Fo areezna Številka 12 vinarjev.
SIN. 286.
if LjooiH v petek, dne u. decemDra 17.
leio XLV.
Vc?ja po pošti: = za celo loto URiirej .. K 30 za tu cheoc „ .... Z' za Nemčijo calolcino . za ostalo irw;eastvo.
V	Ljubljani na tlom: Za oelo :cto naprej .. K 28'— sa en nuscc ,, .. E 2-30
V	»pravi prejemaš mescfino,, 2-—
SE Sobotna izdaja: = 2a oelo leto . . K 7-— za Nemčijo oclomro. „ 9 sa ostalo inozemstvo. „ 12 —
__ Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol Stev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne : sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 ,, pri. večjih naročilih primeren popust po docovorn.
----Poslano:
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. url pop.
Redna'letna priloga vozni red.
UpravniStvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račnn poštne hranilnice avatrijsse »t. 24.797, ogrBke 26.511, bosn.-isro. št. 7563. — Upravpi6k*g? telefona št. 188.
Brez zmagovalcev
in premagancev.
»Arbeiterzeitung« piše: Nobena vojna ni prinesla tako velikih zmag kakor zadnja. Obe vojni skupini sta dosegli velike zmage, obe sta si jih sebi pripisovali. Kolikokrat sta razobesila Dunaj in Berlin zastave, ko so vzbudila poročila iz bojišč novo navdušenje v srcih domoljubov. Toda nič manj niso proslavljali Petrograd, London, Pariz in celo Rim slavne zmage. Nemčija in Avstrija sta zasedli Belgijo, severno Francijo, Kursko, Litvo, Poljsko, Rumunijo, Srbijo, Črno goro in Albanijo, naposled Benečijo. Toda njihovi nasprotniki so pa zavzeii Armenijo, Mezopotamijo, Arabijo in naposled Palestino in vse nemške kolonije v Afriki in v južnem morju so padle v njihove roke. Na kopnem zmagujejo osrednje velesile, toda na morju pa vlada Velika Britanija in jim je odrezala dovoz živil in surovin. Vsakemu uspehu ene stranke sledi uspeh druge. Včeraj je padla severna Italija v roke centralnih držav, danes pa Palestina v roke Angležev. Ruska armada se noče več bojevati. To pomnožujc moč osrednjih držav. Tudi zato zbirajo Združene države milijonsko armado in se pripravljajo, da jo prepeljejo v Evropo. To pa pomnožuje moč sporazumu. Na tak način ne more priti nikdar odločitev. Narodi krvavijo že štirideset mesecev. Toda ni ga, ki bi si priboril tako zmago, da bi iahko diktiral svojim nasprotnikom mir. Oni, ki govore še vedno o »zmagovitem miru«, katerega bodo diktirali razoroženemu sovražniku, so ali norci, ki so nezmožni presojati jasnih dejstev, ali pa podle duše, ki bi hotele podaljšati vojno zamo za to, ker je vojna zanje ali pa za njihove zapovednike dobičkonosna obrt. Kdor presoja dogodke kritično in brez predsodkov, mora priznati, da se ne more končati vojna drugače kakor na podlagi sporazumnega miru, pri katerem ni nobenih premagancev in nobenih zmagovalcev.	i
Vse prihaja do tega prepričanja. Po- j sebno na Angleškem se je pričel tozadevno velik preobrat. Istotako tudi na Francoskem in v Italiji. Želja po miru narašča povsod. Jz vseh delo,v Avstrije nam prihaja nasproti samo en klic: mir.
Splošen mir je mogoč edino le, če ne bodo hoteli vladajoči krogi nobenih osvojitev, nobenega prirastka moči. Mogoč tedaj, če sc pokažejo pripravljene poravnati med seboj sporazumno vsa vojna sporna vprašanja. To je, kar hočejo narodi. In edino to je mogoče na podlagi dosedanjega poteka vojne. Osvojitve, katere nočemo mi, niso izven naših meja. Prira-
stek moči, ne sme biti prirastek naše moči nad drugimi narodi. Sedaj treba, da dobi ljudstvo v svoji lastni državi svojo pravico. Svetovno vojno hočemo končati z mirom, pri katerem ni premagancev ne zmagovalcev.«
vesli.
Dr. KoroSec proti preganjanju Jugoslovanov.
Danes prinašajo listi obširnejše poročilo o dr. Koroščevem govoru v vojnem odseku avstrijske delegacije. Dr. Korošec je navedel celo vrsto slučajev, ko so bile temeljem organiziranega ovaduštva mnogoštevilne nedolžne osebe odvedene v ječo po nedolžnem obsojene in večkrat brez razsodbe usmrčene. V Bosni so se organizirala in izvežbala posebna brambna krdela, ki so imela nalogo, proti slovanskemu prebivalstvu, posebno proti Srbom, sovražno nastopati. Najmanj deset tisoč nedolžnih ljudi je postalo žrtev tega sistema. V trdnjavskem ozemlju mesta Trebi-nja co se ječe takoj začetkom vojske napolnile z odličnimi občani; ko so jih aretirali, so jim grozili s smrtjo, čeprav nihče izmed njih ni ničesar pregrešil in se tudi proti nobenemu ni vršila preiskava. Za to postopanje nosi glavno odgovornost general Braun, ki je še danes v aktivni službi. Okra: ni glavar v Irebinju, ki se je potegnil za žrtve, je bil takoj prestavljen.
Ravnotako je bilo tudi na Hrvatskem cela vrsta oseb brez preiskave vojaško usmrčenih. Neko ženo, ki je imela tri dni staro dete, je vojaštvo v postelji ubilo. Ravno tako so usmrtili 73 let staro ženo. V neki hrvatski vasi so po umiku Srbov brez vsake preiskave usmrtili 24 oseb, nad 700 jih internirali; v drugi vasi so 18 občanov brez preiskave ustrelili, med njimi popa, ki začasa srbske invazije niti ni bil navzoč. Ta preganjanja tudi 1. 1915. niso prenehala in dogajajo se tudi še v novejšem času. O vsem tem, kar se je zgodilo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Primorju, Dalmaciji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini se še clo danes ni vršila nika-ka preiskava. Jugoslovanom se ni dalo niti najmanjšega zadoščenja, dočim mnogi morilci od najnižjega vojaka do generala Brauna še danes hodijo okoli kot pošteni ljudje.
Delegacije.
Dunaj, 13. decembra.
Vojni odsek avstrijske delegacije je danes nadaljeval razpravo o ekspozeju vojnega ministra.
Del. Zahradnik je stavil resolucijo za varstvo zgodovinskih in umetniško dragocenih zvonov.
. Vojlii minister pl. Stoger-Steiner brani ogrske čete proti izvajanjem dr. Korošca in pdvaarja njihovo hrabrost v kraških bitkah.
Del. dr. Waldner slavi slavne čine armade, a povdarja zaostalost duha med častništvom, ki se čuti popolnoma ločeno od drugih stanov in ljudstva. Treba je preosnovati sistem v vojaških izobraževa-liščih. Iz lastnih izkušenj kot načelnik justičnega odseka zahteva tudi reformo vojaškega kazenskega reda; vpliv poveljstev na neodvisnost sodišč je neznosen. V armadi naj se urede jezikovne razmere, da bo kolikor mogoče drug drugega razumel. Priporoča, naj se vojaška službena doba zniža na eno leto. Vojnega ministra vpraša, da-li hoče zavrniti vsak poizkus Ogrske, da se armada razcepi. Glede koroških meja izraža željo, naj bi se v bodoče te meje pomaknile kolikor mogoče daleč naprej; v sedanji vojni je italijanska artilje-rija streljala z mejnih greben daleč po Ziljski dolini. Koroške alpe naj se izroče koroški planinski zadrugi, da se ne vgne-zdi na njih iredenta. Končno zahteva primernih odredb proti naselitvi Italijanov iz kraljestva v obmejnih ozemljih.
Del. Stribrny se je pritoževal nad zlo-stavljanjem moštva ter zahteval, naj se uvedejo v armadi odbori zaupnikov, ki bi sprejemali pritožbe moštva. Naglaša kot posebno junaštvo, da tisoči in tisoči sinov j češkega naroda vrše svojo dolžnost,' dasi vedo, da se bore za tuje koristi. Končno stavi predlog, ki poziva skupno vlado, naj postavi armado na demokratični temelj, in predlog, s katerim se poziva skupna vlada, naj v slučaju, da se sklene z Rusijo po-> sebno premirje ali uvedejo mirovna pogajanja, vse čete, ki so na vzhodni fronti kakor tudi zamenjane vojne ujetnike takoj demobilizira in poda garancije, da se te čete ne bodo vporabljale za nadaljno vo-jevanje.
Del. FreiBler predlaga, da sc armadi pošlje pozdrav in zahvala; voj. ministra vpraša, da - li hoče poskrbeti za enakopravnost rezervnih častnikov z aktivnimi in za pravičnost pri razdeljevanju odlikovanj.
