/Primorski Št. 101 (16.138) leto LIV^ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Go'.cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 r. mi "Slovenija" pod Vojskim ori Idrii; do 7. ■ ?45 pa v osvobojene kjer je izšla 7oonju >.y«iika. Bil - ~ t y'ii 'ii- . za- eccN6-]ei.u:u ''V500 : J maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________ - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVMI | lit/ Spedizione in abbonamento poslale 45% Art 2, comma 2Qb, legge 66296 - Fiate di Tresle •FARGO FIME CHEMICALS PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA ČETRTEK, 30. APRILA 1998 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax(040)363918 Poslanske klopi kot tribune Rado Gruden Poslanske klopi kot tribune na nogometnem stadionu. Nemogoče, bi odgovoril skoraj vsak. Pa vendar je imelo srečanje Ju-ventus - Inter tudi svoj »podaljšek« v poslanski zbornici, kot pravo nogometno tekmo pa ga je lahko vsa Italija spremljala v živo po TV. Toda ni šlo za prenos, s katerim bi se lahko poslanci pohvalili. Očitno je vsaj v Italiji za nekatere nogomet najvažnejša stvar na svetu in dosojena ali nedosojena enajstmetrovka lahko dvigne temperaturo v poslanskih klopeh do take mere, da je bolj važna razprava o tem, ali je boljši Juventus ali Inter, kot pa razprava o številnih problemih, ki jih v Italiji ne manjka. Pri vroči nogometni razpravi - po zgledu čmobelih ah čmo-modrih bojevnikov - pa lahko zapojejo tudi pesti. Boksarski dvoboj med dvema nasprotnima nogometnima tabora so z veliko težavo preprečili redarji, zasedanje zbornice pa je bilo prekinjeno. Nič se torej ne smemo Čuditi, če si marsikje v svetu Italijo predstavljajo predvsem kot neresno državo, kot deželo mafije, kjer so umori na dnevnem redu, vsemu temu pa dodajo se pizzo ah špagete, da je slika bolj pisana. Tudi o italijanski pohtiki podoba v tujini ni najbolj spodbudna. Za tako predstavo ni treba imeh preveč bujne fantazije. Zadošča že redno spremljanje TV poročil in prebiranje italijanskih časopisov. Časopisni stolpci so polni poročil o Umorih, pa tudi o škandalih take in drugačne vrste je gradiva vsak dan dovolj. Italijani se seveda s tako sliko nikoli niso povsem strinjali in predvsem pohtiki so s težavo kdaj pa kdaj priznali, da država »Belpaese« ne more biti ravno zgled resnosti in Urejenosti. Priznati je tudi treba, da je v zadnjem obdobju Prodijevi vladi uspelo z resno politiko to klišejsko podobo o Italiji v precejšnji meri spremeniti, državo pa z velikimi žrtva-Uu vseb prebivalcev pripeljati v skupino enajstih držav, ki bodo v Evropski Uniji kot prve uvedle skupno evropsko valuto. Zato lahko samo upa-Uio, da je slo včeraj v poslanski zbornici le za vmesno epizodo, ki je imela za protagoniste nekaj neuravnovešenih posameznikov, ki so s svojim ravnanjem ■talili vse državljane in tudi vse tiste poslance, Id se trudijo, da taki incidenti ne bi °kmili zaupanja, ki mora nujno vladah med civilno družbo in njenimi predstavniki v parlamentu. KOSOVO / SESTANEK ŠESTERICE V RIMU Dvolični ukrepi kontaktne skupine: omejitve, a tudi spodbude za ZRJ Zamrznili premoženje ZRJ v tujini, a Beograd reintegrirali v mednarodne organizacije RM, BEOGRAD - Kontaktna skupina, ki jo sestavljajo ZDA, VB, Francija, Nemčija, Rusija in Italija, se je včeraj odločila za nekaj »omejevalnih« in nekaj »spodbudnih« ukrepov, da bi prisilila Beograd k dialogu za reševanje kosovskega vprašanja. Zamrznila je premoženje Zvezne republike Jugoslavije v tujini, kot »spodbudo« pa je dovolila ponovno vključitev ZRJ v mednarodne organizacije. Jugoslavija bo tudi nastopila na bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji. Medtem je prišlo na Kosovu tudi včeraj do novih primerov nasilja. Med pogrebom treh Albancev je srbska policija streljala na pogrebce, enega ubila, tri pa ranila. Na 9. strani ITALIJA / NEVERJETNO DOGAJANJE V PARLAMENTU Sramota v poslanski zbornici Nogomet izzval hud prepir RIM - Neskončna polemika o nedeljski nogometni tekmi Juventus-In-ter je včeraj izzvala v parlamentu glasen prepir, ki se je skoraj izrodil v pretep. Protagonist, če ga lahko tako imenujemo, tega klavrnega in sramotnega dogodka, je bil poslanec Nacionalnega zavezništva Domenico Gra-mazio, ki je hotel fizično obračunati s kolegom Oljke, nekdanjim nogometašem Juventusa Massimom Maurom. Vročekrvni Gramazio, ki so ga kasneje za 15 dni suspendirali iz parlamenta, je najprej glasno prekinil poseg podpredsednika vlade VValterja Veltronija, nato je žalil nogometne sodnike in Juventus, potem se je še zakadil proti Marnu, ki mu je glasno odgovarjal. Tudi Mauro je dobil ukor predsednika Luciana Violanteja. Na 2.strani V Bruslju so se začele priprave na rojstvo evra BRUSELJ, RIM - Evropski parlament je začel včeraj v Bruslju izredno zasedanje za ratifikacijo dokumenta o evru, ki ga bo glede na sporazum med ljudsko stranko in socialisti sprejel z veliko večino. Dokument s seznanom 11 držav, ki bodo prve uvedle evro, bo nato romal na zasedanje gospodarskih ministrov, ki ga bodo sprejeli jutri, v soboto popolne pa bo na vrhu šefov vlad in držav EU prišlo do njegovega slovesnega pod- pisa in z njim uradnega rojstva skupne denarne enote. Zakladni minister Ciampi je o evru poročal v poslanski zbornici in zagotovil, da je Italija »ujela prvi vlak za evro« in da bo spoštovala sprejete obveze, ki so potrjene tudi v ekonomsko-finančnem programskem dokumentu. Kar pa zadeva kandidaturo za vodstvo Evropske centralne banke, je Ciampi dejal, da bo treba počakati na sobotni vrh. Na 12. strani OBISK / DOSMRTNI SENATOR Taviani o tržaških dneh v letih 1953/54 Predstavil je svoje dnevniške zapise o reševanju tržaškega vprašanja po 2. svetovni vojni TRST - Včeraj se je mudil v Trstu dosmrtni senator in večkratni italijanski minister Paolo Emilio Taviani. V dopoldanskih urah se je poklonil spominu umrlih v Rižarni, popoldne pa se je udeležil predstavitve njegove zadnje knjige I giorni di Trieste (Tržaški dnevi). Gre za dnevniške zapise iz let 1953 in 1954, v katerih je osrednja pozornost posvečena reševanju težaškega vprašanja po drugi svetovni vojni. V pogovoru za naš dnevnik je omenil najbolj napete trenutke tistega obdobja, spomnil se je Tita kot modrega državnika, pa tudi prijatelja, pokojnega senatorja Darka Bratine. Na 5. strani Okvirni dogovor vodstev LS in SSk TRST — Ljudska stranka in Slovenska skupnost sta dosegli okvirni dogovor za junijske deželne volitve. Za dokončni sporazum manjka, kot kaže, še uradni pristanek Dinijeve stranke »Rinnovamento italiano«. SSk se poteguje, da bi v tržaškem volilnem okrožju kandidiral deželni podtajnik Ivo Jevnikaj. Tržaška SKP, ki je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila svoje kandidate, se medtem poteguje za izvolitev nosilcev liste Giorgia Cancianija in Brune Zorzini Spetič. Na S.strani Slori in izzivi nsušBgs časa TRST - Predsinočnjim je bil na Opčinah 20. redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Govorili so predvsem o vlogi, ki naj bi jo imel Slori v sedanjem dinamičnem času, ki ga preživlja slovenska manjšina v Italiji. Seveda so spregovorili tzudi o opravljenem delu in o načrtih, poleg tega pa so izvolili novo vodstvo inštu-tuta, ki ni tako številčno kot doslej, kar bo nedvomno olajšalo delo. Ob koncu so še predstavili dve nagrajenki razpisa za diplomska dela, ki so vezana na področja, s katerimi se Slori ukvarja. Na 4. strani Koroški Slovenci za ZOI leta 2006 CELOVEC - Vse merodajne organizacije slovenske manjšine na Koroškem odločno podpirajo projekt Zimskih olimpijskih iger »brez meja« leta 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija. V ta namen so sprejeli in podpisali skupno izjavo pod geslom »Koroški Slovenci - partner pri projektu ZOI brez meja 2006«, ki so jo posredovali pristojnim organom. Na 3. strani Precej škode na kulturnih objektih LJUBLJANA - Potres, ki je 12. aprila prizadel zgornje Posočje, je povzročil veliko škodo tudi na kulturnih spomenikih. Ocenili so jo na približno 700 do 800 milijonov tolarjev. Poškodovani so bili objekti v naseljih Drežniške Ravne, Magozd, Krn, Javofca, Tolminske Ravne, nekatere hiše v dolini Lepene in v krajih Kal-Koritni-ca, Mala vas, Bovec in Kobarid. Na 3. strani Rtouttl TRST Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA” OB PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO NOVICE V nesrečah pri delu v Italiji vsak dan umrejo 3 ali 4 osebe RIM - Vsak dan v Italiji na delu umrejo tri ali štiri osebe. To je eden od zaskrbljujočih podatkov iz raziskave o varnosti pri delu, ki sta jo opravili ustrezni komisiji za delo v zbornici in senatu, v prisotnosti predsednikov senata oziroma zbornice Mancina in Violanteja pa so jo včeraj predstavili v Rimu. Raziskav potrjuje, da se število nesreč pri delu ne zmanjšuje, letno pa jih naštejejo med 850 in 860 tisoč. Od tega jih je 110 do 1200 smrtnih. Alarmanten je tudi podatek o 30 tisoC prijavljenih delovnih bolezni na leto. Zavod Inail nesreče stanejo 55 tisoC milijard letno ali 3 odstotke BDP. Predsednik senata Nicola Mancino je s tem v zvezi poudaril, da bi se število nesreč gotovo zmanjšalo, Ce bi odpravili delo na Cmo, poleg tega pa je potrebna tudi ustrezna preventivna zakonodaja o varstvu pri delu. Vse razprodano za ogled Kristusovega mrtvaškega prta TURIN - Prejšnjo nedeljo si je razstavljeni mrtvaški prt, v katerega naj bi bilo zavito Kristusovo truplo, ogledalo 39.240 ljudi, za ta konec tedna pa napovedujejo nov rekord. Za tridnevne prvomajske praznike od petka do nedelje so prejeli namreč že toliko rezervacij za ogled, da pričakujejo v Turinu približno 200 tisoC obiskovalcev. Med njimi bo tudi veliko turistov iz Francije, Nemčije, ZDA in Litve. Med obiskovalci pa so vCeraj v vrsti opazili tudi predsednika Latvije Guntisa Ul-manisa. Dino Frisullo se je včeraj vrnil v Italijo RIM - Včeraj popoldne se je v Italijo vrnil italijanski pacifist Dino Frisullo, ki so ga aretirali 21. marca v Turčiji, ker je sodeloval na neki kurdski manifestaciji. V torek so ga le izpustili, po svojem prihodu pa je povedal, da bo od italijanskih oblasti zahteval, da se zavzamejo za miroljubno rešitev kurdskega vprašanja. Spregovoril pa je tudi o dneh prebitih v zaporu in o metodah mučenja, ki jih turška policija uporablja do zapornikov. PARLAMENT / SRAMOTNO DOGAJANJE Obsodbe vreden prepir v zbornici Violante: Žalitev za ljudi in institucije RIM - Neskončna in neverjetna polemika o nogometni tekmi Juventus-hiter je vCeraj dopoldne izzvala v parlamentu glasen prepir, ki se je skoraj izrodil v pretep. Protagonist, Ce ga lahko tako imenujemo, tega klavrnega dogodka, je bil poslanec Nacionalnega zavezništva Domenico Gra-mazio, ki je hotel fizično obračunati s kolegom Oljke, nekdanjim nogometašem Ju-ventusa Masšimom Maurom. Vročekrvni Gramazio, ki so ga kasneje za 15 dni suspendirali iz zbornice, je najprej glasno prekinil poseg podpredsednika vlade VValterja Veltronija, ki je poročal o svojem srečanju s predsednikom nogometne zveze Lucianom Niz-zolo. Poslanec NZ je žalil nogometne sodnike in Juventus, potem se je še zakadil proti Marnu, ki mu je glasno odgovarjal. Le množični poseg redarjev je preprečil, da Gramazio ni udaril poslanca leve sredine. Predsednik poslanske zbornice Luciane Violante je ostro obsodil dogodek, ki po njegovem predstavlja hudo žalitev za parlament in za vse državljane. Gramazio si je prislužil tudi kritiko predsednika NZ Gianfranca Finija. r POLITIKA / IZJAVA VELTRONIJA n Vlada ne išče novih večin v parlamentu Zaskrbljenost Bertinottija RIM - Vlada levosredinske Oljke ne išCe novih političnih večin, ne v parlamentu in ne izven njega. Tako je podpredsednik VValter Vel-troni utišal polemike, ki'jih je izzval France-sco Cossiga, ko je pred dnevi napovedal da bo UDR podprla nekatere pomembne vladne ukrepe na gospodarskem in finančnem področju. To je povzročilo zaskrbljenost SKP, ki se že nekaj Časa boji, da bi vladna večina ob morebitnih težavah s komunisti iskala podporo pri bivših demokristjanih, ki so zapustili Kartel svoboščin. Veltronijeva zagotovila je kasneje potrdil tudi zunanji minister Lamberto Dini, ki sicer mežika Cossigovim pristašem, meni pa, da mora vlada, kot doslej, sloneti na zavezništvu med Oljko in Bertinot-tijevo stranko. Res pa je, da se bo Dinijeva stranka »Rinnovamento italiano« v marsikateri občini (in najbrž tudi v Furlaniji-Julijski krajini) volilno povezala z UDR, kar delno velja tudi za Ljudsko stranko. Poteza nekdanjega predsednika republike je še poglobila spor s CCD in frakcijo CDU, ki je ostala zvesta zavezništvu z desnico. Njen voditelj Roberto Formi-goni je dejal, da bo Roc-co Buttiglione sedaj konCno v isti vladni večini kot Fausto Berti-notti, s Čimer bo dokončno izdal hotenja svojih volilcev. Predsednik Lombardije se zgraža in kriči, v resnici pa se boji, da bo to, kar je še ostalo od strančice CDU izgubilo po poti še druge senatorje in poslance, ki so na tem, da prestopijo v Cossigovo skupino. S tako opozicijo, je svojcas pikro podčrtal Cossiga, bo lahko Romano Prodi ostal za krmilo vlade še nekaj desetletij... NEAPELJ / VSE VEC UMOROV Starša skesanca žrtvi kamorističnih morilcev Komora vse bolj pogosto za »tarče« izbira sorodnike sodelavcev pravice - Starša sta se odrekla zaščiti NEAPELJ - Kamora je včeraj v Neaplju zagrešila še ne zloCin, pod streli morilcev pa sta padla starša nekega skesanca, ki je preiskovalcem razkril ozadje o izsiljevanju odškodnin za »zaščito« in o razdelitvi področij med kriminalnimi tolpami v zahodnem predmestju Neaplja od Bagnolija do Soccava in Fuori-grotte. Do umora je prišlo včeraj zjutraj nekaj pred osmo uro, žrtvi pa sta starša skesanca Maria Ciotole, 54-letni Raffaele in njegova 48-letna žena Maria Riosaria Abatte. Oba sta se distancirala od sinovih odločitev, da sodeluje s pravico, in sta odklonila zaščito varnostnih sil, pa tudi sam Mario Ciotola ju ni navedel v seznamu oseb, ki naj bi jih zaščitili. Mož in žena sta se s svojim fiorinom odpeljala od doma v Soccavu proti rajonski tržnici, na kateri sta imela svojo stojnico s sadjem in zelenjavo. Za vola- nom je bila Maria Abatte, njen mož pa je sedel na sovozniškem sedežu. Furgonu sta se na nekem križišču približala dva morilca na mopedu (nekateri govorijo o modri vespi), ki sta najprej s puško ustavila dostavno vozilo, nato pa s pištolama ubila moškega in žensko. Raffaele Ciotola je sicer skušal pobegniti, toda morilca sta ga po petdesetih metrih ujela in ga pokončala z dvema streloma v tilnik. Državni pravdnik za boj proti mafiji Piero Luigi Vigna je izrazil veliko zaskrbljenost, saj ne gre zgolj za vojno med kamoristicnimi tolpami, temveč za transverzalne umore, kjer pod streli najetih morilcev umirajo starši, tasti, strici ali bratje. Napadi kamore imajo toCno določene »cilje«, vse bolj pogosto pa so tarCa morilcev prav sorodniki sodelavcev pravice. Preiskovalci še tavajo v temi GENOVA - Preiskovalci imajo malo zanesljivih indicev, ki bi jih lahko privedli na sled morilca (ali morilcev), ki je zagrešil serijo zadnjih umorov v Liguriji. Obravnavati morajo vsako še tako nepomembno prijavo, položaj pa še bolj zapleta dejstvo, da se kar v 80 odstotkih primerov izkaže, da gre za prijave oseb, ki bi rade zbudile pozornost. Za zdaj je gotovo to, da je morilec v vseh umorih uporabil pištolo kalibra 38 in skoraj vedno so bile žrtve ubite s strelom v gla- vo. Kar zadeva identikite, je najbolj verodostojen tisti, ki opisuje približno 50 let starega, visokega in močnega moškega. Tako je morilca opisal travestit Julia Castro (Lorena), ki se je rešil, ker je morilec verjetno mislil, da je mrtev, in tudi prijateljice ubite nigerijske prostitutke Tessy. Poleg tega so na prizoriščih nekaterih zločinov opazili mercedes temne barve, toda pri umom v Cogoletu so opazili avto znamke opel, neka druga priča pa je opisala fiat cromo. Sku- pna točka zločinov je tudi v tem, da je do njih, razen uboja Ljudmyle Zuskove, prišlo na praznični dan. Odkrili so tudi celo vrsto prstnih odtisov, ki jih sedaj preverjajo, obstaja pa tudi nekaj osumljencev, za katere pa se še ne more govoriti, da je proti njim uvedena preiskava. Tudi hipoteza o serijskem morilcu je le hipoteza. Za zdaj namreč noben verodostojen element ne povezuje umorov na vlaku z ostalimi umori. Povezuje jih le to, da pri nobenem od njih ni znan motiv. r POTRES / OCENJENA SKODA NA KULTURNIH SPOMENIKIH Kulturnih objektov ne bo treba rušili Škode je za 700 do 800 milijonov tolarjev LJUBLJANA - Potres, ki je 12. aprila prizadel zgornje Posočje, je povzročil veliko škodo tudi na kulturnih spomenikih. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci v Spomeniško-varstvenem centru, naj bi potres na ključnih objektih kulturne dediščine namreč povzročil za približno 700 do 800 milijonov tolarjev škode. Poškodovani so bil tako profani kot tudi sakralni objekti v naseljih Drežniške Ravne, Magozd, Krn, Javorca, Tolminske Ravne, nekatere hiše v dolini Lepene in v krajih Kal-Koritnica, Mala vas, Bovec in Kobarid, so sporočili iz uprave RS za kulturno dediščino. Škodo na objektih sta že dan po potresu ugotavljali komisija ministrstva za kulturo - uprave RS za kulturno dediščino ter komisija koprske škofije. V preteklem tednu, od 20. do 24. aprila, pa je podrobnejši pregled in po- pis poškodb na kulturnih objektih opravila tudi posebna komisija, ki jo je imenoval minister za kulturo. Komisijo, ki jo vodi državni podsekretar za kulturno dediščino Jovo Grobovšek, sestavljajo strokovnjaki uprave RS za kulturno dediščino, novogoriškega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine, restavratorskega centra, tolminske muzejske zbirke in akademije za likovno umetnost. Komisija, ki si je ogledala 128 stanovanjskih stavb, 86 cerkva in 10 drugih kulturnih objektov, kot so civilna pokopališča, vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki prve svetovne vojne ter spominski domovi (Gregorčičeva domačija, Rutarjeva domačija, Bevkova domačija), je ugotovila, da poškodbe na kulturni dediščini večinoma niso takšne narave, da bi morali objekte rušiti, saj jih je mogoče s strokovnimi ukrepi sanirati. Hujše poškodbe so seveda utrpeli objekti bliže epicentru, predvsem na območju drežniških vasi in krnskih planin. V celoti pa so huje prizadeta gospodarska poslopja, manj pa stanovanjska. Komisija je ugotovila tudi, da je nedavni potres kulturno dediščino poškodoval v manjšem obsegu kot potres leta 1976 ter da so bili objekti, ki so bili po potresu pred 22 leti sanirani v skladu z gradbenimi predpisi za to območje, manj poškodovani. Strokovnjaki pa so pri svojem delu opazili tudi ljudi, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem s predmeti premične kulturne dediščine. Obnova naj bi potekala postopoma. Potek obnove in vire financiranja pa bo natančneje določal tudi poseben zakon o odpravi posledic potresa, ki je v pripravi. (STA) SLOVENIJA - FJK / V PORTOROŽU 0 čezmejnem sodelovanju Srečanje, ki bi moralo biti na sporedu že prejšnji teden, je bilo preloženo no 13. moj TRST, LJUBLJANA -Uradno srečanje med Deželo FJK in Slovenijo, ki bi moralo biti po prvotnem programu na sporedu že prejšnji teden, bo 13. maja v Portorožu. Slovensko stran bodo na srečanju zastopali zunanji minister dr. Boris Frlec (levo) in državna sekretarja za delo in prevoze, deželno delegacijo pa bo vodil predsednik Giancarlo Cmder (desno), v njej pa bosta tudi predsednik tržaških pristaniških oblasti Michele Lacalamita in predsednik Finesta iz Pordenona Leonardo Simonelli. Na italijanski strani bo najbrž prisoten tudi podtajnik za zunanje ministrstvo Piero Fassino. Predstavnika pristanišča in Finesta sta bila v delegacijo vključena naknadno po vrhu bilaterale v Trstu in po kratkem srečanju Prodija ter Drnovška. Govor bo o čezmejnem sodelovanju, pri katerem naj bi koristili predvsem sredstva EU (Interreg II in Phare-Cbc), sodelovanju med pristanišči v Kopru, Trstu in Tržiču, o železniški povezavi Benetke - Trst - Ljubljana -Budimpešta, o vlogi manjšin v obeh državah in o zaščiti okolja. CELOVEC / SKUPNA IZJAVA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ ČEDAD / »SPOZNAJMO SE - CONOSCIAMO Cl« Manjšina - partner pri projektu ZOI brez meja Vse merodajne organizacije slovenske manjšine na Koroškem odločno podpirajo kandidaturo za ZOI CELOVEC - Vse merodajne organizacije slovenske manjšine na Koroškem odločno podpirajo projekt Zimskih olimpijskih iger »brez meja« leta 2006 na tromeji Av-strija-Slovenija-Italija. V ta namen so sprejeti in podpisati skupno izjavo pod geslom »Koroški Slovenci - partner pri projektu ZOI brez meja 2006«, ki so jo posredovali Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, nacionalnim olimpijskim komitejem Avstrije, Slovenije in Italije, šefom zveznih in deželnih vlad treh držav oz. dežel, DZ Slovenije ter