Štev. 17.
V Mariboru 26. aprila 1883.
Tečaj XVII.
List ljudstvu v poduk.
lakaja »»»k četrtek In velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnlštTU v dijaškem semenišču (Kuabensemiriar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo liat brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Itokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr , trikrat 16 kr.
Volitev okrajnega odbora v Konjicah.
(Izv. dopis.)
-Dne 17. t. m. smo imeli volitev odbora v okrajnem zastopu. Po izidu poprejšnjih volitev bi narodna ali konservativna stranka morala izvoljena biti. Toda propala je. Marsikdo bi vprašal, kaj je temu krivo ? — Mlačnost nekaterih od Slovencev izvoljenih zastopnikov, laž-njiva beseda nekaterih, ki se možakom prištevajo, in strastna, brezozirna agitacija od nasprotne strani, kajti ta dan je prišlo tudi veliko nepoklicanih volilcev.
Nemškutarsko-liberalua stranka je sicer sedaj na krmilu, toda v kratkem jej odklenka. Ta straka si je predrznila to zmago veliko imenovati ter jo židovskim listom kot tako tele-grafirati. Vprašali bi jo kaka večina je to, ako ima pri 86 zastopnikih samo 19 glasov? Jako dvomljiva, kajti pri tej večini so nekateri figa-možje. —
Kako je pa prišlo, da je narodna stranka samo 12 glasov dobila? Temu je sledeče krivo. Oast. g. nadžupnik so se ta dan odpeljali ali desertirali, česar bi od njih nikdar pričakovali ne bili, ker so samovoljni obljubili, s konservativno stranko glasovati.
Celjski liberalni zakotni listič ali „Nackt-vahterca" jim poje zarad tega čast in slavo. Ce pa ta listič, kateri častito duhovščino, katoliško vero, Slovence itd. smeši in psuje, — duhovnika hvali, je dovolj rečeno.
Dva od kmetskih občin izvoljena zastopnika, Koprivnik iz Pake in Fijauš iz Stranic nista volila. Prvi, ker je nekemu nemškutarju par grošev dolžan, zadnji pa, ker z Vitanjskimi nemčurji na lov hodi. Nemškutarji so se jima neki strašno grozili, če bi volila.
Toda to je slab izgovor. Ce ne mislita z nami hoditi, bi se ne bila smela voliti dati. In kot izvoljenca bi morala našo korist zastopati in varovati. Seveda tretji kmet ni manjkal. Sparovic je še celo v lastno skledo pljunil.
Dva trgovca K. in R. nista volila, ker so se jima nemškutarji grozili, da jih bodo javno sramotili in jima javno škandal delali, deloma pa tudi zarad tega, ker sta videla, daje konservativna stranka ta dan v manjšini. Kako da je pa oskrbnik grajščine svitlega kneza Windischgrätz-a z liberalci potegniti mogel, to je nam nerazumljivo. Kajti ta človek je še dan pred volitvijo narodnjakom roko dal, da bode konservativno volil in zaduji so ga zarad tega tudi v odbor kandidirali. Razven tega so svitli knez odličen konservativec in oskrbnik bi moral po tem takem že samo zarad tega konservativno voliti, ne pa se svojemu gospodu nasproti na prste staviti in se kot liberalec obnašati. —
Kako so nemškutarji ta dan in že poprej agitirali, lahko tudi iz tega razvidite, da še celo hudo bolanega Wukošek-a niso pri miru pustili ter so ga iz Zreč k volitvi pripeljali, da je ž njimi glasoval. Vsi so rekli „no sedaj bo pa ozdravil", kajti še v volilno sobo ni mogel sam iti, ampak nesli so ga.
Seveda so nemčurji ta dan svojo dvomljivo zmago z nepoklicanimi volilci slavili. Nekateri so letali okoli in kričali, kakor da bi bili nori ali pa obsedeni.
Posebno kričanje se je na večer pri J. Walland-u slišalo Pili so tako dolgo, da so se na zadnje med seboj sprli.
Nekega po kričanji dobro znauega Vitanj-skega nemčurja so morali svariti in zavračati. Se neki z zaušnicami so si drug drugemu grozili. Kouečno so dobro znanega nemčurskega krokarja iz Oplotnice iz gostilnice na zrak posadili.
In ti ljudje, ki imajo še razven tega v svoji srediui nekatere kušarje kameleone, ki barvo spreminjajo, drznejo se imenovati „spoštovanje zahtevajoča inteligenca" (achtunggebietende Intelligenz)!
Vi narodni in konservativni zastopniki pa ne zgubite zarad tega nikakor poguma. Za
J	ll
— 130 —
hajajte vsi redno k sejam ter ne ustrašite se groženja in agitacije naših nasprotnikov. Pokažite jim, — ako ho treba, — zobe in videlo se bo, kdo da je gospod.
Volitev v okrajni zašlo p celjski.
(Uv. dopis iz Celja.)
Skupina kmetskih občin je volila svojih 10 odbornikov dne 16. t. m. v okrajni zastop. Po imeniku je 49 volilnih mož. Na dan volitve so se zbrali narodni volilci ob 9. uri zjutraj v gostilui pri „Strausu", da so se o kandidatih dogovorili.