Del. Habenna.nn, češki soc. demokrat, izpoveduje, da je pacifist in antimilitarist ter se izraža za razsodišča, ki naj rešujejo mednarodne spore. Izkušnje te vojne so dokazale, da imajo demokrati prav, ko zahtevajo, naj se- brambna moč narodov preosnuje v milice. Govornik se nato podrobno peča s socialnimi razmerami rudarskega delavstva ter se posebno odločno izreka proti militariziranju delavstva. Predlaga celo vrsto resolucij v prid rudarskemu delavstvu. Nato poda želje soc. dem. stranke v Bosni in Hercegovini in je zlasti zahteval, da se skliče sabor,
vpelje demokratična ustava ter splošna in enaka volilna pravica.
Del. Pittoni se izreka proti militarizmu in žigosa preganjanje oseb iz političnih razlogov. Politika, ki se je v tem oziru izvajala med vojno, ni po tem, da bi se iredentizem izkoreninil, marveč ustvarja le nove iredentiste.
Del. knez Auersperg prostaško polemizira proti Zahradniku in Korošcu.
Del. Habermann mu odgovarja in pravi, da ne pozna predpisov o spodobnem obnašanju, po katerih se ravnajo krogi, v katerih občuje knez Auersperg. Toliko pa more zagotoviti, da se take besede, kakor jih je rabil Auersperg, ne slišijo v najpri-prostejših delavskih krogih. Mnenje o kraljih in kronanih glavah more biti različno in če rabi Auersperg o katerem izmed nih take izraze, bi utegnil kmalu dobiti posnemovalce.
Grof Černin.
Dunaj, 14. dec. (K. u.) Stanje zunanjega ministr? grofa Černina se je znatno zboljšalo. Minister je ž- iz postelje in se počuti precej boljše.
Razdelitev parlamentarnega dela.
Dunaj, 13. t. m. Razdelitev dela za bližnji čas se je danes naslednje določilo: Odsek za zunanje zadeve bo sklican za sredo, svoje delo bo po možnosti dovršil še pred božičnimi prazniki. Ostali delega-cijski odseki se decembra ne bodo več sestali, marveč bodo svoja poročila zgotovili po novem letu. Vojno ministrstvo je povabilo delegate na izlet na vzhodno in jugo-zapadno etapno ozemlje.
Državni zbor bo imel v torek, 18. t. m., mogoče tudi še v četrtek plenarne seje. V pondeljek zborujeta finančni in na-godbeni odsek. Poslanska zbornica naj bi davek na vojne dobičke sklenila po možnosti šc pred božičnimi prazniki.
Mažarski strah pred Čehi.
Na občnem zboru budimpeš lanskega mestnega zastopstva dne 12. t. m. so sprejeli naslednji protest: Občni zbor izraža svoje ogorčenje, da so Čehi prelomili zvestobo nasproti monarhiji, sprejeli vojne cilje naših sovražnikov ter stremijo za razbitjem monarhije. Občni zbor pošlje vladi adreso, v kateri zahteva: 1. Pristojnim či-niteljem naj sc naznani, da ako bi avstrijski narooi stremili po kakoršnikoli izpre-membi nagodbe, bi to mogla biti z njihovim privoljenjem edlno-le popolna ločitev obeh držav na podlagi osebne unije; 2. vlada naj nemudoma stori korake, da se v svrho ustavnega jamstva proti vsakemu napadu na teritorialno integriteto ustanovi. samostojna ogrska armada za obrambo. Predlog je bil soglasno sprejet.
LISTEK.
Zdravi Mm.
Dr. Leopold Lenard.
(Povest iz vaškega živlenja.)
V neki vasi je živel Zdravi Razum. Nikdo ni vedel odkod je prišel in kje se je rodil? V nobeni cerkveni knjigi ga ni bilo zapi >nega in pri občini je bil čisto nepoznan, cljal je med.vaščani jako malo in ni nik igral nobene vloge. Pri nobenih volitvah ni kandidiral, celo med občinske može ga niso volili. Ko so mež-narja vzeli k vojakom in je bilo treba za silo najti namestnika, so nekateri menili, da bi Zdravi Razum imel čas za to službo. Vendar se mu niso upali prepustiti niti mežnarije. Poročen ni bil in deklet ni iskal, a je tudi vsako dekle v vasi izjavljalo, da bi za Zdravi Razum nikdar ne maralo.
Ko so v začetku vojske lovili in zapirali kar vse počez, je malo manjkalo, da niso zaprli tudi Zdravega Razuma. Okrajni glavar je bil mnenja, da je vpliv Zdravega Razuma V političnem oziru odločno škodljiv ter je naročil svojim tajnim špijonom, 'iaj prav posebno pazijo nanj, a orožniki so vedno povpraševali okrog svojih zaupnikov po kmetih, kaj govori in dela Zdravi Razum in če sc nc obnaša kaj sumljivo.
Ako bi živel v mestu, bi ga bili gotovo zaprli, na kmetih pa, in zlasti še v tako zapuščeni vasi, kakor je v njej živel Zdravi Razum, je nekoliko bolj izpred oči.
Stari in modri možje v občini so bili celo odločno mnenja, da je najbolje, ako se Zdravi Razum odgonskim potom iztira iz občine in pošlje, kamor je pristojen. V prejšnjih časih bi se bi' to gotovo zgodilo, dandanašnji pa ni '"ogoče kar tako izgnati prebivalca, ki nikomur nič ne prizadene in ni nikomur nadležen.
Ostalo je torej pri starem. V občini je bil sicer brez ugleda, pri oblastih je bil Zdravi Razum zapisan, da je slab patrijot, vendar ga niso ne izgnali in ne zaprli.
Prišla so prebiranja črnovoinikov in Zdravega Razuma ni bilo zraven. Prvič ni bil zapisan v nobeni uradni knjigi in nikdo ni vedel, kdaj jc bil rojen in odkod se je vzel, drugič ga občina ni priglasila, ker so občinski možje bili mnenja, da Zdravi Razum ne spada pod črnovojniško postavo.
Slednjič jc dobil Zdravi R a i m poziv, naj se tega in tega dne stavi naknadnemu prebiranju črnovojnikov, a on se je branil in jc v svoji ulogi dokazoval, da takrat, ko so poslanci delali črnovoini-ške postave, nikdo ni mislil na Zdravi ! Razum. Torej je izvzet žc po duhu in bistvu j postave. Sploh ne more v nobeni odredbi in v nobeni tozadevni napravi najti ni-
česar, kar bi se tikalo njega. Torej nima dolžnosti, da vrši črnovojniško službo.
Kanclijska gosposka se pa ni spustila v pogovore o postavah in pravicah. Spomnila se je, da ima na svoji strani žandarje ter jim jc naročila, naj takoj aretirajo Zdravi Razum ter ga pripeljejo pred naborno komisijo.
Takrat so imeli v vasi žandarja, ki je bil tako pogumen, da se ni bal nc Boga, ne hudiča, pa tudi pred Zdravim Razumom ni imel nobenega rešpekta. Ko je dobil naročilo, je vstal,, pripasal bridko sabljico ler šel po Zdravi.Razum, ga zvezal in prignal pred naborno.komisijo.
Pri naboru jc bil čuden položaj. Zdravi Raz u m je na hodniku in pred vhodom v naborni prostor vedno trdil in dokazoval svoje vsem orožnikom, pisarjem in podčastnikom,. ki so se sukali okrog ali sedeli pri mizah: »die Viirde des Amtes zu iiben«. Gospodje so sc mu pa posme-hovali, češ, da niso za to tukaj, da poslušajo njega, ampak, da izpolnjujejo svoja povelja. K tečki možje, ki so obenem prišli k naboru, so škodoželjno gledali nanj, češ sedaj jc tudi zate prišla vrsta.
V dvorani so ga najprej slekli do na-zega. Zdravemu Razumu se ie storilo težko ni srcu, ko je tako stal sredi popolnoma tujih ljudi in še nikdar v življenju se ni čutil tako zapuščenega in ubogega in nikogar ni bilo, da bi sc mu bil smilil.
Gospodje od komisije ga gledajo in olipljejo. potem pa prično izražati svoja mnenja.
Nek častnik ic zakričal nanj, naj nc ne dela tako neumnega obraza, drugi mu je rekel, da če bo premeten, ga lahko doleti sreča in postane pri vojakih celo kor-poral, ali pa dobi medaljo.
Mnenja radi njega so bila različna. Zdravnik je menil, da je »Zdravi Razum« popolnoma zdrav na duši in na telesu ter sposoben za črnovojnika.
Častnik, ki je komisiji predsedoval, je ugovarjal. Takega subjekta še nikdar ni 0 Pn vojakih in on je prepričan, da bo popolnoma neraben za vsako vojaško službo. Še vojpštvo se lahko demoralizira, ako pride medenj Z d r a v i R a z u m. Drugi člani komisije so zopet bili mnenja, da nikakor nc gre ' •> hi Zdravi Razum poslali domov. Aki - rloher, kdor je na eno oko slep, kralje bav, jetičen ali na -"gačne načine bete zakaj bi Ivi ne-n ravno Zdravi Razum. Domo-v ^ potrebuje prav vsakega, pa se bo tudi za Zdravi Razum našlo kakšno mesto, če ne drugega, pa vsai pri tremi ali pri kuhinji.
