Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vmak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
RattMa fists:
Celo leto.......12	K
Pol leta	.	.	.	*	.	,	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno......... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 15. marca 1909.
Letnik I.
Vojska?
Ko se je izvedela vsebina okrožnice, katero je srbska vlada razposlala svojim poslanikom, je bilo slišati celo. vrsto glasov, da se bo Srbija udala. Danes pa tega nihče več ne trdi. Jasno je^ da se izjave srbske vlade nikakor ne sme smatrati kot pričetek mirne rešitve avstrijsko-srbskegat spora, pač pa se mora konstatirati, da se je zunanji položaj zelo poostril. Vojna nevarnost je stopila v ospredje, bolj, kot kedaj poprej. Srbija je sicer formelno izjavila, da od Avstrije ne zahteva nikakih teritorialnih, političnih in gospodarskih kompenzacij, vendar pa ni istodobno umaknila nobene svojih zahtev, pač pa je v dosego telj apelirala na evropsko konferenco kot kompetent-no sodišče.
Avstrija s to izjavo nikakor ne more biti zadovoljna. Zato nujno pričakuje, da bo srbska vlada z ozirom na izjavo, katero je podal v! Belgrade avstro-ogrski poslanik grof Forgach, hitro in jasno zavzela svoje stališče. V Belgradu sd sicer voljni pričeti direktna pogajanja o trgovinski pogodbi, izjavljajo pa, da se pri tem ne sme dotakniti ostalih! srbskih zahtev, o katerih je direktno sporazumljenje nemogoče.
V takih okolšeinah je pa seveda za našo( monarhijo absolutno nemogoče, pogajati se s srbsko vlado o trgovinski pogodbi. Baron). Aehrenthal je trdnega prepričanja, da se je le tedaj mogoče pogajati s kako državo o trgovinski pogodbij ako so medsebojni odnošaji čisto jasni. Dokler pa Srbija svojih zahtev brezpogojno ne umakne, bodisi da iste zahtevaj direktno od Avstrije ali pa da pričakuje rešitev istih od evropske konference, dokler ne poneha v Srbiji protiavstrijska propaganda, dokler se bode nadaljevalo oboroževanje in pripravljale čete, da udrejo v avstrijsko ozemlje, toliko časa je izključeno, da bi se Avstrija pričela pogajati s Srbijo..
Tudi nekateri avstrijski listi so se navduševali za evropsko konferenco, vendar pa zahteva čast Avstrije, da vstraja do konca na stališču, katero je zavzela. Avstrija je pravno dobila od Turčije Bosne in Hercegovino, in nihče nima pravice o tem še odločevati. Konferenca bi edino-le lahko ratificirala av-strijsko-turški sporazum. Avstrija tedaj odločno odklanja vsako evropsko sodišče in isto stališče zavzema tudi Nemčija.
Vsakdo ve, da bi na evropski konferenci nihče ne zahtevaj, da mora Avstrija odstopiti Srbiji del Bosne, ali Rusija dela že sedaj na loj da bi Turčija odstopila Srbiji Novibazar. Za evropsko konferenco je tedaj prav malo nade. Veliko! hujše je pa še dejstvo. da velevlasti v tem vprašanju niso več edine.
Italija je odstopila ocl trozveze, če pr a m še ne formelno, in bo nastopala skupno z Angleško, Francosko in Rusijo; tem državam nasproti pa, stojita Av-. strija in Nemčija. Ne gre samo za gospodstvo na Balkanu, gre tudi zsj internacionalno stališče Avstro-Ogrske in Nemčije, in iz tega stališča je evropski položaj, čeprav sedaj Še ni, znakov za svetovno vojsko, zelo kritičen.
Kar se tiče Srbije, Avstrija ne bo več dolgo prenašala sedanjega neznosnega stanja. Naša monarhija zahteva jasnost in morda niso več; daleč dnevi, ko bodo na Dunaju akte o srbskem vprašanju zaključili. Tedaj se bo, pa pričel krvavi ples.
Vojne priprave.
B e 1 g r a d, 13. marca. Odbor za narodno: obrambo hujska tudi sedaj, ko je srbska vlada razposlala velevlastem okrožnico, še vedno; za vojsko. Razširja tudi vesti, da je prejel od častnikov proteste, ker se je vlada odpovedala teritorialnim; kompenzacijam. Obvestil je o tem tudi prestolonaslednika in vojnega ministra. Prestolonaslednik je odgovoril, da je srbska armada lahko mirna, ker je popolnoma izključeno, da bi srbska vlada drugače postopala, kakor želi srbski narod. Okrožnica na velevlasti se lahko čisto mirno vzame na znanje, saj v njej ni govora o tem, da se Srbija odpove teritorialnim kompenzacijam. Najboljši dokaz za brambo srbskih interesov je podal vojni minister, Id z največjo hitrostjo oborožuje armado in tudi prostovoljce. Prestolonaslednik Jurij je konečno izrazil upanje, da bodo že v par dneh v Belgradu ( lahko pozdravili na tisoče ruskih junakov.
Narodna skupština.
Poslanec Žujovič je v zadnji seji skupštine stavil na ministra! dr. Milovanoviča vprašanje, ako je ruska vlada res napravila kake korake, da bi prisilila Srbijo k odnehanju v aneksijskom vprašanju. Dr. Milovanovič je odgovoril, da so nekaj časa sem, zlasti odkar je bil podpisan ‘avstrijsko-turški sporazum, nastali dokaj napeti odnošaji. IDasi tega ni povzročila Srbija, vendar je to pooštrenje položaju napotilo velesile, da store primerne korake, da se odstrani vojna nevarnost. Najprvo so velesile nameravale posredovati na Dunaju in v; Belgradu, pozneje so se pa odločile za posredovanje samo v Belgrade. Ker bi pa ta korak žalil Srbijo v njenem dostojanstvu, je ruska vlada nase prevzela nalogo, naj se v prijateljskem tonu informira pri srbski vladi, kaj da ona žeii, ter jo pozvala, n'a,j svoje želje formulira v posebni spomenici. Srbija je na to precizirala pravno smisel svojih zahtev, naglašujoč, da konsekvence
teh zahtev niso take, da bi mogle izzvati krvav spor z Avstr o-O grško; nasprotno Srbija želi, da1) se z rešitvijo tega vprašanja zagotovi trajen mir v Evropi. Poslanec Žujovič je izjavil, da je zadovoljen s pojasnilom, rekoč:	Odgovor srbske vlade je bil moder,
sedaj so na vrsti velesile, da pokažejo svojo modrost in pravičnost.
27.	marca se; prične vojska?
Belgrad, 13. marca.: Oboroževanje srbskih čet se je izvršilo na državne stroške, česar srbska vlada ne prikriva. 12.000 mož je pripravljenih, da udrejo v Sandžak in Bosno. Poslaniki v Belgradu so obveščeni in so že svojim vladam naznanili, da je med voditelji teh že v Macedonia izkušenih srbskih čet in med srbsko vlado dogovor, da vdrejo čete dne 27. marca v Sandžak; skoro ob istem času bodo čete prekoračile tudi Drino. Samoobsebi umevno je, da bo Avstrija to smatrala za vojno napoved in se tudi po tenj ravnala.
