Političen list za slovenski narod.
v« p«fti rrejeiiuia T«lja: Za (jelo leto predplačan la fld., ta pol leta 8 fld., xa četrt leta
i fld.. xa en meaee 1 fld. 40 kr. ▼ »daiiBiitnielJi prejeman Teljd: Za oelo leto 12 fld., za pol leta « fld., za četrt leta I cMm ^ eo mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Poaamezne številke veljajo 7 kr. Nai*5nino prejema opravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniske ulice st. 3, II., 28.
Naznanila (inserati) ae sprejemajo in velji tristopna petit-vnta: 8 kr., 6e ae tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Bokoplsl *e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob nri popoludne.
sas
^tev. lOl.
7 Ljubljani, v soboto maja 1890.
Letnik:
Gabilo na naročbo.
S 1. majem pričela se je nova na-ročba na
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
Hl^" Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
LISTEK.
Kritiška pisma.
XXI.
Neki pisatelj trdi, da je politikovanje nekako v sorodu z opojnimi pijačami, katere spremljajo istega, ki se jim je privadil, navadno do smrti, ali pa vsaj pogostoma v cestno blato.
Slovenci smo napreden narod, vsaj kar se tiče izvirne in solidarne politike; nekateri naši politiški »prvoboritelji" so se že tako privadili politični omotici, da se jih prijemlje že „delirium tremens", ki ima svoje ngodno pribežališče v salonskem, žal, da v slovenskem „revolverjournalu", ki čuje na otožno ime »Brus". Taka „politica tremens" se je pokazala v Slovencih stoprav v zadnji dobi, odkar je namreč izbrusil ,nekdo" svojo veljavo in zaupanje ,slovenskemu narodu" in ima stoječ pod duševnim jerobstvom časa dovolj, da zabava s svojim podku-ratelnim duševnim uboštvom sorodne svoje prijatelje.
Ravno radi tega so upokojili volilci pri zadnjih volitvah ljubljanskih nekdanjega nezavisnega političnega .šefa" ter ga odvezali bodočih zaslug za stolno mesto, da lažje nastilja z umazanim perilom gnojnico v svojem .leibjournalu".
Meščanje tega niso storili brez tehtnih vzrokov.
Državni zbor.
z Dunaja, 2. maja.
Poslanec Einšpieler pod policijskim nadzorstvom.
Mladočeški poslanec grof Lažanskj je izročil 24. aprila državnemu zboru interpelacijo, v kateri pravi, da je koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow okrajnemu glavarju v Celovcu poslal ukaz, da strogo nadzoruje deželnega poslanca Gregorja Einšpielerja in mu o tem poroča. Ker deželni predsednik v dotičnem ukazu trdi, da je ministerski predsednik grofTaafife sam zapovedal to nadzorstvo, grof Lažanskj v omenjeni interpelaciji ministerskega predsednika poprašuje, je res on to ukazal ali ne? »Slovenski Narod" poročilu o tej interpelaciji dostavlja, da je zanimivo vedeti, da je slovenski poslanci niso podpisali. To je res, ali treba je tudi vedeti, zakaj je niso podpisali. Naši državni poslanci so dobili s Koroškega vest o tem dogodku in so se zbraU k posebnemu posvetovanju o vprašanji, kaj bi bilo storiti? Vsi so bili v tem edini, da je treba zvedeti, je-li deželni predsednik koroški delal na svojo roko, ali po ukazu ministerskega
predsednika. Ker je gospod predsednik lani odločno tajil, da bi bil kdaj govoril besede, katerih je poslanec dr. Ferjančič omenjal v svojem govoru o državnem proračunu, dasi je govornik omenjal prič, katere so slišale gospoda predsednika, zdelo se je našim poslancem, da se utegne nekaj enacega zgoditi sedaj, ako se reč spravi v javni razgovor in da gospod predsednik sploh ne bo hotel ničesar vedeti o dotičnem skrivnem ukazu. Mislili so torej, da bo najbolje, da privatnim potom zvedo, je-li res kaj na tej govorici in kje se je reč skuhala, ali v Celovcu, aU na Dunaji. Med tem časom je o tem zvedel poslanec grof Lažanskj in nemudoma spisal omenjeno interpelacijo, katere pa našim poslancem ni predložil v podpis, ko je iz ust enega izmed njih slišal, da hočejo tej reči po privatnem potu tem gotoveje priti na pravi sled, ker je sprevidel, da ne gre ob enem kako reč tajno pozvedovati, ob enem jo pa po interpelaciji obešati ua veUki zvon. Ko je pa reč po interpelaciji že sprožena, omenjal je poslanec Klun to v svojem govoru o koroških razmerah dn6 26. aprila kot dokaz, da so se razmere na Koroškem poostrile. Bomo videli, kaj gospod ministerski predsednik odgovori na interpelacijo. Ko se je čitala v državnem zboru, je pri besedah, da se je to zgodilo vsled njegovega povelja, odmajeval z glavo, da ne. Zato je tudi poslanec Klun v omenjenem govoru rekel, da preči-tavši ukaz gospoda deželnega predsednika koroškega ni mogel verjeti, da bi imel grof Taaffe poleg obilnih opravil kot ministerski predsednik in kot voditelj ministerstva notranjih zadev še kaj časa pečati se z župnikom na Koroškem, in da tega tudi sedaj ne verjame.
Budgetna razprava.
(15. dan.)
Finančno ministerstvo.
Včerajšnje seje vdeleževalo se je tako malo poslancev, da je bila zbornica zmerom v nevarnosti,
da bode nesklepčna, vendar so prerili do treh popoldne, ter razven že naznanjenih toček rešili še naslednje zneske: Za državne centralne ministeri-jalne in deželne blagajne 401.295 gld. (zaklade je 400 gld.) za poslopje v Trstu 11.996 gld., za finančno stražo 6,333.730 gld. (zaklade 131.000 goldinarjev) in 10.850 gld., za poslopje v Guraho-moru 2190 gld., za davkarije 4,137.070 gld., (zaklade 22.800 gld.), za poslopja 6350 gld.; za finančne prokurature 384.710 gld., za poslopja 14.604 gld. (zaklade je 20.000 gld.), za carinsko upravo 1,551.310 gld. in 17.470 gld. (zaklada znaša 1,433.060 gld.), za poslopja 4400 gld.
Danes je bila na vrsti potrebščina za zemljiški kataster in potrjena v znesku 828.083 gld. (zaklada 190.000 gld.), za poslopja pa 11.407 gld. Poslanec Jahn govoril je pri tej priliki o slabi plači geometrov III. vrste in priporočal vladi v posebni resoluciji, da naj njih plače vravna primerno plačam drugih uradnikov. Razun tega je predlagal še neko drugo resolucijo, v kateri se vladi naroča, da naj se prepisi iz katastralnih knjig, ki so potrebni za vknjiženje na novo pridobljenih parcel, strankam dajejo brez koleka in za polovico sedanjih cen, načrte za razdelitev zemljiških parcel pa naj geometerski uradniki na zahtevanje strank izdelujejo brez zamude proti temu, da jim povrnejo potne troške in postavne dijete.
