ISSN 0351-6407
Solanovo popotovanje
stran
V občini Turnišče se je že začelo vroče (predvolilno) poletje
Kdo je v ozadju?
Nekdo od članov nadzornega odbora Je namerno poskrbel, a Je prišlo v javnost Objava v časopisu) Alarmantno« Poročilo, preden ga Je obravnaval občinski svet stran 6
CREDITANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
RAČUNALNIKI
M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094
Odmevi iz Prlekije
stran 15
Murska Sobota, 5. marec 1998, leto L, št. 10, cena 190 SIT
ne uspe0/ n^omje očitno zelo zelo pri srcu lustracija. Ko jim ^di »n ustr[rati »zunanjega« sovražnika, je očitno dobrodošel c/ v	so eskadejevci na občinski letni konferen-
Maksim°imerit poskušali lustrirati svojega častnega člana razloge 1 ,Cjna ^^^arja. Čeprav so poskušali najti formalne °bčinsk~ ^astni ^an naJ ne bi imel pravice biti funkcionar ^kernar0- °^ora ~ Je v ozadju bolj ali manj znana zgodba o lanskih ‘Vl’ -j Se ^aze ^ot Slavni greh enega od Peterletovih rali v protikandidatov. No, pa so častnega člana prekvaliflci-ct, in z Ormalnega«, kot naj bi se menda izrazili na konferen-^Inskern^dj)0	njegovi prezenci legitimnost v
Pomladni linč
f^0 Prob^me sami s sabo tudi v regijskem vodstvu mestu ° Se vedno »ima novega predsednika niti tajnika, na ^anjen 'PP<< se sonei Violeta Deutsch Mesarič. Obelo-^rožiio J^ričko-radgonske naveze v Vestniku seveda ni rju in P SP^kdvne razprave o socialdemokraciji v Prekmu-Navice(emve^ »razpravo« o tem, kdo ima in kdo nima s°bnOst aja,i ‘zJave za medije. Nekateri za svojo očitno nespo-^far va m sjrankarske lumparije potrebujejo »grešnega kozla«. ^Parir ^^Pi Pometanja pod preprogo ne spominjajo na sta-miK,; ‘ sistem, kjer je bilo vse dobro, dokler je ostalo širši ja-
Prikrito?
ntje kor ^ec za neuspehe in neumnosti pri Zelenih Slove-^IHedpg0 raz^raH na nedavnem svetu stranke v Soboti, ^tčno ze^enim do jesenskih volitev uspelo zavrteti v k ° orbdo s programom in »zelenimi« odgovori ali pa
V razWčevanju z Gošnikom & Co. ?
'fu, p.°1 paje enoumje očitna »desničarska« vrlina po prin-n'S- Z nami’ s‘ Proti nam«. Ko je nadškof Rode ^ijih Prot‘ »sramotnemu« 55. členuustave, je pozneje v ^trelni^Oyril, naS°varjal svoje vernike. Ko je skupina 0<irekliSt na tržišče lansirala zgoščenko Bitchcraft, so ji ^ladmp^ kulturnega artikla, ker bojda žali verska čustva.
se je 1 S° V P0:;iali podmladek, pravosodna »mašine->akšne a/Z^an^a ~ vidite. včasih celo deluje! Toda mar čas ^Zurnetn ]rusačne cenzure ne bo že enkrat mimo? Saj že
ravnj a-L° verniki »samo« ljudje — toda mar ne bi ^Usa, ^bolj goreči verniki tisti, ki bi prvi vrgli kamen v se pojavil pred njimi in jim oznanjal svojo vero?
A. POTOČNIK

Vse poti vodijo v
°NT BAUTA
anaKovača,vM. Soboti
ZIMSKI	F\
VRTOVI, d. O. O. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota
unuiiiicifa pvc,NALU
V n n U 010 RA OKNA TER VRATA
Tel.: (069) 35 555
Faks: (069) 32 093
□FINSTRAL
VREME


Suho bo, v soboto so možne manjše prehodne padavine.
5. marec, četrtek, 6. marec, petek, 7. marec, sobota, 8. marec, nedelja, 9. marec, poned., 10. marec, torek, 11. marec, sreda,
Bogoljub Stanka Tomaž Janez Frančiška Viktor Rastko
Kar v marcu zrase, aprila pobrije.
Lunine mene: v petek, 6. marca, bo sonce vzšlo ob 6. uri in 32 minut in zašlo ob 1 7. uri 55 minut, dan bo dolg 11 ur in 23 minut V četrtek, 5. marca, bo zadnji krajec lune.
' J« r ;
Foto.: NAT AJUHNOV


O poslovanju murskosoboške bolnišnice
Izguba je
stran 4
-



Bomo dobili ■ nove občine?
Poslanci v peskovniku
Razprava o občinah v državnem zboru je do nadaljnjega prekinjena stran 3
Po dvajsetih letih konec sadjarstva v Panonki Sadovnjaki v najem, delavci na cesto
Ogorčeni delavci s stavko opozorili na svoje težave, v vodstvu podjetja pa iščejo najugodnejše rešitve za zaposlene
Kot vse kaže, bo dvaindvajset zaposlenih v zadružnem podjetju Sadjarstvo Kmetijske zadruge Panonka konec tega meseca ostalo brez zaposlitve. Težave v podjetju Sadjarstvo so tesno povezane s težavami, s kateri-
Alexander Gombos prvi pripeljal na Madžarsko »kapitaliste«
Turizem za »nedolžno« pokrajino
V zagon je spravil trinajst hotelov na Madžarskem; sodeloval je pri razvijanju znamenitega zdravilišča Bilk stran 8
Ko direktor sejma izjavi: »Sklepov občinskega sveta ne jemljemo preveč resno...«
mi se že nekaj let srečuje zadružni sistem Panonka in prav nič ne kaže, da bi se razmere kaj kmalu začele razpletati v pozitivno smer.. Zadružne upravljalske strukture namreč nikakor ne morejo najti skupnega jezika predvsem pri razporeditvi bremen še do nedavnega enovite kmetijske zadruge. Če se namreč nove zadruge razglašajo za pravne naslednice zadružnega sistema Panonka, bodo morale poleg premoženja prevzeti tudi obveznosti, za katere poznavalci trdijo, da ne presegajo vrednosti premoženja, ki ga v tem trenutku še jma Panonka. Seveda pa ob tem iie kaže pozabiti, da prav zaradi ne-razreševanja nakopičenih problemov lahko obveznosti kaj hitro presežejo vrednost premoženja in rešitve takrat ne bodo več mogoče.
j.,
D
WHKEi
trošnikovih ONTIH


v Slomškovi v M. Soboti
* Mineralna voda Radenska, 11 58,10 SIT
^OČg cene

Belo olje Zvezda, Gea, 11 226,80 SIT
• Moka, ostra, Mlinopek, 2 kg 177,60 SIT
• Sladkor, kristal, Ormož, 1 kg 137,90 SIT
• Pralni prašek Persil, 3.6 kg, Henkel 851,60 SIT
• Kava Bar, mleta, 100 gr, Droga 172,80 SIT
• Riž ABC trgovina, Splendor, 1 kg 118,60 SIT
• Sok, oranža, Nektar, 1.51, Spitz 156,00 SIT
ZALOG
Težnje po izločitvi posameznih zadružnih enot iz enovite kmetijske zadruge so bile kronane lani z ustanovitvijo petih samostojnih kmetijskih zadrug, takrat pa so ponovno ustanovili tudi zadružno podjetje Sadjarstvo, ki je prevzelo delavce, ki so delali v tej panogi. Težav se s tem seveda niso rešili in Sadjarstvo tudi z novo organiziranostjo ni poslovalo uspešno, saj obseg proizvodnje ni prenesel števila zaposlenih. Ob pripravi sanacijskega programa podjetja je prevladal predlog, da zadružne sadovnjake dajo v najem in do uresničitve tega predloga
prihaja v teh dneh, ko se je iztekel rok za sklepanje najemnih pogodb.
Najtežje posledice bodo seveda nosili delavci, ki bodo ostali brez zaposlitve, svoje ogorčenje pa so manifestirali s stavko, ki so jo napovedali že pred tem, v začetku tedna pa so delo tudi prekinili. Stavkajoči delavci so v svojih zahtevah med drugim zapisali, da zahtevajo ponovno vključitev Sadjarstva (skupaj z zaposlenimi) v Kmetijsko zadrugo Panonka, vendar v vodstvu podjetja zatrjujejo, da težav s tem ne bi rešili. V torek dopoldne je o nastalih razmerah razpravljal tudi nadzorni svet in skušal poiskati rešitve, ki bile za delavce najugodnejše. V vodstvu podjetja so nam povedali, da bodo skušali poiskati možnosti za izplačilo odpravnin delavcem, ki so postali trajni presežek, sredstva za to pa naj bi zagotovili iz tekočih prilivov.
LUDVIK KOVAČ
Gomjeradgonska občina je v svojih politično-osebnostnih razprtijah že marsikomu onemogočila razvoj -Bo uničila tudi sejem?
stran 5
Variš Lendava
Z več dela manj dobička
Tožba izvoznika
stran 4
Hktualno okoli nas
vestnik, 5. marec
" Seja vlade
Napovedi o podražitvah
Solanovo popotovanje
se ze uresničujejo
Rdeča preproga
Znižanje cen moke, podražitev sladkorja, kmalu enako za svinjsko meso
Vlada je dala na zadnji seji soglasje k povečanju cen belega kristalnega sladkorja za 6,2 odstotka, povečanju RTV naročnine za 8,92 odstotka in k linearnemu povečanju cen prevoza potnikov po železnici v domačem potniškem prometu za 6,8 odstotka.
Prav tako je vlada sprejela novo nižjo ceno za pšenico iz blagovnih rezerv, in sicer za 8,2 odstotka.
Na novinarski konferenci po seji vlade je minister za ekonomske odnose in razvoj Matjan Senjur dejal, da bo znižanje cen pšenice povzročilo znižanje cen moke iz blagovnih rezerv za približno 4,2 odstotka. Vladaje sprejela novo nižjo ceno za pšenico iz blagovnih rezerv in sicer 30,30 tolarja za kilogram. V okviru že sprejetih mednarodnih sporazumov Slovenije pričakuje vlada povečanje konkurence na slovenskem trgu za to blago.
Težko bo doseči le 8-odstotno rast cen
Nova uredba bo tudi zagotovila najvišjo raven cen belega kristalnega sladkorja, ki jo oblikuje in uveljavlja proizvajalec tega sladkorja za nadaljnjo prodajo in predelavo v višini 110 tolarjev za kilogram. Vsi ti ukrepi povečanja in znižanja cen bodo vplivali na rast cen življenjskih potrebščin v marcu za 0,14 odstotka. Vlada za marec zaenkrat ne predvideva nobenih sprememb in povečevanj cen več, razen za svinjsko meso. Zaveda pa se, da bo predvideno 8-odstotno stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin za letošnje leto težko doseči, je pa to njen cilj. Spremembe cen so začele veljati 1. marca. Januarja je bila stopnja rasti cen 1,4 odstotka, minister pa še ni imel uradnega podatka za rast cen v februarju. V letošnjih prvih dveh mesecih je prišlo do precejšnjih sprememb, zaradi katerih je prišlo do povečanja cen. Gre predvsem za povečanje prometnega davka od storitev, povečanje povračil za ceste in davkov na naftne derivate, kar je tudi povzročilo * povečanje cen naftnih derivatov.
Direktorica urada za informiranje Marta Kos je povedala, da vlada ni obravnavala problematike plač v podjetjih, zavodih in agencijah, ki so v večinski lasti države, ker še niso pripravljena merila. Minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauerje na vladi razdelil gradivo za pripravo zakona o pokrajinah. Vlada tega gradiva še ni obravnavala, saj še potekajo končna usklajevanja med notranjim in finančnim ministrstvom ter resoijem za lokalno samoupravo.
Vstop v NATO bo tudi stal
Vlada je potrdila predlog Strategije Slovenije za vstop v zvezo NATO. Zunanji in obrambni minister jo bosta predstavila Severnoatlantskemu svetu, v katerem so veleposlaniki držav članic. Dokument bo obravnaval državni zbor in b' njem izoblikoval stališča. Razdeljen je na štiri poglavja, ki analizirajo razloge za vključevanje Slovenije v Severnoatlantsko zvezo, evropsko varnostno arhitekturo, odnose med zvezo NATO in Slovenijo ter strateško delovanje Slovenije za vstop v zavezništvo v obdobju 1998-1999. Dokument so na temelju sklepa na rednem zasedanju državnega zbora septembra leta 1997 pripravili v ministrstvu za zunanje zadeve ob sodelovanju obrambnega in nekaterih drugih vladnih resorjev, v procesu njegovega nastajanja pa so bili opravljeni tudi pogovori z vsemi poslanskimi skupinami v parlamentu ter upoštevana njihova stališča in pripombe. Strategija vsebuje tudi napotila za reorganizacijo Slovenske vojske.V času do pomladi prihodnje leto, ko je pričakovati sprejetje stališča o morebitnem novem širjenju zveze NATO, bo Slovenija nadaljevala vse druge aktivnosti. Eden od pogojev za včlanitev je tudi ustrezen delež državnega proračuna za obrambo, ki se bo v Sloveniji do leta 2003 postopoma zvišal do 2,3 odstotka.
Za zmanjšanje škodljivih vplivov
Vlada je med drugim sprejela tudi besedilo zakona o ratifikaciji konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje in ga bo poslala v državni zbor. Konvencija predpisuje postopke za zmanjšanje in spremljanje škodljivih vplivov na okolje, ki bi jih lahko povzročili nameravani posegi, s poudarkom na čezmejnih vplivih, ki se nanašajo na človekovo zdravje in varnost, na rastlinstvo, živalstvo, tla, vodo, zrak, podnebje ter naravno in kulturno dediščino. S pristopom h konvenciji se Slovenija zavezuje preprečevati, zmanjševati in spremljati škodljive vplive, ki bi jih lahko povzročili nameravani posegi na njenem ozemlju in ki bi šegah čez državne meje. Poleg tega si mora Slovenija prizadevati, da se bodo načela presoje vplivov na okolje upoštevala pri programiranju in načrtovanju razvoja. Področje presoje vplivov na okolje je pri nas že urejeno z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in navodilom o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje.
Vladaje imenovala tudi dr. Jureta Mikuža za predsednika Sveta za kulturo. Na predlog ministra za kulturo je vlada za člane tega sveta imenovala Meto Hočevar, Stojana Pelka, Janeza Kromarja in Mirana Košuto. Na predlog Kulturniške zbornice Slovenije ter strokovnih in poklicnih združenj s področja kulture, ki niso člani zbornice, pa je za člane Sveta za kulturo imenovala Matjaža Vipotnika, Bojano Kunst in Pavleta Ravnohriba, na predlog SAZU-ja Andreja Hienga, na predlog interesnih združenj s področja ljubiteljske kulture, organiziranih za območje države, Danijela Božiča ter na predlog italijanske in madžarske narodne
skupnosti v Sloveniji Maria Steffeta.
MARJAN HORVAT
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Resda je tokratni obisk generalnega sekretarja Nata Xavierja Solane sodil v sklop njegovih popotovanj po državah, vključenih v Partnerstvo za mir, toda »španski kompromis« se v Sloveniji pojavi (včasih samo s priporočilnimi besedami v slovenskih medijih) vedno, ko se zdi, da naša vlada zaniha
Ko se je po četrtkovi večerji v gradu Otočcu in po petkovem džogingu s premierom Xavier Solana odpravil po rdeči preprogi (na katero, joj, ni smela stopiti nobena »neposvečena noga«, sicer so vsi varnostniki izdavili opozorilni krik) v vladno palačo, se je najprej podal do obrambnega ministra Tita Turnška in zunanjega ministra Borisa Frleca. Glede na simbolni pomen rdeče preproge v grški mitologiji - Klitaimnestra pričaka svojega moža Agammemnona ravno z razprostrto rdečo preprogo, čemur sledijo njegovi zadnji vzdihljaji, ko ga pospremi do vrat posmrtnega življenja skupaj z ljubimcem Ajgistom - bi se po njej najbrž moral sprehoditi Tit Turnšek. Res je Xavier Solana za televizijo povedal, da ve, kaj se dogaja z našim ministrom. Prav tako naj bi vladni delegaciji neuradno položil na srce, da se odstopi v demokratičnih državah dogajajo. Je bil namen njegovega obiska, da »od zunaj«, kot Natov človek, poškropi našo vlado in tako prepreči morebitne notranje politične debate o naši pripravljenosti za Nato - o čemer se najbrž vsak »normalen« državljan vpraša, takoj ko mu omenite »dogodek Zavrč« ali »curljanje informacij« z obrambnega ministrstva.


Na sploh je bil Solanov tempo v petek »džogingski«: od ministrov je oddivjal h Kučanu, nato je skočil še do Janeza Podobnika, se mimogrede fotografiral še s člani parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, si nato ogledal še Ljubljano in se pri županji Viki Potočnik vpisal še v zlato knjigo, nato pa se od druščine poslovil na novinarski konferenci na Brniku. Vse to v slabih šestih urah. Na Brniku se je na tiskovni konferenci pojavil tudi premier Drnovšek. Solanovih zahval gostoljubnosti (»Počutil sem se kot doma ...«) ni bilo konec. Drnovšek je ponovil svojo znano stališče, da ostaja članstvo v Natu cilj Slovenije, da smo bili menda nanj pripravljeni že pred Madridom (mimogrede je še omenil, da je madridska deklaracija, v kateri je ob Sloveniji omenjena še Romunija), jamstvo zanj pa »najbližje prihodnje nadaljevanje pogovorov za članstvo Slovenije v Natu«, pri tem pa še pribil, da je usoda Slovenije odvisna od ocene političnih članic Nata, političnih in geostrateških interesov.
Generalni sekretar je poudaril, da je edina politika, ki jo Nato ima, »politika odprtih vrat«, ne glede na veliko debato, ki je v ZDA potekala ravno na račun stroškov, ki jih povzroča širitev. Po Solanovih ocenah naj bi ZDA
že sredi marca ratificirale prvi krog s Češko, Poljsko in Madžarsko, kar naj bi bil dokaz »politike odprtih vrat«. Toda to nikakor ni garant, da drugi krog širitve Nata bo - tega generalni sekretar ni povedal. Ni pa pozabil poudariti, da o nadaljnji širitvi odločajo države članice ne glede na Rusijo (s katero imajo od maja 1997 skupen svet) in njeno možno nasprotovanje, predvsem priključi- I f Iz New Yorka piše
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini
150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-
tvi baltskih držav. Solana!^ napovedal sestanek šestnajs s Slovenijo, ki bo sredi m" Bruslju, pri tem pa nji% pohvaliti sodelovanja Slo , okviru Partnerstva za morij gre za Albanijo, Ciper ali» i zacijo razmer v BiH«.
veliko hvalil Slo
torej na ’.___________ . „
tudi konsenz v parlament"
pravljenosti strank za Nato, s čimer je potre' L »prijateljsko« navezo z Drn> vo vlado - navsezadnje Je ’ J t. i. španski kompromis si t ravno v času, ko je Evropy zi predsedovala Španija s rjem Solano na takratne"1. nem čelu.
Največ dela z Irakotn
VS OZN, katerega članica je tudi Slovenija, je imel v zadnjih nekaj tednih največ dela z reševanjem iraške krize, ki je bila tik pred tem, da izbruhne v novo zalivsko vojno, podobno tisti iz leta 1991. Po posredovanju generalnega sekretarja OZN Koflja Anana, ki je odpotoval v Irak s pooblastili in podporo VS, je neposredna nevarnost vojaškega spopada za zdaj odložena, to pa ne pomeni, da v prihodnosti do njega ne bo prišlo.
VS je, kljub nestrinjanju med stalnimi članicami glede odgovora na iraško zavračanje sodelovanja z inšpektorji OZN, doslej uradno vedno pokazal visoko stopnjo enotnosti, ki se je pokazala tudi ob Sprejemanju resolucije, ki je potrdila sporazum medAnanom in Huseinom. VS je najprej hotel le s predsedniško izjavo nekako formalizirati sporazum, vendar je kasneje na pritisk ZDA konec preteklega in začetek sedanjega tedna porabil za razpravo o resoluciji. Američani so hoteli jasno opredelitev, ki bi jim omogočila proste roke pri vojaškem napadu. Druge članice varnostnega sveta, razen Velike Britanije, so temu nasprotovale in vztrajale pri besedilu resolucije, ki bi ohranile pristojnosti VS pri odgovoru na iraške kršitve sporazuma. Slovenija je pri oblikovanju besedila aktivno sodelovala in uspela s predlogi, ki so na koncu dosegli, da bodo akcije proti morebitnim iraškim kršitvam usklajene z ustanovno listino OZN, to pomeni, da bo odločitev v rokah VS in ne posameznih držav, v tem primeru ZDA in Velike Britanije. Glede na dejansko geopolitično razmerje sil pa seveda ZDA nihče ne more preprečiti napada na Irak, če
bi se predsedniku Clintonu to zdelo potreba Preostali svetovni problemi so ob razPrCl
Iraku dobili drugorazredni pomen, to pa ni, da jih VS ni obravnaval. Če zanemari^0 > ji območja v Afriki, kjer se vedno "nekaj doS/ za nas najbolj zanimiv položaj v nekdam tskih republikah na jugu. V začetku tednas novinarji in diplomati Zvezne republike M obvestili tukajšnjo javnost, da naj bi hrvašk fi mirno gledale ali celo sodelovale pri pd11 sijl Srbe, da se izselijo iz Vzhodne Slavonija ji pred kratkim uspešno končala misija riški diplomati v VS so o tem sprožili rad’ je za zdaj pripeljala le do izražanja zaskr J nad poslabšanjem položaja. Zanimivo, daic^. hkrati na Kosovu prišlo do prizorov, vajeni iz časov nekdanje SFRJ in ki so bB' spešili razpad nekoč skupne države Jainl nov. Srbski režim ponovno uporablja starl kovite recepte za krotitev albanske večine ^jal1 vu, to je policijsko nasilje, kar je v NeV , izzvalo demonstracije Albancev. VS sc ^tm začetku tedna še ni lotil, kolikor pa p0^ .^^ splozivnost položaja na Kosovu, bo to storiti. Slovenija bo tedaj v popolnoma d^ lahko rečemo v boljšem položaju, kot je b11. Namesto pošiljanja policistov, ki bi Pre,e^ ske demonstrante, bo kot vplivna članica f dne skupnosti zaradi sedeža v VS sode oblikovanju rešitev, pri čemer jo bodo n < morali upoštevati tudi vodilni srbski p0*'J ROBERTOV
v_e5tnik, 5. marec 1998
/Aktualno doma
Bomo dobili nove občine?
Poslanci v peskovniku
Razprava o občinah je v državnem zboru do	do amand-
saj naj bi se njena komisija za lokalno samoupr posamezni poslanci, majev, ki so jih ob ustanavljanju novih občin	posamez.
prav tako pa naj bi se opredelila do pobud, Ki so p k mism se očitno nih krajevnih skupnosti ali občinskih svetov. ‘ c pravi, da se dogajajo precej čudne stvari, saj poslanka M ana1	ugotavijali,
poslanci »igrajo kot otroci v prahu«, saj naj bi p J da bi bilo najbolje, če občin sploh ne bi ustanovi 1.
V komisiji naj bi nekateri podpirali predvsem stališče, da je pred nadaljevanjem postopka za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij pred razpisom referendumov za njihovo ustanovitev potrebno uveljaviti spre-.membe zakona o financiranju občin in zakona o lokalni samoupravi. Toda spremembe teh dveh zakonov so šele v zakonodajnem postopku, to pa pomeni, da če bi se poslanci odločili za to stališče, bi ustanavljanje novih občin avtomatsko odpadlo za nadaljnja štiri mta. Nekateri naj bi menda celo Predlagali, da bi prišle v proceduro samo t. i. mestne občine, ne Pa celoten vladni predlog, ki ob-ustanovitev dvajsetih novih občin.
Kako bo komisija obravnavala okrog petdeset amandmajev o Ustanovitvi novih občin? Bo o Pobudah sploh odločal državni zbor? Geza Džuban pravi, da je komisija mimo kriterijev in lo-?ike potrjevala občine, ki ne iz-
^zelenih v Murski Soboti
Kako izpljuniti trojico?
^mo
eno Slovenijo imamo«
^^Uitacije
v^so0«?1"6"1 svetu stranke Ze-
Pozornosti nameni-n^kiin °.sn'kove vladavine iz-n DrC^an°ni 'Poljanskega ^%f|ti|dS®dnik Mladih Zele’ fu^vi e,7kndrei Okreša pa je
Predlagal
’pakaj so bili izključe-MjaJa Fister, Peter Štiglic, ovac in Aleksander nJ1 Pred«?a ,ug°tovil i, da je prej->ld M stranke z njimi 5 kot ^"^^»inkrimini-tik>č'lseda °šnikovo početje predsednik Zele-J*GOšnikzblnšek. Bistvo spora kat'C° naJ bi h^i'n ornenjeno čet-^4 se n '.bllo.v sredstvih, do o^e' d°konatanP predsednik ni ^"»tirajo venje.no četverico Zornj^tev paPrasanie finanč-sKlodbor PP bo reševal nad-so sprejeli tohene člant' vse tiste konc?> Vendar'h 'a°do 1Zrazili Or° od>očah bKdo 0 tem do’ ^ep^^ odbori-tem?'10 tudi Bri«\^a ’ naj reha-Pa doflai, ^ ‘8'to Bavčar, pri glede na to, kaj
r ^ka vprašanja
izkaznico?
z osebno
n?" Potovahd' ^aria1 P«,? V Parlam®ntu na vlado naslavljali vprašanja. Med l>0sla0S,,10 4 a.°Sebno izkZ°n*C’ k' j° zan<malo, kdaj bomo na Madžarsko ko ^gov^^seto azn'coJn čemu je mejni prehod Pince odprt samo da bom Ur°’ Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je
So iVj ° na n, ra**fieira| ° na ^džarsko lahko potovali z osebno izkaznico, la lao^Žar’ snnaSlednj’ seiimeddrzavni sP°razum, to Pa naJ bi se po njegovem hh i,1 v Začeti; razu,n, ki stParlamenta. Ob tem je najbrž potrebno dodati, da ?U<ahobrU n°''en|bra 3 ga notranja ministra v imenu obeh držav podpisa-t<>s ®a vas va,°va| 24 ’ ze ratificirali. Mejni prehod Pince je po ministro-Poekategorjen<lar Pa nah* dan zaradi Prc»oviKenih del na mejnem preho-1i|a tSz°hcev. Zlra"> tak,. j ” po decembrskem dogovoru mejni prehod še le-Pa lu?' ^in2e Več vpZ bil odPrt ves dan-
na'	Za kn.ame' do te8a' da kmetje ne morejo več
shu, »hev« *Vu za ^^'jstvo ' '	nnknininskega in
<čZlasti n?neraZ^ n °P°Z<> n’llrjunan’i, H kmetii8h ? V kmet*j-^nt^zan^vladni z.rnanjMmi
av‘lno anjazbi?JOvprek-^ečki^bodu^čunane^^^^ka
polnjujejo pogojev, ne pa vseh tistih, ki jih izpolnjujejo. Še več, on meni, da »so stvari spolitizirane, pregrete tudi na lokalnem nivoju«. In kako bo potlej on glasoval? Tam, kjer razmer očitno ne pozna (bodisi ker ne ve, za kaj gre, ali če si ne bo prebral), »na slepo, po sugestiji nekoga...« V parlamentarni razpravi je med drugim povedal, da je devet predlogov, ki jih je komisija dodala vladnemu predlogu, oblikovala brez logike, kriterijev in da so iz paketa nekaj več kot 40 predlogov določili deveterico »na slepo, vmes tudi brezglavo«.
Med temi devetimi predlogi so tudi Hodoš, Veržej, Razkrižje, Križevci.
Res je, da predlogi vlade in komisije niso v celoti utemeljeni na zakonski podlagi - toda, če pogledamo štiri leta nazaj, s koliko prebivalci pa so se takrat ustanavljale občine? In navsezadnje, če bo do referenduma sploh prišlo — bo ta vsaj moralna obve-
si misli soboški odbor«. Čeprav Bavčarjeva na svet ni poslala pisne želje, je predsednik Mladih Zelenih Slovenije trdil, da mu je svojo željo posredovala ustno. Predsednik soboškega občinskega odbora Alojz Sraka pa je pove
dal, da se njihov odbor nikoli ni strinjal z Gošnikovim »žaganjem« Brigite Bavčar. No, Feri Horvat je svet opozoril, da je Brigita Bavčar ob parlamentarnih volitvah kandidirala pri Slovenski ljudski stranki in da ni jasno, ali ni postala celo članica katere druge stranke. Tako bo morala Brigita Ba-
UD IVgu, vv. ..._
plačevati svojega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, da njihovi dolgovi naraščajo do milijona tolarjev in da imajo tisti, ki ne morejo plačati davkov in drugih terjatev, blokirane žiroračune, kamor se steka »še tisto malo denarja, ki ga dobijo od prodaje mleka in sladkorne pe-
—n ie kmetom edi
za za poslance, če ni že ustavna in zakonska?
Se bo zaradi tega, ker se poslanci igrajo kot otroci v prahu, zgodilo, da bo izpadel tudi npr. Dobrovnik, ki je vladni predlog, ali pa Hodoš, ki je predlog komisije, ki imata svojo utemeljitev tako v Zakonu o lokalni samoupravi kot v ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki določa, da državi podpisnici ne bosta upravne
KAV* l/AM 4 MALA VAS. Bi , . ^APA OBC/AJO F