drugim uglednim političnim, gospodarskim in športnim osebnostim. Organizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem v izjavi poudarjajo, da pomeni kandidatura treh dežel veliko možnost za krepitev prekomejnega sodelovanja na vseh področjih ter za dosego nove kvalitete sožitja v alpsko-jadranski regiji. Pri uresničevanju projekta pa naj bi svoje mesto imela tudi slovenska manjšina v Avstriji in v Italiji. Republiki Sloveniji pa odpira projekt nove perspektive pri vključevanju v evropske integracijske procese (Schengen, Evropska unija, itd.). V skupni izjavi, ki so jo podpisali predsedniki Slovenske športne zveze, Slovenske gospodarske zveze, Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, je mdr. zapisano: »Integracija, sodelovanje in preseganje rneja med državami in narodi so najpomembnejši cilji skupne kandidature treh dežel za Zimske olimpijske igre »brez meja« leta 2006 na tromeji Avstrija-Slove-nija-Italija. Krepitev procesa združevanja med narodi ustreza tudi evropskim trendom, ki je lahko zgleden za ves svet, zani-rniv za skupnost narodov in s tem tudi za nacionalne olimpijske komiteje ter še po-®6bej za Mednarodni olimpijski komite IKlOK), ki bo junija ’99 med šestimi kandidati odločal o organizatorju iger leta 2006. sama kandidatura treh dežel je enkraten priložnost za vsestransko promocijo te-8a čudovitega dela Evrope ob stičišču treh narodov in kultur. Slovenska narodna skupnost na Ko-r°skem od vsega začetka aktivno podpira mejo takšnih iger, saj bi nedvomno pospešile proces odpravljanja meja med sosednjimi državami na političnem zemlje-'ddn kot tudi meja v glavah ljudi. Zimske climpijskc igre na območju treh držav bi hkrati pomenile močan impulz za novo kvaliteto sožitja in integracijo v skupni al-psko-jadranski regiji, pri čemer bi zamisel »iger brez meja« še posebej zaživela med mladino. Skupni projekti mladinskih organizacij in šol naj bi zbliževati mladino treh sosednjih dežel in ustvariti trden temelj za skupno prihodnost v raznolikosti. Koroški Slovenci oz. njihove športne, gospodarske, politične in kulturne organizacije želijo ta proces sooblikovati kot partner, M se aktivno vključi v uresničevanje tega zahtevnega skupnega projekta. Pričakujemo, da bomo s strani vseh nosilcev skupne kandidature upoštevani pri nadaljnjih korakih, ki bodo potrebni za dokončen uspeh kandidature. Skupen projekt zimskih olimpijskih iger leta 2006 v tem prostoru je namreč izredna priložnost za vlade treh držav oz. dežel, da z vključevanjem manjšin tudi objektivno okrepijo njihovo vlogo kot most med tremi sosednjimi državami. Dobro namreč poznajo razmere v posameznih regijah, zanje tudi ne obstajajo jezikovne ovire, tako da - povezane s to kandidaturo - lahko močno pospešijo komunikacisjke procese. Slovenska narodna skupnost na Koroškem obenem izraža svoje pričakovanje, da bodo v proces nadaljnjega oblikovanja promocije kandidature treh dežel vključene s strani dežele Furlanije-Julijske krajine tudi športne in gospodarske organizacije Slovencev v Italiji (ZSSDI in SDGZ) ter njihove osrednje politične in kulturne organizacije in ustanove. Slovenska narodna skupnost je prepričana, da ima kandidatura treh dežel realistično možnost, da uspešno opravi izpit pred elani Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pozitivna odločititev MOK-a bi odprla pot do še tesnejšega sodelovanja udeleženih držav, dežel in regij - na področju športa, gospodarstva, ohranjanja zdravega okolja, politike, kulture in sožitja. Odprle bi se spodbudne perspektive gospodarsko šibkim regijam, turizmu in gastronomiji bi omogočati novi vzpon, vsem trem deželam pa neprecenljiv napredek pri izgradnji sodobne športne, prometne, komunikacijske in ostale infrastrukture. Osrčje alpsko-jadranskega prostora bi ob vstopu v tretje tisočletje postalo konkurenčno v Evropi in svetu.« Ivan Lukan 0 slovenskem pesništvu Nadiških dolin Literarni večer sodi v sklop retrospetivne razstave kobariškega slikarja Miloša Volariča ČEDAD - V okviru ciklusa »Spoznajmo se - Conosciamoci«, ki ga prirejajo Kulturno društvo Ivan Timko iz Čedada, Literarni klub iz Tolmina in Beneška galerija iz Spetra, je bil sinoči v večnamenskem občinskem centru Borgo di Ponte prvi od dveh kulturnih večerov, ki potekajo pod naslovom »literarna srečanja na meji«. Srečanji potekata v okviru retrospektivne razstave kobariškega slikarja Miloša Volariča, ki bo odprta do 6. maja, ko bo na sporedu drugi literarni večer. Sinoči je prof. Lojzka Bratuž z videmske univerze predstavila diplomsko nalogo Anite Bemjak o slovenskem pesništvu v Nadiških dolinah. Anita Bemjak se je v svoji tezi osredotočila na beneške pesnike od Petra Podrecce do današnjih dni. Gre za doslej najbolj zaokrožen prikaz poezije, ki je nastajala v popolnoma različnem okolju od tistega v osrednji Sloveniji. Tu predvsem ni bilo šol v maternem jeziku, zato ima ta poezija svojo izvirnost in je ni mogoče primerjati s poezijo osrednjega slovenskega prostora. Značilno za beneške pesnike je, da zaradi slabega poznavanja knjižnega jezika največkrat pišejo v narečju. Od druge polovice prejšnjega stoletja dalje se v Benečiji srečujemo s poezijo, ki je po obliki in vsebini preprosta, izraža ljubezen do domače zemlje in krepi narodno zavest. Višek je beneška poezija dosegla z Ivanom Trinkom, čigar pesmi so v primerjavi z drugimi pesniki bolj dovršene. Po predstavitvi diplomske naloge je bilo na sporedu branje izbora pe- smi beneških avtorjev. Nekatere je prebrala Bernjakova, druge pa so brali sami avtorji. Izbor je obsegal pesmi Petra Podrecce, Antona Clo-diga, Ivana Trinka, Valentina Birti-ga, Rinalda Luszacha, Antona Bir-tiča, Luciana Chiabudinija, Izidorja Predana, Micheline Blasutig, Gio-vannija Gubane, Alda Clodiga, Brane Dorbolo, Jurčka Qualizze, Marine Černetič, Andreine Trašnjak in Loredane Drecogna. Prihodnje literarno srečanje bo v sredo, 6. maja, ko se bo zaključila razstava slikarja Volariča. Večer pade točno na obletnico potresa, ki je pred dvaindvajsetimi leti prizadel videmsko pokrajino. Na to se bodo spomniti prireditelji, ki obenem pozivajo k solidarnostni nabirki za po-tresence iz gornjega Posočja. (D.U.) SLOVENIJA / STRANKE ZLSDol.maju in prazniku upora proti okupatorju LJUBLJANA - Združena tista socialnih demokratov (ZLSD) poudarja, da naj bi v Sloveniji 27. april krepil vrednost in pomen nacionalnega osvobajanja, 1. maj pa vrednost socialnega osvobajanja. Zato 1. maj kot praznik socialne svobode zastavlja danes vprašanje, koliko in kakšno delo lahko danes posamezniku omogoči njegovo blaginjo, je na novinarski konferenci poudaril predsednik stranke Borat Pahor. Po Pahorjevih besedah praznik 27. april zastavlja vprašanje narave slovenskega patriotizma in njegovih korenin oziroma kateri trenutki smejo in morajo biti vir tega ponosa. Za spravo si velja iskreno prizadevati, če kot način strpnega sobivanja poudari pomembnost in nezamenljivost NOB za našo nacionalno istovetnost, je menil Pahor. Tako kot se z ustanovitivjo lastne države slovensko nacionalno vprašanje ni izčrpalo, temveč se je v pogojih vstopanja v EU zastavilo na novo, tako tudi uvedba demokracije ni prinesla vsem ljudem socialne varnosti in perspektive. Zato se ZLSD zavzema za aktivno zaposlovalno politiko in nenehno izobraževanje ter izpopolnjevanje znanj. ZLSD opozarja na nizko raven zaščite zaposlenih, v socialnem partnerstvu pa vidi izjemno pomemben instrument socialne kohezije. Združena lista se strinja z oceno o nujnosti pokojninske reforme, problematizira pa predlog za podaljšanje delovne dobe in spremenjeno odmero pravic; obenem pa se bo zavzemala za čimprejšnji sprejem zakona o zdravju in varstvu pri delu ter zakona o socialnem varstvu. Pahor je še opozoril, da smo v Sloveniji priče splošnemu upadanju zadovoljstva z življenjem, prav tako pa pada zaupanje vase in družino. Ljudje neenakost občutijo kot krivico in zato ne preseneča, da se vse več ljudi uvršča med revni sloj; za razliko od leta 1988, ko so se uvrščati v srednji sloj. (STA) ŠKOCJAN / ŠE V PRVIH DNEH MAJA Razstava o etnološki dediščini Škocjanskih jam TD Škocjan si z različnimi oblikami dela prizadeva poživiti življenje v vaseh, ki ležijo na prostora regijskega parka Škocjanske jame. Ena od oblik dela je tudi prirejanje razstav z različnimi vsebinami. Zadnja postavitev nosi naslov Etnološka razstava. Na ogled je v Škocjanu tudi med prvomajskimi prazniki od 11. do 17. ure (tudi v soboto in nedeljo). Razstava prikazuje del notranjosti kmečke domačije iz te okolice. V pritličju je kuhinja z ognjiščem in opremo ter nekaterimi predmeti, ki so bili v rabi še v prejšnjem stoletju. Njihova funkcija se do danes ni spremenila, spremenili so se le materiali in »dizajn« (skleda, miza, kredenca...). V nadstropju je spalnica z zanimivo skrinjo in delčkom bale v njej. Prostore dopolnjuje nekaj čudovitih vezenin, predmeti in izdelki so poimenovani tako, kot so jih imenovali nekoč. Mnoga imena se v govoru še danes uporabljajo. Z razstavo smo želeli opozoriti na dediščino, ki jo nekateri domačini še hranijo v svojih domovih. Veliko tega je, Zal, romalo na smetišča, prenekateri lepi izdelki so našli - zelo žalostno - pot Na tuje. Ta razstava naj bi osvetlila delček naše kulturne preteklosti. Resnica namreč je, da slednje nismo doslej ceniti. Razumljivo, če nečesa ne poznaš, ne veš, kaj naj bi spoštoval. V mesecu in pol si je razstavo ogledalo okrog 450 obiskovalcev. V knjigi obiskov so poleg večine Slovencev podpisani tudi obiskovalci iz Argentine, Rusije, Italije in Nemčije. Mnenja o razstavi so v glavnem pohvalna. Slučajna kritična pripomba pa nas opozarja, kaj in kako v bodoče stvari izboljšati. Razstava o etnološki dediščini Škocjanskim jam bo na ogled do 10. maja. Olga Knez GLOSA Tistega dne pri Vidmarju Jože Pirjevec V svoji knjigi spominov »Cez drn in stm« Aleš Bebler na prepričljiv način pripoveduje, kako je konec aprila 1941 v okupirani Ljubljani prišlo do ustanovitve Osvobodilne oziroma, kot je najprej predlagal Boris Kidrič, Antiimperialistične fronte. Tako pripoveduje: »Kidrič se je dogovoril z Josipom Vidmarjem, da bo sestanek v Vidmarjevem stanovanju 27. aprila popoldne. Moja naloga je bila, da na sestanek pripeljem vodjo levih sokolov, Jožeta Rusa. Bilo je dogovorjeno tako, da so udeleženci prihajali v hišo v četrturnih presledkih. Ko sem na sestanek prišel sam, je bilo tam že nekaj naših. Kmalu smo se zbrali vsi: Poleg Kidriča in Rusa so tu bili še Boris Zihrl, Ferdo Kozak, Franc Sturm in Tone Fajfar; Zihrl za CK, Fajfar za krščanske socialiste, Ferdo Kozak in Sturm za kulturne delavce poleg Josipa Vidmarja. Bili smo stisnjeni v manjši sobi, kjer je bil tudi klavir. Skoraj šepetaj e smo pričeli. O tvoril je Josip Vidmar, hišni gospodar. Po pozdravu je na kratko povedal, da so prišli za Slovence zgodovinski časi, ki nam zastavljajo vprašanje, kako preživeti krizo, ki bi nam lahko prinesla smrt. Zatem je dal besedo Borisu Kidriču, katerega je predstavil kot glavnega iniciatorja sestanka. Boris je vzel besedo. Govoril je bolj razvneto in še bolj jedrnato kot običajno. V njegovem glasu je bilo čutiti zgodovinski trenutek, ki smo ga vsi doživljali. Zakaj je propadla stara Jugoslavija? Kdo jo je uničil? Kako bi lahko živela? Kaj zdaj? Na to in druga vprašanja, ki jih je postavljal čas, je Boris odgovarjal. Za tiste, ki so bili na oblasti in so ravnali, kot da oni rešujejo našo usodo, je uporabil uničujoče besede. Upirati se je treba, upirati in upreti. Po njegovih besedah se je razvila diskusija. Jože Rus je bil zelo oster. Treba se je upreti, tudi s silo. V istem duhu so govorili vsi po vrsti. Diskusija se je zaostrila ob vprašanju: Ali se bomo upirali tudi z orožjem? Kidrič je na koncu zaključil iz diskusije: Da, uprli se bomo tudi z orožjem! In vsi smo pritrjevali, da, tudi z orožjem. Antiimpe-rialistična fronta je zaživela! S sestanka smo šli vsi zagreti. Čutili smo v sebi nove moči. Ne bo vse črno, sem pomislil. Nikakor ne!« Opravičujem se za dolžino citata, toda, ker so Beblerjevi spomini izšli že pred mnogimi leti, se mi zdi primemo, da z njegovimi besedami obudim spomin na enega ključnih trenutkov v zgodovini našega naroda. Kot sem v Ferenčevem zborniku z objavo dokumenta Kominterne iz oktobra 1940 zgovorno dokazal, je zamisel Osvobodilne fronte prišla iz Moskve, kar pomeni, da se z njo KPS ne more ponašati. V čast in slavo velikega dela slovenskih ljudi pa je treba reči, da so v težkem času, s katerim so se morali soočati, razumeli smotrnost te pobude, jo znali tudi udejaniti in jo ustvarjalno vključiti v svojo zgodovinsko izkušnjo. Kot je pravilno rekel v ponedeljek Ciril Zlobec na proslavi v Cankarjevem domu: »Brez teh izkušenj bi tudi leta 1990 in 1991 težko zmogli toliko nacionalne samozavesti in volje pri osamosvajanju Slovenije in ustanavljanju lastne države.« In tako je prav, da danes, v času vseh mogočih dvomov in revizionizmov, s katerimi se ne moremo strinjati, zaključimo s stavkom, ki smo ga nekoč občutili kot prazno frazo, a katerega vsebinsko svežino danes na novo odkirvamo: »Smrt fašizmu, svoboda narodu!« ____OPČINE / OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA_ Razvojna pot naše manjšine vsebuje nov izziv za Slon Občuten spomin na Darka Bratino - Izvolitev novih organov TRST - S občutenim spominom na Darka Bratino se je predsinočnjim na Opčinah začel dvajseti redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Po uvodnih besedah predsednika Aljoše Volčiča je poročilo o delovanju inštituta podal ravnatelj Emidij Susič, ki je vlogo Slorija aktualiziral z ugotovitvijo, da se morajo narodnostne skupnosti, ki želijo biti družbeni subjekt, »z vztrajnim iskanjem, prilagajanjem, oziroma vedno novim opredeljevanjem osnovnih ter strateško važnih procesov za lastno preživetje in razvoj odzivati na spremembe, ki se odvijajo v širšem in ožjem družbenem okolju.« V zadnjem obdobju je bilo sprememb veliko, »scenarij, v katerem se nahaja naša manjšinska skupnost pa še vedno nima jasnih obrisov,« je dejal Susič. Odtod izziv, ki pa še vedno vsebuje veliko neznank; slednje pa lahko »negativno vplivajo na skupnost v procesu prilagajanja ter iskanju drugačnega načina razmišljanja pri odstranjevanju zaprek, reševanju problemov in ustvarjanju pogojev za njeno življenjsko ohranjevanje in razvoj.« To je tudi, v skopih obrisih, naloga Slovenskega raziskovalnega inštituta v prihodnjem obdobju. Za izpolnitev te naloge pa bodo potrebni predvsem kadrovsko ojačenje, reorganizacija raziskovalne dejavnosti in funkcionalno povezovanje s sorodnimi ustanovami, predvsem z NSK. Susič je ob koncu navedel še glavne dejavnosti inštituta v lanskem letu, predvsem seznam publikacij, ki jih je Slori objavil. Po blagajniškem poročilu Sergija Lipovca, iz katerega je izhajalo, da je Slori saniral svojo bilanco, in poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Karlo Brešan, so izvolili nov odbor. Sestavlja ga znatno manjše število odbornikov kot doslej, kar naj bi pripomoglo k večji funkcionalnosti inštituta. V novem glavnem odboru so Aljoša Volčič, Marino Kokorovec, Aldo Rupel, Mitja Race, Viljem Cemo, Sergij Lipovec, Peter Močnik, Vladimir Vremec in Bojan Brezigar. Znanstveni svet sestavljajo Inka Štrukelj, Emidij Susič, Milko Bufon, Vladimir Klemenčič in Danilo Sedmak, v nadzornem odboru pa so Radojko Starec, Karlo Brešan in Rudi Bar-toloth kot redni člani in namestnika Mirko Primožič in Marko Oblak. V drugem delu občnega zbora pa sta dva nagrajenca predstavila svoji diplomski deli, ki ju je komisija - vodi jo Vladimir Vremec, ki je oba tudi predstavil - nagradila s štipendijo. Od šestih poslanih predlogov je komisija izbrala tri, dve od teh pa sta bili tudi formalno predstavljeni in nagrajeni. Na torkovem občnem zboru je svojo diplomsko nalogo najprej predstavila Erika Buzečan. V dolgi, skoraj 500 strani obsegajoči študiji, je obdelala vprašanje tujih naložb v Sloveniji, pri čemer je poglobila še zlasti aspekte slovensko-italijanskih gospodarskih odnosov, mednarodnih dogovorov in posegov v okviru evropskih programov, ter tudi vprašanje preprečevanja dvojnega obdavčenja. Sandra Borghese, doma iz Beneške Slovenije, ki pa - kot je sama dejala -slovenščine ne obvlada dovolj, ter je morala nalogo obrazložiti v italijanščini, pa je obdelala vse aspekte dvojezičnega šolskega centra v Spetru. Ta raziskava je, kot je dejala, vzbudila veliko zanimanja, ker je bil center nepoznan celo za profesorje na videmski univerzi ter se je ob zagovoru razvila zanimiva razprava o pomenu in o vlogi take šole. Sicer pa je Vremec napovedal, da bodo s štipendijami nadaljevali tudi v prihodnjih letih in napovedal objavo nagrajenih disertacij, seveda v nekoliko skrčeni obliki. PSI / V PONEDELJEK PREDSTAVITEV ŠTUDIJE Biča se Ščekova obletnica TRST - Dne 6. julija bo minilo 50 let, kar je umrl primorski duhovnik, kulturni in politični delavec Virgil Sček. Bil je markantna, a kompleksna osebnost. Njegovo delovanje je vzbujalo tudi polemike, vendar je bil eden izmed najvidnejših voditeljev primorskih Slovencev v prvi polovici tega stoletja. Njegova celotna življenjska pot in vsestranska zavzetost potrjujeta, da je želel biti duhovnik in služabnik svojega naroda, oblikovan po načelih, ki jih je zapisal v svojem zadnjem pismu: »Verjamem trdno v vse, kar me je mati učila. Ljubil sem slovenski narod. Nisem iskal ne časti ne denarja, ampak le srečo svojega naroda. Nikdar nisem naroda goljufal, lažnjivo obljubljal. Quod non est Deus - nihil est (kar ni od Boga, je ničevo). Apostolska vera - granitna skala«. Virgilu Sčeku in njegovi socialni ter politični misli je posvečena monografija, ki je pred kratkim izšla pri Krožku za družbena vprašanja Virgil Sček v Trstu. Napisal jo je 45-letni sociolog Boris Bandelj, ki v Sežani vodi izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v prostem času pa strokovno proučuje vlogo primorskih krščansko socialno usmerjenih duhovnikov pri ohranjanju slovenske narodne istovetnosti v najbolj razgibanem obdobju tega stoletja. Predstavitvi te študije in razpravi o njej bo v ponedeljek, 4. maja, posvečen večer v Peterlinovi dvorani v Trstu, ki ga skupno prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček. Govorila bosta časnikar Marko Tavčar, ki je že veliko preučeval Sčekovo delo in o njem objavil vrsto razprav ter avtor Boris Bandelj. Predsedstv o občnega zbora: od leve S. Lipovec, A. Volčič in E. Susič (f. KROMA) SESUAN / GORSKA SKUPNOST Mario Lavrenčič prvi Goričan na čelu KGS SESLJAN - Doberdob-ski župan Mario Lavrenčič je prvi upravitelj z goriške pokrajine, ki je bil izvoljen za predsednika Kraške gorske skupnosti. Pred njim so to krajevno upravo vodili Pavel Colja, Miloš Budin, Marino Pečenik in Ivo Sirca. Novi predsednik bo vodil osemčlanski upravni odbor, ki je sad zavezništva med Levimi demokrati, SSk, SKP, Ljudsko stranko, katerim so se prvič pridružili zeleni. Podpredsednica bo tržaška občinska svetovalka Silvana Moro iz vrst LS. Debata pred izvolitvijo Lavrenčiča je bila precej umirjena, če izvzamemo stališče župana Ronk Enza Novellija (Kartel svoboščin), za katerega je KGS skoraj nepotrebna in odvečna ustanova. Zeleni Alberto Russignan je pozdravil izvolitev v upravni odbor somišljenika Grazia-na Benedettija iz Tržiča, obregnil pa se je nad dejstvom, da je iz razprave izpadla vsakršna omemba Oljke. Giorgio Ret je obžaloval, da imajo župani premalo teže v KGS (mar ni novi predsednik župan?), medtem ko so večinski politični dogovor zagovarjali Morova, Aleksij Križman (LD), Andrej Berdon (SSk) in Igor Canciani (SKP). Doseženi politični sporazum - piše v tiskovnem sporočilu SSk -jamči stabilnost tega upravnega telesa, ki naj bi v kratkem prevzel pomembne pristojnosti. V prvi vrsti je treba tu omeniti upravo kraškega parka: KGS je nedvomno bližja prebivalcem kraškega območja, saj deluje neposredno na teritoriju. Morebitni organi z imenovanimi funkcionarji ali strokovnjaki raznih institucij bi delovali odtujeno in bi najbrž ustvarili v tukajšnjem življu občutek nelagodnosti. KGS pa ima videz in značilnosti domače uprave, in tako se mora tudi predstaviti med ljudmi. Ob tem pa želi Slovenska skupnost poudariti, da bo morala KGS v čimvečji meri upoštevati dejavnike civilne družbe, ki so neposredni odraz delovanja kraškega prebivalstva, predvsem odbore vaških srenj, ju-sarske odbore, združenje lastnikov, združenje kraških vasi itd. Gre za pestro in živahno stvarnost, meni SSk, ki ji zavzeto sledi veliko ljudi širom po Krasu. Druga pomembna točka programa, na katerem sloni sedanja večina, je izvajanje deželnega zakona št.16 (protivrednosti za sinh-rotron). Glede tega vprašanja SSk meni, da je sedanji nivo prispevkov za predvidene objekte prenizek in dejansko onemogoča realizacijo načrtov, ki so bili predvideni v tem zakonu. Na ta