Pred Forgachoni, skrivajo.
Belgrad, 13. marca. Pri včerajšnem nadzorovanju čet v Panici, kamor je hotel iti tudi avstrijski poslanik grof Forgach v spremstvu ruskega in italijanskega poslanika, se je zabranil vstop grofu Forgaehu.
Ruski prostovoljci.
B e 1 g r a d, 13. marca. Včeraj je dospel sem ruski častnik, ki se je predstavil odboru za narodno obrambo kot prostovoljec in zagotovil, da mu bode sledilo veliko število ruskih častnikov, kakor hitro izbruhne vojska.
Turčija odstopi Sandžak?
Predsednik narodne skupštine Jovanovič je izjavil, da bodo pri konferenci, ki bo v kratkem sklicana, Rusija, Anglija, Francija in Italija predlagale, da naj Turčija odstopi Srbiji in. Črni gori kos Sandžaka. Za to pa se iz beroldnske pogodbe črta paragraf, ki določa avtonomijo Makedonije. S tem se zagotovi Turčiji za vse čase integriteta in se velesile ne bodo imele več kaj vmešavati v turške notranje zadeve. Turška vlada da je načeloma že privolile v tako rešitev vprašanja.
Črnogorska želje.
Knez Nikolaj je predvčerajšnim sprejel diple matiškega zastopnika Srbije Jovanoviča in ruskega poslanika Staena v avdijenei, ki je trajala nad dve uri. Potem se je vršil vojni svet, pri katerem so bili ministri, vojvode in poveljniki čet. Vojni svet je usta-
PODLISTEK.
Muzikant.
Predpust se je bližal svojemu koncu; pustna nedelja je minula in vse se je pripravljalo na slovesno praznovanje praznika vseh norcev — pustnega torka.
Sedel sem v pisarni in premišljeval,! kako bi najugodneje tudi jaz pognal predpustni čas. Bil sem tako zamišljen v svoje predpustne načrte, da celo svojega načelnika nisem opazil, ko je stopil v pisarno. Še le, ko pristopi k meni, se vzdramim ter lotim odloženega dela.
„Ali bi hoteli namestu mene prevzeti posel nadzornika v tovarni za) sladkor v Zvanji vasi?“ vpraša me predstojnik.
Ko nekoliko premišljam, precej ugane, kaj mi je ter reče:
„Vem, kaj si mislite, pustni torek bi bili radi prosti, kaj ne da? Poznam vas/ da radi plešete y veselih družbah. Ne bojte se, svojega veselja ne bodete zgrešili; ako greste danesj popoldne, ste jutri opoldne že zopet doma in pustni torek zvečer ste popolno prosti,	',	'
Ne sicer rad, vendar sem se udal želji načelnikovi, ker se je skoro nisem mogel ubraniti. .
Kmalu sedem v naročen voz ter 'polagoma zaspim vsled dolgega časa. Nisem torej zapazil, da se že vozimo skoro dve uri.
Voznik ustavi z vozom pred neko gostilno. Gostilničar je urno pri vozu.
„Konje bo treba nekoliko nakrmiti“, reče mi voznik.
„Prav, toda le urno, meni se mudi“, rečem ter stopim z voza v gostilno.
„Nič se ne bojte, pridemo že še pravi čas v Zvanjo vas“, odgovori mi voznik ten jame konje iz-p rezati.
Iz gostilne pa se je glasilo petje in .vpitje; slišali so se tudi godci. Bila je svatba. Zavit v svoj popotni plašč vstopil sem v hišo. Nekaj že starejših svatov je sedelo za mizo, mlajši pa so se vrteli po hiši okrog.
Bili so videti prijazni kmetski ljudje. Povabijo me, naj k njim prisedem.
Nevesta in ženin prineseta mi kozarec vina ter me prosita, naj ga izpraznim na zdravje tukaj zbranih svatov.
„Vsem na zdravje!“ vskliknil sem ter izpil kozarec vina.
Jeli smo se razgovarjati prav poi domače. Kmalu so me naprosili, naj bi šel plesat z nevesto.
. Rad sem ustregel tej želji, ne le ker sem ljubil ples, marveč ker se tudi nisem» mogel odreči tako prijaznemu povabilu. Plesal sem torej z nevesto, plesal tudi z družicami.
Imeli pa nismo posebne sreče. Med plesom je namreč goslar zgubil ravnotežje ter padel izza. peči, zadel se ob svetilnico, ki je stala na peci ter ž njo vred. telebnil na tla. Godba seveda je utihnila, noč je bila v hiši — zabave je bilo konec.\
Res, da smo nemudoma prižgali drugo svetil-riico, toda godca ni bilo mogoče več vzdramiti. Ni se mu sicer prigodilo nič hudega, le vina je bilo pre-
več in ta ima tudi, pri godcih svoje pravice. Same so ležale gosli poleg njega.
Mladi svatje so bili seveda nevoljni, ker jim je bilo, skaženo vse veselie, godca ni bilo dobiti v bližini nobenega.
Videl sem zadrego mladih veljakov, rad sem včasih sam poigral na gosli, mislil sem si: Predno odideš, napravi prijaznim ljudem za odhod še kratko veselje ter jim zaigraj veselo lepo igro.
Primem torej za gosle ter pričnem ubirati strune. Svatje so bili seveda vsled tega naenkrat zidane volje.
„Gospod, še jedno, še jedno“, klicali so, mi, ko sem hotel odložiti in oditi po svojih opravkih. Zato naročim vozniku, naj takoj napreže in nekoliko počaka, jaz pa še jedno zaigram, kakor sem mislil, za slovo.
Gostilničar; me pokliče, da so konji že naprežem; jaz odložim gosli in ne misleč, da bi me kdo zaviral, hočem ogrniti svoj popotni plašč, da bi/ se usedel na voz.
V tem trenotku pa me» prime nekaj trdih rok in me prav trdo posade na moj stol, prav kakor kakega neposlušnega dečka.
Sedaj se mi je Še le zjasnilo, kako nespametno sem bil ravnal, ko sem se izdal, da znam igrati na gosli.	.
„Igrajte nadalje! Ako nečete zastonj, vas bomo plačali. Denarja imamo dovolj!“
Videl sem, da so ljudje dobili že preobilo Vina v glavo. Ko mi je jeden izmed svatov celo zagrozil s pestjo, sprevidel sem seveda svoje težavno stališče
novil, da Crna gora ne more dalje prenašati dvoumnega političnega položaja in se obrne do Rusije, Italije in Anglije, naj izposlujejo zahtevane odškodnine, sicer da morajo Crnogorci pričeti z vojnog naj bo nj,en izid še tako usoden. Ta sklep je knez priobčil imenovanima dilpmatoma ter ju opozoril, da je bojevitost ljudstva tolika, da jo bo mogoče brzdati le tedaj, če se ugodi vsaj v majhni meri črnogorskim zahtevam, sicer je vojna neizogibna. Jovanovič je javil knezu, da pride te dni iz Belgrads, poseben odposlanec, da obvesti kneza in vlado o političnem položaju.