Splošna blagajnična uprava je obveljala brez posebno obširnih razprav; potrebščina znaša 2,266.898 goldinarjev, zaklade pa je bilo dovoljeno 2,653.160 gld.
Direktni davki so zbudili daljši razgovor, katerega je pričel poslanec Eichhorn pri zemljiškem davku z dolgim govorom o zadolženji kmečkih posestev. Za njim je grof Coronini razpravljal škodo, ki jo vino-rejcem prizadeva strupena rosa, ter je obžaloval, da vlada ni uslišala njegovega predloga gled4 opro-
Vedeli so, kje lahko največ koristi bivši njih kandidat, in ker ravno naše mesto krvavo potrebuje prostora za razne fekalije, dah so mu čas in priložnost za njegove nepristranske zasluge, ako ostane zvest dosedanji svoji delavnosti.
V istini, gospod vrednik „Brusa" oskrbuje vestno in natančno, celo na svojo materijalno izgubo kanalizacijo našega mesta, kajti vstvaril je v svojem „Brusu" ogromen prostor, kamor vozi smrdljive tekočino cele Slovenije. V svoji delavnosti in požrtvovalnosti pa vedno s svojo rovnico vrže na dvorišče, kar mu ravno pride na pot. Tudi živo domišljijo ima ta mož. Ako sliši zvoniti kje v deveti deželi, takoj imenuje pogrebce in mrliča, katerih imena so mu sicer neznana. Kar čuje o mestnih barabah, lo on vestno podtakne svojemu junaku, katerega si izbere na piko. Da, čestitati si smejo .odlični naši rodoljubi, možje luči in napredka, na katerih ramah sloni bodočnost celokupne Slovenije", da imajo takega Herkula v svoji sredi, ki jim čisti slovenski hlev ter svoje maroge pokriva s perilom, katero pomaka v svojo gnojnico.
Zadnji čas je, da Slovenci skličemo velik tabor pod milim nebom in vpričo vseh odličnih sorojakov podarimo požrtvovalnemu „šefu" koncesijo za prvo in največjo zalogo umetnega slovstvenega gnoja.
Pa ue bodimo krivični! Izjaviti moramo, da so nekateri tudi pobožni in hvaležni, kedar zahteva
narodna čast in da vedo ceniti zasluge slavnih svojih mož, ako ne prej, vsaj po smrti, akoravno gmotno in s peresom v ,Brusu" prekidajo gnoj in precejajo gnojnico.
Tako n. pr. smo se potili vsi naprednjaški Slovenci pred nedavnimi leti, da pred vsem svetom osramotimo ,leposlovno glasilo" pokojnega gospoda Trstenjaka, a sedaj mu po salonih in beznicah prepevamo slavo ter kličemo „hozano". Njegove zasluge in sorodno mišljenje reklamujemo na kožo „modernih liberalnih vitezov".
Kolik humbug je Trstenjakov večer „post festum", kako gorostasna je domišljija njegovih psevdočestilcev in hinavska ljubezen do veleza-služnega pokojnika, prepričuje nas pokojni Davorin sam, ki je pred nedavnim časom pisal doslovno: „Ljubljanska pisačja svojat zasluži ime ,druhal', njihovi humoristični listi so samo hans-wurstijade."
Vendar čemu toliko krika zaradi jednega bitja, ki vživa mir pred prejšnjimi in sedanjimi svojimi čestilci. Največje zasluge bi si pridobil oni, ki bi s plahto zaničevanja zakril slovensko gnojnico, ki vrti ljubljanski brus in je v največjo sramoto in škodo naši domovini. Kdo naj nas spoštuje, ako se sami ne spoštujemo? Vsak narod vživa usodo, kakeršn« je vreden! To je trdil vedno in trdi tudi danes
Psevdonim.
bčenja bakrču«g« fUrijoli cacia«. mead« zarad tega ne, ker se j« bala z« domača (iroitvo, ki Uko bUgo izdeluje. Ali i« pomisitmo, da i« imelo dotično društvo lani 12 odstotne obresti od naloieoe glavni««, vendar bi še zmerom dobro shajolo, bi se u vinorejce nekaj omenjene galice rpeljalo iz vnai^ih dežel. (Dobro! dobro!) Odločuo graja tadi doloibo nekeg« okrsjaoft gUmstva, da se vtnorejcem m-rad škode pa strani rosi no bodo več odpisonH davki, ako ne dokažejo, da so rabili bakreni vitrijol. To je prehudo in neusmiljeno, pravi grof Coronini, ker ljudje škropljenja trt ne op«§6»jo is lenobe, ampak zarad svoje revščine, ker nimajo denarjev, da bi kupili potrebnih pripomočkov. V zakonu glede odpisovanja davkov ni nobene določbe, katera bi opravičevala ravnanje dotičnega glavarstva. Konečno priporoča Coronini neko resolucijo, katera vladi na4 roča, da naj prej ko mogoče & posebnim postavnim načrtom za odmero zemljiškega davka vravna nove vrste po strupeni rosi poškodovanih vinogradov.
Kot glavni govornik govoril je baron Moskon o preustroji zemljiškega davka, ne da bi bil pa povedal, kako naj se ta preustroja zvrši. Desniški generalni govornik Abrahamovič je omenjal, da je zemljiški davek v primeri z drugimi davki najhujši in da tudi zakon glede odpisovanja davkov po dveletni skušnji ne prinaša pričakovanih polajšav. Po njegovem govoru bili so dohodki zemljiškega davka potrjeni v znesku 35,310.000 goldinarjev.
Pri hišnem davku se je prvi oglasil dr. Kronawetter in ostro grajal finančno upravo, ker pobira davek od hišne najemčine, katero go-stači gospodarjem na dolgu ostanejo. Na ta način gospodarji niso le ob najemnino, ampak morajo celo iz lastnega žepa davek plačevati od nje. To je vzrok, da gospodarji brez usmiljenja iz hiše devajo zanikarne gostače, ki bi jih sicer toliko časa, da vnovič oddajo stanovanje, obdržali pod streho, ako bi vedeli, da jim od tega stanovanja ni treba plačevati hišnega davka. Turk je ugovarjal Kronavvettru, da on (Tiirk) sicer ne nasprotuje znižanju hišnega davka, da pa ui prav znižanje zemljiškega davka samo zarad tega zadrževati, ker se ne more ob enem znižati hišni davek. Za njim obveljajo dohodki zemljiškega davka v znesku 29,797.000 gld. z 88 glasovi proti 14, zbornica je bila torej komaj sklepčna.