IZ ZA LOKALNO JAMOUPRAVO
'fr
včar svoj »come back«, če ga bo seveda še želela, doseči znotraj soboškega odbora.
Izključitve
Kaj početi ž Meršakom, Go-šnikom in Tomšetom, ki se še ve
dno samovoljno predstavljajo kot Zeleni Slovenije? Ob tem seveda, da so jih Zeleni ovadili na sodišču? Po statutu bi jih sicer lahko svet izključil in bi se ti potlej lahko .pritožili na kongresu. Toda izključiti nekoga, ne da bi se imel možnost'zagovarjati? Resda je bila omenjena trojica povabljena
ni vir dohodka. In kaj je v imenu ministrstva za kmetijstvo odgovoril poslanki državni sekretar Franc But? Češ da je to področje »bolj ali manj v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve«. In kaj počnejo na ministrstvu za kmetijstvo? Kot-je povedal sekretar, menda pripravljajo »konkreten predlog«, ki naj bi bil »v luči priprave slovenskega kmetijstva in podeželja na vključitev v Evropsko zvezo«. Ta predlog pa je (naj se vam zdi še tako ciničen); zgodnje upokojevanje (ob pogoju, da predajo kmetijo mladim) in podpora mladim kmetom v obliki posojil za naložbe. Toda to je predlog. ki ga bo ministrstvo za delo bodisi sprejelo bodisi zavrnilo. Toda - kaj se bo zgodilo z majhnimi kmetijami? Kot da na ministrstvu tega še ne vedo.	A. POTOČNIK
in teritorialne organizacije države ter lokalne samouprave urejali v škodo manjšin.
Toda občine z manj kot 5000 prebivalcev se lahko ustanovijo po Zakonu o lokalni samoupravi (13. a člen) tudi »zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov«. Ustavno sodišče pa je v obrazložitvi prav za 13. a člena zapisalo, da pogoja glede števila prebivalcev ni mogoče upoštevati togo, ampak oziraje se na posebnosti posameznih območij, na katerih bi lahko nastala občina, ki bi bila sposobna uspešno opravljati svoje funkcije tudi ob manjšem številu prebivalcev. Torej tudi v Veržeju, Razkrižju, Križevcih.
Kako se bodo odločili poslanci?
A. POTOČNIK
ivne!
s» že &o.‘
BOAtc N
na svet, vendar pa je predsednik sveta po nerodnosti zapisal trojico med vabljene na svet (kot kaj — kot člane s posebnim statusom?), ob tem pa na vabilo pozabil zapisati, h kateri točki so vabljeni. No, pozabil je tudi napisati točko »izključitev«. Namesto »naglega sodišča« je svet podal obtožnico (na podlagi obrazložitve, ki jo je na prejšnji seji podal generalni sekretar Dukič) ko-misiji za statut in pritožbe, ki bodo svojo odločitev posredovali tudi omenjeni trojici — ta pa se bo imela čez tri mesece možnost, da se pritoži na svet stranke. In če so tokratni soboški svet poimenovali »Samo eno Slovenijo imamo«, potem bi lahko parafrazirali »po izključitvi Tomšeta, Goršnika in Meršaka« bodo zopet imeli »Samo ene Zelene Slovenije«.
A. POTOČNIK, foto: N. JUHNOV
Euroregija Goričko - Raab - Orseg ob tromeji
Bo s programom Phare hitreje?
Je okoljsko ministrstvo obšlo zavlačevanje zaradi nesprejetih zakonov ali pa je z vključitvijo v program Phare preložilo ”breme” krajinskega parka Goričko na drugo ministrstvo
V torek popoldne, 3. marca, so se v Domu na Goričkem (Pindža) v občini Gornji Petrovci zbrali poleg županov tudi predstavniki raznih pomurskih zavodov in organizacij pa tudi samostojni strokovni delavci, ki že sodelujejo pri raznih razvojnih nalogah in raziskavah. Povabil jih je Albin Krapež, direktor Uprave Republike Slovenije za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor, na sestanku sta sodelovala ga. Alma Vičar in Mladen Berginc, vodilpa gaje Andrej Horvat iz pomurske enote
za izvajanje programa Phare.
V program Phare za čezmejno tristransko sodelovanje med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko je od lani vključen tudi projekt ustanovitve naravnega parka treh dežel Goričko - Raab - Orseg (verjetno je pri tem mišljen status "krajinski park”?). Enota za izvajanje programa Phare je že decembra 1997 pripravila delovni program izvajanja projekta, ki naj bi bil ob pomoči šestih podprojektov sklenjen do leta 1999. Kakor smo slišali, se bodo le-ti združili v tri razpise, in sicer bo v zelo kratkem času objavljen razpis za inventarizacijo in pripravo razvojne strategije za prihodnji park, naslednji razpis naj bi se nanašal na ureditev pisarn v prihodnjem
5 Pamflet'
Deja vu
V parlamentu je bilo v vročih februarskih dneh soparno. Tudi na komisiji, ki se ukvarja z »zadevo« Zavrč. Nihče pravzaprav ne razume, zakaj pripadnika VOS-a nista zaprta, temveč še vedno na prostosti. Komisija še ni obravnavala niti zaključnega poročila, temveč samo vmesno. Medtem je posivel tudi Janez Podobnik, ki je s šlamparijo povzročil, da je štorija, ki mu jo je pisal šef VOS-a. Sečnik o tajni pogodbi med izraelsko in slovensko obveščevalno, zaokrožila po parlamentu, ne da bi na dokument udaril »zaupno«. Kuverta, kije bila označena, se najbrž kaj hitro lahko izgubi in dokument, gol, zaokroži ne samo po parlamentu, temveč tudi zunaj njega. Ja, in Tit se počuti zaradi tega krivega. Po levji Kučanovi in Drnovškovi uslugi, ko sta ga podprli v »depolitizaciji« (beri: ni popuščal bratoma Podobnik oziroma njuni kadrovski politiki, ki sta jo hotela voditi v ministrstvu za obrambo), je Kučanu zvesti človek moral ponuditi odstop. Dvakrat se je sestal slsjevski vrh in obakrat mu je zapovedal odstop. No, Drnovšek ga je sprejel. Pa vendar je še malo počakal. Da pride Solana. Da pozdravi Natovega generalnega sekretarja tudi minister za obrambo, čeprav v zadnjih ministrskih vzdihljajih. Kot da bi četica, ki jo je obiskal Solana, ne bila dovolj za pogovore. Le kaj sta si imela povedati s Turnškom? Je Frlec dobro poslušal, kaj sta govorila? Jah, če je Solana tolažil slovensko vladajočo garnituro, da se odstopi dogajajo v vseh demokratičnih državah, je to dobro, dobro za vladno propagando. Zagotovo bolje kot vrnitev goniometra. Kaj naj bo avto, iz katerega je izginil hard disk? Iz škandala smo tako dobili dogodek Zavrč in odstopljenega ministra, brata Podobnik pa najbrž svojo prvo večjo lekcijo o tem, da Država vendarle ni samo njuna.
No, parlamentarci so neresni. Namesto da bi Peterle in Janša zagrabila Zmaga in ga odvlekla pred sodišče, se v soju medijske pozornosti kujata, da z njim ne bosta sodelovala v odboru. Pri tem si Janez še želi, da bi imeli kar tretji nacionalni program, ki bi ves dan prenašal parlamentarna jajca. Slovenska javnost bi bila tako bogatejša za brezplačen ogled njihovih fars. No, da, bojda se bodo morali zadovoljiti kar z radijskim prenosom. Ta lepši poslanci bodo pač potegnili ta krajšo. Sicer pa, kdo od naših poslancev se ne zazira rad v ogledalo? Kako bi se nekaterim skremžili obrazi, če bi jim bili za ogledalo njihovi volivci?
Duhove pa še vedno buri zgoščenka skupine Strelnikoff. Mladi krščanski demokrati so proti ovitku, na katerem je brezjanska Marija s podgano v naročju, napisali izjavo, kako obsojajo »nagnusno, nemoralno in neprimerno dejanje glasbene skupine z neslovenskim imenom ...« Skratka, z izbranimi besedami so zgoščenki odrekli status kulturnega artikla in se v maniri partijskih funkcionarjev zgrozili nad početjem glasbene skupine, pri tem pa namesto »proti državnosti« navedli »spodbujanje k verski nestrpnosti«. K čemu pa je spodbujal nadškof Rode, ko je na Brezjah govoril o sramotnem 55. členu slovenske ustave? Če me spomin ne vara, je pozneje nadškof izjavil, da je nagovoril svoje vernike. Prav, tisti, ki se z njim ne strinjamo, ga pač preslišimo. To je torej naša pravica. Kot je pravica, da gremo mimo zgoščenke, je ne kupimo in ne. poslušamo ali pa storimo ravno to. Kdo postavlja meje umetnosti in kulture? Cerkveni ideologi? Prizadeti verniki? Se bo npr. Rode upravičil Slovencem, ker jih označuje za duhovno nizke? Mar s tem ne vzbuja večje mržnje do svoje lastne Cerkve kot pa zgoščenka neke glasbene skupine. Zdaj naj bi se cenzuriral slikovni material? Kje je besedna cenzura? Zelo daleč? Kako bo razsodilo sodišče? Mladi krščanski demokrati so namreč ovadili skupino Strelnikoff, češ da krši ustavo in zakone, naslovnica pa da je »prizadela in razžalila mnoge verne ljudi v Sloveniji in po svetu«. Kako globoko je njihovo čustvovanje, da ga morajo prati na sodišču? Skratka, skupini Strelnikoff je uspelo...	A. POTOČNIK
informacijskem centru v gradu pri Gradu in hkrati ureditev kanalizacije, tretji razpis pa bi pripomogel k ureditvi kolesarskih in pešpoti ter drugih oznak.
Pri navajanju, kaj vse je potrebno narediti, je večino obšel trpek občutek, da so vse to že slišali pred leti; že pred časom bi odgovorni z Urada za varstvo naravne dediščine (MOP) morali narediti inventarizacijo oziroma strokovne podlage o naravnih vrednotah pokrajine, na osnovi katerih bi potem župani lahko sprejemali občinske odloke o zaščitenih območjih in se prijavljali na razpise. Pa se ni naredilo nič -ali zato, ker se je ukvarjalo Ministrstvo za okolje in prostor (Urad za prostorsko planiranje) zadnja leta s Pomurjem na drugih področij, z načrtovanjem železnice in avtoceste?
Prav tako je očitno, da si marsikdo še vedno ne predstavlja, kaj naj bi pomenil ta krajinski park; nekateri župani vidijo le ekonomski interes in ekuje, drugi bi radi s pomočjo krajinskega parka dobili tudi kakšno možnost zaščite naravnih vrednot, pestrosti in posebnosti goričke krajine, najsi bo le posameznih mokrišč, gnezdišč ali rastišč.
V prihodnjih mesecih naj bi poiskali primerne koordinatorje projekta; upajmo, da take, ki bodo znali povezati vse, kar je bilo v zadnjih letih v Prekmurju in na Goričkem že narejenega na področju razvojnih strategij. Tudi gost Mladen Berginc je povedal; Evropska zveza nam le ponuja možnost, pravo rešitev, primerno za nas, pa si bomo morali sami najti. Zato je nesmiselno pričakovati, da bo kdo kaj urejal namesto nas. Vsak župan bo moral sam premisliti, ali in kako želi sodelovati pri krojitvi drugačne razvojne politike za obmejno Goričko in poiskati za svojo občino primeren kompromis med kmetijstvom, turizmom, prometno infrastrukturo in krajinsko zaščito.
BERNARDA B. PEČEK
4
ospodarstvo
vestnik, 5. marecj
Razvoj podeželja nekoliko drugače
Od raziskave do
Variš Lendava
Z več dela
Pharovega projekta
Projekt s Koga bi težko imenovali občinski ali regijski, saj je prej vsedržavni, če ne celo mednarodni, ki ga je prijavila na razpis programa Phare Ljudska univerza Ormož
manj dobička
Delavci Varisa so skupaj z družinski člani, ki so deV družbe kupovali na javni prodaji, več kot petdeseto^ lastnik družbe. Pomurska investicijska družba imat^ nekaj manj kot osemnajst odstotkov premoženja, 7“ toliko ga je tudi v rokah državnih skladov. Dobre sM odstotke ga je v lasti investicijskih skladov, manj kotf
odstotka pa ima še vedno Pomurska banka.
i
Tožba izvoznika
V četrtek, 26. februarja, so na Kogu organizirali drugo delavnico v okviru projekta S skupnim delom do hitrejšega razvoja, ki je nastala na osnovi rezultatov raziskave O kvaliteti življenja na Kogu in možnostih za turistični razvoj. Raziskava, ki so jo pričeli pred tremi leti na pobudo takratne poslanke dr. Mateje Kožuh -Novak, je zanimiva tudi zato, ker je prinesla tako zanimive rezultate, da so na njihovi osnovi nadaljevali delo v okviru Pharovega projekta s Skupnim delom do hitrejšega razvoja, ki ga je prijavila Ljudska univerza Ormož.
Financerja osnovne raziskave sta bila Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko ter Svetovna zdravstvena organizacija. Krog sodelavcev je bil zelo širok iz domačih krajev in iz vse Slovenije: Kaja Čurin, Petra Hlebec, David Gasparič, Mihaela Grlica, Nataša Kolarič, Andreja Koščak, Ksaver Meško, Jerica Mlinarič, Leonida Praprotnik, Davorin Štampar in Sandi Volja. Med avtorji raziskave so dr. med. Mateja Kožuh - Novak, dipl, organizator dela Zdravko Hlebec, psihologinja mag. Eva Stergar in komunikolog Senad Dizdarevič.
Tudi gospa dr. Kožuh - Novak, kije pravočasno ugotovila, da samo raziskovanje zdravja na podeželju domačinom ne bo prineslo nobenih koristi, še naprej sodeluje s projektom Promocija zdravja na podeželju; pri razvoju morajo sodelovati vsi krajani in vsi, ki so na kakršenkoli način povezani s pokrajino. V ta namen so ustanovili Društvo prijateljev Koga, ki bo skrbelo za turistično promocijo kraja in konec avgusta pripravili teden prijateljstva, športa, kulture in turizma. Tri delavnice na različne tema so prav tako obvezni del projekta. Prva je bila že decembra 1997; udeležil se je je tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, govorili pa so o razvoju podeželja, vzpostavitvi lažje komunakcije med različnimi nivoji upravnih organov ter o pripravah na vstop v Evropsko zvezo. Druga delavnica je bila konec februarja 1998, vodila jo je Sonja Kreslin, svetovalka za razvoj podjetništva in turizma, govorili pa so predvsem o uvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Tretja delavnica bo organizirana predvidoma maja.
BBP
LIPA - Stekle so priprave na gradnjo kanalizacije. Čakajo na  projekt, ki ga izdeluje podjetje Lemna. Projekt bo zajel celotno območje beltinske občine, vendar se KS Lipa povezuje s KS Gomilica, ki je sicer v tumiški občini, s katero bosta morda skupaj zgradili čistilno napravo. Za zadaj seveda ni še nič odločeno. Sicer pa so si predstavniki posameznih vasi in občine ogledali čistilne naprave v poljskem mestu Žešof, ki so zgrajene po ameriški tehnologiji. Zadeva je očitno dodelana, kajti udeleženci ekskurzije so povedali, da teče iz čistilnih naprav tako čista voda, daje celo primerna za napajanje živine. (J. Ž.)
Direktor uspešnega lendavskega podjgtja Variš Proizvodnja sanitarnih celic Štefan Sobočan je v poslovnem poročilu za lansko leto zapisal: “... pričakujemo, da se bodo pogoji gospodarjenja za izvoznike v letu 1998 končno normalizirali, to pomeni realni tečaj tolarja, usklajen vsaj z rastjo življenjskih stroškov, znižanje davkov in vseh drugih dajatev na živo delo ter oživljanje investicijskega procesa.” Že četrto leto namreč ugotavljajo, da povečujejo fizični obseg proizvodnje, prav tako celotno realizacijo, tudi stroške dobro držijo na vajetih, toda zaslužek in tako dobiček je kljub temu čedalje manjši.
Obseg proizvodnje cevnih radiatorjev MONCER se vsako leto povečujejo od deset do petnajst odstotkov, zato za ta proizvodni program letos načrtujejo investicijsko vlaganje sto tisoč mark. Serijska proizvodnja oblikovno drugačnega radiatorja se bo začela pred poletjem.
Marka je v lanskem letu porasla za 3,8 odstotka, inflacija pa je bila skoraj devetodstotna, “zaradi česar smo kot izvozniki prikrajšani za okoli 22 milijonov tolarjev dobička,” je sogovornik Štefan Sobočan šibo izvoznikov prevedel v denar. Na zahodnem trgu, kamor Variš proda več kot dve tretjini svojih izdelkov, takih tožb kajpak niso dolžni poslušati, slabo pa tudi slišijo tiste predloge glede popravka cen vsaj za stotinko ali dve, kolikor znaša njihova inflacija.
Povprečna plača na zaposlenega (27 odstotkov z osnovno, 44 s poklicno in 17 s sredjo stopnjo izobrazbe, preostali z višjo in visoko) je znašala 122.600 tolarjev bruto oziroma nekaj več kot 79 tisoč neto.
Knjigovodska vrednost delnice je tri tisoč tolarjev, td^ ni znana, saj se z delnicami Varisa številčno ne trgUM družbi so načrtovali interni trg, vendar ga potem različnih pravnih tolmačenj o njegovi dopustnosti nis« ganizirali.
dem najprej potrebni hrana in za državo prenova infrastrukture, šele nato pridejo kopalnice.
“Poslovne vezi pa imamo spet obnovljene in vzpostavljene nove, tako da bomo na odprtje trga pripravljeni,” je napovedal Štefan Sobočan.
Obseg proizvodnje cevnih radiatorjev MONCER se vsako leto povečujejo od deset do petnajst odstotkov, zato za ta proizvodni program letos načrtujejo investicijsko vlaganje sto tisoč mark. Serijska proizvodnja oblikovno drugačnega radiatorja se bo začela pred poletjem.
Nemški kupec je najpomembnejši partner
V lanskem letu se je sestava tujih partnerjev Varisa spremenila, saj so večino izvoza namenili nemškemu kupcu, izgubili so avstrijski trg ter manj iztržili na ruskem in tudi slovenskem trgu.
“Na ruski in slovenski trg ne more pomembno vplivati, sami pa si moramo pripisati izgubo avstrijskega trga, ker smo se zadovoljili z dovolj obsežnimi naročili nemškega kupca. Letos pa smo že naredili korake, da si ga ponovno pridobimo, saj dolgoročno ne moremo biti odvisni le od enega kupca,” je povedal sobesednik.
Pred manj kot letom so Vari; sovci tako kot v številnih drugih podjetjih zelo računali s hfvaš-kim in bosansko-hercegovskim trgom, toda kot sedaj ugotavlja direktor podjetja, ta trga sta zanimiva “dolgoročnoro”. Ali drugače rečeno, v tem času sklepanje poslov s hrvaškimi kupci ovirajo politične napetosti med državami, medtem ko sta na ozemlju zadnje balkanske vojne Iju-
Dobička manj, kot so načrtovali
Variš je v lanskem poslovnem letu ob 880-milijonskem prihodku ustvaril dobrih 13 milijona tolarjev dobička. V primerjavi s prihodki je to 1,7 odstotka akumulacije oziroma 2,4-odstotni donos na kapital. Ti poslovni rezultati pa so pod načrtovanimi, saj so za lansko leto načrtovali 3,6-odstotni donos kapitala ob 3-odstotni akumulaciji.
“Dobiček je manjši predvsem zaradi razkoraka med vhodnimi in izhodnimi cenami pri izvozu, dokončali smo tudi sanacijo strehe in ureditev pisarniških ter garderobnih in proizvodnih prostorov v prvem nadstropju, tretji razlog pa je v tem. da kot dejavnost v gradbeništvu težko načrtujemo zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Mi smo v prvi polovici lanskega leta dosegli sedemdeset odstotkov celotne realizacije, to pomeni, da smo morali delati s kooperanti ter nadurnimi in pogodbenimi deli, vse to pa povečuje stroške,” je vzroke manjšega dobička pojasnil direktor družbe.
Obseg proizvodnje radiatorjev MONCE™ vsako leto povečujejo deset do petnajst 0^ kov, zato za ta prOi^A ni program letos tujejo investicijsko ganje sto tisoč mark rijska proizvodnja obli vno drugačnega ra^ rja se bo začela pred" letjem.
Proizvodnja pod vplivom sezonskih nihanj
»Špice« v proizvodi® cesu pa se spet napoved® J to leto. Čeprav po direkt® .
besedah že imajo priP^L toliko pogodb, tokrat ® za slovenski trg, da j®. težko izpolnili, pa začetih gradbenih delze j mesec bolj pospravljajo! J in koristijo lanske dopuS
111 NUllbllJO ldll5A& <Ln da bi delali s polno za .j) Še nekaj je, kar jih več let, in česar kljub s' .
pozivom in opozorilo® « kom glede potrebnosti ' . ževalnega programa n® j spremeniti: pomanjkanji) mičarjev. Lahko bi jih Pn^ z Madžarske, vendar ml država s strogimi za . J zaposlovanju tujcev podpori države si b°“ J tudi to leto sami usp°s.(|( nove delavce, sedaj z® generacijo.
MAJDA HOL
O poslovanju murskosoboške bolnišnice
Izguba je
Svet zavoda murskosoboške bolnišnice je na svoji zadnji seji obravnaval poročilo o poslovanju bolnišnice v lanskem letu. O stališču sveta glede doseženih poslovnih rezultatov ter o njih samih je spregovorila predsednica sveta zavoda Marjeta Gomboc.
■ Murskosoboška bolnišnica je lansko poslovno leto zaključila s skoraj 138 milijoni tolarjev izgube. Je bila takšna izguba pričakovana?
Bolnišnica je lani ustvarila za 137,9 milijona tolarjev izgube, kar je skoraj štiri odstotke njenega celoletnega prihodka. Številka je res visoka, vendar je izguba glede na razmere, v katerih je bolnišnica poslovala, tudi pričakovana. Poslovanje bolnišnice je v lanskem letu potekalo v razmerah, ki sta jih opredeljevala nespremenjena prispevna stopnja za zdravstvo ter to, da se je lansko leto financiranje med financerjem in bolnišnico reševalo le s sklepanjem aneksov k splošnemu dogovoru iz leta ’96.
- Kateri so tisti dejavniki, ki so vplivali na ustvarjeno izgubo?
T.& bolnišnice še vedno ni določena standardizacija materialnih stroškov, kot je to za osnovno zdravstvo, zato se še naprej uporablja sistem indeksiranja na določenem zatečenem stanju. Zavod za zdravstveno zavarovanje še vedno plačuje storitev le po pogodbi oziroma ne plačuje presežka storitev, razen za opravljene dialize. Vendar je bilo lani slednjih storitev manj, zaradi česar je bolnišnica izgubila 24 milijonov.
Novo ni tudi to, da se bolnišnici vsako leto znižuje pogodbeni obseg programa predvsem na oddelkih pediatrije, ORL in
okulistiki, medtem ko bolnišnica nekaterih oddelkov sploh nima organiziranih. Čeprav imamo bolnike, pa nimamo oddelkov onkologije, urologije, ortopedije, dermatologije. V zadnjem času sprejemamo vse več bolnikov, ki prihajajo iz onkološkega inštituta in ki jih je potrebno zdraviti z dragimi zdravili. To potem spet vpliva na poslovni rezultat poslovanja, saj bolnišnica zanje nima priznanih bolnišničnih postelj.
Bolnišnica še vedno nima izdelanih nekaterih organizacijskih usmeritev, kot je določanje dežurnih mest za posamezne oddelke, ter strokovnih razmejitev obsežnosti zdravstvenih pregledov v specialističnih ambulantah. Prejela je tudi premalo sredstev za pačilo ob napredovanju zaposlenih v skladu s pravilnikom o napredovanju v zdravstvu, katerega je sprejelo ministrstvo za zdravstvo. Še na-
Regijska bolnišnica ima nepokrito izgubo še iz leta '94, in sicer nekaj čez 46 milijonov, iz leta '95 nekaj čez 161 milijonov, od predlani pa 31 milijonov. Nepokrite izgube iz predhodnih let je tako skoraj za 239 milijonov tolarjev.
prej ostaja nerešen problem financiranja specializacij za naše zdravnike, kar povečuje materialne stroške bolnišnice, zaradi neizdelanih kadrovskih normativov pa ima finančno nepokritih 49 zaposlenih delavcev.
Prihodek bolnišnice je bil torej manjši od načrtovanega, medtem ko so ostale postavke na odhodkovni strani nezmanjšane. Med odhodki bolnišnice je bila dosežena največja rast pri obračunani amortizaciji (nekaj več kot 22-odstotna rast), čeprav je bila obračunana po minimalni zakonski postavki. Strošek amor
tizacije predstavlja 3,4 odstotka celotnega prihodka bolnišnice.
- Ob devetmesečju je kazalo, da bo izguba bolnišnice ob koncu leta presegla dvesto milijonov. Zato je bil na pobudo vodstva in z odobravanjem članov sveta zavoda imenovan krizni tim za sprejemanje določenih ukrepov. Česa se je loteval?
Krizni tim, ki je z delom začel prve dni novembra, je bil mnenja, da je potrebno sprejeti določene ukrepe pri tistih postavkah, kjer so vključena velika finančna sredstva, predvsem na področju zdravil in zdravstvenega materiala. Zmanjšale so se zaloge, varčevalni ukrepi pa so bili sprejeti pri.trošenju energiji ter stroških storitev. Žmanjšalo se je tudi število zaposlenih delavcev za določen čas.
- Če bo krizni tim deloval tudi v tem letu, katere bodo njegove naloge?
Sprejeti ukrepi varčevanja veljajo še naprej, s
tem da se nekoliko spremenijo tisti o izobraževanju, saj bo to v normalnih okvirih vendarle potekalo še naprej.
- Kakšno je bilo stališče sveta zavoda o
Murskosoboška bolnišnica je imela po svojih izračunih kar za 165 milijonov manj priznanih materialnih stroškov, kar seveda močno vpliva na poslovni rezultat.
poslovanju bolnišnice? .
Ugodne ocene poslovanja Ji « Zavod za zdravstveno zavarovanj vodstva bolnišnice pa je poh član sveta, ki gaje imenovala ® boška občina. Doseženi p°sl°v gotovo rezultat tako vodstva ko' nih delavcev. Ti so prepričan1« sprejetimi restriktivnimi ukrep1 rezerve izkoriščene do konca«z. prihodnje potrebno doseči ve p0?‘ nanjih dejavnikih, ki vplivaj0 Pj/ vanje, predvsem pri priznava rialnih stroškov.	.^iHt
Želja zaposlenih ter notram./ nanjih članov sveta je, da čim UJ! mo objektivno in pravično s cijo materialnih stroškov v s bolnišnicah ter izdelane kadf° mative.	.
- Zadnja seja sveta je poteM^ji^ sestavi. Izvedeli smo namreč novitelj v svet murskosoboške " pred kratkim imenoval nove j
Zadnjo sejo smo opravil' s® člani, saj je prav, da se pos sprč zaključi s člani, ki so pošlo Ijali vse leto. Res pa je, daje pred kratkim sporočil ime°ames'« nov sveta. Novih bo torej nov ustanovitelja, ki jih je P'e gej" da. Ti bodo klicani na nasledi j
ta zavoda.
MAJDA
Lepa kot nevesta m Vestni kova fie$t
vestnik, 5. marec 1998
Ko direktor sejma izjavi:
»Sklepov občinskega sveta m* jemljemo preveč resno...«
^Ornjeradgonska občina je v svojih politično-osebnostnih razprtijah že marsikomu 2^mQgočila razvoj - Bo uničila tudi sejem?
Da zadeve v občini Gornja Radgoni_n,s . • s to občino. Ne dolgo znano vsem, ki se tako ali drugače u.- zgradbe na le, da sta nastala najprej dva tabora z deli ij -ne, ampak so se prostore »upravne enote«, torej države,	občinskega vod-
privrženci in zaposleni dodatno razdelili . sveta«. &ar P0-stva na »županove« delavce in delavce »o P1 sejem? Mur-dpira eden, negira drugi tabor. Bo predme sp
gi prepričani, in ska Sobota bi ga z veseljem sprejela, o tem _emHišče. Sicer pa: *>i jim v zelo kratkem času priskrbela ustre	Kmetijsko-
začetki sedanjega Pomurskega sejma in n odje pazite... živilskega sejma so prav v Murski Soboti.
Izjavo, ki smo jo napisali v jemsko dejavno naslovu, smo resda slišali pred nekaj dnevi na vsakoletni tiskovni konferenci Pomurskega sej-ma, na kateri so predstavili le-tošnji program prireditev. Morebiti je za nekoga zvenelo predeč ostro, morda celo nesram-no> vendar če bi poznali razloge oziroma ozadje takšnega odnosa direktorja Janeza Erja-Vca do občinske politike, bi razumeli, zakaj je to rekel. Pomurski sejem, ki je že nekaj let °®lniška družba, lani pa je od ljubljanskega sejma odkupil e'ož in je torej v celoti v lasti zaPoslenih na Pomurskem sej-^u. ima nemalo težav že zara-1 Politike na državni ravni.
