Lftfbffana, torek I« nifl|s 1028 Cena 2 Din Uredništvo i LhsbDana, Kaaflora nttca Ker. t/L Telefon fct. »071 in «804, ponoči tudi it. «034. •rokopisi no m mtel*. Dnevnik žago s pod a r s tv o,p r o s ve t o in politiko ftL ItM* - wteb,ht. Ljubljana, 30. aprila. Prvi maj Je praznik dela. V teku dolgih desetletij Je izgubil skoro popolnoma svoj borbeni značaj in strankarsko-politično obeležje, ki ga je preje odtu-Jevalo znatnemu delu najširših ljudskih slojev. Delo izenačuje vse, zato tudi praznik dela slave z istim iskrenim veseljem delavci vsega sveta, ne glede na politične razlike v mišljenju. Zaradi te svoie univerzalnosti pridobiva ta praznik kot slavnostni dan dela na popularnosti in priljubljenosti od leta do leta. Praznovanje prvega majnika je v or-ganični zvezi s praznovanjem pomladi, ko se priroda prebudi iz letargičnega spanja in bodro požene vse svoje kali za novo kipeče življenje. Tudi v tem mednarodnem prazniku je kos pračlo-veškega mita o pomladi, ki služi kot substrat raznim verskim in narodnim praznikom. Gotovo je tudi ta okoliščina donesla znaten del k temu. da se je praznik dela tako hitro udomačil. Naj so delavne mase še tako razcepljene po narodnostih in religijah, ki vsaka po svoje praznuje prihod pomladi, na praznik dela se znajdejo ročni in duševni delavci vsega sveta pri skupnem prazno-vanju. Delo požlahtuje Človeka ter ga etično dviga. Dolžnost dela je dolžnost posameznika napram družbi, od katere je kot izrazito družabno bitje odvisen ln od katere edino s svojim delom zahteva pravico in dobiva možnost za svoj obstoj. , Delo Je orjaški stroj, ki v človeško družbo neizprosno uvaja demokracijo in z imperativno silo iztreblja ostanke nekulturnih instinktov iz temnih dob človeštva. Nivelizacijska sila dela je na zmagovitem pohodu in ne morejo se ji ustavljati z uspehom anahronistični privilegiji, ki ne temelje na delu in na dolžnosti dela. Delo vzgaja v človeku smotrenost Izpod njegovih rok in iz njegovega duha rastejo dobrine, ki človeštvu omogočajo napredek v kulturi in civilizaciji, zato ve smotreni delavec tudi ceniti njih vrednost kot plod p'emenitega ročnega in duševnega truda. Človek, ki je delo v njem vzgojilo smotrenost. bo znal ceniti pridobljene dobrine ter jih ne bo uničeval z objestnostjo in z zakrknjenostjo, ki Je lastna samo onim, ki sovražijo delo in njegove uspehe. Delo zbuja v človeku čut socijalne pravičnosti, ki na njem temelji družba Iti ima samo v njem jamstvo za miren in uspešen razvoj na višjo stopnjo brez ogromnih in dragocenih žrtev ter napredek človeštva ovirajočih trzavic. S posebno iskrenostjo praznuje praz-Bfk dela naše ljudstvo, ki je od nekdaj tvorilo in še danes tvori en sam sloj delavcev, zato je neumestno postopanje oblasti, ki s prepovedjo svečanih prireditev v svoji kratkovidnosti skuša pridajati prazniku dela značaj razred-no-bojne in nevarne proslave. Kljub temu bo naše delavno ljudstvo proslavilo praznik dela. ki je tudi praznik pomladi in praznik živo klijočega (ivljenja. Nova past za prečanske kraje Beograd, 30. april«, p. Vlada je iznašla nov način, da lahko prikrajša prečanske kraj« pri dodeljevanju kreditov. Pod priti« •kom kritike KDK je morala v proračun vstaviti vsaj nekatere postavke, ki se ni» našajo na prečanske kraje. Da bi iz tega mogla kar največ obdržati za srbijanske pokrajine, je sedaj potom generalne direk« cije državnega računovodstva izdala nared« bo, po kateri morajo vsi naredbodavci II. •topnje, zlasti veliki župani pred otvoritvi* Jo proračunskih kreditov, ki spadajo v nji* hov delokrog, predložiti svoj odlok v odo. breaje glavni direkciji računovodstva. Na ta način je vladi dana možnost, da prepre* ti izčrpanje predvidenih kreditov in tako dobljene preostanke uporabi za srbijanske pokrajine. V vrstah KDK je izzvala ta na-rtdba veliko ogorčenje. Poslanci KDK bo« do zadevo »pravili pred Narodno skup. Kino. Zmaga KDK v važni dalmatinski občini Split, 30. aprila, r. Pri včerajšnjih1 občinskih volitvah v Milni je dosegla KDK nepričakovano lepo zmago. Za občino se je vršil hud boj, ker razpolaga z milijonskim legatom, ki ji ga je zapustil neki rojak v Ameriki. Vse stranke so napele vse sile in razvijale že več tednov živahno agitacijo. Zlasti radikali so si prizadevali, da bi dobili občino v svoje roke. Kljub temu. da je bil vladni aparat ves v službi radikalov, so doživeli strahovit poraz. KDK je dobila 426 glasov in 12 mandatov, radikali pa 52 glasov in 1 mandat. Zemljoradniška lista Je zbrala 134 glasov in je dobila 4 mandate. KDK ima tako v občini absolutno večino, kar je izzvalo med prebivalstvom veliko zadovoljstvo, ker ima sedaj garancijo, da bo krenilo občinsko gospodarstvo oa zdravo pot Povsod same neprijetnosti za vladno vecmo Odmevi nedeljskih protivladtaih shodov. - Borba med marinkovičevci in davidovičevci. - G. Vukičevič nadaljuje prizadevanja za pridobitev prečanov Beograd, 30. aprila p. Ker Narodna skupščina danes m zasedala, ni bilo zabeležiti važnejših političnih dogodkov. G. Vukičevič, ki je včeraj prvič zopet prišel v svoj kabinet, je danes ves popoldne koraferiraJ s poedinimi ministri; daljšo konferenco je imel tudi z g. Davidovičem. Dopoldne in zvečer je bil avdijenci na dvoru, kjer so se v resornih zadevah nudili tudi finančni minister dir. Markovič, vojni minister general Hadžič, agrarni minister dr. Andrič, minister za poljedelstvo dr. Stamkovič in zunanja minister dT. Marinkovič. V političnih krogih živahno komentirajo včerajšnje shode, ki so pokazali, da vlada v narodu vedno večie neraz-podoženje do vlade. Zlasti podčrtavajo velik uspeh KDK v Subotici. ki je le en dokaz več, da narod v Vojvodini odobrava politiko KDK. Veliko vznemirjenje je vzbudil v vladnih krogih tudi shod v Lazarevcu, kjer sta govorila radikalski disident g. Nastas Petrovič in zemljo rad nik dr. Tupanjanin. Oba sta zelo ostro kritizirala sedanji režim in žigosala njegovo brezbrižnost za interese in potrebe kmečkega prebivalstva. Pozornost ie vzbudil tudi nastop bivšega ministra v Vuikičevičevem kabinetu g. Vetje Popa vič a, ki je bil svojča« tako rekoč desna roka g. Vukičeviča. Popovič ie na svojem shodu v Paračinu povdaT-ja!l, da je Vukičevičev režrn. spravi;! državo v najtežje razmere in da je položaj od dne do dne bolj obupen. Zavzemaj se je za to. da pride na krmilo čimprej nov režim, ki bo zopet vzpostavil red in zakonitost. Mnogo komentarjev je vzbudilo v političnih krogih dejstvo, da se zunanji minister dr. Marinkovič in bivši finanč- ni minister dr. Kramanudi nista udeležila včerajšnje seje širšega glavnega odbora demokratske stranke. Zatrjuje se. da vlada med marinikovičevci veliko nezadovoljstvo s politiko g. Davidoviča. Očitajo miu, da je preveč popustljiv naoram Vukičeviču in da za ceno sodelovanja v vladi zapostavlja interese stranke. Dalje trde marinkovičevci, da so razmere za demokratsko stranko sedaj še mnogo slabše, kakor pa so bile takrat, ko je zajstopafi interese stranlke v vladi dr. Marinkovič. Veliko zanimanje vlada za sejo ra-dikatskega poslanskega kluba, ki bi se imela vršiti dne 3. maja. Seja doslej oficijelno še ni sklicana in zatrjuje se, da bi se ji g. Vukičevič hotel za vsako ceno izogniti, ker pričakuje, da ga bodo centrumaši in pašičevci zelo ostro napadli. Neuspeh, ki ga je doživela vlada s svojo akcijo glede inozemskega posojila in ki je danes že popolnoma evidenčen, je znova prisilil vlado, da skuša pridobiti sodelovanje KDK. Vse njeno prizadevanje je sedaj usmerjeno zgolj še na to. da bi ka.r najbolj restringirala pogoje KDK. Ta namen zasledujejo tudi vse konference, ki jih je imel g. Vukičevič v zadnjem času s prečani. ki bi iih g. Vukičevič hotel pridobiti 'za politiko vfade kot protiutež KDK. To namero vlade je zlasti jasno razkril ljubljanski »Slovenec«. Vse pa kaže na to, da tudi ta akcija vlade ni uspeta in v tei zvezi danes zlasti komentirajo včerajšnje izjave obeh voditeljev KDK na shodu v Subotici. kjer sta kategorično nagla,sila, da KDK ne gre v Vlado, dokler mirna popoilne garancije, da bo sprejet njen program. Lepi uspehi KDK v finančnem odboru Podrobna razprava o uredbi glede katastrskih komisij. — črtanje nekaterih za prečanske kraje najbolj krivičnih določb viran in ae bo o njem razpravljalo podrobno. člen 7. govori o dokladah članov komisije. Pred zaključkom razprave je bila na Beograd, 80. aprila, p. Finančni odbor je pričel dane« podrobno razpravo o uredbi glede delokroga komisije za določitev čistega katastrskega dohodka zemljišč. Kakor v generalni, je tudi v podrobni razpravi edina KDK nastopila odločno za odpravo krivic, ki jjh prinaša vladni osnutek uredbe prečanskim krajem. Pod utisom izvajanj njenih govornikov, je morala to priznati tudi vladna večina in pristati na to, da se odpravijo vsaj najhujše krivice. KDK je lahko zadovoljna s svojim uspehom. Klerikalci pa so tudi danes pokazali, da *o popolnoma izgubili svojo samostojnost in da so le še glasovalna mašina vlade. V debati so govorili samo poslanci KDK 2g. dr. Popovih, Juraj Demetrovič in Pavi«1 Radič, ki so ostro kritizirali poedine določ be uredbe ter dosegli, da sta bila člena 1 in 9. popolnoma brisana, člen 7. pa rezer- predlog poslanca Demetroviea sprejeta sledeča resolucija: laire< piše da bo socijalizem tudi v bodoče vodil nej-ostrefšo borbo prot! reakciji ln komunizmu Nova zbornica bo desničarska, vendar pa bo socijalizem v tej zbornici močan protiutež reakciji. Komunistična »Human-Hč« pa zatrjuje, da so te volitve za komunistično stranko najboljša garancija za bodočnost komunistične stranke, ki bo lahko z ojače-nimi silami nadaljevala boj proti nacijonali-stom. Preiskava proti Beli Kuna Zanimive ugotovitve dunajske dil že več mesecev v Srednji E skimi julijski DnnaJ, JO. aprila, s. Glasom ugotovitve iunajske policije, se Je Bela Kun pred 10 alt 12 dnevi vrnil na Dunaj. Na Dunaju se $e mudil kratko časa tudi pred tremi meseci in si je že takrat preskrbel lokal za agi-tacijsko centralo. Medtem je posetil razna evropeka mesta, kjer je organiziral komuni-•tično propagando. Ker nameravajo komunisti jutri prirediti pred votivno cerkvijo demonstracije in se je zaradi bližine deželnega sodišča bati izgredov, je izdala policija posebno stroge varnostne ukrepe. V deželnem sodišču so zaprti Bela Kun in njegovi sokrivci. Preiskava proti Beli Kunu postaje čim-dalje bolj zanimiva. Dokazano je, da je bil oolidje. — Bela Kun se je mu-vrooi in je tudi v zvezi z dunaj-mi dogodki Bela Kun v zadnjih letih ponovno v srednji Evropi in skoraj domneva se, da je bil v zvezi tudi z julijskimi dogodki prejšnjega leta. Bela Kun se je v prvi oolovici julija 1927 udeležil komunistične propagandne konference na Dunaju. Ko se je pričetkom letošnjega leta vrnil v Avstrijo, je ponovno potoval po Evropi. Dunajska oolicija misli, da je tudi osvoboditelj komunista Brauna iz zaporov v Moabitzu v zvezi z njegovo akcijo. Policija pa doslej še ni izsledila vseh oseb. s katerimi je bil Bela Kun na Dunaju v zvezi. Našla pa je tajni seznam imen, ki jih išče sedaj ne samo v Avstriji, temveč tudi v sosednjih državah. Naraščajoča napetost med Anglijo in Egiptom Angleška vlada je v posebni noti zahtevala, naj egiotska vlada v 3 dneh umakne novi zborovalni zakon, v nasprotnem primeru grozi z represalijami. London, 30. aprila (!o.) Ker bi imel egiptski senat danes razpravljati o nove zborovaineai zakonu, je angleška vlada sooči zadnjič pismeno posvarila ministrskega predsednika Nahasa pašo, naj ta zakon odloži * dnevnega reda. Po novem zborovainem zakonu bi bik) odvzeto policiji, ki je v angleških rokah, nadzorstvo nad zborovanji in bi ne mogli preprečiti protianglešklh demonstracij, ki so v zadnjem času na dnevnem redu. Po tem zakona bi smela nastopiti policija šele, če bi prišlo do krvavih izgredov. Zakon predvideva tako mile kazni, da izgube zakonske sankcije vsak pomen. Pač pa bi bili policisti, ki bi intervenirali pri demonstracijah, predno bi nastopil trenutek, predvidel v novem zborovalnem zakonu, strogo kaznovani. V Egiptu živi na tisoče inozem-cev, zlasti Italijanov, Grkov, Armencev, Sirijcev. Angleška vlada smatra, da bi bili vsi tt inozemci ogroženi, če bi bil »prejet ■ovi zborovalni zakon. Leta 1922 je angleška vlada striktno izjavila, da si pridržuje obraanbo inoz&mcev in imetja inozemskih naselbin. 2e lani, ko je bil predložen egiptskemu parlamentu nov; zborovalni zakon, Je angleška vlada obvestila voditelje egipt-akih političnih strank o svojem stališču. Ko so se začetkom marca razbila pogajanja med Chamberlainom in Sarvat pašo glede sklenitve egiptsko-angleške pogodbe in Je egiptska vlada pogodbo odklonila, Je angleška vlada izjavila, da se nadaljuje v Egipt« situacija, ki Je nastala po angleški deklaraciji L 1922 in da si Anglija pridr-fuje pravice, ki so označene v tej deklaraciji. Istočasno Je Anglija opozorila egipt-sko rtado, da angleška vlada nepovoljno presoja nekatere zakonske osnutke, ki so bfM predloženi egiptski zbornici. Kakor se pričakuje, bo zunanji minister Ohamber-lain poročal danes popoldne v spodnji zbornici o politični situaciji v Egiptu. Kairo, 30. aprila (lo.) Svetnik angiefke rezidence Reginald Hoare Je izročil snoči egiptskemu ministrskemu predsednika Na-has-paii noto, v kateri zahteva angleška vlada, naj egiptska vlada tekom 3 dni umakne zborovalni zakon, ker M sicer bila Anglija prisiljena, da Izvede represalije. Angleški krogi te vesti ne zanikajo niti jo potrjujejo London, 30. aprila s. Nota angleškega vrhovnega poveljnika, ki je bila snoči ob 19. izročena egiptskemu min. predsedniku Na-has-paši, se glasi: »Vaša eksceiencal Čast mi Je, da Vas obvestim, da je angleška vlada od izročitve angleške note z dne 4. aprila t. I. z naraščajočo skrbjo opazovala, kako postajajo vedno jasnejši nameni egiptske vlade, da Izvede gotove zakonodajne ukrepe, ki se nanašajo na Javno varnost. Angleška vlada mi je dala sedaj nalog, da zahtevam od vaše ekscelence kot šefa egiptske vlade, da takoj uvedete potrebne korake In preprečite uveljavljenje zakona o Javnih zborovanjih ln demonstracijah. Nadalje imam nalog, da zahtevam od Vaše ekscelence pismeno kategorično zagotovilo, da zgoraj omenjeni zakoniti ukrepi ne bodo kršeni v bodoče. Ce tega zagotovila ne dobim do 2. maja ob 19„ bo angleška vlada podvzela korake, ki jih smatra primerne sedanjemu položaju. Angleška vlada odklanja sedaj vsako Izjavo o načinu korakov, ki jih omenja t zaključnem stavku svojega memoranduma. Ce prispe egiptsko zagotovilo pred 7. zvečer dne 2. maja, je še vedno mogoče, da bodo dobile vojne ladje, ki so odplule iz Aleksandrlje, brezžičen nalog, naj ne potujejo v Egipt. Po angleškem naziranju bo moral Egipt končno veljavno zagotoviti, da stavi zakon o javnih zborovanjih v sedanji obliki z dnevnega reda. Z odgoditvijo pogajanj se angleška vlada ne bo zadovoljila.« London, 30. aprila s. Angleška linijska ladja >Warspite« ln krtžarkl »Callipso« ter »Ceresez« sta davi ob 9. odpiull po nalogu angleške vlade fz Malte proti Aleksandriji. Tudi križarka »Caledon« Je tekom dopoldneva odpotovala lz Malte v egiptske vode. Min. predsednik Baldwin Je popoldne sklical izredno sejo min. sveta. Na današnji seji spodnje zbornice Je zahteval poslanec Kenworthy od zun. ministra pojasnila o potovanju vojnih ladij iz Malte. Chamberl?in le odgovor na to vprašanje odklonil. Na vprašanje poslanca Macdonalda je pripomnil Ghamberlain, da bi po mnenju angleške vlade egiptski način rešitve zboroval-ne pravice zelo oslabil angleške pozicije v Egiptu. Egiptska vlada Je Imela danes pod predsedstvom min. predsednika Nahas-paše sejo, na kateri ie min. predsednik poročal o vsebini angleške note. Francoske volitve Ljubljana, 80. aprila. Pri vderajfofih ponovnih volitvah ▼ francoski parlament — govoriti e otjih volitvah, J« nepravilno, ker Je smel v nedeljo nanovo nastopiti ne le vsak dosedanji kandidat, marveč je mogel postaviti novo kandidaturo kdorkoli, dočim gre pri ožjih volitvah za odločitev med dvema kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dosegla najvei glaeor — se Je izpolnila napoved, da oetane ▼ moW ona kombinacija, ki je podpirala Poincar6ja v notranji in finančni politiki, Brianda pa v zunanji. Razlikovati je treba med glasovi, ki ao Jih zbrale posamezne stranke, in med Številom Izvoljenih poslancev. Beležiti moramo n. pfc porast komunistične stranke ra par stotino? glasov, a ugotoviti, da so Izgubili 80 odstot kov izvoljencev v burbonskl palači. Sploh se po dosedaj znanih izidih n« more reči, da bi levica in skrajna levica v francoskem parlamentu nazadovala po letu 1924. Zani mivo pa je, da je volilni red po okrajih prinesel največ dobička baS zmernim in desničarskim strankam, ki so se volilni reformi najbolj upirale. Posebno pri prvem turnu-su sta centrum In desnica dosegla nepriča kovano ugodne rezultate. Tu je prišla do izraza večja disciplina pri strankah bivšega nacijonalnega bloka, njihova enotnejša volja za oeveto nad porazom iz 1. 