Zbralo se jih je okoli 40 volilcev med njimi volilni mož za Frankolovo g. Mihael Vošnjak, ki je nazočim o stanji naših okrajnih zastopov govoril in sicer omenil, da imajo le nekatere dežele take zavode, kajti zelo potrebni niso in prihranil bi se glede administracije nekateri goldinar, ako bi se namesto teh zavodov postavno osnovali „cestni odbori" (kakor na Kranjskem) šolske zadeve bi pa prevzele občine same in druge posle pa zopet deželni odbor.
Zdajšnjo postavo o okrajnih zastopih napravili so si tako zvani liberalci po svojih željah tako, da ostanejo kmetske občine zmiraj v majšini, ker skupina velikega posestva in skupina obrtnikov, potem eno ali drugo mestice ali kaki nemčurski trg v okraji zmirom prevlada kmetske občine in narodne kraje pri volit vi v okrajni zastop.
Ako se ne bi dalo odpraviti okrajnih zastopov, moramo na vso moč zahtevati, da se zdajšnja postava spremeni, in naloga naših poslancev bode. dobiti nam pravično postavo, po kateri se mora v prvi _vrsti jemati ozir na velikost davka.
Po zdajšnjem volilnem redu voli skupina velikega posestva, skupina mest in trgov in skupina obrtnikov vsaka 10 členov ravno tako, kakor skupina kmetskih občin, ki sama skoraj polovico davka celega okraja plačuje.
Novi volilni red mora toraj razdeliti zastopnike v okrajni zastop po meri davka in če že ostanejo skupine, naj tiste volijo toliko zastopnikov, kolikor jih po davku pristaja, ne pa kakor zdaj, da voli vsaka skupina za se 10 členov ne oziraje se na visokost davka. Kaka krivica se nam po tem vcflilnem redu godi, omeni dalje g. M. Vošnjak. kažejo sledeče številke :
V celjskem okraji plačuje skupina velikega posestva davka z dokladami vred okoli 80.000 ti., skupina obrtnikov samo 13.000 H., in kmetskih občin skupina pa okoli 80.000 11. in vender nimajo kmetske občine več zastopnikov kakor 10, ravno toliko kakor obrt-
niki, ki komaj sedmi del davka kmetskih občin plačujejo.
Ako bi se vršile volitve vv celjskem okraji toraj po meri davka kakor na Češkem, bi imeli veliki posestniki 12, mesta in trgi 7 in obrtniki 3, kmetske občine pa 18 zastopnikov v okrajnem zastopu. Večina okrajnega zastopa celjskega bi bila toraj narodna, ker Žavec voli enega in Št. Jurij pet zastopnikov narodnih.
Po tem pojasnilu g. Mihael Vošnjak a so se postavili kandidati, ki so se potem pri vo-litvi od narodne stranke enoglasno izvolili.
K volitvi je prišlo vseh 49 volilcev. Prej ko se je pa volitva začela, sta jo pobrisala 2 volilca občine celjske okolice in sicer župan Male Tone in Joža Levičnik, ker sta videla, da niso ugodna tla za nemčurje.
V volilno komisijo so se enoglasno izvolili : župan Golavšek iz Griž kot predsednik in dalje: Vošnjak Miha, Zanier Norbert, Širca Ernest mlajši in Jamnik Janez.
Po sklepu volitve se je kazalo, da so dobili narodni kandidati 40 glasov, 4 listki so imeli tiskana nemčurska imena in 3 pisani listki pa mešana imena.
Zmaga narodne stranke je bila toraj sijajna in vsa čast gre našim kmetom, ki so se vzlic mnogega posla doma udeležili polno-številno volitve.
Nemčurji so bili po izidu volitve čisto potrti, mnogo listkov so natisnili z blagimi nem-čurskimi imeni in jih razdali, pa le 4 so prišli v volilno posodo. Nekateri gospodje podpiratelji „Celjskega lisjaka — Prijatelja-4 vidijo vže nepotrebnost tega lista in mislijo svojo podporo ustaviti, ker nima listič ne najmanjega upliva niti v svojem gnezdu ne.
Tudi tiskar Rakuš je žalosten, pa menda le zaradi gotove smrti svojega „Prijatelja", ker mu zaslužek odide. Kdo bi tudi dalje tiskal take sinešnosti in neumnosti.
Gospodarske stvari.
Izpita zemlja
Kako zemlji iz nje vzete moči zopet povrniti. to je za kmeta preimenitnO in važno vprašanje. Pa ne vpraša se samo, kako bi se to doseglo, ampak tudi kako bi se to z najmanjšimi potroški in po najizdatnejšem načinu storiti dalo.
Splošna rešitev tega vprašanja je pa zelo težavna, ker morda ne najdemo kje dveh kmetij, kterima bi jednako ravnanje v tem oziru tudi jednako teknilo in pomagalo.
Zato se ne dajo o povrnitvi zemeljne moči trdna pravila postaviti. Le načela se morejo
»\S v .v. \
/K-
ustanoviti, ktera je treba znati in se po njih ravnati, če si hočemo oslabljeno zemljišče vz-boljšati, da si potem toliko dobička iz nje pridelamo, kolikor si ga sploh pri danih okolšči-nali pridelati moremo.
Tisti, ki seno, žito, mleko na kmetiji pridelano proč prodava, naredi svoje zemljišče, ubožno fosforovih spojin, gnjilca in kalija. Množina kalija, ki se zemlji po različnih poljskih sadežih odtegne, je po kemičnih preiskavah njihovega pepela na hektari sledeča: 90 kil pri pšenici, 23 kil. pri rži, 76 kil. pri ječmenu, 24 kil. pri ovsu, 158 kil. pri slovenski ali rudeči detelji, 112 kil. krompirji in 146 kil. pri repi.