-----pn.K o^vine jc icivti, ua naravi Kazum ni neobhodno potreben, in c.a občina brc njega prav lahko izhaja. Kaje naj pošlje 'omov vaškega čevliaria. da bo krpal st -cvljc.
Ogrski parlament.
V seji 12. t. m. je ogrska poslanska zbornica v tretjem branju sprejela zakonski načrt o nagodbenem provizoriju. Poslanec Pavel Sandor je zahteval, naj se ustanovi samostojna ogrska narodna banka. Nato je napadal vodstvo avstroogrske banke in Tiszovo vlado, ker nista pravočasno poskrbela za primerno kritje v zlatu. Tekom balkanske vojne bi bila mogla ivstroogrska banka za izplačilo menic pobegniti nase za stotine milijonov zlata. A to se ni zgodilo, vsled česar že v začetku vojne nismo imeli primernega zlatega kritja za našo valuto.
HrvalsKl sfl&or.
Zagreb, 10. decembra.
Začetek današnje seje ob četrt na 11. Na dnevnem redu je načrt zakona o otroških domovih. Poročevalec Šurmin povdar-ja, da hoče vlada storiti vse, da se pomaga otrokom brez starišev kakor tudi revnim in zanemarjenim. Do 28. septembra je bilo nepreskrbljenih otrok na Hrvatskem 4131, katerih očetje so padli v vojski. Za ta zakonski načrt glasujejo vse stranke. — Nato interpelira poslanec dr. Pavelič (Starčevičanec) glede zaplembe izjave Starčevičeve stranke prava v »Hrvatski Državi«. Dotično izjavo je prinesel že tudi »Slovenec«. Dr. Pavelič govori proti cenzuri in kritizira zunanjega ministra Czernina. Govornik pravi, da je ogorčenje vseh avstrijskih narodov nad Mažari večje kakor pa nad sovražnikom. (Predsednik ga opominja.) Ako so Rusi poslicali k dogovorom narode, potem se morajo slišati tudi glasovi narodov, a ne samo vlade, Na koncu svojega govora dr. Pavelič ostro napada dualizem. — Konec seje ob 1. Prihodnja seja v torek, dne 11. t. m.
Zagreb, 11. decembra.
Začetek današnje seje ob 11. uri dopoldne. Veliki zagrebški župan Ljuba Ba-bič je položil mandat za volilni okraj Va-raždin. — Na dnevnem redu je špecijalna debata o zakonskem načrtu o otroških domovih. Poslanec Peršič (Starčevičanec} kritizira ta zakonski načrt, češ, da je slab in da je le kopija mažarskega načrta iz leta 1901. Sedaj se bo povišalo število sirot na 10.000. Zato bi morala država vzeti celo stvar v roke, ne pa pritiskati na občine. Hrvatje, ki padajo, se bore za hegemonijo Mažarov in Nemcev, Govornik ostro napada hrvatske bogataše, ki ničesar ne dajo za dobrodelne namene, ali pa le par vinarjev, (Slovenski niso nič boljši. Op. poroč.) Glasoval bo za zakonski načrt. Po tej razpravi interpelira poslanec dr. Živko Petričič glede cenzure in zaplemb »Hrvatske Države«;. Prihodnja seja v sredo.
Premrie no ruskem DojiSCo.
Dunajski vojaški krogi so presojali
Soložaj glede na pogajanja o premirju z usijo dne 13. t. m. sledeče: Poganja o premirju v glavnem stanu princa Leopolda Bavarskega naj bi se kakor želi petrograj-ska vlada, zaključila še pred božičem. Rusi so opustili svojo zahtevo o izpraznitvi otokov v zalivu Rige. Sporno je ostalo še vprašanje, ali naj ostanejo čete zaveznikov in vojno blago med premirjem na vzhodni bojni črti. Rusi so na to točko vsled želje sporazuma polagali veliko važnost. Z vojaškega stališča ji ne moremo pritrditi, ker bi našo svobodo glede na premikanje čet v notranji črti poslabšali, Sodi se, da razpolaga ruska delegacija, katero so pomnožili politični emisarji z obširnimi pooblastili, kakor svoj čas vojaški delegaciji. Če bi ruski zastopniki vztrajali na svoji zahte- I vi, se pogajanja o premirju razbijejo.
| AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. dec. Uradno: l Orožje počiva.
Danes zjutraj so se pričeli zopet pogajati o premirju na vseh ruskih bojnih črtah.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. dec. Veliki glavni stan:
Kakor smo dogovorili, so s« prPhli v področju poveljstva maršala princa Leopolda Bavarskega nogajati, da so sklene premirje, ki naj nadomesti zdaj obstoječe počivanje orožja.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Poga?an*a o premiriu.
Berlin, 13. dec. (K. u.) Wolff: Ruska delegacija je odnotovala 12. t. m. v Brest Litovsk, da se, kakor je bijo dogovorjeno, nadaljujejo pogajanja o premirju.
Mir mora Rusija skleniti fanuaria.
Stockholm, 13. dec. »Pravdai je p}, sala: Življenjske koristi Rusije zahtevajo, da se mora sk'eniti mft skuuno z zavezniki ali brez njih še meseca januarja.
Razpad ruske armade,
Frankobrod, 13- dec, »Frankfurter Zeitunrf« je poročala iz Stockholma: »Rus-skaia Vjedomosti« so pisale* da ruska armada razoada. Vo'aki ponušč.fro postojanke v gručah, ne čakajo demebilizacijskega povelja. Vračajo se domov. Razmere med ruskimi in rumunskimi vojaki so se zelo poostrile.
Do^o^ki v Rus«?i, — V^'*;1ra v M^zo*»o*a-miji in v Palestini. — Noreča Angležev pri Cambrai.
London, 12. dec. fK. u.j Reuter: Sood-rja zbornica je sprejela kreditno predlogo. Zakladni kancler Bonar Law je v svojem govoru rekel, da se dogodki v Rusiji pretiravajo. Prej a'i s'ej dobi Rus"'a trdno vlado, ki bo znala, da se Rusija brez pomoči ne more razvijati, a pomoč, je le mogoča, če vlada prošnje dolgove prizma. Glede na vojsko v Mezopotamiji in v Palestini je rekel, dr< re gre za osvojitve. Našo postojanko v Egintu smo morali z vojaškega st?':šča braniti, Ztfodovir^ nai odloči, če bi bili mora'i odriniti v Solun Sr-biji'orei n a pomoč. Brez pnš«H č?t v Sc'u-nu K' bdi Nemci nadvlndali Grški in ce'e-mu B«'kanu. O dogodkih pri Cambrai ;e rekel Bonar Law: Šlo je zn prinrrr.to pod-ietje brez or"oČiVh dočodkov.-Kabinet je Hougi prosil, naj t a k "i roroča, Uvele se temeliita preiskava. Taki nesrečni slučaji so neizogibni,
Ods»avl;eni ruski HiVcriiati.
Petrograd, 10. dec. (K. u.V Agentura: Odstavljeni so ruski .veleposlaniki na An-gVškem, Japonskem, v Združenih državah in na Šnauskem: pOclarikl na Švedskem in na Portugalskem, dalje ve'eoo-slaniški svetovalci in generalni konzuli.
Aretirani vodifelu kadetov.
Petrograd, 12. dec. (K. u.l /(g"r>t"ra je objavi'a dekret, ki sta ga podHsa1a Ljenin in Trockij glede na aretacijo vod;te-liev državljanske vojske proti revoluciji. Dekret nrvnia: Ker so vo^ni Č'ani organizacije kadetov sovražniki naroda, se morajo aretira1'. Sodila jih bodo revolucij-ska sod'šča. Sovjeti morajo r.rdzorova'i organizacije kadetov in n';b zve^e z voditeljema državljars!'e vo'ske ICaljedjnom in Kornilovom, proti revoluciji,
Krvavi bori v Ritciji.
Amsterdam, 14. dec. (K u.) Reuter poroča iz Petrograda: Jz Rostova je dospela brezžična brzojavka, ki pravi, da
Glavarstvo se je izjavilo, da je iz političnih ozirov sploh bolje, ako Zdravega Razuma ni v okraiu.
Tako je bil Zdravi Razum kot črnovojnik vzet v vojaško služovanje.
Sedaj nimam časa in prilike, da bi popisal kako se je godilo Zdravemu Razum u v vojaškem službovanju, obljubim pa, da to storim, ko pride primerni čas, prav natančno, kajti tvarine je za obširno knjigo. Tu hočem začrtati samo čisto na kratko.
Najprej se je njegovim novim predstojnikom zdelo, da ima ZdraviRazum nekaj inteligence. Dali so mu torej takozvani inteligenčni trak, dobil je pravico enoletnega prostovoljca in poslali so ga celo v častniško šolo. Kmalu se je pa izkazal popolnoma nesposobnega za to šolanje. Vsako stvar je razumel čisto po svoje, ali pa ni razumel čisto nič. Postajal je od ne do dne bolj neumen in ako bi ga ne bili pravočasno izključili iz šole, bi bil izgub 1 ves razum.