Politični pregled.
Državni zbor.
Za nujnim predlogom poslanca dr. Šušteršiča glede bosanske agrarne banke, ki je bil sprejet skoraj soglasno — obsedeli so le Iro, Malik in Jäger — je prišel na vrsto nujni predlog dr. Stranskega, naj pravosodni minister ukaže strogo preiskavo, zakaj je sekcijski šel pravosodnega ministrstvi dr. Schauer osebno posredoval, da sodišče ustavi preiskavo proti baronu Aehrenthalu in nekemu avstrijskemu konzulu v neki tožbi. Kee se je s tem kršila sodnikom v zakonu zajamčena svoboda, naj se vpelje disciplinarna preiskava proti krivcem. Na ta predlog dr. Stranskega je odgovarjal novi pravosodni minister dr. HoOhenburger. Priznal je, da je dr. Schauer res posredoval, a da s tem ni kršil svobpdeć sodišču. — Istina pa je, da je dr. Fleš, načelnik senata, ki je zaukazali preiskavo, moral v začasni pokoj, ker ne zagovarja pravosodne uprave. Najlepše je, da je dr. Waldner odločno grajal postopanje pravosodne uprave, ki se je vtikala vi to stvar in kratila sodno prostost.
Nujnost predloga sicer ni obveljala, ker za njo niste glasovali dve tretjini vseh navzočih poslancev. Pač pa je glasovalo za nujnost 182, proti nujnosti pa le 150 poslancev. Izid neugodnega glasovanja je poparil pristaše sedanje vlade, posebno pa dr. Hochen-burgerja, kateremu so klicali mnogi slovanski poslanci: Abzug!
V	petkovi seji je prišel na vrsto/ Hajnov nujni predlog o preganjanju češkega časopisja, ki je bil odklonjen. Prav tako je bil odklonjen tudi Klofačev nujni predlog radi agenta provokaterja Mašeka.
Na to je prešla zbornica na dnevni re# in sicer je prišlo na vrsto prvo branje o rekrutni predlogi. Prvi je govoril poslanec S. L. S. Demšar, ki je izjavil, da Slovenci z ozirom na septemberske dogodke ne morejo biti za rekrutno predlogo in tudi ne morejo imeti zaupanje do vlade, v kateri sedita znana sovražnika Slovencev Hochenburger in Stürgkh. Nato se je razprava prekinila. Prihodnja seja bo danes popoldne ob 3. uri.
Ogrska.'
V	zadnji seji ogrskega državnega zbora je poslanec Srb Mihael Polit interpeliral ministrskega predsednika: Aneksija Bosne in Hercegovine je? bila presenečenje za vso Evropo. :Up našega zunanjega ministrstva se ni izpolnil. Zunanje ministrstvo je mislilo, da ostane aneksija privatna pravica Avstrije in da bo zahteve Srbije in Crne gore potlačilo. Rusija pa je sedaj močnejša kakor za časa berolinske pogodbe. Takrat je bila Rusija izolirana, danes ima na svoji strani Angleško, in razmerje med Angleško in Nemčijo se je ohladilo. Sploh se pripravlja sprememba v medsebojnem stališču velevlasti. Interesi Ogrske na Balkanu niso identični z interesi Avstrije. Ogrska državna polovica mora gotovo gledati na to, da ohrani dobro razmerje z balkanskimi državami. Današnje razmerje na srbsko-uvjstrijski meji je le slepilo javnega mnenja. Razmerje je v resnici napeto, da nevarno. Interpelant vpraša ministrskega predsednika: Ali je voljan) na korist miru uplivati, da naša monarhija takoj zaprosi za mednarodno kon-
ter pomignil gostilničarju, naj hitro pokliče mojega voznika.
Kmalu- sta bila pri meni in vsi trije smo se skušali šiloma preriti do vrat, toda korenjaški mladeniči, bilo jih je kakih deset, stali so pred nami ter nam zagradili pot in predno smo se dobro zavedli, pri čem da smo, ležala sta gostilničar in pa moj voznik pod klopjo, jaz pa sem obsedel zopet na svojem
stolu.	,	,.x„
Ker sem videl, da tu ne gre z glavo tiščati skozi zid, zatreti sem moral svojo veliko in opravičeno nevoljo ter prijel zopet zai gosli, s katerimi sem potolažil razburjene mlade lj,udi.
Pri odprtih vratih sem gledal, kako se nekateri hipoma izpregli moje konje ter jim v jasli nasuli ovsa: gostilničarja in mojega voznika so drugi vzeli za mizo v kot, prednje postavili vina in pečenke;, mlajši so mi namignili in jaz sem jim moral gosti skoro do ranega jutra.
Bilo je že skoraj peta ura, zjutraj"— žile so mi izstopile nat čelu, oči so mi bile trudne in roke so mi omahovale, tako da sem komaj še obdržal gosli.
Naposled se mi je zadremalo in padle so mi gosli iz rok na tla.
Tedaj sem bil še le rešen tlake, ker se je med tem vzdramil pravi godec iz svoje omotice.
Predno sem odšel, pobotali smo še sicer s sväti, vendar mi je ta pust zagrenil predpustne veselice, vzlasti se rad umikam gostilnam, iz katerih se razlega godba bezniških godcev.
ferenco, da za to konferenco prevzame inicijativo. In v slučaju; da se konflikt med našo državo in Srbijo ne poravna mirnim potom in Rusija priskoči Srbiji in Crnigori na pomoč z večjim Številom prostovoljcev, ali bo to smatrala napram Nemčiji za slučaj, za katerega velja zveza. Dr. Weckerle na Politovo interpelacijo ni odgovoril, dasi je bil v zbornici navzoč..,
Veleizdajniški proces.