Iz teh številk se da povzeti, da bode tisti, ki svojo pridelke brez pomude z njive proč pro da, svoje posestvo vse kalijeve vsebine oropal in da mu bode zemljo po preteku malih let, če se temu ne pride v okom in če se zemlja ne začne vzboljševati, to popolnoma nerodovitno naredil.
Kar je rečeno o kali ji, to velja tudi o fosforn in gnjilci. Tisti kmetovalec pa, kteri na svojem posestvu pridelane pridelke in surovine tudi na svojem posestvu porabi in na primer le puter in maščobo dalje prodava, ta bode zopet toliko rodovitnih snovi v svoje zemljišče nazaj spravil, kolikor jih je potrebno, da se zemlja popolnega oslabljenja obvaruje. Pri tem pa tudi mislimo na to, da vse tvarine, ki imajo količkaj gnojivne moči v sebi nabira in v korist spravlja.
Ce kmetovalec svoj posel zastopi, bode pripravnih tvarin se posluživši v stanu zemljo vedno pri potrebnih močeh obdržati.
Nektere kmetije so v taki legi, daje lcme-tovavcu v dobiček, vse surove pridelke pospro-dati, celo pod tem ozirom, daje potem prisiljen, si potreben gnoj od drugod kupovati.
Zopet druge kmetije so zopet take lege, da se prevažanje surovih pridelkov na trg ne izplača ali pa da je nakupovanje gnoja iz posestva predrago.
Takim kmetijam tedaj, iz kterih se surovine ne morejo z dobičkom spečati, je treba takega gospodarstva, da se le taki pridelki na zvunaj porazprodajo, s kterimi se fosfatov in kalija, kolikor najmanj mogoče iz domače zemlje odpravlja. Snovi, ki so večidel iz ogljenca sostavljeni, kakor je puter. maščoba, špirit, sladkor, mačič itd. imajo svoj početek le bolj v zraku in zato njihova prodaja izven posestva zemlje ne boli.
Kdor si spravi kako zanemarjeno posestvo, kterega zemljišče ima tudi njive, travnike šume, šotaste prsti, bode vsakokrat dobro ravnal, zlasti, če je zemlja bolj lahke nature, če bode s šotasto prstjo druge njive in travnike vzboljšaval. Ako se šotasta prst pomeša z ži-
valskim gnojem, bode taki meša.nec drugim njivam in travnikom kaj dobro ustregel.
(Konec prih.)
Pomoček zoper trakuljo.
Neki dr. Zorn v Lipskein je napravil več skušinj ali bi se s tikvinim semenom ne mogla trakulja pregnati. Za skušnjo so mu služili trije psi in pokazalo se je, da je oluščeno in v prah stolčeno in s kakim prevanjanim sredstvom pomešano (n. p. z ricinovim oljem) trakuljo vmoriloin iz živalskega telesa spravilo. Ker je sredstvo zelo ceno, bi bilo tudi velika dobrota za ovčarije, ker ovce dobivajo vrtoglavico ali motolice najbolj od trakulje, ktero so si od ovčarskih psov nalezle.
Znano je namreč, da ima trakulja svoj izvir v pseh, da se preseli odtod v živali kot razni drugi mrčesje, kakor kot ikre v svinje in pride odtod celo v človeško črevo. Poskusiti bi se pa dalo.
Sejmi 30. aprila v Arveži, Cmerek, sv. Peter na Ottersbahu, Rogatec, Studenice, 1. maja sv. Barbara v Halozah, sv. 3 kralji v SI. goricah, sv. Jurij v Slov. goricah, Hajdina, Muta, Ljubno, Lipnic.a, Planina, Berače, Trbovlje, Veržej, Velenje, 3. maja Brašlovce, Konjice, Gradec, Jarenina, sv. Križ na Murskem polji, sv. Lovrenc v Slov. goricah.
' < '	>	- . ■ '/T' i ^-
Dopisi.
Iz Konjic. (Svoji k svojim.) Nastav-ljenje pušic ali nabiralnic za nemški šulverein v gostiLnicah je na Dunaji prepovedano. Žali-bože, da se to pri nas, kjer razun par „pri-vandranih" Nemcev in slovenskih izdajalcev naroda sami Slovenci bivajo, še vedno trpi. Tukaj se namreč v dveh gostilnicah, pri A Stancer-ji in pri J. Walland-u „Judeževi gro-ši" nabirajo ter tako naš nai-od pači. Ti ljudje ne premislijo, da bi ti groši kje drugod bolje potrebni bili, kakor pa za tlačenje našega naroda ter za razprtijo med nami. A ne samo, da so tukaj take nam nasprotne gostilnice, ampak imamo tudi trgovca, ki vedno proti Slovencem rovlje. Spoznate ga lahko po njegovem pomagaču ali komiji, ki je popolnoma Židu ali judu podoben in pa po njegovem sinu, ki vedno pred hišo na ulici kot straža stoji. Dalje imamo tukaj zagrizenega sovražnika slovenstvu, ki ob času volitev okoli leta in kriči, kakor da bi bil nor ali pa obseden. Njegovo obnašanje se nam enako zdi z obnašanjem nekaterih, ki iz njegove „šnopsarije" pridejo. Sploh pa bi zadnjemu svetovali, naj bi raji v svoji „šnopsariji" ostal, kakor pa se s politiko pečal, o katerej ničesar ne razume. Slovenci, pomnimo to! Saj imamo gostilničarje, trgovca in peka.
ki se s politiko nikakor ne pečajo, ki so nam vedno prijazni, ki so vsega spoštovanja vredni in ki so tudi kot Slovenci čutijo. Naše geslo bodi zauaprej: „Svoji k svojim."