način sta vsebina in smoter zakona deležna pravega izigravanja. Spričo tega se bo morala KGS zavzeti pri pristojnih deželnih uradih za spremembo tega pravila. Doseženi politični sporazum - piše na koncu še v izjavi SSk - temelji med drugim tudi na tej obvezi, ki je sicer izhajala iz programskih izjav na zadnji seji skupščine. Ravno tako je treba upoštevati, da je zakon št.16 nastal kot protidajatev za razlastitve ob gradnji sinhrotro-na pri Bazovici. Zato je pravilno, da se upoštevajo predvsem potrebe tistega teritorija (vzhodnega Krasa) in šele nato potrebe ostalih področij. Deželni svet odobril zakon o ribolovu TRST - Deželni svet je včeraj dopoldne soglasno odobril zakon, po katerem bodo delili prispevke Evropske skupnosti ribolovu. Gre za finančna sredstva v višini 14 milijard lir. Z istim zakonskim ukrepom so svetovalci tudi sprostili finančna sredstva v korist nekaterih pomembnih projektov EU, ki zadevajo npr. pomoč Ustanovi za tržaško industrijsko cono EZIT. Dopodne se je medtem skupščina ukvarjala s kočljivo problematiko trgovskega sektorja in to v okviru zakona, ki je vezan na proračun. V polemičnem vzdušju so odobrili nekaj popravkov in dopolnil, ki zadevajo t.i. vladni dekret Bersani. Današnja seja deželnega sveta bi morala biti zadnja v tej zakonodajni dobi. Tako so se pred časom domenili načelniki svetovalskih skupin, čeprav obstaja možnost, da bi se skupščina sestala tudi prvi teden v maju. Za to se ogrevajo komponente Oljke, opozicija pa se s tem ne strinja. DEVIN NABREŽINA / OBČINSKA SEJA Odbor ostane »antifašističen« Zavrnjen predlog svetovalca Vlahova SinoCnjo sejo devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta je zaznamovalo predvsem visoko število predstavljenih svetovalskih vprašanj županu in odboru. Pred tem je župan Marino Vocci seznanil skupščino z nekaterimi dogodki zadnjega obdobja. Podčrtal je simbolični pomen posaditve oljenih sadik v okolici Grmade v znak upanja v mirno bodočnost v krajih katerih tla je močila kri žrtev obeh svetovnih vojn. V nadaljevanju je župan izrazil obžalovanje nad izbiro deželne uprave Furla-nije-Julijske krajine, ki je v zvezi s splošno varianto občinskega regulacijskega naCrta vložila kar dve zahtevi po povečanju gradbenih zmogljivosti na njenih zemljiščih. Sicer pa so občani skupno predstavili kar 350 ugovorov. V zvezi s predvčerajšnjo skupščino Kraške gorske skupnosti, na kateri je bil imenovan novi predsednik Mario Lavrenčič in novi upravni svet, se je Vocci obregnil ob dejstvo, da kot župan ni bil predhodno seznanjen s predlogi za imenovanja v upravne organe. Kljub temu je pozitivno ocenil imenovanje v novi upravni odbor svetovalca Viktorja Tanceja, bivšemu svetovalcu Ivanu Sirci pa se je zahvalil za dolgoletno požrtvovalno delo v korist celotne skupnosti, ko je bil še predsednik Gorske skupnosti. NajveC svetovalskih vprašanj je županu postavil svetovalec nacionalnega zavezništva Massimo Romita. Svoja vprašanja je predhodno označil kot sad večmesečnega delovanja novoustanovljenega okenca za občane, ki ga njegova stranka namenja zbiranju protestov in predlogov devinsko-nabrežin-skih prebivalcev. Na dnevnem redu sta bili tudi dve vprašanji svetovalca Slovenske skupnosti Tanceja in tri vprašanja Liste 2000. NajveC zanimanja je vsekakor sprožila razprava v zvezi z resolucijo svetovalca Pola svoboščin Romana Vlahova, s katero je desničarski predstavnik zahteval, da se iz imena občinskega antifašističnega odbora v bistvu črta besedico antifašističen. Po razpravi, med katero so posegli številni svetovalci, je občinski svet s široko večino odklonil Vlahovov predlog. O tem bomo vsekakor še poročali. _____POLITIKA / PRIPRAVE NA DEŽELNE VOLITVE SKP računa na dva mandata v skupščini Možnosti za Giorgia Cancianija in Bruno Spetič Stranka komunistične prenove raCuna na dva mandata v tržaškem volilnem okrožju. Sodec po izjavah njenih voditeljev imata konkretne možnosti za izvolitev nosilec liste Giorgio Canciani, ki je recimo kandidat strankinega vodstva, ter Bruna Zorzi-ni Spetič, ki jo je za drugo nosilko liste predlagala slovenska komponenta, podobno kot Alda Rupla v Gorici in Vilmo Martinig v Benečiji. Na zadnjih volitvah pred petimi leti je tukajšnja SKP izvolila v deželni parlament Fausta Mon-falcona, ki ne kandidira veC, 14.junija pa, kot reCeno, upa na uveljavitev Cancianija in Spe-tiCeve. Na listi v tržaškem okrožju sta tudi Slovenca Darij Brajnik in Stanka Mokole. Monfalcon je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da je kandidatna lista SKP zelo re- OBISK / DOSMRTNI SENATOR V RIŽARNI Taviani in njegovi »Tržaški dnevi Dosmrtni senator Paolo Emilio Taviani se je včeraj mudil na obisku v Trstu. Nekdanji partizanski vodja iz Ligurije in večkratni minister je dopoldne obiskal Rižarno, popoldne pa je sledil predstavitvi njegove najnovejše knjige I giorni di Trieste (Tržaški dnevi), to je dnevnika iz let 1953-54, ki je posvečen skoraj izključno takrat najbolj pomembnemu vprašanju italijanske notranje in zunanje politike, to je tržaškemu. Knjigo sta predstavila nekdanji tržaški župan Arduino Agnelli in zgodovinar Roberto Spazza-li, ob koncu pa je posegel tudi sam avtor. Taviani je bil v tistih dveh letih, ki ju opisuje v knjigi, obrambni minister. Prav on je dal ukaz italijanski vojski naj zavzame položaje ob meji z Jugoslavijo in s cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, da bi se na ta način zoperstavili »Titovim skominam po Trstu,« kot je zapisal v dnevniku. Pred predstavitvijo je prav o teh dogodkih stekel kratek pogovor s protagonistom tistih dogodkov. Senator Taviani, kateri so bili po vašem mnenju najbolj kritični trenutid Tržaškega vprašanja? »Gotovo tisti, ki so sledili volilnemu porazu Krščanske demokracije na volitvah v poletju 1953. leta. Tito je takrat hotel izkoristiti šibkost italijanske vlade, ki je razpolagala z le 8 do 9 glasovi večine. V tistih dneh je kazalo, da se bo razblinila rešitev, ki jo je omenil Tito med srečanjem z britanskim zunanjim ministrom Edenom spomladi 52. leta, in sicer dodelitev Cone A Italiji in Cone B Jugoslaviji.« Dne 1. novembra 1953 pišete v knjigi o orožju, ki ga je Italija poslala italijanskim partizanom v Trstu. S kakšnim namenom? »Tržačani, in predvsem tržaški komunisti z Vidalijem na Čelu so se bali, da bi prišlo do vdora Titove vojske v Trst. Vidah je bil namreč prepričan, da bi bili tržaški kominformisti prva tarCa Titovih partizanov. Nekaj dni prej je prišel k meni italijanski diplomatski svetovalec pri Zavezniškii vojaški upravi v Svobodnem tržaškem ozemlju Diego De Castro in me zaprosil za pomoč. Mi smo nato res poslali orožje v Trst.« Nekaj dni po odhodu orožja je prišlo v Trstu do neredov, do streljanja. Nekaj Tržačanov je bilo ubitih. Ali gre te nerede povezati s prihodom orožja? »Ne, ker orožje takrat še ni prispelo v Trst, bilo je še na poti. Na sreCo ga potem ni bilo treba uporabiti, za kar pa se je treba zahvaliti tudi Titovi modrosti.« V kakšnem smislu? »Ker je znal tudi ob najbolj napetih trenutkih ohraniti mirno kri. V tistem obdobju bi dva dogodka skorajda sprožila vojno.« Katera? »Italijanska vojaška edinica je pri Trbižu prekoračila mejo in zašla za poldrugi kilometer na jugoslovanska tla, malo zatem pa se je nekaj podobnega zgodilo na Sveti gori pri Gorici, ko je italijanski podčastnik prav tako prekoračil mejno Črto. To bi lahko dalo povod za vojaški napad, a Tito tega ni storil. Protestiral je, a ni reagiral. To pa so sedaj le spomini iz preteklosti, vse to je že minilo. Sedaj upajmo, da bo Slovenija kmalu priključena Evropi. To je se- daj pomembno za te kraje. Gorje naravnati politiko na preteklo zgodovino!« Preden se je dosmrtni senator poslovil od novinarja slovenskega dnevnika, mu je še pripomnil, da je dobro poznal pokojnega senatorja, kolego Darka Bratino, s katerim sta bila prijatelja. Poznal pa je tudi proseškega rojaka Antona Ukmarja - Mira. Skupno sta se borila v partizanskih vrstah v Liguriji pri osvobajanju Genove. »Ko sva se mnogo let pozneje spet srečala in se bratsko objela, so nas drugi kar gledali,« se je spomnil. Verjetno jim ni šlo v raCun, kako se je lahko vidni italijanski demokršCanski predstavnik tako prijateljsko razumel s slovenskim, takrat jugoslovanskim komunistom. (M.K.) DVE LOČENI SREČANJI Polemike okrog železarne Na eni strani občinska uprava, na drugi odbor »Skedenj diha« »Neka industrija, neki rajon, neko mesto: ške-denjska železarna«: tako so poimenovali včerajšnje zasedanje, ki ga je v avditoriju muzeja Re-voltella priredila tržaška občinska uprava in na katerem je župan Riccardo Illy uvodoma naglasil, da so si kot cilj zadali posredovanje točne informacije o vprašanjih, na katere opozarja zainteresirano prebivalstvo, in sicer v zvezi z okoljem. Pristavil je, da Občini niso znani primeri, da bi železarna kršila zakonska določila, vendar je priznal, da kljub temu nekateri problemi obstajajo. Povsem drugačnega mnenja so pri odboru »Skedenj diha«, ki je pred včerajšnjim zasedanjem priredil tiskovno konferenco, na kateri so polemično ugotovili, da je po večmesečni mobilizaciji prebivalcev naposled prišlo do javnega srečanja, na katerem pa so bili vsi z izjemo odbora: občinska odbornica Barduzzijeva je svojCas izključila možnost, da bi bili med poročevalci tudi zastopniki odbora in naravovarstvenih združenj (Illy je kasneje tako tolmačenje zavrnil, Ceš da je bil odbor povabljen v imenu predsednika rajonskega sveta). Na tiskovni konferenci so med drugim naglasili, da železarna ne dela škode samo prezentativna tako glede zastopstva delavcev, kot zastopstva Slovencev in žensk. Na vrh volilnega programa so uvrstili socialo in vprašanje dela, veliko pozornost pa bodo posvetili tudi pravicam slovenske manjšine, o katerih je podrobneje spregovorila Spe-tiCeva. Naša dežela uživa posebno avtonomijo predvsem zato, ker na njenem ozemlju živijo Slovenci, čeprav to npr. ni prišlo do izraza pri sprejemanju novega volilnega zakona. SKP - je podčrtala slovenska kandidatka - se bo v novoizvoljenem deželnem svetu zavzela za njegovo revizijo v duhu naCela, da se Slovencem zagotovi ustrezno zastopanost. Zato bo prisotnost slovenskih svetovalcev, ki dobro poznajo manjšinski utrip, še kako pomembna in dragocena. SpetiCeva je izpostavila dejstvo, da bo tokratni mandat deželne skupščine soupadal z vsto- panjem Slovenije v EU in s procesi Čezmejnega sodelovanja. Potrebni bodo ukrepi, ki naj vse to olajšajo in spodbujajo. SKP se bo v tem okviru zoperstavila poskusom omejevanje krajevne samouprave, kot je npr. načrt za tržaško »velemestno občino«. KonCno bo FJK poklicana, da v sklopu nove državne ureditve izvaja norme o zaščiti Slovencev, o katerih razpravlja parlament. Vse to, je zaključila SpetiCeva, nalaga izvolitev CimveCjega števila svetovalcev SKP v novem deželnem svetu. Pokrajinski tajnik Ja-copo Venier, ki je tretji nosilec kandidatne liste, stranka pa ne pričakuje njegove izvolitve, je pozval Slovence, naj podprejo SpetiCevo, saj ima po njegovem Miloš Budin kot nosilec liste LD kolikor toliko zajamčeno izvolitev. Izrazil je upanje, da se bo Oljka odpovedala dosedanji politiki in da bo posvetila veC pozornosti družbenim problemom, kar bi pozitivno vplivalo na odnose s SKP. Canciani je podčrtal odkrito in nedvoumno zavzetost za obrambo celovitosti in enotnosti deželne stvarnosti ter pridobitev socialne države, ki so ogrožene tudi v FJK. SKP zelo kritično ocenjuje deželno upravo, ki izvaja škodljivo in neučinkovito »zdravstveno protireformo«, v iztekajoči mandatni dobi pa se je premalo zavzemala za obrambo javnega šolstva, pri Čemer je v marsičem favorizirala zasebne šole. prebivalstvu, temveč samim delavcem, na kar je včeraj opozorila tudi Skp. Dejali so še, da pobuda Občine, Čeprav je zanimiva s kulturnega vidika, ni primerna za reševanje odprtih vprašanj in so iznesli zahtevo po resnem tehničnem soočanju, pri Čemer bi morali sodelovati odbor prebivalcev, Občina Trst, Dežela, podjetje za zdravstvene usluge in »Servola spa«. NOVICE Pri dveh prometnih nesrečah samo gmotna Skoda Zaradi dveh prometnih nezgod (pri katerih na sreCo ni bil nihče ranjen, nastala je le gmotna škoda) je včeraj zjutraj prišlo do precejšnjih zastojev na cesti 202 nad Katinaro. Deževalo je, asfalt je bil spolzek, Cesar nekateri niso upoštevali, še zlasti na izredno nevarnem križišču »H«. V smeri, ki iz Bazovice pelje proti središču mesta, sta trčila avtomobila, nekaj metrov daleC, na pasu, ki z OpCin pelje proti industrijski coni, pa sta se oplazila avtocistema s koprsko registrsko tablico in avtomobil volksvvagen golf. Slednjega je stisnilo ob skale. Poleg mestnih redarjev so posegli tudi gasilci, promet pa je bil precej oviran, dokler poškodovanih vozil niso odstranili. Ilegalni prehodi meje Ne mine dan, da ne bi agenti prijeli kakega tujega državljana, ki je ilegalno prestopil mejo. Tako je finančni stražnik ustavil tri moške, ki so po državni cesti 58 pešačili s FernetiCev proti Opčinam. Imeli so romunske potne liste, vendar so vstopne vize že zapadle in so jih izgnali iz države. Blizu Oreha pa je neki drugi finančni stražnik opazil štiri tujce, prihajali so iz ene od republik bivše Jugoslavije. Tri so izgnali, enega pa odpeljali v zapor, ker je ostalim omogočil ilegalni prehod meje. Finančni stražniki so samo v zadnjih dveh tednih prijeli okrog 20 tujcev: bili so sami moški, stari od 20 do 30 let, prihajali pa so iz Romunije, Makedonije, Srbije, Senegala in Maroka. DAN DELA / MANIFESTACIJE Prvi maj: v Mi Miljah in Nabrežini Prireditve tudi v okolici Delavske organizacije in društva se že dalj časa pripravljajo na proslavitev 1. maja, mednarodnega dneva dela. Osrednja slovesnost bo v Trstu, kjer bo sindikalna zveza CGIL, CISL, U1L priredila tradicionalni sprevod po mestnih ulicah. Delavci, mladina in brezposelni se bodo zbrali ob 8.30 na Trgu pri Sv. Jakobu, od koder bo pol ure kasneje krenil sprevod po mestnih ulicah do Trga Goldoni, kjer bo zaključni shod. Za 1. maj je napovedan tudi prihod senatorja Antonia Di Pietra, ki bo začel z zbiranjem podpisov za ukinitev proporčnega volilnega sistema. Drugi pomembni manifestaciji bosta v Nabrežini in v Miljah. Na zahodnem Krasu se bodo ljudje zbrali ob 9.30 v Križu, od koder bo krenil sprevod do Nabrežine, kjer bo na osrednjem trgu zborovanje, po katerem bodo ob spomeniku padlim odkrili spominsko loščo Jožefu Marizzi. V Miljah se bodo udeleženci prvomajske manifestacije zbrali ob 10. uri na Drevoredu 25. aprila, uro kasneje pa bo shod v ljudskem vrtu Evropa. Tudi po vaseh bodo ob 1. maju priredili štvil-ne manifestacije. Tako bo že nocoj v Kulturnem domu Prosek Kontovel tradicionalni prvomajski miting, jutri dopoldne pa se bodo vaščani poklo- Drevi, na predvečer mednarodnega praznika dela, bodo v Križu zanetili kres; zagorel bo na ploščadi pod Domom Alberta Sirka, kjer se bodo zbrali vaščani. nm spominu padlim pred spomenikoma na Pro sekuinKontovelu. NOVICE Danes TV mozaik Danes bo ob 20.50 na valovnih dolžinah sloven- ||f skih televizijskih sporedov Deželnega sedeža RAJ za FJK na sporedu ponovitev oddaje TV Mozaik. Začela se bo s prispevkom o operni pevki Kseniji Vidah, nato bo na vrsti nedavno srečanje Ciril-Me-todove šole iz Trsta, Sole Butkovič-Domen iz Sovodenj in irske šole iz Dublina. Tretja točka sporeda bo posvečena delovanju tovarne Elan, sledili bodo posnetki Goriškega dijaškega doma. Naslednjih nekaj minut bo posvečenih izseku dokumentarca o Goriških brdih, oddaja pa se bo zaključila s pogovorom s pilotom Furmule 3 Alberto Zeničem. Jutri pride Di Pietro Na delavski praznik bo na obisku v našem mestu senator Antonio Di Pietro. Bivši milanski tožilec se bo v družbi somišljenika VVillerja Bordona in župana Riccarda lllyja udeležil prvomajske povorke, ob 12.uri pa bo sodeloval na shodu svojega gibanja, ki bo na Pomorski postaji. Na zborovanju bodo zbirali podpise za ljudski referendum o volilnih predpisih. Pobuda DL v Tommaseu Levi demokrati prirejajo danes ob IS.uri v kavami Tommaseo srečanje na temo »Znanost in tehnologija: možnosti za mlade«. Govorih bodo Lucio Su-smel, Miloš Budin, Davide Cattaruzza in Bruno Zvech. Sporočilo Občine Dolina Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes Urad za skrbstvo zaprt javnosti zaradi odsotnosti socialne delavke. Dnevnik Elia Schmitza v Minem V ospredju današnjega srečanja v knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 bo dnevnik Elia Schmitza, mlajšega brata Itala Sveva. Schmitz je dnevnik pisal v letih 1863 - 1886 in predstavlja pomemben prispevek pri spoznavanju mladosti in kulturne rasti samega Sveva. Knjiga je izšla pri založbi Sellei ii > iz Palerma. Večer bo vodila Cristina Benussi, ki poučuje zgodovino sodobne literature na tržaški univerzi. Pričetek bo ob 18. uri, vabila lahko dvignemo pri blagajni same knjigarne. Natečaji za delovna mesta V ponedeljk, 4. in v torek, 5. maja bodo v uradu za delo v Ul, Fabio Severo 46/1 od 8.30 do 12. me sprejemah prošnje za nekatera delovna mesta na Občini Trst in Občini Milje. Na Občini Trst so na razpolago 3 mesta v upravi (določen čas 90 dni), 1 mesto v upravi (določen čas 6 mesecev) in 1 mesto za upravno osebje - strojepisje (določen čas 6 mesecev), na Občini Milje pa 1 mesto za upravno osebje z znanjem strojepisja (določen čas 1 mesecz more-bitnim podaljšanjem). r DANES / SVEČANOSTI n S polaganjem vencev bodo počastili padle Marsikje se bodo spomnili 53-letnice osvoboditve Ob 53. obletnici osvoboditve se bodo danes marsikje spomnili padlih in jih počastili s polaganjem vencev ob spomenikih in obeležjih. Predstavniki zgoniške občinske uprave bodo vence polagali po sledečem razporedu: Repnic (ob 18.10), Briščiki (ob 18.20), Prosek - pokopališče (ob 18.30), Proseška postaja (ob 18.40), Gabrovec (ob 18.50) Samatorca (ob 19. uri), Salež (ob 19.15) in Zgonik (ob 19.30). V sodelovanju s krajevnimi organizacijami pa bo zgo-niška občinska uprava v nedeljo, 3. maja, ob 11. uri priredila v Zgoniku tudi proslavo 53. obletnice osvoboditve. Poleg priložnostnih govorov so predvideni nastopi godbe na pihala s Proseka, osnovnošolskih otrok in moškega pevskega zbora ter amaterske gledališke skupine Rdeča zvezda. Na predvečer bo potekal tradicionalni nočni množični pohod ob spomenikih NOB v občini. Zbirališče je predvideno v Gabrovcu, ob 19. uri, zaključek pa v Briščikih ob 21.30. Vence k spomenikom padlim za svobodo bodo polagali tudi v dolinski občini, in sicer po sledečem vrstnem redu: zbiranje pred županstvom ob 16. uri, osrednji spomenik 16.15, Dolina 16.20, Prebeneg 16.30, Mačkolje 16.35, Domjo 16.45, Ricmanje 16.50, Boršt - pokopališče 17.00, Gročana 17.20, Boljunec 17.35. Barkovljanska skupnost bo padle počastila danes ob 18. uri na barkovljanskem pokopališču. Nastopih bodo mladi recitatorji in domači zbor, sodeloval bo tudi Stane Raztresen, uvodno misel pa bo podala Neva Lukeš. Bazovske organizacije tudi letos prirejajo ob priliki praznovanja 1. maja pohod na Kokoš. Na predvečer 1. maja, ob 20.30, bosta ob bazovskem spomeniku padlim zapela Mladinski zbor Bazovica in mešani pevski zbor Lipa, ob 21. uri bo ob kalu tradicionalni kres, pohod se bo začel ob 22.30. Naslednje jutro bo Bazovico prebudila budnice, ki jo prireja vaška sekcija bivših partizanov. Sledilo bo polaganje vencev na spomenik sredi vasi in na bazovsko pokopališče. Pester spored za 1. maj ima tudi TPPZ Pinko Tomažič. Po sobotnem nastopu v Portorožu bodo 1. maja peh v Steverjanu kot gostje domačega društva Briški grič in domače sekcije bivših partizanov, a 3. maja bodo nastopih na Opčinah. ANPI Prosek-Kontovel bo prvomajsko proslavo priredil danes ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in AO Jaka Stoka, govoril bo sin-dikahst Renato Kneipp. V petek, 1. maja ob 8.30 bo domača godba izvedla budnico pred Soščevo hišo, nakar bo sledil sprevod k spomeniku padlim v NOB na Kontovelu. SKP - krožek Kras bo prvomajski praznik pod šotorom priredila na Opčinah. Danes bo ples z ansamblom Zamejski kvintet, 1. maja koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč in ples z ansamblom Adria Kvintet. V soboto, 2. maja ob 17.30 bo okrogla miza na temo Aktualnost antifašizma, sledil bo ples z ansamblom Status Symbol. V nedeljo, 3. maja sta predvidena koncert TPPZ Pinko Tomažič in ples z ansamblom Oasi. OPČINE / ŽALNA SEJA Počastitev spomina Mirka Kaplja O njem so spregovorili Ace Mermolja, Edvin Švab in Rinaldo Vremec ŠOLSTVO / ŽOLSKO LETO 1998/99 Občina bo poenotila ceno šolskih kosil Tržaška občina je včeraj sporočila nove cene šolskih kosil v jaslih, otroških vrtcih in osnovnih šolah, ki bodo stopile v veljavo v prihodnjem šolskem letu. Na predstavitvi novih tarif je odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat poudarila, da je občinska uprava uvedla vrsto olajšav za drzžine z nizkimi osebnimi dohodki