Jako sta bili zopet zanimivi obe razpravi, sedma in osma. Zasliševal se je zopet Pribičevič na ja-, ko drastičen način. Državni pravdnik pravi, da se je med ljudstvom širila slika kralja Petra in je ljudstvo klicalo tudi: „Živio Karajgjorgjevič!“ Istotako se je pevala tudi himna kralja Petra. Govorilo se je, da bo tukaj zavladal kralj Peter. Nekaj obtoženih se je izrazila, da so z dušo v Srbiji a s telesom v Avstriji. — Na vse to ni Pribičevič drugega odgovoril, kakor to, da je o slikah že povedal svoje mnenje, kar se pa tiče himne, je pa sploh ni. Ako kak seljak iz Banovine poje to omenjeno pesem, potem; on kol obtoženec lahko izgubi glavo. Kar se pa tega tiče, da bi tukaj zavladal kralj Peter, so pa le prazne govorico med ljudstvom, ki nimajo nikake pozitivne podlage. Razširjanje slik kralja Petra pa tudi ni kažnjivo, ker je ogrsko in hrvaško poljedelsko ministrstvo brezplačno razdelilo svoječasno koledarje z sliko kralja Petra. —{ Nato se čitajo članki iz „Srbskega Kola.“ pržavni kravdnik stalno izprašuje obtoženca, ako odobrava tako pisanje. Ker pa sodišče sodi samo dejanja in ne tudi misli, odgovori Pribičevič: „Taka vprašanja so provokacija“1, vsled česar državni pravdnik za njega zahteva disciplinarno kazen. — Obtoženec: „Lahko me tudi vklenete.“ — Državni pravdnik: „Mi ne bomo izbirali sredstev.“
—	Predsednik senata:	„Mi vas bomo tudi uklenili,
ako bo to potrebno.“ — Nadaljuje se čitanje „Srbskega Kola.“ V nekem članku, kt pa je izšel še pred aneksijo Bosne in Hercegovine, je bilo rečeno, da mora bosansko ljudstvo težiti za samostalnostjo. Ta članek razlaga predsednik -kot težnjo, da se Bosna in Hercegovina odcepi od monarhije, a Pribičevič! odgovarja, da se je pod tem mislila samo težnja po avtonomiji. — „/To bi bilo torej v duhu „Slov. Juga.“1 (Ogorčeni klici braniteljev.) — „Torej vi priznate —
—	—“ Obtoženec ugovarja in pravi: „Ničesar nisem priznal, ne odgovarjam več ir? odločno protestiram proti takemu načinu zasliševanja.“ — „Gotovo imate slabo vest —“ (Burni klici ogorčenja med branitelji.)
—	Državni pravdnik pokaže nato obtožencu listek, na katerem je napisano: „Srb se ne boji Hrvata“ ter ga vpraša, kako se to strinja z njegovo večkrat povdar-jano ljubeznijo do Hrvatov. Obtoženec pripomni, da je te besede nekje slišal in, si jih zapisal kot dokument šovinistov, zato je pa zraven napisal: „non plus ultra.“ Dr. Hinkovič ugovarja prot? temu, da bi se razpravljalo o člankih v „Srbskem Kolu“, kateri spadajo samo pred poroto in da sel ne sme o drugem razpravljati, kakor o tem, kar obtožnica sama obsega.
Raznoterosti.
Cenjene dopisnike! „Straže“ prosimo uljudno, da nam vedno pošiljajo natanka in dejstvena poročila. „Straža“ si je pridobila v kratkem času ugled pri čitateljih in ga hoče ohraniti. Zato prosi uredništvo, da ga podpirajo sotrudniki iz vseh slovenskih krajev.
Trdovraten grešnik je „Narodni Dnevnik.“ Na očitek, da se norčuje iz sv. maše, „Narodni Dnevnik“ odgovarja, da prvi del dotičnoga davka nismo objavili, s tem smo smisel bistveno potvorili' ali celo fal-zificirali. Da bodo naši bralci vedeli, kako se glasi tisti „bistveni“ del, katerega! smo izpustit!, objavimo cel stavek:	„Za vsakega liberalca pa, ki je prišel
nalašč iz Celja na ruški shod (do tod smo izpustili), plačamo gospodu dr. Korošcu 10 tihih maš, da bo vsaj nekoliko oškodovan zal ta Čas, ker ni dobival za svoje „trudapolno narodno delo“ dijet — seveda proti ,potrdilu, da jCi j/et res bral za naš in) naše stranke dober namen.“ Bralci naj sami presodijo, ali smo kaj falzificirali ali ne, če smo, da si prihranimo prostora, izpustili oni del stavka. Naj si je ta del zraven ali ne, vedno ostane pribito to, kar smo ožigosali, nam’ reč frivolno žaljenje in nespoštljivo govorjenje o sv. maši. Celo večja je Še ta nesramna frivolnost, če privzamemo besede, ki smo jih izpustili. „Nar. Dnev." v odgovoru svojih besed o sv. maši ni umaknil, temveč jih še brani in s tem pomnožuje svojo krivdo. Trdovraten grešnik! Kar velja d .pijancu, da se ne izpreobrne, dokler se v jamo ne zvrne, to velja tudi o tudikrščanskem ..Nar. Dnevniku“ in sploh vsakem liberalnem listu: ne izpreobrne se, dokler za vselej ne izgine v brezdnu nebiti.
Langer pogorel. Svoječasno smo poročali o skrajno netaktnem'postopanju železniškega podurad-nika Langerja na; šentiljski postaji, ki je zahteval, da se mora na Šentiljski postaji govoriti edino le nemški: Naš urednik, ki je bil takrat slučajno navzoč, je proti temu protestiral in zahteval od Langerja, da mora s slovenskimi strankami uradovati slovenski. Ta zahteva je pa Langerja tako razburila, da je pričel na ves glas kričati nad našega urednika, ki mu pa seveda ni ostal dolžan zasluženega odgovora. Ko se je prav črez teden dni naš urednik vračal od veselice bralnega društva v St.< liju, je Čakal v kolodvorski čakalnici nad pol ure, pa vsled posebne prijaznosti Langerja ni dobil voznega listka. Vstopiti je
moral brez listka v vlak in plačati globo. Seveda se je takoj pritožil nai ravnateljstvo. Sedaj pa mu je ravnateljstvo povrnilo globo s pripombo, „da se je krivca primerno kaznovalo.“ Radovedni smo le, kaka, je bila ta kazen. —i Slovenci, zahtevajte vedno na železnici, da se z vami uraduje slovenski. Ako se vam ne bode ugodilo, se takoj pritožite na ravnateljstvo. Predrznim nemškim petelinom je treba pristriči greben. Pa tudi ravnateljstvo se bode naveličalo vernim pritožb in bo prisiljeno nastavljtati na slovenskem ozemlju edino-le slovenske uradnike. Slovenci bodimo odločni!
Kdo laže? „Narodni Dnevnik“ in „Nar. List“ kaj rada stojita na; stališču, da lažejo naši listi. Vedno hočeta dajati po liberalnih načelih drugim listom lepih naukov. Mi pač drugače sodimo. „Nar. Dnevnik“' se zlaže vsak dan, i,Nar. List“ pa vsak teden vsaj enkrat. Pa to nič ne de; visoki urednik ne smatra svojih krivih poročil za laž, temveč kot jako umetne notice, ker vzbujajo senzacijo. Tako n. pr. sta zadnjič oba lista poročala, da sta ponudila gospod Skaza in gospod župnik Cizej gospodu Adamoviču v imenu Slovenske kmečke zveze, kandidaturo, katero je pa odklonil. Ta novica je od prve do zadnje besede izmišljena, ki je imela/ le namen povzročati razdor v Slovenski kmečki zvezi. Celjani, pomirite se, s takimi lažnjivimi poročili ne bodete prav ničesar, dosegli.