Poti so se začeli po 1991. le-k° je postala takratna “rad-onska poslovna enota” po za--^^ntnega direktorja Iva-. kovača del novega Ljub-^^g3 seima oziroma ko so stana Gospodarskem raz-fe-^u ustanovili delniško 0ljubljanski sejem, ki se iw^ala z organizacijo šene L1” Prireditev, nepremični-sPod S° OstaIe v okv'ru Go' s0 s^^ga razstavišča. S tem la« . °Kli izogniti težavam z lignjem, ki bi lahko v po-kaosu 'n vse večji kon’ nci Popolnoma uničile se-
vključitev v Ljubljanski sejem za sejme v Gornji Radgoni dobra ali slaba, je težko povedati. Glede strokovnosti, informacij in kakovosti organiziranja sejemskih prireditev je Pomurski sejem prav gotovo pridobil. V nasprotnem bi ga morebiti čakala ista usoda kot druga podjetja, ki so se v ihti regionalnega osamosvajanja zaletela, saj lokalno okolje zaradi nezrelosti in notranjih razprtij ni bilo sposobno poskrbeti za nadaljevanje poslovanja.
Se je pa zaradi tega zapletel v spor s pomurskim gospodarstvom (številna podjetja, ki so si lastila zasluge za razvoj sejma) in z lastnikom sejemskega prostora Gospodarskim razstaviščem, ki sta skupaj z občino želela ustanoviti podjetje Radgonski sejem. Medsebojne tožbe na sodiščih še niso v celoti končane. Ljubljanski sejem je medtem ustanovil delniško družbo Pomurski sejem (prvotno razmerje lastnine je bilo: 80 odstotkov Ljubljanski sejem in 20 odstotkov zaposleni, od lani pa so lastniki zaposleni pri Pomurskem sejmu), Gospodarsko razstavišče pa je postalo last Sklada za razvoj. Od lani je sklad preo-
°s^us analize nekega propada
^tobicioznost vodilnih v TPO-ju večja kot zmožnost
........................... ....„.... ........„.
Polnilne opreme je nastala iz vzdrževanja in zaradi potreb
rW 1° Vode - Z leti se Je mlada tovarna vse bolj osamosvajala, Ja a ’n obremenjevala sosednjo Mineralno vodo
vcev ua’ ie skoraidaS '®enuie p°ln>lnica (Kad Z ^^e^nje Pnzadel očitek dela-Sist^	opreme
»jihojj’ da so p	Radenska
ptenn-tovar<ie in n-L no knvi za stečaj Gko Cani so, da sJ'h	brezposelnost.
1)0 števi^evdl1 proizvod Z ,eti razvi,a Ria ran' U delavcev d° nih Pr°gramov kot Zrni->nat(danimo-
: R^^etodr ria naročiia ”o Ver7i. adenski du.,.. Slcer pa smo v°ni trei° Pr°Pada prv' .nekoliko drugač-sedaj 7-Src kot 2 tovarne Pod kro-n> v«dstvPk’ivl<:i zanio nC8aj0 skorajda 15 jje.^en'ljudje J Pa So Pteambicioz-
kdelkovnaZad°vanjJu r° Vse slabši kako-'Sde'ZT^
etih žarP Ctlrni leti n e 0 Ze Pred pri-^0 tum d°bri le v tran° bili v zadnJih ?°Vo zna’ ZaP°sleni Psortni tehniki, z tak° do|Zap0slenih d a-Radenske? Ali izv °tov’li nadZato’ da soZa'i V negotovo-vj^Pih prndaljevanje no ahko vodilni jeznih pro-kviru svojih no-
Posredniki za
Mineralno vodo
Je začetek propada 1986. leto? Takrat je bilo zaposlenih 340 delavcev in takrat je vodstvo sprejelo odločitev, da se bodo podali na pot razvoja tovrstne tehnologije z velikim številom proizvodnih programov in (pre(velikim številom zaposlenih. Takrat se je sosednja Mineralna voda tudi odločila, da bo ponovno sama skrbela za vzdrževanje svojih strojev. Konec sedemdesetih let je namreč Tovarna polnilne opreme nastala iz takratne vzdrževalne službe - ustanovili so tovarno za izdelovanje določenih strojev za polnilno opremo. Večina opreme je bila preizkušena v sosednji tovarni, kjer so polnili mineralno vodo; marsikateri prototip so instalirali in ga preizkušali - nekateri delujejo še danes. V začetku je TPO prevzel tudi celotno vzdrževanje za potrebe Mineralne vode; po takratnem samoupravnem sporazumu so za to TPO-ju plačevali določen odstotek od celotnega prihodka. Ker so bili v TPO-ju pač sami strokovnjaki, so prevzeli tudi vlogo posrednika in ocenjevalca primerne strojne opreme, ki so jo v Mineralni vodi morali kupiti v tujini. Ker je bilo vse več zapletov in nesoglasij, TPO seje močno širil tako v proizvodnem programu kot pri pridobivanju tržišč, Mineralna voda pa si ni mnola nrivoščiti zastojev pri delovanju
blikovan v Družbo za razvoj, lastninjenje pa še vedno ni sklenjeno, saj želi cerkev dobiti vrnjeno lastnino v Ljubljani v naravi, na kar država Slovenija ne more pristati. To bi pomenilo, da morajo celotno sejmišče iz središča mesta preseliti na drugo lokacijo. Pri tem so mnogi pozabili na obljubljeno ločeno lastninjenje sejmišča v Gornji Radgoni, kije po krivici vpleteno v ljubljanske spore.
Dokler pa Pomurski sejem ni lastnik, ne more izpeljati načrtovanih investicij v razširitev in gradnjo sejemskega prostora. Pravzaprav lahko gradi z dovoljenjem lastnika, toda le kdo bo nekaj gradil na “tujem zemljišču”. V Pomurskem sejmu imajo že vse pripravljeno, tako spremembe zazidalnega načrta oziroma novi zazidalni načrt kakor tudi idejne načrte za gradnjo večnamenske zgradbe. Le-ta naj bi stala na ploščadi pred sedanjo upravno zgradbo (kjer je prostor za zastave), v njej pa naj bi poleg novih pisarniških prostorov uredili tudi dve veliki predavalnici, recepcijo in špedicijske prostore. To bo nekakšen vhodni objekt. Zdaj je dokončno odločeno, da se na površino levo od Ceste na stadion ne bodo širili, ampak naj bi se sejmišče v Gornji Radgoni v prihodnje širilo za približno 3,8 ha proti nasipu. Vse je že pripravljeno,,čakajo le na razrešitev lastninskih zadev glede sedanje nepremičnine, kajti Pomurski sejem je ta hip uradno lastnik le zgornje etaže v upravni zgradbi, sanitarij, zabojnikov za prodajo vstopnic in dajanje informacij ter druge opreme. Pred kra-
tkim so od Lovske družine Radgona kupili zemljišče in lovsko kočo, ki je bila skorajda del sejemskega prostora. Čeprav razplet lastninjenja Gospodarskega razstavišča še ni znan (upajo, da bo kmalu rešen), bodo letos vseeno obnovili vodovodne inštalacije, telefonsko omrežje, razsvetljavo, uredili parkirne prostore in podobno. Pri marsikateri zadevi pogrešajo sodelovanje občine.
Zato nas izjava, da sklepov občinskega sveta ne jemljejo preveč resno... ne sme presenetiti. Še posebej, če vemo, kakšen je ta sklep. Člani občinskega sveta so se namreč spomnili (<y resnici so jim to dopovedovali strokovnjaki na urbani-stično-arhitekturni delavnici že nekaj let, vendar jih nikoli niso jemali resno), da se mora sejem preseliti na novo lokacijo.
V osnovi je to res, da sejem omejuje mesto, toda kaj za milega boga ponujajo v zameno oziroma ali imajo pripravljeni denar, da bodo izplačali celotno zemljišče in nepremičnine in na tem mestu uredili mestni park? Prav gotovo ne, kajti v resnici jim ne gre za urbanistično urejanje mesta. Če bi jih skrbelo mesto, bi za določene nepravilnosti poskrbeli že prej! Zakaj bi šlo vse enostavno, ko pa lahko pomagajo dodatni zapleti. In v tem so člani občinskega sveta v Gornji Radgoni strokovnjaki! Toda, kakor je rekel tudi direktor sejma, občinski sveti in župani se menjajo vsaka štiri leta. Samo da volivci tega ne bi pozabili!
BERNARDA B. PEČEK
polnilne linije zaradi zamude vzdrževalcev, so v letih 1985/86 prevzeli del delavcev in ustanovili svojo skupino vzdrževalcev. Točneje: premeščeni so bili delavci za vzdrževanje elektro- in strojnega področja, viličarska delavnica in obrat plastike. Ustanovili so vzdrževalno ekipo, ki je še danes sposobna voditi celotno vzdrževanje strojne in elektro opreme Polnilnice. V tej družbi je danes zaposlenih skoraj 400 delavcev, 220 jih dela neposredno v proizvodnji, 99 pa v t. i. tehnični službi; sem spada tudi 52 delavcev, ki skrbijo za vzdrževanje opreme, drugi so odgovorni za energetiko, vodovod, komunalo, imajo tudi svojega gradbenega delavca in pleskarja. Skratka vse, kar je potrebno, da zagotovijo normalno delovanje družbe.
Jih je pokopala plastika ali odhod kadrov?
Kaj je tisto, kar je botrovalo vse večjemu zaostajanju TPO-ja za razvojem? Je to prekinitev tesnejšega sodelovanja z Mineralno vodo in s tem zagotovljenega vira denarja? Ali je glavni vzrok v vse večjem pešanju razvoja, zaostajanju za tehnološkim razvojem v svetu, ki je verjetno posledica prevelikega števila različnih izdelkov, ki so jih izdelovali v TPO-ju, in vse večjega odhajanja najbolj usposobljenih strokovnjakov v druga podjetja ali med zasebnike?
Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije
Za izjemne gospodarske dosežke
Med nagrajenci je tudi mag. Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn
Gospodarska zbornica Slovenije je tudi letos podelila nagrade gospodarstvenikom iz velikih in srednjih podjetij ter podjetnikom za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med letošnjimi nagrajenci je tudi mag. Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn, ki že od leta 1981 uspešno vodi podjetje, ki se v zadnjem času uvršča med najuspešnejše delovne kolektive v pokrajini ob Muri.
Kot so zapisali v obrazložitvi ob podelitvi nagrade, so Pomurske mlekarne največji razvoj in napredek dosegle prav v zadnjih šestnajstih letih pod vodstvom mag. Iva Rotdajča, ki je strategijo zbiranja mleka in razvoja proizvodnega programa podjetja zastavil tako, daje bila rejcem na tem območju zagotovljena proizvodna specializacija. Takšna usmeritev Pomurskih mlekarn je pomembno vplivala na razvoj in ekonomski položaj kmetijstva v Pomurju.
Če so v Pomurskih mlekarnah v preteklosti največji del predelave mleka namenjali za mleko v prahu in maslo, so v zadnjih sedmih letih bistveno spremenili proizvodni program ter ga dopolnili z izdelavo otroške hrane, trajnih sterilnih izdelkov, ledenega čaja, pudingov in probiotičnih izdelkov.
Kljub zmanjševanju odkupa mleka (največ, 40 milijonov litrov, so ga odkupili leta 1990) je proizvodnja v Pomurskih mlekarnah v zadnjih šestih letih naraščala povprečno letno za 2,8 odstotka, delež izvoza v celotni prodaji pa se je v tem času povečal z 10 na 40 odstotkov, pri najpomembnejših izdelkih pa celo na 50 odstotkov. Največ izvozijo v Nemčijo, na Nizozemsko, Japonsko in Veliko Britanijo, povečujejo pa tudi prodajo v Makedonijo in BiH.
Podjetniška filozofija in cilji kakovosti imajo v Pomurskih mlekarnah velik pomen, mag. Ivo Rotdajč pa je s svojo sposobnostjo uveljavljanja timskega dela pri določanju strategije razvoja podjetja in z uveljavitvijo kakovostnih premikov v gospodarjenju dosegel, da se je družba pravočasno odzvala na spremembe v okolju ter se usposobila za uspešno gospodarjenje tudi v zaostrenih konkurenčnih razmerah. Zato je letošnja nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke prišla v prave roke.
L. KOVAČ
Fotografija: N. JUHNOV
V sosednji Polnilnici Tri srca so pre-
pričani, da oni ne morejo biti glavni razlog propada TPO-ja. Njihova tehnologija je vse"bolj prehajala na druga področja, ki jim v TPO-ju niso uspeli slediti. Danes imajo že 70-odstotkov pijače napolnjene v plastenke (in pločevinke) in le 30 odstotkov v steklenice. Potrebovali so stroje za izdelovanje predform (predoblik), stroje za pihanje plastenk in s tem povezano drugačno tehniko pakiranja plastenk. Niso imeli več potrebe po pralnih strojih, saj -so večino pijače točili v nepovratno embalažo. Tudi klasičnih vlagalno-izlagalnih strojev niso več potrebovali.'-Ker v TPO-ju še niso izdelovali takih strojev in zaradi čedalje večje konkurence na trgu so se v Mineralni vodi odločili za nakup najsodobnejših strojev na zahodnem trgu; potrebe v Mineralni vodi so se razvijale hitreje, kot se je uspel razvijati TPO v tehnološkem smislu; od TPO-ja so še naprej kupovali izdelke in naprave, ki so bili kakovostni in konkurenčni zahodnoevropskim proizvajalcem: vsekakor so bili to transportni trakovi in paletirne naprave. Tudi če bi Mineralna voda vse svoje investicije realizirala zgolj z izdelki iz sosednje tovarne, je to ne bi rešilo. Povprečna višina letnih investicij v Mineralni vodi je bila v zadnjih letih 5 do 6 milijonov mark, načrtovana letna realizacija TPO-ja v lanskem letu s 165 oziroma 150 zaposlenimi pa je bila okrog 20 milijonov mark.
Polnilnica ne potrebuje več vzdrževalcev
Mnenje sindikata pred stečajem je bilo, da bi lahko delavce rešili z notranjo prezaposlitvijo ali samozaposli-
tvijo. V Polnilnici Tri srca zavračajo
možnost, da bi lahko zaposlili odvečne delavce iz sosednje tovarne, saj se sami ubadajo z zmanjševanjem števila zaposlenih. Če bi jih morali zaposliti pod prisilo, pa bi se storilnost podjetja zmanjšala. Jih lahko k takšnemu dejanju prisili uprava ali nadzorni svet? Verjetno ne moreta.
Ker je z januarjem 1998 uveden stečaj, je tudi ta možnost propadla, vse pa kaže, da bo možnost zaposlitve vsaj za nekatere v okviru dveh družb: ustanovitelj ene bo najverjetneje Radenska (skupaj z drugimi partnerji), saj želijo proizvodni program TPO-ja obdržati v zmanjšanem obsegu, za kar že pridobivajo nove posle, ki jih bo ta nova družba opravljala; drugo podjetje pa že deluje, sedež ima v Murski Soboti, registriral pa jo je nekdanji direktor R&S. Tudi ta verjetno računa na nekdanje delavce TPO-ja oziroma R&S. Pomembno je obdržati se na trgu, zato bodo morali s skupnimi močmi poskrbeti za vse reklamacije. Drži nekaj: na cesti je ostalo 150 delavcev, med njimi je veliko prizadevnih in strokovno usposobljenih, ki jih ne morejo dobiti za vsakim vogalom. Verjetno pa delavci ne bodo več tako naivni kot v preteklih letih, ko so jih vlekli za nos z nizkimi plačami in neizplačevanjem potnih stroškov pod pretvezo reševanja družbe. Čas je, da tudi dobri delavci začnejo postavljati svoje zahteve in zahtevati primerno plačilo za dobro opravljeno delo!
BERNARDA B. PEČEK
Č^bčine
vestnik, 5. marec
V občini Cankova - Tišina so pripravili natančen pregled porabljenega denarja za naložbe Kam je šel denar iz občinske blagajne?
V treh krajevnih skupnostih (Tišina, Cankova in Gederovci), ki sestavljajo občino Cankova -Tišina, so v minulih treh letih za naložbe porabili dobrih 213,7 milijona tolarjev
Največji delež odpade na KS Tišina, in sicer 56,57 odstotka ali nekaj čez 120,9 milijona SIT. Sledi ji KS Cankova s 35,39-od-stotnim deležem (dobrih 75,6 milijona tolarjev), v KS Gederovci pa so iz občinske blagajne prejeli 8,04 odstotka vsega denarja, namenjenega za investicije, to je blizu 17,2 milijona tolarjev.
In kaj so s tem denarjem naredili v obdobju 1995-1997? V Krajevni skupnosti Tišina je levji delež odpadel na posiovno-stanovanjski objekt (30 milijonov SIT), kanalizacijo v Borejcih (38.3 milijona SIT) in za ureditev občinske ceste Tišina-Vanča vas, za kar so porabili dobrih 24,9 milijona tolarjev. Poleg tega so poskrbeli še za gradnjo kanalizacije na relaciji Tišina -Gederovci, posodobitev tišinske osnovne šole, za urejanje občinske zgradbe na Tišini in za razsvetljavo pri tišinski cerkvi.
V Krajevni skupnosti Cankova pa so dali največji poudarek trem naložbam, te so: ureditev občinske ceste v Gornjih Črncih, kar jih je stalo 21,2 milijona tolarjev, postavitvi mostu v Do-majincih, za kar so morali odšteti več kot 19,4 milijona tolarjev, in gradnji kanalizacije na Cankovi v znesku skoraj 13,3 milijona tolarjev. V krajevni skupnosti Gederovci pa so večino denarja iz občinske blagajne porabili za ureditev občinske ceste na Krajni, in sicer nekaj čez 12,3 milijona SIT. Preostali denar pa so namenili za gradnjo kanalizacije na relaciji Tišina-Gederovci (3.8 milijona tolarjev) in za ureditev steze pri osnovni šoli, za kar so
porabili dobrih 966 tisočakov.
MILAN JERŠE
Iz Črenšovec, o čemer nismo poročali
Nekaj obrobnega, toda...
O osrednjih temah, ki so jih obravnavali svetniki črenšovske občine na zadnji seji, smo že poročali. Kaže pa omeniti še nekaj obrobnih informacij, ki so lahko prav tako zanimive za ljudi na določenem območju.
Že pred dvema letoma je bil sprejet sklep o nadaljevanju melioracijskih del v občini Črenšo-vci, na kar je »vezana« tudi ureditev traktorskih stez ob cesti Čren-šovci-Hotiza. S tem bi končno omogočili tudi dostop lastnikom gozdov do njihovih parcel, saj ob rekonstrukciji magistralne ceste za to ni bilo poskrbljeno. Zakaj vse stoji, je zanimalo Matijo Žižka. Seveda so ta dela odvisna predvsem od države. A če ne bo šlo drugače, bo občina poskrbela za navoz gramoza iz kamnoloma pri Sotini za začasno ureditev poti ob tem gozdnem kompleksu.
Ivan Raj se je v imenu družine Kustec z Gornje Bistrice zahvalil vsem dobrotnikom, ki so dokaj množično prispevali za odpravo posledic nedavnega požara. Solidarnost med ljudmi torej še živi!
Turistično društvo Bistrica je naslovilo občinskemu svetu prošnjo za 2,2 milijona tolarjev, ki jih namerava vložiti v gradnjo
mlina na Muri. Odločitev bo padla ob sprejemanju proračuna za letos.
Tudi Nogometni klub Polana potrebuje finančno injekcijo. Občinski svetniki iz njihove krajevne skupnosti so se odločili, da se odpovedo enkratni sejnini in jo podarijo nogometašem. Tudi dobra gesta! Potrebno pa bo poiskati še dodatne vire.
Na OŠ Velika Polana je inšpekcija ugotovila, da je lahko nadaljnje pokanje sten nevarno, zato je dala nalog za sanacijo. Ob tem bo potrebno rešiti tudi vprašanje uporabnega dovoljenja, ki ga šola nima že 20 let.
Zasebno podjetje MOBIX iz Črenšovec pa želi občinsko pomoč pri pridobitvi soglasja za uporabo »vodnega zemljišča« na nekdanjem rokavu Mure pri Dolnji Bistrici, kjer naj bi spet oživili kolišče Bobri. Pomoč je obljubljena!
JOŽE GRAJ
Vpuconski občini so dobro poslovali
Sprejeli predlog o zaključnem
računu proračuna
Ali bo po novem župan imel zakonodajno in izvršilno oblast?
Najpomembnejša točka zadnje seje puconskega občinskega sveta je bil prav gotovo sprejem osnutka in predloga o zaključnem računu proračuna občine. Prihodki v letu 1997 so bili doseženi v višini 448, 501.876, 48 tolarjev, odhodki pa v višini 445, 518.956, 56 tolarjev, tako da znaša presežek prihodkov nad odhodki čez dva milijona devetsto dvainosemdeset tisoč tolarjev in se bo prenesel med prihodke proračuna za letošnje leto. V občini ugotavljajo, da se je s proračunskimi sredstvi dobro gospodarilo, župan Ludvik Novak pa je dodal, da so podjetju Pomgrad še dolžni 77 milijonov tolarjev za investicije v ceste, vendar bo po njegovih besedah ta dolg odplačan do meseca junija.
Na seji so se svetniki seznanili tudi s predlogi sprememb Zakona o lokalni samoupravi, pri čemer lih ie motila novost, da naj z začetkom veljave
sveta ne bi več vodil svet, ampak bi to funkcijo prevzel župan ali najstarejši svetnik. Zato se je Evgen Sapač vprašal, kako bo možno združiti zakonodajno in izvršilno oblast v rokah enega samega človeka, po novem torej župana. Tudi drugim seje zdela ta novost protislovna, zato so do nje izrazili negativno stališče, končna odločitev pa bo tako ali tako padla v Ljubljani.
V Puconcih pa je isti dan potekal še sestanek župana s predstavniki železnice in vaških skupnosti o gradnji železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja oziroma natančneje o sklenitvi pogodb o začasni uporabi zemljišča ter o odpisnih dovoljenjih za parcele, katerih zemljiškoknjižni lastnik je občina Puconci. Tako je župan Novak na seji povedal, da ima zagotovilo Slovenskih železnic, da naj bi prva dela za gradnjo proge stekla v začetku septembra.^
V Občini Turnišče se je že začelo vroče (predvolilno) poletje
Kdo je v ozadju?
Nekdo od članov nadzornega odbora je namerno poskrbel, da je prišlo v javnost (objava v časopisu) »alarmantno« poročilo, preden gaje obravnaval občinski svet - Tudi nadzornemu odboru je mogoče očitati nepravilnost
Še nikoli doslej, odkar spremljamo delo turniškega občinskega sveta, ni kakšna zadeva tako vznemirila tamkajšnjih svetnikov kot letošnje poročilo (njihovega) nadzornega odbora, ki je obravnaval poslovanje tur-niške občine v lanskem letu. Omenjeni odbor je namreč navedel 17 »grehov« (nepravilnosti), ki naj bi jih storila občinska uprava na čelu z županom Jožetom Kocetom.
Bilo bi drugače, če ...
Vsa stvar najbrž ne bi bila tako »vroča«, če ne bi nekdo od članov nadzornega odbora (v neformalnem pogovoru so omenjali predsednika Stanislava Zvera, republiškega poslanca Cirila Pucka, ki je tudi član NO, in g. Sobočana, ki je bil Kocetu protikandidat na volitvah za župana) poslal ali izročil poročila novinarju B. Ž„ ki ga je objavil v časopisu Večer, še preden gaje obravnaval občinski svet. Tako je bila predstavljena le ena plat medalje z dokaj hudimi obtožbami na račun župana, ki da je odgovoren za »nezakonito trošenje občinskega denarja« oz. nepravilnosti. Po mnenju župana, ki so mu v razpravi pritrdili tudi nekateri člani občinskega sveta, je bila ta poteza nadzornega odbora politično obarvana z namenom, da bi očrnili župana, vnesli razdor in zavedli javnost pred jesenskimi volitvami.
Predsednik nadzornega odbora Stanislav Zver, ki je sodeloval pri obravnavi te točke dnevnega reda, je vztrajal pri večini navedenih ugotovitev o nepravilnostih, kot na primer, da poteka izplačevanje plač delavcema na občinski upravi »po domače«, ker župan še ni pripravil sistemizacije delovnih mest, da so kršili predpise, ker niso izbrali najugodnejšega ponu-
dnika za dobavo pisarniškega materiala, čistilnih sredstev in drobnega materiala, da je zelo pomanjkljivo vodena dokumentacija o reprezentanci, da se je nekontrolirano prelival denar v krajevne skupnosti (v Nedelico za transformator), da so nepravilno izpolnjeni nekateri potni nalogi, da ni bil sklenjen aneks k pogodbi pri naložbi za zgraditev vodovodnega omrežja Turnišče-Ren-kovci in da za dodatna dela ni sklepa občinskega sveta, čeprav se je pogodbena vrednost povišala z 12,5 na 15 milijonov tolarjev, da občinski svet ni sprejel sklepa o nakupu mobilnega telefona idr. Prepričali pa ga so, da ni res, da občinski svet ne bi sprejel odloka o začasnem financiranju v letu 1998, zaradi česar naj bi bila vsa letošnja izplačila nezakonita, in da tudi ni res, da v turniški občini ne bi pobirali rente za odlagališče v Dolgi vasi pri odvozu komunalnih odpadkov. Zver pa je odločno zanikal, da bi bil on tisti, ki je posredoval poročilo novinarju.
Županova obramba
Kljub vsemu so se turniški svetniki odločili, da bodo poročilo obravnavali, saj niso želeli preložiti sprejema zaključnega računa občinskega proračuna ža leto 1997. Še prej so prisluhnili žu-
Radenski svetniki so sprejeli sklep, s katerim zagotavljajo delež lokalne skupnosti v višini 216 milijonov tolarjev za zgraditev doma za starejše obč^
Lokacija: Radenci ob progi
Projektna naloga predvideva gradnjo doma kot javnega zavoda s 160 mesti za starejše občane, poleg tega pa načrtujejo še zgraditev doma ali naselja z 80 mesti za nadstandardno obliko bivanja v zasebni režiji
V našem prostoru je kar nekaj pobud oz. želja in predlogov posameznih občin, da bi tudi pri njih zgradili dom za starejše občane. Svetniki občine Radenci so na zadnji izredni seji že sprejeli konkreten sklep, s katerim se je občina zavezala, da bo v letih 1998-2004 zagotovila 30-od-stotni delež, to je 216 milijonov tolarjev za dom, ki naj bi ga zgradili s pomočjo 70-odstotnega prispevka (504 milijone SIT) države.
Sprejem takšnega sklepa je bil potreben zaradi kandidature za uvrstitev v prioriteni vrstni red naložb v javne zavode Ministr-
stva Republike Slovenije za delo, družipo in socialne zadeve. V ta namen jim je firma AGON iz Gornje Radgone pripravila tudi projektno nalogo, ki je poleg omenjenega sklepa pogoj za kandidaturo na razpis državne insti-
PODING
Murska Sobota, d. o. o., Kocljeva 10/11, objavlja prosto delovno mesto
namestnika vodje kluba za iskanje zaposlitve.
Od kandidata pričakujemo, da ima najmanj višješolsko izobrazbo družboslovne smeri, nekaj let delovnih izkušenj ter pripravljenost za uvajanje v delo.
Začetek dela po dogovoru, delovni čas od 8. do 12. ure.
Zaposlitev je za polovični delovni čas ali po dogovoru.
Dodatne informacije po tel. 31 348, v dopoldanskem času.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA, MURSKA SOBOTA, ARH.
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-»
ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PA^|N SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2^S
panu, ki je v svojih ugotovitvah zavrnil skoraj vse navedbe o nepravilnostih. Tako je glede izplačevanja plač v občinski upravi (on in še dva zaposlena) dejal, da očitek nikakor ne drži, saj se ravnajo po zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter po pravilnikih in uredbah, ki se nanašajo na to področje. Zato ne bi bilo drugače, tudi če bi imeli akt o sistemizaciji delovnih mest. V tako majhnih občinskih upravah je takšen akt tudi težko izvajati. Kar se tiče kupovanja pisarniškega materiala brez javnega razpisa, je omenil, da le-ta ni potreben, če gre za zneske pod 5 milijonov tolarjev. Prav tako je ovrgel očitek o domnevni nepravilnosti glede povečanja pogodbene vrednosti pri zgraditvi vodovodnega omrežja Turnišče-Nede-lica, saj je šlo le za dodatna dela, ki sojih morali opraviti zaradi inšpekcijskega pregleda. Glede potnih nalogov je pojasnil, da so pra-vilno izpolnjeni, v nekaterih primerih so manjkali le podpisi odredbodajalca (župana ali predsednika OS). Strinjal pa seje s'pripombo, da je potrebno podrobneje razčleniti trošenje reprezentance, da bi morali glede nakupa mobilnega telefona sprejeti sklep na občinskem svetu in da bi morali nasploh nekatere izdatke v proračunu voditi natančneje (»nadzorovano v skladu s predpisi«). Vendar se kljub vsemu nihče ni osebno ali kako drugače okoristil, denar’ davkoplačevalcev pa je bil v končni fazi dobro porabljen.