Od sv. Ilja v Slovenskih goricah. (Vreme i delo — leto 1830 iu 1883 — cesarjev prihod.) Vremenskemu prerokovanju imenitnega Mathieu de laDrome za mesec april, je vreme ravno nasprotovalo. Prerekoval je od 81. marca do 7. aprila nestanovitno, a bilo je stanovitno in lepo vreme; od 7. do 14 prerokovano lepo vreme, a ravno med tem časom je deževalo skoraj vsaki dan; in tako bode se varal prerok za celi mesec V knjigo prihodnosti gleda edino le Bog, kar človek obrača, Bog obrne. Vinogradna kop bode v tem tednu pri na.s zvečinoma dokončana, zarad merzlih nočij iu hladnega vremena še trsovje nič ne žene. Letos sv. Jurij ni najšel suknje. Imeli smo že nektere jutre močno slano, ki bi cvete-Čemu drevju in zelenim vinogradom precej škodovala. — Stari ljudje, ki še pomnijo od leta 1830 do 1884, pravijo, da je bilo v teh letih ravno tako, kakor letos; dolga merzla spomlad; in v teh letih bilo je baje sadja in vina obilno. Bog daj, da bi tudi letos tako bilo. — Vest, da obiščejo naš presvitli cesar nam bližnji Stras je nas močno razveselila. Peljali se bodo od Spielfelda po železnici prav po malem tudi skoz našo faro. Imeli bodemo priložnost gledati svojega blagodušnega cesarja iz lica v lice. Gotovo bode ta den po slovenskih goricah vse živo, mlado in staro bode želelo poznati obraz Franca Jožefa. Enaka čast svojega ce-carja videti nas Slovence tukaj malo kedaj doleti. Zato ga hočemo takrat dostojno počastiti in pozdraviti!	Gorican.
Iz Ptuja. (Čas ti to imenovanje.) Štajerski deželni odbor je v smislu deželne postave, dne 9. januarja 18Sli štev. 14, zadevajoče povzdigo govedorejstva gospoda Dr. Alojzijo Gregorič-a, odvetnika in velikega posestnika v Ptuj i, imenoval za predsednika oglednih komisij v VIII. dištriktu, t. j. za okraje: Ptuj, Rogatec, Ormož, Ljutomer in Gornjo Radgono. Čestitamo celemu Vili. okolišu pa tudi gospodu dr. Gregoriču, velezaslužnemu domoljubu slovenskemu!
Iz Ljutomera. (Jako zanimiva razprava) bo v kratkem pri sodniji v Ptuji proti našemu tržkemu predstojniku (biirgermajstrn). Zatožil je ustno tukajšnjega sodnijskega g. ad-junkta Dr. V. pri višji gosposki v Gradci in krivično obdožil, najbrž misleč, da ga bodo meni nič tebi nič brez daljnega obzira prestavili, Bog zna kam. — G. adjunkt, pošten narodnjak, za vsem sposoben na svojem mestu, mu je trn v očesu. — A zaračunil se je. Bila je vsled obdolženja preiskava, in dokazano, da je naš predstojnik krivo poročal; g. adjunkt je bil za
nedolžnega spoznan. Na to se je pa meč za-suknil. G. zatožcnec je tožil tožnika zavoljo krivega obdolženja in višja sodnija je pooblastila sodnijo v Ptuji, da sodbo izreče, kaj se bo godilo 25. aprila t. 1.
Iz Hrastnika in Dola. (Vrli pevci slovenski.) Življenje pri nas je bilo do sedaj zares pretiho. Živeli smo, pošteno delajoč za vsakdanji kruhek — brez posebne duševne zabave. A zdaj v tem letu je napočil drug čas. Zdramili smo se iz zimskega spanja navadne mlačnosti in pevci, katerih je mnogo v našem kraji, začeli smo se vaditi v petji in skoraj že bode „pevsko društvo" osnovano. V slogi je moč. Da si so nekateri Teutonci početkom zmajevali z glavami in nam nasprotovali, v vzlic temu imamo uže lep vspeh zabeležiti. Če pomislimo, da so pevci do malega vsi neizurjeni, je v resnici čudno, da v tem kratkem času vže osem lepih narodnih pesem pojemo. Le hrabro naprej ! Na teden po trikrat se shajamo k pev-skej vaji in gotovo zasluži za neutrudljivo učenje voditelj naš gospod E. Morič prisrčno hvalo. Kako lepo se razlegajo mile naše slovenske pesmi! Pozneje hočemo tudi večkrat se udeležiti cerkvenega petja. Na noge tedaj, prebivalci naših slovenskih krajev. Otresite ono mlačnost do vsega, kar je narodno in vzdramite se. Naj vam bo našo počenje v izgled, da trdna volja, pošteno srce in ljubezen do domovine vse premore.