Razpis ustanov. Ministrstvo za uk\ in bogočastje je razpisalo ustanove m srednješolske profesorje v svrbo znanstvenega potovanja po Italiji in Grškem. 'Kdor hoče dobiti to ustanovo, mora biti usposobljen za pouk klasične filologije, zemljepisja ali zgodovine in imeti spričeval?? o najmanj triletnem delovanju kot samostojen učitelj na srednjih Šolali. Prošnje se morajo vložiti do 1. aprila.
Popravek. :V zadnji Številki nam je tiskarski škrat malo ponagajal. V uvodnem članku „Slogaši“ bi se v zadnjem stavku moralo glasiti klico mesto kliko.
Predrznost nemškega učitelja. Te dni je nek mariborski nemško-nacionalni učitelj kaznoval slovenskega učenca prvega razreda, katerega je ovadil njegov sošolec, da je baje na cesti zaklical „živio.“ To je že s krnj na predrznost teh tevtonskih privan-drancev.
Hitra brzojavka. Zadnjič smo poročali, kako dolgo je romala neka brzojavka iz sv. Lenarta v Št. Ilj v Slov. goricah. Resnici na ljubo konstatiramo danes, da tega ni zakrivil poštni urad v Št. liju, kateri nima brzojava, ampak brzojavka se je, kakor se nam poroča, zakasnila na šentiljski postaji, kjer uradnjeta naš ljubi prijatelj Langer in njegov kolega Brandstätter.
„Dragocenega prostora“ je treba prihraniti „N. Dnevniku“. Kako dragocen je ta prostor, vidimo med drugim tudi iz tega, ker ga včasih napolnjuje z ponatiskova-njem surovosti „Rudečega Praporja“. Zadnji petek je iz tega „olikanega“ lista ponatisnil vse neumne in obenem ostudne in surove psovke proti dr. Benkoviču ter dostavil: podpišemo v celem obsegu. Tako je dragocen prostor napolnjen in hkrati je priskrbljeno za berivo, ki je pripravno za tiste slovenske „inteligente“, ki so Dnevnikovi naročniki. To dejstvo nas pa tudi poduči, da polnijo „dragocen prostor“ pri N. Dnevnikom ljudje, ki jih srce še vedno vleče k socijalnim demokratom.
štajersko.
Sv. Peter niže Maribora. Ustanovno zborovanje „Mladeniške Zveze“ je krasno uspelo. Po stvarnih govorih mladeniča Franca Zebota iu e. g. dr. Kovačiča je z podpisom javilo svoj pristop Ö9 mladeničnv.
Kamnica pri, Mariboru. Izvanredna slovesnost se je obhajala tretjo postno nedeljo (dne 14. marca) pri nas. Četudi je snežilo kakor malokedaj in so bila strašna pota, bila je vendar pri poznem opravilu cerkev nabito polna. Milo pritrkavanje zvonov je to množico pozdravljalo. Pred praznično okincanim velikim oltarjem sredi med obema gg. cerkvenima ključarjema Ledinekom in Cišekom smo videli sedeti sivega starčeka cerkovnika Tomaža Dobaja. Gospod profesor dr. Medved je v slavnostnem govoru razlagal v navdušenih besedah pomen različnih stanov in priporočal, da je treba svoj stan spoštovati, ljubiti, mu zvestobo ohraniti in njegove dolžnosti natanko izpolnjevati ; potem pa je postavil nam vsem v vzgled omenjenega starčka, ki je že celih 4.0 let^, pri enoistem gospodarju — sv. Martinu v Kamnici — najzvestejše in najspodbudnejše opravljal dolžnosti svojega cer-kovniškega poklica. V znamenje pohvale mu je c. kr.: štajersko namestništvo pripozoalo in po c. kr. okrajnem glavarstvu vposlalo kolajno za Štiridesetletno zvesto službovanje. Ne le pobožnemu in osrečenemu starčku,, ampak tudi nam drugim so zaigrale solze veselja v očeh, ko so proti sklepu krasnejga govora gospod stolni župnik in dekan ob strani gospoda profesorja Vreže slavljencu pripeli na prsi znak časti in slave.
Slechla je slovesna sv. maš*. ,_*ri kateri se je odlikovanec v gorečih molitvah zahvaljeval ljubemu Bogu, da mu je naklonil toliko zdravih let, in damu je dal v težavni njegovi služb? toliko ljube zadovoljnosti in presrcnega veselja. Z njim pa smo bili veseli tudi mi hvaležni farani. Bil je navzoč pri našem krstu, pri naših porokah, vabil nas je k službi božji v cerkev, naznanjal nam natančno čas, molitve, prelival je z nami solze sočutja, kd smo naše ljube rajne v grob, polagali. Služboval je trem gospodom župnikom: Pernavsl, Švare in Wolf ter stregel 21 gospodom kaplanom.
Srčno smo hvaležni za to počaščenje moža, osi-velega v svoji službi ter cele naše župnije preblage-mu gospodu župniku, ki so to odlikovanje') izposlovali, nam tako posebno lepo in pomenljivo cerkveno slovesnost priredili in potem še» slavljencu tako lepo gostijo pripravili. Pozabili jih ne bomo nikdar!
Iz Slov. Bistrice. Naš notar Vistaler je imel pisarja z imenom Weutz, slovenski Bevc, po domače Peno. Ta človek je bil zagrizen posilmemec xn bil po-raben za vsako za/iltno delo. Za tega zdražba p, sq se skrivali oče Štiger, notar Vistaler in drugi mali in veliki gospodje našega mesta, če so hoteli Slovencem prizadeti kako škodo. Bevc je hujskal proti naši posojilnici, dopisaval „Marburgerici“ in hodil vohunit na naše shode. Se na zadnjem zborovanju Kmečke zveze v hotelu Avstrija sc1 ga iztisnili iz dvorane. (Ta človek je sedaj pobegnil ali v Ameriko ali v Srbijo, kakor mislijo nekateri. Zakaj ? Pred leti je Weutz prosil za* posojilo 4000 K pri graškem društvu Selbsthilfeverein. Na dolžno pismo je pona-redil podpis dveh tukajšnjih nemškutarjev, Njuna podpisa je legaliziral s pomočjo notarjevega uradnega pečata, katerega je imel prosto na razpolago. Na tak način je res dobil zahtevano svoto. Letos je; hotei na podoben način dobiti zopet posojilo v istem znesku. Skrivaj legalizirana podpisat je poslal graškemu društvu, katero pa se je iz sumljivosti obrnilo do zaupne osebe. Ta je potem razkrinkala notarjevega uslužbenca. Ker, se je vsa stvar razvedela, pobral je Weutz šila in kopita ter pobegnil, neznano kam. Ker je bil kakor ustvarjen za špijona, pobrisal jo je) najbrž k Srbom. Za v Ameriko je menda imel premalo okroglega,; 'Sluti se ta njegova namera zato, ker je služboval kot vojak v Zagrebu in je torej vešč hrvaščine in ker je dopisaval z nekim inženirjem,! ki mu je iz Belgrada poslal Še nedavno razglednico. Toda njegova pot nas ne briga. 'Bolj nas briga urad gospoda notarja Vistalerja. Zahtevamo z vso odločnostjo, 'da se ta slučaj njegovega uslužbenca ne zatere, ampak da se preiskuje z vso strogostjo, Četudi je bil nemško-nacionalni uradnik.