Dohodki pet odstotnega davka novih hišnega davka oproščenih poslopij so bili potrjeni v znesku 1,675.000 gld.
O pridobitnem davku govoril je poslanec Tiirk in opisoval žalostne razmere mlinarjev v Šleziji, ki ne morejo konkurirati z ogerskimi mlinarji, ker pride ogerska moka vsled nizkih železničnih tarifov v naše dežele ceneje, kakor pšenica sama; za njim sta govorila še poslanca Krauss in Wra-betz, ki je pri besedi, ko to sklepam. Dohodki pridobitnega davka znašajo 11,103.000 gld., prihod-ninskega davka 25,334.000 gld., od iztirjevanja davkov 593.000 gld., obresti od zastalih davkov 310.000 gld.
Stroški za pobiranje teh davkov in za potrebne priprave znašajo pa 660.000 gld.
Dr. Smolka
se danes počuti že dokaj povoljno, samo da se je od včeraj pokazala tudi zlatenica.
Luč in tema, naprednjalii in nazadnjaki.
Kakor ni mogoča prava čast brez kreposti, tako si ne moremo misliti pravice na svetu bret Boga, ki bi ne bila drugo, kot le vnanja oblika in hinavsko prikrivanje notranje spridenosti, one si vse dovoljujoče in vse zahtevajoče sile in zvijače. Brez vere na Boga nobene vere in zaupanja na nekaj nevidnega. Na nevidnem je pa vidno utemeljeno, iu kakor duša telo, tako združuje vera in misel na Boga ljudi, narode in države. Ako odvzameato celoti to dušo, ta notranji duh življenja, razpade celota in se razruši; če pa ostane vendar še nekaj moči življenja posameznim državam in narodom, je to le posebno, oddeljeno, iz svoje prave zveze odtrgano življenje, ki v notranjem uničuje samega sebe, na vnanje pa med seboj jeden druzega. ,Ako niso narodi med seboj v Bogu in pravičnosti zvezani, dvigajo se neizogibno one pošasti temote, anarhije in despotizma
*) Ta članek smo prejeli od prijatelja našemu listu
iz tvojih brlogov ter sedejo na zapu-šd«i) prestol pr^fU«-"
T« besede je napisal svetovio - zna«) nemšU flkttof Fr. Scblegel. Da sem posnel rtvno ta oitat, vzrok so te«« krilate besed«, katere dandanes tako pogosto nahajamo v slovenskem časa« pisji; besede: luč in tema, naprodnjaštvo in naiadnjaitvo, S tem hočej« l^iti Iiber«. lizem od koniarvatiuBa, hočejo ločiti )«4no stranko od druge. Odmerijo mogočno liberalizmu luč in na-prednjaštvo, konservatizem pa potisnejo v temo in osadje. Kako pa se vendar uteveljuje ta razloček? — je že marsikdo zaradn popraševal. Kdo je dal jedni stranki pravico, da si samovoljno prisvaja luč in naprednjaštvo in napravlja neki monopol?
Odgovor na to vprašanje ni tako težak, kakor bi bil nasprotno dokaz pravice do te samolasti. Podd se ljudem le storjen sklep brez premis, in to postavi stranka pred občinstvo kot nekaj neovrž-nega, dokazuje nam pa ue, zakaj je liberalizem luč in naprednjaštvo, s katerim dejanja se ponaša, in kaj je storil v korist in blagor sveta in socijalnega življenja, da je v resnici luč in naprednjaštvo? Ali se je v liberalni dobi gmotno stanje prebivalstva tako zboljšalo? Ali se je v liberalni dobi morala tako utrdila, da nam je hrepeneti po tej dobi? Glavni napor liberalizma je naperjen proti verskemu vprašanju, proti onemu vprašanju, ki po mnenji liberalcev najbolj ovira razvoj znanstva, razvoj duha, in proti prvim zastopnikom tega vprašanja, proti duhovščini. Dovolite mi, da pri tej priliki segam malo v zgodovino nazaj, ter si usojam opozoriti Vas na velikanske znanstvene proizvode nazadnjaške, temne duhovščine, ki je s svojo vstrajnostjo in vednostjo rešila marsikateri duševni neprecenljivi proizvod pradedov, ki je bila skozi stoletja jedina, ki je širila omiko in znanost. Niso bili U samostani ognjišča, na katerih je gorel ogenj znanosti in omike?
Ta duhovščina se je do dandanes držala načela: „Podučuj narod; izobražuj ga!" Ali pa tudi ne izpolnuje vestno svoje naloge? Kdo je vzdrževal narodnost in jo še vzdržuje pri tlačenih suženjskih narodih? Kdo drugi, kot duhovniki, ki s požrtvovalno vstrajnostjo oznanujejo božjo besedo, izobražujejo narod v njegovem jeziku ter mu ohranijo jedino zaslombo v njegovem žalostnem položaji. Tega ne more in ne sme nihče zanikati. In vendar imamo pri nas v Slovencih take bridke skušnje.
če pa ima ta stan toliko zaslug, čemu pa ga tako z blatom ometavati in grditi, ter ž njim vred vse njegove somišljenike imenovati zastopnike teme in nazadnjaštva?
Krščanska načela so luč sveta, in žalostno je, da se je treba boriti za take prevzvišene ideje. Ker se še vedno nahajajo med nami samimi možje, kateri nas imenujejo zaradi tega nazadnjake in pristaše teme, ter skušajo lajike, ki skupno z duhov-nišicim stanom v dosego tega namena delujejo, s tem odvračati, da jih imenujejo „klerikalske hlapce", češ. Vaš zistem obstoji le v tem, da na vnanje cerkvene dolžnosti izvršujete, v cerkev, k spovedi hodite itd. S tem skušajo jih osramotiti. Žalibog, da ju veliko tacih, ki se puste strahovati, češ, to se ne strinja z inteligenco, da bi me imenovali »klerikalca". Na to odvrnem le z besedami učenjaka Menzelna, ki pravi: »Vera se pod4 najbolje onemu, ki je ob jednem vvednostih visoko izobražen." Žalostno bi bilo, ko bi bila vera samo za nižje ljudstvo, in bi se vera z vednostjo in izobraženostjo ne mogla strinjati. Verska podlaga je pa za konservativno stranko oni pogoj, brez katerega si ne moremo misliti plodonosnega obstanka države in vsega socijalnega življenja. Napačno je torej mnenje, ako se predbaciva konservativni stranki, da je proti vsakemu napredku na polju znanosti in umetnosti, ker se strinja z verskim vprašanjem; in kdor to trdi in vrže take ne-osnovane besede med svet, je zloben obrekovalec. Z besedami, ki ne nakladajo človeku toliko dolžnostij, ki mu ne stavijo gotove meje, ter njemu samemu po njegovi pameti prepuščajo življenje, s temi besedami se marsikaterega vjame, da vpije: »Pri nas liberalcih je napredek; pri nas je luč; mi hočemo le naprej; z zastarelimi nazori v socijalnih in verskih vprašanjih nam ni treba več računiti." Bije se ljuti boj za obstanek; ali kako se bije ta boj, treba nam je le pogledati v najnovejšo židovsko-liberalno ddbo, kako se tu gospodari, in kaki nazori o pravem liberalizmu vladajo v današnjih liberalnih krogih. To je pravi terorizem posa-
meznih oseb. Kako fti«f( aiMDf »Ako •iso narodi in državo seb«^ 9 9*9« pravičnosti iiezani, dvigajo m neise«(bno om pošasti teme, »arhije in despotiima iz svojega Moga. ter sedejo iu zapuščeni pr««tol pravic«." ]« h««>Terstva, iz lib«raiizma izvira ts«M in d««|^oltaem. Konservatizem M hrepeni po aikakorš«i vladi; ^ovoljni bod^MM. ako M T korist it blagor ^veštv% jiienkrat kr*»« aa on) pot, po katerem prid«aM io »paananja, da se človeški red more le vzdržati na verski, na monUni podlagi.	_č.