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V cesarjevej hiši so imeli mrliča. Nadvojvodinja, 261etna Marija Antonijeta je umrla na Francoskem pa njeno telo so na Dunaj prepeljali in je hranili k sorodnikom, počivajočim pod cerkvijo čč. oo. ka-pucinov. Cesar in cesarica prebivata sedaj v Schonbrunnu blizu Dunaja. — V državnem zboru še se zmiraj naši poslanci morajo puliti z liberalci, bi se li šolska bremena zlasti kmetom olajšala ali ne. Poslanci in liberalci Hakel-berg, Foregger, borlski AVurmbrand in wild-hauški Karneri široko usta odpirajo in pametnim nasvetom konservativcev kljubujejo, do sedaj brez uspeha. Ni več dvomiti, da se šolska postava prenaredi tako, kakor bode posebno kmetom prav. Dalmatinski poslanci bržčas do-segnejo, da se bode zanaprej v Dalmaciji pri sodnijah rabil srbsko-hrvatski jezik ne pa samo nemški in italijanski; slovenska resolucija zavoljo slovenščine na srednjih šolah in v učiteljiščih pa so češki poslanci zopet pomagali zav-leči. To ni lepo od Čehov, za katerih češko vseučilišče so tudi slovenski poslanci pošteno glasovali. — Gališki deželni zbor je uže raz-puščen, kranjski pa še ne. — V Idriji so nemškutarji zmagali pri volitvah v mestni zastop
Med Slovenci je bilo preveč Judežev. — Ogerski poslanec Istoczy je hud nasprotnik Judom ali čifutom in uže priprave, da bi drugo leto pri novih volitvah (korteših) bilo več njemu podobnih poslancev izvoljnih. Magjari zvito šču-jejo Srbe na Hrvate, pa te na one, da bi oba-dva slovanska naroda leži strahovali in teptali. Žali Bog, da se Magjarom to posrečilo; pri volitvah za hrvatki zbor so v Krajini zmagali skoraj povsod prijatelji magjaronskega bana Pejačeviča. Ta mož preganja hrvatske domoljube, kder le more in zaplenjujejo neodvisne liste. Tudi v Dalmaciji se Hrvatom neprilike delajo in v Zadru konfiscirajo vsak hrvatski list, če le malo zine zoper vladine naredbe. V Hercegovini bojijo se nove vstaje, posebno okolo goratih Nevesinj.
Vnanje države. Bismark trosi med svet no vest, da je z Avstrijo in Italijo takšno zvezo napravil: če napadne z vojsko enega izmed treh zaveznikov samo eden sovražnik, tedaj smeta prva dva zaveznika roke križem držati, če ga primeta dva sovražnika, tedaj pa morata oba-dva zaveznika hiteti na pomoč, t. j., če Francoz zgrabi Nemce tedaj lehko Italijani in Avstri-jani roke križem držijo, jednako tudi Bismark in Italijan mirna ostaneta, če Avstrijo napadne samo Rus; toda če se v Bismarka zaletita Francoz in Rus, potem moramo mi z Italijanom vred Nemcem iti v pomoč. Nemški cesarjevič mudi se na Italijanskem in uti-jujejo zvezo Nemčije z Italijo. — Rusi začeli so nasipavati okoli Varšave neznano velikih šanc; v Petrogradu so več nihilistov in morivcev prejšnjega carja k smrti obsodili. — Francozi odpošljejo 2000 vojakov, da branijo v Aziji Tonkin proti Kitajcem, otok Madagaskar bi tudi radi imeli, pa Angleži in Bismark jim delata opovir, Angleži jim tudi branijo zazesti dežele v osrednjej Afriki ob reki Niger. — Angleži pa tudi Nemcem niso privoščili otoka Nove-Guineje blizu Australije ter naglo vzeli otok, da ga Nemci ne pograbijo. — Irci so zažgali v Liverpoolu tri velike magacine s pavolo napolnjene, v En-iildu pa so skušali z bombami nesrečo narediti, pa je spodletelo. — V Indiji je veliko mesto Delhi skoraj vse pogorelo. Več kakor 2000 hiš je uničenih. — V Severni Ameriki je v Kve-beku pogorela zbornica za poslance; v državi Missisippi je vihar vrtinec veliko škode uničil; mesto Beauregrad je razdjano, 23 ljudij ubitih. 90 ranjenih; v mestu Wesson je 27 hiš podrl, 13 ljudij ubil, 60 ranil, pa tudi drugod je veliko škode in nesreče. — Turško vojsko praj-zovski oficirji popravljajo. Pa to ni branilo, da nebi Turki v Arabiji tepeni bili. Arabski vstaši so v južnej Arabiji turške vojake pobili in vzeli mesto Marbah.
Za poduk in kratek čas.
Kuga na slovenskem Štajerskem.
(Spisal M. Slekovee.)
(Daljo.)
Enako kakor učenosti zdravnikov, kljubovala je tudi skrbi in naredbam državnih uradnikov. Oblastnijam se ne more očitati, da bi ne bile ničesar storila, zatreti kugo in ubraniti njej pot v druge še neokužene kraje, Podukov, ukazov in postav, ki luigo zadevajo, imamo cele kupe. Ker so si pa vso kužne postavo več manj podobne, omenimo tukaj samo ono, ki je bila dne 28. oktobra 1. 1551 za mesto Dunaj dana in je služila v podlago" vsem drugim.
Začne se z obširnim opominjanjem k molitvi in pokori, potem pa sledijo razne točke v zadržanji in ravnanji za časa kuge.
Krčme, v kterih se je vino in pivo točilo smele so le po dnevu biti odprte; žganjarije so ostro prepovedane. Iz okuženega kraja ni smel nihče v mesto ; če pa je bil v mestu doma, moral je ostati 30 dni zunaj mesta v tako imenovani kontumaciji.