Svetnike, med njim^ posebej predsednika ™ Edvarda Špilakaje^ malo, kako so člani w zornega odbora pr^' prav pripravili ozirom1 sprejeli poročilo. St^ slav Zver je odgovoril * so imeli dve seji, na rih so zadeve obravnav potem pa je on strnili tovitve in jih poslali stalim članom, da so! pregledali in dopolnil so to želeli. Nekateri so storili, drugi pa se^' odzvali in tako tudi sir vedeli za poznejše dop nitve, ki so bile vnes^ končno poročilo, kisaj poslali v obravnavo o^1 skemu svetu, šePreČ pa nekdo novinarju. tj bilo res tako, Potel,J lahko dejali, daje poj lo pravzaprav nevelj^ saj o njem sploh niso s sovah na seji nadzori™ odbora.
Občinski svet je vseen%j županu, naj pripravi s's . delovnih mest v občinsk1 . naj zbira ponudbe pri J naj bodo potni nalogi v P11! podpisani, kot je treba, aaQ izdatkih za reprezentanci natančna evidenca in SP nekatere druge predlog® n nega odbora. Tako sosy| tudi sklep, da izgubo tuf^ vrtca pokrijejo v okviru presežkom OŠ), osnovn^ bodo zagotovili v letošnJ6 računu okrog 1,6 milii011^ jev sredstev za naložb®; J je, da so se nazadnje razš 1 , sednikom NO Stanisla''0 rom še kar pomirjeni, saj skupaj ugotovili, daje šlo j samo za manjše pomanJ^1 Red pa vseeno mora
tucije. Lokacija za zgraditev doma in apartmajev za nadstandar-no obliko bivanja je predvidena v Radencih ob progi, in sicer na površini okrog 50 arov, zgradba pa naj bi merila skupaj s pomožnimi prostori okrog 4.000 kvadratnih metrov. Naložba pa naj bi stala okrog 720 milijonov tolarjev. Poleg radenske občine pričakujejo tudi sofinanciranje drugih lokalnih skupnosti, zlasti Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
1 ■ ir F J (31,1 milijona SIT), K* J že podprla to naložbo. P (|^ Radgone ali drugih ob®1 milijona SIT). Med of J njihovo kandidaturo P° ^5’-cankovsko -tišinski ki prav tako računa, daa tamkajšnjih starejših bi jesen življenja pf®z denskem domu. s^’ In zakaj takšen za tovrstne domove? seveda lahko dober »b12 drugim pa bi v Rad®0 Jr pridobili tudi okrog lovnih mest. Kdo pa bil« take priložnosti? j/ so prepričani, da s° Lgl^ tudi zaradi neposf®0^jflR tamkajšnjega zdraviliški^ vsekakor pomemben (
Na podlagi 39. in 40. člena Statuta javnega zdravst^' zavoda SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA0 zavoda razpisuje dela in naloge
pomočnika direktorja za splošne in finančne zadeve.
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še:
•	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravn® I
•	da ima 5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno dneh na naslov: SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA o
Rakičan, Ul. dr. Vrbnjaka 6.	pj^
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dnevar . p?
Pomočnika direktorja za splošne in finančne zadeve javnem razpisu direktor za dobo 4 let in je lahko P° p dobe ponovno imenovan.
Ygstnik, 5. marec 1998
»Sociala, šolstvo, zdravstvo
Dijaški dom Drava v Mariboru vabi tudi dijake in dijakinje iz Pomuija Dobre razmere
nito poslanstvo pa opravljajo pod vodstvom zelo skrbne in prizadevne mentorice dijakinje in dijaki s prostovoljnim socialnim delom, ki se kaže kot pomoč dijakom pri učenju, da si lažje razvijajo delovne in učne navade ter motivacijo za učenje, si pridobijo potrebno samozavest in oblikujejo
Dijaški domovi prevzemajo kot pomem en srednješolskega sistema izobraževalne m vzgo ter naloge, ki jih uresničujejo v vzajemnem so z ustreznimi šolami ter v sodelovanju s starsi
pozitivno podobo o sebi. Pomagajo pa tudi starostnikom in invalidom. V dobrodelne namene prodajajo tudi izdelke humanitarnih organizacij. Dijaki s pomočjo drugim, razumevanja in pomoči potrebnim, potrjujejo svojo osebnostno rast in izražajo svojo pri-
____________________________... .. • Povezujejo se tudi z drugimi vzgojnimi deia''dk!'m mladih. Vzgojna terjajo številni problemi, ki so povezani z o ras yvjjo dijakinje in funkcija dijaškega doma je specifična, ker v ^oma in mOrajo po-dijaki, ki so že kar takoj po osnovni šoli odtrg	rcd zahteva, da
kazati višjo stopnjo samostojnosti in zrelos 1, saj	lupini ter še zlasam! skrbijo za red v sobi in za ustrezno razpo 0	odgovornosti. Prav
sti za obveznosti v šoli. S tem prevzemajo nas orjiateljske odnose z tako imajo nadzor in pomoč pri učenju ter razvrj	sodelovanje,
drugimi dijaki v skupini in se navajajo na redno
In kako je v dijaškem domu Drava v Mariboru, v katerem prebiva tudi več dijakov in dijakinj 'z Pomurja? V tem domu (v Smetanovi ulici) imamo kar 480 postelj in ugodno lokacijo v bližini šol, zato lahko ponudimo ustrez-ne razmere celotni populaciji mladih iz vseh srednjih šol v Mariboru, med katerimi so že od lcta 1990 tudi dijaki programa ®udnarodnč mature. Od dijaških domov pa imamo edini tudi so-“Obno telovadnico, kjer so vsako-nevne športne in druge aktivno-l'l^i ®^adim omogočajo višjo kakovost življenja v dijaškem °mu- Za prijetno bivanje in us-?Zno osebno higieno imata pa 'usobi skupno kopalnico. Vse tivnosti so načrtovane, organi-lrane in strokovno vodene ter e reativno pa tudi tekmovalno parjene. Aktivnosti lahko raz-'mo na kulturne, športne in J6' ali dijakinje so po interesu lahko vključeni v času Ve$ deiavnosl’ v Prostem j^dspešno učenje in splošno branost sta zelo pomemb-
ni knjižnica s čitalnico in računal-nica pa tudi druge prostorske in • programske možnosti.
Knjižnica (SERŠ-a) s čitalnico ima osrednji pomen za informiranje in sprotno spremljanje aktualnih dogodkov ter še zlasti za razširjanje in poglabljanje splošne izobrazbe in poklicne usmeritve dijakov, saj znaša njen fond nad deset tisoč enot in nad dvajset revij in časopisov.
Ob knjižnici je pomemben prostor računalnica, ki ima šest enot in jo vodijo poleg mentorja še štirje upravitelji. Dijaki si lahko izpopolnjujejo računalniško znanje in izdelajo seminarske, raziskovalne, programske in druge naloge tudi z uporabo interneta.
Dijaki imajo za svoje literarne dosežke časopis FLOSAR, ki spodbuja k pisanju po meri dijaka.
Svoje znanje lahko dijaki preizkušajo na različnih področjih na zabavnem tekmovanju v kvizu, ki ga posodabljamo z AV-tehniko in računalniškimi programi.
Narodnozabavna in glasbena ter rock skupina vabijo in sprejemajo nove talente, ki imajo ustrezne možnosti za nadaljevanje glasbene ustvarjalnosti ter redno vadbo in možnost nastopanja na različnih tekmovanjih in kulturnih prireditvah.
Tudi plesno znanje si lahko dijaki in dijakinje izpopolnijo pod vodstvom prizadevne mentorice.
Za likovno ustvarjanje imamo atelje in uspešno likovno pedagoginjo.
Glede na prednost, ker imamo telovadnico, so dane zelo dobre možnosti za športne dejavnosti, ki jih skrbno in načrtno vodijo strokovno usposobljeni mentorji, to dokazujejo številni vidni uspehi na športnih tekmovanjih v regiji in Sloveniji.
Veliko dijakov in ekip je vključenih v atraktivne športne igre, kot so košarka (v telovadnici in na igrišču), mali nogomet (v telovadnici in na igrišču) in odbojka v telovadnici. Prav tako so dobre razmere za tenis, namizni tenis, badminton, šah, strelski krožek, fitnes idr.
Za vzdrževanje prijetnega in estetsko urejenega okolja v prostorih in v okolju redno skrbi ekološko-hortikulturna sekcija, ki je prejela za svoje dosežke visoke nagrade pod vodstvom prizadevnega mentorja.
Izredno pomembno in pleme-
hodnjo življenjsko opredelitev.
Kadrovsko okrepitev predstavlja svetovalni delavec - pedagog, ki sodeluje z vzgojitelji pri načrtni skrbi za učno uspešnost dijakov, vodi projekte in uvaja dijake v aktualne raziskovalne naloge. Vse lepo in pomembno, kar hočemo obdržati v sliki in besedi, pa lahko posnamemo s pomočjo foto- in videokrožka.
Pomembne pa so tudi likovne, etnološke, ekološke, hortikulturne in druge razstave in kulturna zaznamovanja pomembnih dogodkov, kjer lahko dijaki izražajo svoje ustvarjalne dosežke in napredek ter plemenitijo lik svoje bogate osebnosti.
Iz pregleda interesnih in drugih dejavnosti v okviru vzgojnega programa je razvidno, da v dijaškem domu načrtno razvijamo in gojimo humane medsebojne odnose in vrednote ter razvijamo delovno vzgojo in delovne navade ter dijake navajamo na samostojnost in zdrav način življenja, odnos do znanja kot vrednote in do prihodnjega poklica. Pri tem je poseben poudarek na samostojnosti in odgovornosti dijakov za uresničevanje sprejetih nalog. Posebna skrb je namenjena tudi stiku s šolami dijakov ter sodelovanju s starši za skupne vzgojne dosežke, ki boder plod naših skupnih prizadevanj.
Mag. Franci POŽGAN, prof. ped.
P .-----------------------------—------.-------
v }n°~izobraževalni zavod Turnišče
; soli dobiček, v vrtcu pa izguba
delai« . ,	.......
ol)račun poslovanja za lansko leto tudi v javnih vzgojno-s ^^ena t l kot še marsikje drugod sta v takšnem zavo-le^^aviiav11] !?snovna šola in vrtec v Turnišču. Pred kratkim je njun »s. a bilanco stanja za lansko leto in finančno načrtovanje za ie
•^t je pokazala bilanca, so Prihodki šole nekaj čez
-6 mihjona tolarjev. Od tega hm nakazali iz republiškega (,^ana95,l milijona tolarjev eastva za plače s prispevki in
davki, sredstva za regres za letni dopust, jubilejne nagrade, regres za prehrano in drugi osebni prejemki), od turniške občine so prejeli 25,5 milijona tolarjev (sredstva za materialne stroške),
okrog 18,8 milijona tolarjev pa je imela šola lastnih prihodkov (predstave, kosila, malice, delovni zvezki idr.). Ker so znašali skupni odhodki šole blizu 137,5 milijona tolarjev, so končali poslovno leto z dobičkom oz. s presežkom v višini okrog 2,1 milijona tolarjev. To so bili dokaj spodbudni podatki.
Precej drugače pa se je zgodi-
lo v vrtcu, ki se financira iz jav-
^ojno-varstvenega zavoda iz Gornje Radgone so
> zimo na Glažuti	v	.
so šolo smučanja in še marsikaj
ie otroke v naših krajih gotovo razočarala, saj jim m
^»nka c?i ”?bene8a veselja na snegu. V Vzgojno-varstvenem za-čna en°fedensk Gornia Radgona so se zato odločili, da organiz -Povito ko umovanje na pohorski Glažuti. In imeli so se zares
nv^^ihmed^ Udeležil° 55
Prvič za J 7 let; veči’ '"^ezav^V^ ma-ZaSleden. Slovo
je bilo za oboje težko, vendar so se otroci tudi na Glažuti kmalu počutili kot doma. Med dejavnostmi je prevladovalo smučanje,
fari
malckov na~
nekateri pa so bolj uživali v sankanju. Imeli so tudi tečaj smučanja, ki so ga vodile vzgojiteljice in njihove pomočnice iz vrtca, za boljše pa sta poskrbela vaditelja Smučarskega kluba Branik iz Maribora. Vsi otroci so tudi z zanimanjem prisluhnili lovcu in si ogledali njegove diapozitive, se zabavali ob čarovnijah ter zvedavo sledili planincu ob odhodu v naravo, kjer so ob pomoči ročnih svetilk iskali škrata in se ob tem naučili tudi peti pesem Enkrat je bil en majhen škrat. Pripravili pa so tudi tekmovanje v veleslamu. V A-kategoriji sta zmagala Anja Mišja in Vito Bračko, med začetniki pa sta bila najboljša Anja Hojs in Rene Vajs.
Breda Forjanič, ravnateljica VVZ: »Ob koncu zimovanja z veseljem ugotavljamo, da smo dejavnosti dobro načrtovali in da takšna oblika dela predstavlja popestritev dejavnosti - na otroke vpliva pozitivno tako iz zdravstvenega kot tudi psihosocialnega vidika.«
nih sredstev, sredstev ustanovitelja in plačil staršev za vzgojno-varstvene storitve. Prihodki vrtca so znašali skupaj nekaj čez 36,2 milijona tolarjev - delež občine je bil skoraj 26 milijonov, delež staršev pa 10,2 milijona tolarjev; skupni odhodki pa so bili nekaj čez 37,8 milijona tolarjev, tako daje nastala izguba v višini 1,65 milijona tolarjev.,. Kot so ugotavljali, je prišlo do primanjkljaja predvsem zaradi napredovanja delavcev vrtca (s tem so bila potrebna dodatna sredstva za plače) in zmanjšanja števila otrok. Sedaj jih obiskuje turniški vrtec le še 96. Čeprav so poskušali vplivati na zmanjšanje izgube z dvigom ekonomskih cen, tako da je le-ta za turniški vrtec ena od najvišjih v Sloveniji, to ni dalo ustreznega rezultata, saj okrog 50 odstotkov staršev plačuje le od 15 do 20 odstotkov ekonomske cene (zaradi nizkih osebnih prejemkov so se uvrstili v spodnja dva razreda).
Svet zavoda je z večino glasov sprejel sklep, da izgube vrtca ne bodo pokrili iz ostanka dohodkov šole, ampak naj to stori ustanovitelj vrtca, to je Občina Turnišče. Presežek šolskih sredstev pa je potrebno nameniti za nova okna v šoli. Občinski svet tega njihovega sklepa vseeno ni upošteval, ampak je sklenil, naj zavod pokrije izgubo z lastnimi sredstvi, v proračunu pa bodo zagotovili 1,6 milijona tolarjev za investicijsko vzdrževanje šole. To pa je v končni fazi skoraj vseeno. Ravnatelj osemletke Jože Bence je ob tem opozoril, da se bo v naslednjih letih verjetno pojavila izguba tudi v šoli zaradi zmanjšanja števila oddelkov.
Gostje iz Madžarske
Mednarodno sodelovanje podeželske mladine
Člani društev podeželske mladine iz celotne Madžarske so bili dva dni gostje Društva podeželske mladine Goričko
Društvo podeželske mladine Goričko je minulo nedeljo in ponedeljek gostilo člane sorodne organizacije iz Madžarske, ki so nato nadaljevali obisk v drugih slovenskih regijah, in sicer v zgor-njesavinjski, gorenjski in primorski. Med dvodnevnim obiskom so se seznanili z delovanjem in organiziranjem podeželske mladine, ki jo je predstavila predsednica Mateja Makari, z delom kmetijske svetovalne službe (Ivanka Donko in Marika Feher), dopolnilno dejavnostjo na kmetijah in vključevanjem osnovnošolske mladine v razvoj kmetijske dejavnosti.
Vsekakor so bili madžarski gostje najbolj navdušeni nad slednjim, nad vključevanjem kmetijske vzgoje v izobraževani program osnovnih šol. V tem je prav gotovo med najboljšimi Osno-vnašola Puconci, kjer so jim predstavili vsebino lanskega tabora Življenje in delo na podeželju. Dogovorili so se, da bodo v obojestransko korist v prihodnje organizirali tesnejše sodelovanje prekmurskih in madžarskih šol. Župan občine Puconci jim je predstavil občino, ogledali so si Kuzmičevo kmetijo v Šalamencih ter nato še turistično kmetijo Zelko, kjer prav te dni poteka drugi tečaj za dopolnilne turistične dejavnosti na kmetijah (tokrat v glavnem za vinotoče in izletniške kmetije).
Prespali so na turistični kmetiji z najdaljšim stažem, pri Tremlovih v Bokračih. Zadnji večer so se srečali še s predstavniki drugih društev podeželske mladine v severovzhodni Sloveniji.	BBP
Družine z duševno prizadetimi otroki v hotelu Lipa
Hvala, ker ste moji mami podarili šopek rož
Konec minulega tedna se je v hotelu Lipa v Lendavi godilo nekaj velikega, velikega predvsem po dobrosrčnosti. Hotelski delavci so s posebno pozornostjo sprejeli v goste štirinajst družin z duševno prizadetimi otroki ter poskrbeli za njihovo čim prijetnejše bivanje. Nekatere družine so tako sploh prvič okusile prijetnost hotelskega okolja in blagodejne užitke kopanja v termalni vodi. Tri brezskrbne dni druženja in izobraževanja, ki so jih družine doživele v lendavskem hotelu, pa je okronal tudi neimenovani gost hotela. Opazil jih je ter vsem mamicam podaril šopek cvetja. Slava Donko, predsednica Društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Lendava, ki je bilo organizatorica tridnevnega seminarja za družine z duševno prizadetimi otroki, to pozornost razume kot zahvalo in priznanje materam otrok z drugačnimi potrebami. Prepričana je, da če bi njihovi otroci mogli razumeti to veliko gesto, bi darovalcu v zahvalo dejali: »Hvala vam, da ste moji mami podarili ta lepi šopek.«
S srečanja družin otrok s posebnimi potrebami. »To je moja sestrica. To je moj bratec.«
Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Lendava je na tokratno druženje in izobraževanje povabilo družine z manjšimi otroki predvsem z željo, da se spoznajo in tako naredijo lažjo pot za novi korak, ki ga bodo njihovi otroci naredili z vstopom v šolo s prilagojenim programom oziroma v razvojne oddelke. Takrat, ko so starši poslušali zanimiva predavanja povabljenih strokovnjakov, pa so se defektologinje druge lendavske osemletke ukvarjale z otroki. Zato predsednica društva Slava Donko poudarja: »Društvo je tako uspešno predvsem zaradi podpore in pomoči delavcev šole, ki se vsakodnevno srečujejo z družinami ter otroki z drugačnimi potrebami.«
Stroške seminarja bo večinoma poravnala Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Sožitje, na povabilo Društva pa je srečanje družin z otroki s posebnimi potrebami s 120 tisoč tolarji finančno podprla še lendavska občina, petdeset tisoč tolarjev pa je pri-
Arn«* c avcI/n	MU
intervju
vestnik, 5. marec J;
Alexander Gombos prvi pripeljal na Madžarsko »kapitaliste«
Turizem za »nedolžno« pokrajino
V zagon je spravil trinajst hotelov na Madžarskem; sodeloval je pri razvijanju znamenitega zdravilišča Biik
Šandorja poznajo mnogi. Med njegovimi prijatelji so tudi prekmurski zdravniki, gostilničarji, zlatarji, direktorji Mure, predvsem pa ima veliko znancev po vsej Madžarski, tudi na Danskem, v Nemčiji, Angliji, Avstriji in še kje. 35 let je dobesedno ustvarjal in krojil madžarski turizem in je še danes v najvišjih krogih madžarske turistične politike nadvse cenjen. Po osnovni izobrazbi je kuhar in natakar, z dodatnim študijem hotelirstva in prava pa je prišel do naziva dipl. jur. dr. Alexander Gombos.
Že z dvajsetimi leti je bil direktor hotela. Odprl, usposobil in v zagon je spravil trinajst hotelov na Madžarskem; sodeloval je pri razvijanju znamenitega zdravilišča Biik, prvi je pripeljal na Madžarsko »kapitaliste«, neko dansko-avstrijsko-madžarsko korporacijo, in to že sredi osemdesetih let. Nazadnje je bil znan kot generalni direktor uspešne družbe Tifanny ob Blatnem jezeru, v katerem je prav tako razvil zdraviliški center. In ta prvi človek madžarskega turizma se je odločil, da bo odslej z družino živel v Monoštru v Porabju. Prav gotovo ne po naključju. V zanimivem pogovoru smo izvedeli, da ima prav dober »nos« za odkrivanje turističnih centrov prihodnosti. Monošter z vrtino termalne vode je še nedolžna turistična pokrajina, ki potrebuje kapital in vizijo turističnega razvoja. Gombos ima oboje.
■Kako ste se odločili za nakup prav te zgradbe, v kateri je danes gostišče Samo-
Obnova stare zgradbe, ki je bila nekoč del cisterijanskega samostana v Monoštru, je zelo draga in zahtevna. Gombos je investiral svoj denar, brez tujih partnerjev in brez posojil. To je šele začetek velikega zdraviliškega kompleksa
stan in kako poteka pridobivanje dovoljenj za obnovo spomeniškb.zaščitenih objektov na Madžarskem?
»Nekoč me je sam župan Monoštra prosil, ali imam kakšno idejo, kaj bi lahko naredili s to vrtino termalne vode. Vedel je, da sem veliko let delal v hotelirstvu. Ob neki priliki sem prišel v Monošter in župana vprašal, kje naj bi bil ta hotelski kompleks. Pokazal mi je to območje tu nekje za cerkvijo. Poleg tega me je še vprašal, ali imam idejo, kaj bi naredili s to stavbo. To je bilo pred tremi leti. Čez čas sem ga poklical in rekel, da imam idejo: jaz bom kupil to stavbo. Izkazalo se je sicer, da so jo že prodali neki sombotelski firmi pod pogojem, da jo mora obnoviti. Vendar tam niso počeli ničesar in so bili veseli, da so se te stavbe lahko znebili. Nekoč je bila stavba last cisterijancev, del samostana pri cerkvi. Bila je skoraj popolnoma uničena. Dolga leta je bila prazna, brez strehe, tako da so stene popolnoma na-vlažene. Je pa spomeniško zaščitena. Odkupil sem stavbo, čeprav veliko ljudi ni verjelo, da se da iz nje še da kaj narediti; zdaj so verjetno začudeni in mi tudi zavidajo.
Uprava za spomeniško varstvo je na Madžarskem glede takih objektov zelo stroga in večkrat onemogoči obnovo takih stavb. Do določene mere se z njihovimi strogimi predpisi in zaščito tistega, kar je vredno zaščititi, lahko strinjamo. Po drugi strani pa, če mi postavljajo zahteve, jaz pa imam svoje želje, bi bilo dobro, če bi tudi kaj dodali. Na to pa pozabljajo. Z gradnjo in obnovo nisem imel problemov. Upam le, da se bo vlaga sčasoma izsušila in da bomo lahko uredili tudi klimo. Cene raje ne bi
Novogradnja je včasih cenejša kot obnova starega. Kaj vam osebno pomeni ta stavba?
»Manj bi stalo, to je res, toda namesto te stavbe nikakor ne bi mogel zgraditi nove. Pravzaprav vsa ta investicija v mojem življenju ne bo povrnjena. Je pa dobra zato, da bom z restavracijo zaslužil vsaj toliko, da bom vzdrževal to hišo. Drugi razlog, zakaj sem kupil to stavbo: največja napaka prejšnjega režima je bila, da je uničil možnost, da bi lahko več generacij v družini ostalo skupaj. Ni bilo prostorske in materialne možnosti. Na Zahodu po navadi starši in stari starši živijo skupaj v isti družini, tudi takrat, ko se otroci poročijo, ostanejo skupaj, kajti hiša je tako velika, da lahko dve generaciji normalno bivata skupaj. Zelo žalostno je, ko starši vzgojijo svoje otroke in potem, ko postanejo stari, ostanejo sami in se velikokrat tudi ze
lo težko preživljajo, kajti nimajo možnosti, da bi dve družini živeli skupaj. To sem odkupil tudi zato, ker želim ustvariti primerne možnosti, da bi tukaj lahko živeli tudi moji potomci.
Seveda je bila tukaj tudi motivacija, da iz tega območja, od koder sem doma, nekaj naredim, ga razvijem. Želel pa sem pomagati tudi mestu, da bi bila tukaj lepa stavba.V tej državi ne poznam nobenega mesta, kjer bi sredi mesta našli takšno zeleno oazo in park, kakršna sta tukaj. Trenutno res ni lep, ni urejen. To je takšna dragocenost v srcu mesta, da si nisem smel dovoliti, da ne bi odkupil in obnovil te stavbe. Ta hiša je danes vredna prav gotovo dvakrat več, kot je mene stala investicija. Vrednost bo le še naraščala, saj bo območje pridobilo na ceni. Moj sin mi bom prav gotovo še zelo hvaležen.
Zakaj prav zdraviliški turizem?
»Če na Madžarskem zabijete v zemljo kol, že privre na dan termalna voda. Zato je Madžarska znana po tem zdraviliškem turizmu, jahalnem turizmu, romantiki Puste, lovnem turizmu in dodal bi, da tudi po avtohtoni ljudski folklori in dobri kuhinji. Vse to je tisto, kar privablja turiste. Ko so tukaj našli toplo vodo, je to ponudilo možnost razvoja zdraviliškega turizma, kajti v tem zdraviliškem komplesku, za katerega že pridobivam vsa potrebna dovoljenja, bodo hotel, masaže, podvodne masaže, frizerji, elektroterapije, zaposleni bodo zdravniki, imeli bomo savne, igrišča za squash in tenis. Menim, daje lahko to tukaj na tem območju, kjer se prepleta, meša, prihaja toliko narodov in ljudi, dober biznis. Vem, da so tudi
gu, v Slovenijo, traja to najmanj dva dni. Tudi slovenski gostje so zelo dobri in zaželeni.«
Problem, ki biga morali najprej rešiti, je slaba cestna povezava prek mejnega prehoda Martinje na madžarski strani, zaradi katere je prepovedan avtobusni promet?
»To drži, seveda. Menim, da bodo madžarski turistični organi pri teh priza
Alexander Gombos ima vizijo o razvoju turizma v Monoštru ter pokrajinah Porabje in Stražna krajina.
devanjih partnerji, kajti med dvema državama so politični stiki urejeni, ne verjamem, da bi bile kakršnekoli zavore. Prav gotovo bi si morali bolj prizadevati, več narediti za konkretno reševanje vprašanja mejnega prehoda. Zadeve ne poznam prav dobro, prav gotovo pa bi moral kdo dati pobudo. Imam dobre stike z monoštrskim županom, pri tem lahko prosimo njegovo posredovanje. Lahko lobiram tudi na Ministrstvu za turizem, da bi se tukaj kaj premaknilo, spremenilo.«
Njegov prefinjeni okus in poznavanje kakovosti gostinske ponudbe sta vidna tudi v novem gostišču: natakaričina oblačila spominjajo na meniška, jedilni list je napisan v nemškem, madžarskem in slovenskem jeziku.
Kaj bo v tem monoštrskem zdravilišču drugačnega kot v drugih zdraviliščih in ali bo povezano s tem načrtovanim trilate-rarnim krajinskim parkom?
»Prav gotovo bo nekako povezano s tem parkom. To območje, za katerega pravim, daje po obliki podobno rogljiču, ker zajema tako Porabje kot Ors-zeg, je eno najlepših območij na Madžarskem, tukaj je narava še povsem neokrnjena, glede turizma pa je še zelo nedolžno. V Avstriji imajo turizem v podobnih pokrajinah zelo dobro organiziran. Znan je »turizem z nahrbtniki«, česar na Madžarskem še ni. Vzrok je verjetno v tem, da tisti sloj Madžarov, ki jih to zanima, nimajo materialnih možnosti. Menim, daje treba vedno gledati naprej. Tisti turistični delavec, ki se ozira le v sedanjost in ne v prihodnost, bo vedno za nekaj korakov v zaostanku. Jaz se ukvarjam s turističnim razvojem te regije. Imel bom tudi lastne predloge in ponudbo. Upam, da bomo lahko imeli v prvi vrsti naravovarstveni in ne predragi turizem, torej z ne predragimi prenočitvenimi zmogljivostmi.
7a kateri sinit T ahkn hi rekel, da za
skem ne pomeni veliko, ker ga zaenkrat ni. Torej za srednji sloj, ki ga zanima razkrivanje narave v povezavi z zdraviliškim turizmom, kjer je interes za to. Poleg tega je tukaj zelo pomemben lovni turizem.
Tudi ta restavracija se nekako pripravlja na lovni turizem. Lovci imajo svoje obrede, ko se praznuje pridobitev trofej, zato smo mi že opremili nekakšno »lovsko svetišče«, kjer lahko lovci razstavijo svoje trofeje in si ob svečah pripovedujejo zgodbe. Lovec je tudi turist z debelo denarnico. Že pred dvajsetimi leti sem začel v to pokrajino voziti tuje lovce, Nemce in Avstrijce, ker Italijani lovijo predvsem malo divjad, ti pa jelene, srne in divje svinje.«
Kako poteka organizacija lova, obstajajo za to posebne turistične agencije ali pa lovci sami skrbijo tudi za lovni turizem?