Dolenjska železnica.
Kakor znano, predložila je vlada dne 28. aprila zbornici postavni načrt o dolenjski železnici. Temu postavnemu načrtu je pridejala utemeljitev, ki se
»Med lokalnimi železnicami, katere se vsled pomanjkanja denarnih sredstev s strani podjetnikov in interesentov morejo oživotvoriti z izdatno državno podporo, je takozvana dolenjska železnica, namreč železnica od Ljubljane do Novega Mesta in eventualno do Straže s postranskim tirom do Kočevja posebno vredna državne podpore z ozirom na gospodarsko in državno važnost.
Južno-vzhodni del dežele od Ljubljane, Dolenjsko, kjer bi ta železnica oživila promet, obseza dvanajst sodnijskih okrajev in nad 200.000 prebivalcev. Južni del tega ozemlja, kateremu je središče mesto Kočevje, ima bogate, naravne pomočke v velikih skladih rujavega premoga, ki se sedaj le malo porabljajo v domačem kraji za kurjavo, pa bi se t kratkem mogli izkoristiti v veliki meri; dalje v železni rudi, razširnih gozdih, ki doslej niso dajali posebnih dohodkov vsled oddaljenih tržišč in drage vožnje.
Poleg tega bode nameravana železnica v severnem delu dotičnega prometnega ozemlja pospeševala poljedelstvo in živinorejo, ki že v sedanjih neugodnih razmerah izvažata mnogo živine, perjadi in jajc v Ljubljano in od tu v inozemstvo, kakor tudi v posameznih okrajih povzdignila vinorejo; dolenjska železnica bode tudi najboljše sredstvo, da se zapreči večletna, vedno rastoča beda na Dolenjskem.
Ako se uresniči ta železnica, more se razvijati v teh krajih industrija, ki bode donašala koristi domačemu prebivalstvu in tržaški trgovini, ker Trst itak občuti pomanjkanje industrijske zaslombe; to bode mogoče, ker so kraji primerno rodovitni, prebivalstvo pa delavno in skromno. Nameravana železnica pa ima tudi širši prometno - političen in skupno-državni pomen, ker bode glavna črta Lju-bljana-Novomesto zvezala v vojaškem oziru važno železnično črto iz nižav proti zapadni državni meji in je v smeri že davno nameravane glavne črte, ki naj bi se sklopila s hrvatskimi železnicami; pozneje bi bila mogoča zveza tudi z dalmatinskimi železnicami, za kar govore jako važni trgovski in politični vzroki.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. maja. Notrante dežele.
Driavni *hor. Ker se budgetna debata primerno hitro vrši, utegne državni zbor najnujnejše predloge rešiti do srede maja. Najvažnejša med predlogami je o tarifih na železnicah za osebni promet, ki pride na vrsto pri proračunu trgovinskega ministerstva.
Dantejev spomenik v Tfidentu. Kakor znano, hočejo v Tridentu postaviti spomenik pesniku Danteju. Gimnazijsko vodstvo je prepovedalo med dijaki nabiranje doneskov za ta spomenik, ki pomeni le lahonsko demonstracijo. Glasilo italijanske stranke »Alto Adige" pa graja ta korak gimnazijskega vodstva. Petošolci so nabirali doneske in demonstracijo plačali z italijanskim denarjem. Vodstvo je pač pravo ukrenilo, da je te mlade irredentovce kaznovalo.
Tnanje driare.
Francija. Iz Pariza se poroča o mejnarodnem židovskem shodu to-le: V Angliji nameravajo nekateri židovi sklicati mejnarodni židovski zbor, da bi zatrli predsodke proti sebi. Zidovi, kar se jih pošteno preživi, ne morejo se pritoževati. A večina ljudstva sovraži kapitaliste, mej temi mnoge židove, kateri so provzročili zadnja leta mnogim kupčevalcem, da so prišli na nič, dočim so sami pri tem milijone dobička imeli. Naj sledi tu mal dogodek preteklega tedna. Soproga Alfasova je bila prijateljica soprogi
(Dalje Y prilogi.)
Priloga lOl. štev. »Slovenca** dn6 3. maja 1890.
Makay jevi, katero je prosila, naj reče svojemu možu, da bi posodil Altasi S'/) milijona. Ker je ta zet „turškega Rotschilda" Caissonda, dobil je tudi | od drugih velike svote denarja iu potem naredil ' bankrot. Od tedaj je podedovala soproga Alfasova , 18 do 20 milijonov od Caisaooda, a Makaj ju ni . vrnila izposojenih milijonov; Makay je toiil, pa ' tožbo izgubil, ker je bila dedščina soprogina, a ne ! Alfasova. Vrhu tega jo moral Makay povrniti še pravdne troške v znesku 400.000 frankov. Makay je katoličan; občeval je v Parizu posebno z židovi, kateri so mu z Alfaso vred precej zmanjšali kupček njegovih 500 milijonov.