1924., zlasti pa pozivanje na velike uspehe na polju finančne politike, ki jih je dosegel zadnji dve leti gosp. Poincarč. Desničarji in centrum so namreč v vsej volilni borbi t rehemenco povdarj&li, da njim pripada levji del zasluge na sanaciji francoskega gospodarstva ln da so oni bili glavni in prav za prav edino zanesljivi steber Poincarčjevega ministrstva. Ta argument je deloma resničen. Brez sodelovanja Marinove skupine, ki predstavlja finančno močnejše sloje v Franciji, Polnca-r4 ne bi mogel s pridom izvajati svoje akcije. Kaj pomenijo močne bančne skupine in denarni mogotci, so skusili Herriot in nasledniki, ki so izšli iz kartela levice in iih je podpirala socijalisti čna stranka. Čeprav so imeli v parlamentu večino in so tudi v ljudstvu uživali zaupanje, vendar so vedno zadeli ob srebrni zid, kot je to zelo drastično imenoval bivši ministrski predsednik Herriot. Izkazalo se je, da francoski kapital prizna patrijotizem samo tedaj, kadar ravna z vladnim krmilom. Levičarske stranke sicer niso imele enotnega finančnega programa, delale so poskuse in eksperimente, ki so včasih po pravici vznemirjali posedujftče sloje. Ravno tako Da je res, da so ti sloji mislili mnogo bolj nase kot na Francijo. Kapital je bežal čez mejo, utaje-vali so se davki, vršila se je deskrutivna propaganda. Stranke, ki so zastopale kapital, so z vsemi sredstvi rušile levičarske vlade. Kaj je preostalo patrijotom iz radikalno - socijalistične str?.nke drugega, kot da se vdajo neizbežnosti in pristanejo na nacijonalno koncentracijo pod vodstvom bivšega predsednika republike Poincareja, ki je užival neomejeno zaupanje bančnega in poslovnega sveta? Herriotovim radikalom ln Painlevčjevlm republikanskim socijalistom, ki so v glavnem vdano podpirali Poincareja od julija 1926 naprej, pripada torej enaka zasluga na sanaciji francoskih; financ kot Louis - Mari-novi skupini in pristašem bivšega vojnega ministra Maginota, ki so tudi storili svojo patrijotično in republikansko dolžnost. To resnico je v polni meri uvidel francoski vo-lilec, ki niti prejšnjo niti sedanjo nedeljo delal razlike med posameznimi strankami z >zirom na njihov program, marveč sodil njihove odnošaje napram Poincarejevi akciji in napram splošni politiki Francije. Popolno satisfakcijo so doživele vse stranke, ki so podpirale politiko ozdravljenja financ in Briandovo politiko sporazuma med evropskimi narodi in utrditve miru. Karakteristično je, da so negativne stranke iz skrajne levice in skrajne desnice dosegle mnogo manj mandatov, nego so pričakovale; da so bili komunisti navzlic številčnemu napredku temeljito tepeni- Ugotoviti se mora gotov napredek zmernih in centrumaških republikanskih strank, prav tako pa se ne sme prezreti deiistvo. da so republikanski socijalisti in zlasti internacionalni socijalisti, ki nota bene podpirajo Briandovo zunanjo politiko, temeliito popravili volilni izid prejšnje nedelje in deloma celo napredovali. V splošnem še sedanje francoske volitve ne pomenijo desničarske zmage, marveč zmago dosedanje vlade, zmago Poincarčja in Brianda. Pričakovati je, da ostane Po* incarč na krmilu in da pride le do neznat« nih osebnih izprememb v sestavi vlade z ozirom na nekatere notranje premaknitve v številčni moči koaliranih strank in na zmago ali poraz posameznih vodilnih oseb« nosti. Sedanja politika Francije pa se bo neovirano nadaljevala. Evropa in svet sta si sedaj na jasnem, kaj želi. kaj hoče in kam koraka francoska republika. Ta goto« vost more biti samo v korist učvrstitvi miru. Navdušen sprejem nemških letalcev v Newyorku Newyork, 30. aprila g. 2e ob pol 9. zjutraj so pričele svečanosti za sprejem nemških letalcev. Kljub temu. da so bili prebivalci opetovano — dasi ne namenoma — razočarani nad prihodom »Bremenovih« letalcev. se je vendar zbrala več tisočglava množica. Ob 8.45 so letalci zapustili svoj hotel. Množica iih je burno pozdravljala. Po cestah so se vozili med eskorto policijskih motornih vozačev. Navdušenje je bilo vedno večje. Letalce so peljali med navdušenimi ovacijami prebivalstva do mestne hiše. kjer jih je pozdravil mestni sprejemni odbor. Pred mestno hišo le bila postavljena tribuna za 5000 oseb. Ob 12.35 je letalce sprejel župan Walker, ki lih je prisrčno pozdravil. V svojem nagovoru je posebno naglasll, da bo polet lz Nemčije v Ameriko prenesel tudi zbližanje med Ameriko in Nemčijo. Po nagovoru je Izročil vsem trem letalcem diplome o častnem meščanstvu Newyorka. Za počastitev se je zahvalil Hiinefeld. Med sprejemnimi svečanostmi je prišlo tudi do malega incidenta. Zaradi velikega navala se je podrl del tribune, pri čemer pa k sreči ni bil nikdo poškodovan. Železniška nesreča v Londonu London, 30. aprila, s. Na kolodvoru Wea-ften v Londonu se je pripetila popoldne ob pol 3. dozdaj še nepojsnjena težka nesreča. Osebni vlak je zavozil na ekspresni vlak Birmingham - London ter razbil več sprednjih vagonov. 20 oseb je bilo težko ranjenih. Pet se jih bori s smrtjo. Italijanske pritožbe zaradi Malte Navidezno neznatno aH v prfncJpijel-nem oziru zelo važno poročilo gre te dni iz italijanskih listov po svetu. Italijanski Časopisi se namreč pritožujejo, da se italijanski jezik na Malti odriva iz uradne rabe na kbrist angle škemu, da se nacijonalna italijanska kultura zanemarja in skratka, da se ita-lijanstvo zatira aproti volji velike večine prebivalstva*. Pritožujejo se ti fa šlstični listi, da protiitaliianski pritisk izvajajo organi Anglije, ki bi morala vendar upoštevati svojo preizkušeno prijateljico Italijo in naglašajo poleg te ga, da je tako postopanje, ki zatira prebivalstvu materni jezik, tudi proti pra vičnosti in proti moraii. Ali niso te-le fašistične pritožbe važnejše nego običajne nacijonalne pritožbe zoper neupoštevanje ter zatiranje manjšine v sosedni državi. To Je oni isti fašizem, ki kratkomalo noče priznavati, da biva v Italiji tujerodna manjšina, dasi ima celo po uradnih italijanskih podatkih blizu tričetrt milijona pripadnikov, pač že zato ne, ker to ni nič ali prav skoro popolnoma nič v primeri s štiridesetmilijonskim državnim narodom. Isti fašizem, ki je na avstrijske pritožbe o zatiranju nemškega mater-njega jezika odgovoril s skrajnimi grobostmi, da bo v primeru, da se pritožbe nadaljujejo, reagiral s še hujšim raznarodovanjem, ki je italijanska — pravica Isti fašizem, ki je v slovenskem Primorju in v Istru zatrl sleherne sledove maternjega jezika v uradu, šoli, v so-cijalnih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah. In sedaj prihaja, pa se pritožuje v imenu pravičnosti in morale nad zatiranjem italijanskega jezika na Malti, kjer je, notabene, italijanščina še vedno v uradu in v vsem javnem in zasebnem življenju priznana prav kot angleščina. Gotovo smo BalkancI duševno de-fektni, da ne razumemo take morale in pravičnosti, ki svojim manjšinam vzame vse, prav vse, in se kar je posebno značilno, niti ne ženira, priznavati svoje raznarodovanje na ves glas in vsemu svetu, zraven se pa pritožuje nad tretiranjem lastne manjšine v tuji državi, dasi ima ta take pravice, da bi bili Jugosloveni in Nemci v Italiji srečni, če bi imeli majhen del tega. Kar pa se tiče stvari same, ki se fašizem pritožuje nad n.io, je bržkone njegovo moralno ogorčenje vzbudila posebna situacija na Malti. Tamkaj so Angleži podedovali svoje gospostvo iz časov borbe z Napoleonom, dotlej pa je bil v posesti križarskega reda Ivanov-cev. Prebivalstvo pa je na Malti prav posebne vrste; tu na otočju so se ohranili najmočneje sledovi po Arabcih, ki so nekdaj gospodovali in tudi bivali tod; še sedaj je prebivalstvo močno rjave polti in govori jezik, ki je zelo, zelo pomešan z arabskimi besedami in drugačnimi značilnostmi, tako da se močno razlikuje od prave italijanščine. Ta jezik nekateri celo označujejo kot arabščino, pomešano z italijanščino; pravega italijanskega jezika je bilo na primer 1. 1901. od 186.392 otočanov — danes šteje 224.859 prebivalcev — zmožnih samo 20.000 ljudi, angleškega pa 23.000. V zadnji dobi se vedno bolj jači tendenca, da se Maltezi uredijo jezikovno in kulturno povsem samostojno in to je očividno zbodlo fašiste, da so zakričali o nevarnosti, ki preti italijanstvu. Fašistični smisel za moralo in pravičnost v narodnem pogledu bodo razen nas občudovali tudi Grki. Italije nič ne peče vest. ko se zgraža nad malteško «krivico», da gospoduje nad Dodekane-zom, ki ima izključno samo grško prebivalstvo, pa so se Italijani kljub temu polastili otokov in uvajajo na njih italijanščino. kakor pač v kolonijah. Zelo nas zanima, kaj bodo na fašistične pritožbe glede Malte odgovorili Angleži, ki so italijanski zavezniki in ki gledajo na zanje malenkostne manjšinske spore, kakor da se jih ne tičejo. Ali se bodo Angleži spomnili ter opozorili fašistične pritožnike, kakšna bi bila sodba, ako bi se sodilo zares po morali in pravičnosti. Zelo bi želeli, da bi fašizem izzval enkrat kritiko in sodbo tudi s strani, kjer običajno k njihovim raznarodovalnim metodam molčijo; lekcija s te strani bi bila zelo umestna. Novi potresi v Grčiji Atene, 30. aprila, tf. Potresni sunki t Ko rintu trajajo dalje. Posebno močan potres so čutili danes opoldne, ki je zopet poru« šil posamezne hiše in razdejal več vasi v okolici Korinta. Prebivalstvo ▼ paničnem strahu zapušča domove. Josipina Baker je napravila »izpit« z odliko BodmpeSta, 30. aprila z- Daoes popoMn« k Jodptoa Baker}«v* pred povabVeoiai ob&ortvoni nastopila ▼ po tetami predstavi. Narsod so bili sactopntld oblasti, tisk«, notranji minister Sii-tovsky ki jx*lanec Petrovaoi, ki J«, kakor mano, vložil interpelacijo proti plesalki. Uspeh predstave )e bil sliaien, tako da j« Bskerjeva takoi dobila dovoljenje za javne nastope. Tudi poslanec Petrovaci Je po predstavi izjavil, da se nad nmetnostjo Bakerjeve n« spodtika več. Letalski promet Berlin—Pariz Berta, 30. aprila Cbs.) Včeraj )e Ml otvorfeii • Parizom reden letaAski protre*. Službo bo opravljalo juokersovo letalo Herman Koehl. Vulkan na Falkenskih otokih Wellington, 90. aprila, s. Kapitan neke adje poroča o velikih vulkanskih izbruhih na Falkenskih otokih v skupini Tonga-otočja v Tihem oceanu, ki jih je opazoval v četrtek. Otok se je na enem delu povečal, dočim je na drugem delu z dveh žrel tekla goreča lava po obronkih. lama prarnevmfa /. mejnika izida prihodnja itavilka »Jutra* v četrtek zjutraj. Pred obč. volitvami v Brežicah Brežic«. 9. aprila IWB Nemci hi aemškutarji so nastopih za občinske volitve, ki se vrše 6. maja. z odprtimi kartami ln mi smo jim za to odkritosrčno gesto hvaležni. Nikdar nam ni prišlo na um oporekati Nemcem pravic, ki jim gredo kot našim državljanom in jim teh pravic tudi danes ne odrekamo. Nikdar pa ne bomo pripustili — in tn bodo trčiU na naiostreiše nasprotje nas vseh Slovencev — da bi skušali kreniti na ono pot, po kateri so hodili ored ln med vojno. Gkolnost, da skuša peščica Nemcev, izrabljajoč svoj dosedaj ugoden gospodarski položaj, potom svoje iamozne »gospodarske« liste započetl boj brežiškega Nem-štva proti Slovenstvu, je prvi tak poskus. Pravimo »poskus«, ker ne dvomimo, kdo bo iz te borbe, ki se bo po volitvah še nadaljevala, odnesel polomljene ude. Gospodje ne smejo misliti, da bodo nemško-političen značaj svoje liste parlrali s tem, če so nazvali svojo listo »gospodarsko«, ali pa, če so vzeli na svojo listo g. Gro-buščka. Vsak otrok razume Domen io cilj te »gospodarske« liste In ml bomo poskrbeli, da ga bodo razumevali vedno bolj. Dva mogočna faktorja sta bila, ki sta razgrinjala nad brežiškimi Nemci plašč za-dovoijnosti in materijalnega blagostanja: Vsenemške vlade bivše Avstrije bi pa denar. ki ga je nosil človek od blizu in daleč tem gospodom. Prvi iaktor je odpadel in tudi dragi je grozil odpasti; le ker je verjel v njihovo vedno zatrjevano lojalnost. je naš kmet, delavec ln uradnik navezal na tradicije. Sedaj pa so Nemci sami zahtevali odločitev. Njihovi obrtniki la trgovci — in ti izpolnjujejo skoro cdo nemško listo — niso hoteli skupno s slovenskimi obrtniki in trgovci, ki so postavili nepolitično strokovno listo, p« tudi niso hoteli z obrtniki, uradniki ln delavci ter posestniki, ki so na ostalih dveh slovenskih listah; pokazali so s tem, da hočejo biti ločeni in da ne marajo s temi ničesar skupnega. Ne vemo. če so dobro premislili svojo odločitev. Ako jši bo zaradi tega glava bolela, naj pripišejo to sebi. Radikalska ©mladina proti Vukičeviča Glasilo Pašičevih radikalov »Ostofcodje- nje« prinaša v svoji nedeljsko številki daljši članek iz vrst radikalske ljubljanske omla-dine, ki vehementno napada Vukičeviča. Imenuje ga pigmeja, ki se ie šele po Pašl-čevi smrti v splošnem kaosu v stranki dokopal do vodstva in je mesto zdravega po-kreta za ureditev razmer v državi uvel dve verski in regionalni struji — muslimane in slovenske klerikalce. Vukičevič ie t tem svojim korakom progna! Hrvate od sodelovanja na državnih poslih, nagnal prečanske Srbe v obup, odtujil državo vsem narodno čutečim elementom, v Sloveniji pa uvel najhujši teror črne internacijonale nad nacionalnimi elementi. Z manevri hoče Izzvati mnenje, da to njegovo početje služi Srbi-jancem, ki uživajo vse ugodnosti na stroške prečanov. V resnici pa tudi v Srbiji vlada glad In narod se je zakopal v dolgove, tako da nihče ne pomni tako obupnega stanja kakor Je današnje. Zanimiva pravda dr. Ravnik - dr. Hadelist Iz Celja nam pišejo: Vzklicni seaa škem. Okrajno sodišče Je dr. Hudeliata obsodtto radj razžaLJenja časti. Radi njegovega vzklika p« se J« zadeva obravnavala še pred okrožnim *> d iščem v Celju, kjer je dr. Hudelista zagovar jal dr. Kalan. Okrožno sodišče je dr. Hudeliata oprostilo, ker k bilo mnenj«, d« • svojo izjavo dr. Ravnika ni felM, češ da ob času, ko Je bR denar okrajnemu zastopa v Brežicah ukraden, dr. Ravnik še ni bil predsednik radikalne stranke in da ne odgovarja strankino vodstvo za vm nepoštenosti, katere zakrivi kak strankin član, četudi ta denar morda porabi v strankine namene. S tem je ta zadeva dokončno rešen«. Potopljena jadrnica v Dalmaciji Dubrmmtk, 30. aprila, n. Jadrnica .Svet! Vlah», ki je prevažala les, se je danes pri otoku Miletu potopila. Zaradi silnega vi« harja »& je ladja nagnila na stran, tako d« je zajela vodo in zaradi tega izgubila ravv« notežje. Predno ao mogli mornarji vodo iw črpati, se je jadrnica pogreznila in poto» pila. Trije mornarji so pri tem utonilL Kongres Trezne mladine Beograd, 80. aprila, p. V času od 6. do 8. maja se bo vršil v Sarajevu kongres Trezne mladine. Kongresa se bodo udeležili dele-gatje lz cele države. Udeleženci bodo Imeli polovično vožnjo na vreh državnih železnicah. Sivi aii drap — Krekov trg. Univerza, akade mija, galerija Meceni so med nami redko sejani. Dva moža iz naroda, iz sloja, ki ve, kaj se pravi pošteno delati in s poštenim delom utrditi in dvigniti lastno blaginjo, g. Kollman in Vodnik, sta pomnožila to pičlo število. Vsak od njiju je daroval po 100.000 Din Narodni galeriji v prepričanju pač, da bo denar, ki je bil s poštenim in vztrajnim delom pridobljen, porabljen kar najuspešneje in v. trajno korist naši nacijunalni kulturi. Kakor je obče znano, hoče Narodna galerija prezidati Narodni dom, da dobi tamkaj zase potrebnih prostorov. Taka prezidava bi stala ogromne vsote, a bi naposled še ne bilo mogoče Narodnega doma preurediti tako, da bi trajno odgovarjal potrebam in zahtevam Narodne galerije. Denar, težko nabran in z najplemenitejši-jni nameni darovan, bi se potemtakem zazidal v poslopje, ki bi le začasno odgovarjalo novim nalogam. Sredstva, ki jih ima sedaj NG na razpolago, bi bila s tem izčrpana. In kakor uči izkušnja, bi se bržkone nabiralna akcija ustavila, kakor hitro bi videla javnost, da NG ima, kar ie hotela imeti. Taka preureditev Narodnega doma bi bila za stvar samo bolj škodljiva pego koristna. Škoda bi bilo v to poslopje zabiti nabrane in darovane lepe zneske, kar gotovo ni v intencijah nabiralcev in darovalcev, pa tudi ne po mislih in željah vseh (ali celo večine) naših likovnih umetnikov. Tudi o akademiji znanosti itn umetnosti govore. Nje ustanovitev le potrebna in trdim, da ni kulturnega človeka med nami, ki bi ne odobraval te visoke in prelepe namere, kakor ni nikogar med nami, ki bi ne priznaval prvoredno nacijonalno-kultur-pega pomena Narodne galerije. Toda — pri reševanju teh vprašanj ndarja na dan stara naša napaka: da zidamo v oblake im da gradimo visoko na najvišje, ko za vse skupaj niti ni ustvarjena trdna materijalna osnova, ki brez nje tudi znanost in umetnost ne moreta živeti, kaj šele, da bi se trajno razvijala brez večne borbe za obstanek in brez pretresljajev, materijalnega zmačaja, ki so zločesta ovira vsakemu v razvoj usmerjenemu znan-»tvenemu in umetniškemu delu. Tudi znanosti tn umetnosti omahnejo krila, ako nimata sredstev in pripomočkov, ki bi jima zagotavljala nemoteni razvoj. Iz nič se ne da vekomaj ustvarjati. Pomislimo samo, s kakšnimi težavami se mora boriti iz dneva v dan ljubljanska univerza, ki je naš najvišji zmanstveni izavod, kakor jo po pravici imenujemo vsi, ki s spoštovanjem in ponosom, pa tudi s skrbjo gledamo nanjo. Le vprašajte univerzitetne profesorje, da vam povedo, kako se mučijo z izpopolnjevanjem svojih seminarjev, institutov in knjižnici Vprašajte dijake, da vam povedo, kako težak jim Je študij, ker nima naše vseučilišče onih pripomočkov na razpolago, ki Jih Je treba vsakemu visokošolcu, če hoče z uspehom študirati, in ki Jih druga vseučilišča — tudi v naši državi — imajo vsaj v desetkrat večji meri. In ne smemo prezreti dejstva, da naša univerza nima svoje strehe, a poslopje, kjer Je nastanjena danes, le za silo in v skrajni tesnobi komaj zadošča. Za koliko časa še? Da se naše vseučilišče izvile iz teh klešč In se uglobi v »talno trdi temelj, so osnovali društvo za nabiranje univerzitetnega sklada, ki se nam zdi — če objektivno pre-motrimo današnje razmere — to, kar Je ribi voda. Vse, kar Javnost eroore v materi Jalnem pogledu, naj bi se najprej osredotočilo r akdji, ki hoče naši univerzi zagotoviti materi i alno možnost obstanka. In ko dospemo do tega stalno trdnega teme-Uai, ki bo na nJem trdno in častno stala in napredovala naša univerza, potem mislimo na droga. Pri nas nimamo ameriških roohimilljonarjev, ki bi z enim podpisom na čeku dai LJubljani troje palač: untver-bg, akademijo in galerijo. Vzlic cbema mecenoma so naše prilike vrlo tesne ln skromne, zato pa moramo biti tudi glede on znanost in umetnost dobri in previdni gospodarji. Zato dogradimo najprej to, kar I« imamo Idejno in stvarno največjega, potem se lotimo onega, kar teče s item ■poredno ali pa kar trenutno ni toliko emi-aentne važnosti za naše kulturno življenje. Ne razstavljaj mo pesti dinarjev na kupčke, ker ne bo nflcjer dovolj. Dne 23. t m. je g. prof. dr. Hinterlechner ▼ »61ov. Narodu« povedal, s kakšnim na-Crtom se ukvarja g. prof. Plečnik: Pod Ti-volijem naj bi zrasrfla univerzitetna poslop- ja v paviljonskem slogu. Krasna misel! Ali ne bi bilo mogoče v ta načrt vnesti tudi paviljona, ki bi služil Narodni galeriji in akademiji"? Ta paviljon bi bil zgrajen od temelja do slemena tako, kakor ga zahtevata ta dva zavoda, ki bi skupaj z našo univerzo na tem prostoru, obdanem od cvetja in zelenja, reprezentirala našo duševno moč in lepoto! Tu bi bilo koncentrirano vse naše kulturno stremljenje in snovanje na tem delu nove Ljubljane, ki se popne v našo čast in v naš ponos — naše Atene! Morda v zadnjem trenutku podajamo to misel javnosti in vsem poklicanim činite-Ijem v promatranje z željo, da