in za družine z večjim številom otrok V prihodnjem šolskem letu bo cena šolskega kosila znašala 4.500 lir tako za kosila v vrtcih kot v osnovnih šolah. Cena bo torej poenotena, medtem ko znaša v letošnjem šolskem letu cena kosila v otroškem vrtcu 4.000 lir, v osnovni šoh pa 500 lir več. Šolskih kosil ne bodo plačevale družine z osebnim dohodkom 6 milijonov lir na člana za dvočlanske družine (namesto letošnjih 5 milijonov) ter 5 milijonov lir na člana družine za družine s tremi ah več člani. Družine z več otroki bodo deležni popustov. V primeru dveh otrok bo cena šolskega kosila znašala 3.600 lir na otroka, v primeru treh otrok pa 2.400 lir na otroka. Te olajšave bodo veljale tudi v primerih, ko bi en otrok obiskoval vrtec, drugi pa šolo. Občina se je odločila, da bo poenotila ceno šolskih kosil na 4.500 lir, ker se stroški za kosila v otroških vrtcih in v osnovnih šolah bistveno ne razlikujejo. V openskem Prosvetnem domu so se sinoči na žalni seji spomnili pred kratkim umrlega prosvetnega in pohtičnega delavca Mira Kaplja. V spomin mu je zapel ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča, spregovorili pa so predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, njegov nekdanji ožji sodelavec in prijatelj Edvin Švab ter v imenu openske kulturne stvarnosti Rinaldo Vremec. Vsi trije so poudarili Kapljevo premočrtnost, intelektualno poštenost in zavzetost za razvoj manjšinske skupnosti. Mermolja je orisal njegovo bogato delovanje na kulturnem in političnem področju ter pri tem poudaril pokojnikovo prepričanje, da morata biti kultura in pohtika v službi ljudi in ne obratno. Švab se je posebej spomnil prvega občnega zbora po združitvi dveh prosvetnih zvez ter zaslug, ki jih je pri tem imel Kapelj ter bil zaradi tega deležen tudi budih Vidalijevih napadov. Vremec je v svojem žalnem nagovoru dejal, da je bil Kapelj, čeprav ni bil po rodu Openc, aktivno vključen v vaško življenje in da je rad pomagal, dokler mu je zdravje to dopuščalo. POBUDA SEKCIJE EVALD ANTONČIČ STOJAN KULTURNE IZMENJAVE Srečanje VZPI s kriškimi šolarji Otrokom so se predstavili Neva Lukeš, Frančka Žerjav in Srečko Tretjak Perspektivno sodelovanje med Trstom in Celovcem Kakor lani, je tudi letos kriška sekcija VZPI »Evald Antončič-Stojan«, v sporazumu z učiteljicami osnovne šole »Albert Sirk«, pripravila srečanje učencev s tremi predstavniki naše polpretekle zgodovine. Tokrat so se otrokom predstavili aktivistka iz časa narodnoosvobodilne borbe in novinarka Neva Lukeš, ustanovitelj kriškega moškega pevskega zbora in pevovodja Francko Žerjal ter znani in edini še živeči domači ribič Srečko Tretjak-Bibčev. V imenu sekcije sem goste predstavila otrokom. Neva je z vso neposrednostjo in prisrčnostjo otrokom spregovorila o svojem življenju, o mladenki v vojnem času, ko se je nenadoma znašla brez staršev, v drugem domu, v sicer rodnem mestu svojih staršev, a se je pogumno odzvala zahtevam časa. Živo je opisala par utrinkov iz te dobe in iz svojega ilegalnega delovanja. Frančko Žerjal je vse svoje življenje osredotočil na petje in glasbo in to je zaživelo iz njegovega pripovedovanja o tem, kako je zbiral mlade nadarjene pevce in ustanovil zbor, ki je potem ob nastopih požel burne aplavze po Italiji in Sloveniji in še drugje. Srečko je, kot domačin v ribiški vasi in v ribiški družini povedal, kako je že, kot mladenič, pomagal starejšim, izkušenim ribičem in nato nanizal vrsto svojih bogatih izkušenj. Učenci so napeto sledili opisovanju lova na tune, dogodivščinam z morskim psom, z delfini, itd. Odziv otrok na pripovedovanja je nudil mnogo zadoščenja vsem trem gostom; spoznali so, da mladi cenijo vsak živ, osebno doživet utrinek iz naše predvojne in medvojne dobe, ko je tu vladal še tujec, kakor tudi iz povojnega življenja vasi - presenečeni so bili gostje nad tolikim zanimanjem, ko so vsakemu od njih zastavljali mladi nešteto vprašanj. Ob koncu so učenci hoteli pokazati, da znajo zapeti tudi kriško himno in želeli so slišati tudi strokovno mnenje Frančka. Poprosili so ga še za »avdicijo« pesmi »Le vkup, le vkup uboga gmajna,« ki se je učijo sedaj. Frančko se je rade volje odzval in otroci so pozorno zapeli pod njegovim vodstvom, nakar so se dogovorili, da bodo v bodoče še skupaj vadili. Tako se je zelo prisrčno srečanje zaključilo v veselem vzdušju. Menim, da je prav, da si mladi, medtem ko si s šolanjem gradijo zakladnico za vstop v življenje, nabirajo tudi čimveč bogastva iz žive zakladnice nekdanjega in sodobnega življenja in običajev; zato nameravamo s takšnimi vsakoletnimi srečanji tudi nadaljevati. Soča Košuta-Hafner Trst in Celovec vsestransko krepita kulturno sodelovanje. Občinski odbornik za kulturo in podžupan Roberto Damiani je včeraj sprejel celovškega kolego VValterja J.Gassnerja (na sliki), ki ga je spremljal ravnatelj tamkajšnjega občinskega oddelka za kulturne dejavnosti Karl Prinčič. V okviru sodelovanja med mestoma bodo konec maja v Celovcu v prestižni mestni dvorani odprli razstavo tržaškega novinarja-slikarja Fabia Cescuttija. Srečanja na županstvu sta se udeležila tudi predsednik krajevne turistične ustanove Gilberto Benvenuti in kritik Claudio H.Martelli. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 30. aprila 1998 PIJ Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 9.21 in zatone ob 0.36 Jutri, PETEK, 1. maja 1998 PRAZNIK DELA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tej. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,3 stopinje, zračni -tlak 1009,4 mb raste, veter jugovzhodnik 8,6 km na uro, v jutranjih urah je padlo 7,8 mm dežja, vlaga 86-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se: Ludovica Tiberini in Aliče Bonifa-cio. Umrli so: 70-letni Milano Marvin, 85-letni Stelio Cecovini, 70-letna Albina Ucmar, 77-letna Maria Hermann, 92-letna Rosa Godini, 103-letna France-sca Grilj. I : LEKARNE Od ponedeljka 27. aprila do sobote, 2. maja 1998 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813868), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, UL Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Petek, 1. maja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 UL Giulia 14, UL Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Giulia 14 (tel. 572015), UL Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored A. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, UL Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 12. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VITA KINO ARISTON - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15, »Aprile«, r.-i. Nanni Moretti. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.40, 19.50, 22.00 »L’urlo delPodio« Anthony Hopkins, Alec Baldvvin. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sesso e potere«, i. Dustin Hoffman, Robert De Niro. AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15, »Breakdovm - La trappo-la«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Codi-ce Mercury«, i. Bruce Wil-lis, Alec Baldvvin. NAZIONALE 2 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.35, 19.55, 22.20 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10 »Anastasia«, risani film; 19.30, 22.00 »Jackie Brovvn«, r. Quentin Taran-tino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton. MIGNON - 16.00, 18.30 »Per tutti i gusti«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom; 20.00, 22.15 »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, Gabriel Byrne, John Malkovich. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »II ladro«, r. Pavel Chukhrai. hi PRIREDITVE KD FRAN VENTURINI vabi na že tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE, jutri, 1. maja v centru Anton Ukmar - Miro. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo HARMONIKA, OR-GANOLOGIJA IN UTERA-TURA; ob 14.30 pričetek revije. Napovedovala bo Luana Grilanc. • ZAČETEK ROMANJA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE NA TRŽAŠKEM - OPČINE, so- bota, 2. maja 1998, ob 19. uri skupna maša za slovenske in italijanske vernike, vodil jo bo jezuitski pater Egon Sendler. Ob 19.45 bo v Župnijskem domu Andrej Zink odprtje razstave IKONA PODOBA NEVIDNEGA, avtorice Silve Bogatez. OPČINE - nedelja, 3. maja ob 11. uri MLADINSKA MASA, ki jo bodo s petjem oblikovali madi in Mladinski zbor Hozana iz Ljubljane. Mladi bodo nato popoldne preživeli ob igri, pogovoru in na razstavi ikon, nato se bodo vključili v skupni župnijski program ob kipu Matere božje v cerkvi. Ob 18. uri S PESMIJO IN MOLITVIJO OB MARIJI. Namesto tradicionalnega smarniske-ga koncerta na koncu Marijinega meseca maja, bomo s pesmijo domačih zborov in gostov počastili Marijo, ki bo nato ves mesec romala po naših župnijah in verskih skupnostih. Pri srečanju bodo sodelovali CPZ Sv. Jernej, CPZ Sv. Florijan od Banov, MPZ Vesela Pomlad, Tercet Ver Laetum, mladi, zbrani na mladinskem dnevu in gostujoči Mladinski zbor Hozana iz Ljubljane. Po bogoslužnem srečanju bo od 20. do 24. ure sledila molitev raznih skupin ob Mariji. PONEDELJEK, 4. MAJA od 8. do 16. ure priložnost za osebno molitev ob Mariji. Ob 16. uri sveta maša in slovo od Marije. Ob 17. uri SPREJEM KIPA NA FER-LUGIH, sveta masa; Smar-niCna pobožnost, molitev ob Mariji, odhod s procesijo do Banovskega vrha ob 18.45. Ob 19. uri SPREJEM KIPA PRI BANIH, slovesna sveta maša ob prazniku vaškega zavetnika sv. Florijana, Šmarnice in molitev ob Mariji, skupna družabnost. Kip ostane v cerkvi. Slovo bo v torek, 5. maja ob 9.45. Ob 10. uri ga bodo sprejeli v Trebčah. s_____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA priredi v soboto 9. maja izlet v Vipavsko dolino z obiskom Štanjela, Vipave in Loga, dalje na Pivko v Matenjo vas. Cas za vpis je do 5. maja v trgovini For-tunato blizu cerkve Novega sv. Antona, Ul. Pagani-ni 2. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da so v tržaški pokrajini za sledeče natečajne razrede izčrpane pokrajinske lestvice za suplente na nižjih in višjih srednjih šolah: 13A - kemija in kemijske tehnologije, 38A - fizika, 49A - matematika in fizika, lestvica za podporni pouk srednjih Sol 1. stopnje ter lestvici za podporni pouk srednjih Sol 2. stopnje AD02 in AD03 (humanisticno-jezikovno in glasbeno področje ter tehniCno-poklicno in umetnostno področje). Rok za predložitev prošenj za obnovitev oz. vključitev v vse omenjene lestvice, razen natečajnega razreda 49A (matematika in fizika) zapade danes, 30. aprila, za natečajni razred 49A pa 10. maja 1998. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v soboto, 2. maja tajništvo zaprto. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. Z3 OBVESTILA ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB SV. IVANA IN KOLONJE obvešča, da se bodo poklonili spominu padlih danes, 30. aprila. Delegacija bo polagala cvetje ob 17. uri na spominsko plošCo v Ul. dello Scoglio 197 (ex krožek Hass), ob 17.30 v Ul. Orsenigo 7 (ex KD Pi-soni), ob 18. uri v Ul. Fleming (krožek PeCar), ob 18.30 na Monte Valerio (Franco Azzaro). PoCasti- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka i «■ do sobote od I w. do Iure tev padlih bo potekala tudi v primeru slabega vremena. Vabljeno prebivalstvo, da se s cvetjem pokloni spominu padlih. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI PROSEK-KONTOVEL vabi na prvomajsko proslavo, danes, 30. aprila, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in AO Jaka Stoka. Govoril bo sindikalist Renato Kneipp. Jutri, 1. maja, ob 8.30 bo domača godba izvedla budnico pred SoSCevo hiSo, nato se bo odvila povorka k spomenikom padlih v NOB na Proseku-Kontovelu. MOSP vabi danes, 30. t. m. na ogled filma serije Learning English with films. Na ogled bo film BEAN - THE ULTIMATE DISASTER MOVIE. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! BARKOVLJANSKA SKUPNOST prireja POČASTITEV PADLIH danes, 30. aprila, na barkovljan-skem pokopališču, z začetkom ob 18. uri. Nastopili bodo mladi recitatorji in domači zbor. Sodeloval bo tudi Stane Raztresen. Uvodna misel Neva Lukes. SKD BARKOVLJE prireja danes, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pri ocenjevanju najboljših vin bo sodelovalo tudi občinstvo. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras prireja na Opčinah prvomajski praznik pod Šotorom. Danes, 30. aprila ples z ansamblom Zamejski kvintet. V petek, 1. maja koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe, ples z ansamblom Adria Kvintet. Sobota, 2. maja, ob 17.30 okrogla miza na temo Aktualnost antifašizma, ples z ansamblom Status Symbol. Nedeja, 3. maja koncert TPPZ Finko Tomažič, ples z ansamblom O asi. KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA in MKB organizirajo praznovanje 1. maja. Danes, 30. aprila, ob 20.30 nastop mladinskega zbora Bazovica in mešanega zbora Lipa pri vaškem spomeniku padlim v NOB, ob 21. uri prižig kresa »pri Kalu«, ob 22.30 12. tradicionalni noCni pohod na Kokoš. Vabljeni! VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala Se danes, 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. St. 826464. SEKCIJA VZPI-ANPI Bazovica sporoča, da bo jutri, 1. maja po budnici položitev venca k spomeniku vaškim padlim in nato tradicionalna povorka na pokopališče k skupni grobnici padlim v NOB -osvoboditeljem naše fare, kjer bo položen venec hvaležnosti in slavnostni govor. Odbor. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina bo jutri, ob priliki 1. maja zaigral vsakoletno budnico po vaseh dolinske občine. Začetek bo v BorStu ob 7. uri, pot bomo nadaljevali preko Zabrežca, GroCane, Drage, Ricmanj, Domja, Boljunca, Doline, Prebene-ga do MaCkolj. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI vabi v ponedeljek, 4. maja ob 20. uri na srečanje bivše uCence openske osnovne Sole, ki so v šolskem letu 1945/46 obiskovali 1. razred. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK vabita v ponedeljek, 4. maja na predstavitev študije KATOLIŠKA SO-CIALNO-POLITICNA MISEL VIRGIL A SCEK A. O knjigi bosta govorila Časnikar Marko Tavčar in avtor, sociolog Boris Bandelj. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu. ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO, Finžgarjev dom in MarijaniSCe vabijo v torek, 5. maja ob 20.30 v Finžgarjev dom na predavanje prof. sociologije Vinka Potočnika: MLADI PROTI LETU 2000. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briscikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na St. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. ODBOR ZA ROMANJE KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE v sodelovanju z ZCPZ vabi v sredo, 6. maja ob 20.30 v MarijaniSCe na SREČANJE ZA ORGANISTE, ZBOROVODJE IN CERKVENE PEVCE. Vodil ga bo prof. Ivan Florjane. Govoril bo o drži cerkvenega pevca pri liturgiji in Se posebej pri petju Marijinih pesmi. V drugem delu bo prisotne naučil priložnostno pesem, ki jo bomo prepevali ob romanju kipa Fatimske Matere božje in na jubilejnem 50. Marijanskem shodu. KULTURNO ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA - v četrtek, 7. maja ob 18. uri bo v dvorani nemškega dobrodelnega društva v Ul. Coroneo 15 (ex Goethe) predavanje na temo Kaj pomeni danes biti pripadnik Mitteleurope. Predaval bo predsednik združenja Mitteleuropa dr. Paolo Petiziol, Častni konzul Republike Češke. ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST: vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing. Delavnica, v ne-delejo, 10. maja 1998 v Dijaškem domu S. Gregorčiča, UL Montesanto 84, Gorica. Urnik: od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustavo Mariconda, psiholog in psihoterapevt. Informacije in prijave tel. St. 040/220130 (Milena). TEČAJ BONSAI - KD LIPA BAZOVICA v sode- lovanju z ABT-Amatori Bonsai Trieste vabi na tečaj bonsai. Učili se bomo veSCin priznane japonske tehnike pripravljanja in vzdrževanja bonsaiev. Tečaji se bodo vršili v Ba- Loterija BARI 69 CAGLIARI 34 FIRENCE ' 23 GENOVA 81 MILANO 27 NEAPELJ 50 PALERMO 15 RIM 29 TURIN 33 BENETKE 54 Super Enalotto is 23 ■ 51 18 86 38 89 90 39 40 67 52 40 74 2 74 70 23 60 35 76 78 37 4 25 1 57 43 89 70 16 9 23 17 2 35 11 61 41 30 40 87 HI Nagradni sklad 9.504.920.380 lir zovskem domu v sredo 6., v torek, 12., v sredo, 20., v torek 26. in v četrtek, 28. maja. Vpisovanje in informacije: DorCi - tel. 226569 ob uri kosila.' SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje OBČNI ZBOR v četrtek, 7. maja 1.1. ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Mazzini 46 (I. nadstropje). SK DEVIN sklucuje 24. redni občni zbor, ki bo na sedežu v Cerovljah v petek, 8. maja ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabimo vse elane in prijatelje, da se udeležijo skupščine in se prijavijo kot kandidati za nov odbor. Tajništvo je na razpolago v veCerenih urah na tel. St. 2916004. SKD TABOR OPČINE -Ob 200-letnici openske Sole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga roCna dela za razstavo, ki bo maja v Soli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak Četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. St. 213945 od 16. ure dalje. OB 130-LETNICI USTANOVITVE in 20-let-nici poimenovanja zbira GOS Finka Tomažiča v Trebčah listine, fotografije, pripomočke in pričevanja bivših učiteljev in uCen-cev. Pričakujemo vaše sodelovanje. KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Da-miana - tel. 635626). Zadnji Cas za prijavo je ponedeljek, 4. maja: že vnaprej obveščamo, da bo postavljanje razstave potekalo v sredo, 6. in v Četrtek, 7. maja v večernih urah. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAJAMO zazidljiva zemljišča na Opčinah in v Repnu. Interesenti lahko pokličejo na tel. St. 212476 (telefonska tajni- SLASCICARNA SAINT HONORE’ nudi mladim priložnost, da se vpeljejo v kvalificirano slaščičarstvo. Zainteresirani naj se zglasijo na Opčinah v Proseski ulici St. 2 - max. 26-let-niki/ce. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dvomesečne mucke. Tel. 220793 SLOVENSKI DRUŽINI, ki bi bila pripravljena skrbeti za priletno gospo, nudim bivanje v hiši z vrtom. Interesenti naj se javijo v Gasi Jeralla na Padricah St. 199 in vprašajo po gospe Mariji Puric (v popoldanskih urah). TRGOVINA JESTVIN iSCe vajenca/ko. Pisne ponudbe poslite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovina«. MLAD POROČEN PAR iSCe v najem stanovanje za določen Cas, možnost predplačila, resnost in urejenost zajamčeni. Tel. 040/213061 - Kokoravec. PODARIM 2-meseCne-ga, simpatičnega psička s kratko dlako. Tel. ob uri obedov na St. 201238. SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ na Opčinah zaposli delavko/ca v laboratoriju - 20 ali 40 ur tedensko - po možnosti iz bližnje okolice Opčin. Zaželjene so izkušnje v sektorju, dinamičnost in razpoložljivost. Tel. st. 213055. V ZGONIKU prodamo majhno hišo potrebno popravil. Tel. 229331 v večernih mah. ISCEM v najem hišo ali stanovanje na Krasu za julij in avgust. Tel. 040/327518 po 18. uri. PROSTORE primerne za urade in druge dejavnosti, 130 kv. m, oddam v najem. Obrtna cona Dolina, tel. 228563. PRODAM set treh motornih kovčkov s prtljažnikom za vse motorje v odličnem stanju. Cena 400.000 lir. Tel. 040/414722 po 17. mi. OSMICO je v Koludrov-ci na novo odprl Skupek. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Sama-torci št. 1. OSMICO je odprl Emil PmiC v Repnu St. 15. OSMICA je odprta v Trnovci St. 4. OSMICO je odprl DREJCE FERFOLJA Doberdob. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek. HALO, osmica je odprta v Nabrežini St. 10 - Pertot Nini in Valter Spjelni. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. Toči belo in Črno vino. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl v Za-brežcu Mario Zobec. Toči belo in Črno vino. Toplo vabljeni! OSMICO ima Frandoli v S livnem. ToCi odlično belo in Cmo vino. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. MILIC je odprl kmečki tmizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 229383. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprla kmetija Kraljic v Prebenegu. 1. maja topel prSut. PRISPEVKI Nas dragi Marino nas je zapustil pred 15 leti. V njegov spomin daruje družina 100.000 lir za SKD Skala iz Gropade. V spomin na brata in strica Berta Pregarca darujeta družini Zobec DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. 100.000 lir za SKD Slavec in 100.000 lir za ricmanj-sko Godbo na pihala. V spomin na svakinjo in teto Elzo Pertot darujejo Stojan in Alma 100.000 lir za Vokalno skupino Reso-net, Sandra in Robi 50.000 lir za SKD Barkovlje ter Magda, DaSa in Domen 50.000 lir za TPK Sirena. V spomin na naSo drago prijateljico Maro Ban Fer-luga darujejo Pina, Giordano in Sandy z družino 50.