Postal je navaden vojak, izgubil je celo intel'genčni trak ter so ga poslali na dvorišče k rekrutovskemu izvežbanju. A ta je delal vse tako silno nerodno in obnašai se je tako neokretno, da so bili gospodje Saržisti nad njim vsi izven sebe. Puške ni
znal niti prijeti, streljati se ni mog?l naučiti nikoli, še celo salutiranje ni šlo v njegovo glavo.
Dali so ga za p!sača v neko Vojaško pisarno, a tudi tu ga niso mogli rab'ti. Vsako reč je zaračunal po svoje, ne, kak^r so se glasili predpisi. Papirje, katere bi imel prep'sovati, je prepisoval tako, da niso bili prejšnjim nič več podobni, mnogo odredb, katere bi imel dajati naprej, je enostavno metal proč, depuste je zapi-saval, kakor se mu je zdelo.
Dali so ga v zaledje k nekemu madžarskemu trenu, a tudi tukaj je bil popolnoma neraben.
Slednj'.č so ga dali v neko veliko barako, kjer je bilo na tisoče njegovih tovarišev — to je mož, ki so bili na pap:rju zapisani, da so sposobni za vojaško službo, v resnici pa niso vedeli kam ž njimi.
Tu so ga neprenehoma pregledovali in pretipovali, slednjič so pa prišli do mnenja, da ni na razumu prav zdrav ter so ga dali nekam v zavod za umobolne, kjer so ga zdravili z dolgčasom in z lakoto. Ker pa vse skupaj ni nič pomagalo, so ga slednjič superarbitrirali in poslali domov.
Ljudje so se pa čudili.
Kaledin oblega mesto. Pri NahiČevanu se bojujejo. Maksimalistične čete so s topovi podpirali oddelki črnomorskega brodovia. Pri Belgorodu traja silovit boj dalje. Obe stranki sta imeli velike izgube.
Pariška poročila o pogajanjih z Rusijo.
Bern, 12. dec. (K- u.) Pariški Fsti so poročali: Dosedanja pogajanja boljševikov z Nemci niso posebno uspela. Boljševiki nameravajo v primernem trenutku prekiniti pogajanja z Nemčijo in sestaviti splošen mirovni program z zahtevo, naj se mu zavezniki pridružijo. Če ga zavezniki odklonijo, bodo izjavili, da so svobodni in rposti, da se pogajajo ln sklenejo poseben mir.
Japonci v Vladivostoku.
London, 12. decembra. »Times« so poročale iz Tokia: Japonsko poslaništvo jc potrdilo dohod japonskih čet v Vladivo-stok.
Z bojišč.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 13. dec. Uradno:
Sneg in megla sta zabranila včeraj v benečanskih florah vsak boj.
Čete maršala Conrada pl, Hotzendor-la so privedla kolikor smo dozdaj našteli, v štiridnevnih bojih za oženile Meletta 639 italijanskih častnikov in 16.990 mol, katere smo ujeli. Plen ?naša 93 topov, 233 strojnih pušk, i mitraJjsze, 81 metalcev min in veliko drugega bojnega bhga.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13, dec. Veliki glavni stan:
Sneg in megla; bojevali so ss le malo>
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13, dec. Veliki glavni stan:
Od Dixmuide do Lysa in južno od Scaj pe so s topovi živahnejše streljali.
Vzl-odno od Bullecourta so iztrgale naše čete Angležem več bivališč. Ujele so 6 častnikov in 81 mož. Med Moeuresom ia Venahuillem so se že sinoči živahni topov-ski boji danes zjutraj poostrili. Tudi severno oi St. Quentiria so močnejša streljali. Na fronti nemškega cesarjeviča so v posameznih odsekih v zvezi s poizvedovalnimi boji pričeli streljati.
Prvi generalni kvartirni mojster p 1. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solijo, 13. dec, Uradno: Zahodno od Ohridskega jezera spopadi poizvedovalnih čet, živahen topovski ogenj. Živahno so streljali na Crveni Steni, v ovirku Črne in južno od vasi Stradnia in Gravešnica. Vzhodno od Vardarja se je nekaj čara '.'••e-Ijalo. V dolini Strume smo pognali Ang'e-že, ki so napadli nase etraže pri Kalcn-dri.
Italijansko uradno poročilo.
12, dec. Ko se je včeraj zdanilo, so pričeli med Brento in Piave zopet besen boj s topovi. Zjutraj smo s protinapadom pri prelazu Beretta zopet se polastili velikega dela jarkov, ki jih prejšnji dan nismo mogli zavzeti. Ujeli smo enega častnika in 58 vojakov. V prelazu Calcino smo odbili dva besna sovražna napada; sovražniku smo zadali krvave izgube. Opoldne je sovražnik ponovil napade z množicami vzhodno od Brente. Boj se je popoldne besno nadaljeval. V dolinah s severnih strmin pre'azov Caorile in Beretta in z Monte Assolene proti Brenti sovražnik glede na svoje težke izgube ponoči ni nadaljeval. Ujeli smo nekaj mož. V dolini Calcino se je proti 3. ure popoldne zrušil nov močan napad na naše obrambne naprave. Na Monte Tornb^ in pri Piave južno od mostu Pr iula so od časa do časa s topovi besno streljali. Pri Monlenera smo ujeli sovražno poizvedovalno četo.
Proti socialistom v Italiji.
Lugano, 12, decembra. (Kor. urad.) »Tribuna« je poročala, da so zaprli v Milanu 14 socialistov,, med njimi urednika Storscha od »Avantija«. V Paviji so zaprli voditelja železničarjev Ercole.
Italijani mobilizirajo dezsrterje.
Lugano, 12, decembra. (Kor. ur.) Italijansko vojno vodstvo je pozvalo dezer-terje, naj se do 29. decembra priglase; kaznovali jih ne bodo.
Pro?i Haigu.
Rotterdam, 13. dec. »Times« eo ostro napadle generala Haiga, poveljnika angleške zahodne bojne črte. Zahtevajo preiskavo radi poraza pri Cambrai. »Times« pravijo, da se general preveč ozira na moštvo, kateremu že dalje časa poveljuje.
Pomorska bitka?
Haugesund, 14. dec. (K. u.) Včeraj sc je zapadno od Utsire čula večurna kano-nada, najhujše od 1. do 3. ure popoldne. V Brandesund, med Haitgesundom in Berge-nom je priplul močno poškodovani angleški torpedolovec. Podrobnosti n'. (Op. ur.:
Vsi imenovani kraji leže na jugezapadni norveški obali.)
Napad na angleške ladja pri izlivu Tvne.
Berlin, 13. dec. (K. u.) Uradno: Nemške sile, vodil jih je korvetni kapitan Hai-nicke, so napadle 12. -dec. zjutrai pri angleški obali pri izlivu Tyne sovružne trgovsko ladje. V usneSnem boju z ,-irg'e-škimi prednjimi ladianp. .smo potonili dv» velika oarnika in dve oboroženi patru'!;-1! ladji. Naše bojne s'1e sb' se nepoškodovane in brez iz^ub vrnile.
Načelnik admiralnega štau.a mornarice.
Razna porot%
Naši državljan? v Ameriki.
Washington, 12. dec. (K. u.) Reuter:
V	razglasu, s katerim je Wi!son naznnn;l vojno stanje Avstriji, je-zapoved al, naj se internirajo le nevarni- avstrijski, državljani. Omejitve, ki so - naložene Nemcem, Avstrijcev ne bodo obsegale.
Kuba napoved-'?. Avstriji vojsko.
New York, 13. dec. (K. u.) Iz Havane? Kubanski parlament je razglasil vojno stanje med Kubo in Avstrijo.
Novi zapbtljafi na Španskem.
Bern, 12. dec. (K. u.) »Dai' Express« je poročal, da sc je položaj ra Španskem zopet zapletel in da pričakujejo novih borb med dinastičnimi in protidinastičnimi strankami.
V	Ha'ifaxu nad 10 000 ljudi ponesrečenih.
— Nad 27.000 oseb brez strehe.
Amsterdam, 13. dec. (K. u.) »Times« so poročale iz Ottav/e: Kanadski ministrski predsednik je brzojavno poročal, da je vsled eksplozije v Halifaxu ponesrečilo nad 10.000 oseb. 27.000 ljudi je brez strehe.
Nesreča na železnici — 800—900 ljudi mrtvih.
Bern, 13. dec. (K. ti.) »Gazette de Lausannci je poročala, da je v predoru Modane ponesrečil vlqdt francoskih dopust-nikov. 800 do 900 ljudi je mrtvih.
M u oorlške siroKe.
» Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja« (Dunaj L, Bankgisse štev. 2) me prosi, naj priporočim njihovo prizadevanje za begunske otroke. Potrebno jc, da »otroke čimpreje soravijo iz taborišč pod varnejšo streho naših kmet-skih posetnikov, posebno po Štajerskem in Kranjskem. V taboriščih namreč jim grozi telesna in duševna poguba, lakota in bolezen. Precej pa je kmetskih domov, ki bi pod svojo varno streho mogli sprejeti po enega ali po več otrok, kjer bodo preskrbljeni za dušo ih za telb. Hodili naj bi v šolo in doma pomagali, kakor delajo domači otroci.« —- Ker je zadeva nujna in izide naš škofijski list šele v novem letu, zato tem potom prosim vse vernike in gg. duhovnike, da bi se za to posebno delo krščanske ljubezni zavzeli. Iz ljubezni do malega Jezusa in iz hvaležnosti do Boga, ki je naše družine obvaroval doma in nismo morali bežati v tuje kraje in tam trpeti ter umirati, izkažite Usmiljenje si-rotnim otrokom in jih vžemite pod streho. Vedite, da bo naš Zveličar vse, karkoli boste storili begunskim otročičem, sprejel, kakor da ste njemu storili. Jaz sam bom pomagal po svojih močeh.
V Ljubljani, dne 14. decembra 1917.
Anton Boiaventura, knezoškof.
Iioslonli klub in s. L. S.
Poslanec Jaklič in volilci. Od Sv,
Gregorja nam pišejo: Tudi k ,nam, visoko gori je zašla ideja, za katero;se bore naši poslanci v Jugoslovanskem klubu. Naše ljudstvo soglaša z jugoslovansko deklaracijo in se oklepa z vsem žarom duše naših boriteljev. Na drugi strani pa z vsem ogorčenjem graja izstop poslanca Jakliča iz Jugoslovanskega kluba. Kaj naj naš poslanec ne stoji v prvi vrsti bojevnikov? Kaj naj ravrto poslanec občine Sv. Gregor trga in ruši edinost v narodnih vrstah? Ne in ne! Zatoraj Vas, g. poslanec, občani Sv, Gregorja javno pozivamo, da v doglednem času vstopite zopet v Jugoslovanski klub ali pa odložite mandat. Upamo, da se tudi naša občina kmalu oglasi za deklaracijo. Mi pa ostanemo zvesti svoji S. L. S. in prevzvišenemu našemu knezoškofu,
Jakličevi volilci Jugoslovanskemu klubu. Volilci ribniške doline so razven pisma gosp. poslancu Jakliču odposlali Jugoslovanskemu klubu sledeče pismo: Silno nas je razzalostil izstop našega državnega poslanca g .Fr. Jakliča iz Jugoslovanskega kluba. Sprejmtlp ob tej priliki izraze našega neomejenega zaupanja in najiskrenejšo zahvalo za Vaše neumor no delo za narod, Iti ga tako možato in ne-
ustrašcno zastopate v tej usodepolni uri. Prosimo Vas, vztrajajte! Vaše delo spremljamo s paznim očesom in z vsem srcem in hvaležnostjo. — (Sledi 130 podpisov.)
Izjava kamniške dckcnije. Čujemo, da nekateri umeva'o naš dostavek k izjavi kamniške delcanlj.e, kakor da bi bil naperjen proti kanoniku in dež. poslancu Lavrenčiču. — Temu nasproti izjavljamo, da se nam gre samo za nejasno 3. točko dekanijskih sklepov. Ako se povdarja potreba stanovske organizacije, treba po-vdariti, da na politične kmečke str~rke poleg S, L, S. ni potreba. Tega pojasnila smo želeli in zato sta posl. Lavrenčlča še pred objavo teh sklepov obiskala državni poslanec dr. Pogačnik in p-of. Remec, da bi dobila pojasnila v tem pogledu. Gospod dekan pa jima je zatrjeval, da so sklepi popolno jasni. V tem je med nami in njim nasprotje v naziranju. Sicer pa vsakdo ve, ki pozna delovanje poslanca Lavrenčiča v korist niegovih volivcev, zl?c'l f"di med vojsko, da naš dostavek ni n imeti nobene osti proti njemu. Nesebičnemu, poštenemu delu poslanca Lavrenčiča čast in priznanje!
Jugoslovanska deklaracija in občina Planina pri Rakeku. Tudi občina Planina se je želela izjaviti za rriajniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom. V ta namen je klical župan občmski odbor trikrat k seji. Vsled spletkarjenja gotovih ljudi, katerih prvo in menda edino delo je nadlegovati oblasti z brezoomembnimi pritožbami in nizkotnimi ovadbami, so se dali nekateri odborniki premotiti, da se niso udeležili seje občinskega odbora, ki je postal vsled tega nesklepčen. Pred našo najvišjo idejo bi pač morala utihniti vs^i osebna nasorotstva; žal da najde sedanji veliki čas tako majhne ljudi. Ljudstvo bo sodilo!
* * *
Občinski odbor trga Gornji Grad je v
svoji seji dne 1. decembra 1917 sklenil soglasno sledečo resolucijo:
Občinski odbor trga Gornji Grad izreka kot tolmač mišljenja občanov Jugoslovanskemu klubu v dunajskem državnem zboru toplo priznanje in zahvalo za neustrašeno in smotreno zasledovanje narodnega cilja, izraženega v deklaraciji dne 30. maja 1917 in ga prosi krepko nadaljevati in vztrajati pri započetem delu do dosege narodnega ujedinjenja.
* *
Na sestanku občinskega odbora in drugih občanov v Fari okraj Kočevje dne 9, decembra se je sklefiilo poslati Jugoslovanskemu klubu na Dunaj sledečo izjavo:
»Pozdravljamo hvaležno nastop jugoslovanskega kluba za samostojno jugoslovansko državo pod Habsburžani, in se z veseljem pridružimo tozadevnim izjavam drugih občini«
Županstvo občine Fara dne 9. grudna 1917.
Bauer.
evne novice.
— Upravam in uredništvu slovenskih denarnih zavodov! »Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina Ljubljana« je razposlalo v zmislu odborovega sklepa z dne 4. t. m, na vse slovenske denarne zavode okrožnico, v kateri opozarja uprave na to, da je izplačala te dni država, svojim nastavljen-cepi enkratni nabavni prispevek, Enako odpomoč bednemu položaju svojega uradništva so sklenile tudi uprave raznih denarnih zavodov, na čelu jim »Avstro-ogrska banka*, ki je izplačala oženjenim uradnikom po. 1500 kron, samcem in oženjenim pomožnim uradnikom po 1000 kron, pomožnim uradnivam in pomožnim uradnikom samcem pa po 700 kron poleg običajne draginjske doklade. Enakratni nabavni prispevek za zimske potrebščine so nadalje priznale svojim uslužbencem tudi uprave avtonomnih uradov in pridobitnih podjetij. — Spričo te splošno priznane potrebe po podpori uradništvu v obliki enkratnega nabavnega prispevka se uprave slovenskih denarnih zavodov vljudno prosijo, da se tudi one z enakim činom spomnijo svojega uradništva, ki vsled nezadostnih gmotnih sredstev trpi enako z drugimi vred pomanjkanje vsega, kar se za zimo rabi, ter mu priznajo in še pred Božičem izplačajo enkratni nabavni prispevek v višini vsaj 25 odstotkov rednih letnih službenih prejemkov. Podpisani odbor z zanesljivostjo upa, da se bodo slavne uprave slov. denarnih zavodov brez izjeme v interesu svojega ugleda in slovesa, ki ga uživajo v javnosti, v polni meri odzvale našemu pozivu in da ne bode nobena hotela v izkazanju humanitarnosti do svojega uradništva zaostati za — državo. Istotako pa se tudi vse uradništvo slov. denarnih zavodov brez izjemo poživlja, da tudi ono cd svoje strani vloži na svoje uprave prošnje po enkratnem nabavnem prispevku. Kar zmore država, kar zmore dežela
in občina, to mora v podporo svojega uradništva zmoči tudi vsak slovenski denarni zavod. Podpisani odbor računa na solidarnost vsega uradništva in ga prosi, da se od vsakega zavoda odboru sporoči, v koliki meri so posamezne uprave vpo-žtevale položaj svojega uradništva. Te podatke rabimo v svrho kontrole. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Ljubliani.
„ — Patrijotična občin*. Na Planini nri Vipavi se je podpisalo VII. vojnega posojila 25.500 kron, Že pre e so oodrisali Planinci tret.ela vejnega posojila 140.000 kron in ne-kai tisoč krcn prvega, drugega, četrtega in petega volnci.;^ posojila. Skupaj torej dosedaj okoli 200.000 krcn.
—	Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojn j dekoracijo in z meči je dobil stotnik 6. bos. herc. lov. baona Henrik Čižek in por.č-;k 47. pešpolka Alojzij lic.
+ Za si Izd S. L. S. so darovali: č. g, rre'nt Andrej Kaln.n 50 K; neimenovan 10 K; nsvir-cn^vai 100 K.
—	Smrtni kosa. V Novem mestu je dne 11. decembra umrl trgovec in posestnik g. Franc B c ž i č, star 59 let. — Isto-tam je 10. t. m. unu'Ji znana branjevka g. Ana No t h stsra 55 tet. — Na Potovr-hu, župnije fmihelske je umrl posestnik in čebelar g. Franc Iler, star 72 let.
—	Poro jil se je v Novem mestu g. Jožef Lavrč, uradniški asoirant drž. železnice z gdč. Antonijo V i d i c iz Novega mesta.