Anglija, Iz Londoua ae poroča 28 p. m. mej drugim to-le: Stanlfy je bil sijajno sprejet ua angleških tleh. Iz Ostende ira je prinesla ladija „Princ Albert" v Dover ob štirih popoldne. Ob njegovem prihodu se je zbrala ogromna množica v pristanišči. Ko se je prikazal Stanley na ladiji in je množica ugledala njegovo ogorelo obličje in snego-bele lase, ni bilo pozdravov ni konca oi kraja. Zupan in mestni svet doverski sta šla k njemu na ladijo ter ga pozdravila, na kar ja je 6tanley za-bvalil za počaščenje. Na to je šel v obilnem spremstvu na suho ter se odpeljal v posebnem vlaku v London, kjer je bil zopet sprejet z navdušenjem od neStbvilne množice. 8tanley je nameraval nekaj dnij popolnoma mirovati in potem nadaljevati svojo kuj>go; a še tistega dn4 je šel v grad Sandringham. kamor sta ga bila povabila princ in princesinja Valeška.
Grecija. Ministerski listi v Atenah svetujejo Krečanom, naj bodo zadovoljni s položajem, ko so se odpravila vojna sodišča in splošna amnestija. Ne zahtevajo pa, da se odpovedo svojim upom, a previdno čakajo ugodnih razmer. Bkoro vsi krečanski ubežniki so pripravljeni, vrniti se na Kreto.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 28. aprila. Bojne trombe glas sliši se zopet v slovenskem taboru. Trobentač radikalne stranke v Ljubljani ^Slovenski Narod" jel je trobiti bojne napeve. Nastal je torej zopet resni boj med domačimi bojevniki; zapovedanja vajeni iu napuha navzeti ^janičarji" jeli so napadati druge hrabre, a se tako predrzne domoljubne bojevnike. Mi domoljubi na deželi pa tužnim srcem gledamo na ta bratski razpoi v beli Ljubljani, kojega izid je lahko prerokovati. Daj Bog, da se nesrečna brat ska nesloga domovini na korist kmalu poleže.
Opazovalci pričetega boja se začudeno vprašujemo, kaj je dalo povod nekrvavemu boju, in je li vreden, da se je jelo na slovenskem obzorji, kjer se je v naše splošno veselje komaj nekoliko razvedrilo, zopet nevarno oblačiti. Iz slovenskega časopisja izvemo, da 80 temu boju bile povod dopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski. Gospodje ljubljanski, ali pa so bile imenovane volitve v resnici tako imenitne politične važnosti za vso Slovenijo, da Vam je treba razvijati zeleno Mohamedovo zastavo in sejati razpor po vsej Sloveniji? Mi si dovoljujemo vse to zanikati. Ali Vas niso druge strasti zapeljale k nepremišljenemu boju? Mi ne dvomimo nad resnico zadnjega stavka. Vas vodi sedaj le načelo: ,Odstopite, dajte nam prostora za naše častihlepne iu sebične namene!"
Da pa predležečega dopisa ne boste napačno tolmačili, povedano Vam naj bode, da ga ni pisal tonzuriran dopisnik, ampak rodoljub, ki se je v narodnih vrstah bojeval, ko mnogokaterih političnih gob še ni bilo ua površji, katero se pa sedaj spe-njajo od ene do druge stopinje na narodno-politični lestvi.
Tužnim srcem rekel sem, da opazujemo domoljubi na deželi bratski raipor v Ljubljani, kajti nam vsem je še v živem spominu nesrečni razpor med ^mladimi" in »starimi" okolu 1870. leta. Kako malo časti, a koliko več škode donašal nam je. Ali je že pozabljena sramota, ko smo pri volitvah za državni ibor podlegli lu so naša slovenska mesta v državnem zboru zastopali nemškutarski poslanci? Glasilo radikalne stranke nas hoče preveriti, da je najnovejšega razpora kriv »Rimski katolik" ali krivi prorok v Gorici, kateri je začel sejati seme razpora po Slovenskem. Gospdda ljubljanska, nikar ue mislite, da smo prebivalci na deželi toliko naivni, da bi Vam to verovali! Leta 1870. »Rimski katolik" še ni izhajal, njegovega vrednika smo komaj po imenu poznali, a tudi takrat se je »Narod" z ljuto srditostjo v slovensko duhovščino zaganjal. Torej mora vzrok nesloge kje drugod tičati. Nam .so vzroki nesloge dobro znani, ne bomo pa tega tukaj razpravljali. Zamolčati pa ne smemo, da se pri nas gleda le več na osobne razmere, kakor pa na celokupno narodno stvar. Ako za časa teh ali onih volitev hoče kan-
didovati osoba v »Narodni Tiskarni" nepriljubljena, začne se boj na celi vrsti. Zadnje čase se je največ prepiralo radi kapelanskit kandidatur, in glasilo radikalne stranke se je nad tem izpodtikalo, da sedaj po poslaniških sedežih hrepeni kapelanje, dočim so prejšnje čase tako častne službe zavzemali kanoniki ali pa starejši in občespoštovani župniki.
Na to pa mi sledeče odgovarjamo. Prejšnje ča.se v mestni zbornici ljubljanski in v deželnem zboru kranjskem tudi niso sedeli zastopniki zavarovalnih družeb, sedaj pa že sede, in govori se celo, da bode pri prihodnjih volitvah v državni zbor kan-didoval »general" neke zavarovalne družbe. Le v kamniškem okraji naj kandiduje, da mu moremo enoglasno izreči, kako zajpanje imamo do njega. Po našem skromnem mnenji ima vsak kapelan brez izjeme izvestno toliko in več sposobnosti za posla-uiški posel, kakor pa ta gospod.
Nikoli pa ni bilo slišati, da bi kapelanje na-roduostni plašč po vetru obračali, službujejo naj v mestih ali na deželi. Drugače pa je pri »zasobnih uradnikih".
Za danes končam Drogi pot kaj več, ako boste dali prostora v Vašem cenjenem listu mojemu dopisa.	_
Dnevne novice.
(Prvi maj.) Iz Zagorja se poroča, da so bili delavci dne 1. maja popolnoma mirni. Z dovoljenjem vodstva so šli zjutraj z godbo k sv. maši, čez dan pa so uživali počitek v krogu svojih domačih. Tudi v Ljubljani ni bilo neredov. Sploh v Avstriji ni bilo tolikih iu ukih izgredov, kakor so jih mnogi napovedovali iu drugi se jih bali. Na delavskih shodih so delavci povsod pritrjevali znani resoluciji pariškega delavskega shoda. Ta resolucija ne zahteva nič pntiranega, izvzemši določbo o osemurnem delu, ker to d6bo raztezajo na vse vrste delavcev. V ostalem so vse zahteve v sedanjih razmerah opravičene in v Avstriji od I. 1883. tudi postavno potrjene. Merodajni faktorji bi morali poskrbeti, da se postava povsod točno izvršuje, in delavcem bi bih) pomagano v mnogih ozirih.