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Mare Ban Ferluga daruje družina Delise 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na dr. Franca Škerlja daruje Silvana Malalan 50.000 lir za Narodno in Studijsko knjižnico. V spomin na Mirka Kaplja daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Novo Delo. Ob 17. obletnici smrti Danila Ukmarja - Slovenca daruje hči Ljuba z družino 50.003 lir za MPZ Vasilij Mirk. RAZSTAVA / VMUZEJU REVOLTELLA GLASBA / PREDSTAVITEV Nekdanja oblačila razkošne umetnine Obleke, last Goriških muzejev, so prvič rozstovljene Violinski mojstri na simfonični sezoni Verdija V Revoltellovem muzeju so v gosposkem okolju bogate meSCanske hiše poleg likovnih umetniških del spet na ogled razkošne obleke visoke mode. Po nadvse uspešni razstavi, ki je bila posvečena kreacijam italijanskih sester Fontana in ki je s posebnega kota osvetljevala vizualni in vsekakor ustvarjalni aspekt določene italijanske stvarnosti zadnjih petdesetih let, tokrat obleke sugestivno dopolnjujejo razstavo V Svevovem Trstu, ki jo je postavil Antonio Sofia-nopulo in na kateri so zbrana grafična in slikarska dela Umberta Veru-de, tesnega Svevovega prijatelja; Svevov portret sprejme obiskovalce že na začetku razstave: poleg mladega Sveva sedi med bohotnim cvetjem sestra Ortensia v nežni svileni obleki, katere barva in stil se zrcalita v dveh oblekah na krojaških lutkah, ki stojita poleg slike. Oblačila so imela zelo pomembno vlogo v visoki meščanski družbi s konca prejšnjega in z začetka našega stoletja, katere člane je Veruda večkrat portretiral: ob vsaki priložnosti je bila potrebna posebna obleka: za dopoldanski obisk, za popoldanski sprehod, za sprejemanje prijateljev, za gledališče, za ples. Zenske so se morale preobleči tudi po petkrat na dan, moški pa le dvakrat: podnevi so nosili bodisi dolgo bodisi kratko suknjo, zvečer in ob svečanih priložnostih pa je bil obvezen frak. No, moška moda je bila ob prelomu stoletja kar malo opazna, pravo obilje ustvarjalnosti so kreatorji namenjali Zenskim oblačilom, zlastin večernim. V Revoltellovem muzeju razstavljene obleke so nosile predstavnice visoke tržaške družbe, ki so svojo garderobo naročale pri pomembnih modnih salonih (svetlo-vijoličasta dnevna obleka in črna obleka z zla- timi okrasi prihaja iz salona Callot Soeurs, ki je bila po pomembnosti tretja modna hiša v Parizu, to je na svetu sploh, rjava dnevna obleka pa iz dunajske G. & E. Spit-zer, ki je med drugim pripravila poročno balo bodoče italijanske kraljice Elene). Obleke so last Goriških muzejev in so tokrat prvič razstavljene javnosti po skrbno opravljenem restavratorskem delu, ki so ga po naročilu Revoltellovega muzeja opravili v specializirani delavnici v Volterri. Razstavo sta postavila izvedenka za zgodovino mode Raffaella Sgubin in mladi modni kreator Fa-bio Feroce, ki sta pripravila tudi razstavo sester Fontana. Ogled razstave vzbuja različne občutke: občudovanje nad resnično lepoto oblek, ki se vizualno navezujejo na vodilni umetniški slog svoje dobe, in nad dragocenimi in skrbno izdelanimi detajli, okraski, čipkami, vezeninami (skrbnost izdelave je popolna celo tam, kjer je povsem skrita očem), morda nekoliko zgražanja nad tolikšno drago razkošnosjto za obleke, ki so si jih morda lastnice nadele samo enkrat, vsekakor pa občudovanje nad ustvarjalnim zagonom in strokovnim znanjem njihovih kreatorjev. Razstava je odprta do 17. maja, ob sobotah zvečer in nedeljah o-poldne so predvideni tudi vodeni obiski z Raffaello Sgubin, ki zna veliko povedati o oblačilni kulturi na prelomu stoletja. (bov) ■egi 'T?' "v I, ' ' Violina bo zagospodarila na letošnji pomladanski in jesenski simfonični sezoni gledališča Verdi, ki so jo predstavili včeraj. Vodstvo gledališča se je letos odločilo, dapredsta-vi obe sezoni združeno: v spomladanskem delu (od 22. maja do 14. junija) bodo izvedli štiri koncerte, v jesenskem (od 18. septembra do 25. oktobra) preostalih šest. Podpredsednik upravnega sveta Mario Diego je podčrtal, da gre res za kvaliteten program, ki ga bodo izoblikovali nekate-' ri vrhunski, svetovno znani izvajalci. Omenil pa je tudi, da čaka gledališče Verdi težka in doslej Se dokaj neznana pot preosnove. Javna ustanova se bo morala v kratkem preoblikovati v fundacijo, kot to predvideva zakon. Po spremembi naj bi tudi zasebni sektor pri- Spored Pomladna sezona 22. in 24. maja: Alban Berg, Johannes Brahms. Dirigent Gunther Neuhold, violinistka Liana Issakadse. 29. in 31. maja: W.A. Mozart, Dmitrij Šostakovič. Dirigent VVoldemar Nels-son, klarinetist Eduard Brunner. 5. in 7. junija: Ernest Chausson, Maurice Ravel, Cesar-Auguste Franck. Dirigent Alain Lombard, violinist Franco Gulli. 12. in 14. junija: Benjamin Britten, Ernest Chausson, F.Mendelssohn-Bar-toldy, Maurice Ravel. Dirigent Kenneth Montgomery, sopranistka Danielle Streiff, dirigent zbora Luigi Petrozziello. Jesenska sezona 18. in 20. septembra: W.A. Mozart, Franz Schubert. Dirigent Geor Schmohe, hornist Radovan Vlatkovič. 25. in 27. septembra: Fryderyk Chopin, Modest Mussorgski. Dirigent Gustav Kuhn, pianist Stanislav Bunin. 2. in 4. oktobra: Gustav Mahler, Edward Elgar, Igor Stravinski. Dirigent Lothar Zagorsek, čelist Jacopo Frančku. 9. in 11. oktobra: Igor Stravinski, Modest Mussorgski, Piotr Ilič Čajkovski. Dirigent Julian Kovatchev, basist Ferruccio Furlanetto. 16. in 18. oktobra: Jean Sibelius, Richard Strauss. Dirigent John Neschling, violinist Stefan Milenkovič. 23. in 25. oktobra: Piotr Ilič Čajkovski, Sergej Prokofjev. Dirigent VVolfgang Božic, violinist Uto Ughi. stopil k upravljanju gledališča, kar naj bi razbremenilo državo. Vprašanje pa je, ali bodo zasebniki in tukajšnje institucije pristopili k pobudi. Nadzornik Lorenzo lo-rio je prav v tej zvezi poudaril, da se je vodstvo odločilo za kvaliteten program prav z namenom, da bi privabili zasebni sektor v vodstvo gledališča. Tudi letos bo gledališče Verdi (ob sobotah) gostovalo v Pordenonu, kjer so lani že zabeležili velik uspeh. Umetniški svetovalec Raffaele de Banfield je podrobno navedel izvajalce. Med njimi izstopajo ruska violinistka Liana Issakadse, klarinetist Eduard Brunner, tržaški violinist Franco Gulli, hornist Radovan Vlatkovič, pianist Stanislav Bunin, violinist Stefan Milenkovič in violinist Uto Ughi. Tudi med dirigenti so nekateri zelo priznani v svetu klasične glasbe, med njimi pa ni nobenega italijanskega dirigenta, kar so nekateri na predstavitvi negativno ocenili. OPENSKA GLASBENA SREČANJA Koncert z zanimivimi novostmi Za letošnji tretji koncerta Openskih glasbenih srečanj se je v nedeljo, 26. aprila, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah zbralo številno občinstvo. V duu sta nastopali violinistka Dasha Dubrovina in pianistka Cristina Santin. Bogat program, ki sta ga izbrali, je v prvem delu obsegal skladbe 20. stoletja, v drugem delu pa romantično sonato v G-duru Johannesa Brahmsa. Koncert je začel v rahlem, intimnem ozračju redko izvedene sonate Jeana Francaixa, kateri so sledili folklorni motivi prirejeni v skladbi »Siete conciones valencianas« Jaquina Rodriga. Ze od vsega začetka je prišla do izraza globoka različnost značajev dveh izvajalk. Pianistka je izrazila svojo sredozemsko osebnost s polnim, toplim in elegantnim zvokom; mlada violinistka pa je bila natančna, nežna, a nekoliko bolj hladna. Dober nastop je zelo navdušil vse prisotne, ki so dolgo ploskali po vsaki skladbi. Najbolj pričakovan te-nutek tega koncerta je bila suita z naslovom »L’hi-stoire du chat« (Mačja zgodba) mladega slada-telja Paola Pessine, ki je ob tej priložnosti doživela svojo krstno izvedbo. Suita je sicer del uspešnega baleta »Dal barocco al tango« istega avtorja in je originalna, duhovita skladba, v kateri si je skada-telj zamislil, kako bi hipotetične mačke znanih skladateljev mjavkale vsaka v slogu svojega gospo- darja. Poslušalci so toplo sprejeli novost in to tudi pokazali s prisrčnim aplavzom že pred koncem skladbe. Njegove so bile tudi skladbe, ki jih je neutrudljiv duo zaigral kot dodatek in s tem zaključil uspešno glasbeno srečanje. Rossana Paliaga SEŽANA / FESTIVAL KITARE Izvrsten Russell Kulturni center »Srečko Kosovel« v Sežani in Glasbena matica v Trst sta na letošnji 1. mednarodni festival kitare v Sežani uspela privabiti tudi priznanega škotskega umetnika, izjemnega kitarista Davida Russlla. Glasbenik svetovnega slovesa, ki se je rodil v Glasgovvu na Škotskem, pa se je že v mladih letih preselil z družino na španski otok Minerko, kjer ga je oče spodbudil k študiju kitare, je nastopil v torek, 28. aprila v Sežani, v sredo, 29. aprila pa tudi v viteški dvorani gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Dobitnik nagrad na pomembnejših mednarodnih tekmovanjih kot so »Andres Segovia« »Jose Ramirez« ali prestižni »Francisco Tarrega«, ki je za svoj »primorski« koncert pripravil program, s katerim je občinstvu »zabrenkal« vse lepote, ki jih to glasbilo s svojim intimnim tonom lahko vzbudi v poslušalcu. Russell je s pomočjo štirih stilno različnih skladateljskih zapisov svoje brenkalo ozvočil tako apolitično kot dionizično. Strune kitare so pod njegovimi veščimi prsti zvenele kot odsev popolnoma uravnovešenega izraza notranje umetnikove moči in tako izoblikovale zgodbo, ki ji pripada tudi sam izvajalec. Medtem ko se je v prvem delu večera virtuoz na kitaro predstavljal predvsem kot mojster bleščeče tehnike in izrednega umetniškega navdiha, je v nadaljevanju koncerta razkril tudi izjemen muzikalni čut in prefinjen občutek za ljudski melos. 2e uvodna Rossiniana op. 121 št. 3 italijanskega virtuoza na kitari in skladatelja Maura Giulianija in Se toliko bolj izvrstna izvedba zahtevne Sonate španskega avtorja Antonia Joseja sta Davida Russlla »postavili« na Olimp kitarske igre. Manj tehnično sijajen, a zato toliko bolj ljudsko preprost in muzikalno prefinjen, pa je bil Russell v učinkovitih izvedbah Desetih katalonskih pesmi Miguela Llobeta in v lastnih domiselnih priredbah Štirih ljudskih keltskih melodij. Skratka, srečanje s plemenito kitarsko igro. Russlla je vsekakor nepozaben glasbeni dogodek, ki bi nedvomno zelo koristil tudi vsem, ki simpatizirajo s kakovostno kitarsko literaturo in najvišjim umetniškim posredovanjem le-te. 1. mednarodni festival kitare se bo zaključil 8. maja, ko bo v dvorani Kulturnega centra »Srečka Kosovela« v Sežani ob 20. uri koncert izbranih učencev kitare Primorskih glasbenih Sol. Tatjana Gregorič KOSOVO / SESTANEK ŠESTERICE V RIMU Kontaktna skupina za sankcije, a tudi za »spodbujanje« Beograda k dialogu Zamrznili premoženje ZRJ v tujini, a Jugoslavija bo nastopila na svetovnem nogometnem prvenstvu RIM - Ameriški Wa-shington post je na predvečer sestanka kontaktne skupine o Kosovu v uvodniku zapisal, da besedne grožnje ne zadostujejo več za rešitev kosovske krize. Vse kaže, da diplomatski predstavniki šestih držav, ki sestavljajo kontaktno skupino, to je ZDA, Francije, Velike Britanije, Rusije in Italije, tistega opozorilnega članka niso prebrali. Na včerajšnjem sestanku na sedežu italijanskega zunanjega ministrstva na Farnesini, so odločili sledeče: »Odločno so zahtevali prekinitev nasilja in začetek dialoga.« Kot poroča agencija ANSA so se zavzeli za »paket spodbudnih in omejevalnih ukrepov, da bi obe strani pristali na mirovno pot, ki jo je začrtala kontaktna skupina.« Med spodbudami gre omeniti popolno reintegracijo Beograda v mednarodne organizacije. V okvir sankcij spada zamrznitev skladov jugoslovanske federacije in Srbije v tujini, za kar pa so se bili že domenili na londonskem sestanku kontaktne skupine. Obenem so Se zagrozili, da bodo na naslednjem sestanku v Parizu ukinili nove javne investicije v Zvezni republiki Jugoslaviji, ce bo Beograd oviral dialog. Ta grožnja pa ni bila izrečena soglasno, saj je imela Rusija dokajšnje pomisleke o uvedbi take sankcije proti njeni balkanski zaveznici. Beograd je torej lahko zadovoljen z odločitvami šesterice kontaktnih držav. In to toliko bolj, ker se je Francija sicer izrekla za okrepitev sankcij proti ZRJ, zavrnila pa je vsako možnost, da bi Jugoslavijo kazensko izključili s skorajšnjega svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v poletnih mesecih prav v Franciji. Tudi Francozom so torej bolj pri srcu lastne gospodarske koristi kot pa trpljenje in umiranje albanskega prebivalstva na Kosovu. V zadevo se je včeraj vljuCila tudi Albanija. Predsednik albanske vlade Fatos Nano je zaprosil italijanskega zunanjega ministra za poseg vojaških enot Nato v Albaniji, in sicer na meji s Srbijo, da se ne bi požar, ki ga netijo na Kosovu, razširil tudi v Albanijo. Z včerajšnjega zasedanja kontaktne skupine v Rimu (Telefoto AP) RIM / OB SESTANKU KONTAKTNE SKUPINE Manifestacija Albancev pred Famesino RIM - Dva tisoC Albancev, ki živijo v Italiji, je danes manifestiralo pred sedežem italijanskega zunanjega ministrstva proti srbskemu terorju in grozodejstvom na Kosovu. Članom kontaktne skupine, ki so se sestali na Farnesini, so iznesli zahteve Odbora, ki združuje organizacije kakih 700 tisoC Albancev iz Kosova. Albanci zahtevajo prekinitev morije, etničnega Čiščenja in genocida, ki ga izvajajo srbski vojaki nad nedolžnim prebivalstvom, ter pravico do samoodločbe za Kosovo. IZRAEL / DANES IN JUTRI OB IZREDNIH VARNOSTNIH UKREPIH Svečanosti ob 50. obletnici ustanovitve izraelske države JERUZALEM - V Izraelu so se sinoči začele slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve izraelske države. V dveh dneh bodo organizirali veC kot 300 prireditev v spomin na ustanovitev judovske države 14. maja 1948. Višek bodo slovesnosti dosegle danes zveCer, ko bo po judovskem koledarju minilo natanko 50 let, odkar je David Ben Gurion razglasil nastanek Izraela. Osrednje slovesnosti se bodo udeležilo izraelsko vodstvo, pa tudi nekateri tuji predstavniki. Slednjih ne bo veliko, med njimi pa velja zlasti omeniti ameriškega podpredsednika Ala Gorea. Četudi bodo slovesnosti skrile marsikateri razdor v izraelski družbi, pa se verskim in ideološkim razlikam ni moč izogniti. Tako nameravajo judovski skrajneži in naseljenci demonstrirati na območju Bar Homa v vzhodnem, palestinskem delu Jeruzalema, kjer želijo izraelske oblasti kljub odločnemu nasprotovanju Palestincev zgraditi novo judovsko naselje. Na istem kraju naj bi demonstrirali tudi pacifisti, zato je policija v Bar Bomo že napotila okrepljene enote. Sicer pa je prišlo do protipalestinskih demonstracij tudi med spominsko svečanostjo na vojaškem pokopališču Holon pri Tel Avivu. Ortodoksni judje bodo protestirali v svojih Četrtih v Jeruzalemu. Nasprotujejo namreč praznovanju ustanovitve izraelske države, saj mora po njihovem verovanju prej priti mesija. Ob Zidu objokovanja v Jeruzalemu bodo organzirali molitve, ki pa se jih želijo udeležiti tudi ti reformirani judje. Povsod po Izraelu je policija v pripravljenosti. Medtem ko judje praznujejo velik dan, je to za milijon Palestincev dan žalovanja, ustanovitev izraelske države je namreč zanje pomenila katastrofo. Do sobote zveCer ho zato v veljavi zapora Zahodnega brega in Gaze. 50-letnice ustanovitve izraelske države se bodo po številnih državah spomnili z raznimi manifestacijami. Tako bo italijanska televizija drevi predvajala posebno oddajo Enza Biagija, nato pa znani film Stevena Spielberga Schindlerjev seznam. Na sliki (foto AP) uraden začetek proslav 50-letnice s spominom na žrtve. Na Kosovu še spopadi in mrtvi BEOGRAD - Napetost na Kosovu ne popušča. Beograjska agencija Fo-Net je sporočila, da so srbski vojaki med pogrebom treh Albancev, ki so jih ubili pred dnevi, streljali na ljudi in pri tem ubili enega Albanca, trije pa so bili ranjeni. Srhske oblasti niso potrdile incidenta, ki se je dogodil v vaši Prilep na območju Dečanov. Vroče pa je bilo tudi v drugih krajih, predvsem ob meji z Albanijo. Streljati so v vaseh Baha-loc in Gramocelj, zelo napeto pa je bilo tudi v Djakovici, potem ko so ponoči vojaki jugoslovanske vojske ranili 15-letnega Albanca. Srbska policija iz Prištine je javila, da se je mladenič znašel v križnem ognju med agenti in skupino oboroženih Albancev, ki naj bi napadli srbske policiste. V kraju Desinci pa so odkrili trupli dveh Srbov. Po vesteh jugoslovanske svobodne radijske postaje B 92 naj hi umorjena pripadala skupini osmih Srbov, ki so ju Albanci ugrabili pred nekaj dnevi na območju Dečanov. Tadžikistan: plaz zasul 57 hiš MOSKVA - V Tadžikistanu je zaradi zemeljskega plazu umrlo najmanj sto ljudi, veC deset jih je ranjenih, najmanj 50 pa jih Se pogrešajo, je sporočila ruska televizija TV center, ki je kot vir navedla sporočilo tadzikistanskega notranjega ministra. Ruska tiskovna agencija Itar-tass pa je poročala, da je pod nekaj metrov globokim plazom v 57 stanovanjskih hišah ujeto neznano število ljudi in da ni upanja, da so preživeli. Število žrtev naj ne hi bilo znano, saj so na območju zadnje štetje prebivalstva izvedli pred desetimi leti. Zemeljski plaz se je sprožil v noči na nedeljo zaradi močnega deževja v mestu Navdi, 190 kilometrov severovzhodno od prestolnice Dušanbe. Vlada je pozvala mednarodno skupnost k pomoči in na kraju nesreče vzpostavila krizni center. (STA/AFP/Itar-tass) Severna Irska nauk za Eto SAN SEBASTIAN - Baskovska separatistična organizacija ETA je v sporočilu za javnost, ki ga je objavil neodvisni dnevnik Egin, zatrdila, da se bo "poskušala učiti" iz mirovnega sporazuma za Severno Irsko. ETA na mirovni proces v Ulstru gleda s spoštovanjem in pri tem poudarja, da je najpomembnejši dosežek mirovnega sporazuma oblikovanje "globalne rešitve" za številne probleme Severne Irske. Gre za prvi uradni odziv baskovske organizacije na podpis mirovnega sporazuma za Severno Irsko, vendar pa organizacija ne pojasnjuje, iz katerega "nauka" naj bi se učila, kot tudi ne napoveduje morebitnega prenehanja oboroženega boja. V omenjenem sporočilu za javnost ETA prevzema odgovornost za približno petnajst atentatov, ki jih je izvedla od januarja letos. Med njimi je tudi umor pomočnika seviljskega Zupana Alberta Jimeneza Becerila in njegove soproge. (STA/AFP) Kurdi zanikali umor Palmeja ANKARA - Politično krilo Kurdske delavske stranke (PKK) je zanikalo, da je nekdanjega švedskega premiera Olofa Palmeja ubil eden izmed pripadnikov stranke, poroča prokurdska tiskovna agencija DEM. Kot so v Stockholmu izjavili predstavniki Fronte za osvoboditev Kurdistana (politično krilo PKK), naj bi slo pri teh obtožbah za provokacijo in podpihovanje s strani Turčije. Predstavniki Fronte za osvoboditev Kurdistana so švedsko vlado in policijo prav tako pozvali, naj se "izogneta nepopravljivemu poslabšanju odnosov med švedskim in kurdskim ljudstvom", še poroča agencija DEM. (STA/AFP) Potres v Grčiji ATENE - Jugozahodni del grškega Peloponeza je vCeraj zjutraj prizadel potres 5,9 stopnje po Rihterjevi lestvici. Po podatkih geofizicnega instituta v Atenah je bilo žarišče potresa v morju 120 kilometrov južno od mesta Kalamata Sunke potresa so Čutili tudi na ostalih območjih Peloponeza O morebitni škodi zaenkrat ne poročajo. Potresni strokovnjaki so pojasnili, da jih potresni sunek ni vznemiril in da ne pričakujejo popotresnih sunkov. (STA/dpa) Digitalno vaga * za osebe - 1 leto garancije, avtomatična povratek na nulo in odklop bele barve, nosilnost do 120 Kg., delitev na 500 gr., deluje na baterije 19.900 Anatomska sedežna prevleka * iz napihnjenega stiropala, se prilagodi vsem pozicijam, masažni efekt, mere: 3x49x97 cm. 7,900 jmoct Set dojenček 4 kosi * 100% bombaž, 1 brisača s kapuco 80x80 cm., 1 otroška brisača 50x70 cm., 1 servietka, 1 podbradnik z rokavi, barve: roza, plava in bela Podzglavnik za tilno masažo * Metla z lopatico * obložen 100% z bombažem, deluje na baterije (niso vključene), iz naravne žime mere: 40x24x8 cm. Voziček za punčke * rdeče ogrodje odeto z blagom z medvedčki iz 100% bombaža, kolesca iz rdeče plastike, zložljiv mm 9.900 Kratka tenda mere 50x160 cm., 4 različni motivi Orodje za vrtnarstvo * lopatica, kultivator, grablje, krevlja, strgalnik in 2 podaljšljiva ročaja A9«r7,900 * mmmi Brisača s kapuco za dojenčka * 100% bombaž, mere 80x80 cm. barve: roza, plava in bela OP 30./4./98 PO 13./5./98 Bianco di Custoza DOC .2-S90r 11,5% Vol., A 1AA 0,75 L, 2.920 lir/l. Z* I VU Amaretti jpsor 200 gr' 700 3.950 lir/Kg.