»Na Madžarskem obstajajo posebne agencije, ki organizirajo lovni turizem, več kot dvajset jih je po vsej državi. Tudi lovske družine imajo pravico do tega in tiste, ki so dovolj močne, same organizirajo turistični lov. Vendar se raje poslužujejo agencij, kajti te so bolj usposobljene glede urejanja formalnosti, na primer kako z orožjem in trofejami čez mejo. Sam lov pa vodijo lovske družine.
Prav gotovo je to bolje organizirano tukaj, ker so turistične in lovske organiza
cije povezane. Prav tako so že prvi poskusi jahalnega turizma v sosednjem Orsze-gu - s tem turizmom se prav tako ukvarja sloj, ki ima veliko denarja. Če hoče kdo dobiti profit iz turistične dejavnosti, mora imeti široko paleto ponudbe, torej tudi jaz zagovarjam turizem z nahrbtniki, lovni turizem, jahalni turizem itd.«
A H že imate povezavo s tukajšnjim podeželjem?
»Na madžarskem je najvišji organ Ministrstvo za industrijo, trgovino in turizem. To je ta državni nivo. Potem so regijske organizacije, na eni strani so sestavljene iz zvez turističnih agencij, na drugi imajo hotelirji spet svojo zvezo. Potem pa ima vsaka županija lastno regijsko upravo. Znotraj zveze potovalnih agencij je oddelek, ki se ukvarja z vaškim turizmom - takšnega turizma na podeželju in turističnih kmetij kot so v Sloveniji na Madžarskem ni; glede tega, na kak način hočeš to vključiti, je tukaj precej svobode. Menim pa, da v interesu ravni - kakovosti - ponudbe ne bi škodilo, če bi bili vsi ti predpisi strožji. Več-krat hi rad nndčrtal da ravpn n/
daje dejavniki, ki bi jih morali kd® na pravila pri turizmu upošte«-tega sta odvisna tudi cenovni®, madžarskega turizma v Evropi kakšen ciljni nivo hočemo madžarskim turizmom v svetu, zelo pomembno vprašanje.
Turist ni vedno najbolj dob*0^ ščen o določenem območju. Tun® raš najprej pridobiti in ga pr6^! se mu splača iti na določeno ob® čim ga lahko pridobiš? Da mu . korektne informacije; cene nio^ trezati ponudbi. Naučiti se služiti gostu. Kdor ne ve služit* 8! noče delati v turizmu. Tisti, “j služiti, naj bo rajši gost. Potreb« bre cene, prava ponudba in £oSl $ odnos do gosta. Menim, da i®a velike možnosti razvoja.« J Bo na kakšen način v ta raz^i vključeno tudi Porabje?
»Vsekakor sem pri turističnem , mislil to regijo Porabje, M°n° v Stražno krajino. Pogovori Pot*j različnih ravneh, kaj konkretn^ p daj še ne moremo povedati-J C »vznožju Alp« bi radi zgradil’ J« ( stično vas s hišicami, kamor P®’ za nekaj dni ali pa jih najame & tudi nekaj let. Nekaj podobnega' riki. V svetu je zelo veliko Madza*. njimi veliko starejših ljudi, ki * -kojeni in bi se radi vračali- Tu***^ računamo, da bi lahko s tisto P° j mirno in lepo živeli. Pogovarjaj: tem, imamo tudi določene p011® kacije zaenkrat še ne bo izdal, K 6 zemljišča bi potem hitro zrasla-*^ Premoženjska pravica je pri zelo pomembna?	jK
»Želo pomembno je, daje®> stnik tistega, kamor investira. 1 . v turizmu se poleg te lastnina* ukvarjajo še z enim problem0*®! s tem, da se te investicije P0^6^ ročno. Na Madžarskem imam0 letih izkušnje predvsem s takšn 1 J lom, ki gradi na tem, da bisei oplajal, prinašal dobiček. svetovno znane firme. Že Pr%(sl* leti sem spoznal, daje na M pristal predvsem »pustolovski J lastniki so kot pustolovci, k® hočejo svoj-vložek takoj dobit* a spremembi sistema po vsej ® zgradili nobenega velikega n°v J* la, v glavnem so to majhni Pe jjl**' družinski hoteli. Hotelirski k^i’ na Madžarskem skoncentrira* gi hotelov, ena je v francosk’y ' angleških rokah. Ti dve verig* ® m Madžarskem nimata konkure® liko debat je bilo o tem, da n® skem ni prave konkurence-nem na našo regijo, je tukaj majhnih, družinskih hotelih-sebno lastništvo, ker je v ten* P jj/
Prej sem govoril, da se ” skem pojavlja pustolovski gaje tudi v Monoštru. 0^ denar predvsem odnesti in stirati. Ponudba trgovin je govine so grde, umazane, Pr® fiL urejeni, tudi izbira je zelo su razvoja v prihodnosti je 0(F daj videti in spremeniti, saj b° ( izgubili tudi sedanje nakup0 . Večna dilema: je povpraša kot je ponudba, ali je ponu*" j povpraševanja?
»To tudi drži, vendar Pa zem v nasprotju s socializn10 nost, ki je lahko tudi slabost^jjiHy je zelo lepa ideja, ki se je ® (A šoli, kapitalizem pa je siste# razvija in regulira, kdor dela । de. To je zelo kruta resnica-. v kateri živimo, je to največ1 človekovega mišljenja ne ®* j’ niti z danes na jutri. V so°*a pt1 © nad sabo nekakšno zaščit® ^iW cialno varnost; tega danes n* 1 se ne morejo sprijazniti s .	/
razdeliš le tisto, kar si P*1^^1/
Mene so na partijskih k0^^ rakterizirali kot kapitalisti®®, fj«'* ga - takrat je bilo to zelo n® 0 ii**J tisti hoteli, ki sem jih LdSiA liko »socialističnih odlik0 bili zelo dobri. Enkrat ser® ga človeka župan ijske I^^stič**/ imam jaz, ki sem kapi® ^iil* rjen, najboljše socialistič® bi me skoraj drago stalo-“	«
rfrNARPA^
yestnik, 5. marec 1998
/kulturna obzorja
9
Grad pri Gradu morda le ni več arheološka inkulturnozgodovinska preteklost
Eno najpomembnejših in tudi naj večjih grajskih poslopij v Prekmurju ter na Slovenskem sploh stoji pri Gradu - Grajsko
Pgslopje se dviga na pomolu strmega griča, pod njim pa se je najprej razvilo srednjeveško in nato današnje naselje Grad
Zgodovina kraja je še danes močno zavita v temo, malo je zgodovinskih podatkov, čeprav je bil grad v srednjem veku civilnoupravni in vojaški center Slovenske krajine (Goričkega). Danes mogotec sameva v prelepem parku, brez palisad in dvižnega mostovža, brez vojske in dvorjanov, in bije svojo zadnjo bitko - proti neusmiljenemu zobu časa.
Iz zgodovine gradu izvemo, da je morala prvotna zgradba stati že leta 1208, ko je bil gospodar celotnega Gorkega grof Nikolaj iz Železnega; zemljišče, imenovano »Lyndwa«, je namreč dobil v fevd od madžarskega kralja Andreja II. Nekaj časa naj bi bili lastniki zemljišča Lindua in gradu templarji (morda križarji), a to ni dovolj tehtno zgodovinsko utemeljeno. V drugi polovi-c* 12. stol, se pojavijo že novi lastniki, in sicer Amadejci, od leta 1365 do 1685 pa Pri Gradu gospodarijo grofje Szechyji. Redijo jim Batthyjanyji, pozneje pa gro-Je Szaparyji ter na koncu Szechenyiji. Med obema vojnama je bil grad Vlasti mdustrijalca Hartnerja. Druga svetov-na vojna je grajsko poslopje usodno zaz-namovala. V njem so namreč prebivali v°™ Rdeče armade. Njihove napise P° stenah je mogoče videti še danes.
bra0 fOge' ^ambni stolp s petimi podporniki
J^itie 0Prema (inventar, J n' uničiia v®e? je bda uničena, česar d.Ce'° Parket?JS^a’so Podali domačini Se b02 ? so.^gali s tal. Od nek-oia'e'erazd 8rajske opreme so tako teT’ Vrat inSane prazne s°bane brez tS d°mačini°P0V ter gole stene- Kiub da ^oštovani S ponosom in strahom S?	pripeve-
dS tr>sto petin gradu’ Pravijo, da je v ča, v letu, pri sejWeset sob - kot je sto 'n ^učilnih^dHj^0 0 strašnih je-d°-
Pri ^nih hodni^11 ter 0 skrivnih redvb Tatiju ol(tUnelih). ki naj bi
So težveiTlne in razni/Se danes upa spu' yZko Prehodnp116 graJske kleti, ki
Židovo več o J.5;4,1 vendarle izve-°bra^kS° b'li utrip8r?Skern kompleksu, pripravljeni za
dasip1' °bdajai jih°^So blli dobro polipu Var°van s J6 ?trjen zemeljski
»rabila opa7r,,razo' V zgornjem žja Se adu je biia , a n'ca- Obrambna "arj^nja^^ od oro-ra*li&KVeliko	^č mož-
dov Snib sulic) to nega orožja (645
"'anskS grad ni niu°^ Žvepla D°-GrS^škim)*/1? podlegel oto-
hi spo^,ka stavba L Raičem.
^djejo ra7i'k’ tajsko '1Cen arhitektur" P^otranf ^o oblik P°S'Opje zaznali * hodn‘:?e dvorišče Vai?‘ °krogli stol-n'Se Pom/3 zidanihPn °bdaiaj° arkad-r>adstroDipk°d VzPeniaPe$nadb slopih, aie še sJ[j, Geloten iJ? iUdi v drugo X'k°vit0 razfIJSkl kompleks
strani
Vel3 Sto|Pa nega okrnoT^61"^6 na' sta?° skora ? Prvotni n g ega obramb-A* Sredi gS nič> verP°dobi gradu ne
Zld> ki Zn’ saj-<e tuvi’
rišče na dva dela in poteka okrog dvignjenega dela dvorišča ter se na severovzhodni strani stavbe zlije z novejšo arhitekturo.
Neraziskana je tudi okolica gradu, stare komunikacije - poti, ki so povezovale vas z grajsko stavbo, predvsem pa bi bilo nujno treba začeti z arheološkim raziskovanjem v veliki srednjeveški vodni cisterni na zahodni strani grajskega parka.
Zaradi izjemno slabega stanja zgradbe bi lahko povzeli misel kastelologa Ivana Stoparja, da ”se kazalec na uri bliža dvanajsti in morda bodo ljudje kmalu le še bajali o nekdanjih z baržunom prevlečenih sobanah, skrivnih podzemnih hodnikih pa o nekdanji gospodi, kije bila tako skopa, da so morali kmetje med obiranjem češenj žvižgati, da jih ne bi mogli jesti...«
To misel je Stopar napisal pred desetletjem, ko se v grad res ni nič vlagalo. Če pa danes pogledamo grajsko stavbo, vidimo, da se nekaj le premika; novo streho je dobil severni del grajske stavbe, sanirali so najbolj problematičen predel - spodnji arkadni hodnik ki nosi celotni severni del stavbe. Pripravljen pa je tudi projekt pod naslovom Grad pri Gradu gradbena restavracija in prezentacija, ki
jo je pripravil Janez Mikuž, konservatorski svetovalec.
V načrtih ZVNKD iz Maribora, ki vodi vsa konservatorska dela na gradu, je načrtovano, da naj bi se začel sanirati zelo uničen celotni vzhodni trakt gradu. Pred kratkim je bil opravljen podroben arhitekturni posnetek (kombinacija geodetskega posnetka zunanjega in notranjega oboda s fasadami, ki je dodelan z ročnim merjenjem notranjščine) tega predela stavbe, saj je bil obstoječi v razmerju 1 : 100 neuporaben. Izkopane so bile statične sonde in opravljena manjša arheološka izkopavanja (ta je opravil Pokrajinski muzej Murska Sobota), ki so dala dobre rezultate in odkrila marsikatero gradbeno fazo, ki do danes strokovni javnosti ni bila znana.
Manjša sonda velikosti 5 x 3,5 m je bila izkopana na severovzhodnem predelu gradu, zajemala je predel stika zidu placija in mlajšega dozidanega zidu, ki je po meritvah in izmerah zidu zelo tanek. Mogočni in zelo zdravi temelji zidu placija so sestavljeni iz dveh delov. Gornji del zidu je zgrajen iz opeke, spodnji del oz. temelji so bili narejeni iz večjih kamnov, ki so tudi hkrati podpornik, saj so v spodnjem delu široki do 1,20 m in potekajo v obliki venca okrog celotne stavbe. Zid ob palciju sega le 1,50 m v globino in leži na laporju brez kakšne kamnite osnove oz. podpornikov, to kaže, da po zidavi sodi v mlajše obdobje. V nasutju, ki stavbo obdaja, je bila v globini 1,30 m najdena večja količina fragmentarno ohranjene srednjeveške keramike ter fragmentov peč-nic in stekla.
Najpomebnejše je vsekakor odkritje okroglega obrambnega stolpa pred današnjim vhodom v grajsko poslopje. Okrogel stolp meri v premeru 15 m in je imel pet podpornikov, ki so dodatno utrjevali stolp. V celoti je bil zgrajen iz kamnitih blokov, ki so bili ometani z
Podporniki so različne velikosti in dimenzij, najmočneje sta grajena peti in tretji podpornik, saj so njune dimenzije 3,5 x 2,5 m in 2 x 2,5 m, drugi trije so manjši. Debelina zidu stolpa znaša 2, 5 m. Najpomembnejše odkitje pa je dobro ohranjena kamnita strelna lina s posebno dohodno nišo (stojišče za vojaka) v obliki črke V. Podobna strelna dohodna niša s fragmentarno ohranjeno strelno lino je vidna pri drugem podpor
Mogočna poznogotska kamnita strelna lina, odkrita na vzhodni strani odkopanega stolpa
niku. Pri drugih podpornikih ni bilo ohranjenih strelnih niš in lin; verjetno so jih z rušenjem stolpa uničili. Odkriti stolp sodi v sklop preostalih grajskih stolpov (obstoječi so trije stolpi, eden je predelan v kapelo), ki so dodatno utrjevali grajsko poslopje pred turškimi vpadi v 16. stol. Tudi odkriti stolp sodi v ta časovni okvir. Kdaj in zakaj je bil stolp porušen, ni znano. Prav gotovo je bilo rušenje povezano s prenehanjem turške nevarnosti, posledica česar so večje prezidave grajske stavbe v obdobju, ko so v gradu gospodovali Szčchyji. Tako sp en stolp preuredili v kapelo, k njemu so dozidali zvonik in priredili vhod, novoodkri-ti stolp pa so zaradi nefunkcionalnosti podrli in predel okrog njega preuredili v vhod, ki danes vodi na grajsko dvorišče. Druga možmost pa je, da so stolp uničili Turki pri obleganju gradu. Zgodovinski viri o turških pustošenjih okrog gradu so skopi (morda jih ne poznamo), najhujša pa so bila okrog leta 1588, takrat naj bi bila uničena tudi pred leti izkopana srednjeveška kovačnica v vasi. Odkriti stolp je bil nekoč mogoča utrdba, ki je dodatno utrjevala grajsko obzidje, kakšna je bila njegova usoda, da je
mlje, pa lahko le ugibamo. Drobne arheološke najdbe so redke in nepričevalne, zgodovinski viri molčijo - so neznani. Odkopano zidovje pa priča o mogočnosti gradu, o utrjenosti in pripravljenosti na vse.
Na vzhodni strani stolpa lahko iz ohranjenega 4 m globokega profila razberemo kar sedem stratigrafskih plasti. Nasipane plasti nam pričajo o različnih človeških aktivnostih.
| Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo]
Panonski 1
□ 34
Portreti I ithrtro^
JANKO BEZJAK
III - Strokovno-znanstveno delo
V splošnem in strokovnem časopisju (Čas, Pedagoški letopis, Slovenski uči-
telj, Pedagoški zbornik, Popotnik) je Bezjak objavil številne razprave o didaktičnih in psiholoških vprašanjih, tudi o socialni etiki in humanistični izobrazbi. Krono njegovega strokovno-znanstvenega dela na pedagoškem področju pa predstavljajo tri knjige: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli (1906-1907), Občna zgodovina vzgoje in pouka (1921) in Vzgojeslovje (1923, skupaj z Dragotinom Pfibilom).
Še posebej zanimiva je zadnja od navedenih knjig, v kateri sta avtorja nanizala glavna spoznanja takratne pedagogike in psihologije (pri slednji sta se izognila omembi takrat že znanih raziskav podzavesti in nezavednega). Snov sta razdelila v uvod in dva dela, ki sta sestavljena iz več poglavij. V uvodu so pojasnjeni osnovni pojmi o vzgoji, razmerje vzgoji-telj-gojenec, glavni vzgojni dejavniki (po mnenju avtorjev: dom, šola, cerkev, država) in stranski vz-
Mnogi nepoučeni danes sprašujejo, kaj je zavito v PVC-folijo pred vhodom v grajsko stavbo. Zavita je preteklost - odkopan je stolp, ki je nekoč predstavljal simbol moči gradu Gornje Lendave.
Po konsultacijah in navodilih konservatorjev iz ZVNKD smo zaščitili izkopan zid stolpa s PVC-folijo in tako preprečili vremenskim dejavnikom, da bi razjedali in uničevali odkopano zidovje. Govora je bilo tudi o tem, da naj bi se ”nekoč« odkopan stolp saniral (pozidal z enakim materialom do določene višine) in bil javno prezentiran obiskovalcem gradu. Tega si ne zasluži le odkopan stolp, ampak tudi marsikateri drugi srednjeveško pričevalen predel in detajl v gradu.
Stavbna zgodovina gradu pri Gradu je danes močno zavita v temo, nadaljevanje arheoloških zaščitnih izkopavanj (na grajski vzpetini na dvorišču in morda še kje) nam bo morda razvozlalo, kje je ostanek najstarejšega predela gradu (bergfried), ki je bil osnova za širjenje grajskega poslopja, hkrati pa tudi marsikatero gradbeno fazo in prek drobnih arheoloških najdb tudi kulturo življenja v gradu.
BRANKO KERMAN
gojni dejavniki (po mnenju avtorjev: gojenčev značaj, njegove sposobnosti in talenti, narava, družba, okolje, čas, usoda, branje - čtivo), nato še moč vzgoje in razmerje med pedagogiko ter
drugimi vedami. Prvi del knjige je namenjen duše-slovju (psihologiji), sestavljen pa je iz štirih poglavij: v prvem so pojasnjeni temeljni pojmi, v drugem umske lastnosti, v tretjem poglavju razčlenjuje čustva, v četrtem, ki nosi naslov Stremljenje, pa obravnava A - nagone, B - poželenja in želje, C - hotenje in voljo. V drugem delu knjige so v sedmih poglavjih natančneje pojasnjene “klasične” pedagoške teme: vzgojni smotri, vzgojna načela, vzgojne oblike, vzgojna sredstva, vzgojno delo, varstvena in skrbstvena vzgoja, torej vzgoja v varstvenih in skrbniških zavodih; zadnje poglavje pa govori o vzgojiteljih in pomenu njihove osebnosti, pa to ne le o poklicnih vzgojiteljih, ampak tudi o starših.
Marsikatero spoznanje iz Bezjak-Pfibilovega Vz-gojeslovja je razvoj pedagoške stroke že dopolnil ali presegel, prav tako tudi mnogokateri praktični napotek. Nekaj tudi za današnji čas uporabnih napotkov ali misli pa v knjigi še najdemo, morda celo kakšno misel, ki si dandanes zasluži večjo pozornost, kakor smo ji jo pripravljeni nameniti. Med takimi je gotovo tista, ki govori o odločilnosti vzgojiteljevega zgleda:
Beseda je mrtva, duh je, ki oživlja. Tudi najboljša teorija nič ne hasne, če ni pravih oseb, ki bi jo oži-vdtvorile. A pri nobenem opravilu ni uspeh tako odvisen od osebe, ki posel opravlja, kakor v vzgoji. Vzgojitelj vzgaja sicer tudi z besedo in dejanjem; a najbolj učinkuje na gojenčevo dušo s svojim zgledom. V vzgoji je predvsem potrebno, da vzgajajoča oseba kaže vsa tista svojstva in le taka svojstva, ki jih hoče privzgojiti otroku." (258)
Janko Bezjak je deloval v zelo zanimivem in plodnem slovenskem času, ki ga v širšem kulturnem pogledu označuje afirmacija novih umetnostnih tokov ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stol., vzpostavitev najpomembnejših slovenskih izobraževalnih in tudi drugih inštitucij , na političnem področju propad AO in življenje Slovencev v novi državni tvorbi SHS. Na področju, kije bilo v javnosti in je tudi v zgodovinski zavesti danes manj opazno, torej v zgoji in izobraževanju, je Bezjak sooblikoval svoj čas: s teoretično in praktično postavitvijo pouka slovenskega jezika na sodobne didaktične temelje in z upoštevanjem ter premislekom sočasnih pedagoških in psiholoških teorij je na svoj način prispeval h kulturni ih splošni dinamiki tistega slovenskega časa.
10
Cestnik
vestnik, 5. marec
AGROSERVIS d. d.
Murska Sobota
NAGRAJENCI AGROSERVISOVE NAGRADNE KRIŽANKE
1.	nagrada: AVTORADIO prejme JOŽEF HORVAT, Gornji Lakoš 89, 9220 Lendava,
2.	nagrada: UNIVERZALNE AVTOMOBILSKE PREVLEKE, TATJANA GAŠPAR, Šulinci 68, 9203 Petrovci,
3.	nagrada: KOMPLET OBVEZNE OPREME, ALENKA VLAJ, Vrtna ul. 3, 9250 Gornja Radgona,
4.	nagrada: UNIVERZALNE AVTOMOBILSKE PREPROGRE, ANGELA ZELKO, Gornji Slaveči 44, 9263 Kuzma,
5.	nagrada: UNIVERZALNE AVTOMOBILSKE PREPROGE, VERA SMEJ, Jugovo 2, 9231 Beltinci,
od 6. do 10. nagrade:
ENO PRANJE VOZILA V AGROSERVISOVI AVTOPRALNICI
DAMJAN KOVAČ, Lendavska ul. 13, 9000 Murska Sobota,
FRANC CIPOT, Miklošičeva 13, 9000 Murska Sobota,
IVA MERTUK, Gubčeva 16, 9231 Beltinci,
DANILO MAKOVEC, Soboška ul. 19, Bakovci, 9000 Murska Sobota
RPC - Razvojni in podjetniški center M. Sobota, d. o. o., Kocljeva 10, in Republiški zavod za zaposlovanje Ljubljana, Glinška ulica 12,
ter lokalne razvojne iniciative:
Razvojni sklad Lendava, Partizanska 9,
Razvojni center Murska Sobota, Trg zmage 4, Lokalna razvojna koalicija G. Radgona, Območna obrtna zbornica G. Radgona Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3, in Razvojni center Sinergija Moravske Toplice, Kranjčeva 3,
v sodelovanju s:
Pomursko banko M.Sobota, d. d., bančna skupina Nove LB, Trg zmage 7,
SKB banko, d. d., PE M.Sobota, Kocljeva 6,
Krekovo banko, d. d., PE M.Sobota, Arhitekta Novaka 13, in
UBK Univerzalno banko, d. d., Ljubljana, PE M. Sobota, Slovenska 25,
Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d., Ljubljana, PE M. Sobota, Lendavska 20,
RAZPISUJEJO
kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu
O & E, d. o. o■j Kardoševa 1, 9000 Murska Sobota Iščemo komercialista. Delovno mesto bo v Murski Soboti. Za resno in odgovorno opravljeno delo ponujamo stimulativno plačo. Od kandidatov pričakujemo poznavanje dela z računalnikom, aktivno govorno in pisno znanje nemščine, vsaj srednješolsko izobrazbo, zanesljivost, zagnanost, komunikativnost.
Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na zgornji naslov.
Inf. po tel. št. je (069) 27 055.
RAZPISNI POGOJI
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet tega razpisa je kreditiranje odpiranja 200 novih delovnih mest na območju Prekmurja in Prlekije (Pomurja).
2.	SPLOŠNI POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo brezposelne osebe ali trajno presežni delavci, prijavljeni na Republiškem zavodu za zaposlovanje (RZZ) v skladu s programom pospeševanja samozaposlovanja, oziroma gospodarski subjekti s področja malega gospodarstva (do 50 zaposlenih), ki bodo zaposlili brezposelne osebe, prijavljene na RZZ oziroma trajne presežne delavce s predhodnim soglasjem pristojne območne enote RZZ, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
3.	POGOJI ZA DODELJEVANJE KREDITOV
DAEWOO
MOTOR
Flamin MS
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS
RPC - Razvojni in podjetniški center Murska Sobota
Kocljeva 10 9000 Murska Sobota tel.: 069 36 46 faks: 069 36 465
Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 36 610
DAEW00 PRIPOROČA OLJA Mobil
POSEBNA PONUDBA
Lanos letnik ’97
.... 5 vrat
14.990 DEM
VABIMO VAS NATESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH!
Pooblaščeni prodajalci
MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel&faks: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel&faks: (069) 65 517; GSM: (041) 686 117 * FUTURA SISTEM. Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel. (069) 84 347 . INTEGRAL d. d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042
Dekleta in fantje!
Vas zanima izobraževanje na Kmetijsko-gospodinjski šoli v Svečini? Fantje, želite postati kmetijski mehaniki in potem še poklicni vozniki? Še se lahko prijavite za poklice:
* pomočnik/pomočnica gospodinje ■ oskrbnice,
* pomočnik kmetovalca,
* kmetijski mehanik (in v tretjem letniku še poklicni voznik),
* kmetovalka - gospodinja (in -po tretjem letniku - kmetijsko-gospodinjski tehnik),
* tehnik kmetijske mehanizacije.
Izobraževaje traja od 2,5 do 5 let. Prijavite se lahko na Srednji šoli kmetijske mehanizacije, 2000 Maribor, Vrbanska 30. Lahko boste bivali tudi v dijaškem domu. Veseli bomo Vaših prijav in radi Vam bomo posredovali še dodatne informacije, pokičite nas: 062 28 938.
Zahtevajte dodatne informacije pri šolskem svetovalnem delavcu!
OBVEŠČA
podjetnike z območja Pomurja, ki se želijo včlaniti v garancijski sklad pri RPC M. Sobota, da lahko dobijo vse potrebne informacije na območnih obrtnih zbornicah in na Gospodarski zbornici ter Razvojnem in podjetniškem centru M. Sobota.
Za podjetnike začetnike (poslovanje do dveh let) veljajo posebne ugodnosti glede včlanitve v sklad. Člane garancijskega sklada hkrati obveščamo, da lahko zaprosijo za poroštvo, če najamejo kredit pri naslednjih bankah:
Pomurska banka, M. Sobota, d. d., bančna skupina Nove LB, Trg zmage 7, SKB banka, d. d., PE M.
Sobota, Kocljeva 6, Krekovo banka, d. d., PE M. Sobota, Arhitekta Novaka 13, in
UBK Univerzalna banka, d. d., Ljubljana, PE M. Sobota, Slovenska 25, Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d., Ljubljana, PE M.Sobota, Lendavska 20.
Kreditni pogoji morajo ustrezati kriterijem, ki so določeni v pogodbi o sodelovanju z banko. Obrestna mera pravilom ne sme presegati TOM + 8 %.
Interesenti, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz,točke 2 tega razpi-' sa, lahko zaprosijo za samozaposlitev in/ali posamezno zasedbo delovnega mesta kredit v višini 1.000.000 SIT (za eno delovno mesto) po letni obrestni meri TOM + maks. 4 % z dobo vračanja 3,5 leta in 6-mesečnim moratorijem.
4. MOŽNE OBLIKE ZAVAROVANJA KREDITOV
Kredit se zavaruje v skladu s pogoji banke kreditodajalke, člani Garancijskega sklada pri RPC M. Sobota pa lahko pridobijo poroštvo v višini 50 % odobrenega zneska po veljavnih pogojih sklada.
Za podjetnike začetnike (do 2 leti poslovanja) so predvidene posebne ugodnosti za včlanitev
v Garancijski sklad in pridobivanje poroštev.
5.	DRUGI POGOJI
Razpis velja do porabe sredstev (200.000.000 SIT).
Vloge, prispele do 10. v mesecu, bo kreditni odbor obravnav po vrstnem redu prispelosti še v tekočem mesecu.
Prva obravnava vlog bo v marcu.	4
Prosilci bodo prejeli pisne odgovore najpozneje v 15 dneh0 obravnave vloge na kreditnem odboru.
Vse dodatne informacije o tem razpisu in potrebno dokumen' cijo dobijo interesenti:
•	za območje mestne občine Murska Sobota
MO Murska Sobota,
Kardoševa 2, Murska Sobota, g. Štefan CIGAN, tel.: 27 819;
•	za območje občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče
RAZVOJNI SKLAD LENDAVA
Partizanska 9, Lendava, g. Mihael FEHER, tel.: 78 409;
•	za območje občin Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Kuzma, Cankova-Tišina Razvojni center Sinergija Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, g. Stanislav SRAKA, tel.: 48 820;
•	za območje občine Ljutomer Prleška razvojna agencija, Stari trg 3, Ljutomer, g. Goran Šoster, tel.: 84 325;
•	za območje občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij Lokalna razvojna koalicija G. Radgona, Območna obrtna zbornica G. Radgona, Trg svobode 9,
g. Zlatko Erlih, tel.; 62 437.	J
Interesenti iz občin, ki niso navedene v razpisu, dobijo vse L trebne informacije na RPC M. Sobota, Kocljeva 10, tel. 3® faks 36 465.	,
Cenejše kurilno olje
Liter
kurilnega olja je mogoče kupiti že za 38,70 tolarjev.
GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KART1^
pri nakupu nad 1000 litrov 39,20 SIT/liter brezplačen preV^ pri nakupu nad 2000 litrov 38,70 SIT/liter brezplačen pr6*0
•	OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU 1000 litk0
v 3 obrokih 40,00 SIT/liter brezplačen PreV^ž v 5 obrokih 41,00 SIT/liter brezplačen Pre
• MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČ*1^ ob do^tA’
•	TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOUC
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petr°ifsili' skladiščih in bencinskih ser*
PETP^^