(Vojaški begniii.) Dnč 1. maja se je moralo na Dunaji pred deželnim sodiščem zagovarjati šest Kranjcev, ki so hoteli popihati jo v Ameriko. Jakob Gazvoda je bil obsojen na jeden mesec, M. Gorše in Janez Kmuz vsak na jeden teden, Jurij Gešelj, M. Kobe in T. Dolenec vsak na pet dni ostrega zapora; poleg tega mora prvi plačati 10, ostali po 5 gld. kazni.
(Potrjena volitev.) Presvetli cesar je potrdil izvolitev posestnika g. Fr. Skaze namestnikom načelnika v okrajnem zastopu šmarijskem na Štajarskem.
(Zahvalo) za znano izjavo avstrijskih škofov o verski šoli je izrekel odbor katoliške družbe v Gorici ljubljanskemu knezoškofa v svoji seji dne 1. maja t. 1.
(Toča) je minolo uedeljo bila med Sočo in beneško Idrijco. Najhuje so zadeti kraji: Livek, Idrsko, Volče, Rute in Srednje.
(Goriški mestni zastop) je potrdil načrt strokovnjaka Smrekarja za pomnožitev pitne vode, ter naročil finančnemu odseka, da stavi primerue predloge o pokritji troškov.
(Klab amatenr - fotografov) ima v ponedeljek 5. maja ob 8. uri zvečer svoje zborovanje v prostorih strokovne šole (Virantova hiša I. nadstropje). Gosti dobro došli!	Načelništva.
(Na »Drenikovem") na Rožniku bode jutri odprta gostilna, kjer se bode dobivala tudi kava. Vbod na »Dreuikovo" je torej prost.
(Delalik* pdpttrno drnitro t Trstu) nam je poslalo račun in poročilo za leto 1889, iz katerega povzamemo, da so udje vplačah tednine in pristopnine 11.381 gld. 75 kr.; podpore so znesle 7767 gld., pogrebščine 150 gld., zdravila in kopeli 883 gld., plača zdravnikoma 1600 gld. Koncem leta 1889 je imelo društvo (moški in ženski oddelek) v gotovini 15.017 gld. 32 kr., ostalega premoženja 3221 gld. 73 kr., vkupe 18.239 gld. 5kr.; družabnikov je bilo koncem leta 978, družabnic 193. Predsednik moškemu oddelku je g. M. Mandi((, ženskemu gospa Marija Schmidt. Jutri ima društvo občni zbor ob 4. uri popoldne v dvorani hotela »Evropa".
(»Rimski katolik"), zvezek II., je izšel ter prinaša raznotero iu zelo zanimivo tvarino: Obseg mu
je: »Katoliški škofje pa politika". Naši škofje o ljudski šoli pred — dvainštiridesetimi leti. Katoliška ^ cerkev pa politiško strankarstvo. — »Vera in ljubezen". Prihodnja cerkuv ljubezni. Krščanstvo ma-! sonsko. Ni mogoča edinost v hotenji in delovanji I brez edinosti v nazorih. Kako je tudi vernim Slovencem nemogoče skupno za narod delovati z brez-^ verci — tudi slovenskimi. Ne ostaja nam tedaj dru-^ gega, nego ločiti se od liberalcev ter postaviti se I ua čisto katoliško stališče! — Slovenski katoliški shod: »Ljudska šola pa ljudski učitelji". V katerem duhu se izobražajo ljudski učitelji? — »Pisma brezvercu" o najvažnejših filozofijskih in verskih vprašanjih. — III. Večnost. Bivanje nadsvetnega, osebnega Boga. Atomi. — Goethe-jev »Faust" io Dante jeva »Divina Commedia". — »Črtice o ruski cerkvi": Misijonska delavnost ruske cerkve. — .Je-zuiti-latinizatorji"?! — »MistrJan Hus". — »Cešti bratfi". — »Njih novodobni častivci". — »Prvi kristijani v Rusiji". — »Narodni divadlo" v Pragi
—	in bodoče gledališče v Ljubljani. — Listek: Ahasverus, večoi jud: II. Ahasverus pride drugi( na Slovensko. Slovenci so sicer napredovali v marsičem ; najde pa, da ne znajo še špekulirati. — Me-tamorfoze Mateja Krišpina iz pruskega kraljestva.
—	Slovstvo: Nekaj o najnovejšem „realizma" f slovenskem slovstvu, ali A. Aškerc: »Balade in romance". — Se jeden vzgled mladoslovenskega »realizma". — Raznoterosti: Monatschriftfarchritt-licbe Socialreform. — Liberalizem pripravlja pot soei-jalizmu — v šoli. — Jezuitska odgoja. — Frama-sonski recept. — Izhodna in zapadua cerkev. — Knjižica: »Kto prav?" — Opšti Imovinski Zakoaft za knjaževinu Crnu Goru. — Profesor leidenske univerze o sv. Tomažu Akvinskem. — Amara Pella-grina, rimska dopisovalka dr. Bey8cblsga v Hali. — Naše telo in mi. — Celi tečaj stane 2 gld.; posamezni zvezki ise prodajajo v »Katoliški Bakrarni" v Ljubljani po 50 kr.
(V Karlovcih) se je dne 1. t. m, vršila volitev srbskega patrijarha. Biskup Brankovie je dobil 41, biskup Živkovič 11 glasov; 18 članov kongresa ni glasovalo. Brankovid se je rodil L 1830. r Kulpina v Bački.
(Dekliška šola) šolskih sester v Šmihelu pri Novem Mestu je dobila pravico javnosti.
(Razpisano) je mesto e. kr. notarja v Idriji. — V Goriei je na bogoslovskem učiteljišči do 27. t. m. razpisano mesto profesorja sv. pisma starega zakona in orijentalskih jezikov. — V Carjigradu je razpisano mesto učitelja na nemški deški in dekliški šoli; plače 1080 gld. iu stanovanje.
Teiefcrami.
Berolin, 3. maja. Po postavnem nači-tu se bode poljsko topništvo pomnožilo za 54 baterij, pri obmejnih korih bode že v mirnem času baterija imela 16 topov, bataljon pri 1., 15., 16, in 17. koru pa 700 mož. Tako se bode pehota pomnožila za 5000, topništvo za 6000 mož. j Pariz, 2. maja. Listi poročajo, da se bode Boulanger vrnil.
Pariz, 3. maja. Položaj v Tourcoingu je ' nevarnejši, nad 30.000 delavcev hodi po uli-' cah; naredili so več škode, naposled so jih razgnali konjiki. Do 70.000 delavcev je ustavilo delo, v Roubaii-u pa 50.000; 20 so jih prijeli.
I Barcelona, 3. maja. Pri delavskem shodu so se sprijeli vojaki in delavci. Več je mrtvih in ranjenih.__
I	VreraenMko »poročilo.
Cm
Stanje
I opazovanja
zjut 2. n. pop. 9. u. zve«.
srftkom.n T mm
TažT" 7334 7336
toplomum po Ctliijs
13-6 100
Veler
brezv. si. jzad.