Tuje berače so iz mesta stirali, domače so pa oskrbljevali na lastne stroške. Po hišah in ulicah se je moralo za snago skrbeti. Vsako sredo in soboto popoldne ob 4. uri se je morala iz vseh studencev voda vlačiti, da so se ulice sesnažile. Vse mlake in kaluže po ulicah, trgih in vesnicah so morali zasipati in gledati za snažnost v vsakem obziru.
Javna kopališča in učilnice bile so za časa kuge zaprte — in tudi drugače se ljudje niso smeli v velikem številu zbirati.
V	okužne kraje so bili zdravniki poslani, ki so imeli posebna pooblastila. V pomoč so jim bili ogledniki in zatvorniki dani; prvi so jim pomagali ogledovati bolnike, drugi so pa zapirali okužene hiše. Okuženi hrami so se morali vsak dan po 3—4krat z borovico kaditi in z jesihom kropiti, na dvorišči so pa morali večkrat kuriti.
Ako kteri kraj ni imel bolnišnice, morali so zunaj na prostem postaviti dve precej veliki bajti, — 200 stopinj narazen; ena je služila za bolnišnico, v drugi pa so kontumacirani stanovali.
Je kdo zbolel, moralo se je hitro kužnemu zdravniku naznaniti. Ta je bolnika ogledal. Ce ga je spoznal okuženega, poslal ga je takoj v bolnišnico. Le premožnim in imenitnim osebam je bilo dovoljeno, naseliti se 2 ali 3 milje daleč od mesta. Ako so pa hoteli v mestu ostati, morali so biti 40 dni j v hramu zaprti in na hišne duri se je moral napraviti velik beli križ.
V	take hrame, ki so zaradi kuge bili za-
prti, ni smel nihče drugi, kakor zdravnik in od njega odločeni služebniki.
Noben za kugo umrli se ni .smel v mestu in okoli cerkve pokopati, ampak le na kužnem pokopališči, ki je bilo zunaj mesta v celo samotnem kraji. Voz, na kterem so mrliče na pokopališče vozili, moral je imeti beli križ, da ga je vsak človek od daleč lehko spoznal in se ga izogibal.
Tujec, ki je prišel od drugod, moral je imeti potrdilo, da pride iz zdravega kraja. Kužni komisarji so morali na to paziti, da so se kužne postave točno izvrševale. Kdor se je le količkaj zoperstavl jal, bil je ostro kaznovan.
V poznejših časih je bilo zaukazano še marsikaj drugega, — a kugi, temu groznemu sovražniku človeštva, se ni moglo nič ustavljati, nič pota zabraniti. Naj so ceste bile za-grajene in zavarovane še tako dobro in vse duri zaprte, priplazila se je vendar kuga ravno tako lehko v sredino največjih mest, kakor je vkljub vsej previdnosti našla po deželi pot tudi v celo samotne koče.
Se je tora j v kterem še neokuženem kraji enega jutra naglo razglasilo, da je v tej ali uni hiši umrl po noči kdo za kugo in da je tudi drugim slabo postalo, — o koliki strah se je polastil vseh prebivalcev! In kako tudi bi nc trepetali strahu, vsaj je vsem bilo le predobro znano, da pred kugo niso nikdar in nikjer zavarovani.
Marsikteri se počuti zdaj še celo dobro; zdrav je, kot riba in morebiti tudi prav dobre volje, pa kakor bi kaka strupena sapa bila po njem pihnila, postane mu slabo, enemu pri delu drugemu v družbi prijateljev.
In zdaj hira, kakor cvetljica, ktero je bila slana poparila in zapade prej ali slej črnej smrti. Zopet drugega pa se bolezen loti mahoma z vso močjo, in v istem hipu je tudi po njem.
Kri, od kužnega strupa razvneta kipi in vre po vseh žilah in človek, omamljen od grozne vročine se zgrudi. Za en trenutek se še zave in spozna smrtno nevarnost. Kaj rad bi še odšel grozni smrti, toda zastonj. Udje so mu vže popolnoma odreveneli in noge ga ne nesejo več. Kamor je bil padel, ondi obleži in sklene svoje življenje, — zapuščen od vseh.
(Dalje prih.)
Smešnica 17. Nemškutarski prvak celjski advokat ali dohtar Glantsclinigggg prizadeva si svojo nevednost pravilno slovenski pisati s tem nekako poravnavati, da piše robato „bindiško" brozgo. Naj mu služi sledeče v zgled za nemškutarskega liberalčeka po sili Kmets-kega prijatelja: „Herr birt čuješ: Seidl vina, eiu Stiki kruha, einen Parcelle prati mit hren!"
A. B.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) prosi, naj mu dotični gospodje hitrej ko mogoče dopošljejo poročilo, kateri politični, davkarski, sodnijski in poštni uradniki so nezmožni slovenščine.
(Čitalnici c e 1 j s k e j) so nemčurski ponočnjaki dvakrat šipe na oknih vbili pa dr. Glautschniggg še o tem v svojem Prijatlu ni ničesar čul.
(Tistih 100 fl.) Celjani nemčurji še niso nikomur dali, katere so baje zložili kot nagrado tistemu, ki jim ovadi človeka, ki je cesar-Jožefovo podobo s kamenjem obtolkel, čeravno je „ Grazer-Volksblatt" poročal, da je nekega nemškega uradnika sin to storil. Svetujemo jim, naj dajo tistih 100 fl. bivšemu komedijantu Be-sozziju. Zaslug za nemčurje ima dovolj z brezobzirnim psovanjem na Slovence iii za žejo bi mu 100 fl. več časa služilo.