Zasebno podjetje (slovensko-nemški kapital) METTIS INTERNATIONAL, Gregorčičeva 39, Maribor, PE GORNJA RADGONA, Ljutomerska c. 6, proizvodnja gasilskih nadgradenj, obnove in predelave vozil, išče sodelavce z delovnimi izkušnjami:
•	ključavničarje
•	kleparje
•	avtoličarje
•	montažerje in
•	VODJO PROIZVODNJE
z aktivnim znanjem nemškega jezika ter ustrezno izobrazbo VI. ali VII. stopnje.
Prijave pošljite na Mettis International, Ljutomerska n. 6. 9250 Gnrnia Radnnna
Želite delati v mladem in dinamičnem kolektiv^
n
Želite biti soustvaijalec naših prihodnjih uspehi
Če lahko na gornji vprašanji odgovorite z DA, ne oklevajte s prijavo na ta
Iščemo več mladih sodelavcev za delo v inženiringu in razvojni službi.
V poštev pridejo kadri z visokošolsko izobrazbo gradbeništva, kemijske tehnologije
in sorodnih smeri. Prednost imajo tisti z znanjem tujih jezikov.
Zaposlili vas bomo za nedoločen čas s 6-mesečno preskusno dobo.
Vašo prijavo s kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi tega razpisa na t>a
KEMA, d. d., Puconci, 9201 PUCONCI, s pripisom: za razpis.	j
vestnik, 5. marec 1998
^tronika
Državna uprava: Upravna enota Ljutomer
Certifikat kakovosti tudi za upravo?
Prebivalstvo na območju UE oziroma občine čedalje starejše
Upravna enota Ljutomer “pokriva” ®bm0.^e gnesti. Pristojna sestoji iz 68 naselij, ki so združena v 13 kraje etoLjjsko občino, pa je tudi za'vasico Bolehnečici, ki sicer spad
Načelnik UE Ljutomer je Tomi Nemec, inženir geodezije in diplomirani ekonomist. Skupaj s sodelavci si prizadeva za učinkovito delo in tudi kar najbolj življenjsko reševanje določenih opravil oziroma zadev. V ospredju je človek. Seveda pa so za to potrebne tudi povratne informacije. Škatla v pritličju upravne enote, kamor lahko stranke oddajo pisne pritožbe, predloge in pohvale o delu upravnih organov, skoraj nikoli ni prazna. V njej so tudi pohvale. Načelnik pa se zaveda, da je treba še marsikaj dodelati. Tako še niso dosegli, da bi prav vsakogar, ki pride na UE zaradi ureditve določene zadeve, “obrav-navali” (mu prisluhnili) v naj-
Število prebivalcev na območju UE Ljutomer ” zmanjušuje, na kar pa očitno bolj vpliva P™el ieta naravni prirast, ki je že nekaj let negativen. Konkretno.^ '”3)e bilo 1S6 rojstevIn IM smnl f-V", rad ko je n v letu 1995 je bilo 179 rojstev In 205 smrt< (mn j M* 1996. leta se le na območju UE oziroma obrne Lplo-rodilo mjrok. umrlo pa je '
lani pa se je rodilo 179 Prlekov, umrlo pa 194 ljudi ( je 15).
1 Logično: če Je iz leta v leto manj rojstev ^,0^^n0/ieta (kljub umiranju) vse več starejših ljud.	j
[971 je bilo 2.040 ljudi, starih nad ji ™a0. bilo takih 2.358; 1991. leta
stnikov; v letu 1996 pa je bilo dedkov m bab cev in strin), starih nad 65 let, že 2.60 .
1 La se razumemo: Bog ne daj, da bi kdo
\ sec očita visoko starost, saj si tudi sam i(^	pod^
\ & jesen življenja; problem je v tem,	e ;e v še-
ladka: novih rojstev. Število novoroj
1 Enajstih letih zmanjšalo kar za 35 odstopov.
1 ■—-
15 minutah, le pa to cilj, za si zelo prizadevajo. To l^ane pomeni, da bodo v vo?^m (želenem) času zade-Človeku, stranki pa fca* ■ 0 Pomeni, da v krajšem c . ZVe> kdaj bo na vrsti, da ne n Cakal -ln čakal. Dva delavca enote obiskujeta tečaj, ima društvo za kakovost Sobota na temi spremeni-n °«nos do strank in etika uprav-dela. Pridobljeno znanje 'm črtanje bosta seveda prenesla boime'avce ® ta^° se obeta’ kat “ Eiutomer dobila certifikat aKovosti jS0 9000 y Pomurju 'JPa doslej menda le ena ne-Rvodna organizacija - admi-"stracija,
n 1994 zaP0S'en'b Občini Ljutomer 74 delavcev, $ Rožnega So^šča Maribor ^sem let za Wor žene
še ni ^vnomočna
^^nat r*"*****^*-^^*«-^—.
preS£^v Ma-iz s^edo »bsodil
An. sn na °Semletn anetinec Pri 1997 f K storil j Ellzabete.
Ven. Ohu stroke n', l2vedenec ^lodA L^oriti ? da«ne ni ^hil^ner^ daje S«c Pa j’adla "a tla med E.^abet u8otaV|ja| Sadni «ve-
j^še. ^tori-
novem-Š c
Po ustanovitvi in začetku delovanja UE Ljutomer je “prešla” v državno upravo polovica (36) delavcev (in 80 odstotkov pristojnosti - nalog - prejšnje občine). Sistemiziranih delovnih mest v UE je sicer 38. V letu 1997 so rešili (na zahtevo strank) kar 17.048 zadev, od tega 14.554 s področja tako imenovanih notranjih zadev (prometna in vozniška dovoljenja, potni listi, osebne izkaznice, matična služba, postopek v zvezi s tujci, “orožni listi”, javne prireditve ...). Na drugem mestu so zadeve s področja okolja in prostora. Teh je bilo rešenih 912, šlo pa je za lokacijska in gradbena dovoljenja, priglasitve del, posege v prostor... S po-
dročja dela, družine in sociale so rešili 513 zadev. To so bile predvsem za vloge (in odločbe) v zvezi s tako imenovano “vojno” zakonodajo: pridobitev statusa žrtev vojnega nasilja, mobilizirancev, vojnih veteranov ... in seveda odločanje o materialnih pravicah, ki iz tega izhajajo. Pomembno področje dela državne uprave pa tako tudi ljutomerske UE so gospodarske dejavnosti. V preteklem letu so izdali s tega področja 365 odločb. Z njimi je bilo ugotovljeno, da prosilci izpolnjujejo
Meddruštveno gasilsko sodelovanje
Pobratenje med PGD Odranci
in PGD Homec
Tudi prenašanje tradicije na mladi rod
Pred mesecem dni so predstavniki PGD Odranci podpisali v Homcu v občini Domžale listino o sodelovanju med PGD Odranci in PGD Homec.
V soboto, 28. februarja, pa so imeli goste Odrančani.
predsednika gasilsih društev Od-
V Odrancih so potrdili listino o sodelovanju oziroma pobratenju. Slovesnosti so se udeležili predstavniki obeh občin, občinskih gasilskih poveljstev ter seveda funkcionarji obeh gasilskih društev. Goste je nagovoril tudi odranski župan Ivan Markoja, v imenu domžalske občine pa je spregovorila načelnica oddelka za splošne zadeve Urška Viden-gan - Ilič. Listino sta podpisala
Lokavec: Smrtna nesreča s traktorjem
V soboto seje 46-letni Janez M. iz Lokavca v lenarški občini peljal s traktorjem, ki ni imel ne varnostne kabine ne varnostnega loka, po klancu navzdol k svoji hiši. Med vožnjo je trčil v stopnišče, zato seje odlomilo desno prednje kolo. Voznik je padel s traktorja in zadnje kolo je zapeljalo čezenj. Dobil je tako hude poškodbe, daje zaradi njih na
pogoje za ustanovitev in delo gospodarskih družb (d. o. o. in drugih) ter pogojev po obrtni zakonodaji (s. p.). Tu kaže dodati, da so kar 287 zahtevkom ugodili v času do 30 dni. Na čas reševanja pa seveda ne morejo vselej vplivati sami, saj je uprava odvisna tudi od drugih (na primer: inšpekcijskih soglasij). '
Načelnik UE Tomi Nemec je postregel tudi s statističnimi podatki. V Občini Ljutomer oziroma na območju UE Ljutomer živi 18.680 ljudi. Podatek je sicer za leto 1996. Gospodinjstev je 5.468, od tega 3.122 kmečkih. Zaposlenih je 4.787 ljudi, samozaposlenih pa 1.454, skupaj torej 6.242. Dela pa še zdaleč nimajo vsi, saj je 1.451 ljudi uradno nezaposlenih. Nezaposlenost znaša 17,5 odstotka, medtem ko je državno povprečje 14,4 odstotka. Morda nanizane številke ta čas niso ravno take. Slutim pa, da niso boljše (nižje) kar zadeva nezaposlenost.
Kmetijstvo je na območju občine oziroma UE Ljutomer dokaj razvito. Potemtakem ne preseneča, da je UE lani rešila tudi 353 upravnih zadev s tega področja. Odločala je o denacionalizacijah, komasacijah, pridobitvi statusa kmeta...
Še posebno aktualno je vračanje podržavljenega premoženja, zato o tem nekaj več v tem zapisu. UE Ljutomer je prejela (po objavi Zakona od denacionalizaciji) 512 zahtevkov, od tega 464 za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev; 8 zahtevkov za vrnitev podjetja in kapitala ter 40 zahtevkov za vrnitev sta-
vbnih zemljišč, stavb in poslovnih ■ so zadeve (720) s področja no-;
prostorov. Doslej (lani in v prejšnjih letih) so izdali 480 odločb v zvezi z denacionalizacijo, od tega 269 “delnih” odločb, v 211 zadevah so odločili “v celoti.” Spodbudno je, daje 363 odločb pravnomočnih in zato so oškodovancem vrnili v naravi 906 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov in razlaščencem določili odškodnino v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada v vrednosti 5.106.149 mark.
Večje število zadev, ki sojih rešili upravni delavci v Ljutomeru, se nanaša tudi na pristojnosti
ranči in Homec: Martin Horvat in Anton Pavlič. Podpisovanje in druženje z gosti je bilo v okviru občnega bora odranskega gasilskega društva. Podpisnika sta menila, da bodo začetni prijateljski stiki kaj hitro prerasli v te-
kaše).
Predsednika PGD Odranci in PGD Homec z listino o pobratenju in medsebojnem sodelnvanin _	1
Načelnika UE Ljutomer Tomislava Nemca sem povprašal, kaj pomeni za LE morebitna delitev sedanje (stare) občine Ljutomer na štiri občine: Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Razkrižje. Menil je, da nič bistvenega, razen morda to, da bo UE morala na določenem področju svojega delovanja oziroma odločanja upoštevati določene občinske odloke novih občin.
Seveda ni mogel povedati, kako bo z delitveno bilanco. Upravna enota ima sedaj v občinski stavbi 421 kvadratnih metrov prostorov, v mestni hiši 77 kvadratov (poročna soba), lastne prostore pa ima tudi KZ Razkrižje. Sicer pa so na njenem območju še trije krajevni uradi: v Mali Nedelji, Veržeju in Križevcih pri Ljutomeru. Na njih uradujeta dva matičarja, in sicer po dvakrat tedensko, na KU Križevcih pa tedensko trikrat.
s področja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (163) pa na področje ekonomskih odnosov in razvoja (44).
Poleg že omenjene rešitve 17.048 zadev na podlagi zahtevkov strank je UE Ljutomer lani odločala še v 852 zadevah “po uradni dolžnosti.” Prevladovale
tranjih zadev, potem s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane (116), samoiniciativno pa so izdali tudi 16 odločb s področja okolja in prostora.
Če seštejemo rešene zadeve, za katere so vložile vloge stranke, in zadeve, o katerih je bilo odločeno po uradni dolžnosti, dobimo število 17.900 rešenih zadev. Število je skoraj enako številu prebivalstva na območju UE, ki je, kot že zapisno, 18.680. V povprečju torej (skoraj) ena (rešena) zadeva na prebivalca.
Š. SOBOČAN
sno sodelovanje, iz katerega bosta obe društvi črpali pobude in nova znanja za uspešno delo. V listini so sicer zapisali, da bosta »društvi koristili medsebojne prijateljske vezi, izmenjevali strokovne izkušnje, organizirali medsebojna srečanja, prenašali gasilsko izročilo iz roda v rod - na mlajše generacije gasilcev.«
Mlade gasilke iz Odranec*so izgročile gostom iz Homca šopek spomladanskih zvončkov, Jože Kavaš pa jim je dal praktičen »spominček« (vrečke prosene
j. z.
77
Sodnik za prekrške v Gornji Radgoni
Več kot 129 milijonov za kazni
Iz leta v leto več prekrškov
Sodnik za prekrške v Gornji Radgoni, ki deluje za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je lani obravnaval 8.722 zadev.
Največ, in sicer 5.076, je bilo novih predlogov za kaznovanje, preostalo pa so predlogi, preneseni iz prejšnjih let. Število prekrškov na območju UE Gornja Radgona narašča, vsaj tako je mogoče sklepati po čedalje večjem številu predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Zgled: leta 1992 je bilo 2.725 predlogov, 1993. leta že 3.139, v 1994. letu 4.100, v letu 1995 4.471 in v letu 1996 4.564 predlogov.
Lani so v službi sodnika za prekrške v Gornji Radgoni, kjer delata dve sodnici in tri administratorke, rešili 5.665 zadev, v letošnje leto pa so prenesli 3.057 zadev. Sodnici sta izrekli denarne kazni v višini 103.686.700 to
Bakovci: Zapeljal je s ceste
V soboto, 28. februarja, okrog 3.30 seje zgodila prometna nesreča na cesti med Bakovci in Mursko Soboto. Šašo Š. iz Nemčavec je, domnevno zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod učinkom alkohola, zapeljal s ceste, nakar je padel iz avta sopotnik Zlatan Č. iz Murske Sobote, kije utrpel posebno hude telesne poškodbe. Na avtu je škode za 500.000 tolarjev.
Lendava: Zbogom, avtomobilček
Če imate novejši avto in stanujete v Lendavi, ali pa tja prihajate občasno in avto puščate čez noč, svetujemo, da za svojega ljubljenčka dobro poskrbite, sicer utegnete ostati brez njega: kraje avtov se kar nadaljujejo! Nazadnje, v noči na 28. februar, je z enega od parkirišč v Lendavi izginil fiat uno 60 S, temno rdeče barve, registrska številka MS C3 444. Mar kdo ve, kdo gaje odpeljal? Sporočite po telefonu št. 113.
KDOR ČAKA) TA DOČAKA - Po skoraj enomesečnem čakanju, ko je utripala le rumena luč,-so semaforji v križišču Lendavske in-Gregorčičeve ulice v Murski Soboti končno začeli delovati. Tako je Direkcija za ceste RS, ki je bila investitor te semaforizacije, omogočila nemoteno delovanje semaforjev na tem zelo prometnem križišču. To pa pomeni precejšnje olajšanje tudi za številne voznike in pešce, zlasti učence, kr lahko zdaj varno prestopijo cestišče.
Besedilo in fotografija: M. JERŠE
Gasilci dobili novo opremo
Bogatejši za dvanajst dihalnih aparatov
Pri ribiškem domu v Murski Soboti je bila v soboto, 28. februarja, predaja opreme med soboško mestno občino in gasilskimi društvi na njenem območju. Omenjeno opremo je občina kupila za potrebe operativnih enot gasilskih društev, gre pa za dvanajst novih dihalnih aparatov in tri IFEX- naprave, ki se uporabljajo za gašenje v zaprtih prostorih, prav tako pa so stare, obrabljene čolne zamenjali z novimi, ki bodo prišli prav
v primeru poplav na območju okrog
Slavnostni govornik ob predaji opreme je bil soboški župan Anton Slavic, ki je obljubil še nekaj novih dihalnih naprav: »Prav zato, ker se zavedamo, kako pomembno delo varovanja človeških življenj, dobrin in premoženja občanov opravljate gasilci, smo se odločili za posodobitev vaše opreme. Ne nazadnje je to tudi stvar dogovora med mestno občino in gasilskim poveljstvom. Na žalost gasilci pri reševanju drugih tvegate tudi svoje lastno življenje in bili so že primeri, ko ga je kak gasilec tudi
Ravnn vafn da hi hiln tab-
larjev, odmerili sta 23.523.256 tolarjev stroškov postopka in 2.318.016 drugih stroškov. Skupaj torej več kot 129.500.000 tolarjev oziroma tretjino več kot v letu 1996.
Kazni so izrekli 4.567 fizičnim in 141 odgovornim osebam ter 156 pravnim osebam. Za 143 mladoletnih prekrškarjev so izrekli vzgojne ukrepe. Izrečenih je bilo tudi 625 prepovedi vožnje z motornimi vozili.
Lani so v službi sodnika za prekrške obravnavali 676 udeležencev v prometu, ki so vozili vinjeni; 392 občanov pa je odklonilo preizkus zaradi ugotovitve možne vinjenosti.
F. KLEMENČIČ
reke Mure.
snih primerov čim manj, smo se odločili, da prispevamo svoj delež k vašemu delu. K temu bo prav gotovo po novem pomagal tudi enotni sistem alarmiranja in obveščanja. Vemo, da obstajajo med gasilskimi in nekaterimi drugimi društvi različni pogledi, vendar če ti vodijo k napredku, je to dobro, če pa ne vodijo k napredku, je to narobe in bo treba takšne stvari čimprej razčistiti.«
Po izvršeni predaji so gasilci opravili osnovno usposabljanje za delo z omenjeno opremo.
TOMO VHT FČ
*Sport
vestnik, 5. marec
Prva državna nogometna liga
Nogometni komentar
Mura : Gorica 2 : 1
Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 3.000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Škaper (38), 2 : 0 Ošlaj (65), 2 : 1 Marušič (86). Mura: Nemec, Dominko, Galič, Ilič. A. Baranja (Gutalj), Lukič, D. Baranja, Vogrinčič (Bedo), Ošlaj, Škaper, Cipot.
Igralci Mure nadaljujejo s serijo zmag
Primorje : Potrošnik 5 : 1
Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1.200. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Dvoršak (22), 1 : 1 Žlogar (28), 2 : 1 Ipavec (53), 3 : 1 Žlogar (65), 4 : 1 Ščulac (71), 5 : 1 Kodelja (85).
Potrošnik: Kuzma, Godina, Fane-dl, Bajič (Tratnjek), Mirtič, Črnko (Kotnik), Kečan (Baranja), Dvoršak, Adjei, Novak, Moro.
Nogomet - V okviru priprav na drugi del prvenstva je
1.SNL			
Rezultati - 19. krog Mura : Gorica 2 : 1 Primorje: Potrošnik 5			: 1
Maribor: Korotan 1 : 0 Rudar : Vevče 0 : 0 Olimpija : Publikum 2 :			0
Mura	1913	3 3	38:21 42
Primorje	1911	2 6	40:28 35
Maribor	1911	1 7	29:16 34
Olimpija	19 8	7 4	32:27 31
Publikum	19 8	5 6	35:29 29
Gorica	19 8	4 7	28:20 28
Rudar	19 6	5 8	21:19 23
Korotan	19 5	5 9	16:27 20
Potrošnik	19 4	213	20:45 14
Vevče	19 2	413	14:41 10
bilo odigranih nekaj prijateljskih nogometnih tekem. Rezultati: Dobrovnik : Bakovci 1 : 3, Nafta : Črenšovci 0 : 0, Variš : Nafta 1 : 1, Rudar (M. Središče): Črenšovci 0 : 4, Bakovci: Varteks (ml) 0 : 1. Bistrica : Odranci 0:1, Piramida : Polana 1 : 2. (FB)
Mali nogomet - V tekmo- vanju druge slovenske lige v malem nogometu je Marco Polo v pomurskem derbiju premagal Ag-rotim s 5 : 2. Strelci golov: Bohar 3, Škedelj 2 za Marco Polo ter Sobočan in Štaman za Agrotim. Železne Dveri pa so premagale Mizarstvo Širovnik s 5 : 2. Strelci za Železne Dveri: Fric 2, Vrbnjak, Stajnko in Kamenšek. (NŠ)
Začel se je drugi del prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Derbi kola je bil odigran v Murski Soboti med jesenskim prvakom Muro in Hitom Gorico, ki je z novim trenerjem Srečkom Katancem in nekaterimi okrepitvami napovedala boj za vrh lestvice.
Pred tekmo je Sobočanom zagodel sneg, ki pa so ga s pomočjo zvestih ljubiteljev nogometa pravočasno odstranili z igrišča, tako da je lahko srečanje potekalo normalno. Tekma je bila zelo zanimiva tudi za gledalce, saj sta moštvi pokazali,
da sta dobro pripravljeni. Sobočani so imeli z novo okrepitvijo Marinkom Galičem, ki je v zadnjem trenutku pristopil k soboškemu prvoligašu, več od igre in bi njihova zmaga lahko bila še prepričljivejša. Kljub temu pa so morali gledalci čakati na prvi zadetek več kot pol ure, ko je najboljši strelec Mure Štefan Škaper iz zelo težkega položaja premagal vratarja Botonjiča. Sobočani bi si lahko v začetku drugega polčasa zagotovili visoko vodstvo, žal pa Dejan Baranja, Gutalj, Škaper in Cipot iz idealnih pri-
ložnosti niso znali zadeti v polno. Idealno priložnost pa je zapravil še novinec Bedo.
Gledalce pa je razveselil Damjan Ošlaj, ki je bil eden najboljših igralcev na tekmi in v sredini drugega polčasa iz kota poslano žogo z glavo usmeril v mrežo in povečal vodstvo domačinov. Goričani pa se vseeno niso predali. Zadnjih nekaj minut je bilo njihovih, saj so nevarno napadali, vendar jim ni uspelo drugega kot doseči časten zadetek. S to zmago je Mura odpravila enega najboljših moštev v ligi, kar je
velikega pomena za nada/ movanje, hkrati pa obdrž^r nost iz jesenskega dela P^111,.
Drugi prekmurski pMr trošnik iz Beltinec pa je ljubitelje nogometa, 'saj je'/ vščini nepričakovano prepn H izgubil.
Beltinčani, okrepljeni/J poltima Gancema jeijem in Issahom Motom, ® . pliniramo igrali le v prvem P ko je tudi Dvoršak dosegel ■ zadetek. Žal pa so bili v M' vanju gostitelji boljši, 1/ tudi z vetrom. Pri gostil1 P1 ' pojavila stara slabost, prizadevnost nekaterih <1 slabo pokrivanje in nepe‘ zadrževanje žoge. K nede/; Beltinčane zahtevna bodo gostili moštvo Vevč, / nega tekmeca za obstane Nedeljska tekma bo v tem trenutku zmorejo nori Potrošnika.
Karate
Ferir
Badminton_________________________________________
Na badmintonskem D-turnirju štajersko-pomurske regije, ki je bil na Ptuju, je sodelovalo 19 igralcev in 8 igralk. Najuspešnejši so bili Len-davčani, saj je pri fantih zmagal Milko Pečanič, pri deklicah pa Mirjana Tominc, oba Mladost. (FB)
Nogometaši Mure iz Murske Sobote - pomlad 1998. Stojijo od leve: Jančar (fizioterapevt), Koblencer (trener), Bedo, Černjavič, Galič, Škaper, Cifer, Horvath, Cipot, Dominko, Nemec, Karoli (pom. trenerja), dr. Prettner (zdravnik): čepijo: Žilavec, Ristič, Šahmanovič, A. Baranja, D. Baranja, Lukič, Vogrinčič in Ošlaj. Manjkata Bič in Gutalj.	Fotografija: J. Zauneker
Jezernikom
Razpored tekem 2. SNL 1997/98 (pomlad)
16.	krog - 15. marca (15.00)
Šmartno: Triglav (3:4)
Koper: Nafta(3:1)
Drava : Gor. opekarne (1:1) Rudar: Dravograd (1:2) BS Tehnik : Zagorje (1:1) Elan : Aluminij (2:0)
Črnuče: Jadran (0:5) Železničar: Šentjur (3:0)
17.	krog - 22. marca (15.00)
Železničar: Šmartno (3:1) Šentjur: Črnuče (2:1) Jadran : Elan (1:4) Aluminij: BS Tehnik (0:1) Zagorje : Rudar (0:1) Dravograd : Drava (0:0) G. opekarne : Koper (0:6) Nafta: Triglav (0:5)
18.	krog - 29. marca (16.00)
Šmartno : Nafta (0:4)
Triglav : G. opekarne (1:1) Koper: Dravograd (1:0) Drava : Zagorje (0:1) Rudar; Aluminij (1:2) BS Tehnik : Jadran (0:0) Elan : Šentjur (1.1)
Črnuče :Železničar (1:2)
19.	krog - 5. aprila (16.OOP
Črnuče : Šmartno (0:5) Železničar: Elan (1:1) Šentjur: BS Tehnik (1:2) Jadran : Rudar (0:2) Aluminij: Drava (1:2) Zagorje : Koper (1:5) Dravograd : Triglav (0:3) G. opekarne : Nafta (0:4)
20.	krog -11. aprila (16.00)
Šmartno : G. opekarne (3:2) Nafta: Dravograd (0:2) Triglav: Zagorje (2:0) Koper: Aluminij (0:1) Drava: Jadran (0:1)
Rudar: Šentjur (0:3) BS Tehnik : Železničar (2:3) Elan: Črnuče (2:3)
21.	krog - 19. aprila (16.00)
Elan : Šmartno (2:2)
Črnuče : BS Tehnik (0:2) Železničar: Rudar(3:0) Šentjur: Drava (0:0) Jadran : Koper (1:6) Aluminij: Triglav (1:2) Zagorje: Nafta (0:0) Železničar: Šentjur (3:0)
22.	krog - 26. aprila (16.00)
Šmartno: Dravograd (2:2) G. opekarne : Zagorje (4:1) Nafta: Aluminij (0:0) Triglav: Jadran (3:1) Koper: Šentjur (3:1) Drava: Železničar (1:3) Rudar: Črnuče (1:2) BS Tehnik : Elan (1:1)
23.	krog - 3. maja (16.00)
BS Tehnik : Šmartno (2:1) Elan : Rudar (0:1) Črnuče: Drava (0:4)
Šentjur: Triglav (1:4) Jadran : Nafta (0:2) Aluminij: G. opekarne (1:1) Zagorje : Dravograd (1:2)
24.	krog - 10. maja (16.00) Šmartno : Zagorje (1:2) Drvaograd : Aluminij (1:2) G. opekarne : Jadran (0:2) Nafta: Šentjur (0:1) Triglav: Železničar (2:0) Koper; Črnuče (2:2)
Drava : Elan (1:2)
Rudar: BS Tehnik (1:3)
25.	krog - 13. maja (.17.00)
Rudar: Šmartno (1:1) BS Tehnik : Drava (1:0) Elan : Koper (0:8) Črnuče : Triglav (0:2) Železničar: Nafta (0:0) Šentjur: G. opekarne (1:1) Jadran : Dravograd (0:0) Aluminij: Zagorje (4:2)
26.	krog - 17. maja (16.00)
Šmartno : Aluminij (1:2) Zagoprje: jadran (1:1) Dravaograd : Šentjur (1:1) G. opekarne : Železničar (0:0) Nafta: Črnuče (1:1)
Triglav: Elan (0:2) Koper: BS Tehnik (1:1) Drava: Rudar (0:1)
27.	krog - 24. maja (16.00)
Drava: Šmartno (0:0)
Rudar: Koper (0:0) ' BS Tehnik: Triglav (1:2) Elan : Nafta (1:1)
Črnuče : G. opekarne (1:5) Železničar: Dravaograd (1:1) Šentjur: Zagorje (1:0) Jadran Aluminij (1:0)
28.	krog - 31. maj (16.00)
Šmartno: Jadran (3:2) Aluminij: Šentjur (1:4) Zagorje : Železničar (1:2) Dravograd : Črnuče (5:1) G. opekarne : Elan (0:3) Nafta : BS Tehnik (3:1) Triglav: Rudar (2:1)
Koper: Drava (3:0)
29.	krog - 7. junij (16.00)
Koper: Šmartno(1:0)
Drava: Triglav (0:3)
Rudar: Nafta (2:2)
BS Tehnik : G. opekarne (1:0) Elan : Dravaograd (2:1) Črnuče: Zagorje (0:2) Železničar: Aluminij (3:3) Šentjur: Jadran (0:0)
30.	krog - 14. junija (16.00) Šmartno : Šentjur (1:1)
Jadran : Železničar (2:1)
Aluminij: Črnuče (1:0)
Zagorje : Elan (1:1)
Dravograd : BS Tehnik (1:3) G. opekarne : Rudar (0:1) Nafta: Drava (0:1)
Triglav : Koper (1:1)
Šport od tod in tam
Atletika - V Genovi v Ita----- liji je bil dvoranski šestero-boj atletskih reprezentanc Italije, Portugalske, Francije, Španije, Rusije in Slovenije. V slovenski reprezenatnci sta v štafetnem teku na 200 x 400 x 600 x 800 m nastopili članici AK Pomurje iz Murske Sobote Marija Števanec in Sonja Roman. Slovenija je bila šesta, Števanečeva je tekla na 400 m 56,36, Romanova pa na 800 m
Rokomet
- 2. liga moški
Ormož Pomurka Polet Pyramida Krog Radgona Razkrižje Vuzenica	8 6 1 1 254:192 13 8 6 0 2 206:159 12 8 4 3 1 215:190 11 8 5 0 3 192:168 10		
	8 4 1 3 233:208 8 3 1 4 203:320		9 7 2 0
	8 10 7	174:274 192:278	
	8 0 0 8		
Košarka - ženske Pomurje 7 6 1 613:354			13
Terminal	6 6 0	498:400	12
Comet	6 3 3	487:385	9
Jesenice	6 3 3	398:454	9
Šentvid	6 1 5	335:446	7
Domžale	7 0 7	328:620	7
Košarka - 1. B moški Loka kava 20 17 3 1582:1394			37
Triglav	2016 4	1630:1425	36
Zagorje	2015 5	1613:1445	35
Comet	2012 8	1528:1433	32
Olimpija ml.	1912 7	1440:1343	31
Hrastnik	2011 9	1503:1487	31
Gradbinec	2011 9	1503:1526	31
Ilirija	19 811	1404:1455	27
Radenska	20 7 13	1495:1599	27
Kemoplast	20 4 16	1464:1606	24
Litija	20 3 17	1375:1541	23
Ježica	20 3 17	1357:1594	23
2:03,93. (GG)
Kegljanje - V devetem kro-____ gu prvenstva v posavsko-mariborski moški kegljaški B-ligi je soboška Mura v Slovenskih Konjicah premagala drugo ekipo Miklavža s 5 : 3 (3842 : 3824) ter dosegla pomembno zmago. Za Muro so zmagali: Borovič, 665, Šebjanič, 663, Gergyek, 642 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Durič, 620, Bojnec, 145, Iskra, 460 podrtih kegljev. (S. Durič)
Tenis - V osmem krogu afid pomurske prve teniške lige so bili doseženi naslendji izidi: Savox : Pomurka - Vigros 1 : 2, Forming : Arcont 3 : 0, Zlata penina : ŠTAB 0 : 3, Radio Viva : Dali 3 : 0, Komunala : Flamin 0 :
3. Vodi Radio Viva s 14 točkami pred Formingom in ŠTABOM, po 14, in Adriaticom, 10 točk. Rezultati 10. kroga v drugi pomurski teniški ligi: UNZ MS : TK Radenci 1 : 2, Snikers: Lupus 3 : 0, Športna zveza : Tora 2 : 1, Veterina : Vino Žnuderl 1 : 2. Vodi Športna zveza z 20 točkami pred Snikersom 20 točk. (O. Bakal)
“I Namizni tenis - Končano je ——I bilo prvenstvo v veteranski namiznoteniški ligi Ljutomer. Zmagala je ekipa Kamenščaka pred Grlavo in Branoslavci. V točkovanju prve občinske namiznoteniške lige Ljutomer za posameznike je na prvem mestu Marinič (Cven) pred M. Fickom in Magdičem (oba Kamenščak). (NŠ)
Nogometaši Črenšovec, ki so po jesenskem delu prvenstva zasedli tretje mesto v tretji državni ligi. Stojijo od leve: Preradovič (trener), Kohek, A. Plej, B. Horvat, Pintarič, E. Plej, Hartman, Karoli, Vori, M. Horvat (direktor); čepijo: Graj, Virag, Vbroš, Pucko, D. Horvat, Vesenjak, Hotko, D. Horvat, Kreslin.
prva v Ingolstadtu
V Ingolstadtu v mednarodni turnir v , Donavski pokal. Med 26 valci iz šestih držav, ki s°.^ vali v katah in borbah, vali tudi člani Karate klu it ken in Karate kluba bota. Najuspešnejša je b® j Jezernik (Mura-ken), tegoriji deklic (10-H 'el. 1 la tako v katah kot borb® j zala se je tudi Andreja | (12-13 let), ki je zasedi^ mesto. V.ekipnem delu P' je ekipa Mura-ken (Sani nik, Andreja Gomboc, A Benkič) v katah zasedi p mesto. Matej Skanda'1 J let), član Karate kluba J Sobota, je v borbah za®e tako odlično tretje
Dvoranskij!^
Svoboda državni prvak 1
V Ljubljani je bil ski turnir za državno hokejsko prvenstvo. peha so imeli hokejist j|jK ske Svobode, ki so zaSjj|jr; mesto in ponovno oS jtatK državnega prvaka. K, cX : Triglav 3 : 4, Mur<v: 1 Svoboda 0 : 3 b. b., Trl®<ora’;>
Kasaški klub Ljutomer
Kasaški derbi ob stotridesetletnici prvega
slovenskega tabora
Kasaški klub Ljutomer je tudi minulo tekmovalno sezono obdržal naziv najboljšega kasaškega kluba v Sloveniji, ki pa je tokrat dobil tudi evropski priokus. Njegov najboljši tekmovalec Marko Slavič mlajši je namreč postal evropski prvak voznikov amaterjev na Dunaju. Prizadevni Ljutomerčani so s tem samo potrdili, da so slovenski kasaški center, misli pa jim že uhajajo v prihodnje leto, ko bodo praznovali častitljiv jubilej, 125-letnico delovanja kluba. Na nedavnem občnem zboru kluba so sprejeli nekaj pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj kasaškega športa. Skupaj z ljutomersko občino želijo urediti
za potrebna dela na hipodormu v Ljutomeru. Člani kluba se zavzemajo, da bi 25 odstotkov dohodnine od nagrad namenili kot delež za novoustanovljeno delniško družbo Konjske stave ter da bi sredstva, ki se zberejo pri Kasaški zvezi Slovenije, od 10 odstotkov izplačanih nagrad po dirkah namenili rejcem kot nagrade. Predlagajo tudi, da bi se znižala stopnja prispevka od izplačanih nagrad, povečala pa naj bi se članarina klubov za financiranje Kasaške zveze Slovenije. Zavzeli so se tudi, da naj bi Kasaška zveza Slovenije spodbudila klube, prireditelje klasičnih dirk za šampio-nat, prvenstvo Slovenije in mara-
bil razpis za dirke dveletnikov po propozicijah obvezen za dvelet-nike ob začetku sezone. Sicer pa so sprejeli koledar letošnjih kasaških dirk, ki jih bo devet. Otvoritvena dirka bo kot že po tradiciji na velikonočni ponedeljek, 13. aprila. Dve dirki bosta v Ljutomeru v maju (1. in 17.), po ena pa v juniju (14. 6.) in juliju (12. 7.). Ob praznovanju 130-let-nice 1. slovenskega tabora bo v Ljutomeru predvidoma 9. avgusta slovenski kasaški derbi, tradicionalna dirka pa bo tudi v času kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni (30. avgusta). Prvenstvo triletnikov bo 13. septembra v Ljutomeru in sklepna prireditev kasaške sezone prav tako v Ljuto-
ska Sobota 3 : 0 b. b;’ tA Toplice : Lek 1 : 5, ta : Moravske TopHce, jJL Svoboda : Triglav " ^ifj Murska Sobota 3 : 0 ’ (1' j boda : Moravske Top ,.M
1210 0 2 66:As 12 9 0 3 jrfl Lek 12 7 1	!
M. Toplice 12 1 i-U /
12 1 1 u
Svoboda Triglav
M. Sobota
Odbojka
1. A moški
Salonit Fužinar Gradis Olimpija Pomgrad Bled Kamnik Žužemberk
9
9
9
9
9
9
9
9
9
8
7
5
4
1
1
1
0
1
2 4
5
8
8
8