____________/ 7 V Pasja hrana v posodicah 300 9r- 1 i)QA 4.300 lir/Kg. I .A7V Grižljaji za mačke JL39& okus povrtnina AAA 415 gr., 2.386 lir/Kg. Wv Gel za tuširanje J-790" zeleno jabolko / breskev i AAA 1.290 Anatomska sandala * podplat EVA, podloga iz plule, barve: rjava/siva, plava/rumena, beige/črna, številke: 36/41 Tekoča krema / Body Milk 500 ml., 3.980 lir/l. Parfumiran dezodorant 100 ml., 11.900 lir/l. Tekoči prašek z odstranjevalcem madežev 1,51., 2.660 lir/l. Detergentni robčki baby 150 kosov 1.290 1.990 j~95tr 1.190 3.990 J2-690T 2.190 Unisex telovadne copate * podplat s sistemom — Air, zgornji del bel in plav, J, ' številke: 36/43 Čevlji za sprehod * usnjena z gumijasto podplat Telovadni copati * __________pc______ črna podplat, z vezalkami, sistem Air, in vezalkami, mere: 39/45, barve: mere od 38 do 43^ rjava in črna Leskove hlačnice * Pometač 20 den, iz Lycre, v 5 različnih barvah, mere: 36/40 in 48/50 za WC * v obliki kaplje, razne barve mt um 1.990 1.990 Varnostna mreža * 14.900 14.900 14.900 E-Br 2.490 Pajac za novorojenčka 100% bombaž, odprtina na sprednji strani do nog z 9 gumbiči, mere: 62/86 Otroški pajac z vezenjem * 80% bombaž, 20 % poliester, z vezenjem, mere: 62/86, v 4 barvah in 2 modelih ms Body za novorojenčka * 100% bombaž, s kratkimi rokavi, 2 barvi, mere: 56/62 in 92/98 Dekliška majica z gumbiči * z dolgimi rokavi in gumbiči, barve: črna 1 fVOnflT in bela, 100% bombaž, «*tVI#VV _ mere: 104/152 Unisex jopič iz povoščenega platna * material: 100% bombaž, povoščena zunanjost, podloga 100% poliester, 2 sprednja žepa, mere: S/XL JW 49.900 Otroška malica z rizbami * 100% bombaž, barve: rumena, rdeča in plava, mere: 116/152 Ženska Svveat Shirt * 100% bombaž Jersey, z odtisom na sprednji strani, barve: plava, rdeča in rumena, mere: S/XL Otroška polo majica * 100% bombaae, z gumbioei, v 4 barvah: mere: 116/164 Jopič s kapuco * zunanjost iz bombaža in poliesterja, prevleka 100%Nylon, z zapidjivo kapuco, mere: 128/164 Flanelasta otroška srajica* 100% bombaž, mere: 92/122 Jopič Racina * zunanjost iz nylona Oxford, podloga rokavov 100% poliamnid, z zadrgo, vrvico v pasu, z 2 stranskimi žepi -mere: M/XXL - barve: bela/rumena in bela/rdeča 11; t" Ženska polo majica s patenti 100% bombaž, s 3 gumbiči, enobarvna, barve: zelena, plava mere: S/L Moška polo majica s patenti * barve: siva-melange: 98% bombaž, 2% poliester; ecru-melange: 75% bombaž, 25% poliester • >4'' _x" s kratkimi rokavi mere: S/XL jimr 9,900 ^s*r GORICA, ULICA III. AR IVI AT A 186 tl V POOBIASCINIH PRODAJNIH MESTIH OD 30.4.S8 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN v PRIMERU NAPAK in OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA GORICA / OBČINSKI SVET GORICA / V BRATUŽEVEM CENTRU NOVICE Nekaj novosti za promet v mestu Trije novi semaforji in parkirišča proti plačilu Sinoči začetek razprave o industrijski coni Goriški občinski svet je sinoči konCno zaCel razpravo o urbanistični varianti, ki zadeva tudi problem razdalj med štan-dreškimi hišami in industrijsko cono. Ko poročamo, razprava Se traja in bomo zato o zaključkih pisali jutri. Lahko pa povemo, da je takoj po ekspo-zeju odhomika za urbanistiko Mattiussija, ki je predstavil ves sklop norm variante za različna območja, svetovalec Bernard Špacapan tudi v imenu Igorja Komela in Renata Fiorellija predložil amandma, ki je bil dogovorjen z rajonskim svetom: gre za to, da bi zamrznili dodelitev štirih spornih parcel ob vasi in morebitne nove hali sezidali na drugih parcelah industrijske cone. Občinski svet je zasedal tudi predsinoCi in odobril nekaj sklepov s prometne- ga področja. Med temi je tudi namestitev treh novih semaforjev na nekaterih kritičnih točkah. Brez velikih težav sta bila odobrena semaforja na križišču Ul. Brass in Semeniške ter na križišču Ul. Duca d’Aosta in Puccinijeve oz. Rossinijeve. Zavrnjena je bila namestitev semaforja pred gasilsko postajo v Ul. Dia-cono, ker je bil izid glasovanja izenačen: 14 proti 14. Po drugi strani je bila sprejeta namestitev naj-spomejšega med novimi semaforji, tj. na križiSCu ulic Leoni in Diacono. Za semafor se je zelo ogrevala odbornica Paolinijeva. Marsikdo v samem odboru ni soglašal z njo, saj so prav v tem mandatu razmeroma ugodno rešil probleme na tem križiSCu z uvedbo enosmernih ulic, ki jih bodo sedaj odpravili. Proti semaforju, ki da bo povzročal zastoje, onesnaževanje in druge težave, so mnogi stanovalci v bližini zbirali podpise. Nasprotno mnenje so izrekli tudi mestni redarji in občinski urad za ceste. Vsi so menili, da je semafor (strošek znaša okrog sto milijonov) nepotreben ali celo škodljiv. Vse je bilo zaman: z glasovi samo 12 svetovalcev (7 jih je bilo proti, 8 vzdržanih, 14 odsotnih) je odbornica Paolinijeva dosegla svoj namen. Občinski svet je tudi razpravljal o parkiriščih proti plačilu: uvedli jih bodo Se 60 na začetnem delu Korza Italia in drugih ulicah tik ob sedanji modri coni. Zavrnjen je bil predlog o namestitvi park-metrov, tako da bo ostal v veljavi sedanji sistem plačevanja, upravljanje parkirišč pa so zaupali mestnemu podjetju AMG. Baletni ansambel Verdija iz Trsta nastopil za mlade V okviru projekta »Tolomeo« V okviru projekta»Tolomeo«, ki na pobudo občinskega odbornistva za Šolstvo in mladinska vprašanja ponuja goriski šoloobvezni mladini razne kulturne prireditve, so se vCeraj in v torek v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža zvrstile uprizoritve dveh baletnih predstav. Člani plesnega ansambla Verdijevega gledališča iz Trsta so za učence osnovnih Sol uprizorili baletno predstavo »Zingari« (na sliki - foto Bumbaca), za srednje Sole in vCeraj popoldne tudi za drugo občinstvo pa so predstavili balet »Bolero e Carmen«. V obeh primerih je šlo za kvalitetni predstavi, ki sta zadovoljili občinstvo. Sen. Toviani z dijaki o ustavi Senator Paolo Emiho Taviani, ki je bil med sooblikovalci ustave Republike Italije, bo danes ob 10. uri govoril dijakom Četrtih in petih razredov višjih srednjih Sol. Srečanje je seveda odprto tudi občinstvu. Taviani bo govoril v avditoriju v Ul. Roma na pobudo pokrajinske uprave in odbora za usklajevanje prireditev ob 50-letnici ustave. Organizator Tavianijevega obiska je združenje AVL. Prvi maj v Števerjanu Na pobudo KD Briški grič bodo v Dvom v Steverja-nu v dneh 1., 2. in 3. maja prvomajske prireditve. Jutri ob 16. uri bo tradicionalni shod z govoroma predsednika Pokrajine Giorgja Brandolina in Igorja Komela v imenu SKGZ. Sledil bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in ples s Kvintetom mi. V soboto bo ples s skupino »Juke box«. Med plesom bodo izbrah Miss in Misterja Brda 98. V nedeljo bo ob 9.30 na sporedu 19. spominski pohod Steverjan-GonjaCe, ob 15. uri bodo Igre brez meja. Sledil bo ples z ansamblom Kvintet mi. Praznik Molje v Rupi V Rupi se jutri, 1. maja, nadaljuje in zaključi Praznik frtalje, ki ga prireja Prosvetno društvo Rupa-PeC. Program bo ob 16.30 uvedel moški pevski zbor iz Stmavra, sledil bo priložnostni govor Erike Jazbar, nastop dramske skupine PD Standrež z veseloigro Čudna bolezen in ples z ansamblom Happy day. Lov na tuje priseljence Finančni stražniki v Gorici so prejšnjo noC prijeli štiri priseljence, tri Makedonce in Srba. Zasledili so jih nedaleč od RdeCe hiše, ko so skušah zbežati v smeri Rafuta. Nazadnje so jih prijeli in izgnali. Enega so tudi prijavih sodstvu, saj so ugotovili, da je že bil izgnan iz države, ase ni pokoril odloku. V Svetogorski Četrti je pohcija aretirala 19-letnega Ljubljančana, ki naj bi proti plačilu pripeljal Cez mejo dva druga Makedonca. GORICA / MESTNO PODJETJE Plačevanje računov AMG le na pošli in na bankah Mestno podjetje za storitve AMG sporoCa, da poslej plačevanje računov za dobavo vode, elektrike in plina ne bo veC mogoCe neposredno na njihovem sedežu v Ul. 9. avgusta. Novost stopi v veljavo s 4. majem, ko bo račune mogoCe plačati na vseh postnih uradih, pri okencu Goriške hranilnice za občinske dajatve v Drev. 24. maja 4 in pri sledečih bančnih zavodih: Goriška hranilnica, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka So-vodnje, banka Antoniana Popolare Veneta, Kmečko obrtna posojilnica LoCnik, Banca di Roma, GRUP, CRT, Rolo Banca, Ljudska banka Čedad, San Paolo, Cassa-marca. Na osnovi pogodbe z AMG bo plačevanje na teh bankah brez vsakršna dodatne komisije. Možno je tudi udobno plačevanje z avtomatično obremenitvijo na bančni tekoči raCun. Pri plačilu na dragih bančnih zavodih pa bodo zaračunali tudi komisije. Uradi AMG v Ul. 9. avgusta ostajajo na razpolago za sklepanje pogodb, za avtobusne abonmaje in parkirnine. GORICA KINEMA / POSEBEN DOGODEK V KULTURNEM DOMU Videofilmi »Brda - Celovec ekspres« Na ogled 4 produkcije koroške skupine Film mladje in film Cvetoča Brda Nadje Velušček Nocoj ob 20.45 bo na pobudo Kinoa-teljeja v Kulturnem domu v sezoni Gorica kinema poseben veCer »Brda-Celovec Ekspres: videozgodbe«. Vstop bo brezplačen. Skupina Film mladje iz Celovca bo predstavila štiri produkcije: »Ahasver«Tima VVuesterja, »Hotel Intercontinental« Nika Sturma in Oliverja Marčete, »Kamnosek« Oliverja Marčete in »Večernice« Andrine MraCnikar. Na sliki so prav igralci iz tega filma, ki prikazuje nic kaj veCemisko zgodbo o skupini mladih, ki razpravljajo o svojih življenjskih vprašanjih, o veselju in žalosti, prijateljstvu in ljubezni. Kinoatelje pa bo predpremiemo predstavil dokumentarec Nadje Velušček GvetoCa Brda, ki ga bo slovenski program RAJ oddajal jutri, 1. maja, ob 20.45. POKRAJINA Novo vodstvo konzorcija CISI Pokrajinski konzorcij za oskrbo prizadetih CISI je naredil nov korak na poti reorganizacije. Na skupščini elanov konzorcija (to so Pokrajina in vse občine na Goriškem) so v skladu z določili novega statuta izvolili nov upravni odbor. Predsednik bo odvetnik Antonio Pollino, izvedenec za upravno pravo, elani odbora pa upokojeni učitelj Mario Corbatto, socialna delavka Lidia Devetak, odvetnik Paolo Mulitsch in Upokojeni podjetnik Franco Bartoli. Upravitelji bodo skrbeli za delovanje konzorcija in Upravljanje storitev, ki jih CISI (nekdanji CPAR) nudi oskrbovanim. Skupščina konzorcija, na celo katere je bila izvoljena pokrajinska odbornica prof. Maria Rosa-ria Di Dato (dosedanja predsednica CPAR in nato CISI), pa bo skrbela za Usmerjanje dejavnosti. PODGORA IN STRAŽICE V spomin na delavce Leta 1945 so padli, ko so branili tovarne Predstavniki borčevskih združenj in sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so vCeraj na dveh slovesnostih pred vhodom v nekdanjo podgorsko predilnico in pred tovarno Safog (danes Carraro) v Stražicah počastili spomin delavcev, ki so na predvečer osvoboditve leta 1945 padli v boju za obrambo tovarn pred cetniskimi hordami, ki so takrat bežale skozi Gorico. V Podgori je spregovoril tajnik CGIL VValter Papais, v Stražicah pa Giovanni Fania (CISL) in Silvino Poletto (VZPI-ANPI). Med drugim so spomnili na doprinos delavskega razreda v boju za osvoboditev in tudi za gospodarski napredek. Zaradi tega, je med dragim naglasil Fania, je potrebno, da zgradimo združeno Evropo, ki ne bo samo skupno tržišče kapitalov, temveč bo temeljila na enakem dostojanstvu vseh delovnih ljudi. 1. maj v Gradišču rock festival v Tržiču Dopoldne tradicionalni prvomajski shod v Gradišču, popoldne rock koncert v diskoteki Hippodrome v Tržiču. To sta glavni prireditvi, ki jih sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL na Goriškem prirejajo jutri ob praznovanju 1. maja, mednarodnega praznika dela. Letošnji delavski praznik bo v znamenju Človekovih pravic ob 50-letnici sprejema deklaracije OZN o Univerzalnih človekovih pravicah. Mnoge od teh temeljnih pravic, ugotavljajo sindikati, še vedno niso uresničene. Pri tem opozarjajo zlasti na socialne diskriminacije, ki mnogim šibkejšim subjektom preprečujejo uživanje najosnovnejših človekovih pravic. To gotovo velja za brezposelne, za mlade, ki jim tržišče ponuja vedno bolj negoto- va, slabo plaCa in sindikalno nezaščitena delovna mesta, za ostarele, za priseljence. Sindikalne zveze bodo zaradi tega izdelale nekakšno socialno platformo, s katero želijo ob problemih razvoja in zaposlovanja, ki se rešujejo v okvira Teritorialnega pakta in snujočega se Čezmejnega pakta z Novo Gorico, postaviti v ospredje tudi probleme zdravstva, stanovanj, poklicnega usposabljanja. Kar zadeva 1. maj bo shod v Gradišču jutri s sprevodom ob 9. uri iz Drevoreda Trieste. V mestnem parku bo glavni govornik državni tajnik in nekdanji tajnik kovinarjev Gianni Italia. Popoldne ob 14. uri bo 2. festival rock skupin z Goriške v diskoteki Hippodrome. Koncertu bo sledil ples v diskoteki. Vstop bo brezplačen. KINO GORICA VITTORIA 1 18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle. VITTORIA 3 18.45-20.30-22.15 »Un topolino sotto sffatto«. Prod. Števen Spielberg. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Codice mercury«. Bruce VVillis. TRTIC. COMUNALE 20.30 »Grazie, signora Thatcher«. Rež. Mark Herman, i. P. Postlethvvaite in E. McGregor. s______________IZLETI KD KRAS DOL-POLJA- NE organizira v nedeljo, 31. maja izlet v Prekmurje. Vpisovanje in informacije pri Vandi Visintin (tel. 78241) samo Se danes od 17. do 19. ure. moška oblačila F ss P^UI. Carducci 24 tel. 537561 13 OBVESTILA GODBA NA PIHALA KRAS obveSCa, da bo prvomajska budnica v Doberdobu ob 6. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi elane, da se polnoštevilno udeležijo nedeljskega pohoda Steverjan - GonjaCe - Ste-verjan. Prijave eno uro pred startom v Števerjanu. SPDG Vabi elane in prijatelje na spominski pohod Steverjan - GonjaCe - Steverjan, v nedeljo, 3. maja. Prijave eno uro pred startom, ki bo ob 9.30. KRUT prireja desetdnevne počitnice na Malem Lošinju od 19. do 29. junija in v Poreču - Zelena laguna od 21. junija do 18. julija v treh izmenah. Vpisovanje pri Anamariji - tel. 531644. KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski teCaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob Četrtkih ob 15. uri v domu Andreja Budala na PilošCu. Informacije pri Sari (tel. 537525). I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO. Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, Costantino Vidoz iz sploSne bolnišnice v LoCnik; 11.00, Akna Car-gnelli vd. Perco iz splošne bolnišnice v LoCnik; 11.00, Milan Marvin iz Trsta v cerkev v Standrežu (ob 12. uri) in na tamkajšnje pokopališče. Kulturno društvo in mešani pevski zbor Oton Župančič iz Standreža izrekata občuteno sožalje Diegu Marvinu in svojcem ob boleti izgubi dragega oCeta. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 13 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Borza včeraj spet navzdol MILAN - Italijanska borza je včeraj preživela Se en sestanek od tistih, ki jih je bolje čimprej pozabiti. Po torkovem vzponu, s katerim je Piazza Affari nadomestila velik del hudih ponedeljkovih izgub, je delniški trg kljub poskusom reagiranja pospravil Se eno izgubo, tokrat za 2,83 odstotka, potem ko je pol ure pred koncem sestanka Mibtel izgubljal kar 3, 44 odstotka. Se globlje je padel indeks tridesetih najboljših delnic Mib-30, ki je sestanek končal z nazadovanjem za 3, 7 odstotka. Poleg skoraj otipljive živčnosti zaradi izgub v preteklih dneh in zaradi negotovosti na mednarodnih trgih, je Milan plačal tudi zaradi neznank, ki se porajajo pred uradnim krstom evra. Svojo težo je imelo na primer novo Tietmayerjevo svarilo Italiji (in Belgiji) v zvezi z njuno prezadolženostjo, živčnost pa povečuje tudi neskončno francosko-nemSko merjenje moči okrog kandidature za guvernerja Evropske centralne banke. Z bolj tehničnega vidika je trg včeraj utrpel pomanjkanje vlaganj oziroma nakupov, Se posebno kar zadeva delnice močnih družb, ki predstavljajo kar 75 odstotkov kapitalizacije borze. Več povpraševanja je bilo po vrednostnih papirjih srednjih družb, o čemer govori tudi njihov indeks Midex, ki je na koncu izgubil zgolj 0,73 odstotka. EVRO / EVROPARLAMENT ZAČEL RATIFIKACIJO Ciampi: Italija gotovo na seznamu 11 držav Boj za osvojitev vrha centralne banke še traja BRUSELJ - Evropski parlament je sinoči začel postopek za ratifikacijo zgodovinske odločitve o uvedbi evra v enajstih državah Evropske unije. To odločitev bodo namreč v soboto sprejeli Sefi vlad in držav petnajsterice na vrhunskem srečanju v Bruslju. Pritrdilni glas evroparlamentarcev je praktično zajamčen, obsega pa tudi poročilo o konvergenci 11 držav, ki ga je 25. marca sprejela Evropska komisija. Mnenje parlamentarne skupščine, ki je obvezno, a ne obvezujoče, bo posredovano jutri finančnim ministrom petnajsterice, ki bodo prvi, pred sobotnim vrhom odobrili seznam enajstih evrodr-žav. Njihov predlog bodo namreč v soboto popoldne slovesno podpisali vsi Sefi vlad oziroma držav, zbrani na zgodovinskem zasedanju v Bruslju. V dokumentu, ki bi ga moral Evropski parlament danes na izrednem zasedanju sprejeti s Široko večino na osnovi sporazuma med ljudsko stranko in socialisti, bodo evroparlamentarci med drugim zahtevali od Italije in Belgije, naj se konkretno obvežeta za poglobitev proce- sa konsolidacije svojih javnih financ zaradi znanega visokega javnega dolga. Evropska skupščina bo v resoluciji obenem predlagala oblikovanje močne evropske politike za zaposlovanje, saj mora boj proti brezposelnosti potekati vzporedno z rojevanjem evra. Kar zadeva Italijo, je zakladni minister Ciampi v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice včeraj izjavil, da je njeno sodelovanje v monetarni uniji zdaj dokončno potrjeno. »Italiji je uspelo ujeti prvi vlak skupne denarne enote in nihče ne more zahtevati od nje dodatnih obvez za sanacijo javnih financ glede na tisto, kar je bilo če uresničeno in tisto, kar je zapisano v ekonomsko-finančnem programskem dokumentu. Vendar ni nobenega dvoma, da je treba sprejete obveze izpolniti,« je dejal Ciampi, ki je tudi označil kot razumljive in utemeljene skrbi evropskih partnerjev za gospodarsko stabilnost monetarne unije. Kar zadeva kandidaturo za guvernerja Evropske centralne banke, za katero Se vedno ni soglasja, pa je Ciampi dejal, da bo treba na ime počakati do bruseljskega vrha. r OBISK / V REZIJI TRGOVINSKIH ZBORNIC FJK IN VENETA h Gospodarska misija v Mariboru in Gradcu Podjetniki severovzhoda odkrivajo Štajer- MARIBOR - Podjetja iz severovzhodne Italije hodijo na turneje po srednji in vzhodni Evropi, ki je postala njihovo naravno zaledje in je povrhu sredi živahne in stalne gospodarske rasti. Zdaj je na vrsti dvodnevni informativni obisk v Sloveniji, in sicer v Mariboru, od tam pa bo italijanska gospodarska delegacija odpotovala v avstrijski Gradec. Misijo so organizirale trgovinske zbornice Furlanije-Julijske krajine in Veneta, sodi pa v okvir evropskega programa Euregio Alpe-Jadran. Italijanska tiskovna agencija Ansa je v napovedi obiska zapisala, da je Slovenija eden najzanimivejsih trgov srednjeevropskega prostora, ker se odlikuje po visoki kupni moči prebivalstva, po ugodni gospodarski konjunkturi in po živahnem notranjem povpraševanju. Postreže tudi z vrsto podatkov, vendar so navedene številke resnici na ljubo zastarele in že presežene. Plačilna bilanca s tujino je pod nadzorom, medtem ko je pri- manjkljaj v trgovinski bilanci izravnan s prihodkom iz turizma, saj državo obišče približno Sest milijonov gostov na leto, piše Ansa in dodaja, da je bila na lestvici tveganja držav italijanske družbe za zavarovanje mednarodnih poslov (SAGE) Slovenija junija lani označena z oceno 2/a (lestvica gre od l/a za minimalno tveganje do 6/a za naj višjo rizičnost). Po mnenju izvedencev trgovinskih zbornic Veneta je v Sloveniji posebno veliko povpraševanje za vmesne dobrine in za blago široke porabe, zelo zanimive možnosti pa ponujajo sektorji telekomunikacij, mikroelektronike in tehnologije za varstvo okolja. Dobre so tudi perspektive na infrastrukturnem področju (modernizacija železnic ter gradnja avtocest in elektrarn). Od 3000 mešanih družb v Sloveniji jih je 350 z italijanskim kapitalom, industrijski sistem Slovenije, ki je izrazito usmerjen v izvoz, pa je po pisanju tiskovne agencije enak kot v severovzhodni Italiji. FRANCIJA / LANSKA ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA ZELO USPEŽNA Avtomobili in letala gredo kot za med Odlično gredo v prodajo tudi Renaultovi avtomobili, ki jih izdelujejo v Novem mestu PARIZ - Francozi so bili v lanskem letu zelo uspešni v mednarodni trgovini. Za 13, 7 odstotka so povečali izvoz, ki je dosegel 1.608 milijard frankov, medtem ko je uvoz porasel za samo za 8, 3 odstotka in se ustalil pri 1.506 milijardah. Presežek zunanjetrgovinske bilance je torej znašal 173, 4 milijarde frankov, kar je dvakrat toliko kot leta 1996, ko so imeli samo 86 milijard frankov presežka. Zunanjetrgovinska bilanca Francije je sicer aktivna že vse od leta 1992, lani pa je dosegla najvisjo stopnjo. Francozi so Se posebno ponosni, ker so dosegli velik uspeh v izvozu industrijskih izvodov. V Parizu predvidevanje, da letos ne bodo dosegli lanskega rezultata. Veliko namreč izvažajo v dr-Save Daljnega vzhoda, kamor so lani izvozili blago v vrednosti 110 milijard frankov, 31 odstotkov več kot leto prej. Zaradi krize v azijskih državah se francoski izvoz na tiste trge že zmanjšuje. Industrije! sicer upajo, da se bo povečala notranja poraba, posebno zadovoljni pa so zaradi uspehov, ki jih v zadnjem času dosega njihova letalska industrija. Imajo veliko naročil za nova potniška letala, ki jih kupujejo tudi ameriške letalske družbe. Zelo