obvarujemo razočaranja in kesanja vsakega plemenitega nabiralca, darovalca in graditelja naše umstvene kulture. Naglica ob reševanju takih vprašanj, ki tako živo režejo v naše duševno življenje in pomenijo rešitev za vse čase, bi gotovo ne bila nič prida. Narodni dom pustite, kakršen je, da se porabi v druge namene; univerzo, akademijo in galeriio pa si predstavljajmo spojene v eno celoto, ki zahteva koncentracije vseh naših merilnih in materijalnih moči. Bodimo velikopotezni, ko hočemo veliko ustvariti! E. G. F&ni^M! ivjunia Slovenski javnosti je znano, s kakšnimi težavami se je ljubljanska univerza vsa leta svojega obstoja borila zaradi pičlo odmer jenih dotacij v državnih proračunih. Znano je tudi, kako se je od leta 1922 , vsakikrat ob razpravi o državnem proračunu, govorilo, da zahteva varčevanje v državnem gospodarstvu ukinitev ali vsaj okrnitev te ali one fakultete. Vsakikrat — uajslovesneje ob zadnjem takem poskusu proti koncu lan 3kega leta — se je slovenska javnost kakor en mož dvignila za popolno univerzo v Ljubljani in podprla svojo zahtevo s pozivom na posebne potrebe slovenskega na roda ter na splošne interese cele drža ve. Nevarnost ukinitve ali okrnitve je za se» daj — se zdi — premagana; ostane pa druga, prav resna nevarnost, da bodo univerzitetni zavodi in seminarji več let nezadostno dotirani in da se vsled tega ne bodo mogli razvijati, izpopolnjevati in udejstvovati, kakor bi bilo želeti v interesu znanosti, v interesu našega ugleda v znanstvenem svetu in v interesu akademskega dijaštva. Da bi slov. univerza mogla v polni meri vršiti svojo lepo nalogo in da hi njeui znanstveni instituti ne bili prisiljeni klavrno životariti, kadar ne dobe povoljne dotacije iz državnih sredstev, je potrebna združena pomoč vsega naroda. Univerzi v Beogradu so premožni zasebniki naklonili bogata sredstva, so napravili zanjo milijonske ustanove. Slovenski narod Krezov nima, ima pa globoko umevanje za svojo univerzo in nje pomen, ima železno voljo, izpopolniti svoj najvišji kulturni zavod. Zato se je ustanovilo »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada«. Pri njem naj se stekajo prispevki, mali in večji, ki jih bodo razne korporacije in zasebniki žrtvovali za univerzo, stekajo uaj se v mogočen Narodni zaklad, ki bo univerzi v pomoč pri njenem znanstvenem lelu in ki bo glasna priča, da Slovenci hočejo svojo univerzo. da cenijo njeno delo, da v njej vidijo varuhinjo svoje narodne individualnosti, da jo imajo za potrebno kulturno trdnjavo narodne države proti zapadu in severu. Dobro vemo, da je splošen gospodarski položaj težaven, dobro vemo, da se od vseh strani zahtevajo ali pričakujejo velike gmotne žrtve, dobro pa tudi vemo, da slovenska požrtvovalnost ne bo odpovedaia, ko gre za pomoč «lovenski univerzi. Prepričani smo, da nam bo čast, vpisati sleherno slovensko občino med člane našega društva, najmanjše kot redne članice z letnino 100 Din, večje in premožnejše pa kol dobrotnice (500 Din), ustanovnice (1000 Din), nekatere kot pokroviteljice (5000 Din) Največji slovenski samoupravi, oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru, sta pristopili k društvu kot prvi pokroviteljici. Prepričani smo, da bodo naši denarni wvodi, hranilnue. posojilnice, banke, naše gospodarske organzacije, naša 'ndustrijska in trgovska podjetja dala vpisati svoja imena med pospeševatelje ljubljanske univerze. Prepričani smo, da se bodo zasebniki upoštevajoči potrebe univerze, v velikem številu udeležili skupne akcije, vsak po svojih močeh. Do vseh se obračamo, vse vabimo, vse prosimo, naj se združijo v društvu, ki nam je edin namen, podpreti slovensko univerzo. Vsak prispevek naj se da v zavesti, da daje to narod sebi. Ožji odbor »Društva za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada«: Predsednik: Dr Danilo Majaron, odvetnik I. podpredsednik: Andr. Šarabon, veletrgovec. II. podpredsednik: Dr. F. K. Lukman, univ. prof. Tajnika: Dr. Jos. Turk, univ. docent. Dr. Albin Ogris, univ docent. Blagajnika: Dr. Fran Cerne, direktor Mestne hranilnice ljublj. Ivan Avsenek, predsednik Kranjske hranilnice. Člani ljubljanske Glasb. Matice pred mavzolejem v Olomucu Grobišče, kjer Je pokopanih 1400 Jugoslovanskih vojakov. Matični zbor Je 26. aprila ob 4. nri položil venec na mavzolej in zapel »Vigred« ln »Blagor muc. češkoslovaški železniški uradniki na Gorenjskem Udeleženci izleta železniških uradnikov CSR so včeraj obiskali našo Gorenjsko. ki jih je v zgodnjih jutranjih urah sprejela v bohotnem solncu in cvetju. Na vseh postajah so vihrale državne zastave in pomladansko zelenje je krasilo vse objekte ob progi. Žal je okusno okrašeni vlak vozil preko Kranja v prezgodnjih urah, tako da so goste pozdravljali le stanovski tovariši. Že v Lescah pa je na lepo ozaljšanem peronu pozdravil ekskurzijo župan gospod Ažman. Izletnikom in številnim spremljevalcem iz vseh krajev Slovenije se je tamkaj pridružil radovljiški srezki poglavar g. dr. Vavpotič, ki je spremljal zastopnike češkoslovaškega krilatega kolesa mimo Jesenic skozi Vintgar na Bled in nazaj do Radovljice. Že na Jesenicah pa je čakal goste zopet nov veličasten sprejem. Med gosto množico jih je pričakoval jeseniški župan g. Cufer z občinskimi odborniki, godba KDK. jeseniška «Sloga», zastopniki Sokola in drugih korporacij. Po navdušenih pozdravnih nagovorih in zahvalah so Cehoslovaki zajutrkovali v kolodvorski restavraciji g. Ozvalda. OkoH pol 9. je krenil vlak proti Bohinju. Gositje so na lepo okrašeni postaji Dobravi-Vintgar zapustili svoje domove — ter se spustili v sotesko •amantičnega Vintgarja. Pot je potekla koraj mimogrede. V prijateljskih raz-ivorih in občudovanju majniške nara-^ so izletniki po komaj poldrugourni oji prispeli na Bled, kjer jih je pred Nedosežno ovame ODOLA temelji na dejstvu, da se ODOL pri izpiranju ioimalno zaje v zobe in sluznice ter jih takorekoč impregnira. To važno nedosežno učinkovanje ODOL-a se mora posebej povdariti. Dočim druga sredstva za nego ust in zob deluje;o samo toliko časa, dokler traja čščenie ust, učinkuje ODOL še cele ure po čiščenju zob. Zanimiva znanstvena raziskovanja o trajnem učinkovanju ODOL-a so dokazala, da te nedosežne lastnosti nima niti eno sredstvo za nego ust in zob, k' sploh pridejo v poštev. Kdor dosledno vsak aan uporablja ODOL, neguje najbolje svoja usta in zobe. Odol se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah. paifumetijah in brivnicah. je pozdravil izletnike v imenu velikega župana ljubljanske oblasti sreski poglavar g. dr. Vavpotič iz Radovljice, ki je želel češkoslovaškim gostom čim prijetnejše bivanje in čim več lepih spominov iz najlepšega kraja Slovenije. Za njim je govoril blejski župan g. dr. de Gleria. ki je izrekel dobrodošlico v imenu občinskega zastopa in blejskega prebivalstva. V imenu češkoslovaško-jugoslovenske lige je pozdravil Čeho-slovake v krasnem govoru g. Juvan. Naglasil je, da ne pozdravlja Slovenija češkoslovaških gostov samo kot prijatelje. temveč kot brate ene misli in ene krvi! Spomnil se je istočasnega bivanja ljubljanske «Glasbene Matice« v bratski republiki in podčrtal veliki pomen v trenutku, ko prihajajo Čehi med Slovence, a istočasno Slovenci med Cehe. V imenu lige je prosil navzoče, da podpirajo delo tega idealnega društva, ki v prvi vrsti garantira za čim prejšnjo zibližanje obeh narodov. Po kratkem pozdravu g. Cermaka v imenu češkoslovaške obce in zahvali predsednica društva g. Brelicha Novaka, ki je izročil udruženju še krasno opremljeno spominsko knjigo s podpisi vseh 91 udeležencev, je g. Černigoj s ponovno zahvalo zaključil vrsto navdušenih in vedno znova se ponavljajočih ovacij. Gostje so se nato točno ob 15. z blejskega kolodvora odpeljali proti Jeseni- Ronald Cclmann znani simpatični ljubavnik žena gostuje samo še danes v velefilmu Ja mrtvi straži" (Beau Geste) Film tajske legije. Danes ob 4., 6., 8., Vi 10. Telefon 2730 Kino «DVOR» Pride: »Grof obešenjak« cam, kjer jih je sprejela sokolska godba. Po kratkem odmoru in med navdušenimi nazdar-klici so gostje krenili proti Ljubljani. Zvečer ob 20. se je vršil v sokolski dvorani na Taboru dobro obiskan družabni večer, ki je sklenil mnogo novih prisrčnih vezi med železniškim uradništvom obeh držav. Danes ob 9.11 odpotujejo gostje proti Zagrebu, kjer jim pripravljajo hrvatski železniški uradniki najlepše sprejeme. V kratkem času bivanja med Slovenci so se priljubili vsem, ki so jih imeli priliko bližje spoznati. Naj jim bo pot, ki jih vodi po najlepših predelih naše domovine, do zadnje postaje na naši zemlji lepa pomladanska bajka, kakor ie Jugoslovenom, kadarkoli pridejo med nje! Zgradba novega mostu čez Kokro v Kranju Zdraviliškim domom čakala »mornarica® 10 velikih čolnov. Aranžman tega dela programa je bil v spretnih rokah predsednika zdraviliške komisije gospoda dr. Janežiča. Goste so nato čolnarji prepeljali na otok, kjer je pričel kmalu peti zvonček «želja». Gostje se niso mogli dovolj načuditi krasni gorski panorami, ki je bila takrat še popolnoma čista. Komaj pa so se udeleženci dvignili do hotela «Triglav», kjer jim je pripravljalni odbor priredil banket, so se spustile megle, zastrle pogled in pričelo je rositi. V daljavi je zabučal grom... Kot prvi je goste pozdravil v imenu osrednjega odbora udruženja železniških uradnikov g. inž. Cernigoj, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče zastopnike oblasti, korporacij in tiska, prosil bratske tovariše za podporo v dosego svojih ciljev in se zahvalil za srebrn lipov venec, ki so ga gostje podarili udruženju. Obenem jim je izročil skromno darilo, par najlepših slik naših planin. Za pozdrav so se zahvalili zastopniki krajevnih odborov društva železniških uradnikov iz Košic, Poprada, Ziline, Bra-tislave, Olomuca, Prerova, Mor. i Ostrave, Brna, Iglave, Breclava, ! Hradca Kralovega, Lyberca. Nymbur-; ka, Plzna, Tabora in drugih. Vihar navdušenja je žel krasen govor g. Rut-kaya za bratislavski odbor v slovaškem jeziku, v katerem se je v imenu slovaških železničarjev zahvalil za ! nadvse prisrčen sprejem in povabil slo-1 venske tovariše v lepo Slovaško. Nato V Kranju se je pretekli teden pričelo z graditvijo novega mostu čez Kokra Stari železni most, ki mu je že davno potekla normalna življenska doba in že dolgo ne odgovarja več obstoječim predpisom, se bo odstranil in nadomestil t novim železobe* tonskim. Razprtina od 36 m, to je razdalja med obema bregoma se bo premostila z enim samim železobetonskim obokom, z največjo višino 28 m nad Kokro. Projekt za most je izvršil znani stro* kovnjak gradbene direkcije g. ing. Miklauc, gradbena dela pa so poverjena stavbni tvrdki Slograd, ki nam nudi dovolj garan* cij, da bo to ne baš enostavno delo stro» kovno dobro in solidno izvršeno. Gradbe-na doba je predvidena na 7 mesecev. Ob* stoječi most se bo demontiral na ta način, da se bo vsa konstrukcija dvignila ca 65 m iz sedanje lege ter se bo odstranila §ele čim bo gotov novi most. Slavni režiser Fritz Lang, stvaritelj filmov »Nibelungi«, »Metropolis« — njegov naivečji film do danes »Špijoo«. •Jutro* it itn T®wS X, S. !M8 Klerikalni blagoslov v brežiškem okraju V začetku maja se bodo vršile r brežiškem okraju občinske volitve in klerikalci so vpregli t volilno agitacijo ves oblastni odbor Brežic«, 27. aprila. Skoro r rsefc občinah brežiškega |»kraia »e bodo vršile 6. in 13. maja ob-Cinstke volitve. Nahajamo se torej sredi fcvahne volilne kampanje. Brežiško napredno PosavJe Je našim klerikalcem posebno hud trn v peti Sklenili so, da ga zlepa ali zgrda «pre-štrihajo», kakor se je g. prof. Jarc izrazil v Kapelah. Zato je bilo treba mobilizirati ljubljanski oblastni odbor, ki je v nedeljo 22. t m. pod komando g. Jarca na »nem ter 22. in 23. t m. pod vodstvom g. dr. Natlačena na dveh avtomobilih prebrenčal ves okraj od občine do občine ter od enega do drugega župnišča. Iz vseh koncev avtomobilov in vseh iepov gg. Jarca in dr. Natlačena so na vse strani letele gnojne Jame. nove ceste, mostovi, turščica, galica, denar in vsemogoče dobrote. Zares presrečni smo Posavčani v tej volilni dobi! Sam Bog pa zna. za Čigav denar brenči ta gospoda po Posavju. Za svoj lasten denar? To pa že ne! Kaj ni to morda denar Iz raztrganih žepov naših, v največji bedi živečih davkoplačevalcev? Kaj nI ta zapravljen denar izžet te krvavih žuljev onega našega bednika. katerega hočejo sedaj v plačilo še prevarati za volilno kroglico? Na žalost je tako! Nobena tajnost ni reč, da je naš brežiški okraj med najbolj obubožanimi v Sloveniji. Zaradi skrajno slabih zadnjih letin in nesrečne državne uprave je naše ljudstvo prišlo na rob gospodarskega propada. Ogromna večina prebivalstva v teh krajih živi v bedi. ki je ni prei nikdar poznalo. Nima sredstev za kruh. obleko, niti za žlico soli, pač na ima kakor v zasmeh po'no klerikalnih obljub. Vrh tega ie še g. Natlačen sklical za živahna debata, aa katere Je dal inieijativo delega-t mariborske Lige dr. Rersinan. Sfc&pščina Je tudi razpravljala o postavki v le-toSnjem državnem proračun« glede •motite podw>re delovanja u kulturno ln gospodarsko ibližaoje jugoslov in češkoslovaškega naroda. Obveljal Je končno predlog delegata ljubljanske Lige R. Pustoslctnška, oaj se Savez obrne oa me-rodajno mesto s prošnjo, nad se iz one postavke nakazuje redna podpora Savezu. kakor tudi posameznim Ligam Na predlo« R Pustoslesnika je skupščina sklenila, da naj v Savezu včlanjene Lige plačujejo v Savezao blagajno po 1 Din leitno za vsakega člana. Končno Je predsednik TrtfanovK naznaaH, da •e vrši koagre« vadi Lig t CeškoslovaAkl m J»fosUvii4i od 10.—12. Junija t Pitni ter pozval "r*e Lige, naj dim na^preje imenujejo svoje deklet«, predvsem pa »berejo referente. Sknpdfima Je trajala od pol 11. do pol 14. Po ■bom Je b« v hotehi »Srpski kralj« banket, ki ga Je priredila delegatom beograjska Liga. Up praznik nase obrtne mladine Ljubljana, 30. aprila. Obrtna nadaljevalna Sola za ženske obrti K zaključila avoje šolsko leto v nedeljo g lepo in okusno prirejeno razstavo Šolskih In ročnih izdelkov v telovadnici dekliSke loie pri Sv. Jakobu. Razstava del nudi na« goren vpogled na veliko delo, ki ga vrši vodstvo te obrtno»nadaljevalne šole. V 12 oddelkih • pripravljalnim razredom, prvim ki drugim letnikom in nadaljevalnim raz« redom s izpopolnuje v svojih strokah 332 učenk in to kot Šivilje, krojačice, vezilje gori do spretnih modistk. Pod veščim vod* ttvom Šolskega upravitelja g. nadučitelja Gorjupa sodeluje na izobrazbi našega obrt« nega naraščaja Se 16 izprašanih in namenu Šole navdušenih učnih moči Kaj ■ premore strokovni pouk, nam jasno priča ta razstava. Ponoven dokaz nam je to, da je ta šola z delavnico netazdružljiva; praktični pouk hi vaja v delavnici pa pri« dobiva v šoli teoretsko znanje, brez katerega ni napredka in razvoja v vedno se iz» popoln u joči in napredujoči obrti. Zal, da ne uživa obrtno nadaljevalna 5o* la one zaslombe in podpore od poklicanih faktorjev, ki bi ji morali posvečati vso gkrb in naklonjenost Tako pa se mora v&aj nek županov ta odbornikov, seveda skrbno Izbranim, neljubim pa Je poslal vabila tako pozno, da niso prispela pravočasno. Tam je razlagal, kakšne nebeške « dobrote* deli in bo delil oblastni odbor. Povedal pa ni. s čigavhn denarjem se bo to zgodilo. Povedal ni, da mora za gnojne jame in druge dobrote, katere bodo zidali klerikalnim veljakom in bogatinom, vsak najubožnejši davkoplačevalec prispevati v oblastnih dajatvah, katere si mora dostikrat pritr-gati od svojih ust in ust gladne dece. Nič lažjega kakor nekomu odrezati žep. polovico vsebine uporabiti za posebne namene, tudi za morebitne vožnje, za lastne lepe plače itd., drugo polovico pa vrniti kot velikodušno nebeško dobroto v obliki gnojnih jam, galice in podobnega. Skrajno predrzno Je. 6e potem od onega, kateremu so z njegovim lastnim denarjem delil) take dobrote, zahtevajo še hvaležnost zahvalo in celo volilne kroglice! Za hudo bedaste nas imajo ti-le klerikalni evangelisti. Oblastni odbor je že 19. t m. sklenil, da razdeli podporo za galico tako. da dobi posameznik po znižani ceni največ 50 kg galice. To Je bilo že javno publicirano. Kijub temu pa si upa gospod dr. Natlačen na uradnem sestanku v Brežicah tri dni po tem dejanju napram županom zmotiti se. da bo dobil vsak do 100 kg po znižani ceni! Po volitvah bo ta i ba m bodi km IiJiun Ittritotn«. 3. Vsak pomočnik, ki hoče postati moj« •ter mora napraviti pri novi Zrcal čevljar* skih zadrug ▼ prisotnosti državnega funk* cijooarja roojstersko izkušnjo. Pomočniška doba trajaj 6 let Oblasti se pozivajo, da n natopijo napram fufcnarjem z vso strogostjo. Vsak presto« pek naj kaznujejo z globo 300 Din, Kaznuje naj se pa tudi oni, ki je delo naročil, z globo 600 Din. Slovenci! Narod, M Je vdan alkoholizmu, propada mo-ratao, telesno In gospodarsko. Zato se z vedno večjo vnemo propagira ideja treznosti po vsem kulturnem »vetu. osobito med mladino. Tudi naše ministrstvo prosvete Je odredilo, na( »e mladina v vseh šolah vzgaja v duhu popotne tdržnosti. Posebno bodi ta teden — od 29. aprila do 6. maija — posvečen smotrenl propagandi treznosti. Ljubljanske srednje In sorodne Sok proslave ♦a teden s predavanji v veliki dvorani »Uniona« dne 2. maja. z akademijami v »Unkmu« dne 4. maja in r areni Narodnega doma dne 5 mak. s raizprodajanjem posebnih značk za zgraditev »Doma treznosti« v Beogradu, ki bi s tožil obenem kot zdravilišče za alkoholike. Druge šole izvedejo proslavo aa primeren način s predavanji in prireditvami. Ob te] priliki se obračamo na vso kvooet in prosimo vse merodajne čimitetje, kukamo-pro-tvetna druStva, vse politične stranke, naj posvečajo alkoholizmu vso pozornost, kajti strez-nenk našega naroda k nujna ia resna naloga vseh. Osredotočimo vse vzgojno ki prosvetno delo, vse sile v tej smeri I Dosti je že bilo topih besed k obljub, naj »lede — dejanja I Zapita milijarda v Sloveniji kliče ie leto za letom svarilen mementol Nad 8000 duševno zaostalih otrok dviga roke r našo obsodbo! Kri skoro vsakodnevnih pretepov ta ubojev Škropi tudiv po našita rokah I Umobolnica Je natrpana do strehe — večina sad pijančevanja in razuzdanosti I Porotne obravnave razkrivajo leto za letom strašnedše slike I Na tisoče družin se pogreza vedno globokeje. propada telesno, propada duševno! S kruto roko piše svoj »Mene, tekel« — demon alkobol na borni dom Hak maloštevilnega in gospodarsko šibkega slovenskega naroda I Prosimo vse, prav vse, brez izjeme, prosimo nnJno ta rotimo: Napovejte bo), dosleden boj pijančevanja In razuzdanosti! Teden proslave treznosti bodi nam pr aznJk: žalovanje nad žrtvami in nova svečana prisega, da ne odnehamo, dokler ne zavlada med nami vsesplošna treznost! Odbor za proslavo treznostnega tedna v LJubljani. Za društvo »Treznost«: Rudolf Horvat. Za »Sveto vojsko«: Josip Llndlč. Za »Trezveno Mladež«: Angelo Cerkvenik. ^avaft* i raju «? jto cacut čuvate lic. ki se dajo prav lepe »viti Druge s« delale te barvastega papiria lepe bele. modre m rdeče rože. ki iih znajo beloikranj* ske deklice narediti izredno lepa »-Oha!