fr.
1. A ženske
Branik N. mesto Kemiplas Ljutomer
Sobota
Krim Ptuj
9
9
9
9
9
9
9
8
7
6
6
4
3
2
1
2
3
3
5
6
7 a


vestnik, 5. marec 1998
»Spori
13
Rokomet
Polet
Premagal vodečo
Pomurko
v drughir* j*3 drUgl deI P^nstva murska aP Jedu Sta bila dva P°-Murske ‘ m°ŠtV1 Poleta iz Bakovec 7 U ln Pomurke iz 19 (9 o/ pma8al Je Polet s 23 : 2ŠkrabanP?it: R°Škar’ Murgelj Slamar2ČUVenjak3’Fefer’ ca6.Sečko^
Pomurka na ^enCa’ Kuhar Vereš 2 ?ak’ Se^onJa- A. Husar? r' Husar 3> Cervek, J. Vereš kaVernik’ S' Buzeti 3, B. zeti l’vkRa 8’RitOnja’ D' Bu‘ Čanje med p.,?0111 ? bil° sre' jem. Boljši sn kn°n° ln Razkriž-Zmagali s 37 ni' Radgončani in gona ic3v 27,(19;14)-Rad-Vajnger 1’ Cak 6’ Sm°lko 3,
Strah 9azekJ 1MUC 4’ Hu' Leskovar R ’ ^ork°. Žinkovič 3, 2ajnkov^Kje:?^ ^.Perčičin^^te1^0-Hedžet3 u^^J^^Budna, ^etaši kL« Zajnkovič 4. Roko-boti Prema!3 iPV° V Murski So-
Vuzenicoz 38 : marko 5 1 Grah’ D- Ko1' Pač 1 A’ Rolmanko 8, A. Sa-Meolic 4 vPač.V Hegeduš 2, Lukač 7 u ovaeic 11, Babič 4, < Hanc. (FM)
'JfSSjiznj tenis______________ ema Puconci med drugoligaši
inskega^em krogu državnega >va st3	P>-
Nali fv- , pomurski ekipi »4 eEklpa Moravskih Tophc Sa^° leto?ad Jah pnkazala naj-k^a JunJ°v18r° in s težavo kije nt k.s,rečanJaJe bil 8»^ kinJ? C j1V0. Prem aga 1 2^^ n kbvedoviča, skupaj b	Vn f	tUd‘ premagala
' Nekhvedovič.
J5”0 iz Liuht-8°Stdi oslabljeno in brez težav ta ^lec P 1J-°Svojil 'e nJihov j kolu s???163' V nasted-Preserje n°C?ni gostijo vodi-’ Radgončani pa g0-
v, °boti državno prvenstvo
v ^OSU
10^'b°"sobJto1? V Mursk‘ «0,,. PrVenstv0 Slov marca’ ob r-^^^SenJ ^5««--------------------1
lil	Pr' dedMh
goJ^ka Sobo?01 pred OŠ
Be’tinci . ’n 0S Bo' 2 -8. Jlr,o z 2 • n • ’0 Premagali Ul 1^4^^ :°.&rein^^ PajeOŠ magau \°-S Sebi?® prav tako
pre-
8ojino 8 Ms p? dru8° me-p" Z2;O premagaia Bo-
>4^44^ zniagai k°sarVi lskem pr.
V ^nalu^nrske gim-1. & nci z 31
?SGT plninazija । •’ 21- Vrstni Catl’ 4 v^dePci g ^temer, 2
Murska Sobo-
>jb gala Orug?1 ,Je Pri deč-
| Strelstvo
Radgona je že prvak v drugi ligi
V desetem krogu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine v pomurskem derbiju premagala ekipo SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1737 : 1734 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 581, Drago Pertoci 579 in Dušan Ziško 577 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 588, Božidar Draš-kovič 575 in Danijel Režonja 571 krogov. Ekipa Ljutomera je v gosteh premagala Portorož s 1718 : 1568 krogov. Odlična je
Odbojka
Ljutomerčanke premagale Soboto
V devetem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski L A-ligi je Olimpija v Ljubljani v pomembni tekmi za četrto mesto premagala Pomgrad iz Murske Sobote s 3 : 1 (9 : 15, 15: 13, 15 : 13, 15 : 9). Pomgrad Murska Sobota : Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Novak, Topo-všek, Fujs.
V devetem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je bil v Ljutomeru pomurski derbi med Ljutomerom Zavarovalnico Maribor in Soboto. Tokrat so bile boljše Ljutomerčanke in v pomembni tekmi za četrto mesto zmagale s 3 : 2 (11 : 15, 15: 10,4
stujejo pri Krki v Novem mestu. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je v drugi ligi na gostovanjih dvakrat zmagala in z enakim številom točk kot zmagovalec Križe zasedla drugo mesto. Kerna iz Puconec je v tretjiligi dosegla dve zmagi in se uvrstila med drugoligaše.
1.	SNTL - Radlje : Moravske Toplice Sobota 4 : 5 (Krive : Nek-hvedovič 13 : 21, 13 : 21, Petar : Unger 13 : 21, 17 : 21, Kus : Horvat 21: 14, 21: 14, Kus - Petar : Unger - Nekhvedovič 21 :11, 15: 21, 21: 12, Krive: Unger 7: 21, 10 : 21, Kus : Nekhvedovič 21 : 18, 21: 12, Petar: Horvat 15 :
atletskih sodnikov Murska Sobota. Tekmovali bodo v devetih kategorijah ekipno in posamično: pionirke (1983 in mlajše), pionirji (1983 in mlajši) 2.000 m, ml. mladinke (1981/82) 3.000 m, ml. mladinci (1981/82) 4.000 m, st. mladinke (1979/80) 4.000 m, st. mladinci (1979/80) 6.000 m, članice (1978 in starejše) 4.000 m, člani - kratki kros 4.000 m in člani (1978 in starejši) 10.000 m. Za ekipno razvrstitev se pri moških upoštevajo trije, pri ženskah pa dve tekmovalki.
Kinologija
Dober začetek
sezone
V Novi Gorici je bila prva državna razstava CAC, na kateri je sodelovalo 364 psov. Sodelovali so tudi člani Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Mali Bakovci in dosegli odlične uvrstitve, saj so zasedli štiri prva in eno tretje mesto. Prva mesta so zasedli: Plix od Žekša - Stanko Zemljič (razred zreli psi), Ronda od Žekša (delavne psice), Gero (delavni psi) in Polo - Dušan Špendal (šampion). Tretje mesto pa je zasedla Rata od Žekša - Darko Gjergjek (razred zrele psice). Za najlepšega nemškega ovčarja (prvak pasme BOB) je bil izbran Gero Janeza Žekša.
bila zopet Manuela Rudolf s 591 krogi. Ljutomer: Manuela Rudolf 591, Rajko Robnik 581 in Iztok Kapun 546 krogov. Ekipa L pohorskega bataljona je premagala ekipo Janka Jurkoviča iz Vidma s 1741 : 1702 krogov. Janko Jurkovič: Gorazd Kocbek 577, Sebastjan Vajda 564 in Anton. Kocbek 561 krogov.
V desetem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi sever je Radgona v pomurskem derbiju premagala MI Pomurko iz Murske Sobote s 1742 : 1696 krogov
: 15, 15 : 11, 16 : 14) in se tako oddolžile za poraz v Murski Soboti. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Štumpe-rova, Šoštarič, Kosi, Vrbnjak, Pi-rher, Vrečko, Jureš. Sobota: Za-porožec, Drevenšek, Kopylova, Šlebinger, Kihar, Moreč, Muraus, Kolar. V devetem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Brezovica po razburljivi igri premagala Ljutomer s 3 : 2 (17 : 15, 13 : 15, 15 : 13, 2 : 15, 16 : 14). V zaostali tekmi pa je Krka iz Novega mesta premagala Ljuto-mers3: 1 (10: 15, 15 : 1, 15: 10, 15:2). Ljutomer: Primec, Šmauc, Šumer, Savič, Onišak, Babič, Zi-
21, 16 : 21); Radgona : Vesna 5 : 2 (Kovač : Zakotnik 21 : 7, 21 : 7, Benko : Rakun 21 : 8, 21 : 4, Rihtarič : Pavič 13 : 21, 18 : 21, Rihtarič - Benkovič : Zakotnik -Rakun 21 . 10, 21 : 16, Kovač : Rakun 21 : 7, 21 : 7, Rihtarič : Zakotnik 21 : 16, 21 : 13, Benkovič : Pavič 17 : 21, 14 : 21).
2.	SNTL - Gralan : Moravske Toplice Sobota II 2 : 5 (Kocuvan 2, Solar, Koščak, Kocuvan - Solar); Melamin : Moravske Toplice Sobota II 0 : 7 (Solar 2, Gyo-rek 2, Kocuvan, Šbiil, Koščak, Šbiil).
3.	SNTL - Branik : Keman Puconci 1 : 6 (Kuzma 2, Fridrih 2, Smodiš, Kuzma - Sapač); Merkur : Kerna Puconci 3 : 4 (Fridrih 2, Sapač, Smodiš).
M. U.
Kegljaškašola Marike Kardinar
Mladi se navdušujejo za kegljanje
Pobuda naše najboljše keglja-vke Marike Kardinar iz Dobrovnika, ki seje leta 1995 odločila, da bo med šolarji organizirala kegljaško šolo in jih seznanjala z osnovnimi vrlinami kegljaškega športa, je bila med mladimi zelo ugodno sprejeta. Tako seje letošnje kegljaške šole, ki je bila organizirana v zimskih počitnicah na kegljiščih Nafte v Lendavi in Radenske v Radencih, udeležilo 45 deklet in fantov iz desetih osnovnih in srednjih šol. Po letošnji že četrti kegljaški šoli je bilo mogoče ugotoviti, da se vrača na kegljišče skoraj polovica mladih, kar je zelo spodbudno in bi bilo potrebno razmisliti o nadaljevanju tovrstnega dela. Kazalo bi organizirati pomursko prvenstvo osnovnih šol in sekekcionirati talente za nadaljnje strokovno delo. Sicer pa so se nekateri udeleženci kegljaške šole že vključili v mladinske selekcije kegljaških klubov Nafte in Radenske. Potrebno pa bi bilo razmisliti o obnoviti kegljišče v Radencih in ponovnem odprtju kegljišča v Čar-di. Preseneča velika udeležba deklet, ki tudi dosegajo boljše rezultate kot fantje. To je pokazalo tekmovanje po končani kegljaški šoli v Lendavi in Radencih. Na kegljišču Nafte v Lendavi je pri dečkih zmagal Simon Gone s 85 podrtimi keglji pred Tomijem Gazdakom, 79, in Igorjem
in si že zagotovila prvo mesto in uvrstitev v prvo državno ligo. Radgona: Branko Horvat 581, Milan Svetec 581, Ernst Huber 580 krogov. MI Pomurka Murska Sobota: Milan Kreft 556, Tomaž Kerčmar 584 in Martin Žigo 556 krogov.
V tretji državni strelski ligi je ekipa Slovenskih Konjic premagala drugo ekipo Ljutomera s 1671 : 1667 krogov. Ljutomer II: Vasja Štaman 557, Janko Miho-lič 556 in Borut Filipič 554 krogov.
dar, Horvat, Pirher, Rajnar, Budna, Kralj. V tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci premagali Lenart s 3 : 0 (15 : 10, 15 : 7, 15 : 5). Beltinci: Mitjajn Marko Janža, Gobec, Časar, Če-nar, Horvat, Gumilar, Balažič, Gider, Lukač. (NŠ, FM)
Judo
Štiri prva mesta Lendavčanom
Judo klub Lendava je organiziral tradicionalni mednarodni judo tudnir za pokal Lendave. Sodelovalo je 363 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih držav. Med • njimi je bila tudi evropska mladinska prvakinja Urška Žolnir. Lep uspeh so doseli Lendavčani, saj so zasedli štiri prva mesta. Zmagali so: Tadej Časar (30 kg) in Marko Mlinarič (55 kg) pri dečkih ter Rene Žunič (46 kg) in Aleš Nedelko (71 kg) pri st. dečkih. Drugi mesti sta zasedla Aljoša Cipot (60 kg) pri dečkih iz Murske Sobote in Matej Časar (60 kg) pri st. dečkih iz Lendave. Tretji so bili: Rok Dominko (30 kg), Robert Hajdu (34 kg), oba iz Lendave pri dečkih ter Aleš Balažič (50 kg) pri st. dečkih, Tadeja Rojko (36 kg) pri ml. deklicah in Maja Perme (57 kg) pri mladinkah, vsi Murska Sobota ter Adrijana Zver (48 kg) pri st. deklicah in kadetinjah ter Maja Zver (56 kg) pri st. deklicah, obe iz Lendave. (FB, GK)
Paušičem (vsi DOS Lendava), 67 - 79 podrtih kegljev. Sicer pa smo
podrtih kegljev. Pri dekletih je bila najboljša Tadeja Kulčar (DOS Lendava) s 87 podrtimi keglji pred Ladislavo Varga (G. Ljutomer), 83, in Majo Merič-njak (DOŠ Dobrovnik), 82 podrtih kegljev. Na kegljišču v Radencih seje najbolje odrezala Vesna Šavel (G. Ljutomer), ki je podrla
Marika Kardinar med nekaterimi udeleženci kegljaške šole v Radencih.
(Fotografija: F. M.)
103 keglje pred Jasmino Horvat (OŠ Kapela), 81, in Ivano Kovačevič (OŠ Tišina), 71 podrtih kegljev. Med dečki je zmagal Gregor Fekonja (OŠ Radenci) s 95 podrtimi keglji pred Mihom Šavlom (OŠ Radenci), 83, in Pri-možen Katanom (OŠ Radgona),
Aleš Lazar državni prvak
V Rogaški Slatini je bilo končano letošnje državno prvenstvo v šahu za dečke in deklice. Sodelovali so tudi mladi pomurski šahisti in šahi-stke ter dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Aleš Lazar (Radenska -Pomgrad), saj je med dečki do 14 let zasedel prvo mesto s 7,5 točke in postal državni prvak ter si zagotovil sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Uspešna sta bila tudi Neda Tompa (OŠ Odranci), ki je med deklicami do 16 let zasedla drugo mesto s 7 točkami in postala državna podprvakinja, ter Miha Gomboc (Radenska - Pomgrad), ki si pri dečkih do 16 let s 7 točkami deli drugo do tretje mesto. Preostali pomurski šahisti in šahistke so se uvrstili takole: Denis Gjuran (OŠ Bakovci) je pri dečkih do 12 let s 5,5 točke zasedel peto mesto, Mitja Kovač pa je pri dečkih do 16 let s 4,5 točke pristal na petnajstem mestu. Med deklicami do 14 let je bila Maja Vučko (OŠ Beltinci) s 4 točkami šesta, Maja Hočevar (OŠ III MS) pa s 3 točkami deveta. (FM)
Tomi Gruškovnjak zopet tretji
V Radencih je bil četrti koneetedenski mednarodni šahovski turnir. Med 100 šahisti je zmagal Mariborčan Supančič z 8 točkami pred Ptujčanom Krumpačnikom. 7,5 točke. Najboljši pomurski šahist je bil zopet Tomi Gruškovnjak, ki je drugič zapored zasedel tretje mesto, četrti je bil Miran Zupe (oba Radenska - Pomgrad), peti pa Mariborčan Mohr, vsi so zbrali po 7 točk. Med ženskami je bila najboljša Lea Števanec, ki je s 6 točkami zasedla petnajsto mesto. Peti turnir bo 15. marca v Ormožu.
Košarka
Visoka zmaga Pomurja Skiny
V šestem, krogu prvenstva za razvrstitev od 7. do 4?. mesta v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skinyja v Murski Soboti prepročljivo premagala ŠD Šentvid iz Ljubljane z 89 : 39 (41 : 21). Sobočanke so si visoko zmago zagotovile v drugem polčasu predvsem po zaslugi razpoložene Horvatove, ki je dosegla skoraj polovico točk, izkazala pa se tudi s tremi trojkami. Strelke za Pomurje Skiny: Horvatova 40, Jocičeva 17, Svetinova 10, Huzjakova 8, Ivančičeva 6, Gorča-nova 6 in Glišičeva 2.
Tesen poraz Radenske
V dvajsetem krogu prvenstva v državni moški košarkarski L B-ligi je ekipa Hrastnika v Radencih premagala Radensko z 79 : 76 (47 : 36). Primerno prednost so si gostje zagotovili v prvem polčasu, ko so odšli na odmor z 11 točkami razlike. V končnici tekme so Radenčani zaigrali boljše in zmagali, čeprav so gostje vodili vso tekmo, žal pa so v odločilnih trenutkih igrali premalo zbrano. Nastopili so tudi brez poškodovanega Bratkoviča. Strelci za Radensko: Pavlin 16, Ojsteršek 14, Želj 13, Banič 9, Karlo 8, Balažič 8, Ulaga 4, Novak 2, Rojko 2.
Kegljanje
Nafta zopet premagala Radensko
V štirinajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod je bil v Lendavi na sporedu pomurski derbi med domačo Nafto in Radensko. Tudi tokrat so bili uspešnejši kegljavci Nafte in zmagali s 5 : 3 (5078 : 4963). Lendavčani so bili boljši tudi na prvem srečanju v Radencih, ko so zmagali s 7 : 1. Najuspešnejši tekmovalec derbija je bil veteran Miro Steržaj, kije podrl 902 keglja. Za Nafto so zmagali: Felšo, 827, Peric, 895, in Horvat, 888, tekmovali so še: Matko, 805, Matjašič, 792, in Žalik, 871 podrtih kegljev. Za Radensko so zmagali: Lešnik, 838, Drvarič, 796, in Steržaj, 902, tekmovali so še: Hojnik, 822, Mauser, 377, Šalamon, 412, in Kučan, 816 podrtih kegljev.
V osmem krogu prvenstva v tretji državni ženski kegljaški ligi vzhod je Nafta premagala drugo ekipo Konstruktorja iz Maribora s 7 : 1 (2262:2125). Za Nafto so zmagale: Staničeva, 394, Rašpergerjeva, 380, Utroševa, 348, Sapačeva, 396 in Vargova, 392, tekmovala je še Ščapova in podrla 352 kegljev. (M. Žalik)
naprej izpopolnjevali v kegljanju.« Monika Kovačevič s Pe-tanjec: »Sama sem se odločila za kegljaško šolo, ker me kegljanje veseli. Zadovoljna sem s prvimi koraki, želim pa si, da bi se še bolj izpopolnila.« Tilen Bakal iz Gornje Radgone: »V kegljaški šoli sem bil prvič. Za kegljanje sem se navdušil na počitnicah v Kranjski Gori in sem zelo zadovoljen z znanjem, ki sem si ga pridobil. Tudi v prihodnje se bom z veseljem udeleževal nadaljevalne šole.« Simon Novak iz Bučečovec: »Za kegljanje me je navdušila naša učiteljica Marika Kardinar. Zelo sem zadovoljen, da sem se udeležil kegljaške šole in seznanil z osnovnimi vrlinami kegljanja.« Seveda pa sta bila z navdušenjem mladih za kegljanje najbolj zadovoljna Marika in Marjan Kardinar, saj je bilo tako poplačano njuno prizadevno delo pri popularizaciji kegljaškega športa pri nas. Ob koncu kegljaške šole je Marika Kardinar čestitala udeležencem za vloženi trud in voljo ter se zahvalila za razumevanje pokroviteljem: kegljaškima kluboma Nafti in Radenski, Občini in Športni zvezi Lendava, Radenski, MI Pomurka, Restavraciji Kupljen, Mlino-peku, Univerzalu Lendava, Termi Lendava in Piceriji Popaj za pogostitev in nagrade ob koncu, saj brez njih ne bi bilo mogoče iz-; peljati kegljaške šole.
se pomudili med nekaterimi udeleženci letošnje kegljaške šole Marike Kardinar v Radencih in jih povprašali, kako so zadovoljni. Vesna Šavel iz Radenec: »V kegljaški šoli sem bila letos drugič in sem zelo zadovoljna. Za kegljanje sem se navdušila že pred.leti, ko sem hodila na ke
gljišče skupaj z mamo. Škoda, da je to samo v zimskih počitnicah, in škoda, da ni denarja za boljše vzdrževanje kegljišča v Radencih.« Miha Šavel iz Radenec: »V kegljaški šoli sem bil letos drugič in sem zelo navdušen, super je. Dobro bi bilo, če bi se lahko še
Feri Maučec
It naših krajev
vestnik, 5. marec
Nova podoba Kopališke ulice Urejajo kolesarsko stezo, pločnike, parkirišča...
Za novo kopališko sezono bodo dobili prebivalci Sobote lepo urejeno okolje rekreacijskega središča
V skladu z ureditvenim načrtom soboškega mestnega parka, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem, so te dni začeli delavci podjetja Pomgrad Nizkogradnje s popolno prenovo Kopališke ulice. Plačnik teh obsežnih del bo Mestna občina Murska Sobota. O tem smo se pogovarjali na Projektivnem biroju - inženiringu Murska Sobota z odgovornim projektantom in nadzornim dipl. inž. gradbeništva Esadom Kalačem. Povedal nam je, da bo dobila Kopališka ulica povsem novo podobo. Uredili bodo kolesarsko stezo, pločnike in številne parkirne prostore za osebne avtomobile. Ulica bo dobila nov videz od križišča s Ciril- Metodovo ulico do mosta čez Ledavo. Obenem bodo uredili parkirišče pri zdravstvenem domu.
Predvsem v kopalni sezoni ob sobotah in nedeljah je na tem območju veliko pešcev, kolesarjev in osebnih motornih vozil. Sem prihajajo Judi ljubitelji nogometa in drugih športov in je bila doslej varnost ljudi tukaj ogrožena. Ob ulici bodo pustili rasti stare hraste in posadili nove na drugi strani pod strokovnim vodstvom gospoda dr. Šiftarja z bližnjega podjetja Vrtnarstvo. Doslej dokaj neurejeno posajene breze in nekatera druga drevesa bodo odstranili.
Širina sedanjega cestišča je bila tukaj od štiri do pet metrov, sedaj pa ga bodo razširili na šest metrov. Videz ulice bo povsem drugačen, vse bo našlo svoj prostor, tako peš pot, kolesarska steza, parkirišča ... Razširili bodo tudi most, ki vodi čez potok Mali Dobel.
Posodobljeno bo parkirišče ob zdravstvenem domu, obnovili pa ga bodo tudi pri Komunalnemu podjetju. Parkirni prostori bodo urejeni tudi na obeh straneh Kopališke ulice od potoka Mali Dobel do mostu čez Ledavo. Tlakovali jih bodo s travnimi betonskimi kockami. Ob ulici bodo postavili drogove z javno razsvetljavo, poskrbeli pa bodo tudi za prehitre voznike, položili bodo namreč valovite cestne ovire. Ni kaj, pomlad in poletje bosta za prebivalce Sobote lepša. Ne le v kopališki sezoni, tudi v drugih obdobjih se bo prijetneje sprehajati po Kopališki ulici in vozniki osebnih avtomobilov bodo imeli odslej manj preglavic.
FRANČEK ŠTEFANEC
O posodobitvi Kopališke ulice smo se pogovarjali na soboškem Projektivnem biroju - inženiringu z odgovornim projektantom in nadzornim dipl, inž. gradbeništva Esadom Kalačem. Pokazal nam je ureditveni načrt, s pomočjo katerega bo podoba tega dela rekreacijskega središča Sobote privlačnejša. Foto: F. Š.
Obiskali smo Borejce
»Čeprav je Romov več, ni težav!
Ko sem se zadnjič peljal skozi tisti del Borejec, kjer živijo izključno Romi, se mi je zdelo, da je ravno tu središče vaškega dogajanja - Kot sem pozneje zvedel, živi v romsko-vaški skupni Borejci - Vanča vas približno 340 Romov, »razporejenih« v več kot 70 hišnih številkah.
»Njih je praktično več kot nas, saj imajo Borejci 54 hišnih številk in okrog 190 prebivalcev. Kljub temu pa z bližnjimi Romi doslej nismo imeli kakih posebnih težav. Spoznali so namreč, da bodo morali tudi oni zbirati denar, če bodo hoteli kaj imetL«, je začel pojasnjevati predsednik vaškega odbora v Borejcih Štefan Števanec, ki je hkrati tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Tišina.
jevali tudi odvod-njavanje meteornih voda, so ceste na določenih mestih še vedno razkopane.
»Sicer pa je ravno kanalizacija »požrla« večino krajevnega samoprispevka. Posamezniki namreč plačujejo prispevke v vrednosti po 3 tisoč DEM v tolarski protivrednosti, preostalih tisoč nemških mark pa smo zagotovili s samoprispevkom.
Gradnja kanalizacije nas je stala že več kot 56,4 milijona tolarjev. Da bi pokrili stroške, načrtujemo organiziranje nekoliko večje prireditve, npr. ob žetvi, s čimer bi lah-
VAŠKI PREDSEDNIK - Štefan Števanec. ko pridobili vsaj ne-
pol«, pravi vaški predsednik. Na kanalizacijo - dela so opravljali delavci Pomgrada Nizkogradnje - ni priključenih le pet vaščanov.
Pri vsaki hiši gasilec ali športnik!?
Nedaleč od predsednikove hiše je novi športni center, kije v domeni športnega društva na čelu z Milanom Cigutom. Najbolj se navdušujejo za mali nogomet, poleg pa je tudi igrišče za odbojko, kjer je največji interes med ženskami. »Trenutno še urejamo okolico športnega centra, ki je nastal v bistvu na »veščini«, torej na precej zapuščenem in zaraščenem terenu, ki smo ga sproti zavažali«, zvem od Štefana Šte-vaneca.
»Smo mala vas, pri vsaki hiši paje vsaj en gasilec ali član športnega društva. Večina ljudi je složnih in je takoj pripravljena pomagati pri raznih prostovoljnih delih. 60-letnica gasilskega društva, v katerega je vključenih večina vaščanov, je že mimo. »Nimamo cisterne, ker bi njeno vzdrževanje preveč stalo. Nimamo nobene trgovine in gostilne. Najbližja trgo-’ vina je v Vanča vasi, nekateri ho-
našem območju, imamo rt' ulično razsvetljavo. Vodoyt vaški. Voda je dobre kakoy^ ker je ilovnata zemlja-studenci praktično sredi* mamo problemov z se to dogaja drugje. Telefon skoraj vsako gospodinjs^
Med drugim je asfalt®.., stah že precej načet, pa ® ste so ozke. »Ker naj bi f ske kable vlekli pod ze*( razmišljamo o čem dru? kratkem pa je predviden nov vodovod. Sta dveya’ ( priklopitev na soboški meS dovod ali pa naj bi občin8 kova - Tišina imela svoj® j zajetje v Sodišincih. Vz®z® f poljskih poti je PreceJh^ urejeno, ker smo v dv® nanje s traktorji navozil1 .. 800 kubikov gramoza- , lomljencem sproti poPra' te ceste«.	J
»Zaradi težke laP°r°e J| imamo probleme 0^?^ deževju, ker ne prepušča / vode. Imamo tudi kabdsA in svoj interni kanal«, koncu pogovora pohval'1 # Števanec, ki je tudi snoval je kultivator sla pese z dognojevanjem,s
Kako sem prišel do njega, pa je zgodba svoje vrste. Po telefonu sva se dogovorila za obisk pri njem doma, potem pa nama je zagodel telefon. Tako nisem vedel natanko, kje prebiva vaški predsednik Štefan Števanec. Vedel sem sicer za njegovo hišno številko, toda ko sem prišel do konca ulice, je preprosto »izginila« iskana domačija. Ko sem pri eni izmed sosednjih hiš vprašal, kako se pride do iskane osebe, me je možakar malce čudno pogledal, češ kaj pa ste se iz mesta izgubili tam, bogu za hrbtom. A se je potem vse dobro izteklo in mi je, sicer z nemajhno zamudo, uspelo najti hišno številko 34 A.
»Sem samostojni podjetnik in opravljam usluge s kmetijsko mehanizacijo, predvsem kombaj-niranjem. Poleg tega imam stroje za sladkorno peso«. Bil sem resnično vesel srečanja s človekom, ki mi je znal povedati marsikaj zanimivega o svojem kraju.
ZBIRALIŠČE MNOGIH - Vaško-gasilski dom.
»požrla« večino denarja
»Pri nas so večinoma mešane kmetije. Danes je že malo čistih kmetov. Premoremo le vaško- gasilski dom z dvorano, mrliško režico na pokopališču, asfaltirane :este in morda še kaj, lani pa smo skoraj v celoti končali z gradnjo kanalizacije. Ker smo ure-
kaj denarja. Če bodo ljudje pristali na to rešitev, bodo odprta vrata za naprej. Smo prvi v okviru KS Tišina, ki smo se odločili za to veliko naložbo. To se je zgodilo že v obdobju prejšnje soboške občine, ko smo začeli s tem obsežnim projektom, ki ga sedaj nadaljujemo. V Borejcih bomo za novo kanalizacijo morali plačevati še najmanj dve leti in
dijo na Tišino, večina pa se oskrbi z vsem potrebnim v Murski Soboti, kjer so zaposleni«.
Popraviti načeti asfalt
Pohvalijo se lahko, da so že pred leti uredili mrliško vežico na pokopališču. »Od leta 1957, ko seje začela elektrifikacija na
škr4 je možno obenem posameznih vrst se porabi le tretjina šKT je dobro za okolje 111 jtj stroškov. Za to vojil prvo mesto V kega glasa, oz. revije narava.
Bese^j1/ mi^ ž
Složnost katoličanov in evangeličanov v Šalamencih
Ena cerkev za dve verski skupnosti
Življenje je lepo, če se ljudje med seboj razumemo; drug drugemu pomagamo v stiski. In zgleden je primer iz Ša-lamenec, ko gre za složnost pripadnikov dveh verskih skupnosti. Leta 1981 je začela v vasi rabiti svojemu namenu ekumenska kapela. Vaščani so zgradili dom za svoje duhovne potrebe. Delali so složno neglede na to, ali je sosed evangeličan ali katoličan.
Njihovi verski obredi so ločeni. Prvo nedeljo v mesecu mašuje v Ša-lamnecih katoliški duhovnik iz Pečarovec,
V kapelo v Šalamencih se zatekajo evangeličani in katoličani. Običajno ločeno, enkrat na leto pa skupaj. Foto: F. Š.
vsako tretjo nedeljo pa ima tukaj cerkveni obred evangeličanski duhovnik iz Puconec.
Cerkvica oziroma kapela, kot ji pravijo vaščani, je posvečena sv. Petru. In ko njihov pa-tron goduje, imajo skupni verski obred. Zberejo se vaščani obeh veroizpovedi in prideta oba duhovnika.
Predvsem starejši se ne ozirajo na utečeno delitev obredov. V cerkev pridejo, ko začutijo potrebo po zbliža-nju z Bogom.
F. Š.
dovolj polna
Iz dejavnosti Društva upokojencev M. Sobota
Ljudje se učimo vse življenje. Čas prinaša vedno nova in nOva spoznanja. In Društvo upokojencev Murska Sobota si prizadeva slediti novim spoznanjem na različnih področjih. Tako so nedavno organizirali predavnje z naslovom Zdravje je v naših rokah. Predavala je višja medicinska sestra Dragica Nikolič. Kljub zanimivi temi je bila udeležba skromna.
Pisateljica Karolina Kolmanič želi popestriti vsakdan s prireditvijo Babice -dedki: vnukice -vnučki. To je prispevek k osmemu marcu, mednarodnemu dnevu žena. Prireditev bo sicer dan pozneje,
■h Pflli
9. marca, ob 18. uri v prostoru1
ne prehrane v Murski Soboti- jptK Potopisna predavanja so obl® J bro obiskana. O zanimivem in P potovanju po Skandinaviji bo predaval zobozdravnik dr. 8° doš. Predavanje, ki bo popest^e I* vilnimi barvnimi diapozitivi. b uri v kletni dvorani doma up0* Ati « Kocljevi ulici št. 4 v Murski So
Lepotam, posebnostim, Kanarskih otokov in Bavarsk1 bo namenjeno predavanje Ma LfČ Vild 8. aprila. Tudi to predava 18. uri v kletni dvorani DU-
Predvsem starejši ljudje najo zdravilna zelišča. A tudi n dročju se odkrije še vedno kaJ M nega. V ta namen bo prired-'10L s ska Sobota izlet na Pohorje-bo verjetno junija ali julija, 0 t cvetenja zelišč.
ygstnik, 5. marec 1998
naših krajev
Pl HRASTOVEC-V Zavodu duševno in živčno bolne Hmt vec Trate je ta čas 623 va-PosSn katere.skrbi 334 zaje stara L ^a^tarejša varovanka moški k r 96 najstarejši pa je dobaviva™3 78 iet' PovPrečna ba b vanjavzavoduje _ez 15 S°namenili kar lepo ni^ra^m^3 23 izbo'dš^ Hrastm^v varovancev tako v plovcu kot na Tratah. (F. KI) □	V zadnji kr-
inŽ1* a^Hjesodelo-nariiaj^^^Vsentjev^ nagelj 7/ 'Z Beltinec Podarila da£kri NflaPnlab0d0 spet ŠH daj še vL^^dujejo, da bote-tovobostam^3-—67' PraVg°' Cvetko in p d nj,m'tudi Miran doslej Ant01in. ki sta setg^
D
1960 so se ljudje niški grahi iV dVeh bazenih v Me-Nemci Pa m vidni i?t0Vn° VOjno- Danes da še nriostanki, vendar vo-pa4
sta ostala h a iZacije' Mn°gim minusaibv^ Prijetnem spo-zdalečnihye??deselih letih še in,a®0 daniš
0 kavcij1 ~ V Domu Lu‘ tovancev L -e ta čas 296 va' Zornost ProswCaj° posebno P°-kovancev dejaVn°" tem domn V' Trl ,eta deluje v V°ditaAndrUpdl peVSk‘ Zb0r’ ki ga Golob, pPV Ja Plrbler in Marija d’tvah v a,?1 nastoPajo na prire-rčV|jah Pevskih?^1 zapojej0 na S°cialnih h,zborov slovenskih ^^vsa^07' pevska druže-(E ) leto v drugem kraju.
ko^ot0^^ ‘. Dobrovniš-^'"rejenih^ni^eje eno najle-^ja bo n/ Pomurju. Nova ^Pališčo °g°eala dostop na
ščasn31" U[eiaj° večje parki-^»čn^^d0 Postavili na c atudl nove luči. (F. G.) >zXJANa
DaVČPe UP^ Radg°ni Pri' krog 11000 naPo-je^bitoT’ karje precej več, p^^ijih 1? ani (iO-297). Spre-^Rnh' kodo ne v Cr vniv ni(od^ e v Gornji W d° kot ' marca vsak dela-^a'Sedežih ^eseca )> ampak inCsieer i7kLajevnih skupno-cj.N£govj 1 o ’ marca v Apačah ^animil ? dur‘Ju ob Sčav-dniCevje Prei j107 davčnih zave-tk^12a leto 1 oftOdločbe 0 doh°-ix?' (P. Ki \ "6 š^e Pred kra-
Knjižni prvenec Frančiška Ferencka iz Cezanjevec
	