Vreme
oblaAne oblaSno del. jasno
0-90 dei
Srednja temperatura 19-8* za 0-6" pod normalom
Dunalnka borza.
(Telegraflžno poroillo.) 3. ataja.
Papirna renta 5* po 100 «1. (s 16* davka) 80	gU.	60 kr.
I Srebrna » 5* » 100 „ » 16 » . 90	„	- ,
!i% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	»	90 »
' Papirna renta, davka prosta......101	,	45 ,
I Akcije avstr.-ogerske banke......943	„	— ,
j Kreditne akcije .......... 300	„	— »
I Francoski napoleond.........9	»	40*/«,
Cesarski cekini...........5	»	58 ,
Kemike marke ..........58	.	02'/»,
jMniolopffiUOstopiiijpM v Toplicah
na l><>leii j M k e 111
se bode odprlo s I. majem.
Tam je posta iu telefirafifna postaja. Hližuje železničue postaje so: Ljubljaua, Litija, Videm-Krško. Vozi se tja 5—7 ur.
Sobe v kopališči so po 70, 80 kr. iu 1 gld. KSpel po 20 kr. Table d'hote (SO kr. Za muogobrojni obisk se priporoča
Kulavio,
kopališki zdravnik in najemnik.
(3-2)
IFtoIro ^umeiriiilk.
kamnosek.
T Ljubljani, Parne ulico št. 9,
filijala tik mesarskega mostu.
se najuljudneje priporoča prefastiti duhovščini v izvršitev naročil vsalcovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo nujruzno-vrstnejših po najnovejših načrtih prav lično in Iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled ncdo-1 voljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kujnahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen ®	Kpomonili,
katerega prodd po primerno jako ulzkej ceni.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
UT" stavbinska dela,
katera fino, trpežno in ceno izvrči. (12—7)
Svojo bogato zalogo
rmovrstnih voz
po najnižjih cenah
priporoča slavnemu občinstvu
Franc Šiška,
kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št..6,
v Tonniesovi hiši.
(1)
llle^astne
solnžnike
navadne vrste nejse iz zanes-blao-a v najveei po čudovito dobro ])oznata
'rpežno izUelaiie
dežnike
in najeleg-ant-Ijivo dobreg'a izberi })ri])oroea nizkej ceni
tvrdka
i Is; la. © a 3a,
!•-> IVIestiii ti-jr V Ljubljani ^te^tirl ti«jyr
Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju.
Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago.
Andr. Druškovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoča i>o zelo nizki oeiii
w
okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare ^elezniJike šine za oboke, znano riajboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in močno narejena
sledilna ognjišča
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah iii majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi tn železoliti gornji stojali, kakor tudi sa lesene eevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva zmirom sveii dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za
gnojenje polja.
Trgovina z železnino
Albin-a C. Alieiii-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo poljedeNkej^a orodja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steseloev, os, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, koi^skih žeblje v, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	(28-lo)
Staro ielezo, niesing, baker, kosi^r, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. ~
Proti škodi po toči
na Kniiifskeni, štajarskem in Koroškem
zavaruje najceneje
glavni zastop v Gradci
Ogersko-francoske zavarovalne družbe
(lr<""i*aiieo -Hoiigji*oise,) Pisarna: Thonethof, Ffarrgasse 2, Gradec.
V gotovini vplačana delniška glavnica znaša
milijona goldinarjev.


škode se nemudoma cenijo in točno izplačujejo.
Na željo čaka zavarovalnica na plaČO premije do žetve.
Zastopnike sjtrejema glavni zastop v Gradci, pojasnila daje in pa ponudbe sprejema glavni zastop v Ljubljani.	(2-i)
Ker se v kratkem začne uvajati nov meatnl vodovod v hiše, usojam si p. n, hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem
koncesijo za to dobil
ter sem si naročil spretnega »»trolcovnjulcn.
Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom na solidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni.
Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, zgamnjam velespoštovanj em
FRAHrC PII^KO,
stavbinskl kljudarakl mojater, KarU« Terezije cesta itev. 4 (10)	T Ljubljani.
I. vipavska zadruga
registrovana zadruga z omejenim poroštvom in sedežem iia
razpošilja: vse vrste zgodnjefjr-' sadja, sniokev, namiznega sadja 1 zelenjndi v najfinejšej kakovcsti presno, takoj z drevesa tekom sadu primernega časa. — Pošilja vsak dan na vse tii- in inozemske kraje čajne po .5 in 10 do 12 klgr. proti postnemu povzetju.
Cene bodo ves čas jako nizke,	nižje ko povsod drugod.
— Čajne računajo se po kupnej ceni.
Zadruga omogoči s tem vsem hotelom, gostilničarjem, kopelim, zdravisčem, kakor tudi cenjenim privatnim družinam in posameznikom vsakdanje dobivanje
finega, na drevju dozorelega in ob enem najcenejšega sadja
naravnost od pridelovalca.	(3—2)
Za p. u. sadne kupce znižajo se cene po doiroToru iu vedno toliko, du je vspeSnu in varna kupčija zagotovljena, '^ai
Cene veljajo loco Slap ter se bodo od tedna do tedna naznanjale po listih. Čajne jemlje zadruga frankovane za isto ceno nazaj. 'Ve
Naslov za telegrame: Zadi-iigrn — "Vipava - KranJ^Uo.
Nepresegljivo za zobe
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trr.l<6czyja. „pri sv.Frančišku"	je
(ob enem kemična tovarna, V., Hiindsthurmerstr. 113. T „„i;„;
I. salicM Dsta Toia
aromatična, vpliva okrepčevajoče, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
ILsaliciliizoinrašelt
splosnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetJo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveii v zalogi
ekama Moczv
K
zraven rotovža v Ljubljani.
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu",
VIII,, Josefstiidterstrasse št.	Zunanja naroČila
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czyja, „pri Kadeckiju",	« poštO izvrSu-
111., Radetzkyplatz št. 17. (15)	jejo.
Podpisani naznanja, da je otvoril svojo
notarsko pisarno v Skofji Loki
v ^ARi::\I-jcvl hi^i na vellkeiii trgu
aV dn« 21. aprila t. 1. K^r« !^ II^iVJSK,	(3-3)
kot I ,i,.krotom C. kr, deicinog« ,n,li;,-.a r Ijub^iai : dnč 8. t. m. it. 2T70 imc-uu,.ui substitut zu notarsko rao«to v Skofji Loki.
Premija aa svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
»aloiiski krilasti klavir, planine (62-5)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji [za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., ooO gld., (iOO gld., 650 gld., planine za :-5.t0 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za na deželo pod naj-ugodnejilml pogoji.
Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.TIiierfelder, Dunaj, VIL, BurggasseTI.
Trgovina z železnino
Albin C. Ahčin-a
ima vedno bogato zalogo NtavbiiiNke^^a orodja, lopat, krampov, orodja za podzeme^ska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za lončarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvic in kapic.	(24-11)
Staro železo, iiiesiiij?, baker, kositar, cink, svinec kupnje se vedno po najvišjih cenah.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Stiskalnice In mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, j mlini za grozdje in sadje, automaticne stiskalnice za zelena pičo
Mlatilnice, čistilnice in vitala, stro|i za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in aočivje.
škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis iu franko.
Kazprodajalcem najugodnejši pogoji.	(10—4)
r* Sposobni zastopniki se iidejo ter dobro plačajo.
najnOTOjM sci^tava v nizniii velikostih.
France Šuštaršič,
gostilničar	(3-i)
V	nad X^jiil>liaiio
zadnja hiša navzgor, nova št. 60 ob veliki cesti
se priporoča vzlasti p, d. ljubljanskemu in sploh mostnemu občinstvu v mnosobrojni obisk.
Točiiii pristno nepokvarjeno vino in vedno sveže pivo ter postrežem vsak dan z mrzlimi jedili, ob nedeljah in praznikih tudi z gorkimi v veliki izberi.
Na razpoiatro jo prostorna soba, ua vrtu lepa lopa, hladen senčnat vrt, razgled na Šmarno Goro in gorenjske planine.
železnična postaja doJcj blizo.
liazren navedenega prostorno dvorišče za vozove.
BflT	iii iiliii.cliin, postr'«»žl>n..
Osem svetinj!
oljše ročne iarnonike
t
z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik,	(30—30)
Dunaj, VIT., Kai.Herstrasse 74.
Ceniki franko in zastonj.
iK
rsojamo si s tem p. n. hišnim posestnikom \ Ljubljani uljudno naznanjati, da smo za vpeljavo novega mestnega vodovoda v hlie osnovali
vodovodni instalacijski zavod.
Naše zveze s prvimi in zmožnimi tovarnarji te stroke, in pa to, da smo za izvedenje instalacijskih del naročili le spretne in skušone moiiteurje, omogo-cujejo nam, zagotoviti našim p. n. naročnikom najsolidnejSo in najcenejSo izvršitev del.	.>	J J
Naša glavna zaloga in Inatalaoijska delavnica je pri gosp. K. Skrabecu, Kongresni trg (no^a nunska hiša); poleg te smo osnovali pri gosp Fran Levou, llilšerjeve ulice št. 12, uzorčno zalogo.
Za mnogobrojna naročila se priporoča	(6—2)
z velespoStovanjem
konzorcij za vodovodno instalacijo
FJi.LEI^, JU^NO W0TNY.
Opazka. Napominani dunajski installateur vpeljal je vodovode na Dunaji, v Olomueu, Lincu, mestu Steyeru, Moskvi in Petrogradu.
ijiia&ska delniška kk za plms razsTetlja?s.
d w	i	J
Podpisaiui družba, v izvrševanji iii^ta- ) lacijskih del izkiišena, preskrl)ela si je ;j od si. mestnega zastopa koncesijo za '
(5-5)
vpeljavo vodovoda v poslop ^
ter si vse potrebno orodje in tvariiio i|
za to omislila; priporoča se torej v prav obilna naročila.
Dotične zadeve tikajoča se vprašanja raztolmači in proračime troškov na za- j htevo predloži vodstvo tovarne.	j
Upravni svet ^
delniške družbe za plinovo razsvetljavo. ^^
Odvetniška pisarna
D' FR. ŠTORA
se nahaja	(s-d
od 3. maja nadalje
V Križevniških ulicah štev. 2.
ALBERT SAMASSA,
o. in kr. dvomi zvonar, tovarnar za stroje in gasilno orodje v Ljubljani,
priporoča se
za iaslalacije!
ij
z zagotovilom najcenejše in najsolidnejše postrežbe.
Oblastveno koncesijonovana in že 17 let v tej stroki delujoča, z lastnimi modeli bopato oskrbljena tvrdka daje p. n. hišnim posestnikom in obrtnikom največje jamstvo za korektno in najboljšo izvršitev naprav.	(3—2)
Proračuni troškov se na zahtevanje radovoljno izdelajo.
_''___'' r^ r^ r^ r^ r ^ r ^ r^ r^ F^ r^	r^ r^
_^A__^A KA .	^A K A k. A i. A .	K A . k. A A	k. A k A K .. »	« . . . . .	.
ilOTita
V Ljnbljani,
priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z pozdravil in specijaiitet,
i!rj,MarijiPomaoi
M
n (
p U
Mestni tr(J 11,
občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih in sicer.
Sirup iz planinskih zeljisč proti kašlju. hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planin.skih zeljišč. — Cena steklenici 50 kr.
Kričistllne krogljice. poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljše sredstvo 7.a eistenje krvi in odvajanje kisline iz telesa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 škatljieami in navodom rabe 1 gl. 5 kr
Krogljice za bledico,dr. IJlauda Cpoeukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). — Škatljica velja 60 kr.
Kapljice za bledične, dobro srcd.-tvo proti pomanjkanju krvi. — Cena tia-konu 40 lir.
Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno vpliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, sUbem želodci, slabem prebavljenju, posebno pri zasta-ranih boleznih želodca. — Stekl., ki drži ', litra, z navodilom rabe velja le 80 kr.
Dorševo ribje olje Krohna in Comp. v Bergenu, najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škiofeljnom pri otrocih, angleškfj bolezni, kro-nifinim izpuščajem kože itd. — Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika 90 kr.
Železnato salo Iz kitovih jeter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primankuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 60 kr.
Železnato kineško vino za prebolele in slabotne otroke, katerim primanjkuje krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr.
Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-rlji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilnl papir, kadllne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiiko zeljiščno milo in jako tino gllcerinsko milo in glicerlnsko vijolično milo (1 komad 3o kr.)	Spoštovanjem

Ludv. Greeel, lekarnar.
X. I z I t X t X X X X X X X X X X i; x i; x x x x x
Mar
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske iu navadne lončene, belo„ rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivne
v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih ccnah.
Cenil nike pošti jam na zeljo franko.
Zalojia
pri	(40-3)
Vidic <fc Comp.
Slonove ulice.
OEiJNATIS BARVO
koliitarNkili iiiiNlc^ali |io |iol in Jeileii kilii
l>i'il>oi*oea iiajoeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža	5)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. 9

lidajatelj t Mtli|a Keltr
'.iduovoinl VT. ilnik: liniilj 2lt"lle.
iifk ,Katoliške TiskHrne-* v Ljubljani.