—	Iz D. LI, y Tojja. Tukajšnji občmski odb or je v svoji seji dne 7. t. m. sklenil podpisati 9000 K vojnega posojila. Vsega vojnega ^o^ojila je podpisala nnšn občina 90.000 K. Vojaštvo je v tukajšnii občini v bližini kolodvora v 7alogu naredilo na polju in poljsk!h prhkih mnogo škode. — Ljude so naznanili škodo orožnikom, ki je škodo vestno ooisalo; ter odposlalo na pristojno mesto. Toda vojaška oblast zahteva od prizadetih posestnikov, nai navedejo oddelke, ki so povzročili škodo, fo pa je popolnoma nemogoče. Kajti vojaški oddelki so prihaiali vsaki dan ter tudi odhatali po noč1. Kdo naj ve številko odde'ka, ki je naredil škodo. — Pred tremi leti je vzela vojaška oblast nad oralov na;rcdovitnejšega polja. Posestniki morajo n'ačati davek, a odškodnine še ni nihče dobil. Tudi so znprli tri nrehode čez železnico, da imajo kmetje c^o uro daleč na svoje polje kamor so imeli pre'e le 10 m'nut. Toda nobene odškodnine. Opozarjamo na to naše poslance.
—	Seznam k proinelii zasebnih vojnopoštnih zavitkov dopuščenih vojnopoštnih uradov in etannih poštnih uradov s številko: 1. 5. 11, 39, 49, 51, 95, 115, 117, 120, 131, 138, 142, 141, 150, 153, 161, 165, 167, 163, 170, 171, 172, 176, 180, 185, HO, 193, 194, 196, 199, 203, 207, 211, 229, 2o>0, 232, 234, 235, 239, 210, 243, 244, 245, 246, 247, 248. 249, 252, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, Ž64, 265, 265, 257, 272, 276: 232, 283, 281, 285, 28% 287, 28?, 290, 295. 297, 298, 299, 324, 332, 333, 335, 338, 340, 311, 342, 343, 345, 346, 347, 348, 349, 354, 362, 363, 365, 367. 372, 377 , 379, 380, 387, 388, 390, 392, 394, 397, 4C0, 402, 404, 408, 410, 411, 412, 413, 415, 419, 421, 423, 424, 425, 427, 423, ^33, 436, 438, 441, 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448, 419, 450, 453, 454, 456, 457, 458, 459, 462, 463, 470, 471, 472, 509, 514, 516, 519, 520, 521, 527, 528, 530, 600, 605, 611, 618, 619, 620, 622, 623. 625, 627, 631, 632, 634, 635, 638, 639, 640, 612, 644, 645, 648, 649, 650. — 2. Enako so dovoljeni zasebni vo'nopcštni zavitki na vojnoooštne številke, oz:'roma etaone poštne številke s pristavkom n. pr. z dodatno rimsko številko ali črko, kakor: »vojnopoštni urad . 5-TIJ«, »vojnoprštni urad 144a« itd., če je glavna številka (arabska vojnopoštna ali etapna poštna številka) po gorenji točki 1. dopuščena k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je zanaprej dopuščen pod obsto'ečimi pogoji' na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, ki so navedeni v tem seznamu v točki 1., kakor tudi na one vojnopoštne naslove, ki odgovarjalo določbam seznama pod točko 2. Na vse druge vojnopoštne in etapne poštne številke, ki ne spadajo pod točko 1. in 2, seznama, zasebni vojnopoštni zavitki tačas niso dovoljeni, Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju ostane v dosedanjem obsegu neizpremenjen.
iMmUeov ce.
lj Promet s poštnimi paketi. Ker se jih j
je nalralo že preveč, ljubljanska glavna pr^r. v mestu) danes in jutri ne sprejme r 'b. r-.i paketa,
t .a nadomestni fcaon gorskega si" -ga polka štev. 2, kateri bode pre-sic-.v',. i v Ljubljano, se išče približno de-sot ženskih pisarniških moči. Zmožne morajo biti nemščine in strojepisja. Prošnje, katerim mora biti priloženo nravno in šolsko spričevalo je nasloviti na: Nadomestni baon gorskega strelskega polka štev, 2 v Admontu, Štajersko*
lj Umrli so v Ljubljani! Marija Štišteršič, izvoščkova soproga, 62 let. — M'hael £Jihe-lič. ščetar in ooselnik. 71 let. — Mariia Čar-
man, tovarniška delavka, 19 let. — Feliks testen, zidarjev sin, 9 let. — Mariia Ogrin, posestnikova hči, 5 let. — Martin Ravnikar, dninar, 74 let. — Francesco Seccia in Benja-nnno Galvan, laška pešca, vojna ujetnika. — 1 avel Ganzcv, ruski pešec, vojni ujetnik. — bestra Engelberta Terezija Zellner, redovnica v zavodu »angela variha«, 23 let, — Josip Kregar, desetnik. — Vasil Bodnar, črnovojni-šlu pešec. — Janos Juhasz, desetnik. — Martin Pnot, užitkar, 66 let. — Egon Marusig, sin strojevodjeve vdove, 11 let.
lj Razdeljevanje obleke. Beguncem iz Ljubljane in ljubljanske okolice se naznanja, da je sledeče blago prišlo in se bode onim, ki imajo nakaznice, a še niso prejeli blaga vsled pomanjkanja. Izdajalo se bode samo proti izkazi'-! legitimacije ali podporne pole v trgovi ii R. Miklauc, Stritarjeva ulica 5, po zdolej navedenem redu: Pon-deljek, sredo in petek od 2. do 5. ure pop. in sicer od črke A do F v pondeljek, od H do O v sredo, od P do Ž v petek. Številke, da se' razdeljevan e blaga v redu vrši, se dele za pondeljek v soboto, za sredo, v torek in za petek v četrtek od 0. ure zjutraj. Prišlo je: Ženske obleke, ženrke srajce, ženske hlače, ženska spodnja krila, rute za na glavo, žepni robci, površniki in nogavice za otroke in kompletne oprave za dojerčke.
lj Fr^daja premoga na rjave izkaznice
(za peči) ae bode oddajala po spodaj določenem redu. Trgovci se opozarjajo, da strogo pazijo na rimske številke in številke v krogu, ker smejo oddajati premog le na njim določene številke. Na vsak od-rezek Št. 1 rjave izkaznice sc dobi 50 kg premoga za 3 K 25 vin, Stranke se opozarjajo, da se strogo drže objavljenega reda, ker se po končani prodaji ne bode več dobil premog na prvi odrezek rjave izkaznice. — Na prvi odrez?k rmenih izkaznic se memog ne sme več oddajati. — Na ižkazuice za I. okraj se dobi premoj: a) pri g. Požlepu, Komenskega cesta 21: na št. 1 dne 15. decembra, na št. 2 dne 17. decembra, na št. 3 dne 18. decembra, na št. 4 dne 19. decembra; b) pri g. Trdinu v Slomškovi ulici 21: na št. 5 dne 14. decembra, na št. 6 dne 15. decembra. — Na izkaznice ca II. okraj se dobi premo 1:
a)	pri g. Pleškotu, Hrenova uica štev. 12: na št. 1 dne 15. decembra, na št. 2 dne
17.	decembra; b) pri g. Komarju, Krakovska ulica štev. 13: r.a št. 3 dne 15. decembra, na št. 4 dne 17. decembra, na št. 5 dne 18. decembra, na št. 6 dne 19. decembra, na št. 7 dne 20. decembra; c) pri g. Richterju, Trnovska ulica: na št. 8 dne 15. decembra, na št, 9, dne 17. decembra. — Na izkaznice zu III. okraj se dobi premogi a) pri g. Richterju, Trnovska ulica: na št. 1 dne 18. decembra, na št. 2 dne
19.	decembra, na št. 3 dne 20. decembra;
b)	pri g. Hrovatinu, Mala čolnarska Uica štev. 4: r.a št. 4 dne 15. decembra, na štev. 5 dne 17. decembra, na štev. 6 dne
18.	decembra, na št. 7. dne 19. decembra, r.a št. 8 dne 20, decembra. — Na izkaznice za IV. okraj S3 dobi premog: na št. 1 in 2 dne 17. decembra, ra št. 3, 4, 5, 6 in 7 dne 18. decembra, na štev. 8, 9, 10, 11. 12 in 13 dne 19. clec., na štev. 14, 15, 13, 17, 18 in 19 dne 20 decembra, ra št. 20 in 21 dne 21. decembra, na št. 22, 23 in 24 dne 22. decembra, Ta premog se plača na mestnem. magistratu, srednja hiša, pritličje, dne 15. decembra od 8. do
12,	ure donoldne, od 3. do 6. ure popoMne in se oddaja na ta potrdila gori navedene dni v mestnem skladišču pri Narodnem domu. — Na izkaznice za V. o*.;raj se dobi premog: a) pri g. Uherju, Slomškova ulica 12: na štev. 1 dne 15. decembra, na štev. 2 dne 17. decembra, na štev. 3. dne
13.	decembra, na št. 4 dne 19. decembra; b) pri g, Schiflerju, Dovozna cesta št. 4: na št. 5 dne 15. decembra, na št. 6 in 8 dne 17, decembra, na št. 9 dne 18. decembra, na št. 13 dne 19. decembra, na št. 14 in 15 dne 20. decembra. — Na izkaznice z* VI. okraj se dobi premog: a) nri gosp. Trdinu, Slomškova ulica 21; na št. 1 dne
17.	decembra; b) pri g. Struniju, Radec-kega cesta 14: na št. 2 dne 15. decembra, rta št. 3 dne 17. decembra, na št. 4 dne
18.	decembra, na št. 8 dne 19. decembra, na št. 9 ene 20. decembra. — Na izkaznice za VII. okraj se dobi premog: pri gospodu Tavčarju, Dunajska cesta — Bežigrad: na št. 1 clne 15. decembra, na št. 2 dne 17. decembra, na št. 3 dne 18. decembra, na št. 4 dne 19. decembra, na št. 5 dne
20.	dec. — Na izkaznice za VIII. okraj se dobi premog: a) pri g. Zdravju, Ahac-ijeva cesta 10: na št. 1 dne 15. decembra, na št. 2 dne 17. decembra; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica 33: na št, 3 dne 15. decembra, na št. 6 in 7 dne 6. decembra; c) pri g. Karbl, Selo: na št. 8 dne 15. decembra, na št. 9 dne 17. decembra, na št. 10 in 11 dne 18. decembra; č) pri g. Kugi, Zelena jama 141: na št. 13 in 15 dne 15. decembra. — Na izkaznice za
IX.	okraj se dobi premo-f: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 12: na štev, 1 dne 18. decembra, na št. 2 dne 19. decembra, — Za
X.1	okraj se bode objavil dnevni red prodaje pravočasno.