uspešna je tudi francoska avtomobilska industrija. V Italiji so povečali prodajo zaradi državnih olajšav za zamenjavo starega avtomobila z novim, drugod pa zaradi povečanja povpraševanja po novih vozilih. Čeprav v tujih državah izdelani avtomobili francoskih znamk ne sodijo v francosko zunanjetrgovinsko bilanco, se je zanimivo ustaviti pri vozilih znamke Renault. Ta je zaprla tovarno v Belgiji in modernizirala obrat v Sloveniji, Revoz v Novem mestu. Tam zdaj izdelujejo najnovejšo različico modela Clio. Ker gre to vozilo zelo dobro v promet, hoče uprava tovarne Revoz uvesti tretjo, nočno izmeno. Na razne zaposlovalne urade na Dolenjskem je tako naslovila prošnjo, naj ji priskrbijo petsto ljudi za nočno izmeno. Zaposlitev je zagotovljena za določen čas, do konca leta, delavci pa bi prejemali od 80.000 do 100.000 tolarjev plače, kar je veliko več od plač zaposlenih v dnevnih izmenah. Na območju Novega mesta je 5.511 brezposle-nih, v slovenskem tisku pa beremo, da je le malokdo od vpisanih v sezname iskalcev dela pripravljen sprijeti nočno službo. Delavce bodo zato morali »uvažati« iz Prekmurja in Maribora, kajti slovenska vlada je že povedala, da ne bo dovolila, da bi v Novo mesto prihajali delavci iz tujine - seveda iz bližnje Hrvaške, kjer bi jih našli z veliko lahkoto. Ze dolgo je znano, da francoska avtomobilska industrija uspeva tudi po zaslugi novomeške tovarne, kajti tam narejena vozila (več kot 80.000 na leto) gredo v prodajo ne samo na slovnskem trgu, ampak tudi v Italiji, Avstriji in celo v južni Franciji. Ce torej vozil iz tovarne na Dolenjskem ne bo dovolj, bo trpela celotna prodaja francoskih izdelkov v Evropi. Marko VValtritsch H OBRT / PRVO SREČANJE T- Združenji ARA in SGZ začeli novo obdobje sodelovanja GORICA - Pokrajinsko združenje goriških obrtnikov (APA) se je te dni sestalo z vrhom Slovenskega gospodarskega združenja (SGZ), da bi se pogovorili o skupnih vprašanjih in problemih ter o možnostih sodelovanja. To je bilo prvo neformalno srečanje predstavnikov obeh organizacij, ki je - kot je zapisano v tiskovnem sporočilu združenja APA - označilo začetek novega obdobja v njunih odnosih in se bo razvijalo na osnovi vrste nadaljnjih neposrednih stikov. Delegacijo APA je vodil predsednik Marco Del Neri z direktorjem Bronom Gazullijem, SGZ pa so zastopali predsednik Vito Primožič, direktor Igor Orel in vodja obrtne sekcije Karel Tomšič. Kot razberemo iz tiskovne note, je pogovor pokazal na visoko stopnjo ujemanja stališč obeh organizacij, v ospredju pa so bila vprašanja ukinitve carinskih pregrad na meji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in posledične potrebe po iskanju novih oblik sodelovanja čez mejo. V ta okvir sodi tudi vrednotenje dogovora o spravi med Gorico in Novo Gorico, na katerem temelji projekt za vsestransko integracijo. Ta predvideva izboljšanje infrastrukturne povezave med mestoma, torej področje storitev, za katerega imajo velik interes ravno obrtniki. Padec meje v evropski perspektivi odpira torej nove možnosti na področju dela, SGZ pa bo imelo pri povezovanju s Slovenijo seveda izredno pomembno vlogo, saj poleg jezikovne prednosti razpolaga tudi z dobrim poznavanjem gospodarske in zakonodajne ureditve sosednje države, zaključuje nota združenja APA. < 29. APRIL 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni «£ ameriški dolar 1762,00 1788,00 m n nemška marka 981,00 997,00 -er funt šterling 2930,00 2985,00 2 o švicarski frank 1174,00 1199,00 W N h belgijski frank 46,83 48,83 « irski šterling 2453,00 2533,00 japonski jen 12,90 13,80 # ie% avstralski dolar 1097,00 1167,00 madžarski florint 7,00 9,00 'mr hn/aška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,55 29. APRIL 1998 v URAH 29. APRIL 1998 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1756,00 1786,00 ameriški dolar 1778,590 nemška marka 980,00 998,00 EKU 1953,590 francoski frank 290,00 300,00 nemška marka 987,720 nizozemski gulden 863,00 888,00 francoski frank funt šterling 294,620 2966,690 belgijski frank 47,00 48,80 nizozemski gulden 877,450 funt šterling 2906,00 2996,00 belgijski frank 47,857 irski šterling 2450,00 2545,00 španska pezeta 11,635 danska krona 255,00 265,00 danska krona 258,970 grška drahma 5,50 5,90 irski šterling 2493,230 kanadski dolar 1210,00 1245,00 grška drahma 5,612 švicarski frank 1177,00 1202,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,638 1238,060 avstrijski šiling 138,30 142,80 japonski jen 13,440 slovenski tolar 10,40 10,65 švicarski frank 1186,910 avstrijski šiling 140,370 norveška krona 237,810 švedska krona 228,880 finska marka 325,390 MILANSKI BORZNI TRG 29. APRIL 1998 delnica cena Alleanza Ass. 21.795 Bca dl Roma 3.208 Bca Fideuram 10.751 Bca Pop.M 1 15.754 Benetton 37.011 Comit 8.922 Credit 9.081 Edison 14.457 Eni 11.502 Fiat 7.081 Generali 51.277 Imi 27.723 Ina 5.219 Italgas 7.726 INDEKS MIB 30: -3,70 var. % delnica -1,16 +2,42 +1,96 +1,85 +6,29 +0,32 -0,62 +0,51 +1,88 +2,07 +0,90 -0,76 -0,45 +1,57 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli S pa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita cena 10.928 11.273 22.701 2.220 2.265 3.927 5.755 28.011 39.338 9.735 24.844 9.832 12.974 9 ljubljanska banka Podružnica Milano var. % -0,24 -1,19 +2,57 +0,86 +6,73 +2,20 + 1,16 +0,36 -0,28 +1,37 -1,21 +0,31 NOGOMET / V POVRATNEM FINALNEM SREČANJU ODBOJKA NOVICE Lozio premagal Milan s 3:1 in osvojil pokal Vsi štirje zadetki so padli v drugem polčasu Sisley Treviso vodi z 2:0 Lazio - Milan 3:1 (0:0) STRELCI: d.p.: Albertini v 2. min., Gottardi v 11. min., Jugovič v 14. min. iz enajstmetrovke, Nesta v 20. min.. LAZIO: Marchegiani, Grandoni (6' dp Gottardi), Nesta, Negro, Favalli, Fu-ser, Venturin, Jugovič, Nedved (46' dp Marco-lin), Casiraghi, Mancini (40' dp Lopez). MILAN: Rossi, Daino, Costacurta, Desailly, Mal-dini, Ba (20' dp Ganz), Albertini, Donadoni, Ziege, Savičevič (31' dp Klui-vert, 6' dp Maini), Weah. SODNIK: Treossi iz Forlija. RUMENI KARTONI: Rossi, Nesta, Daino, Kluivert, Maldini in Weah. RDEČA KARTONA: Fuser in Desailly. • RIM - Po dokaj razburljivi in v drugem polčasu lepi tekmi je Lazio v povratnem finalnem srečanjuzasluZeno premagal Milan in tako osvojil letošnji italijanski pokal. V prvem polčasu sta obe ekipi ubrali previdno taktiko. Gostitelji so imeli nekaj več pobude v svojih rokah, toda niso bili učinkoviti pri strelih na vrata. Tekma se je nenadoma razživela v drugem polčasu. Že v drugi minuti je povedel Milan s prostim udarcem Albertinija. Zadetek je precej zmedel gostitelje, ki so se naposled le opogumili in z vstopom na igrišče Got-tardija (zamenjal je Gran-donija) se je igra Lazia povsem spremenila. Gottardi je vnesel v ekipo večjo agresivnost in napadalnost. Že v 11. minuti je stanje izenačil, nakar je tudi poskrbel za enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Jugovič. Mi- TREVISO - Sisley je sinoči v Trevisu zasluženo in zanesljivo v finalu končnice italijanskega odbojkarskega prvenstva za državni naslov premagal Alpitour Traco Cuneo s 3:1 (15:9, 6:15, 15:5, 15:7). Le v drugem setu so gostitelji imeli nekaj težav, v preostalih treh nizih pa je bila njihova premoč očitna. Moštvo iz Trevisa tako vodi z 2:0. V soboto bo na sporedu tretje srečanje v Cuneu. Državni naslov osvoji ekipa, ki si zagotovi tri zmage. Odbojkarji iz Trevisa so v teh prvih dveh srečanjih dokazali, da so ob pravem trenutku ujeli najboljšo formo in so tudi glavni favoriti za osvojitev državnega naslova. __________KOŠARKA / V D LIGI_______ Borovci že drevi s Sangiorgino Tekma se bo začela ob 21. uri - Imperativ je seveda le zmaga lanCani so bili kot brez glave. Povsem so popustili, po drugi strani pa je Lazio nadaljeval s silovitimi napadi in tudi kronal svoj napor s tretjim zadetkom, ki ga je dosegel Nesta. Prav ta nogometaš je bil bil gotovo eden najboljših na igrišču. Milan je- nato skušal doseči zadetek, s katerim bi tudi osvojil pokal (v prvi finalni tekmi je zmagal z 1:0), obramba Lazia pa je bila vedno na mestu. Ne samo: proti koncu tekme bi lahko gostitelji dosegli še četrti gol z Nedvedom, sam pred Rossijem pa je zgrešil gol. Lazio je tako dosegel enega od ciljev v letošnji sezoni, za Milan pa je to leto zares katastrofalno. Na sliki AP: veselje Milanovih nogometašev po prvem golu je trajalo malo. Po nerodnem sobotnem porazu v Vidmu bo Bor Radenska v D ligi skupina za napredovanje že drevi spet zaposlen. Ob 21. uri bo igral doma proti za-dnjeuvrščeni Sangiorgini. Odveč je, da pristavimo, da morajo drevi borovci nujno zmagati, saj jih je po sobotnem porazu proti Virtusu dohitela Gorizia-na, goriški Arte pa jim je zbežal za dve točki. V višjo ligo pa napredujeta samo dve ekipi. Za Borove košarkarje je seveda imperativ le zmaga. Predvsem bo treba popraviti igro v obrambi in seveda ne podcenjevati na- sprotnika, čeprav je z dvema točkama sam na zadnjem mestu lestvice. KADETI Superbasket Ts - Dom Sprintauto 64:76 DOM: Marušič 10, Tomšič 5, Gravner 12, Bre-sciani 16, Bensa 7, Klanjšček 13. Radikon 13, trener: Ugo Dornik. SON: 18. TRI TOČKE: Klanjšček 2. Domovci so sklenilči svoje nastope v prvenstvu kadetov z zasluženo zmago proti tržaški ekipi Superbasket. Naši košarkarji so bili vseskozi v vodstvu in že v prvem polčasu so si prii- grali visoko prednost 15 točk. V tem delu so »belo-rdeči« prikazali organizirano igro v napadu, pri čimer sta prišla do izraza predvsem Bresciani in Klanjšček s točnimi meti na koš. Po odmoru so domovci nekoliko popustili v obrambi, vsekakor pa niso dopustili domačinom da znižajo zaostanek pod 10 točk. Tako so naši brez večjih težav tudi zmagali in se tako oddolžili domačinom za poraz v prvem delu. Zelo prisebno sta tokrat zaigrala Radikon in Gravner. Posebno pohvalo pa si zasluži mladi Marušič, ki je dosegel kar 10 točk. (L.S.) KOŠARKA / V NBA LIGI ODBOJKA / NARASCAJNICE Atlanta ponižala nasprotnike Portland povedel na 2:1 proti Lakersu - New York izgubil doma Kontovelke »naprej« Premagale so Virtus - Poraz Koimpexa B ATLANTA - Košarkarji Atlante Hawks so v tretjem srečanju prvega kroga končnice ameriške profesionalne košarkarske lige porazili Charlotte Hor-Qets s 96:64 in znižali rezultat v zmagah na 1:2. Domači košarkarji niso dosegli samo pomembne zmage, ampak so pri tem nasprotnike povsem ponižali. Njihovih 64 točk je namreč izenačenje rekorda v številu košev na tekmi končnice, doslej so bili sami rekorderji košarkarji Miami Heata (lani proti Orlandu) in Portland Trail Blazers (leta 1996 proti Utahu). Srečanje je bilo odločeno že v prvem Polčasu, ki so ga gostitelji z 58 odstotnim Hietom dobili z 51:32. V tem obdobju je blestel Mookie Blaylock, ki je ob metu 6:6 dosegel 14 točk, od tega je zadel dve hojki. V drugem polčasu Blaylock ni bil Več tako razpoložen (dosegel le še dve točki), a so ga nadomestili soigralci, ki so bili v številu doseženih točk zelo izenačeni. Pri gostih je bil najučinkovitejši Glerm Rice, ki je dosegel 29 točk. Tudi na naslednjih tekmah moramo Ponoviti tako obrambo, " je po tekmi dejal Steve Smith, s 15 točkami drugi strelec zmagovalne ekipe. Kljub visoke-niu porazu "sršeni" niso bili preveč razočarani: "Mislim, da je bila ta tekma za nas zelo koristna. Marsikaj smo se lahko naučili. Bolje, da smo izgubili z visoko razliko, kot pa da bi izgubili za eno točko. Visok poraz ti da misliti, saj ti prizadene ponos. Naša mentalna priprava na naslednjo tekmo bo povsem drugačna, " je dejal gostujoči center Vlado Di-vac. V svoji dvorani so skupni rezultat znižali tudi košarkarji Portland Trail Blazers, ki so s petimi točkami razlike ugnali "jezemike" iz Los Angelesa. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, prvo ime dvoboja pa je bil gostujoči zvezdnik Shaquille 0‘Neal. S 36 točkami je bil najučinkovi-tejši igralec, od 23 metov je bil 16-krat natančen, pri prostih metih pa se spet ni izkazal, saj je od 12 poskusov zadel le štirikrat, med drugim je dva meta zgrešil 59 sekund pred koncem, ko je njegovo moštvo zaostajalo z 90:94. Na drugi strani sta bila v končnici natančna Damon Stoudamire (18 točk) in Walt VVilliams (17), slednji je v zadnjih devetih sekundah zadel štiri proste mete. New York je pred dvema dnevoma premagal Miami, izenačil izid v tekmah na 1:1, in mu s tem izničil prednost domačega igrišča. A "vročica" je prednost hitro vrnila, saj je zmagala na tretji tekmi. Izidi: Portland Trail Blazers - Los Angeles Lakers 99:94 (2:1); Minnesota Tim-berwolves - Seattle Supersonics 98:90 (2:1); Atlanta Hawks - Charlotte Hornets 96:64 (1:2); New York Knicks - Miami Heat 85:91 (1:2). Kontovel - Virtus 2:1 (15:17,15:12,17:16) KONTOVEL: Vitez, Šemi, Košuta, Prašelj, Visintin, Zužič, Kobau. Kontovelke so tudi v včerajšnjem, drugem srečanju premagale Virtus in se tako z dvema zmagama uvrstile v nadaljnji del prvenstva naraščajnic. Naloga naših odbojkarice pa nikakor ni bila lahka, saj so naletele na izreden odpor trdoživih igralk Virtusa. V prvem setu so Kontovelke že vodile s 14:12, ni pa jim uspelo svojih niza. To pa jim je uspelo v dragem setu. Čeprav je bil Virtus že »izločen«, je vseeno nudil našim predstavnicam močan odpor in izgubil po pravem maratonskem boju. Za zmago in za dobro igro v obrambi je treba pohvalih prav vse naše odbojkarice. Koimpex B - Ricreatori B 1:2 (4:15,15:9,5:15) KOIMPEK B: D’Ercole, Jovanovič, Križman, Lupine, Pangerc, Purič, Racman, Sobani, Sossi, Starec, Šinigoj, Veljak Mlade slogašice so zaključile svoje prvenstvo naraščaj-nic z zelo dobrim nastopom. V drugi polfinalni tekmi (prvi je zmagal Ricreatori s 3:0) sicer ni bilo mogoče pričakovati preobrata, tudi ker sestavljajo Ricreatori starejše igralke, vendar so se jim naše odločno upirale.V prvem setu so sicer nasprotnice še nekoliko preveč spoštovale, v drugem pa so dale res vse od sebe. Dobra obramba in odločen napad, pa tudi zelo agresiven blok so Ricreatori povsem zmedli in Sloga je zasluženo osvojila točko .V tretjem so potem gostje uveljavile svojo fizično premoč, naše igralke pa so se jim upirale, bolj kot kaže končni izid. Kot rečeno, so s to tekmo mlade slogašice zaključile letošnje prvenstvo, za svoj nastop v njem pa zaslužijo vso pohvalo, saj so se kot najmlajša ekipa prebile do polfinala, kar lahko štejemo za odličen dosežek. (INKA) Košarka: Ljubljančani že vodijo z 2:0 POLZELA - Tudi drago finalno srečanje za naslov državnega košarkarskega prvaka Slovenije se je končalo z zmago ljubljanske Union Olimpije nad Kovinotehno Savinjsko Polzelo, in sicer s 86:76 (47:32). Po tej zmagi vodijo Ljubljančani z 2:0. O košarkarskem prvaku bo bržkone vse odločeno že v soboto, ko se bosta ekipi tretjič spoprirjeli, tokrat v Ljubljani. Manzoni dobil etapo TORRI DEL BENACO (VERONA) - Italijan Mario Manzoni je včeraj osvojil 3. etapo mednrodne kolesarske dirke po Tridentinskem. Njegov rojak Savol-delli pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. VRSTNI RED 3. ETAPE (180, 7 km): 1. Mario Manzoni (Ita) 4.21'04", 2. Zbignievv Sprach (Pol), 3. An-drea Ferrigato (Ita), 4. Tristan Priem (Av), 5. Paolo Savoldelli (Ita) itd. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Paolo Savoldelh (Ita) 13.41'01", 2. Dario Frigo (Ita) po 24", 3. Francesco Casagrande (Ita) po 26", 4. Marco Pan-tani (Ita) po 27", 5. Daniel Clavero (Spa) po 33". Srečni Fisichella BARCELONA - Giancarlo Fisichella je na včerajšnjem treningu na pish Montmelo pri Barceloni imel s svojijm benettonom hud incident. Italijanski pilot je namreč vozil 300 km na uro, ko je prišlo na njegovem vozilu do okvare, zavozilo ga je s cestišča, tako da se je silovito zaletel v zaščitne gume ob progi. Fisichella jo je skupil brez hujših poškodb, bolid pa je bil povsem razbit. Samprasa ni motil mraz in veter DELUTH - Pete Sampras, ki se je ta teden vrnil na prvo mesto lestvice ATP, je uspešno začel teniški 315.000 dolarjev vreden turnir v Deluthu v ameriški državi Georgia. V prvem krogu je Američan s 6:2 in 7:6 premagal rojaka Alexa 0‘Briena. Manj uspešen pa je bil tretji nosilec prav tako Američan Jim Courier. S 6:3, 2:6 in 6:4 ga je premagal 134. igralec sveta Brazilec Marcio Carlsson, ki se je na turnir uvrstil iz kvalifikacij. Plavanje: je Smithova prevarala zdravnike? LAUSANNE - Mednarodna plavalna zveza (FINA) sumi irsko plavalko Michelle De Bruin-Smith, da je 8. januarja na doping kontroli prevarala zdravnike. Po pisanju irskih in angleških časnikov obstaja velika možnost, da je trikratna olimpijska prvakinja iz Afiante pri A kontroli zamenjala vzorec urina. FINA je že sprožila obširnejšo raziskavo, ki bo pokazala, ah je žena in varovanka nekdanjega nizozemskega metalca diska Erika de Braina, la je bil zaradi uživanja nedovoljenega poživila testosterona kaznovan s prepovedjo štiriletnega nastopanja, kriva ah ne. Veliko bo pokazala že B kontrola urina, ki jo morajo izvesti do 18. maja. "Nisem kriva, " so bile prve besede 28-letne plavalke, ki se zaradi domnevne poškodbe ni udeležila letošnjega svetovnega prvenstva v Perthu, sumi, da jemlje nedovoljena poživila pa so se pojavih že med olimpijskimi igrami. Kolesarstvo: etapa čez Vršič pod vprašajem LJUBLJANA - V ponedeljek, 4. maja, se bo s prelo-gom začela letošnja kolesarska dirka Po Sloveniji. Start dirke, ki se po enem letu premora spet vrača na slovenske ceste, bo na Ptuju, cilj pa po sedmih etapah v Novem mestu. Prireditelji imajo zaenkrat samo eno težavo. To jim povzroča cesta na Vršič, ki je zaprta za promet. Zato je "kraljevska" etapa še pod vprašajem, v primeru, da bo Vršič neprevozen tudi 9. maja, pa bo šesta etapa potekala od Nove Gorice prek Črnega vrha v Ljubljano. Za dirko kategorije 2.5 je prijavljenih 18 ekip, od katerih je pet domačih in 13 tujih. Točne sestave tujih moštev še niso točno določene, jasno pa je, da bodo profesionalne ekipe Kross Selle Italia, Amore&Vita, Linda McCartney in ostale ekipe ter nacionalne selekcije zelo močne. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu med drugimi za eno kolo diskvalificirala Massima Kausa in Enrica Montino (Juventina) ter Maria Landa in Petra Štoko (Primorje). Obvestila SK DEVIN sklicuje 24. redni občni zbor, ki bo na sedežu v Cerovljah v petek, 8. maja ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabimo vse člane in prijatelje, da se udeležijo skupščine in se prijavijo kot kandidati za nov odbor. Tajništvo je na razpolago v večerenih urah na tel. št. 2916004. SHINKAI KARATE KLUB vabi na dvomesečni tečaj aerobike, ki se bo odvijal v telovadnici Silvestri na Proseku (Naselje sv. Nazarij a) ob sredah, od 19.30 do 20.30. Vodi Vojka Sestan, dipl. inštruktor aerobike. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAsJULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo »Palček« danes, 30. t. m., ob 10.30 na Proseku. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 5. maja, ob 20.30 (red premiera) gostuje Teatra Stabile iz Turina: I. Bergman »Scene da un matri-monio«. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Gabriele Lavia in Monica Guerritore. Predstava v abonmaju: odrezek 16 - moder. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, kjer lahko rezervirate tudi vstopnice za predstavo Monija Ova-die »Perche no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 30. t. m., ob 20.30 uri (reda C/E): G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Ponovitve bodo: v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: v Četrtek, 7. maja, ob 20.45 film »Toth che visse due volte« (It. 1997). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V ponedeljek, 11. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro stabile delPUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Rezija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guamieri. LATISANA Gledališče Odeon »Teatro comico oggi«: v soboto, 9. maja, ob 20.30 bo nastopil Paolo Rossi s predstavo »Rebelais«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V sredo, 6. maja, ob 10.45 (predstava za Solo): Georg Buchner »Woyzeck«. V Četrtek, 7. maja, ob 20.30 premiera: Georg Buchner »Woyzeck«. Ponovitvi v petek, 8. maja (abonma petek in izven) in v soboto, 9. maja (abonma sobota in izven), ob 20.30. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 3. maja, ob 18.00 in 20.30 film »Amistad«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri gostovanje PDG Nova Gorica s komedijo »Nona« (za izven). LJUBLJANA Cankarjev dom V Četrtek, 7. in v petek, 8. maja, ob 20.30: Gledališče narodnosti - Albanska drama (Skopje) - »kralj Lear«. V petek, 8. in v soboto, 9. maja, ob 20. uri (gledališki abonma in izven): Mark Tompkins »Hommage« - tri solistični plesni nastopi. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. maja, ob 20.30: Jugoslovansko dramsko pozoriste iz Beograda - »Sod smodnika«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 30, ob 19.30 (abonma E): »Mož, ki si ne upa«. V ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri (abonma Študentski C): J.B.P. Moliere »Tartuffe«. Mala scena MGL: v petek, 8. maja, ob 21.30 (izven in konto): P. Siiskind »Kontrabas«. SNG - Drama V ponedeljek, 4. maja, ob 19.30 (abonma Ponedeljek, izven in konto): Calderon de la Barca »Življenje je sen.« Mala drama: v torek, 5. maja, ob 20. uri (izven in konto): H. Pinter »V prah se povrneš«. V sredo, 6. maja, ob 20. uri (izven in konto): W. Schvvab »Predsednice«. Lutkovno gledališče Danes, 30. t. m., ob 17. uri (izven): Nace SimonCiC »Veliki kikiriki«. V petek, 8. maja, ob 19.30 (izven): J. B. Moliere »Namišljeni bolnik«. Mladinsko gledališče V torek, 5. maja, ob 20. uri (za izven): »Julie«, koreo-drama Nade Kokotovič po delu A. Strindberga Gospodična Julija. Gostuje koreodramsko gledališče TKO iz Koelna. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Športna palača V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji. Stadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iran Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Min ds. Gledališče Verdi Spomladanska in jesenska simfonična sezona 1998 Pri blagajni gledališča Verdi lahko od danes, 30. t. m. dalje, pa do 14. maja, lahko potrdite abonma za Pomladansko simfonično sezono gledališča, medtem ko je za jesensko sezono podaljšan Cas do 14. junija. Corsia Stadion (Ul. Battisti 8) Danes, 30. t. m., od 20. ure dalje koncertni večer s skupinami Ironia, Sonore Bugie, Express in z Andreotti Andolino. DOMJO Center Anton Ukmar-Miro V petek, 1. maja, ob 14.30 tradicionalno srečanje lju- biteljev diatonične harmonike »Glas harmonike«. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo »Harmonika, organologija iun literatura«. TRŽIČ Cerkev della Marcelliana Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«: danes, 30. t. m., ob 20.30 koncert orglarja Klemensa Sch-norrja. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pasto-re«. Dirigent Tatjana Grindenko. V soboto, 9. maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Stadion »Friuli« 2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom V petek, 8. maja, ob 21.30 (dvorana rock) nastop glasbenih skupin: Virgin Steel, Riot in Stigmata (metal). V nedeljo, 10. maja, ob 22.30 (dvorana rock) koncert britanske glasbene skupine Massive Attack. GIAIS Dl AVIANO Vel vet Rock Klub V soboto, 16. maja, ob 22.30 koncert norveške glasbene skupine Motorpsycho, ki izvaja rock, blues in folk glasbo. _____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij V petek, 1. maja, ob 20.30 prvomajski koncert. Nastopila bosta Mladinski pihalni orkester Piran in Piranski kvartet saksofonov. ŠEMPETER (Nova Gorica) Hitova športna dvorana V torek, 12. maja, ob 20. uri dobrodelni koncert »Primorci Primorcem«, na kateri bodo nastopili številni primorski glasbeniki. Celoten izkupiček večera bo namenjen v pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. UUBUANA SNG Opera in balet V Četrtek, 7. in v soboto, 30. maja, ob 19.30 (izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. V petek, 8. maja, ob 16.30 (abonma petek, izven in konto), 16. maja, ob 19.30 (izven in konto) ter 19. maja, ob 19.30 (abonma Torek, izven, konto): G. Verdi »Ples v maskah«. Cankarjev dom V nedeljo, 3. maja, ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije: Zvoki šestih stran - nastopil bo kitarist David Russel. V ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani: koncert študentov orgel Akademije za glasbo; ob 20.30 v Linhartovi dvorani veCer jazza - nastopil bo kvartet saksofonov Rova. V torek, 5. maja, ob 19.30 v Dvorani Slovenske filharmonije (srebrni abonma) - Mednarodni mojstrski ciklus. V sredo, 6. maja, ob 19. uri bo vKlubu CD na sporedu indijska glasba s skladateljem, pevcem in instrumentalistom Martinom Lumbarjem. V soboto, 9. maja, ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije koncert »Štiri desetletja Tria Lorenz«; ob 2030 v Gallusovi dvorani slavnostni operni koncert ob Cankarjevem dnevu. Nastopil bo Simfonični orkester RTV Ljubljana z najlepšimi arijami iz svetovne operne zakladnice. V sredo, 13. in v petek, 15. maja, ob 19.30 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta s Puccinijevo opero »Tosca«. _________________HRVAŠKA____________________ ZAGREB Stadion 28. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANUAJULUSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Ita-lia, fotografie 1900 - 2000«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Verada (1968-1904). Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. Luciano Ceschia, 1965 (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-let-nici društva »Giulio Viozzi«. Palača Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. maja je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Ni-ght«. Center 11 Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigitte Brand. Urnik: od ponedeljka do Sobote od 17. do 20. ure. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Prosvetni dom: do 5. maja bo na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure. ZGONIK Carsiana: botanični vrt je spet odprt. Umik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13,15-19. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ogled je razstava Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma); na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13. RONKE Razstavišče letališča: na ogled je razstava Erne Ferjanič Fric. SPETER Beneška galerija: do 15. maja razstavlja Olimpio Čari. Umik: 17-19, razen ob nedeljah. ČEDAD Občinska izpostava - Borgo di Ponte: do 6. maja je odprta razstava Miloša Volariča. VIDEM Centra friulano a rti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. Cerkev sv. Frančiška: do 3. maja je na ogled razstava Arriga Poza »Arte da credere. Poz - cinquant’anni d’arte«. Dora Bassi, 1975 TOLMEČ rVideml Palača Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Umik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih. PORDENON Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): na ogled je razstava slik in skulptur Dore Bassi, Luciana Ceschie in Nane Zavagna (na slikah). BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina. PalaCa Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: do 17 maja bo odprta razstava »II volto di Diocleziano«. Urnik: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto). SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij: na ogled je razstava slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tapiserije Silve Horvat. Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na ogled je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC. Mala galerija: na ogled je razstava slik Ivana-Stojana Rutarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti in kulturnozgodovinski oddelek. Do aprila 1999, bo na ogled etnološka razstava »Sp°' mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami8• Umik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprto. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: v osmih sobah čudovitega srednjeveškega kompleksa je do 14. maja na ogled retrospektivna razstava (1990-1998) Paola Cervija ' Kervischerja. Umik: tor. in sre. 9-12, pet. 15-18 a po dogovora na tel. 00386-65 - 51136. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 12. maja je na ogled razstava Negovana Nemca - 1947-1987 l8 let pozneje, ob 10-letnici umetnikove smrti. Urni ogleda: od torka do petka 10-12, 14-17, ob sobotah in nedeljah 15-18. UUBUANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka L rašica. Mala galerija Moderne galerije: do 31. maja raz stavlja Duba Sambolec. Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Al®5 Prinčič. Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava Luig1) Spazzapana. Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razstava dr. Janez Bleivveis in njegov Cas. Muzej je odprt vs dan, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob četrtkih 20. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18: ure' RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Koroški napevi: Ansambel «4 J» TV DNEVNIK TV Mozaik (ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.30 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.40 20.50 0.15 0.25 0.10 0.15 1.45 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: Trono nero (pust., ZDA ’53, r. B. Haskin, i. Burt Lancaster) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Zločin v samostanu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Aladdin, in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Film: Schindler’s List (dram., ZDA '93, r. S. Spielberg, i. L. Neeson, Ben Kingsley) Dnevnik Aktualna odd.: Posebnosti Tgl - 50 let Izraela Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Rai educational kultura: Tempo, 1.40 Filozofija Sottovoce - Potihoma RAI 2 Pregled družbenega tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualno: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Lmiti), vmes (16.15) dnevnik Aktualno: Kronika v živo 18.10 Dnevnik in vreme, 18.20 Šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Marshall Rubrika o lotu Večerni dnevnik Nan.: E.R.(i. G. Clooney, A. Edvvards, M. Bello) Aktualno: La nostra stori a - Naša zgodovina Dnevnik Aktualno: V parlamentu, vreme, šport Glasba: Jazz ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.40 15.35 17.00 18.25 18.30 19.00 19.55 20.50 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik Film: L’ amaro sapore del potere (dram., '64) Glasba: Vprašaj, kdo so bili Beatles, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Fratelli d' Italia Sporbgollf, kolesarstvo Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Report, 20.30 Blob Film: Ore 10: calma piat-ta - Dead Calm (thrille, Avstral. '88, i. N. Kid-man, S. Neill, B. Žane) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme S? RETE 4 ITALIA 1 wm Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao Aroma de Cafe mattina, vmes risanke BS Pregled tiska Nan.: Supercar Nad.: Vendetta d’ amore, Film: Champagne in pa- 9.30 Sei forte papš, 10.30 radiso (kom., It. '83, i. Al Febbre d’ amore Bano, R. Povver) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Aktualno: Forum ti studio, 12.50 Fatti e Kviz: Kolo sreče misfatti (vodi Paolo Li- Dnevnik Tg 4 guori) Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Willy, princ z Bel Film: Processo alla citta Aira (dram., It. '52, r. L. Zam- Risanke pa, i. A. Nazzari) Risanke: Simpsonovi Kviz: OK, il prezzo 6 giu- Varieteja: Colpo di ful- sto (vodi L Zanicchi) mine, 15.00 Fuego! (vodi Dnevnik in vreme Alessia Marcuzzi) Variete: Game Boat Nan.: A scuola con filo- Film: Scuola di la dri 2 sofia (kom., It. '87, i. P. Villag- Variete za najmljaše, gio, M. Boldi) vmes risanke Film: Miranda (kom., It. Nan.: Sinbad (i. Zen Ge- '85, i. Serena Grandi) sner) Pregled tiska Šport studio, 18.30 Od- Film: La Mandragola (kom., It. '65, i. P. Leroy) prti studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills, R. Long) US CANALE5 Variete: Sarabanda Aktualna odd.: Moby Dick Aktualno: Ospedale in Na prvi strani, vreme diretta Jutranji Tg5 Odprti studio Aktualna odd:: Vivere Šport studio bene benessere Variete: Maurizio Cstan- H zo Show Nan.: Ciao, dottore! (i. # TELE 4 M Ulrich Reinthaler) Esj Dnevnik TG 5 m Sgarbi quotidiani 19.30, 23.00 Dogodki in Nad.: Beautiful odmevi Aktualno: Domini e don- odgovori ne - Moški in ženske (vo- 11 supplemento di Maria De Filippi) Cape Rebel Aktualna odd. o zdravju: Cittadino in diretta... con Vivere bene salute Laff Movie Nan.: Stefanie - Sama Verdi in-forma proti vsem (i. Claudia Umetnost in kultura Schmutzer, H. Alex) Aktualna oddaja: Verissi- mo na licu mesta (vodi Marco Liomi) (•) MONTECARLO Aktualno: Verissimo Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) 19.25, 22.40, 1.05 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.15 Šport Variete: Striscia la noti- Aktualno: Soldi soldi zia (vodita Gene Gnocchi Film: L’ imprendibile si- in Tullio Solenghi) gnor 880 (kom., ZDA '50, Nan.: Amico mio (i. Mas- i. Burt Lancaster) simo Dapporto, Desiree Variete: Tappeto volante Nosbush, M. A. Monti) Variete: Zap zap TV BIui Variete: Maurizio Costan- Glasba: Forte fortissima zo Show Nogomet: Brazilija - Ar- mTjt Nočni dnevnik gentina (prijateljska) hRj Aktualno: Laboratorio 5 Film: Dna vacanza be- mm Nan.: Hill Street stiale (kom., It. ’80) Slovenija 1 7.30 7.55 8.00 9.45 10.15 11.40 12.05 12.30 13.00 13.15 13.45 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.15 18.20 18.35 19.10 19.20 19.30 20.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.40 22.50 23.45 Vremenska panorama Napovedniki Počitniški program: Cepetavček, 8.35 Male sive celice, 9.20 nad.: Oaza TV prodaja Tedenski izbor: Boj za obstanek (VB, 1. del), , 11.10 dok. serija: Bettyji-no potovanje (3.) Homo turisticus Nad.: Moj prijatelj Arnold (r. B. Jurjaševič, i. Blaž Novak, 3. del) Nan.: Fina gospa (VB, 3.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Ob svetovnem dnevu plesa -Večna baletna donacija, 90 let P. Mlakarja, 14.45 Baletni film: Ples čarovnic (Slov. '55, B. Arnic-P. Mlakar), 15.35 Osmi dan Oddaja o slovenski vojski: Pripravljeni Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Tedi, oddaja za mularijo Oglasi Resnična resničnost Znanje je ključ Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.; Vrtinec rož (zadnji del) Tednik Oglasi Odmevi, vreme, kultura Šport Dokumentarna oddaja: Nikaragva (VB) Resnična resničnost 0.35 Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 14.05 15.00 16.00 16.05 17.30 18.30 20.00 20.20 22.30 23.15 14.00 Videostrani Spoznajmo jih: Gostja, Mirjam Dovečar Videostrani Danes na Primorskem Nad.: Sosedje, 16.35 Videostrani Kmetisjka oddaja Pr. za otroke: V mojem košku je pa mavrica Dnevnik, vreme Obiskali smo: Ajdovščina Dober večer, gospod predsednik: Borut Pahor Dnevnik TV Primorka Slovenija 2 ■ 0.25 Teletekst Vremenska panorama" Napovedniki Tedenski izbor. Nan.: Iz dobrega gnezda (Nemčija, 11. epizoda) Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Pop festival Baden Baden Svet poroča Euronevvs TV prodaja Film: Deklica z zlatimi hlačkami (Sp. 1991, r. Vincente Aranda, i. Vic-toria Abril, Lantaro Murna, Hilda Vera) Oglasi Nanizanka: Saint Tropez (Francija, 2. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring Koncert Victory Oglasi Film: Hamlet (VB 1948, r.-i. Laurence Olivier, Ba-sil Sydney, Jean Sim-mons, Peter Cushing) Oglasi Pop festival Baden Baden Napovedniki tH Koper 15.00 15.30 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.50 22.05 22.30 Euronevvs Košarka: Slov. prvenstvo, play off finale, 1. tekma Aktualna tema: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanimo prijatelji - Narodno zabavna glasbena oddaja - Postojna Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Četrtkova športna oddaja Film: Fania (ZDA, r. D. Mann, i. V. Redgrave) TV dnevnik - Vsedanes, vreme Dokumentarna oddaja Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja r ~\ Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje rožmarina; 9.15 Odprta knjiga: Balerina, balerina (M. Sosič, umetniško branje Alda Sosič, 9. del); 9.40 Z odprtimi očmi v naravo; 10.10 Koncert s slov. izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: Tržaški oktet; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: APZ T. Tomšič; 18.00 Dosje: Iz dežele višečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 ^Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni pr. z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intomo; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 Luna blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-lh; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.40 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož- Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dmzba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena; 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 7^ X . SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 6.40 najnižje -50 cm, ob 13.20 najvisje 24 cm, ob 18.31 najnižje -8 cm, ob 0.16 najvišje 32. Jutri: ob 7.23 najnižje -42 cm, ob 14.28 najvišje 18 cm, ob 19.20 najnižje 1 cm, ob 0.44 najvišje 22. cm. (vremenska napoved Hidrometeorohskegu zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 14 2000 m.. 0 1000 m 8 2500 m -2 1500 m 3 2864 m.. -4 ^N. GOBICA 10/18 GORICA 0 10/18 O ° z 11/18 " ii- UMA© , _ . OPATIJA IEC PAZIN O/ KOČEVJE _ . o cCTh z V^^nomeu jH I V petek in soboto bo Se nestalno vreme. Predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo občasno Se krajevne padavine, delno plohe. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Arianne uspešno utirila prvi satelit s črne celine KOUROU (FRANCOSKA GVAJANA) - Včeraj zjutraj ob 0.53 po srednjeevropskem Času so v Gvajanskem vesoljskem centru (CSG) v Južni Ameriki izstrelili 108. evropsko nosilno raketo vrste ariane. Aria-ne 44P je 21 minut po izstrelitvi v orbito prehoda na geostacionarno tirnico utirila prvi egiptovski in hkrati prvi afriški umetni satelit Ni-lesat 101, pet minut kasneje pa še japonski satelit BSat Ib. Nilesat 101 ima maso 1.840 kg in je vreden 158 milijonov dolarjev. V geostacionarni orbiti bo za vrsto afriških in azijskih držav od Maroka do Perzijskega zaliva prenašal televizijske programe. Satelit je izdelala britansko-franco-ska družba Matra Marconi Space. BSat Ib ima maso 1.230 kg in je stal 130 milijonov dolarjev. V geostacionarni tirnici bo približno 10 milijonov japonskih gospodinjstev oskrboval s televizijskimi programi. Satelit je izdelala kalifornijska družba Hughes Space & Communications. Gre za že 12. japonski satelit utirjen z raketa ariane. Včerajšnja izstrelitev ariane, četrta od 12 načrtovanih za letos, je bila 36. uspešna zaporedna izstrelitev ariane doslej. (STA) Konferenca SE o mladih v politiki BUKAREŠTA - Ministri držav Članic Sveta Evrope (SE), odgovorni za mlade, ki se v Bukarešti udeležujejo pete konference evropskih ministrov za mladino, se strinjajo, da bi morale vlade razmisliti o znižanju starostne meje za volilce in kandidate na volitvah na vseh ravneh, da bi tako zmanjšali naraščajočo politično apatijo med mladimi. Skupaj s predstavniki mladinskih organizacij so sprejeli paket ukrepov, s katerimi naj bi se spopadli z marginalizacijo mladih v politiki in družbi nasploh. S Sveta Evrope so sporočili, da so na konferenci udeleženci preučili razloge za izključitev mladih med 15. in 25. letom starosti iz družbe, med katerimi so brezposelnost, nasilje ter uporaba drog. Mladi prav tako nimajo ustreznih možnosti za izobraževanje ter ustrezno nastanitev, še ugotavlja konferenca. Ukrepi, s katerimi naj bi pripomogli k vključevanju mladih v družbo, vključujejo porabo sredstev za manj priviligirane, izobrazbo za »demokratično državljanstvo«, ki bo vključevalo usposabljanje mladih politikov, spodbujanje mladih za skupinsko delo v različnih združenjih, priznavanje pomena neformalne izobrazbe, zagotavljanje dostopa do novih informacijskih tehnologij za mlade, organizacija rednih razprav v nacionalnih parlamentih ter v parlamentarni skupščini SE, namenjenih mladim, nadaljnja podpora skladu Interrail ter spodbujanje prostovoljnega dela med mladimi. (STA) Pomanjkanje žensk v znanosti BRUSELJ - Medtem ko je v Evropski uniji med študenti medicine ah biologije 70 odstotkov žensk, odstotek pade pod 20 na področju fizike, matematike in Se posebej inženirstva. Tako ugotavlja Evropska komisija, ki je v Bmslju gostila mednarodno konferenco o vlogi žensk v znanosti, na kateri je sodelovalo približno 300 znanstvenic. Komisija opozarja na pomanjkanje žensk v znanstvenih poklicih. Čeprav njihovo število med študijem na določenih področjih dosega visoko raven, statistični podatki kažejo, da le petina žensk s tovrstno izobrazbo kariero nadaljuje v znanosti, medtem ko delež pri moških dosega 38-odstotno raven. Konferenca, ki jo je komisija pripravila v sodelovanju z Evropskim parlamentom, je bila namenjena izmenjavi izkušenj med znanstvenicami in analizi razmer v Evropi. Znanstvenice so razpravljale tudi o dviganju interesa med ženskami za znanstvene poklice ter o spodbujanju enakih možnosti med spoloma na tem področju. (STA) Usoden poskus na Severnem polu MOSKVA - Andrea Rožkov, elan reševalne skupine ruskega ministrstva za izredne razmere in izkušen potapljač, alpinist in fotograf, je umrl pri poskusu, da postane prvi človek, ki bi se potopil na Severnem polu. Rožkov se je z manjšo skupino od-: pravil na Severni pol, : da bi preizkusil pota-| pljaško opremo, vendar se je med posku- i s som očitno nekaj za- j I pletlo, saj so ga njego-| vi tovariši iz vode po- * ! tegnili mrtvega. ! | (STA/Hina) A