(Smreke) kradejo pri sv. Martinu v Rožni dolini. Kajbiču so jih posekali 140.
(Kosmata „1 a ž") je v zadnjem „Prijatlu". Lisjak pravi, da je Slovensko društvo tv So-štanji sklenilo za cesarjevo svečanost uporabiti samo cesarske in slovenske zastave, štajerske pa v nemar puščati. To ni res ; kajti v dotični resoluciji sploh o nobenih zastavah ni govora Naehtwachterca je se tukaj najprvlje zglasila; čudno pa je. zakaj dr. Glantschnigg, ta nemškutarski prvak, slovenske resolucije ne bere, preden o njej poroča, če slovenski ne ume, pa bi naj „Siidsteiriscbc Post" bral, tam je resolucija nemški tiskana.
(Celjski brivec) Jožef Gros se je pretočeno saboto zjutraj obesil v svojem stanovanji. Neprenosljive bolečine so ga spravile tako daleč.
(Volitve v okrajni zastop Celj ski) so se danes izvršile. Načelnikom je voljeu g. notar Sajovic, namestnikom g. dr. Glantschnigg ; kot odborniki pa gg.: Lenko. Jelek, Negri, Žuža, Stiger, Zanggger. V načelništvu je tedaj ostalo pri starem — le nemškutarski prvak je vplezal, mož ki ne plačuje nobenih okrajnih doklad. To je le pri zagrizenih liberalcih in nemčurjih mogoče.
(Vojaške vaje) vršijo se od 80. aprila do 12. maja za pijonirje v Ptuji, od 28. maja do 9. junija za 47. regiment v Mariboru, in za 87. regiment v Ptuji in Gradci, za 9. in 27. lovski bataljon v Gradci in za 20. lovski bat. v Celji.
(Ljubljanski Zvon) objavil je v 4. zvezku: Cyclamen, Pisma iz Zagreba, Po mladostni dobi. Bajke in povesti o Gorjancih. Naše obzorje. V spomin I251etniee Vodnikovega rojstva, Na bregu, Vita vitae meae, Vrlemu možu, Če moraš od tod. Poslednje pismo, Knez Pes-Marko, Ivan Šolar in dr. Kočevar, Slovenska
književnost. Nemška knjiga o Rusiji, Dva nova poljska groba, Slovenski glasnik.
(Obsojeni) so bili v Celji: Fuhrinan starši na 3 leta, Fuhrman mlajši na 3 mesece zaradi goljufije, dalje zavoljo tepeuja fantje — „pojbari" v Voličini sv. Lenartskega okraja: Jožef Poštrak je dobil 10 mesecev ječe, Jožef Rebernik 8, Janez Ferijamič 6, M. Lipko 6, Jožef Vraz 6. Franc Kranjc 5 in Jožef Ribič 3 mesece, naposled J. Leskošek in Jakob Kožar zaradi goljufije in požiganja 2'/i leta težke ječe. Bližnja seja porotnikov bo 4. junija.
(Narodne biblioteke) je g. Krajec v Novem mestu na Kranjskem izdal 2. snopič, cena 15 kr. Deset snopiče v vkup velja 1 fl. oO in če se tako naroče, dopošljejo se poštnine proste naročniku. To književno podjetje moramo vrlo podpirati.
(Slovenci zmagali) so v Brašlovcali. Udeležilo se je 225 volilcev, iz III. reda volilnega 129, iz il. 59 in iz I. 37. Narodna stranka je dobila v III. redu 99 glasov 30, v II. 56 proti 3 in v I. 26 proti 11. Nemškutarji so popolnem ob tla vrženi.
(Novo knjigo) je izdal g. profesor And. SenekoviČ v Ljubljani pod naslovom: Fizika za nižje razreda srednjih šol. Knjiga ima 20i> slik in je izborno lepo slovenski pisana. Založil j° je g- Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
(V L ob niči) nad Mariborom je 3letnej deklici Marije Petelinčeve se užgala obleka in reviča je zgorela.
(Konjske tate) zgrabili so pri Spiel-feldu, konj krast so hodili v Slovens. graški okraj.
(Za nemški S chu 1 verein) so v Celji napravili „teater", pa ni prišlo toliko ljudi, da bi stroške poplačali. Schulvereiu pa ni dobil nič.
(V S t o j n c i h) se je ogenj vnel pri Va-lenkovih. Od 15 pogorelcev bilo je 10 zavarovanih.
(Mariborsko učiteljsko društvo) ima 28. t. m. občni zbor.
(Koroški Slovenci) zahtevajo slovenskih poštnih dopisnic in slovenščine zmožnih uradnikov. To je mestni zastop celovški strašno razdražilo in upijali so, da v Celovci in v okolici ni Slovencev. Čudno pa je, da tako kričali niso koroški Nemci, ampak od inod prilepljeni in privandraui nemčurji. Na Štajerskem je ravno tako.
(V Kalobji) so 861etnega Jurija Tan-šeka tako hudo natepli, da je v smrtnej nevarnosti, 731etni Uršuli Pire pri Celji pa roko zlomili.
(V Vojni ku) je umrl Titus Potscher (Pečar) dopisun celjske „Nac>itwachterce" in poprej „Celjanke".