lj Npkezilo s'adl'OT'a trgov-em. Trgovci v L, II. ,111., IV. in V. okraju se vabi o, da se zglase zanesljivo jutri v soboto, 15. decembra, v sladkorni centrali pri dosD.
ravnate^u Lillegu radi nakazila sladkorja, trgovci ostalih okrajih dobe sladkor v torek, dne 18. decembra. , H Na sladkorne izkaznice št. 42 se dobi sladkor zopet v trgovini g. Meinla, Še-Icnburdgova ulica 7.
r r„!!Mc?° n?,rumene izkaznice B. Stranke r. rumenimi izkaznicami B prejmejo tfoveic meso v soboto, dne 15. dec. popoldne v cer-n« T- J°x?fa; Voložen 'c t*'6 ™d= Od 1. do §fl! iLUiinn i -do.2C0> ,°d pol 2. do 2. ure št.
«2 „1? °,d 2< do P°' 3- ure st- 401 do 600,
od pol 3. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do pol ibMSfnn1 d°. I00?' od,P°l 4" d° ure H.
ISno Ij	4-J° po1 5- ure št- 1201 do
I4C0, od pol 5. do 5. ure št. 1401 do 1600, od
5. do pol 6. ure št. 1601 do konca. 1 oseba do-
/ii-t l.i KM 5>scb',P°l kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb eseb 1 kg, 7 in 8 oseb
sUue 2 K	03 1 in po1 Kiio*rara
Zadnji^anT
Hiti, kdor šc ni podpisal VII. vojnega posojila!
Primorske uov:ce.
Z goriških poštnih uradov. Dne 12. de-
ccmbra 1917 so se zopet odprli poštni uradi; Tržič, Červinjan in Ronki, za sedaj samo -a pisemsko pošto, vštevši službeno in zasebno rekomandacijo. Pri poštnih ura-d;h. Gorica I, Gradež, Krmin, Sv. Lucija oL Soči, Kobarid, Medea in Kapriva se z cinačenim dnem razširi pisemskopoštni promet tudi na zasebno rekomandacijo,
p Dar za begunce. Č. g. Franc Smo-dej, urednik v Celovcu, je daroval Posredovalnici za goriške begunce 30 K. Plemenitemu darovalcu se najsrčneje zahvaljujemo. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Županstvo Solkan, poprej v Šturijah, se je preselilo v Gorico, ulica Ascoli štev. 22.
Ivan Pregel, k. k. Etapen-Baon, 402 Komp. I„ Etapenpost 499, išče svojo ženo Frančiško Pregel in otroke iz vasi Vizjak št, 37, občina Kal, Prim. Prosi, naj se piše na zgornji naslov.
OilflUliO 0 BOlfllU.
Curih, 13. decembra, (Kor. urad.) Na včerajšnji seji italilanske zbornice je govoril Orlando. Končal je svoj govor takole; O začetku se še ni poročalo. Storili so se odločilni koraki. S sestankom v Rapal-lo se je dosegla enotnost nastopa zaveznikov. Ustanovil se je vrhovni vojni svet zaveznikov; ministrski predsednik in po en pooblaščenec velesil armad, ki se bijejo na zahodni fronti, ga sestavljajo. Sestane se vsaj enkrat mesečno; s posvetovalnim glasom sodeluje tehnični vojaški odb or. Ustanovil se je tudi odbor mornarice. Dne 29. novembra se je pričel v Parizu posvet, da posploši sredstva in potrebščine zaveznikov. Sklepi posveta jamčijo, da kljub težavam zavezniki skupno dobavijo Italiji živila, premog in surovine, ki jih potrebujemo, da moremo vojsko nadaljevati, Drug važen mednaroden dogodek je, ker so napovedale Združene države Avstriji vojsko. Ker so tako prekrižali sovražno šahovsko potezo, češ, da sta Nemčija in Avstrija ločeni, smo Italijani vedno tesnejše zvezani z veliko ameriško ljudovlado. Vojna napoved Amerike iznova potrjuje svetovni značaj sedanje vejske irt precizira idealne namene, ki so se vojski polagoma pridružili. Osrednje velesile trde, da hočejo mir; a mirovne pogoje skrivajo v oblak, da sumničijo zaveznike in da narode omalodušujejo. Italija izjavlja, ker ve, da bi se onečastil narod, ki bi v tej uri zapustil svoje mesto in bi končal sobe, da se hoče boriti za pravično reč in veruje, da bosta svoboda in nravica zmagali. (Pritrjevanje na nekaterih klopeh,) — Ko jc Orlando končal, je predsednik naznanil, da so poslanec Torre in tovariši predlagali tajne seje. Orlando je priporočal nredlog na lajno sejo, ker gre za zadeve, ki so važnejše, kakor so bile tiste, o katerih je zbornica razpravljala meseci julija v tajnih sejah. Predlog Torre je obveljal z 274 proti 78 glasovom.
OosnodorsKe lc eZke.
Kronski svet v zadevi prehrane. Deli Hirlao« ooroča, da se bo te dni na Dunaju vršil kronski cvet, na katerem se kon-čnove'javno rešijo vprašanja prehrane med avstrijsko in ogrsko vlado.
Nadrobna prodaja sera in slame. Deželno mesto za krmila v Ljubljani bo oddalo nekaj cena in slame na drobno, v množinah od 100 kg naprej in sicer v svojem skladišču na dolenjskem kolodvoru. Cena za 100 kg sena je 34 K in za IGO kg slame 21 K. Kdor želi dobiti kaj tega sena ali slame, naj sc priglasi ob ur?dn;h urah pri Deželnem mestu zi krmi'a v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. V skladišču se bo oddajalo seno v petek 14 t. m. od 8. do 12. ure dopoldno Plačuie se do tehtaniu na mitnici.
Dodatek sladkorja za noseče in doječe roaic c in za otroke v starosti do šestih let.
t rad za ljudsko prehrano je narcdbo glede f\rtcnja mesečnih sladkornih kart revidiral v toliko, da bedo cdslej naprej, ko bodo končana vsa tozadevna dela, noseče i{i doječe matere ter oircci do izpolnjenega 5 let? zo-pc;t dobi\ali prejšnje racije skladkorja (1 .kilogram in tri četrt kilograma). Vsi ti odjemalci bodo nakazani h gotovemu trgovcu, ki bode imel vse v evidenci. Navedene matere se bodo morale izkazati, da so res upravičene dobivati polno racijo sladkorja, s spričevalom občinskega zdravnika, za otroke bodo pa merodajne .mlečne karte in koder teh ni, rojstni in krstni listi. Omenjenim bolnim materam in otrokom do 6. leta se bode smelo v smislu tozadevne naredbe dajati največ 1 in četrt kilograma [deset osmink) sladkorja. S tem in pa z dodatkom 10 odstotkov za gostilne, zavode i. dr. se bode zvišal kontingent sladkorja okoli 7 odstotkov. Naredba velja od 1. decembra 1B17 dalje .
Šotni nastilj. Centrala za krmila na Dunaju je nakupila na Holandskem večje množine šotne stelje in je utegnemo tudi na Kranjsko nekaj dobiti. Ker je ietos veliko pomanjkanje za steljo, jo bodo želeli gotovo naročiti tudi naši posestniki, kmetijske podružnice in zadruge. Stroški za 100 kilogramov šotnega nastilja bodo znašali v Ljubljani okolu 20 K. Ker sc je treba z naročili n»mudoma priglasiti, opozarjamo interesntje na ta nakup s pozivom, da se z naročili nemudoma oglase pri Deželnem mestu za krmila v Ljubljani. Šotni nastilj • se ima odajati v celih vagonih in pa proti predplačilu.