« je vzvalovil runa} glas. »So že tu!« so skočili otroci veselo sa ooge; tudi čarovnice, o katerih jim ie pripovedovala stara mati. niso sedaj nikomur več zastavile poti. še ni dobro odjeknilo njihovo klicanje, so se že odoahnila okenca in vrata — vsi dečki so io ubrali ven ter začeli pomagati z beljenjem smreke, ki Je bila olupi j ena hitro kakor za stavo t kake štiri metre ood njenim vrhom so sa se ljudem, ki gredo z Rodinske gorice te svojih vinogradov domov Ktnahi le bilo za niimi Leščevie. Sil so naprel ob Bisernici vse do mesta ta nato izginili v gozdno tišino. »Tale le prava!« ie šepnil prvi. »Ali nisem Izbral lepe? Visoka Je do neba, vitka in gladka!« »Tiho. tiho!« ie pristavil drugi. Pokleknil ie tretji, nagnil žago in lo podal četrtemu. Oba sta položila na ieklo roko da ne bi pelo rezMo. Srca so utripala, žaga ie rezala pritajeno Že ie bila smreka nažazana preko Dolovice. 2ago proč. v roko sekiro, nekaj zamahov, še par potegi jajev in — hresk! Na baržunasti mak ie padla smreka. 2k. žk. žk . .! Izpod sekire in »kroš-lia« so letele vele. k' iih ie Mate sproti odnašal v bližnjo prepadnico. Ko ie končal. ie vzel s pečine nekaj mahu. ga poio-žil na smrekov parobek ter tako Izenačil okolico, da ni bilo niti najmanjšega sledu več o smreki »Pst! Nekdo prihaja!« Je šepnil nai-mlajši. Vsi so napeli ušesa kakor zalec v zelniku, če zapiha veter . . . Po kratkem premolku le zopet neka] šapnilo po mlaki, ki le bila v kolovozu. ustavili. Na konico so pritrdili slovenske zastavo, pod veje obesili na vrvico najprej najmanjši, nazadnje pa največji venec. Tačas Je bila izkopana sredi vasi globoka jama in pripravljenega nekaj kamenja. Tudi lestve, žrdi in verige so bile namah pri rokah. Pričelo se le najtežavnejše de5o: postavljanje »maja«. Sprva Je šlo hitro, poa-neje pa so pole« lestev morale priti na pomoč še »škarje«, z verigo spete žrdi. in sicer velike ta male. To Je bilo nasvetov in horukanja! Slednjič ie le skočil mial t jamo. naravnali so ga in zabili s kamenjem ter koli nato pa *a zametali z zemljo. Poleg mlaja so še postavili šotor, kjer je bdela vso noč straža, da jim kdo mlaja ne izDodžaga. — Tako stražijo ves mesec maj. Ponoči tudi večkrat ustrele v zrak. s čimer opozarjajo, da čuvarji zvesto čuvajo. Ko ie mesec pri kra^o, »maj« podero hi če se ne izve. kje so ga izmaknili, ga zapeljejo fantje na bližnjo žaga kier ga prodajo. Če pa ni žage blizu, ga kupi kak domačin. ki porabi deblo za deske. Izkupiček zapiiejo fantje prvo nedeljo v iuniiu v gostilni. kjer svečano zaključijo svoje rado-vanje. ^ PozorI PozorI Pozor I OBVESTILO bančne poslovalnice L. Ž. E0NJ0VEČ lz Beograda. Ker duMfii I« redno vsakodnevno veKko nmfluo MaroCBuh. m nakup 1 H% obveznic vojne ficode, a marsikateremu zaradi raznih ovir nt bflo mogoče naročiti do 1. mala t. 1. sem se zaradi nagrad odločfl podaljšati rok V izjemoma do 15. maja t. I. da s tem nudim možnost tudi ostalim ob prfltld nakupa navedenih vrednostnih papirjev doseči lepe dobitke. Domače vesti Za Bolgare! NaSenrn uredništvu 90 poslali ivoje wisD©vic©" j. Oalzinja VI. 10 Din, dr. Anton Svi-gelj, odvetnik. 100 Din, Davorin Kugler 30 Din, Slabe 30 Din, A R. 60 Din, Ivan Zagorc, Višnja Gorau 10 Din, Kazimir Bratkovič. notar v Ptuju,100 Din, E. Jeras in drug. Ljubljana, 100 Din, Josipina Mazi, Dol Logatec 100 Din, Ant. Cuznar. 50 Din. K. Dobršek 30 D Iskrena hvala. Prosi še nadaljnjih daril __«-Jutro'- ♦ Francosko odlikovanje. Prosvetni minister francoske republike Je profesorico Katarino Jovičičevo v Beogradu odlikoval z akademsko palmo. • Odlikovanje majorfa Tomlda. Major J. Tomič Je imenovan za komandanta Šestega erakoplovnega lovskega polka v Zemunu ter obenem odlikovan s Karagjorgjevo rvezdo četrtega razreda. • Promocija. Dne 28. aprila Je promoviral aa zagrebški univerzi za doktorja medicine g. Lado Premrou, starešina NJAD »Jadrana« in agiien delavec v naprednih akademskih vrstah, čestitamo! ♦ Odlikovanja ▼ volni mornarici. V ma ■vojni mornarici so odlikovani: kaipitan bojnega broda Rihard Salher, kapitan fregate Janko Kršnjavi in poročnik bojnega broda 1. razreda Bogoslav Erra z redom Belega oria 4. razreda; kapitana fregate VladimiT Pfajfer ki Vladimir Marjaševič ter poročnika bojnega broda 1. razreda Boris Pire in Henrik Klinar z redom Belega orla 5. razreda; ekonomski podpolkovnik Josip Pretnar ln mornariško-tehnlčnd kapitan 2. razreda Avgust Smerdu % redom sv. Save 4. razreda; administrativni kapitan 1. razreda Anton Jezernik, tehnični poslovodja 2. razreda Gregor Kankelj, poročnik fregate Adolf Cvtrn ter inženierska poročnika Marjan Mašek ta Ivan špalek z redom sv. Save 5. razreda; mornariško tehnični podporočnik Janko Guštin z zlato medaljo za vestno službovanje; vodje 2. razreda Matko Mikuž Ivan Srečko ln Janko Bedrač— vsi z zlato medaljo za vestno službovanje. * Inšpekcija osnovnih šol. Po odredbi ministra prosvete se bo v početku mala pričela inšpekcija vseh osnovnih šol. Inšpekcijo bodo izvršili oblastni in okrajni šolski nadzorniki, vsak na svojem teritoriju Do konca šolskega leta moralo ministrstvu predložiti svoja -poročila. • Studii na farmakološki fakulteti. Kralj Je podpisal uredbo o študijah na farmakološki fakulteti. Po tej uredbi bo študij farmacevtov trajal osem semestrov. Prva dva semestra bodo dijaki na praktičnem delu v v lekarnah, ostalih šest semestrov pa bo posvečenih samo teoretičnim študijam. Novi predmeti, ki se bodo predavali, so fizikalna kemija, higijena z bakteorologijo, preiskavanje življenskih potreščin, anatomija. fizilogija človeka in farmakologija. ♦ Zveza češkoslovaških in Jugoslovenskih mest. Kakor poroča »Prager Presse« se bodo v kratkem pričela pogajanja med Jugoslavijo in češkoslovaško za ustanovitev zveze češkoslovaških in jugoslov. mest, k; naj bi postala temelj za splošno zvezo slo vanskih mest. • Iz Slovenskega kluba ▼ Sarajevu. Slovenski fantje, službujoči v šoli Tezervnih oficirjev v Sarajevu, so se prošlo soboto poslovili od vojaškega stanu. Ob tej priliki so priredili poslovilen večer v prostorih Slovenskega kluba, ki je bil zelo animiran. Udeležili so se lepega večera številni sarajevski Slovenci. * Poroka. G. Stano Kosovel član nale ga uredništva, se je 28. aprila poročil 1 gdč. Franico Slatnarjevo na Kersnikovem Brdu. Mnogo sreče! ♦ Poroka. V Laškem se Je danes poročil inž. Tonče H o man, rudniški obrato-voda z gdč. Albinco T a t i n o v o, hčerko uglednega hotelirja in mesarja Tatine. Priči sta bila inž. Loskot, rudniški ravnatelj H Zagorja im veleirgovec g. Osolin iz Laškega 860 * Smrtna kosa. Dne 26. t. m. Je umrl v Zagrebu agiien član JAD Triglava g. Ciril Tancik, stud. i ur. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali mnogobroina zagrebški Slovenci, v prvi vrsti tovariši Triglavani. Zbor slovenskih akademikov mu ie zapel na grobu žalostinko, nakar se je poslovil od njega t toplimi besedami 4., pol 8. ta 9. mi. KINO IDEAL manitarno delovanje m k izražalo prav posebno Jasno med svetovno vojno, ko k neumorno zbirala vsakovrsten materijal ter ga pošiljala na fronto, da ublaži trpljenje in rane naših fantov. Kot odbornica skrbstva za vojne sirote se je zavzela za to svojo človekoljubno nalogo z vso dušo in z vsem srcem ter se je z vso svojo energijo zavzemala, da niso bili prikrajšani otroci in vdove slovenske narodnosti. To svoje delo nadaljuje še sedaj, ko je predsednica Ženskega udruženja Jn celi rane. ki (Jih Je naši ubogi deci zadala svetovna vojna. S svojim odborom skrbi ga. STavikova, da dobiva slovenska deca o božiču ln drugih prilikah primerne obleke hi obuvala. Naj bi vrla gospa delovala na tako eminentno humanitarnem poliu še mnogo let! * K sedmi obletnici. Železniški upokojenci in invalidi nam pišejo: Danes mineva ravno sedem let, ko so bile pri nas spremenjene stare avstrijske krone v dinarje. V veljavi Je danes dinar, za katerega lahko kupimo Skatljioo žveplenk. Mi železniški upokojenci in invalidi, kateri bi morali po rimskem paktu dobivati naše prejemke v pariteti zlate valute. keT smo v zlatu plačevali v pokojninske sklade, dobimo še vedno zaračunano v že pred sedmimi leti odpravljenih — kronah! Pred vojno smo kupili za štiri zlate krone 4 kg slanine ali pa 13 kg fine moke, a danes dobimo za to škatlico vžigalic. Vse nasledstvene države so uredile te zadeve ugodno. Edina dTŽava le torej naša, ki nas pusti umirati gladu in vršiti samomore! Akoravno Je naše društvo že vložilo na stotine spomenic in storilo nebroj posredovanj na vseh pristojnih mestih. ni dosedaj nobene rešitve. Sedaj Je prvi maj in vlada je izdala zakon, da moramo plačevati stanarino v zlati pariteti. Dobro, tedaj tudi mi zahtevamo, da nam vlada izplača v tem smislu ves zaostali znesek, ki ga nam dolguje, da plačamo stanovanje in magari tudi davke! Obračamo se ponovno na gg. poslance, da takoj dovolijo mi; nistru kredit za naše izplačilo, kakor tudi. da se nam popravi vsa v teh letih storiena krivica Posebno pa še apeliramo na člane finančnega odbora, da nas rešilo trpljenja in bede. * Pojasnilo. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani nas prosi za ob.iavo naslednjega pojasnila: K občnemu zboru oblastne poštne organizacije dne 15. t. m. se mora resnici na ljubo pojasniti naslednic. Po zapustitvi zborovanja s strani nižjih poštnih uslužbencev ni moglo ostati na zborovanju 400 oseb, ker jih v celoti ni bilo več navzočih. Na zborovanju pa Je ostalo nižjih poštnih uslužbencev reci in beri enajst, ki jih, če bo potrebno, navedemo lahko Imenoma. če se je odstranilo 150 nižjih, ki ne soglašajo s sedanjim vodstvom oblastne poštne organizacije, je smatrati da to ni od štiristo navzočih ena desetina, nasprotno nekaj manj kakor polovica. Korrstatirati se mora tudi to, da razen enaistih vsi nižji poštni uslužbenci soglašajo z vodstvom, ker ne dopustijo, da bi se društvo razpustilo in dalo iz rok svojo samostojnost voditeljem oblastne organizacije, v katere nima zaupan ia. * Zadružni zbor Zadruge stavbenikov za Slovenijo v LJubljani se bo vršil v nedeljo 6. maia ob 10. uri v posvetovalnici Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10. — Načelstvo 862 moremo imenovati damske spomladanske plašče, ki Jih ima v zalogi tvrdka FRAN LUKIČ v Stritarjevi ulici. Dame naj bi si pred nakupom ogledale to velemestno izbiro • Posebni dodatki k plačam sodnikov. Ministrski svet je na poslednji svoji seji razpravljal o predlogu zakona o sodnikih zlasti o plačah in dodatkih sodnikov Sprejet bn predlog, da se o^.obre posebni dodatki za ves sodni personal. Ti dodatki se bodo gibali od 200 Din mesečno, kolikor dobi najmlajši sodni uradnik, do 3000 D;n kolikor bo dobil sodnik prvorazrednih sodišč. Specijelni dodatek višiih sodišč bo znašal 3500 do 4000 Din. Položai predsednika kasacijskega sodišča bo ureien po novem zakonu tako, da bo predsednik izver skupin in kategorii po uradniškem zakonu S svoiimi prejemki bo v" činu aktivnega ministra. * Izprememba potnlSke tarife. Ker se Je pokazalo, da Je podpisovanje potrdil o potovanju na Jadransko morje težko izvedljivo na dohodnih postajah, se Je nova železniška potniška tarifa Izpremenila v toliko, da se bodo odslej potrebna potrdila za dosego znižane vožnje Izdajala na odhodnih postajah. V interesu potnikov ie. da si vsakdo že pred potovanjem nabavi lin izpolni potrdilo, ker bi v protivnem primeru ne Imel znižane vozne cene na povratku. Potrdila se prodajajo na kolodvorih po 2 Din komad. Za potnike iz inozemstva, ki prihajajo z direktnimi vlaki, bodo preskrbovale taka potrdila naše obmejne postale v vlaku samem. ♦ Vsem društvom, šolskim vodstvom in predavateljem! Tvrdka Leder in Anger-stein, tvornfca učil v Gradcu (Avstrija) Je izdelala izvrsten, izredno lahek, ličen in lahko prenosfriv epi skop, imenovan »Jugo-skop«, s pomočjo katerega Je mogoče projicirati na platno vsako razglednico, tiskovino ali sliko. Ta aparat bo izredno dobro služil šotekim zavodom pri pouku: prav tako pa Je potreben vsakemu društvu in predavatelju. Postrežba aparata le čisto enostavna, potrebna Je zgolj električna razsvetljava. Sl?ke so izredno Jasne in velike Cena kompletnemu aparatu z električnimi žarnicami in celokupnim priborom znaša 2C00 Din. Zastoostvo za razmečavanJa aina- Špijoni med Vam3 rt ta »Jugoskop« r Sloveniji Ima Zreča ktA- turnih društev v Ljubljani, kjer le aparati na ogled ter dobe interesenti vsa točna navodila. — Zveza kulturnih društev Ljubljana, Kazina, II. nadstr. * Naročeni telelonski pogovori t Avstrijo v času močnega telefonskega prometa. Po odloku poštnega ministra so od 1. aprila 1928. najprej naročeni telefonski pogovori med našo kraljevino in Avstrijo dovoljeni tudi tedaj, kadar Je močan promet, to Je med 8. in 21. uro. Za naročeni triminutid pogovor v času močnega prometa Je določena trikratna pristojbina za navadni pogovor. Promet ob nedeljah in praznikih *e ne smatra za močan promet. Zato se ob takih dneh ti pogovori ne moreta vršiti. Iz tega vzroka in v smislu odredbe mednarodnega svetovalnega komiteja se tudi računa mesečna naročnina za pogovor v času močnega prometa samo za 25 dni. Prav tako se tudi računa 25 dni za 1 inesec. če se pristojbine vrnejo. • SanatoriJ na Lovčenn. Na Lovčenu r Črni gori so lani pričeli graditi sanatorll, ki je sedaj dovršen in opremljen ter bo v pivih dneh meseca maja izročen svojem« namenu. Novi sanatorij ima 120 postelj. Taksa za prvi razred Je določena na 80 Din za dragi razred pa na 50 Din; penzijon za otroke stane 25 Din dnevno. Upravo sana-tori.ia je prevzel Higijenski zavod na Ceti-nju. * AkademJJa treznosti. Na beograjski univerzi se Je preteklo soboto vršila velika akademija treznosti. Predaval Je dir. An-Irei Stampar, načelnik ministrstva za narodno zdravje. Otvoriena Je bila akademija s himno treznosti. Govorila Je potem še cela vrsta govornikov, ki so vsi v glavnem ooročali o strahovitih socllalnlh ln Individualnih posledicah uživanja alkohola. ♦ Posmrtna kolektivna razstava Ivane Kobiičeve. Narodna galerija organizira kolektivno razstavo slikarskega dela pokojne slovenske umetnice Ivane Kobiičeve in Jo bo v kratkem otvorila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Zato prosimo vse lastnike del Kobiičeve, ki so se že lani priglasili, naj dajo organom Narodne galerije svojo oesest v svrho razstave na razpolago, da se more čim popolnejše pokazati življensko ielo naše slikarice. • Razstava preprog v Pirotu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo, da se v Pirotu v početku meseca Junija otvori velika razstava preprog. Ministrstvo Je v to svrho podelilo znatno podporo. • Naši v Ameriki. V Newyorku se )e 14. aprila vršila velika vseslovanska demonstracija. Pri tej priliki so se Slovani Javno zavzeli za predsedniško nominacijo republikanskega kandidata Herberta Hooverja. Vsa prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom slovitega jugoslovenskega učenjaka univerzitetnega profesorja Mihajla Pupina, ki ie govoril v imenu Jugoslovenov. V imenu Čehoslovakov je govoril E. Brandner, v imenu Rusov profesor Borodin v imenu Poljakov pa E. Lewinski. — V nedeljo dne 1. aprila se je vršila v slovenski naselbini v Newyorku lepa slovenska kul-rurna prireditev. Miss Elizabeta Grahko-va, članica newyorške Metropolitan opere, n g. Šubelj, operni pevec iz Liubliane sta Priredila koncert z obsežnim sporedom,^ ki e krasno uspel. Takega petja Slovenci v Vewyorku še niso slišali iz ust našega človeka. — Kočevsko centralno društvo v Brooklvnu ie bilo nedavno močno prizadeto id požara, ki je deloma uničil njegov .Dom«, lepo dvonadstropno hišo. V tem poslopju so imeli tudi Slovenci večkrat svoje >rireditve. — V Clevelandu se ie ponesreči naš rojak Matija Jerala. zaposlen pri 'elezn:ški lokomotivi Eksplodiral je kotel 'a vodo: Smrtnonevarno ranjen ie bil Je-rala prepeljan v bolnico, kjeT le kmalu nato podlege' težkim poškodbam. Star je bil šele 33 let. rodom iz Stare vasi ori Škoti-anu. Zapušča ženo in mesec dni starega >troka Na kliniki v Ro'chestru le umri po operaciji roiak JuriJ Kalan iz Pevne pri Stari Loki Zapušča ženo s tremi otroki ter sestro Mariano Cenarjevo. farmarico v Ho-medalu. V Elv Je nedavno umrl trgovec Ivan Kapš. v novembru lanskega leta pa njegova žena. Pokomik Je bil rodom iz Črnomlja. V Ameriki Je bival skoro štirideset let. • Občinski svet v Koprivnici razpuščen. Novoizvoljeni občinski svet mesta Koprivnica se tudi na tretji svoji ni mogel zedlni-fci za izvolitev župana, zaradi česar Je minister za notranje zadeve odredil razipust občinskega sveta in razpis volitev novega občinskega sveta. Nove volitve se bodo vršile 3. junija. Za vladnega komisarja Je imenovan vladni svetnik dr. Mirko LendvaJ • Materinski dan v Zagrebu. Narodni ženski savez v Zagrebu ie pričel veliko akcijo za prireditev Materinskega dneva 12. in 13. maja. »Materinstvo« bo letos zaslužnim materam podelilo častne nagrade po 6000 dinarjev. Pokroviteljstvo odbora za prisojo darov ?e prevzela sooroga zagrebškega župana gospa Berta ffeinzlova. • Materinski dan. Dne 13. mala t. 1. se bo vršfl pod okriljem Narodnega ženskega saveza po vsej držav! »Materinski dan«. V smislu sklepa starešinstva JSS pozivamo vsa dništva Sokolske župe Lhibllana, da sodelujejo pri teh prireditvah. Društveni prosvetarii ima k) obvezno obdržati nagovore članstvu, naraščaju. In deci o materi ia Uiihatni lutiAim H Animilam«! Uinliia« Pfavotasfie tn črnofaske so Istega mnenja, ker E LI D A S H AM PO O v ^e!u)e čudodelno. — Svilenkastl tasje! in uspeh je poročati starešinstvu do 20. maja 1928. — P. O. * Dan narodnega zdravja t Dalmaciji. Danes dne 1. maja pprede vse hdgijenske institucije v Dalmaciji »dan narodnega zdravja«. V vseh večjih krajih Dalmacije se bodo vršila zdravstvena predavanja. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Družba je vredna in potrebna, da jo podpiramo po svojih močeh. ♦ Pozor pred sleparji! Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani je po svojih članih doznala, da se pogosto pojavljajo, posebno po deželi, osebe, ki na« birajo in prevzemajo naročila za povečanje slik. Zaradi obilnih zadevnih pritožb na poklicane fotografe si šteje zadruga v dolžnost, da opozarja občinstvo, naj ne na« sede agentom, ki prevzamejo naročilo in naplačilo za povečanje slik, ker v največ primeril izgubi stranka naplačilo in origi* nalno sliko. V najboljšem slučaju, če se stranki res dostavi naročena siika, je ista navadno brez vsake vrednosti Občinstvu se priporoča, naj "e obrne glede naročila povečanih slik vedno le brez posredovalca naravnost na poklicnega fotografa, ker le s teo. je zagotovljena točna in strokovnja« Ska izvršitev. 858 ITO — zobna pasta najboljša. • NI več bolečin po Jedi. Samo oni, ki so ie občutili velike bolečine in muke slabe prebave, naduho in slabo počutenie po iedi, lahko presodijo veliko olajšavo, ki Jo nudi prašek »Magna«. Prašek deluje hitro in sigurno, po nekaj minutah preneha vsaka bol. Prašek cMAGNA« Je najbolfše sredstvo, k! ga morete vzeti pri slabi prebavi, ker nevtralizira kislino, ustavlja vrenje brane in snovanje plinov, tako da more želodec pravilno delovati brez zapreke. Kupite že danes v najbližji lekarni omot praška »MAGNA« ln ko čutite bolečine po Jedi. ga vzemite malo žlico v pol čaši vode In sko^o boste pozabili, da ste kdaj trpeli zaradi slabe prebave. Prašek »MAGNA« priporočijo zdravniki In se uporablja v bolnicah. Dobiva se v vseli lekarnah in drogerijah. 1 izredna zanimivo vsebino. Prijatelje prirodnih le-pot ponovno opozarjamo na to hredno predavanje s krasnimi skioptičrHmi slikami a_ Predavanje o pokojninskem zavarovanju trgovskih nameščencev bo prtredfla danes ob 20. »ri v hotela »Union« Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. Preda*, val bo dr. Vrančič, podravnatell Pokojninskega zavoda za nameščence r LJubljani a Rapallo. četrtek, 3. maja ob pol 21. na običajnem mestu. Ker gre za prindpiiel-ne stvari, prosim polnoštevilne udeležbe. Tajnik. a— Napredne gospodarsko drnitvo n dvorski okraj bo priredilo danes zakftučoo filmsko predavanje o zatiranju spolnih bo« lemi. Samo za odrasle. Vstop prost. —• Izobr. odsek. b— Vldovlčev kfab ▼ LtoMta** rfjmfa« vabi svoje člane ln nrljateile k'aba na le* tošnjl zaključni večer, ki ga bo jnredfl t salonu »pri Mraku« na Rimski cesti 1. maji ob 20. ori. Očbor. a— Železnlčarsko glasbeno dr-iStvo »Slo ea« ima svoj redni letni občni zbor v sredo j Iz Maribora *— Počastitev spomina Zriniskega in Frankopana. MarS>orska podružnica Hrvat-I ske Matice Je ob obletnici smrti včeraj I zjutraj počastila spomin hrvatskih velmož I in mučenikov Zrinjskega in Frankopana z mašo zadušnico v stolnici. Med mašo je pel naš odlični operni pevec Neralič. Proslave so se udeležili zastopniki oblastev z velikim županom na čelu kakor tudi zastopniki vojske in raznih kulturnih organizacij. a— Častniški in podčastniški naraščaj In-ženjerske stroke je v vojašnici kralja Petra uspešno dovršil svoje roke. Absolventi rezervne oficirske šole so že pred nekaj dnevi zapustili Maribor, da • za nadaljnjo Izobrazbo obiščejo posamezne kurze ali pa se praktično udejstvujejo pri četah, podoflcirje so pa včeraj popoldne z godbo odpremili na postajo a— Poletne uradne nre na magistratu. Tiskarski škrat nam Je v zadnji številki pri poročilu o sklepih tajne seie občinskega sveta spremenil n e d e 1 i e n e uradne ure v nedeljske uradne ure. Tarna seia je na prošnjo uradništva sklenila nedelieno ura-dovanje od 1 tunija do 31. avgusta. a— Koncertna turneja Glasbene Matice. Včeraj ob 18.34 Je nastopila mariborska Glasbena Matica svoje potovanie za koncertno turnejo v Švici. 64 članski moški zbor bo 2. maia nastopil v Baslu. 4. maja v Curihu. 5. v Luzemu, na svojem povratku J 7. t. m. pa v Innsbrucku. Po dosedanjih dispozicijah bo vrnitev v Maribor dne 8. maia ob 22.21 preko Gradca. Iz Kranja Kulturni pregled Ljubli aiska drama Začetek ob 20. Sreda, 2.: cMladost*. C. Četrtek, 3: dnika iz Piškopeje kot prvorazrednega is kateregakoli mesta, v katerega moštva C imajo saupanja. Nobeno moštvo ne sme iti handicapirano vsled tega, ker mora nastopiti k odločilni tekmi pred sodnika, ki ne uživa njegovega zaupanja. Zaradi te» ga je dolžnost LNP, da za vsako odločil« lio tekmo zaprosi za zunanjega sodnika, S a najsi bo ta k Zagreba, Beograda, Spli« L Osijeka ali od kje drugje, ako se mo« ttvi ne zedrnita na domačega sodnika Da je naSe stališče pravilno, dokazujejo n. pr. |>nooo«!cije za kvalifikacijske tekme za »rednjeevropski pokal, ki določajo, da teh lekem ne smo soditi sodnik, ki pripada tekciji, ki je v istem podsavezu kot eno izmed nastopajočih moštev. In prvenstvo LNP je za naš slovenski šport pač tolike važnosti kot srednjeevropski pokal. S te* E vidika moramo presojati sodniško vpra» Rje pri odločilnih tekmah in tega stali* se mora držati LNP, ako hoče pošto« jHiti pravilno. T. Zobec. Službeno fe LLAP. (Is sej« ». o. dne rt IV.) Zaipisnik davne skupščine se odo« ri. — Dopie ZLAP. se vzame na znanje (termin dvomateha Zagreb : Ljubljana, dne 23. septembra t. L) — Schwabov pokal: razpiše se štafetni tek na dan 6. maja t. L Propagandni tek: razpiše se na dan 13. maja t L — Vse klube ponovno prosimo, da nam javijo svoje verificirane lahkoat* J©te. Poravnajte članarino za tekoče leto. Tajnik L SK Slavi}*. Danes ob 20. svečer pri fVusniku seja upravnega odbora. Prosi se $»&osti. — Predsednik. VIL redni občni zbor ŽSK Hetmeea C)t vršil dne 21. t. m. ob povoljni ude« £>i članstva. Iz poročil, ki so jih podali klubski funkcijonarji, navajamo nekaj po« datkov. Klub šteje 120 rednih članov. V preteklem poslovnem letu je odbor po« »večal največ pažnje ureditvi zaostankov fcf prejšnjih let in pri tem dosegel lepe nspehe. V športnem oziru je zaznamovati napredek, osobito pri naraščaju. Odbor »e Je mnogo trudil med članstvom vzdržati disciplino tn je dosegel prav povoljne uspehe. Blagajna izkazuje majhen prebi* tžup«nove junw. P< gaj*s društva! uredništvu cjutrs* s* naklonjenost pri ob« javljanju klubskih poročil in pokrovko« ljem ter dobrotnikom kluba kakor tudi vsem damam, ki so požrtvovalno podpirale družabno delo v klubu, ki je vsled tega bilo v veliko korist članstvu, kakor tudi klubski blagajni. Občni zbor je odstopa« jočemu odboru soglasno podelil absoluto« rij in mu izrekel zahvalo za njegovo nese* bično delo. Pri olitvah se je izvolil na» slednji novi odbor: Častni preds. inž. De« dek, preds. Lukežič, podpr. Jesih, tajnik Bari, blag. Pretnar, gospodar Prešern, od* borniki: gg. Zalokar, Sernec, Sterle, Ma* rinko, Kos, Dolinar. Nadzorstvo: gg.: Ci« glar, Smodej, Ušan. Razsodišče: gg. inž. Hrovatin, Jeeih J., Javoršek, Sever, Bate« lino, Schubert. Kolesarska dtrka Peruna. Na nedelj« skih kolesarskih dirkah, ki »o se vršile v Mariboru, so bili doseženi naslednji rezu!« tati: V prvi skupini na 30 km je prvi Ignac Lipavec 56 minut 35 sekund, drugi Ivan Jurič 56 minut 36 5ek„ tretji Valentin Ši« benik 57 min. 25 sek. — V drugi skupini 20 km juniorji: prvi Rudolf Lakner 37:15, drugi Ivan Stiiper 38:6, tretji Franc Stucel 39:35. — V tretji skupini, 10 d« 15letni na« raščaj na 10 km; prvi Srečko Pihler 23:00, drugi Egon Letner 23:20, tretji Voler 24:36. V četrti skupini, ki je novost sa Jugoslavi* jo (tekmovali so namreč 5 do 8 letni otroci) na 1 km: prvi Drago Kobi 3:00, drugi Tatjana Faninger 3:15, tretji Mario Kobi 3:35; četrta Leja Faninger 3:45; peti Mora* vec 4:00. C* "" " jpijoni se bodo kmalu pokazali! šah Odbor lah. kluba »Triglav« naznanja vsem svojim članom ki prijateljem šaha, da »e bo vršiil v sOboto, dne 5. maja 1928 oh 20. občni zbor v klubovem lokalu »Narodne kavarne«. Udeležba Je za vse Slane kluba strogo obvezna Adr pra/efe za b pecivo ^ abh« Adrta Adns aann najboljše, naitralnelše zato naicenefšef fremensko poročilo la-rort ? Ljnh'?»iii 30. aprila 1928. Višin« barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanj« « CB Ljubljana , . Maribor . , , Zagreb .... Beograd • > . Sarajevo , . . Skoplje . . . . Dubrovnik . , Split » • . t . 7. 'ob-8 '54 3 1754-7 [ 7554 -57 3 /548 '64-1 O) ftf u ► Smer vetra hi hrzm« » metrih 116 14 15 18 14 17 10 15 87 85 76 93 86 98 99 E 2 NW 6 SE 2 SE 6 mirno mirno SE 1 SE 6 c _ •o X JC O i lu 4 10 10 10 8 2 10 Padavine Vrst« dež del dež dei t ran de t. ure 3.0 1.0 7.0 Bohwe vshaj« ob 4.52, sahaja ob 19.2, luna vzhaja ob 14.35, zahaja ob 3.34. Danes je bila v Ljubljani temperatura najvišja 16.0 C, najnižja 9.3 C. Dsnajska vremenska napoved sa torek: Večinoma oblačno, aemintja deževno, morda celo nevihte. vremenska napoved m torek: Lahki vetrovi s raznih strani. Nebo oblačno; nekoliko dežja. Temperatura od 13 do 17 stopinj. Morje mirno. opletlo ne okoli njega, »letelo v celi« »o in priletelo Jetniku naravnost v obraz. Nehote je vzdignil roko, da bi prestregel tisto stvar; mehka, nežna in skrivnostna mu je ostala med prsti. •Glej, glej,* je zamrmral vznemir« Jeno, ko jo je podržal proti svetlobi. cZelen list je. Bukov list. Pet let že ttisem videl zelenega lista ...» A ta misel je bila šele zečetek dol« lja vrste misli, ki »o se z vrtoglavo brzino privrele iz globin Jetnikove duše. Odkod Je bil ta zeleni list? Gotovo ie bil lz gozda tam onkraj me« »ta, kjer se vijo med bukvami bele »tezice in kjer vabijo ob stezah klo* pi, preperele stare klopi, vse razpoka« ne od časa in vse porezljane z za« ljubljenimi srci. Veter ga je utrgal z živega drevesa in ga Je nosil kdo ve kod, nad hišami in ulicami, nad mno« žicami ljudi z njihovim nemirom in snovanjem, njihovim uživanjem in življenjem; nosil ga je ln ga je zane« »el v ta kameniti grob, k Jetniku št. J27, pozdrav svobode in pomladi... St. 127 ni čutil, da so mu že pri teh mislih tekle po licih solze. Mislil je idalje in se spominjal drugega gozda, drugem kraju. Tudi takrat je bilo »pomladi, prvega maja dan. Marija in Oa sta bila odšla z veseličnega pro« štora v gozd in sta ležala v dišeči tra« vi pod drevjem. Oh, kakor živo jo je videl, kako je slonela na komolcu m grizljala med polnimi ustnicami bu« kov list in strmela vanj, z očmi omamljenimi od ljubeznil In že se je udrlo nanj vse ostalo: kako jo je poljubljal na zagoreli vrat, kako sta bila srečna, kako se jima je rodil otrok in kako krasno, krasno je bilo vse do tistega dne, ko je vzdignil brownmg na drugega človeka... In to je minilo na vekomaj, tega ne bo zanj nikoli, nikoli več — zanj so sa« mo še ti sivi, mrki dnevi in te strašne noči v kamenitem grobu, vse do ne« znane ure njegove smrtil Tako se Je št. 127 zavedel strahote svojega zločina, edinega, ki ga je bil Še zmožen občutiti: zločina nad svo* jim lastnim ubogim življenjem. Nikoli več maja, nikoli več Marijinih ust. nikoli več trave in bukovega listja! Zahropel Je, zajokal s hripavim. nečloveškim glasom in krčevito pri« tisnil zeleni list na svoje razpokane ustnice... A tisti mah Je blisnlla izpod stropa luč. Linica v vratih se je odprla, ključ je zarožljal, zapahi so odleteli. Paznik je s surovo naglico planil v sobo in k njemu. Gospodarstvo Nasa zunanja trgovina Vlseks pasivna trgoVinska bil&oea ▼ Januarja. Generalna direkcija carin Je ■ precejšnjo zakasnitvijo objavila podatke o našem uvozu v januarju. V tem mesecu smo uvozili 82.865 ton v vrednosti 591.926.974 Din napram 73.428 tonam v vrednosti 546,342.603 Din v januarju preteklega leta. Napram izvozu v januarju preteklega leta se je naš izvoz v januarju t. 1. povečal po količini za 8937 ton ali 12.2 %, po vrednosti pa za 45.6 milijona Din ali 4.8 %. Največ smo v januarju uvozili bombažnih tkanin (za 61.2 milijona Din), bombaževega prediva (43 9), tračnic, železniškega materi-jala (40.7), strojev in aparatov (80.4), volnenih tkanin (27.4), raznih železnih predmetov (22.6), sirovih koi (21.4), sirove kave (18.9), sirovega bombaža (15.5). prevoznih sredstev (14)^ elektrotehničnih strojev in aparatov (18.7). oluščenega riža (10.7), nepredelanega železa in polfabrikatov (9.8) premoga (8.7). vreč (8.3). železne pločevine (6.9), ovčje volne (5.7), volnenega prediva (5.6). rastlinskega olja (5.5) in papirja za tisk (4.6). V primeri s januarjem pret. leta se Je najbolj povečal uvoz železniškega materija la (od 4.6 na 40.7 milijona Din), dalje uvo7 sirovih kož (od 12.8 na 21.4), strojev in apa ratov (od 21.6 na 30.4), bombažnega prediva (od 88.1 na 43.9), železa in polfabrikatov (od 4.4 na 98) in izdelkov od železa (od 18.1 na 22.6): nazadoval pa Je uvoz petroleja (od 9.6 na 8.9). sirove kave (od 22.9 na 18.9), ovčje volne (od 9.7 na 5 7) in sirovega bombaža (od 18.7 na 15.5). Povečanje uvoza železniškega materijala, strojev in aparatov, železa, polfabrikatov in izdelkov iz železa je v zvezi z večjimi investicijskimi deli, dočim je povečanje uvoza bombažnega prediva posledica ugodnega razvoja naše tekstilne industrije. Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih (vse v milijonih Din): fcsvo« nvo« + ali — julij 1927 485.0 537.8 — 52.5 avgust „ 529.6 629 6 —100.0 september* 582.9 695.2 —112? oktober „ 645.7 723.2 — 77.5 november „ 622.4 687 7 _ 65 3 december „ 528.7 637.4 —108? januar 1928 430.3 591.9 —161.« Naša trgovinska bilanca se ie v Januarju ponovno poslabšala. Pasivnost se Je povečala na 161.6 milijona Din, čeprav je uvoz napram zadnjim mesecem znatno nazadoval, vendar pa je bilo nazadovanje izvoza ?e ob-čutnejše. Zaradi slabega izvoza v prvih mesecih tek. leta ni pričakovati, da bi se trgovinska bilanca kmalu bistveno poboljšala. Slab izvor v marcu. Istočasno je generalna direkcija carin objavila tudi statistiko našega izvoza v marcu. V tem mesecu smo izvozili 868.721 ton v vrednosti 503,216.740 Din napram 425.865 tonam v vrednosti 608,399.943 Din v marcu pret. leta. Naš izvoz v marcu je torej napram izvozu v istem mesecu preteklega leta ra-zndoval po količini za 62.144 ton ali 14.6 %, po vrednosti pa za 105.2 milijona Din ali 17.8 %. Glavni predmeti našeg« Izvoza v tem mesecu so bili: gradbeni les (110.5 miliiona Din), jajca (71.7), svinie (34), sirov baker (28.8), živa goveda (27.6), konii (13.2), sveže meso (10.7), kalcijev cijanamid (10.4), hrastovi pragi (9.3), cement (7 1), drva (7.1), fižol (6.6), suhe češplje (6.6), predivo (6), izdelki od lesa (5.6), kožuhovina (5.8), kav-stična soda (4.2) in hmelj (4.2). V primeri z izvozom v marcu pret. leta je najbolj nazadoval izvoz žitaric, ln sicer izvoz turščice za 106.9. izvoz pšenice za 26.6 in izvoz ostalih vrst žita za 7 milijonov Din. Če upoštevamo, da znaša primanjkljaj v izvozu žitaric v tem mesecu preko 140 milijonov Din in da znaša skupni primanjkljaj v izvozu ie 105 milijonov Din, tedaj vidimo da celotna slika vendar ni tako neugodna Poleg žitaric je nazadoval tudi izvoz goveje živine (za 6 miliionov Din) in izvoz prediva (za 5.8), dočim se je povečal izvoz grad benega lesa (od 75.4 na 110.5 milijona Din) in izvoz jajc (od 60 na 71.7). Razvoj našega izvoza v zadnjih mesecih je razviden iz nastopne tabele (v oklepajih razlike napram odgovarjajočim mesecem L 1926., odnosno 1927.): v milij. Din v 1000 ton oktober 1927 645.7 (—21%) 861.6 november „ 622.4 (— 18%) 349.7 december „ 528.7 (—15%) 287.5 januar 1928 430.8 (— 11%) 811.5 februar „ 439 0 (— 4%) 294.8 marc „ 503.2 (— 17%) 363.7 V prvih treh mesecih t !. je znašal naš izvoz 1873.5 milijona Din napram 1547.6 milijona Din ▼ istem razdobju 1. 1927 in 1767 6 milijona Din v istem razdobju ' 1926. Napram I. četrtletju pret. leta je torejj naš izvoz nazadoval za 175.1 milijona Din al< 11.2 %, napram I. četrtletju 1926 pa za 395.1 milijona Din ali za 22.4 %. -> Proteste« iborovanja pred davka na poslovni promet ▼ Besni in Hercegovini. V nedeljo so m na inlcijativo sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice vrgila po vse Boeni in Hercegovini Izredno dobro obiskana protestna zborovanja proti nameri vlade zastaviti dohodke davka na poslovni promet za zunanje posojilo. Zborovanje v Sarajevu je bilo obiskano, kakor še nobeno zborovanj take vrste. Skupščino je otvoril predsed nik Mekaga Kučukalič. nakar je sledil temeljit referat zborničnega tajnika Jelačiča o bistvu davka na poslovni promet in o njegovi nepravičnosti in škodljivosti za gospo darstvo. V imenu Trgovskega udruženja je Albert Kajon najostreje obsodil vladno namero, ovekovečiti ta davek, ki predstavlja plenjenje in ropanje. Na niegov predlog je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri sarajevski gospodarski krogi najostreje pro-lestirajo proti nmeri vlade, zastaviti ta davek za novo zunanje posojilo. Sprejeta je bila soglasno še druga resolucija, v kateri se povdarjia. da je bil davek na poslovni promet uveden 1. 