Loterijne številke:
V Gradci 21. aprila 1883: 75,59,43,36,68. Na Dunaj i „ „	4, 61, 67, 18, 47.
Prihodnje siečkanjc: 5. maja 188.'i.
< >^iimiilo.
Na štajerskej deželskej kmetijskej šoli v Grottenhofu pri Gradci bo za čas od 1. okt. 1883 naprej oddanih več štipendij z letnim doneskom 120 fl. in 100 fl.
Prošniki za ove štipendije morajo pri vstopu v kmetijsko šolo najmenje 16 let stari biti, zdravi, cepljeni zoper osepnice, samični, pošteni in v predmetih ljudske šole podučeni.
Prošnje morajo prošniki sami osebno vlagati pri ravnateljstvu kmetijske šole konci do 31. julija 1883.
Dodati imajo: krstni list, spričevalo od zdravnika, da so zdravi in cepljenje zoper osepnice prestali, jšolska spričevala, potrdilo od župana, da so Štajerci, dobrega obnašanja in če imajo kaj premoženja ali ne.
Zneski štipendij se učencem ne izplačujejo na roko, ampak se obrnejo v poplačanje stanovanja in hrane. Za poduk ni treba ničesar plačevati.
V Gradci dne 14. aprila 1883.
Deželni odbor štajerski.
Dne (>. maja t. 1 (v nedeljo) ob 11. uri predpoldnem je izvanredni občni zbor mariborske posojilnice.
Dnevni reci:
1.	Posvetovanje o ustanovi g. Franca R a p o c a;
2.	Volitev enega nadzornika.
Eavnateljstvo.
fl T i fl runu skoraj čisto nov, proda se iz
ITI h \ V I il Proste r°kc- ~ Napravljen UJLlIiuU * 111 je po najnovejšem sistemu in
ima 6s/4 oktav. — Stal je 230 fl., a nekoliko
se v ceni prijenja.	1 — 2
Majhen vinograd
5 minut od železniške postaje Poličanske v prekrasuej logi je za prodati. Zraven je vini-čarija z opeko krita, hlev. Posestvo meri okolo 3 orale, teh je 1 dober oral vinograda z močnim in izvrstnim trsom zasajenega, drugo je travnik z drevjem. Proda se iz proste roke, cena 2000 fl. plačilni pogoji dobri.
Kakor pravila v § 92 določujejo, bode se vsakoletni občni zbor graške c. k. priv. vza-jamne zavarovalnice zoper ogenj vršil vsled sklepa upravnega svetovalstva od 16. aprila 1.1.
v pomtcljek maja 1883.
in sicer ob 10. uri predpoldnem v deželskej hiši v Gradci.
To se daje na znanje po določilu § 94. pravil razven osebno povabljenim, še tudi vsem društvenim poslancem zastopajočim vse društvene deležnike pa tudi p. n. gospodom deležnikom samim proti temu, da je po § 99 pravil za nje zborovanje javno in le, če zbor to sklene, sme o posameznih točkah tudi tajno razpravljati.
Dnevni ved :
1.	Poročilo in račun od leta 1883, ki je 54. društveno leto.
2.	Poročilo pregledovalcev računov za leto 1882.
3.	Proračun za leto 1882.
4.	Poročilo in nasvet zastrau grof Henrik Attemsovega predloga lani 5. junija posebnemu odbora izročenega.
5.	Nasvet podpore kulturno-zgodovinskej razstavi v Gradci.
6.	Volitev uda v upravno svetovalstvo, ker je g. Ludvik Nagele izstopil.
7.	Volitev pregledovalcev računov.
V Gradci dne 20. aprila 1883.
_ Ravnateljstvo.
Važno za gospodinje!
Dovoljujem si naznaniti, da izdelujem prte za kavo in na mize ter prtiče brez šiva. Sprejemam tudi naročila za vso to stroko zadevajoča dela in blago.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Čečko,
2—3	tkalec v Vojniku pri Celji.
i j
le kakemu umirovljenemu duhovniku ali zdravniku pod čisto lehkimi pogoji hiša blizu farne cerkve s 5 sobami, 3 kuhnjami, 2 kletima in živinskimi hlevi. Zraven je tudi studenec z dobro vodo, lorala njiv, '/,. orala goric in dosti sadovnega drevja. Cena 1250 11., pa polovica lehko na posestvu vknjižena ostane. Več se izve pri opravništvu „Slov. Gospodarja".
Posojilnica v Celji.
(Vorsohussvereiu in Oilll.)
Vabilo
k izvanrednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil dne 29. aprila 1.1. ob 11. uri predpoldnem v uradnici celjske posojilnice.
Dnevni red:
1.	Nasvet ravnateljstva, naj se poroštvo posojilnice iz omejenega v neomejeno spremeni, oziroma sprejem novih pravil in volitev novega ravnateljstva in nadzorništva.
2.	Razni nasveti.
Celje dne 11. aprila 1883.
Ravnateljstvo.
lii varil»,
Badgasse Nr. 9,
blizo s!, corkve.
! kr.	privit.
Štoviluih priznaj i I za zlite zroiiore jo priredjenih /h ogled.
zvonarna in livarna.
g. Janeza Dencel-na in sinov
v Mariboru,
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvono-viuc v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli do želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo žc obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starini nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvo-nilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih lakO, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku uič ne trese.
Imam tnili harmonična zvonila ali zvončke na prodaj!
4-8