Spodnja Ložnica pri Slov. Bistrici. Naša štajerei-janska garda se je hudo osmešila. Tožila je nekatere obče spoštovane može katoliškega mišljenja, da so pri lanskih obč. volitvah sleparili. Toda preiskava je dokazala, da je to bila debela laž. Zdaj je vsa preiskava ustavljena. Volitve so torej veljavne. Županski stolec se bo tako pretresel, da bo g. Karl Jernejšek padel z njega. Zastonj ga bodeta držala Kumar in Zafošnik. Spodnja Ložnica je katoliško-slovenska. Sl. okrajno glavarstvo v Mariboru pa pozivamo, da takoj razpiše volitev novega župana.
Pogreb, v Tepanjskem vrhu je umrla posestnica Marija Jerovšek, mati tukajšnega profesorja g. H. Jerovšeka. Pogreb je bil 12. t. m. Priprosto kmetico je spremilo k zadnjem počitku mnogo občinstva, med tem smo opazili sina prof. Jerovška in prof. Koprivnika iz Maribora. Iskreno sožalje izražamo g. profesorju, ki je kot hvaležen sin do zadnje ure podpiral in po otročje ljubil svojo mater, priprosto kmečko ženo.
Sv. Bolfenk pri Središča. V letošnjem pustnem času je bilo pri sv. Bolfenku pri Središču poročenih 12 parov, povrh tega ir te župnije v drugih župnijah še 4 pari, eden teh celo v Vrhbosanski nadškofiji, tedaj vseh parov skup
16.	kar je zelo veliko, ko župnija šteje samo 1717 duš.
Sv. Barbara v Halozah. Kaj rad hvalisa ptujski okrajni odbor — ki je še dozdaj v nemških rokah — svojo vzorno delovanje, zlasti glede eest. No če si to delo bližje pogledamo, bomo vendar začeli dvomiti o razbobrani hvali, kajti že cel mesec mare tavamo po blatu, da se Bogu usmili, nikjer ni prodca, ali če je navožen, ga ni cestarja ki bi ga raztrosil. Cestarji morajo za bomo plačo še Štajerca brati, ki ga od odbora dobivajo zastonj. Poglejte si g. Ornig i, dr. vendar cesto od faroša do mosta, v kakšnem stanu da je. — K Plojevi srednji stranki so bili vabljeni nekateri Haložani in so šli, misleč, da se gre za novo postajo v Turniščah pri Hajdini. Da bi ta stranka dobila tal, dvomimo. Zaradi nemškega učnega jezika, ki so ga zahtevali načelnik kr. šolskega sveta in štajercijanski odborniki, so bili klicani obč. predstojniki na glavarstvo. Okrajni šolski svet je že upal, da dobi sv. Barbara nemško šolo, pa jim je spodletelo to pot. Saj se je itak nepostavno vrinila nemščina v 6. in 7. razred.
Dramlje. Naše izobraževalno društvo je priredilo danes, dne 14. t. m. društveni shod, kateri je jako lepo uspel. Kljub skrajno neugodnemu vremenu in grdim potom se je shoda udeležilo blizu 70 oseb. Shod je otvoril č. g. župnik Ogrizek in podal beseda odposlancu S. K. S. Z. v Mariboru, ki je govoril o zgodovini in razvoju kmečkega stanu. Shod se je vršil popolnoma mirno. Nasprotniki so sicer poslali par svojih, da bi delali zgago, vendar so izgubili pogum, ko so videli zbranih tako lepo število naših vrlih mož iu .mladeničev.
Jeza nemškega lističa. Vahtarca se jezi, da slovenski listi objavljajo Woggove slovenske reklame. Wogg, Zangger, Kos i. dr. in menda vsi celjski nem-Šk trgovci imajo slovensko besedilo na' svojih reklamnih listih. Na drugi strani pa pravi Vahtarca, da je sramota za celjske obrtnike,;da vpričo nemških strank govorijo z vajenci slovenski. Takrat bi se torej naj sramovali svojega maternega! jezika, če pa nemški trgovec s sladkimi besedami vabi Slovenca v trgovino, tedaj pa sme govoriti slovenski!
Mestno volitve v Celju so magistratovci tako dolgo prikrivali, da nihče ni mogel vložiti reklamacij. Kaj se jim treba toliko bati, saj niti Slovenci in niti, socialdemokrati ne gredo na volišče! „Ein einig Volk von Brüdern“, ki so drug drugemu v laseh, bo tedaj lahko prepričal svoje ljudi.
St. Vid. nad Valdekom. Sv. misijon se bo ob-
hajal tukaj od 20.? do 25. sušca t. J. pod vodstvom če. gospodov misijonarjev od S\ Jožeta nad Celjem
Koroško.
Volilno gibanje. Slovenska stranka je postavila sedaj kandidata tudi za 3. (beraški) okraj splošne skupine, namreč delavca g. Mihala Turka. Gosp. Miha Turk je puškar v Resnici pri Borovljah. Narodnjak in poštenjak skoz in skoz. Zastopa tudi vedno svoje versko prepričanje. — Volilni shod dne 17. marca, v sredo pred Sv. Jožefom se vrši za ves velikovški in dobrovljski sodnijski okraj ob jedni popoldne v „Narodnem domu“ v Velikovca. Govorila bodeta gg. kandidata Ellersdorfer in Grafenauer. — Volilni shodi se vršijo: Na praznik, dne 19. marca na Želinjah pri Petra po blagoslovu ob 3. uri popoldne, dne 14. t. m. v Maloščah pri Graceljnu ob pol 11. uri dopoldne, v Ločah pri Beljaku ob pol 3. uri popoldne v Žitarivasi ob 9. uri dopoldne in pri Pirovcu, v občini Rekaijavas, ob 4. ari popoldne.
Hochenbnrger na dela. Slovenski Narod poroča, da so koroška sodišča, odkar je novi prav. minister, jela prisojati nemškim advokatom pristojbine za prevod slovenskih pravdnih spisov. S tem hočejo ubiti slovensko uradovanje pri koroških sodiščih — a urezali se bodo v lastno meso: s tem se bodejo predramili tudi naši zadnji mlačneži slovenski in bodo začeli hoditi k slovenskim odvetnikom. Doživeli bomo potem še čase, do se bojo prevzetni nemški advokatarji učili slovensko in marsikdo bo morda celo iskal pot nazaj k slovenskemu narodu, ki mu je uskočil.