1920. le začasno, da se uravnoteži državni proračun. Danes so državne finance že toliko normalizirane, da ie ta davČ na oblika postala odvišna iu je ta davek izgubil upravičenost obstoja. Davek na poslovni promet pa je tudi nepravičen, ker se pobira tudi v primeru poslovne zgube in ker se pobira po večkrat na isto blago, kar ustvarja draginjo. Zato se v i-esolucijl zahteva, da se ta davek v interesu gospodarstva popolnoma ukine. Končno je bilo sklenjeno, da se ima resolucija poslati vladi vsem poslanskim klubom in vsem poslancem iz Bosne in Hercegovine. ■e Občni »bor Udrnšenja vojvodinskih hmeljarjev. V nedeljo se je vršil v Novem Sadu občni zbor Udruženia vojvodinskih hmeljarjev, kateremu je prisostvoval kmetijski minister Stankovič in več višjih uradnikov kmetiiiskega ministrstvi. Sklenjeno l'e bilo med drugim, da Udruženje pošlje dr. Petroviča v Ntirnberg, kjer naj prouči možnosti prodaje vojvodinskem hmelja, ki leži še neprodan v inozemstvu. Dalje je bilo sklenjeno, da Udruženje izdela dnevni red srednjeevropskega hmeljarskega koncrresa ki se bo vršil v juliju najbrže v Novem Sa-iu. Obširneje se je razpravljalo, kako nre-iitl obvezno signiranje glede orovenijence m fakultativnega signiranja glede kakovosti hmelia. Na občnem zboru je kmetijski minister Stankovič izjavil, da posveča hmeljarstvu največjo pažnjo. prav tako potrebi se-'ekrije hmeljske rastline in da bo v krat kem sklical ponovno anketo glede signiranja hmelja. = Državni dohodki od neposrednih dav kov so v februarju znašali 125.5 milijona Din napram 97.2 milijona Din v januarju. V prvih 11 mesecih preteklega finančnega leta so skuoni državni dohodki od nepo srednih davkov znašali 1615-8 milijona Din, dočim so bili za isto razdobje v proračunu predvideni z vsoto 15641 milijona Din. tako da znaša prebitek napram proračunu 51.7 milijona Din. ProlongiranJ« sezijsklfc kreditov pri Narodni banki. Glavni odbor Narodne banke je na svoji seji dne 26. aprila sklenil, da se ima osebam, ki uživajo sezijske kredite, dati možnost, da po preteku roka za povračilo teh kreditov, to je po 31. maju t. 1.. prolongirajo take kredite do 31. maja 1929. S tem sklepom hoče Narodna banka spričo gospodarske krize omogočiti izvoznikom iažje poslovanje (sezijski krediti so dosedaj veljali od avgusta do koncem maja). Krediti se bodo lahko podaljšali vsake tri mesece. Za vsako podaljšanje je dotični, ki uživa kredit, dolžan predložiti Narodni banki utemeljeno prošnjo, v kateri mora navesti, zakaj zahteva podaljšanje. Narodna banka bo vsako prošnjo vzeia posamezno v pretres. = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam poroča: Pri pravem aprilskem vremenu napredujejo kulturna dela v hmeljskih nasadih le pomalem — zlasti postavljanje drogov, gnojenje, zatiranje plevela in rahljanjje zemlje. Lani so se koncem meseca aprila in začetkom maja le privezovale k drogom po 1 m dolge trte. odnosno napelievle k žicam. Letos pa so trte komaj prišle na dan. Slana 20. t. m. jim ni prijala. Stanovitno lepega in toplega vremena si želijo vsi hmeljarji In sploh kmetovalci. Hmeljska trgovina kaže nekaj zanimanja za pred kupovanje in ne brezuspešno. Zaloga vsesa hmelja v Sloveniji znaša približno 3000 starih stotov. med temi nekaj stotov goldinga najfinejše kakovosti. = Redna paroplovna rvesa z Jnžno Ameriko. Gospodarski krogi so že ponovno izrazili željo, da bi se uvedla redna paroplovna zveza z Južno Ameriko, kar bi zelo pripomoglo k razvoju trgovinskega prometa z Iržavami Južne Amerike. Kakor poročajo iz Zagreba, se je Atlantska plovidba Tvo Račič, d. d., resno odločila otvoriti redno progo iz naših luk v Južno Ameriko. Zveza bo sigurno otvorjena že meseca julija t. 1. == Mlekarski kongres v Zagrebn. Dne 6. maja se bo vršil v Zagrebu v prostorih Music-Halla prvi mlekarski kongres. Na *Kaj imaš v roki?!« St. 127 ga je osuplo pogledal In zdajci ga je prešinilo, kakor da mu hoče iztrgati in oskruniti nekaj neiz« rekljivo svetega in dragega: najsve« tejše in najdražje, kar je kedaj imel. Pozdrav življenja, ki mu ga je bil ve« ter prinesel, živemu mrtvecu v ta več* ni grob! V grozi te misli se je zdrznil in bliskoma porinil list med zobe. »Pismol Pogoltniti ga hočeš!« Je kriknil paznik in zgrabil jetnika za vrat. «Na dan s skrivnostjo!* Z vso močjo svojega mišičastega telesa se je vrgel nanj. In jetniku »e je mahoma zazdelo, da je prišla zanj ura največjega, zve« ličalnega boja, boja za vse, kar Je. Zazdelo se mu je, da ni na svetu dra« gocenejše in bolj nedotakljive sveti* nje, nego je bil zeleni list, ki mu je ležal na jeziku kakor obhajilna ho* stija ter polnil usta in dušo z grenko sladkostjo izgubljenih pomladi... Z brezumno radostjo je vzdignil svojo koščeno jetniško pest ter udaril paz« nika v tisto surovo, razjarjeno lice, na tista okrutna usta, med zlobne, ne* usmiljene oči... Toda pazniku so pritekli na pomoč. Prišli so s težkimi lesenimi bati, ki uče uporneže poslušnosti in divjake mirnega, skesanega vedenja. In ko je št. 127 drgetaje obležal na tleh, se je prvi paznik preklinjaje sklonil k njemu, da bi mu razklenil usta. Toda če« ljusti so bile krčevito stisnjene; iz« med rumenih zob je curljala kri, ka« kor iz nosu in ušes in ran na glavi. In jetnik je obmiroval in se ni več ganil. «Mrtev je!...» Pol ure nato je ležal v prosekturi. Učeni mož, ki ga je bil odprl in ni našel v goltancu druge znamenitosti, kakor razgrizene ostanke svežega bu« kovega lista, je zmajal t glavo: «Slučaj za psihijatre!* In drugi dan so poročale novinei «V ***ski jetnišnici je umrl znani atentator Adams. Zblaznel je bil od kesanja zaradi svojega zločina.* Pazite! Senzacija! Papiga izdala zločince Kje in kdtaj boste videl v ELITNEM KINU MATICA __________lt fc IDkM^ * doeeot m mlekarstvo (Zagreb) • svetovni produkciji in organisaclji mlekarstva; Frane Krištof, mlekarski inštruktor (LJubljana) e mlekarski propagandi; proi. Milutin Urbani (Zagreb) o vplivu kakovosti mlečnih proizvodov na nai Izvoz; Slavoljub Palčič, Šolski nadzornik in ekonom (Kos, Mitrovica) o stanju mlekarstva v predvojni in Južni Srbiji in o pogojih njegovega n« predka ter Vjekoelav Gorian ravnatelj Zadružne zveze ▼ Zagrebu, o organizaciji mlekarstva pri nas. Dalje se bo predvajal film -skem tržišču je bilo razpoloženje pretekn teden dalje čvrsto. Pri slabi ponudbi in r*-zerviranosti prodajalcev je znašal promet okrog 400 starih stotov. in sicer na domači in inozemski račun. Ker je povpraševanj/e večje kakor ponudba, so se cene srednje-vrstnemu blagu dvignile za 100 Kč. Koncem tedna se je srednjevrstni žateškl hmelj trgoval po 1600 — 1650 Kč za 50 kg (53.90 do 55.60 Din), prvovrstni pa po 1750 Kč (58.90 Din). Tudi na tržišču tranzitnega blaga je bil prilično živahen promet ter je bilo prodanih okrog 400 starih stotov po 400 do 850 Kč (13.50 — 80.20 Din za kg). — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je povpraševanje ostalo slabo. Promet pretekli teden znašal 150 bal. Cene« so dalie tlačene. Hallertauski prvovrstni hmelj notira 285 do 250 mark za 50 kg, srednjevrstni pa 110 do 180 mark. Na tranzitnem tržišču Je bilo prodanih več partij vojvodinskega hmelja ln nekaj savinjskega. Tranzitni hmelj notira 40 — 120 mark (10.90 _ 32.60 Din za kg). 8 tržišča jajc v Nemčiji. Povpraševanje je bilo pretekli teden živahno, pa tudi dovos je bil obilen. Za dansko in nizozemsko blago so se cene nekoliko okrepile. Jugoslo-vensko blago je notiralo 28. aprila 8%—9 pfenigov, neocarinjeno, franko mejla. Ljubljanska blagovna bona (30. aprfla) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih Je bilo 5 vagonov tramov, merkantllnih, morite, fco vagon naklad, postaja po 215. D e i e 1 n i pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Cene pšenici, tu rečici in moki so se ponovno in občutneje dvignile. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): beška, promptna po 410 — 412.5, slavonska, promptna po 897.5 — 400; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 80 dni): baška, promptna po 840 — 842.5. za maj po 845 — 847.5, činkvantin, promptni. po 345 — 847-5; oves: baški, zdrav, rešetan, promptni po 305 — 810; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555 — 565. Novosadska blagovna borza (80. aprila). Tendenca 5vrsta. Cene pšenici, tnrščici in moki so se ponovno dvignile. Promet 15 vagonov pšenice, 48 vagonov turščice ln 40 vagonov moke. Pšenica: baška, 77-78 kg 362.5 _ 865; baška, 78-79 kg 365 — 867.5; banaSka, 78-79 kg 857.5 — 860 Jelmen: baški, 64-65 297.5 — 902.5. Turščica: baška 290 — 800; n maj 300 — 805; sa junij 805 — 310: banaška, promptna '295 — 300. Moka: baška <0g» in <0gg> 487.5—497.5; c2> 467.5 — 477-5; <5» 447.5 — 457.5; *6» 420 — 430; «7> 350 _ 870; c8> 240 — 245. Otrobi: baški v Jutastih vrečah 237.5 do 240 «JCmtO» K 102 9 Torek I. 1928 Bedno življenje rudarjev v trboveljskih revirjih. - Radarji o svojem življenju in o 1. majniku TibovBe je največje tadusttrflsko sred!- KSe Slovenije in obenem največji oresmo-tovnik Jugoslavije. Občina se razprostira lez dve paralelni ozki dolini: trboveljsko ki Ihrastniško, katerih vsaka ima ob železnici svojo postajo. Ogromna večina prebivalstva — občina Šteje blizu 20.000 duš živi od industrije. Rudarsko delavstvo obsega največji kontingent prebivalstva.' PoJe« ogromnih rudnikov (TPD zaposlujejo velika cementarna v Trbovljah, kemična tovarna in s>teklarna v, Hrastniku na ptotine delavcev. Dočim so rudarji pred volno živeli 5e v kolikor toliko zadovoljivih eksistenčnih razmerah, so se te kmalu po vojni temeljito spremenile. Po več zlomljenih stavkah so bili rudarji Izročeni na milost in nemilost TPD. Že več let sem je ta delavstvo že opetovano reducirala, tako da je sedai zaposlenih v obeh premogovnikih: V Trbovljah in v Hrastniku okoli 4.500 rudarjev. Ti bedniki žive pravo siiženjsko šrvljenle: kakor da je za vedno zatonflo Banje sodnee, pričakujejo skoro samo še novih udarcev. In teh še vedno noče bid konec . . Pri predsednika JL radarske skupine. Obiskal sem predsednika & rudarske JkUDine. najvišje reprezentance rudarjev. K. Antona Zupančiča. Prišel ie okoli 14. ure z dela v jami na zapadnem obratu. Kotna! se je trmil in preoblekel, že so prijeli prihajati rudarji in delavke, da se informirajo o razmih zadevah in ga naprosijo intervencij. Vprašal sera ga, kaj ml- Reprezentanta II. rudarske skupine: Anton Zupančič m fa patodw< nik Franc Peooeg. Sil co o flvfjenjn in pofoZaJn radstjsv, — O tem se zelo težko izrazim. Ko grem iz jame domov, me venomer sprašujejo. če bodo zopet praznovanja in redukcije. Vem le to. kar berem r časopisih. Po mojem Je vse odvisno od Beograda. Ce ne bo od *tu pomoči, mnr^nro biti vse pripravijenL — fe kako je z delavstvom? — Vse naše življenje se izčrpava « neprestanem premišljanju: Jutri ne bom več tekaj; zadnjega, v ponedeljek bom reduciran. In kaj) potem? Potom? 1 — Kaj počne H. rudarska skupina? — Ona daje najpotrebnejšim podpore ▼ naturalijah. podpira iDruštvo za varstvo otrok, zlasti otroški vrtec, v katterem imamo 130 malčkov, gospodinjsko 5olo. kjer dobiva 30 gojenk brezplačno kosilo, ln Javno knjižnico. Trenutno ie organizacija v krizi, ker so prišli proti odborovemu sklepu, da se prično pobirati prispevki za brezposelne, protesti. Rudarji zahtevajo, naj prispevajo za brezposelne država. TPD in občina. Od države že vemo, česa se imamo nadejati, od TPD smo prejeli odgovor. naj se obrnemo na Beograd, tako da je samo še občina tu. Na izrednem ob- france Žarko: Zeleni Jurij v črni dolini XPomladno premišljevanja iz Hrastnika» Trbovelj.) Moj Bog, žalostno je to življenje, ki ga živimo rudarji! Se je aprilsko ozračje nad nami, težko in polno čakanja in izprememb. S^oro sleherni dan dežuje in kdaj pa kdaj pobeli planine sneg; a vendar je pomlad in časih se prijazno nasmehne solnce. Kjerkoli drugod zreš te dni v hribe, občuduješ z višave svetlosrebr* ne pasove rek, potokov, potočkov; povsod slišiš žuborenje te naše zdrave slovenske vode; le jaz in z mano vsi prebivalci rudarskega mesta vidimo samo črno, umazano vodo. Črni Bo* ben. Črn od premoga, ki se čisti v predalih in predalčkih ropotajoče po* Žasti — separacije. Pa vendar čutimo tudi mi to lepo pomlad in to bogovsko prebujenje sil iVsi, ki živimo v tej črni dolini... Resnično, pomlad je. Kamorkoli po« gledaš, vidiš, kako se vse prebuja, oživlja in vstaja. Vse hoče rasti, raz« vijati se, izpopolnjevati se, cvesti, spo« čenjati in roditi. Vse kipi v delo, v živ* čnetn cborn. ki se bo ▼ kratkem vrSfl. bomo znova obravnavali ito pereče vprašanje. Porazna statistika iz »mrtvaškega doma«. — Koliko se iih letno smrtno ponesreči t Jamah? — Okoli 10. — Koliko lih ifeoB? — Statistika za leto 1926. Izkazuje 3.310 bolnih v Trbovliah in 1.010 v Hrastniku. Pole« tega le bolovalo v Trbovliah 5.015 rodbinskih članov in v Hrastniku 601. Ru-dariev in rodbinskih članov ie umrlo skupaj 164. V Trbovliah je znašalo Števiio rudarjev 3708, delavk 389 hi rodbinskih članov 6.512: v Hrastniku 1193. 32 in 1797. Vsota bolezenskih dni ie znašala v Trbovliah 50.399 ln v Hrastniku 12.572. — Koliko zasluži povprečno vsak rudar? — Do 40 Din dnevno na akord. So pa nekateri, ki zaslužijo mnogo manj ln zopet drugi, ki zaslužijo mnogo več. celo do 150 Din dnevno. Seveda ti še prav posebno riskirajo življenje. — Kako žrve rudarji? — V strašni revščini. Pomagajo si s tem, da delajo dolgove, ki znašajo samo v Trbovljah več milijonov dinarjev. — Kako bo 1. ntaja? — Letos imamo skupno proslavo. Ostalo pa bo najbrž samo pri govorih v izaprtih prostorih. 1. maj bi bil lahko praznik ljubezni. Toda spričo vsega, kar se dogaja, ne more biti! le nadaljeval Anton Zupančič UL Ostal bo še nadalje veliki praznik sovraštva. Rudar, ld se |e prevrnil s tovarniškim dimnikom vred. Na Vodah so ml povedali ,da ie 70-1 etni Prane Rinaldo. kovač na zapadnem obra-ttu eden najstarejših rudarjev v službi TPD. Obiskal sem ga v kovačnici. kjer sem ga našel pri Izravnavanju širokih železnih cevi poAatu /ux--I OgLcuiu, odddtk J&TRA^fublfcuicb 1 PrtStmova, ui.4. Cdunnu, rcUiuu S porim LrgjuUicSr jjuH^iAaJt 11J42.. SprtUmaiij* malih, eglarpit za,pri~ g* gP m kotUftr Htoilkr JUTRA m? xaklj*t& cLan,pr%d. izidom, LU-ta>ob ij.iu*. P&zjUf* jprtjiti, ofiasirbotLo-jrv* obitA*, v uasUdrtfiJisodkL' lueUu. i TaUforv sbujdkcL 2492 JLclIl opLcuc, ki tiužifo- v posredovala*, in,sodjabu tuuru*+ ab&Adoa.i utaJui btstda.50par. Mcymxut(Ji zamJi Vin, Pristojbina. zaJifrtrVuu5—. hnibu*, doprnovcutjcLt* ogla** trgpvjktga, ali rtklajuizruičaja, vsaka. txs*da Duir- . t(ajBiaryji, iJut*kJkn,Kr-.Pnstcybuui mJifroDutr^Vb* prvtojbi-«• jk vpodaii ob€fiMs z naročilom-,mcltm. ogCa/tn*pnobajor. Tdn/aru sUaiLka, 2492 Pozor, strojnik! hi kurjači! Vabimo Yu na ustanovni Oblja.ni — mem T Ljubljani dvorska ulica 18. Kolo-17315 Absolventa •redu}« tehnike, ki se ra-nrniii na radio, sprejme v stalr o *Iu?bo radio trgovina Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Tehnika* 17007-a t--- Kuharja •amoftojnega, veščega popolnoma dunajpke kuhinje in pripravljanja slaščic _ — sprejmem takoj v svojem podjetju. Plača in pogoji po dogovoru. Hotel-Pension Grandič, Baška na Krku 17042 Učenko ajrejm-em v trgovino na deželi. Ponudbe s sliko in z navedbo šolske izobrazbe (pogoj najmanj 2 razr. meščanske ali gimnaz. šole) je ]K>slatl na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra raounarica*. 17070 Prodajalko |rrovr?tno, pošteno, zaaes-Ijtvo in pridno, ki zna •trankam tudi z uspehom ponujati, sprejmem v trgovino na deželi. Ponndbe s sliko na oglasni oddelpk »Jutra* pod šifro »Vestna prodajalka*. 17071 Urarskl pomočnik *eič in pošten, zmožen voditi samostojno urarska dela, dobi takoj službo. — Z. Ambrožič, ur ar, Radovljica 17083 čedno postrežnico •premem na Dunajski c. it. »l/I. 17297 Postrežnico aa parfcrat poldnevno tedensko, sprejmem na Rimski cesti štev. 7, vrata 8. Zglariti se med 9. in 11. aro dopoldne. 17150 Trg. učenca •tarnsra 14—15 let, ki ima veselje do trgovine, sprejmem za boljšo trgovino z mešanim blagom v večjem trgu n« HrvaŠkem. Pred-»o«* imajo iz štajerske — vešč tudi nemščine v pisavi ln govoru. Takojšnje ponudbe na tvrdko Josip Premelč, Otočac — Lika. 17270 Mlado dekle pošteno in vešče vseh hišnih del ter kuhanja, iž&e ca takoj družina 2 oseb. PomtiTbe na naelov: Marija Vitek, Zemun, Kej br. 45. 17263 Korespondeutinjo fe perfektnim znanjem hrvatske in slovenske kore-epondenes, iščem. 8amo prvovrstne moči naj se javilo z označen jem dosedanjih slnžbenih mest in gaž-nlh zahtevkov pod značko »Korecoondentftija* na o^l •ddelefk »Jutra*. 17265 ■-—-- Vajenca «a kleoarstvo in vodovodno instalacijo srprejme Fran G rad i Sar. Rimska eesta 14 Cela o*krba v hiSi. 17299 Kufiarico . prvovrstno, z daljnimi epri-eevsll. iščem za na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17298 Akviziterje izvežban« išče za živijen-ski oddelek večja zavarovalna družba v Ljubljani. Deloikrog po vsej Sloveniji. Ponudbe z označbo dosedanjega poslovanja in referenc pod »Stalna plača* na oglasni oddelek »Jutra*. 17308 Zastopnika sposobnega in dobro vpeljanega išče u Kranjsko in ljubljanski trg stara tovarna usnja Ponudbe na podružnico »jutra* v Mariboru pod »Dobro vpeljan. 17333 Gospod akademično iaobrtisa — (stTojno-elektr. teba. stroke) Išče službo kot volon-ter na kakem velepo^estvu aH pri kakršnemkoli drugem podjetju. Dopise prosi pod »Stalna služba 79* na oglasni oddolek »Jutra*. 17179 Plačilna natakarica zmožna vseh gostilniških poslov, i dobrimi spričevali, ki bi pomagala tudi v kuhinji, Išče primerno službo Položi event. tudi kavcijo Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena in vestna*. 17069 Plavalni mojster (Schwimmeister) vojaško preizkušen, ielt službo r kopališču. — Ponudbe na c glasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mojster: 17151 Motorno kolo Wand«rer, 3 k. s., dobro ohranjeno, pooenl naprodaj v Kamniku, Sutna štev. SS 17809 Majhen avto štirieedeien — prvovrstne znamke, prodam ali zamenjam t večjim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16888 BSA motocikelj najnovejU modeli 1928 so dospeli. Zahtevajte cenike od cafltopetva »Automobile« Motocyel«e», Maribor. Trg Svobod« 6. Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cest« št. 3 elefon 2942. 12880 Otroški voziček prodam. Naalov T oglasnem I oddelku »Jutra*. 17312 Starinska ura naprodaj. Naelov v oglaa. oddelku »Jutra*. 17311 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam na Vidovdaneki cesti 12 — dvorišče, H. VTata. 17328 j Pisalne mize arhiva« omare ia stojal pisalnik (Stehpult) prodamo I vanW Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17320 Družabnika ■ vlogo 100.000 Din (prejme podjetje tplrituoan« stroke t kletj«. Reflektira sa na oeebo a« pisarno. — Ponudb« na upravo »Jutra* v Mariboru pod iifro »Spi-rltuozne 150*. 1733« Družabnico želim aa telo dobiftkanoeno in Idealno podjetje dam-skih predmetov r Mariboru, t kapitalom 40—50.000 Din, event. t sodelovanjem Cenjene ponudb« na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Prijetno obrato-17837 Trgovino i »tlinim blagom, najraje v okolioi Maribora ali Celja telim ▼ najem. Cenjene ponudb« na oglaa. oddelek »Jutra* pod »Vpeljano*. 17068 Wanderer avto triaedežen, a boiovo razsvetljavo, izredno dobro ohranjen, proti mesečnemu odplačilu ugodno naprodaj Na ogled pri »Triumpf-auto* Ljubljana VII. 17294 šivalni stroj čevljarski Flach-Singer — dobro ohranjen, telo ugodno proda Avgust Jeglič — Radeče. 