bo odločalo o višini kazni in ukrepu o prepovedi vožnje ali ponovnem obisku avtošole.
-	V Livadah je vozil osebni avto Koprčan, ki je napihal 0,33 mg/l alkohola, zato mu je bila prepovedana vožnja, odvzeto vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog.
-	Pri vožnji z osebnim avtomobilom po Župančičevi ulici je padla v oko policistom mladenka iz Velenja. Odrejen preizkus je potrdil sume, saj je pokazal rezultat 0,48 mg/l zraka. Voznica si je prislužila kazen v višini 450 evrov.
KLOFUTA MATERI
Na 113 je poklicala domačinka in povedala da jo je sin udaril. Na kraju so policistu ugotovili, da se je slednja razjezila na mlajšega sina, ki ni hotel v šolo. Starejši sin se je naveličal kričanja matere ter ji priselil klofuto. Z dejanjem si je prislužil kazen v višini 313 evrov.
PO PRŠUT IN COPATE
-	Znanca policistov in trgovcev sta v dveh trgovinah v Izoli kradla artikle. Eden je bil zaloten pravočasno, ko si je žepe polnil s pršutom. Drugi, ki se je v trgovini preobul v nove športne copate, pa jo ucvrl preden so ga prijeli, svoje stare čevlje pa pustil na polici.
NAŠLI UKRADENE STVARI
-	Nasmešek na obraz je narisal klic policistov lastniku ukradenega skuterja in lastniku ukradenih električnih kablov. Navedeni predmeti so bili najdeni pri delu in zbiranju obvestil. Oba lastnika sta vesela odkorakala s policijske postaje z vrnjenimi predmeti.
RAZGRAJAL V BOLNIŠNICI
-	V bolnico so reševalci pripeljali pomorščaka, ki je zaužil preveč alkohola in se pri padcu poškodoval po glavi. Pri nudenju prve pomoči se je spravil na zdravnika, zato so morali intervenirati policisti in razgrajača vkleniti. Po plačani globi so opitega mornarja prevzeli njegovi predpostavljeni in ga odpeljali na ladjo.
KROŽIŠČE BODO POPRAVILI
Popoldan je nad Izolo zaradi izsiljevanja prednosti v krožišču povzročila prometno nesrečo 49-let-na voznica osebnega avtomobila, ki je trčila v 18-letno voznico kolesa z motorjem. Ta je padla, poškodovano so odpeljali v izolsko bolnico. Sledi ukrep glede na poškodbe.
NITI 100 NE GRE
Policisti so ob 9.30 v Izoli ustavili kolo s pomožnim motorjem znamke Piaggio, tip Zip 25 4T, ki ga je vozil 15-letni domačin. Pri preverjanju tehnične brezhibnosti vozila na tehničnem pregledu je bilo ugotovljeno, da kolo s pomožnim motorjem (skuter - po tehničnih podatkih lahko dosega hitrost 25 km/h) dosega največjo hitrost 60 km/h. Policisti so vozilo zasegli in podali obdolžilni predlog.
S KOLESOM NA POTEP
V Livadah je neznanec vlomil v klet in ukradel moško kolo znamke Mer-ida, tip Matts TFS 900, bele, zelene in črne barve. Lastnika je oškodoval za 1000 evrov.
Invalidi na martinovanje
Člane in podporne člane Dl Izola vabijo, na martinovanje v Poreč dne, 14. novembra 2015. Odhod avtobusa bo ob 15.00 uri Prijave bodo pričeli zbirati v sredo 21.10.2015 na sedežu društva. Zaradi velikega povpraševnja, pohitite z vpisom.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
ODDAMO
-	V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel.: 041 344 280
-	V starem mestnem jedru oddamo za eno leto 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 406 830
-	V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
Ete®
-	Novo moško športno kolo prodam. Tel. 040 642 600
-	Iščem zanesljivo osebo za občasno čiščenje 30 m2 velikega stanovanja v središču Izole. Tel.: 040 510 066
-	Prodam usnjeno sedežno garnituro (3+2) krem barve. Tel. 040 642 600.
-	Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386
-	Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, nonota in pranonota
KLAVDIJ ČOK
(17. 2. 1940 - 8. 10. 2015)
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih nudili oporo in stali ob strani.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem ZD Izola za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Posebno zahvalo izrekamo g. Bojanu Marinšku za govor ob slovesu.
Hvala tudi zdravstvenemu osebju abdominalnega oddelka in protibolečinske ambulante SB Izola za skrb in nego ob njegovi kratki in težki bolezni.
Klavdija, Alex ter Domen in Jani z družinama Izola, oktober 2015
Zdaj si spočij, izmučeno srce zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, a drobna lučka zate v naših srcih še gori.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 82. letu starosti, po dolgotrajni bolezni, zapustil naš dragi mož, oče, nono in pranono.
ROMANO ZORNADA
(14. 4. 1933-21. 10. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekali sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Višnjevec Tuljak za požrtvovalnost in trud patronažni službi, osebju Centra za socialno delo, pevcem, ga. Nelidi za govor ter g. župniku za opravljen obred.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči žena Ada, hčerki neda in Ariela z družinama ter vnuki in pravnuki Izola, oktober 2015
g; r*= ^
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Izolska ribiča, oče in sin, med pletenjem vrvi. Prvonagrajena fotografija Saša Merkandla na letošnjem fotografskem ex-tempom ob Tednu starejših občanov. Spodaj pa so pevci Moškega pevskega zbora Delfin, ki so zapeli nekaj pesmi ob odprtju razstave fotografij in slik z letošnjega ex-tempora. Ex-presni ex-tempore so imeli tudi v Ljubljanski ulici. V dveh urah sončne sobote je slikarstvo postalo del javnega prostora, slikarja, Marjan Motoh in Edvard Belsky pa atrakcija, posebej mladih obiskovalcev.
V koprski dvorani svetega Frančiška pa so pripravili koncert ob 10 letnici delovanja otroškega pevskega zbora Glasbene šole Izola. Nastopili so pevci Mladinskega pevskega zbora GŠ Koper, ki prihajajo iz GŠ Izola, vodi pa jih Maja Cilenšek, komorna skupina Etnotok in glasbena skupina Vruja.