Spital. Dela pri Predora v Maljnioah so dovršena in tovorni vlaki že vozijo od 15. febr. naprej od Spitala do Predora in tudi skoz Predor na Solnograško. Sneg je pa tako globoko zapadel, da delavci, večinoma Slovenci in Hrvatje, ki so delali tu do zadnjega hipa, in imajo deloma s seboj žene in otroke, sedaj ko je delo pri kraju, ne morajo odpotovati. Čudno pa je, da jih ista železnica, ki jih je rabila, ne pobere v kak tovorni vlak in jih popelje do Mosta ob Beli ali do Spitala, kjer bi lahko z osebnimi vlaki odpotovali. Rajši jih železnično nradništvo pusti tu trpeti glad in mraz; bržkone nalašč, da bi svoje bore prihranjene krajcarje porabili tu na nemških tleh. To bi bilo treba interpelacije o drž. zbora. — V Rženn (Irschan) je plaz zasul neko priletno kmetico in petletnega otroka.
Beljak. V četrtek je pričel ves promet na ziljski železnici od petka pa vozijo vsi vlakovi tudi tovorni in brzo-vlaki na progah Beljak, Podrožčiča, Beljak—Bela (Pon-table) in Trviž—Jesenice. Od Laške Bele (Pontebba) do Vidma je tovorni promet še vedno ustanovljen.
Kranjsko,
Slovenska krščansko-socialna delavska, organizacija na Jesenicah je priredila včeraj dne 14. sušca krščansko-socralni delavski politični shod na Savi pri Jesenicah. Na shodu sta poročala deželna odbor nika profesor Jarc in dr. Pegan.
Vlom. V četrtek zvečer sta v Ljubljani ulomila v trgovino gospoda Jožefa Bahovca, trgovca z moko dva tatova. Oropala sta mizni predal ter stat se hotela lotiti še blagajne. Ali ropot ju je izdal. Mimoidoči stražnik je slišal sumljivi ropot ter zasačili tička pri delu. Oba zasačena sta iz zagrebške kaznilnice pobegla kaznjenca Ahac in Jožef Rukavina. V miznem predalu je bilo samo 25 K.
Gospodinjska šola na Vrhniki. V gospodinjsko šolo na Vrhniki je bilo sprejetih 51 učenk, večje število se jih ni moglo sprejeti, ker primanjkuje prostorov. Ta udeležba je pač lep dokaz, kako hrepene kmečka dekleta po izobrazbi irt pa kako potrebne so take šole našemu ljudstvu.
Čipkarska šola na Trati je od c. kr. ministrstva potrjena! ter prične delovati koncem tega leta. Sola je ustanovljena v gmotni napredek občine. Upati je, da se sprijaznijo in ublažijo tudi srca onih občanovi ki jim zdaj ne ugaja ta šola.
Ljubljanski podžupan dr. Karol Bleiweis vitez pl. Trsteniški je odstopil od svojega mesta kot podžupan. Bil je v občinskenf zboru ljubljanskem celih 34 let.
Sokoli irr socialni demokrati. Kakor se ; nam javlja is Jesenic, so se združili tamošnji liberalni Sokoli s socialnimi demokrati, ker si upajo združeni z rdečkarji priboriti tretji razred pri morebitnih občinskih volitvah. Tq je pa jako lepo društvo.
Primorje.
V Pliskovicah na Krasa so propadli pri občinskih volitvah liberalci in pa njihov župan. Na Krasu se je toraj tudi že pričelo daniti.
Salezijanci, prijatelji zapuščene mladine, so začeli graditi svojo cerkev v Trstu, katera bo zidana v obliki križa. Za Trst in njegovo ubogo zapuščeno mladino so Salezijanci res prava dobrota, da skrbe za ubogo siroto prav po očetovsko.
Not sedež tržaške pomorske oblasti. Za tržaško pomorsko oblast se bo zgradilo na mestu sedanje marinarske vojašnice novo posebno poslopje. Trgovsko ministrstvo je odposlalo svojega arhitekta, da na licu mesta napravi primeren načrt. Poslopje bo visoko tri nadstropja. Načrt mora biti zgotovljen že do 15. majnika t. 1. Vsa zidava bo stala, kakor je preračunjeno, okroglo 700.000 kron. Pri zgradbi se bodo upoštevala vsa najmodernejša higijenična pridobitja. V dosedanjih prostorih se je gledalo jako malo na to.
Vipavska železnica. Na lokalni železnici Gorica-Ajdovščina bodo zvišali brzino vozečih vlakov od 25 na 35 kilometrov na uro. Zaraditega mora ljudstvo sedaj pri prehodih in prevozih, kjer ni zatvor, biti skrajno oprezno in previdno, da se nikaka nesreča ne zgodi.
V Gorici bodo manufakturne trgovine vsled nedeljskega počitka, skozi celo leto vsako nedeljo zaprte. Skrajni čas pač, da se je uvedel sedaj v te trgovine nedeljski počitek.
Razgled po svetu.
Spopad med Nemci, in poljskim poslancem. Iz Krakova poročajo, da je v železniškem vozu prišlo do ostrega spopada med nemškimi potniki in poljskim poslancem Dobijo. Dobija je bil prisiljen potegniti revolver. Nemci so skočili nanj, mu odvzeli revolver ter ga do krvi pretepli. Dobija je dobil tri težke, rane na glavi. Tako si upajo Nemci postopati vi Galiciji. Poljski poslanci pa hodijo z nemškimi strankami skozi drn in strn v parlamentu!
Stavka na vseučilišču. Iz Aleksandrije javljajo, da na mohamedanskem vseučilišču v Kairi že dva meseca stavkajo vsi profesorji: in tudi velik oddelek dijaštva.
Anarhija in vstaja v Mali Aziji. Vesti iz Carigrada javljajo, da je v vilajetu Basoraha nastala silna anarhija. Ustava v tem vilajetu Še ni proglašena ljudstvu,-Jkatero se radi tega vedno bolj vznemirja. Oblasti ne storijo nikakih korakov, da bi preprečile nemire. V Jemenu je pričel neki Mahdi Said Ahmet razburjati ljudi in) je v Asiriji podnetil vstajo. Na njegovi strani se bojujejo domača plemena iz sedmih okrožji. Vstaja je zelo nevarna, zato je turška vlada odredila* da se takoj odpošlje vojaštvo v nevarne pokrajine in zaduši upor.
Ruski tiskovni zakon. Rusko notranje ministrstvo je dovršilo sedaj svoja dela za? zakonsko osnovo novega tiskovnega zakona. Ta zakonska osnova se bo prepustila sedaj posebni komisiji zastopnikov vseh ministrskih* oddelkov. K tej komisiji bodo povabljeni pri vseh zborovanjih tudi odlični časnikarji in pa učenjaki.