16861 500 Din dam tistemu, ki preskrbi 2 ! koncema mesto hišnika (ce), sluge aH kaj podobnega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Obrtnik* 17268 Hotelskega slugo veščega nemščine, z dobrimi spričevali, Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hotelski sluga*. 17344 Vajenko sprejmem ln naučim pletenje zastonj H bi kupila pletilni stroj št. 8. Maribor, Vojašniška 2. 17340 totAiaj Provizijo od a do 7. obroka pri ra»-pečavanju državn. papirjev (8. letošnje žrebanje) tdru-ženo i zavarovanjem, dobe zastopniki cele države od Organizacionog Odelenja — Beograd, Zmaj od Nočaja 14. 12033 Prepis, na stroj Prevzamem vsako delo na dom. Cenj ponudbe pod »St. 13* na oglasni oddelek »Jutra*. 17219 Pisarniška dela prepisovanja aJi kaj slič-nega sprejmem na dom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lepo delo*. 17274 Vožnje prevzamem. Lončarska steza št. 12 (poleg Ljudskega doma). 17280 Korespondenco slovensko, srbohrv., nemško, italijansko in francosko opravlja fiksno nastavljen trgovski korespondent izve« uradnih ur — proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stil* 17283 Prvovrstna krojačica se prtporota Za Izdelovanje oblek, kostumov in plaščev — Vprašati ▼ trgovini v Goopoekl ulici štev. 5. 17326 Dekle vajen« vseh hiinih del In kuhanja, išče alužbo pri majhni družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 17262 Žagar z majhno družino, sposoben za delo na polnojarem-niku in cirkularju ter zmožen vseh popravil na žag-nih napravah, kakor tudi prevzemanja in oddajanja lesa, želi službo. — Event. vzame v najem venecijan-ko t cirkularno žago Pogoj je zadostna vodna moč — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Zanesljiv*. 17261 Služkinja z boljšimi »pričevali, vešča kuhe ter vseh hišnih del, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra moč*. 17284 Pekovski pomočnik dober ln zanesljiv, vojaščine prost, želi službo v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogi. oddelku »Jutra* pod šifro »Dober pomočnik*. 17292 Plačilna natakarica perfektna in resna, ki govori slov., hrvatsko, nemško in italijansko, t lepim rokopisom, želi premeniti sedanj« mesto Razpolaga e kavcijo za event. prevzem točilnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Večji promet — junij*. 17301 Deklica pridna in poltena, stara 17 do 18 let, išče službe — najraje na deželi. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 17325 Gospodična Italijanka poučuje in daje konverzacijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Perfektna*. 17220 Strojepisje dve - trimesečni dnevni ln večerni tečaj Učna ura 4 Din. Vpisovanje 80. aprila in 1. maja. Christofov učni zavod. Domobranska e 7 17181 Mlada dama poučuje v franeošč/nj odrasle in otrok«. Uspešna me strojev (medel 10). — Glav oo castopetvo u Slovenijo Ludovik Žitnik meh. delavnica „ Ljubljani Kolodvorska ui. 26. Sprejema v fcpedjalno po pravljanje cisalne stroje — V ulogi barvni trakovi, ogljeni papir, papir, cvitki itd. 79 Fotografu U M bil pripravljen rtoriti mi uslugo, stavim aa razpolago foto ali radio aparat Ponudb« na ogiaa. oddelek »Jutra* pod iifro «Wien» 17085 Inteiiaentom na deželi s« nudi atoSnoet dobiti radio-aparat c Klali m trudom zastonj. Interesenti naj dajo naslov pod »Radioamateur* na oglasni oddelek »Jutra*. 17007 Planino (rjav) Jako dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17110 Note za gitaro-soio jugo«Wenske, tuj«, klasične in moderne komade razpošilja po naročilu Rudolf Ferman, Beograd, Bitoljska ulica 6». 17256 Žive lisice stare in mlad« kupi Ivan Magušar, Vrhnika. 16822 Dva l^pa psa čuvaja, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17290 Doberman čistokrven, 1 % lete atar, lep, črn, ugodno naprodaj. Dr. Savnik, Tavčarjeva 6. 17310 Zagan|e oddaja redno po aizk4 aem parna laga V Scagnetti t Ljubljani — ca gorenjskim kolodvorom. 98 Drva trakove ia hrastov« odpao te od parketov dostavijo uo nizki ceni na dom parne žaga V. Scagnetti t Ljat. ijanl — za gorenjskim ko lodvorom. U6 suka mm Telefon 2059 Pogaft!!, BoHen 5 ■m ZiHIB /-a modroce najbolj š ia aaiceseiSa pri M. M A S T C R L tovarna žime >tražlšde Dri Kranjc Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 17267 Prazno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam v Novem Vodmatu «8. 17253 Boljšo sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17254 Opremljeno sobo lepo, zračno, c električno razsvetljavo oddam s 15. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17296 Veliko prazno sobo iščem aa takoj. Ponudbena oglasni oddelek »Jutra* pod Zračno*. 17291 Opremljeno sobo oddam gospodu na Taboru Naslov T oglasnem oddelkn Jutra*. 17806 Pozor, orožniki! Sukno, kamgarn in vse potrebščine 1ma v zalogi Simon Kllmanek, Ljubljana. Selenburgova 0. 10404 Slike za legitimacije i »vrtuj s najhitreje fotograf H uro« Hlbšer, Ljubljana Valvatorjev trg. 99 Cenj. damam se najvljudneje priporočam za izdelavo pomladanskih plaščev, kostumov in oblek kakor tudi ca raznovrstna popravila. Postrežba točna, solidna in priznano najnižje cene Damski krojaški mojster Josip Bajde, Krekov trg 10/n — hiša Voika. 17304 Pozor ženini in neveste! ■v Zlmntce matrace), posteljne mreže železne postelj« (zloži j re). otomane. divane in tapet alšks izdelke uudt najcenej* Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 nolee Mestnega doma. 00 Josip Sli bar, Ljubljana Stari trg 21 (poleg Zalaznika) -c o Ni O Blago za povrMce 185, 250, 380 Angleški kamgarni 265, 350, 450 Votaeni k o vsrkati 180, 260, 320 Najnovejši kamgairnl 120, 180, 270 Za športne obleke 95, 150, 220 Lodni 130, 180, 230 Volneno za jartkerle 140, 180, 220, Različno sukno 85, 120, 160 Cnnii fcaimgainiJ 220, 280, 380 Modri kaimgarni 220, 280, 380 Modno bki©o za hlače 165, 240, 360 iMoidri ševijoiti 140, 180, 220 Triclkije * skrinjico tn napisom tvrdke, ca prevažanj« blaga, pripravne ca trgovea, pekarn« in menarje, izdeluje »Tribuna* F B. L., Ljubljana. Karlovska cesta 4. 46 Selitve f merte id aa dežele strokovno in najceneje dotom S I o v e n i a transport Ljubljana, Miklošičeva ceste 86 Telefon it 2718 » (Spirfmaschtaeti) na 36 vreten; avtomatov za nopvice 20-n« flnosti; na eno stojalo (einbettig) 8/80. Vse v Jugoslaviji se nahaja-oče se promptno in Doceni odda. Ponudbe pod šifro »G e 1 e g en-b elfsk a u I« na osi. oddelek »Jutra«. Pazit« na obleke kar rt velika, vaHk* lahko prihranite, U jo daste ttattti ir- barvati v kemično pralnic« ANTON BO C LjaMJaaa, Mnibufifi 1H01 I/I - tovarna: Vtft-OUaaa kjer r j« a najbolj strežba. najnižja aoHdna pa- GOSPODINJE poskusite idealno sredstvo aa podih ganje drv ia premoga. — /Zahtevajte Plamen pri Va. Sem trgovcu. 129. P a £ O !H K U p m *gi'}it taiogo j, tcraanib brzoiivainih " ttrojev, najnovejše "f iznajdbe moderne tehnike. Ki n »troj ti vat« ivnoinoma enostavno vsakovrstne blago, caiitke m čipke • »iko.ak šivom, režete vetenin«, gumbe ln gumbntce Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaj* tudi na obrok«. Ceniki tranko. »Tribuna* F B L.. Ljubljana. Karlovska eesta 4. 42 UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV b dram roko s • Oaklaod iimnin tip« 1927. 4 rrata 5 - jede teti. roicn ca 4000 ktn, »kora nov, Din H5.WW> 5 OaUaad Šport To«- rta t. 1926, od®rti 5 - sedeža tek dobro o>hrasfe«u. Die 60.00G 'e£ Chevrolet Tod rtng-ov, 1927. od ortL S - sedeial telo dobro obra njenem Kanta, ma lo vcSeiri, od Din 40.0««i—48.000 ChevroM Ton rlng-OT, 1926. do t>ro oteracjeoi, o Fiat 503. odprti 5 - cede žen. tzvrst oo ofcraaje«. tnal« vožen, Dla SS.OOfl i tttla, odprti 4-se dežea. modema ty pa. v dobrem sta njo. Din 28.000 I 8. A. M. #vo«edei ni. po (dirkalni, J D to 25.00« • Pord, 192«, (Jobr-ohranjen Dto I5.00»i ftaia, tovorni, trl-tonskl, potee Din 17.00« Peo*eot Šport, 4 se-deien, tip« 26, dobro ohrsajea. Cen« Din 35.000 «ri l i B. earsflf»Co. LJUBLJANA Dunajska cesta 12. Telefon 22-92. © Grozote elementarne nesreče v Bolgariji Več ko deset dni že traja katastrofalni potres na južni strani visokih planin Balkana, ki dele staro Bolgarijo od Vzhodne Rumelije. Zemlja se počasi pomirja, vendar vsak sunek pojemajočega potresa na novo preplaši nesrečno ljudstvo. Najhujši učinek je imel potres v plovdlvski kotlini v trikotu med glavnim mestom Vzhodne Rumelije Piovdivom in pokrajinskima mestoma Cirpan in Borisov grad. Cvetoče mesto Plovdiv s svojimi 48.000 prebivalci je močno prizadeto in nudi zlasti v onih delih, ki leže v dolini, sliko popolnega razdejanja. Najmodernejša ulica v Plovdivu je mestoma Na lev! In na desni zgoraj: Zrušene hiše v plovdivskl okolici. — Spodaj: Bolniki plovdivske bolnišnice, ki so se morali preseliti v park. skoro popolnoma v razvalinah. Nadvse žalosten pogled nudijo razvaline, okoli katerih tavajo prebivalci kot nesrečne sence in kjer javna pomoč še vedno išče ponesrečencev. Pri nekaterih hišah je pala vsa prednja stena na ulico, da se s ceste vidijo najmanjše podrobnosti notranje ureditve. Druge zopet so se sesule v ogromen kup razvalin, ki jih pokriva vegasta in polomljena streha. Največje razdejanje je zadelo tudi najsiromašnejše predmestne dele, kjer poslopja niso zidana tako solidno in so postala žrtve nesreče že pri prvih sunkih. Podobna razdejanja so opazili tudi v Borisovgradu in zlasti v Čirpanu. Prebivalstvo se še ni vrnilo na svoje domove, ker se boji nadaljnjega potresa. ki bi lahko porušil razmajane stene, zato tabore po javnih nasadih, trgih in širših ulicah. Beda je nepopisna, posebno ker je nastopilo še slabo vreme, ki z obilnim deževjem še otežkoča bivanje v zasilnih šotorih. Vlada je ukrenila vse potrebno za brzo pomoč in jo v tem oziru krepko podpirajo karitativne organizacije iz inozemstva; prvi je pre. Če si razbojnik v Ameriki V Chicagu so pokopali «Demantnega Jožo», glavarja najbolj zloglasne zločinske četrti v tej metropoli ameriškega zločinstva. Pogreb je bil tako sijajen, da bi mu ga zavidaii lahko vsi mogotci tega sveta. Dva senatorja in štirje višji sodniki so bili med pogrebci, 25 z rožami in venci naloženih avtomobilov je sledilo mrtvaškemu vozu, v katerem je počivala 10.000 dolarjev vredna srebrna krsta na žametni podlagi; sprevod je bil poldrag kilometer dolg, a ob straneh ceste so tvorili deset tisoči špaiir. Pot. ki se je na nji pomikal sprevod, je bila posuta z 10.000 svežimi rožami in dve letali bi morali trositi cvetlice na pogrebce, kar se ni zgodilo samo zato, ker se zaradi neprimernega vremena nista mogli dvigniti v zrak. Pot na pokopališču je bila pokrita s preprogami in duhovnik, ki je vodil pogreb, je v svojem govoru povdarjal vse čednosti in zasluge pokojnikove. Tako častijo v Ameriki razbojnike, če so si znali z brezobzirnim nastopanjem in z velikanskimi zločini priboriti moč in bogastvo. «Demantni Joža» pa je bil tip te vrste. Kot sin revnih italijanskih priseljencev (njegovo pravo ime je bilo Giuseppe Esposito) je začel svojo kari- Pred novimi potresi Italijanski profesor Bendtndi s seiz-mograiskega zavoda v Faenzi, ki je v naprej napovedal zadnje potresne katastrofe v Smirni in na Bolgarskem, se je znova oglasil. Pravi, da obiščejo 4. in 5. maja t. 1. katastrofalni potresi Južno Ameriko in Južno Evropo. Lažji potresi se bodo javili 10. maja na Bolgarskem, Grškem in v Italiji, »istočasno pa zelo resni na Kitajskem. Dne 23. maja računa s potresom v Alpah, a 28. maja bo ponoven potres v Smirni. hitel na pomoč bratskemu narodu v ve- j jer0< kot ne0mejeni gospodar celih liki nesreči jugoslovenski Rdeči križ, naša skupina pa je tudi votirala za žrtve potresa 3 milijone dinarjev, kar je največja denarna pomoč, prihajajoča iz inozemstva. Glasom zadnjih vesti potresni sunki preneha vajo in izgubljajo na sili, tako da je možnost za novo katastrofo izključena. Škoda, ki jo je povzročil potres, se ceni na 2 in pol milijarde levov, popolnoma porušenih je nad 10 tisoč hiš, močno poškodovanih 26.500; vojsk zločincev, tihotapcev z a!koho> lom in sleparskih igralcev jo je končal. Njegova moč je bila tako silna, da so hodili visoki politiki in podobni k njemu za pomoč pri volitvah, ker njegov predel je volil tako, kakor je on ukazal. Sam je kandidiral za občinskega svetovalca in ko je vendar propadel, se je dal potolažiti samo tako. da je šel neki senator za krstnega botra njegovemu sinu. Tudi drugače je bil Esposito svoje vrste zločinski poveljnik. Revnim slo- smrt^jh slučajev 103, težkih poškodb j jem> zlastj v k§ki Cetrtj Chicaga, je nad 700, brez strehe pa je nad 200.000 ljudi, storil mnogo dobrega v materijalnem oziru in s svojo besedo, ki je zalegla pri političnih in upravnih oblastih mnogo. Kogar je on ščitil, temu ni bilo mogoče do živega. Ta moč se ie dala streti samo po konkurenčnem boju v vrstah chicaškega nižjega sveta. Po desetletnem vladanju je padel, ves preluknjan od strelov nasprotniških tolp. «Demant-nega Jožo* so ga imenovali zato. ker je imel drage ogljikove kristale nad vse rad. V samem pasu jih je nosil nad 600. Pomagajte Bolgarom! Ameriški letalec Bennet, U ]e umrl na pljučnici, ko ]e hotel poleteti k nemškim letalcem aa Greenly Isiandu. Pokopali so za na slovesen način na washingtonskem nacijonalnem pokopališču, kjer pokopavalo samo znamenite može. Togotnik V Lvovu se je spri nadporočnik Za-leski na uiici s svojo zaročenko, neko šiviljo, ki mu je dejala, da ne mara več zanjo. Hipoma je potegnil sabljo in jo usekal nekaj krati po glavi. Padla je mrtva na tla. Policisti in vojaki so pritekli na mesto, nastala je prava bitka, med katero je nadporočnik ranil več policistov. Končno so me izbili orožja iz rok in ga zvezali. Naše nebo v maju Ponesrečenci r Plovdivu tabore po ulicah. Razvaline v severnem plovdivskem predmestju. Kralji v komunističnih republikah V Moskvi se pripravljajo na vso moč. da bi sprejeli afganistansko kraljevsko dvojico na čim bolj svečan način. Vlada se zaveda, da so takšni sprejemi v pro-ietarskih republikah nekoliko čudna reč, pa skuša vplivati na mase s tem, da objavlja v tisku izvlečke iz Amanu-lahovih govorov, ki dokazujejo, da je ta vladar naprednjak od nog do glave. Oba obiskovalca bodo sprejeli na postaji Kalinin, Cičerin in drugi visoki sovjetski funkcijonarji z velikim vojaškim pompom. Nato se bodo vršili bna-keti v Kremlju, v afganistanskem in turškem poslaništvu. Med nadaljnjimi svečanostmi so na programu predstava v državnem gledališču, konjske dirke in vojaška parada na Rdečem trga. Amanuiah je doživel mnogo zanimivega na svojem potovanju po evropskih prestolnicah, a kar ga čaka v Rusiji bo gotovo med vsem najbolj zanimivo. Letalci in minister Zveza prometnih letalcev v Parizu je priredila banket na čast obema pr« vakoma v letanju okoli sveta, Costesu in Le Brixu. Povabila je veliko števi« lo odličnih osebnosti, umetnikov, znan« 6tvenikov, ministrov in drugih, trgovin* fkega ministra Bokanowskega pa ni povabila. Med njim in zvezo je hud spor in zveza je dala proti njemu na« lepiti po Parizu celo plakate, češ da je na grd način sabotiral Costesa in Le Brixa med njunim poletom. Bokanow« sky se je osvetil zvezi na ta način, da je prepovedal vsem uradnikom držav« nega zračnega urada udeležbo na banketu. Pariški listi poročajo precej nedi« skretno o tem slučaju in izražajo upa« nje, da bo Poincare nepriljubljenega ministra po izvršenih volitvah ekspe« diral iz vlade. Kmetice proti Macharju V četrtek se je pripetil v malem slo« vaškem mestu Nove mesto ob Vahi nenavaden slučaj verske nestrpnosti. Ravnateljstvo tamošnje gimnazije je priporčilo dijakom, naj kupujejo ce« nene izdaje čeških klasikov, ki jih za« laga neka tiskarna. Na to priporočilo so si kupili nekateri dijaki več del zna« nega pisatelja Macharja. Tedaj je ob« javil «SIovak», glasilo Hlinkove stran« ke, razdražen članek, v katerem je ob« dolžil ravnateljstvo, da razširja med mladino razuzdano in pohujšljivo šti« vo. Uspehi tega članka so se pokazali v četrtek, ko je vdrlo kakšnih 300 kmečkih žen iz novomeške okolice med poukom v gimnazijsko poslopje in uprizorilo burne kravale. Nahujska« ne ženske so zasedle ravnateljsko pi« mm *» zahtevale, naj jim takoj izro* čijo «brezbožne» Macharjeve knjige, da jih javno sežgejo. Grozile so pro« fesorjem, da se povrnejo s sekirami v rokah. Škandal je bil tako velik, da je moralo nastopiti orožništvo, ki je po dolgem prigovarjanju spravilo ženice na prosto in nekaj kolovodinj aretiralo. Pešec in avto Inženjer Schleife v Berlinu je izumil poseben odbijač, ki onemogoča hujše nesreče v avtomobilistiki. Gre za pri« pravo iz trdega gumija. Delovanje svoje iznajdbe je predvajal te dni v berlinskem Inženjerskem domu. Na platnu si videl, kako je zavozil po« skusni avto najprvo s hitrico 20 km, nato 35 in nazadnje celo 45 km v ne« ko drevo, ne da bi se mu trčenje kaj poznalo. Brzine so bile uradno ugo« tovljene. Drugi poskus je predstavljal avto, ki je drevil z 20 km na uro proti nekemu pešcu. Pešec je bral med po« skusom neki list. Simpatični odbijač ga je kratkomalo dvignil, tako da se mu ni zgodilo nič hudega. Končno sta tr« čila dva avta z brzino 28 km drug v drugega, sunek se je komaj opazil. Schleiffovemu izumu pripisujejo seve« da epohalno važnost. 