(DdovIIbv imM Hrzofevne io lelelooske služle.
C. kr. prstno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu razgaša:
Kronovini Koroško in Kranjsko kakor tudi mesto Trst brez okolice so bili izločeni iz brzojavnega in telefonskega prepovedanega ozemlja.
S tem je zasebni brzojavni in telefonski promet v mestu Trst, na Kranjskem in na Koroškem zooet dovoljen.
Ti dve službeni panogi pa nc moreta z ozirom na vsled vojne nastale razmere tako v tehničnem kakor tudi v drugih službenih prometnUi napravah za sedaj poslovati v istem obsedu, kakor v mirnem času, temveč samo v omejenem obsegu.
Brzojavna služba.
Dovoljena je pod obstoječimi predpisi predaja zasebnih brzojavk v vse kraje, ki niso izključeni od prometa. Natančnejša pojasnila glede predaje se morejo poizve-deti pri predajnem uradu. Pripominja pa se, da se ne more jamčiti, dokler ni zadostnega števila napeljav na razpolago, da se odpravijo in dostavijo zasebne brzojavke v normalnem roku, ker se bode odpravljala večina zasebnih brzojavk, dokler trajajo sedanje razmere, najbrže samo potom pošte. Zasebne brzojavke se sprejemajo tedaj do preklica samo na odgovornost odpošiljatelja, kateri pa nima za slučaj, da se brzojavka izgubi ali pa prepozno odpravi, nobene pravice do povračila plačanih pristojbin.
Telefon,
Lokalni telefonski promet v mestu Trst, izvzemši okolico in na Kranjskem bo odprt najbrže 1. januarja 1918. Prekode-želni telefonski promet se pa za sedaj ne obnovi. Poleg javnih govorilnic se bodo za sedaj odprle za sedaj samo že obstoječe govorilnice ■ sukcesivno v sledečem redu: službena mesta državnih oblasti in uradov, službena mesta civilnih oblasti in uradov, govorilnice javnih in zasebnih bolnišnic, govorilnice zdravnikov, lekarnarjev, večjih industrijskih in trgovskih, kakor tudi plovbenih podietij in končno manjših trgovin in zasebnih stanovanj.
Novih zvez, kakor tudi družabnih zvez (rimske številke) v obče in naročniških mest, ki se uporabljajo sedaj v vojaške namene ali katerih dovodi služijo na kak način v vojaške svrhe, se za sedaj ne bo upoštevalo.
Otvoritev pcsamezn;h naročniških mest se izvrši samo, ako se javi naročnik, ki mora predložiti obenem tudi natančneje podatke za sestavo seznama naročnikov. Morebitne nastale pristojbine se morajo samo ob sebi umevno plačati pred otvoritvijo.
Ker je stopil z 1. januarjem 1917 v veljavo novi telefonski red in telefonski pristojbinski red (odlok c. kr. trg. mini-sterstva z dne 23. septembra 1916, drž. zak. št. 322), se prejšnji predpisi nekoliko spremene. Glavne spremembe so sledeče:
Vsi pristojbinski popusti za državne oblasti in urade, za javne urade, za splošno koristna podjetja odpadejo. Samo dežele, okraji in občine imajo pod gotovimi predpogoji pravico do 50% znižanja.
Naročniška mesta plačajo po prometu v Trstu letne pristojbine 200 K (do največ 3000 lastnih klicev) 260 K (do največ 6000 lastnih klicev) in 320 K do 12.000 lastnih klicev) v Ljubljani letno pristojbino 160 K in v drugih krajih K 100, 120, 140 ali 160 po obsegu telefonskega posredovalnega urada. Stanovanjska mesta se taksirajo ravno iako kot govorilnice. Razen tega so bile zvišane tudi pristojbine za vzdrževanje (za stranske aparat mikrofone itd.)
PROŠNJA.
Začetkom tek. leta prišel jc neki invalid k Mariji Prosen, prodajalki v Ljubljani, Vel Čolnarska ulica št. 1, ter ji sporočil, da je bil skupaj z njenim možem Leonhardom Prosen v Karpatih v ognju proti Rusom. Ker sta bila lačna, podala sta se iz strelskega jarka k nekemu drevesu ter sta tam zauživala kon-servo, katero jc dal dotični invalid, in komis, kate>t rega jc dal njen mož, Leonhard Prosen. Priletela jc granata, ki je Leonharda Prosen ranila v prsi in trebuh, njegovega kamerada — tega invalida — pa v nogo. Umirajoči Leonhard Prosen prosil je svojega kamerada, naj sporoči njegovi ženi, da je on, Leonhard Prosen, umrl. Dotični invalid bil-jc priča, ko jc Leonhard Prosen svojo dušo izdihnil, ker so njega samega žc pozneje odnesli z mesta. Ta invalid pravil je Mariji Prosen, da j.e- iz šmarske fate doma, imena pa ji ni povedal. — Marija Prosen prosi nujno tega invalida, naj čim prej naznani svoj naslov njej sami ali pa odvetniški pisarni rlr. Frana Poček-a v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 11.	3251
Naprodaj je
150 kg pristnega iztrčanega medu
220 kg pristnega prešanega medu
300 kg pristnega medu v satovju.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Med 3231«, ako znamka za odgovor.
Siardiajfe SLOVENCA!"
za !4- do 16letnega, se zamene za živila. Ogledajo se lahko na Starem trgu lla ob ob dopoldanskih urah.
Izgubila se je včeraj popoldne v Kino-Central
denarnica
z večjo vsoto denarja. Pošteni najditelj naj jo odda pri g. dr. Dolenc, Elizabetna cesta štev. 7/II.
IZGUBIL \ SE JE
zjutraj	denarnica
z večjo vsoto denarja od Dunajske ceste št. 17 do magistrata. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi na ravnateljstvo državne policije.	3253
Rabim zanesljivega in treznega
JT HLAPCA "^t
za konje proti dobri plači in hrani. Isti mora biti vajen vožnje iz gozda. Sprejmem tudi
TESARJE ali MIZARJE
v trajno delo. — Ravnikar Franč: oblast, skuš. mestni tesarski moj-ter, Linhartova ulica štev. -J5, Ljubljana.
'■3 '
zasloni
onemu, kateri mi preskrbi takoj 1—4 sobe in kuhinjo. — Naslov: »Stanovanje-kava« na upravo »Slovenca«.
Kupim vsako množino novih in starih
svilenih odrezkov
po 20 K kg.
A. Landskroner,
Ljubljana,	3230
Sv, Jakoba nabrežje 39.
iJnujsfia \mm minerali ga iBlrezHbil pp v liiuoilani
reg. zadruga z om. za v.
naznanja svojim odjemalcem ljubljanske okolice, da	3254
blago kot navadno, v torek, sredo in četrtek, "»C
iifh Droži ni!
Ker je zavladalo silnb pomanjkanje snovi za izdelovanje drož, se iste za praznike ne morejo doposlati nobenemu odjemalcu. V zalogi pa imam
vinske droži v hlebčkih
ki sem jih pripravljen doposlati vsakemu od-
je nnlcu po 50 do 100 kosov.	3250
Valcspoštovanjein
MAKSO ZALOKER, Ljubljana.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja povodom junaške smrti našega vi obljubljenega in nepozabnega sina, oziroma brata
Jurija Otujac
medicinca in c. in kr. nadporočrika v rez.
izreka najiskrenejšo zahvalo
Škofja Loka, 13. decembra 1917.
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom naznanjam v svojem in v imenu vseh svojcev pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica
dne 10. t. m. po. daljšem bridkem trpljenju v 22. letu starosti preminula.
Grenki so usode udarci,
Tako mlada že si nam šla naprej!
V Ljubljani, dne 12. decembra 1917.
Jinte Pintar.

Tužnim srocm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod
Franc Božič
trgovec in posestnik
v torek, 11. decembra, ob V^l. uri popoldne, po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti, v starosti 59 let, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnega bode v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti št. 91 na novomeško pokopališče.
Sv. maše za blagor duše pokojnega se bodo služile v več cerkvah. Blagega umrlega priporočamo v blag spomin in molitev. Rudolfovo, dne 11. decembra 1917.
3256	ŽALUJOČI OSTALI.
Najbridkejše žalosti potrti javljamo, da je naša preljuba, predobra mamica, stara mamica in teta, gospa
Gilly Jožefa roj. Rode
c. kr. poštarica v pokoju in posestnica
• *'« - i. , • ....... *• i
v 74. letu starosti vdano v Gospodu zaspala.
Na izrecno ponovno željo blage pokojnice se truolo ne prepelje v rodbinsko rakev v Kamnik, ampak se v Višnji gori v nedeljo, dne 16. grudna, ob osmi uri dopoldne blagoslovi in v lastnem grobu položi k večnemu pokoju.
ŽALUJOČI OSTALI.
sprejme -v delo 3*" vojna čevljarna v Ljubljani, Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopili v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne,	1 3244