Nemški arheolog umrl. Znani raziskovalec starin profesor, Man je umrl v Bonni. Profesor Man si je stekel velike zasluge pri izkopavanju in raziska-vanju v starem Pompeji. Pokojnik je bil rojen 1. 1850 v Kielu.,
Ponarejeni bankovci. V Tarnopolu so našli pri reviziji poštne blagajne do 50.000 kron vrednosti ponarejenih bankovcev. Po mestu in okolici pa kroži za
200.000	K.
Propadel načrt proti tujcem. V Havani so bili domačini jako zavzeti proti tujcem. Predlagali so v komori osnovo, po kateri bi bilo tujcem prepovedano nakupiti si zemljišče in se tam naseliti. V zadnji seji komori je bil pa ta predlog z 49' glasovi proti enajstimi odbit.
Poneverjenje. Dunajskemu bogatašu W. so poneverili njegovi uradniki okroglo 100.000 K.
Narodno gospodarstvo.
Za male hišne posestnike. Že mnogo let se zahteva od vlade, da odpravi hišnorazredni davek posebno od onih hiš, ki dajejo le borna stanovanja njihovim lastnikom. Sedaj se je vlada vdala vztrajnim zahtevam ljudskih zastopnikov in’ jim predložila zakonski načrt, po katerem bi bile vse one hiše, ki imajo le po eno ali dve sobi namenjeni za stanova/-nje, to so one, ki so uvrščene v 16. in 15. razred in od katerih se plačuje hišnega razrednega davka po 3 K, oziroma 3 K 40 vin’, f proste vsega davka. S to davčno prostostjo bi bile pa proste tudi vseh 'deželnih, občinskih in drugih doklad, ki mnogokje presegajo daleko državni davek. Ako ta zakonski načrt postane postava, tedaj bo to precejšnja pridobitev za revnejše ljudstvo.
Kmetijska žitna skladišča na Bavarskem. Na Bavarskem posluje 123 kmetijskih žitnih skladišč. Za 1. 1909 jim je bavarska vlada dovolila 183.550 mark podpore in 858 970 mark brezobrestnega posojila. Vsa skladišča oskrbujejo članom-kmetom prodajo žita To je ena najtežavnejših vrst zadrug. Tato se mnogokje pripeti, da imajo žitna skladišča koncem leta občutno zgubo. Vendar pa vlada uvideva njih veliki pomen in jim naklanja znatno pomoč.
Kmetijsko zadružništvo v Bosni in Hercegovini. V novejšem času je zadružno gibanje našlo odmev tudi t Bosni in Hercegovini. Državni poslanec dr. Krek je ob priliki, ko se je odsek državnega zbora posvetoval o aneksijski predlogi in o predlogi skupnega finančnega ministrstva glede ustanovitve ogrske banke v Bosni, povdarjal, da naj bi se iz Dalmacije širilo zadružno misel tudi po priklopljenih deželah. Da se v Hercegovini vpeljejo rajfajznovke, si posebno prizadevata fra. Alojzij Mišič na Visokem in Ambro Miletič v Mostara.
Najnovejše vesti.
Srbski odgovor. Kakor javljajo iz Dnnaja, bo srbska vlada danes ali jutri odgovorila na zadnjo avstrijsko de-marcho v Belgradn. Izjavila bo, da so njene razmere do Avstrije normalne in da želi vedeti, zakaj Avstrija in Ogrska nočeta sprejeti trgovinske pogodbe s- Srbijo. Se le ko bo izvedela vzroke, bo lahko odgovorila, ali se hoče ah noče pogajati z vlado.
Vojska! Dunaj, 15. marca. Dobro poučeni tukajšnji krogi izjavljaj^ da je vojska s Srbijo neizogibna. Vedno bolj se potrjuje vest, da bodo dne 27. t. m. udrle srbske öete v Bosno, dne o. opnla pa da se bo pričela prava vojska.
omišljeniki!
Zahajajte le v tiste gostilne, kjer dobite W „ Stražo “! Poslužujte se v prvi vrsti tistih 1 trgovcev in obrtnikov, ki inserirajo v „Straži“! B
Natakar ali natakarica na račun se sprejme v gostilni Franca Seršen T Ljutomera. Zahteva se treznost, poštenost in nekaj kavcije. Kdor je bil v službi dalje časa v eni hiši, ima prednost.	77
Samostan oo. minoritov v Ptnju išče pridnega mežn-:rja. Krojači imajo prednost. Služba se nastopi z 15. aprilom t. 1.	76
Lepo posestvo 17 oralov zemljišča, sadonosnik, vinograd, gozd, polje, novozidana hiša z dvema sobama, s kuhinjo, z dvemi kletmi in stiskalnico se preda po ceni v bližini Maribora. Vpraša se v gostilni „k Tafemi“ Krčevina.	74
Spretnega solicitatorja, zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru.	70
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	58
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Valilnike (za umetno valenje piš-četov) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po ceni in priporoča Podružnica osrednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
I
I
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y žiiši dr, Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga tjig	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. :
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Fram».	n
5^
^’voji 11 svojim 2	$
Urar, očalar in zlatar |
Franj o HiireÄ |
Maribor, Tegethofova cesta 33	&
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine,
ur itd. po najnižji ceni.	■$£
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Hotel a««»«»
Pri belem volu v Celju
X

sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi V hiši vsak čas na razpolago: : :
i sc priporoča za obilni obisk, i
Založnik >B izdajatelj: Konzorzij „Straža“.
ŽMT Cerkveni slikar» ^ MXXXX Restavra©ija_________
* Peter- iSSeek»Mle * HarOdul €§0111
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, J? jr posebno altarnih in bandernih slik, križevih po ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- « ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem w ^ ča3u doma v svojem atelijeju in izdelujem manj •
& ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne
slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj 'W 'jsr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih y$r slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
23 Ä.
0 Izdelovatelj cerkvenega orodja m posodi 0
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska uliea št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, eiborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojimi	Sv@|i k svojimi
v fBarliios*u«
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec. vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Bobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojxiika Leou.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Itorilsaruj Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-uovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Slikar in pleskar
Franc Divjak
- MARIBORU; župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracij she in slikarske s'roke ter se priporoča siavm duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
g*
t * i
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
.. cl
vtr'
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče it) steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča 1	: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
jSsŠ
Edina narodna steklarska trgovina
Frau Strani»!, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kame nine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh stek'arskita del pri cerkvah in privatnih stavbah.	’	^
Najnižje cene! Najsolidnejk in točna postrežba!
&J8	«Ir«»!» 11,4».
..■■■ i iiibwiiw »m iimiiin 11 mniiinni 1i riiniirHmrirrmiir
Proda
se enovprežen in dvovprežen voz, eden že nov in eden'že rabljen. Sprejme se tudi za-mena. Popravila se izvršujejo točno in jako poceni pri
Financ Ferk
sedlar in barvar
Mariboru, Augasse štev. 2.
mm
awr Olje VK
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Za nakup priporočamo' tvrdko
fl. E. Šepec, Maribor
Orojiki trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske, obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in saTonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	t;
Odgovorni urednik: Viktor CenčiČ.
Tisk tiskarne tv. Cirila v Mariboru.