500 odrezanih ?!av Angleška poročila vele, da je izbruh« nila med novogvinejskimi Dajaki ne« varna amoška epidemija. Ta bolezen, ki napada Malajce zelo pogostoma, se kaže v tem, da človek v blaznem diru teče po ulicah ali kjerkoli že in za« kolje vsakogar, ki ga dobi na poti. To--rej neka vrsta človeške stekline. Po« besneli Dajaki so od božiča dalje za« klali baje nad 500 domačinov in jim odrezali glave. Rezanje glav ie med te« mi diviaki v ostalem star običaj. No« ben dajaški mladenič se n. pr. ne mo« re poročiti, dokler se ne izkaže z ne« kim številom no njem samem odreza« nih in osušenih glav nasprotnikov svo« jega plemena. ske^a oklica V času. ko vse dere k filmu kakor hudournik, si velja zapomniti naslednjo resnično zgodbo, o kateri poroča berlinski »Achtuhrb^tt«: Marija Paudlerjeva .ie oostala nri sni-maniu nekega filma žrtev svojega po: klica. Režiser ji je velel, da mora s psičkom v naročju skočiti iz drvečega vlaka ter v eostem nalivu steči navzdol no strmem pobočni. Pobočje na ie bilo ilovnato, Pandl^rieva ie sknčHa iz vagona nravilno. kakor ii je bilo ukazano, na spolzkem terenu na se ji ?e spodrsnilo in spotaknilo, da ie padla ir» obležala s težkimi nrviranjimi poškodbami. Podjetje je igralko pregovorilo, da je kljub nezgodi nadaljevala svojo igro. Tri ure Je vzdržala, potem pa se je zlomila njena odporna sila. Prenesli so jo domov, kjer je bruhnila kri. Zbolela je tako, da najbrže ne bo sploh več okrevala. ki General Vrangel, Je umrl 25. aprila. Po novih vesteh bodo njegovo truplo pokopali v Beogradu. Kje končuje sila velesil V angleški spodnji zbornici je inter« peliral neki poslanec notranjega mini« stra Johnson«Hicksa, ali mu je znano, da je dospela v Southhampton sovjet« ska ladja «Tovariš» in da je nje po« sadka dobila dovoljenje za obiske v mesto. Johnson«Hicks, ki sam ni pri« jatelj boljševikov, je odgovoril, da mora ostati «Tovariš» za nekaj tednov v Southhamptonu. dokler se ne staja led v Ijeningrajski luki, kamor ga bodo morali zavleči zaradi popravil. Kakor znano je zadel «Tovariš» pred nedav« nim na visokem morju v drugo ladjo. Interpelant pa je vprašal ministra, ali bi ne mogli skrajšati dobe «Tovariše« vega» bivanja v angleški luki. Nato je odgovorii Johnson«Hicks: «Ne. Na ža« lost britsko notranje ministrstvo nima j moči, da bi se pogajalo z rusko klimo.» Feiremočliive Solnce se v maju vedno počasneje dviga nad nebesni ekvator, ker se bliža najvišji legi nad njim. ki .io doseže na dan, ko se prične oo koledarju ooietie. Prvega maja je solnce 14° 56' nad ekvatorjem, koncem maja pa že 21° 51'. Začetkom maja vzhaja solnce ob 4.34 in zahaja ob 19.09 tako. da traja dan 14 ur 35 minut. Koncem maja vzhaja solnce ob 3.54 in zahaja ob 19.50. Dan traja 15 ut 56 minut. V maju naraste torej dan za 1 uto 21 minut ali povprečno za 2.7 minut dnevno. 19. maia nastane popolni solnčni mrk. ki se bo videl v južnem delu Atlantskega oceana in na prilegajočih kontinentih. Za naše kraje ta solnčni mrk torej sploh ne pride v poštev. ie za opazovanie še vedno v neugodni legi. Jupiter je tudi v sozvezdju Rib malo dalje proti severu in njegova lega tudi ni ugodna za opazovanje. Saturn ie v sozvezdju Gadonožca nizko pod ekvatorjem in za opazovanie v zelo ugodni legi. Vzhaja okrog 21. Vidimo ga pod očesnim kotom 16". Njegov prstan se vidi kot elipsa, čije osi merita 41" in 18". Za opazovanje njegovega najsvetlejšega spremljevalca Titana zadostuje daljnogled ki poveča 30 do lOOkrat. Titana najlažje opazujemo med njegovimi vzhodnimi ali zapadnimi elongacijami. ko doseže na svoji poti okrog planeta skrajno desno ali levo lego od Saturna. Vzhodni elongaciji Ti< nudi samo tvrdka Drago Schwal>y Ljubljana. Med vsemi letošnjimi solnčnimi in luninimi mrki se bo videl pri nas samo solnčni mrk, ki nastane 12. novembra. Luna. Začetkom maia se vrača luna proti ekvatorju, ki ga prekorači 2. maja in doseže 9. maia najnižjo lezo ood njim in sicer 25° 44'. Nato se vrača proti ekvatorju, ki ga prekorači 16. maja in doseže najvišjo lego nad niim 22. maia in sicer 25° 45'. Tretjič prekorači ekvator 29. maja. Lunine faze bodo: Ščip ali polna luna 4. maia ob 2.12. zadnji kraiec 12. maja ob 21.50. mlaj 19. maia ob 14.14 in orvi krajec 26. maja ob 9.22. Luna bo naibližje zemlji 12. maia ob 7. naidalie od zemlje pa 5. maia ob 6. Planeti: Merkur bo v drud polovici maja in začetkom juniia v zelo ugodni legi za opazovanje, kajti 3. iuniia bo v največji večerni elongaciii t. i. naidalie na vzhodu od solnca, v našem orimeTU 1314° proti vzhodu. Merkurja lahko vidimo ob lenem vremenu eno uro po solnčnem zahodu severozahodnega obzoria točno nad krajem, kjer je zašlo solnce. Če ie nebo čisto, ga lahko opazujemo tudi s orostim očesom. Z dolinogledom. ki poveča 40 do 10°-kTat. ga vidimo kot luno med ščipom in zadnjim krajcem. Premer njegovega kolobarčka znaša nekai nad 6." 20 maia zvečeT se bo videl približno iužno om Merkuria ozek srp lune tako. da bo lahko najti na na ncbosklonom ta olanet. Tako ozek lunin s>rp se vidi redko, ker zahaia luna kmalu oo senčnem zahodu. Venera vzhaja na jutranjem nebu 1 uro pred solnčnim vzhodom, tako da je njena lega za opazovanje neugodna. Venera se sedaj polagoma blfža solncu in v juniju bo izginila v njegovih žarkih. Mars ie v iužnem delu s ozvezdja Rib ln tana nastaneta 5. in 21. maja, zanadni pa 13. in 29. maja. Uran ie za opazovanje v neugodni legi. Neptun ie v sozvezdju Leva in se vidi zvečer kot zvezda 8. velikosti, toda lajiku ne nudi ta pianet nič zanimivega. Meteorii: Začetkom maja stopi v akcijo roj meteoriev z radiantom v sozvezdju Vodnarja blizu stalnice Eta. Ta roj ie v zvezi z znanim Hallevevim kometom, ki se je videl zadnjič leta 1910. in ki se pojavi zopet koncem tega stoletja. Lega zvezdnega firrnamema začetkom maja o polnoči, sredi maja ob 23. in koncem maia ob 22.: na severovzhodu vzhajata Pegaz in Andromeda. na vzhodu ie Delfin m Orel. višje proti zenitu Lira in Labud. na jugovzhodu tik nad obzorjem Škorpijon, nad niim Oad in Gadonožec. nad njima pa Herkules. Na jugu se vidi Tehtnica. blizu zenita Bootes in Krona, na ju-gozapadu se nagiba k obzorju Devica, na zapadu Je Lev. nad njim oa Veliki Voz. Nizko na severovzhodu se vidi KočilaJL Pojasnilo. Poedine zvezde In sozvezdja so zvezana s pikčastimi črtami ln označena s številkami. Lunina leza te označena za vsaka dva (ineva. Datum atoli ood hi no. puiica Pa kaže smer lun to« oott 1 — Mala Medvedka. P =» Polarna rr»» da. 2 = Velika Medvedka. 3 = Zmaj i — Rootea. A = Arkmr. 5 = Krona, 6 *» Herkules. T = Ura. W = We*ar. I -Cepheus. 9 = Labod. D Deoefc 10 ■» Cassiopeja. 12 = PenetM. 14 = Kx*Ual C ~ Capella. 18 = Dvojčki. C * P = Polluks. C - Mali pe«. 36 * Teh»wW ca, 27 = Gad. 28 = GadoooJo«. V) Škorpijon. A = Antarea. 31 «= Z = Zenit Planeti; Naptoa. Rdeča kokarda Roman. Oompod do Satat-Afete se je okorbtl « tem teemrtbom. Sfco«! |i na tia, odbil meč«, ki »o mi grozili, in »topi! predme. •T&o, gospodal M4r!» Je zakfcat z gromkim glasom. tPoafo-fctfte me, prosim! Ta plemič k moj povabljeni gost Čeprav nI več Hi vendar mora nedotaknjen ostarvKi mojo hišo. Prostor za go-Voda v&onta de Saux!» Dasi neradi, so »e gostje vendar razmaku® na desno in levo, da i« nastala po sredi dvorane svobodm pat do vrat Tedaj jo Sa4nt-A4ais obrni k meni ln riti Je napravi svoj naJtepSi dvor-poffckm. •Tod, gospod vftnat, de v»m fe drt«o,» ie dejal «Gospa mar-ttca no bo več zforafcttsfci vašega časa.* Z JbBočkitl Kd sem stopal za njim med dvema vrstama posmdh-tftvih oči, ne da bi me b€ kdo zadiržai. Mrtvaško molčanje naju jO apremflo do vrat Tam ae mi Je markiz umakni) in prikkwi drugo sredstvo nič boljše od prvega in da ao, ko so hoteli ukrotiti Sauxa, samo v zdramili drugega Mirabeaiuja. S tem namenom pred očmi, sem prebil tisto noč v vročici. Zamera Je izpodbadaSa moje časaMepje; iz sovraštva do lastnega stan>u sem se obračal s svojo ljubeznijo k ljudstvu. Vsi znaki bede in pomanjkanja, ki so mi bfii za dne pred očmi, so mi prihajal na u®; zbira:! sem Jih v spominu, da bi jih Jutri porabil Prva zarja me je našla še na nogah; hodil sem po sobi sem ter tja, prem&ljevai, sestavljal ki dekiamiral Ko Je moj stari sluga Andrč, ki nam je aiužH že za dni pako^iega očeta, ob sedmih zjutraj s pisemcem v rokah potrkal na vrata, še nisem btf slečen. PomtefiS sem, da mu je tuja shužinčad gotovo prav fantastično opisaJa snočnjl dogodek. Rdečica me je obtiia, toda nisem se utegnil meniti za njegovo potrtost Ne da bd kajj rekel, sem raz-pečatB pisemce; čeprav ni bilo podpisano, sem vendar spoznal Louisevo roka »Vrni se domov,« mi Je pisal, »in giej, da se ne prfloažeš na skupščino. Izzvati te hočejo drug za drugim; lahko si mbtii, kak bi bil konec. Ostavi Chahors še to nrinuto, da ga ne ostaviš mrtev.« In nič drugega/! Z grenkim nasmeškom sem vzefl na znanje Šibkost človeka, ki ni bdi zmotžen storiti za svojega prijatelja več od tega. »Kdo 41 Ji da! pismo?« sem vpraša) Andrčja »Neki sfluga, gospod.« »Čigav sluga?« Toda Andrt aa |a deM, kakor da ns ve; atom ca bo*ei pesM. Pomagal ni Ja pri napravtjacju. Ko aem bfl oblečen, me Ji vprašal, obkorej naj bodo kodi pripravljeni »Konji? čemu pa?« aem vprašal, arepo ma gledaje w pčL »Zato, da ae odpeljete, gospod.« »Sad si ne odpeljem danes,« aem odvrti, komaj premagujoč svojo Jeza »Kaj se ti sanja? Štiri ki dvajset ur le ni mfoito, kar sem tu.« »Res, gospod,« Ji zamrmral, a hrbtom obrnjen proti meni ki brskaje po tnoJBi stvareh. »A vendar Ji čas, da se odpeljete.« »Odpri si pismo!« sem vzklikni v nenadnem srdu. »Kdo II Jo rekel...?« »Vse mesto ve,« Je odvnnffll In hladno sfcomignffl t rameni »Z leve in desne me ogovarjajo: .Andrč, spravite svojega gospodarja domov!' ali pa ,Andrč, vaš gospod Je prismoda!' — Andrč sem, Amdrč tja, da že ne vem, kje se me glava drži Gffles ima nos razbit ker se je stepel s Harincoartovim hlevarjem, ki vas Je zmerjal z beboern, a jaz sean prestar, da bi se pretepa!. In še za nekaj sem prestar.« »Za kaj, lopov?« sem krilati. »Za to, da bi pokopal še enega gospodarja.« PomoJčai sem, nato sem rekel: »Tedaj meniš, da me bodo ubUL?« »Vse mesto govori taka« Nekaj trenutkov sem premlSBevat »Amdr6,« sem rekel, »mojemu očetu si sUnfflk« »Da, gospod, Bog mu dal večni mir.« »In bi me vendar hotel videti bežečega?« Pogledal me je in obupno vzkriM z rokami »Bože moj,« Je vzfcHknil, »ali vobče vem, kaj bi hotel? Se konec nas bo zaradi teh kmetavsov. Kakor da Jih je Bog ustvaril za kaj drugega razen za to, da orjejo in delajo; im kakor da je moči odpraviti siromake! Bolje bi bilo, gospod, da se niste nikoli zmernih zanje...« »Molči, nepridiprav,« sem rekel stroga »Ničesar ne razumet Izgubi se doli in glej, da boš drugič pametnejši. O kmetavsih govoriš Jn o siromakih. Kaj si pa ti?« MOTOCIKLI modelov 1928, svetovno znane tvrdke m** mI S*fcmel Armis Ltd. Birmingham SO llalOOSISI S Zahtevajte cenike in ponudbe! Rerervni del! vedno ▼ zalogi. ns!ff«esa p"8tns in šifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke „Schroll •k cene! ERME - LIUBLim® msrm mo štev. 10 Na željo vzorci! ki krepi in zdravi želodec, je edino R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah ime VLAHOV s našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. Čuvajte se ponarejanj! ■= Tvornica ustanovljena leta 1861. t Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, gospod Jakob Kovačič rudniški poduradnlk « dne 30. aprila po kratki mučni bolezni nenadoma preminuL Pogreb biagopokojolka so vrSI v sredo ob 4. uri od hiše žalosti na pokopališče Trbovlje. 2aInJoča soproga ln sinka t4 Vsei? »prodnikom, prijateljem in znancem jav-Ijamotužno vest, da je danes po dolgoletni, težki bolezni, dobljeni v vojni, preminul naš nadvse ljubljeni sin in brat, gospod FRANC JUHAM ▼ojnl Invalid In trafikant previden t svetimi zakramenti za sanirajoče, V starosti 34 let Pogreb blagega pokojnika se bo vrši! ▼ »reda dne 2. maja 1928 ob pol 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Vodmat — Ciglafjeva ulica št 117, na pokopališče k Sv. Križu. VODMAT, dne 30. aprila 1928. J tteotnl pogrrt«! «to< ŽALUJOČI OSTALI. Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: Aaiossobiles-MotOGikies, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, UnbHana, Poljanska cesta 3. Tel. 2942 4\< .♦V .ii zdravja hi M prebave AS čutite pritisk io nag>ihnjen]e y že-lodcu po Jedi, kisel »kia t ustih? AJi tiipit« ot zapeki, vrtoglavosti in ue-ipaaln? AH ras mučijo tla vo bol, bolečine t želode h ki iaikotoicah? Ali knate kožne izpuščaje k mosolje, ld so se pojavili vsled slabe prebave! Uverite se tudi Vi, da preizkušena zdravilna specijaliteta Figol-eliksk urejuje prebavo in Vam povrne zdravje. Pi*ol izdeluje in pošilja po pošti proti povzetju z navodiloma o uporabi lekarna ^ ^ SEMELlC, Dubrovoik 2. Otisinaini zavojček s 3 steklenicami z omotom In poštnino vred 105 Din, 8 *te-klenic 245 Din. a 1 steklenica 40 Din. Množobrojne zahvale prihajajo dnevno o uspešnem učinku FIGOLA. narošalte ^ v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje. 101. H. PUH Ifubljans, Grsdaška ul ca 22 — Telefon 2513 POŠKODOVANE OBLEKE Neprijetno presenečenje » Kaj ne, da se ie spomnite - kakor da bi bilo danes » na kakšen ra fin i rani način ste shranili preteklega leta Vaše volnene >in krznene stvari. Po cele dneve ste jih ipreizkovall, temeljito čistili in zračili ter Ijib potem zložili v papirnate vreče in ikončno shranili v omare ali kovčeke, ter niste pri tem seveda pozabili na različna domača sredstva proti neznosnim moljem. Po vsej tej muki in delu kakšno presenečenje kadar vidite, da so molji vseeno storili svoje. FLIT vse to izključuje. Ugonablja molje, njihova jajca in tudi ličinke, iz katerih se razvijajo ter grizejo tkaninoker jih enostavno uniči. FLIT je novi produkt, toda io glasovit kot smrtonosno sredstvo proti moljem ▼ vsaki obliki — najsibodi onim, kateri 2e letijo ali njihovim jajcem in ličinkam — v vsaki obliki prinašajo oni škodo. Kako se FLIT rabi Proškropi t omarah obešeno tkanino ali krzno poedino in temeljito - držeč gornji del brizgalnice pol metra od tkanine, tako da jo izpolniš samo s paro Flita in ne direktno s tekočino. Bodi brez skrbi, FLIT ne pusti madežev niti na najobčutljivejši tkanini. Poleg tega poškropi dobro tudi omaro, napolni s paro Flita vse njene špranje, luknje in ogle. Jajca moljev ne vidiš, toda bodi siguren da jih FLIT najde in uniči. Poškropi vsaki drugi teden in spi mirno, tvoje stvari so sigurne. Prodaja v Jugoslaviji edino: Standard Oil Company of Jugoslavia UGONABLJA MOLJE IN NE PUŠČA MADEŽEV „Ramena kanta s hrnim robom' Delnice ljubljanske kreditne banke večja množina, pod tečajem naprodaj. Ponudbe pod »Brza odločitev« na ogl. oddelek »Jutra«. lehnična dovršenost! Velika rezerva sile! 3ieal slabe ceste! G,SchvingacliseM D Lep naj bo Vaš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, B!eiweisova cesta št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo Natmodernei§f vzor^! V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš skrbni in dobri oče, oz. stari oče, praded, tast in stric, gospod Anton Markie posestnik dne 29. aprila ob 7. uri po dolgi in mučni bodeznl, previden s tolažili sv. vere v 85. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspaL Pogreb nepozabnega se bode vršil dne 1. maja ob 16. uri iz hiše žalosti, Kokrško predmestje št 68, na mestno pokopališče. KRANJ, dne 30. aprila 1928. Edvard ta Anton, sinova; Elizabeta om. Markovič in Josipina vdova Szalay, hčeri. Ludvik Markovlcs, zet; Mary vd. Sallo, sinaha; Aranyka, Lafll, Alice, Jozsl, vnuki k pravnukl Bančna tvrdka ki dela i močnim kapitalom, I66e ZASTOPNIKE sa prodajo Vojne Škode (Batne ttete) na odplačilo. Točno in direktno zaračuna vanje. Javiti se je na Jugoslovensko Rudolf Moese A. D. Beograd, pod znakom <100—188». 4988-a Proda se 4-sedežni osebni AVTO znamke Flat-Torino, tipa 501 v prav dobrem stanju. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Fiat Avto 501«. Jlizka nabavna cena! jfiala vporaba bencina! jteomejena trajnost! jtfinimalno izrab!en;e! FOTO-aparate in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija A. Kane sinova Ljubljana Židovska ulica 1 in drogerija M. WOLFRAM nasl. M. KANC _MARIBOR, Gosposka ul. 33 Maline, n*jo-kusnejSe »adje prinaša itv&nredsn sad — ako ga spomladi gnojimo s Kanipoe cvetlice hraneJo soljo. Vrtnarski zavitki mešani s preeejano zemljo zadostuje za 100—150 cvet. lončkov. — Cena 42 I>in, mali ovitek 12.50 Din. Ce ljubite cvetlice, polivajte jih s Kanipos cvetlice hranečo soljo. — Poslužite se navodila za gojenj« cvetlic Bre» Tiiakc Anodf u rejo perutnine M uporablja že 40 let Koko praSek (a živino C» pridenete redni piSI le najmanjšo koliSino. ae pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata u peko in pogosto aeee jajca. Naj^igurnejše zdravilo proti fivalskiiu boleznim Univerzalni vtis deluje kot blagoslov pe-rutnini na dvorišču. Ovitek od 10 do 40 Dia tn 115 Din. Prodaja *e t lekarnah, rtrogertjah, trgovinah i cvetlicami in »emeni. Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. Z. Sumaher, kem. farmaeijskl laboratorij Crvenka fSHS) »•»»((•••■»•••■•■••(••••■••■»Hiaaat«. Volneno, belo ln pisano platno hlačevino, delene, kambrike, druk srajce, kravate, žepne rute, svilen rute* nogavice, dežnike itd. kupit najceneje pri tvrdki ALOJZIJ DROFENIK. CELJE samo Glavni trg 9. Vsakovrstni OSTANKI za polovično ceno. 11 Prešernova ulica št 4 % (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vls Mestne hranilnice) H. SUTTNER, Ljubljana Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov. Lastna protokolirana tovarna m v Švici. r žepni obliki kaže presenetljivo razločno •>riginalne akte. krajevne slike, •cakor Ceylon. Amsterdam. pompeji. Praga Ltd. RazpoSflia Novinsti biro. LjubHana Selenburgova 7/n. Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din Nadaljne serije siik oo 35 Din. _ Poštnine prosto. jfajoknsnejša • izvedba! Zelo elegantna linija! Ugodni plačilni pogoji! Birmanska darila po nizkih cenah. Kovinasta ura z verižico od Din 58 naprej Srebrna ura z verižico od Din 290 naprej Srebrna zapestna ura od Din 218 naprej 14-kar. zlata zapest. ura od Din 380 naprej 3-letna garancija. Velika izbira, nizke cene in točna postrežba. Razpošiljalna trgovina se nahaja na DUNAJSKI CESTI ŠTEV. c. 1. B. Elektrotehnik absolvent srednje tehnične šole, vešč vsakovrstnega montiranja in tudi in-štaliranja radia, žeii primerne stalnd službe. Ponudbe pod »Zmožen 13« ni oglasni oddelek »Jutra«. Sfroleolsko obenem stenograflnjo z nekoliko prakse sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati na naslov dr. E. Rosina, odvetnik, Gornji Grad. Trgovski lokal v centrumu mesta Maribor, z velikimi izložbenimi okni, s popolno opremo, se odda v najem. Naslov v oglasnem od- delku „Jutra". generalno zast. FERRUM D. D. Zagreb, iiatzova 14/1 Telelon 42-26. Ljubljana: J. Kraker, Poljanska s. Tei. ss-42. Maribor: R. Pelikan, Kralja Petr* 6. Tei.45fc Beograd: Ferrum d. d., Kt. Milana 54. T. ai,8i Sprejmemo zastopnike. Poejetite za vrijeme zagrebaJkog zbora našu tamošnju izloibul Ali ste se že naročili na »Ponedeljek" Vrsta 9637*40795 rjava ali siva, crešmeno rda?e s komDinac