S

Jji I;.
V treh tematskih sklopih je v knjižici,
ki je izšla v 300 izvodih, objavil 46 pesmi - Razprodano!
Večkrat slišimo in beremo, da je od literarnega ustvarjanja še najtežje prodati pesmi. Zgled ljudskega pesnika Frančiška Ferencka iz Cezanjevec pa kaže, da v prejšnjem stavku zapisana trditev ne drži, kajti pesniško zbirko je razprodal v kratkem času.
Ferenckovo knjižico z naslovom Odmevi iz Prlekije je izdalo Društvo upokojencev Maribor Center, založila pa Založba Dru-mac Maribor, ki omogoča objavljanje leposlovnih stvaritev upokojencem iz vse Slovenije, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z literarnim oblikovanjem slovenske besede. Od 1995. leta je izšlo v okviru založbine zbirke Naše poti 24 del, od tega pet v lanskem letu; nazadnje Odmevi iz Prlekije.
Frančišek Ferencek, ki je sicer član Likusa (literarni klub upokojencev Slovenije), je v knjižici, ki ima 112 strani, objavil 46 pesmi v treh tematskih sklopih: Prleški Franček, Ob reki Ščavnici, Zrnje spomina.
ciljem. V drugem sklopu Ob reki Ščavnici je potrdil svojo navezanost na rodni kraj, družino, sosede, prijatelje in znance. Tretji sklop Zrnje spomina pa že z naslovom izpriča ,dalj in šir’ pesnikove vraščenosti v njemu najljubše oživitve vsakdanjosti, kakor jo je doživljal na svoji življenjski poti in mu je ostala nepozabna,« je zapisal v uvodu knjižice odgovorni urednik in lektor Janez Švajncer.
Frančišek Ferencek se je rodil 1939. leta v Cezanjevcih. Oče je bil po poklicu lončar, a je le občasno opravljal obrt, mati pa je bila gospodinja. Starši in otroci so živeli na majhni kmetiji in se težko prebijali skozi življenje. Komaj je
Frančišek Ferencek je doslej napisal kakih 300 pesmi. Pred novim letom je izdal 46 pesmi v knjižici Odmevi iz Prlekije. Vseh 300 izvodov je že razprodal. Pa naj še kdo reče, da ljudje ne kupujejo literarnih stvaritev. Take, ki so preproste, vzete iz življenja, najdejo pot do bralcev.
- rDVri T • -to? stvo I in *unstično dru-<1 ?tedUo Pred kra-
d°-^e^hietej^ raZSta' Diet ’Vrce in dn, Z s ame>razne Ti n ’•ki so izd ,ge ^rasne pred-b'H Po^R 'judske obrti' jn&biščejote % ; vkijučilov n J'^lcer Pa se C,6, kijera7«Ogra^ bo ujA'« športih* letošnje C deJa^^ zato
tem le . ritega TD '^ra^k^^Pšo^ b°do tud’ skr-dHi Pa h°do naj ?Jenost kraja, (J.>Pab°do tudi J mačij°’ ure-
4) Udl otroško igrišče.
»Njegove stvaritve so vzete iz življenja in prikažejo dogajanje posameznikov in skupin v ljutomerski občini, segajo pa tudi širše po domovini in svetu. Avtor ne uporablja klasične oblike verza z uveljavljenimi stopicami, rimami in ritmom; bolj je naklonjen rabi prostega verza in svobodni izbiri oblike. Prednost daje vsebini in prav zategadelj so mu blizu razne obletnice in predstavitve jubilantov ... Svojo pesniško zbirko je razdelil v tri dele. Prvi z naslovom Prleški Franček je obenem tudi njegova osebna pripoved o prehojenih življenjskih postajah, zaznamovanih s skromno-, stjo in samoodpovedjo visokim
bil star šest let, že je moral za pastirčka na večjo kmetijo. Tako je odločil oče. To svojo pretresljivo izkušnjo je orisal v verzih.
PASTIRČEK: ... So oča svoj načrt resnično izpeljali, / mene v sosednjo vas za pastirčka dali. /Ko so me v to mojo prvo službo gnali, / mati bridko, bridko so ihteli, jokali, / očeta rotili, prosili, naj kakšno leto me pustijo še doma .../-/ Pa nič ni pomagal matere jok in stok .../»Služiti mora!« Tako osorno so oča dejali./ - / »Naj si skuša svet, čeprav je resnično še mali.«/ -/Po hribu gor že stopam pred očetom strogim, / pogledujem skrivoma nazaj proti domu, / kjer vidim mater v solzah, prav tako sestre, brata,
rečeno pečar, saj je postavil kakih 300 kruštnih
	„„ nllsulla peči. Imel je tudi konjiček: čebelarstvo. Je sploh se ukvarjala s kmetijstvom velik ljubitelj narave. Še zdaj, ko ni več mlad, se ~	'_rad sprehodi ob bližnjem potoku Črncu. Njegova
PMet	ZVER E MALE P0LA'
in vina 1926. Ob '1 1^22. leta, žena Kristina
Pa je bil tudi zidar, bolje
sopotnica Kristina pa se
često spomni nekdanjega težaškega dela na kmetih, ko so orali s plugom, ki so ga vlekle krave. Bili pa so tudi lepi trenutki, na primer rojstvo hčerk Ane ih Marije ter sina Jožefa, s katerim živita v lepi družinski skupnosti. Zverova imata osem vnukov. Za vse, kar sta prejela v 50 letih svojega zakonskega stanu, sta se zahvalila pri maši, ki jo je daroval ob njunem jubileju velikopolanski župnik Franc Kodila. - Foto: J. Žerdin
/ ki jokajoč mahali somi v slovo. / Da vrnil bi se domov, tega oče ne bi dovolili, / zato tedaj solze zalijejo tudi moje žalostno oko.
Zares žalostno. Pasel je torej svinje, krave in konja. V šolo je tudi hodil, a bolj poredkoma. Po osnovni šoli bi se rad izučil za krojača, a ker starši niso zmogli plačevanja šolnine, želje ni mogel uresničiti. Potem se je kar pridružil skupini mladincev, ki so se podali na sezonsko delo na državno posestvo Čemela pri Domžalah. Dve leti sezonstva mu je bilo dovolj in poiskal sije stalno delo v Lesni industriji v Domžalah, pozneje pa seje zaposlil v gradbenem podjetju Tehnika v Ljubljani, kjer je tudi opravil tečaje za strojnika in skladiščnika. Leta 1969 seje zaposlil kot hišnik in energetik v Zdravstvenem domu v Ljutomeru, se poročil in s sopotnico Anico sta sezidala lepo hišo v Cezanjevcih. Odkar je Frančišek Ferencek upokojenec ima več časa za svoje konjičke, od katerih mu je najljubše pesniko-vanje. Postopoma je napisal 300 pesmi, malo pred novim letom pa jih je objavil 46, kar pomeni, da še veliko verzov čaka na objavo. Spodbujem z dobrim sprejemom objave prve skupine pesmi, upa, da bo sčasoma izdal še kako knjižico.
Sedaj pa je že čas, da nanizam nekaj verzov še iz katere od Frančiškovih pesmi!
Najdaljša pesnitev je MATI TEREZIJA ■ TREZA, saj ima sedemdeset kitic in je v njih orisano delo, življenje in trpljenje nekdanje pastirice. Prva kitica: Ni bila bogatih staršev, .hči, / bila, Je.. revna, ali bogata v svoji duši. / Oblek na pretek lepih imela ni, / ali delala je na vsaki ruši./ -/Veliko čez deset otrok je rodila, / bila je kot v gozdu mlada breza, / še kot starejša urno in pokonci je hodila - / ta uboga stara mati Treza.
ME LJUBI ANA. Na železniški postaji srečala sva se, / vprašal sem jo, kam potuje, kam gre, / pa mi pravi vsa srečna in vesela, / da v Ljubljano ona pelje se./-/ Na postaji vlak že stoji v Ljubljani, / dol ne mudi se moji sopotnici Ani, / tedaj primem jo okoli ramen, /poljubček bil je vroč in iskren.
HRAST MOGOČNI. Stal za vasjo mogočni je hrast, / stoletja, mogoče celo tisočletje, / ni mislil, da kdaj poseka ga sekira .../-/ Ljudje spoštljivo o njem so govorili, / ko pod njim so krvave bitke bili .../-/Prišli neko jutro so drvarji, / ‘ odkopali mu vse korenine, /jih posekali, ga podkopali močno .../■/ Padlo starodavno je drevo, / padlo za blaginjo človeka, / edino še tako veliko, ki tu okoli je bilo .../ -/ Odletela sta vrana in vran, / ki leta in leta gnezdila sta v krošnji tam...
KO MOTIKA ZAZVONI; Ko motika zazvoni / v vinogradu spomladi, / od nikoder prijatelja / nobenega ni.../-/ Ko pa grozdje dozori, / mošt v sodih vre, šumi, / takrat od vsepovsod / vrnejo, se prijatelji - pivci vsi.
RIBJA PROŠNJA :... V taki vodi mi več živeti ni, / umazana je in polna strupov, /za življenje v njej ni več nobenih upov, / raje na trnek se ujamem ti. /-/Škrge so se od strupov mi zamašile / in oči so se mi zameglile .../-/ Ker ribiču se riba sama je ujela,/jo odnesel je, da ne bi več trpela.
Odlomki Ribje prošnje so iz tematskega sklopa Ob reki Ščavnici. Frančišek Ferencek je v uvodu k temu nizu verzov zapisal: Le kdaj bo ljudem v zavest prišlo, da čisto moramo imeti vodo; zase kot tudi za živali, malomarnost bomo obžalovali.
Vsak, ki piše, želi, da bi to, kar da na papir, prebrali še drugi ljudje. Frančišku je to z objavo knjižnega (pesniškega) prvenca uspelo.
Š. SOBOČAN
ZLATOPOROČENCA GABERC IZ LJUTOMERA - Pol stoletja skupnega življenja sta praznovala v krogu svojih najdražjih zakonca Marija in Milan Gaberc iz Ljutomera. Marija, z dekliškim priimkom Kovačič, se je rodila 1922. leta na Grlavi, Milan Gaberc pa leta 1926 v Veržeju. On je po poklicu strojni ključavničar. Služboval je pri zasebnem mojstru Mulcu, nato v Križevskih opekarnah v Borečih pa v Avtoremontu v Gornji Radgoni, upokojitev pa je dočakal kot mojster v mehanični delavnici obrata MTT v Ljutomeru. Še zdaj ga mika mehanika in slovi kot strokovnjak za dvokolesa.
Gaberčeva sta kot mlada zakonca najprej prebivala na Marijini domačiji na Grlavi, potem sta živela v Veržeju in Gornji Radgoni, nazadnje pa sta se preselila v Ljutomer na Prešernovo cesto 27, kjer skupaj z jubilantoma živita hči Marija in vnukinja. V zakonu se jima je rodilo pet hčera. Imata devet vnukinj, vnuka in dva pravnuka. - N. Š., foto: D. Topolinjak
Človek in njegov konjiček
Pol omare ročnih del
Zgled Anice Hladen - Zver iz Dokležovja je nov dokaz, daje človek, ko se upokoji, včasih bolj zaposlen kot tedaj, ko je v delovnem razmerju
Anica se seveda ne »grebe« za denarjem, ampak je vsa srečna, da se zdaj, ko je upokojenka, lahko predaja svojemu konjičku - ročnim delom. Nanjo me je opozorila njena hčerka Katica z Dolnje Bistrice: »Ima veliko ročno narejenih (izvezenih) prtov, kvačkanih prtičkov (vseh oblik), vezenih prtov na leakrilu, našitih in izrezanih prtov, kvačkanih okraskov, blazin ... Tudi zavese so njeno ročno delo.«
Obiskal sem Anico na njenem domu v Dokležovju in se na lastne oči prepričal, da je vse to, kar je zapisala njena hčerka, več kot res. Odprla mi je veliko omaro, kjer je bila večina ročnih del lepo zloženih, nakar jih je razgrnila in polagala na posteljo. Rotil sem jo, da naj prav vsega ne raz-'grinja, ampak je nisfem mo£el ustaviti.-»Ustavil« sem jo šele, ko seto jo%a-prosil, naj se postavi pred fotoaparat zaradi fotografiranja.
Poleg njenih hčera (že omenjene Katice in drugih dveh, od katerih je ena v Ižakovcih, druga pa v Franciji) sem bil menda eden redkih, ki smo videli izdelke Aničine ročne ustvarjalnosti. Doslej namreč svojih izdelkov ni še nikjer razstavila. Zdaj, ko jo predstavljam javnosti, sem prepričan, da jo bodo vabili na več mest. Škoda bi bilo namreč, ko bi izdelki »obtičali« v omari, po drugi strani pa je veliko ljudi, ki se navdušujejo nad vztrajnostjo žena in (redkih) deklet, ki vezejo (prte, prtičke, zavese ...) razne vzorce, kvačkajo ...
Bi radi imeli ta namizni prt? Sami si ga boste morali »obšiti,« saj tale ni naprodaj. Anica Hladen - Zver gaje izvezla za eno svojih hčera. - Foto: Š. S.
Anica Hladen - Zver je dolgoletna dokležovska gostilničarka. Tedaj, ko je delala za točilno mizo in v kuhinji, seveda ni bilo časa za ročna dela, s katerimi seje sicer seznanila pred več desetletji, ko je obiskovala osnovno šolo. Si je pa vzela čas za svoj konjiček med vsakoletnim dopustom. Pred 18 leti, ko seje upokojila, pa je končno napočil čas, ko se je lahko povsem posvetila svojim ročnim delom. Šiva, kvačka ... vzorce, ki jih najde v knjigah; nekaj jih je prevzela s starih prtov in prtičkov (izdelki prednic), tu in tam pa izveze tudi kakšen svoj vzorec.
To pa še ni vse! Anica je tudi velika ljubiteljica rož. Pokazala mi je ducat fotografij, ki bi sodile v Vestnikovo poletno rubriko Rože zate ...
Nisem mogel potlačiti vprašanja: »Le za koga bodo vsa ta vaša ročna dela?«
»Za moje hčerke,« mi je odgovorila.
Verjamem, da bo tako, kajti hčerka Katica, ki me je opozorila na konjiček svoje mame,Je v pismu zapisala: »Jaz želim po njeni poti, vendar mi ne uspe povsem. Želim, da bo še dolgo živela in me vsega naučila.«
Zdravje svojčas hudo bolne 72-letne Anice Hladen - Zver se je izboljšalo. Morda je k temu pripomogel tudi njen konjiček. Pred seboj je videla in vidi - življenje. Toliko je namreč vsega, kar še mora narediti. Morda bo spet šla tudi na obisk k hčerki v Francijo. Na zadnjem nista le klepetali, ampak je mati Anica neutrudno šivala, vezla in s svojimi prtički vzbudila pozornost francoske gospode.
Š. SOBOČAN
vestnik, 5. marec 19»
Titovo slovo
Po parlamentarnih kuloarjih se govori, da poslanci že zbirajo zadnje darilo za obrambnega ministra (Bojda naj bi se od njega poslovili z bazooko /žvečilnimi/
Brigita Bavčar
Na svetu stranke Zelenih Slovenije so se odločili, da naj jo rehabilitira in nazaj v stranko sprejme kar njen občinski odbor (Nekateri so se zbali, da bo znova kandidirala news)
Pri »spovedi«
Ko se je generalni sekretar Nata Xavier Solana prikazal v parlamentu, so se člani odbora za mednarodne odnose postavili v vrsto za spoved (Marija Poszonec, odeta v živo rdečo obleko, se je skrila, da se španski možak ne bi zaletel vanjo news)
Nove občine
Geza Džuban meni, daje devet novih občin, ki jih je predlagala komisija, ta določila »tudi brezglavo« (Le nase ni pomislil news)
W j _.s,	!
VELIKI KONCERT V ŽIVO SIMONA W E 1 S S
S PRIJATELJ!


.e^
• AO
GEZA
WERNER
IVAN HODNIK ansambel MAGNET MANJA ŠALAMUN
vwsos . R--3
USIHmSI 1:-;^
3, M.SOBO1X
IO.-24. H »9V
Dvorana osnovne šole TURNIŠČE
NEDELJA, I. 3. 1998 ob 18. uri
Cena v-stopnic: I.DGG SIT	..
OB NAKOPC VSTOPHEE POBITE POBILO ■ 03 PLOŠČO
y I a m m ■ a m Ljutomerski župan Ludvik Bratuša bo imel volilni jesenski slogan Tunel I “dt 111 v d . skozi Kamenščak, skozi katerega naj bi po njegovem stekla proga za hitro železnico, ki bi povezovala Vzhod in Zahod Evrope (Ljutomer bi tako postal prvo mesto s tremi železniškimi postajami, pri vožnji skozi predor pa bi si potniki lahko ogledali še »klokotanje« vroče vode news)
Golosek
Grački grof
V ljutomerskem parku Prvega slovenskega tabora je komunala povsem oskubla drevesne krošnje (Menda zato, da bi ob 130-letnici doživeli ponovno pomlad news)
Rdeči
tepih
Ob prihodu Solane v vladno palačo so mu pod noge položili rdeči tepih (Da po Otočcu, kjer so delegaciji postregli s sedmimi vrstami pijače, ne bi kdo zgrešil stopnic neivs)
|M| |f |*^| Mladi krščanski
■w1nf demokrati bodo tožili skupino'Strelnikoff, ker je menda užalila njihova verska čustva in spodbujala versko nestrpnost (Identificirali so se s podga-
no, ki jo drži v rokah brezjanska Marija news)
Miha Zeleni z
Predsednik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek se^r dil mimo soboškega ribnika (Vzdihnil je in se ■
Ljutomerski proračun
Ljutomerski občinski uradniki so se odločili, da iz proračuna skorajda povsem izključijo Veržej, Križevce in Razkrižje (Če bodo vseeno ostali v občini, bo »no money« očitno kazen, za njihove želje news)
Lepa
kot nevesta
Vestnikova fiesta!!!
vestnik, 5. marec 1998
/eportaža
Košarkarski klub Creativ je gostoval v Ameriki
Košarkarski klub Creativ je bil ustanovljen eta
Njegov prvotni namen je bil, razvijati košar o me v mlajšimi dečki v Pomurju - Danes šteje čez - > c a
Med poletno košarkarsko šolo leta 1997 je v odb%Uogled ideje, da bi ekipo starejših dečkov (kadetov ) pope J , . la večina in igranje tekem. Pri organizaciji in priprav* po i J obveznosti pa elanov upravnega odbora in tudi nekateri starsi. j	peter
so prevzeli nase (in vse tudi uspešno izpeiP1*) P^arian Kočila, ki je ■Juteršnik, ki je tudi trener, podpredsednik klu	aan uprav-
glavni sponzor in soustanovitelj kluba, ter Ivan ■
nega odbora.
In zakaj ravno v Ameriko, smo povprašali Ivana Gerenčerja, ki je dejal: “To je kot nagrada fantom in trenerjem za uspešno delo, saj je klub v kratkem času Pritegnil veliko mladih. Prav
so Sobočani tudi zmagali! Poleg košarke smo imeli seveda še turistične oglede New Yorka, Beth-lehema in okolice, pokrajine Amišev, tovarne in muzeja Har-ley Davidson itd.
!»s K = n« ' •>)
!»; ■ c p B i” h !h
______________________
Pred Rockefellerjevim centrom v New Yorku ( Foto: Šimonka )
)
W * WHw.
tl '* H



^“VOVci z
^koje to „ P° $t- J^nne Pret* tekmo v Bethlehemu ( Foto: Šimonka
M ^OVarJ Je delo.”
raSbsk^
Po n pr'bližnn (s s°finaci-
Sar\ niim- Va 0 24 pot-j« u&?plačniki le,ezenci so petdesp?t0Vanja se led igraJ'-natnen nnr ?otnikov-
in
>d ek Sm°siteS^
M Yn ,e pl)ia 76. rsey Nets Met rk Knick, s ler med
Med ekGeSolskega ° koncni-Pama Beu,iPrvenstva nihgan,rka' Sledu h ellema in
Pravi, da je pomembno, da so fantje spoznali način igranja košarke v Ameriki in si pridobili mednarodne izkušnje. Svoje mnenje je dodal tudi podpredsednik kluba Marjan Kočila, kije poudaril predvsem drugačen način financiranja, kot je v navadi. Glavni pokrovitelj potovanja je bilo multimedijsko podjetje Creativ, ki je odstopilo košarkarskemu klubu Creativ dobiček od prodaje CD-romov Dobrodošli v Sloveniji. Na tak način in s
pomočjo Mestne občine M. Sobota Jh bilo zbranih približno 30.000 DEM.
Najpomembnejše pa je bilo to, da so si naši košarkarji pridobili nove znance v Ameriki in sklenili nova prijateljstva, na katera se bodo nekoč lahko naslonili tudi v poslovnem življenju.
MELITA KOČILA
V veliko veselje nam je bilo srečanje z našimi izseljenci prve, druge in tretje generacije v Bethlehemu, ki so nas prisrčno sprejeli, nas posebej gostili in na koncu še obdarili. V imenu župana mesta M. Sobote g. Antona Slavica se je posebej zahvalila bethlehemskemu županu g. Cunninghamu Darja Pintarič ter mu izročila darilo - fotografije mesta M. Sobota. Te fotografije so izobešene v konferenčni sobi na občini v Bethlehemu, in sicer v znak pobratenja dveh mest. Prav tako mu je izročila pozdrave našega župana ter vabilo, naj se udeleži soboških dnevov, ko bomo praznovali tudi drugo obletnico pobratenja mest.
Kot zanimivost pa še tole: Ko so na srednjih šolah v Bethlehemu izvedeli, da gostuje tamkaj ekipa mladih košarkarjev iz M. Sobote, so se ponudbe za igranje kar vrstile. Vendar pa je bilo premalo časa, da bi igrali z vsemi (in jih morda celo premagali)!
In kaj meni trener Peter Ju-teršnik o tekmah naših dečkov?
♦ MERKUR
klasični strešnik
mere: 330 x 420 mm, teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na m2
Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje:
pri nakupu do 37 kosov od 38 do 757 kosov od 758 do 2.272 kosov od 2.273 do 3.787 kosov od 3.788 do 5.303 kosov
Gimnazija Ljutomer, razrednik prof. Franc Torič:
Simon Balažič, Nadja Drobec, Martina Golob, Andrej Horvat, Peter Ivanuša, Tadeja Ivanušič, Valentina Kanič, Dejan Karba, Maja Korban, Klavdija Lipovec, Maja Mertuk, Milan Pevec, Vanja Poljanec, Mateja Rajh, Iztok Rakovec, Alenka Šandor, Mihael Škrget, Urška Tkalec, Bojan Žižek, Eva Žula, Lidija Domanjko, Maja Rožman, Mirjana Gregurec, Ema Prokeš, Tadeja Kotnik, Aleš Vidmar, Matija Šafarič, Ksenija Sršen.
TOMO KOLES
KREKOVA BANKA
ZA VAS
KJER JE VOLJA,
IAMJEPOT
Nič ni lepšega kot izpolnjene želje.
S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO
vam jih pomagamo uresničevati.
DONOSNO OBRESTOVANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST
IN VSE UGODNOSTI,
kijih lahko pričakujete od dobre in zanesljive banke.
KREKOVA BANKA
Tj*- bo v
Pod varno streho bo vsak dom toplejši
132,00/kos
126,70/kos
125,40/kos
124,10/kos
122,80/kos
•BRAMACj
Obiščite Merkurjev trgovski center:
TC MERKUR
Obrtniška ulica 39, Murska Sobota tel.: 069 31 788
večja količina - ugodnejša cena
18
tvac
vestnik, 5. marec
Ko ločitev dobro dene
Ločitev, kot je videti na fotografiji Mariah Carey, dobro dene. Pop zvezda se je odselila iz štiridesetmilijonskega gradu svojega nekdanjega moža Tommyja Mottole in se ponovno razcvetela. Trenutno je na počitnicah v Avstraliji. In tam se očitno veselo spogleduje — zaenkrat samo z delfini.
svetlo roza obleko, ki jo je kreirala Vera Wang. »Tako srečna sta, samo poglejte, koliko ljubezni izžarevata,« je zaupala tiskovna predstavnica Stoneove. Kam se bosta mladoporočenca odpravila na poročno potovanje, je prav tako skrivnost. Stone in Bronstein sta se spoznala lansko leto v San Franciscu, kjer je Stoneova snemala svoj najnovejši film »Sphere«, podvodni triler, ki je doživel hollywo-odsko premiero samo nekaj dni pred gala poroko.
Kohl in volitve
Nemški kancler Helmuth Kohl se očitno pripravlja na bližajoče se volitve. Toda, ne, ne, to ni uradna nemška noša — tako se je kancler našemil samo za karneval.
Julija in njeni moški
Julija Roberts zamenja moške pogosteje kot svojo pričesko. Že nekaj tednov lebdi v sedmih nebesih z igralcem Benjaminom Bratom. K novi ljubezni je dodala lasne kodrčke. Po nekaj filmskih polomijah naj bi ji bile zvezde y prihodnje bolj naklonjene.
Dvanajstega marca bo »Pretty Woman« v Las Vegasu počaščena z nagrado »International Star of the Year«. To laskavo nagrado so pred njo dobili samo moški, in to tako ogromni, kot je na primer Arnold Schwarzenegger.
Predsednikova žena — manekenka?!
Jolanta Kvvasnievvski, prva poljska dama, se smehlja svojim podanikom z reklame za revijo »Elle«, v kateri je pozirala za modne izdelke Diorja, Armanija in Maxa Mare. Na Poljskem njeno dejanje ni povzročilo večjega preplaha.
Sharon Stone in novinar Phil Bronstein
»Kaj ima on, kar meni manjka,« so se najbrž spraševali številni moški med New Yorkom in New Delhi-jem. Razlog: sanjska ženska Sharon Stone, 39, je na Valentinovo dahnila DA Philipu Bronsteinu, 47. Povsem skrivno sta se poročila igralka in glavni urednik dnevnega časopisa »San Francisco Exami-ner« v metodistični cerkvi na Be-verly Hillsu. Na poroko je bilo povabljenih okrog sto družinskih članov in prijateljev, novinarji in fotografi so morali ostati zunaj. Ray Charles in pevka Neli Carter sta poskrbela za neverjeten glasbeni spektakel.
Sharon je bila oblečena v lahkotno
in
OVEN
Ona: Z besedami se boš kaj hitro prenaglila, kasneje pati bo žal. Prijatelj te bo držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek.
On: Potrebno bo potrkati na veliko vrat, preden se ti bo.uresničila stara želja. Ti si pa kar nekoliko len ali pa enostavno misliš, da se bo vse dobro končalo. Stori no že nekaj, da ne bo prepozno!
BIK
Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev.
On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo te skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot le arogantnost.
DVOJČKA
Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogbvor, izvedela boš precej več kot običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase.
On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe.
RAK
Ona: Nehote se boš zapletla v zelo kočljivo zadevo, vendar se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj...
On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, ki lahko vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal.
LEV
Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar se v okoliščinah, ko so potrebna čustva, obnašaš preveč preračunljivo. To te lahko še pokoplje.
On: Nikar se ne zaletavaj z glavo skozi zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravno tvoja boljša stran.
DEVICA
Ona: Nepričakovan obisk ti bo nakopal goro skrbi, vendar ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, kar te v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se. ne prenagli.
On: Se vedno pogrešaš nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se zabavaj.
Ne, to Aliena 5 mtiP". transvestiti-našemljen'5’ reč Sigo<2 čakali na kjer so ji podelili m® " vvoodskim1 j mi precej c nagrado Pudding^'
Veseli* pomešaj
o#0” V Capetownu so predstavili zadnjo m°^|l lekcijo Giannija Versaceja, ki jo je ta u j pred svojo smrjo. Modno revijo je P Naomi Campbell, sodelovale pasO' J Moss, Amber Valetta in Christie Tur Izkupiček modne revije naj bi šel Mandela Children Fund«. Super zvez so ob koncu predstave polzele po )'c! J Nelson Mandela jo je vzel v naročje in j 1 Okrog 600 gostov se je po modni rev« na zabavi v »Planet Hollywoodu“ "M zapitka pa bo šel v fond »Versace Tr®
TEHTNICA
Ona: Neka novica te bo resnično presenet'1 • obenem prav tako neverjetna kot tudi Družba čaka samo še nate, zato se potru svoj del načrta. Nekdo te že dalj časaop^Lil-On: Preveč si se navadil na svobodno se sedaj pustil podjarmiti, čeprav se ti zdi, rem prav prijeten. Ali ne bi še malo poč^ ' I poleže trenutno preveliko navdušenje. , ŠKORPIJON
Ona: Naj te nikar ne motijo očitki iz oko!'cJ|o ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, karie le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razta ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: S prijateljico si bosta privoščila nekoijj/ si predvideval v začetku. Je že res, da dobil občutek krivde, vendar pa se bo s" I Vprašanje je le, kaj bo storila ona.
STRELEC
Ona: Pred teboj so pomembne sprememb ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih boš znašla v silni zadregi, čeprav bo o® , odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? Kj On: Nastopil boš s povsem novimi argum® dokaj dvignili tvoj poslovni ugled. Z novok pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih na za kaj takšnega še premalo poznaš.
KOZOROG	.
Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj P na koncu boš lahko prav hudo razočaranj f se bodo neprijetnosti kar nekako izgub'1 . ljubezenskih doživetij.	.
On: Prišel bo nepričakovan finančni pd1'^ 5 M/ bra popravil tvoj finančni položaj. Je že v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi kam drugam. Prav prijetno boš presene
VODNAR	jjZ'
Ona: Včasih se splača tudi malo potrpet1, uspeh toliko slajši in prijetnejši. Žato se nlTg|dr rjaj zaradi trenutnih neuspehov -
In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi . pri^5/ On: Kerti je delo pravi užitek, si ne bo5^^ najmanjšega počitka, čeprav bi ti bil s jljan/ ben. Takšen način življenja ti sicer zag® |<r šnja finančna sredstva, toda pomisli tudi 9a-
RIBI	HolZ^
Ona: Imela boš velike težave, ki pa boa pij tvoje neutemeljene ljubosumnosti- / zaupaj svojemu partnerju, saj ti je le pgij zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebne® On: Povsem nepričakovano boš sreč® ^5 j/ bo ponovno spomnila na dobre sta tj e\o J nikar se preveč ne razneži, saj utege® trenutnim poslovnim razmeram, ki hi®0 nič prizanesljive.

VROČE
ERKURJEVE
Pohitita, preden
nam vse prodajo!
27.990,00 J________
IMm-.
22^^00
2.890,00
E«K
troslojna kombi fasadna plošča, FRAGMAT 1.190,00/m
Internaiic^
15.990,00
XMipOW
eewe?
IN V MERKURJEVO FRANŠIZNO PRODAJALNO
ORMOŽ:
Merkur v Hardeku, « 062 701 106
4.990,00
1.990,00
160,00/m2 370,00/m2
1.190,00 4.490,00 2.490,00
1.190,00
15.490,00 25.590,00 13.990,00 15.690,00
3.390,00 4.190,00
4.590,00
660,00
12.990,00
1.490,00
590,00 6.790,00 1.390,00
990,00
790,00 1.790,00 1.290,00 9.490,00
5.990,00
890,00 1-290,00/m2
stiropor, FRAGMAT, SGP12 At 2 cm stiropor, FRAGMAT, SGP 12 A, 5 cm strešna lepenka, IZOLIRKA, št. 150
Izotekt, IZOLIRKA, V 4
Izotem, IZOLIRKA, V 3
Ibitol, IZOLIRKA, 9 kg
plinski gorilnik za polaganje izolacij, LUKAGAS, PG150VS
Tekapur, TKK, 750 ml
silikonski kit, TKK, A transparent
|S-550-i3Qarrnaturazakad,
590,00
4.990,00
89.990,00
43.990,00 £190,OO 4.990,00
lamelni parket, TVIN, hrast, S kvaliteta, mere: 160 x 160 mm'
DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI
• pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom
• na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov
• pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR
(s tem da prlračunamo obresti (2-2%, 3-2%, 4-3%, 5-4%), obenem pa upoštevamo tudi 4% popust na kartico)
TUDI NA 12 OBROKOV
• možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom
• na posojilo do 12 obrokov
• na največ 6 obrokov s kartico DINERS-MERKUR
aluminijaste podstrešne stopnice, ELLES, PS120, mere: 120x70 cm
MFHKNRJEVE SPLETNE STRW
Minimalni znesek oz. obrok je 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov poračunamo obresti, L. in sicer 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
Pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR pa velja 6-5%, s tem da obenem upoštevamo tudi 4% popust na kartico.
H^naarm-	13.590,00
^0-ioop^*3 umivalnik,
MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE
ŠE 4% DO 10% POPUSTA
• 4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR
• 4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA
Ele9ant 10 Wa^orito,
V MERKURJEVO PRODAJALNO
MURSKA SOBOTA: TC MERKUR, «06931 788
,..w„nnUU
- puiezovanjevej, UNIOR, 550 ® prekrivanje gredic, AGROKONt bolnica za kmetijstvo, LN, 6-922 Tiainamrežav okvirju, PLETNAT ^LKC, 1034, velika 'MKC, 1035, srednja tzapctice,LK.C,1OW lika' 1/0
410,00
lepilo za lamelni parket, MITOL, Parketolit 1511 880,00
drobilec odpadkov, AL KO,
H 1300 DS, moč 1300 W, motor z zavoro, termično varovalo, za veje do debeline 25 mm
poliuretanski lak za parket, COLOR, Bukolit aluminijasta poravnalna letev, PAMEČE aparat za rezanje keramičnih ploščic, UNIFLIES
lepilo za ploščice, PALISKA
keramične ploščice, GORENJE, 137, Sava
keramična ploščica z dekorjem, GORENJE,
130/111, Sava 137	40000
keramične ploščice, GORENJE,
328 P, Blanka	1.490,00/m2
keramična ploščica z dekorjem, GORENJE,
328P-263/GBIII, Blanka	’ 3gooo
keramična ploščica z dekorjem, GORENJE,
2006 - 305/GBIII L, Blanka	’	3200g
keramične ploščice, GORENJE, 328, Roza 1.490,00/m2 delovna obleka, LOSTAR, Farmar	4.490,00
4-delna garnitura sanitarne keramike, OLYMPIA. Merkur, bele barve
F Vroče cene s veljajo od 5. do 21. marca 1998 za izdelke v zalogi, g
s®46 izdelkov za vaš dom izjemno vročih cenah:

20
Odsevi mladosti
vestnik, 5. marec
Prebrala sem, razmišljam
Intervju s policajem
- Kaj se zgodi, če voznik udari policaja?
»Prijavimo ga sodniku zaradi kaznivega dejanja.«
- Kako se ugotovi, če je voznik pod vplivom alkohola?
»Alhohol v krvi ugotavljamo z elektronskim alkotestom.«
- Kako pa ugotavljate hitrost vozila?
»Hitrost se ugotovi na podlagi tahografskega vložka, meritve z ročnim radarjem in radarjem na avtomobilu.«
- Ali je poklic policista težak?
»Ja, ker delamo podnevi in ponoči, za praznike in v vseh vremenskih razmerah.«
- Ali je to tudi nevaren poklic?
»Da, ker imamo opravka tudi z osebami, ki so agresivne oziroma nevarne.«
DUANA GA VEZ, 4. raz., OŠ Sveti Jurij
OH, KAKO ZNAJO BABICE DOBRO KUHATI IN PEČI! - Učenci 5. a- in b-razreda OŠ Miška Kranjca Velika Polana so imeli pred kratkim naravoslovni dan. Razdelili so se v več skupin in se podali k babicam v Veliko Polano, Malo Polano ter na Hotizo, da bi videli in se tudi kaj naučili, kako babice pripravljajo jedi. Povsod so bili navdušeni nad raznimi dpmačimi dobrotami, kot so zelje, krapci, mlečni žganci, krvavice, »šmom«, krofi idr. Ta posnetek je nastal pri Zverovih v Mali Polani, kjer so cvrli in jedli tudi pustne krofe.	Foto: J. Ž.
Moja mama
Moji mami je ime Konstanca. Ima modre oči in rjave lase. Je srednje velike postave. Rada je lepo oblečena. Kuhanje ji je v v veliko veselje, zato se večkrat loti kakšnih posebnih jedi. Pri delu je zelo natančna. Skrbno pazi na či-
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti)
Kje so dijaški domovi v Pomurju? se je glasilo vprašanje št. 24. Prejeli smo blizu 50 dopisnic in skoraj vsi ste odgovorili pravilno - v Murski Soboti, Rakičanu in Radencih. Pri žrebanju pa je imela največ sreče IRENA DOMANJKO iz Paričjaka. Čestitamo!
KUPON št. 26 - ALI VESTE?
Ali veste dopolniti rek Našli so grešnega ...? Odgovore zbiramo najkasneje do 11. marca. K našemu naslovu pripišite še geslo
»ALI VESTE«.
Kaj mi pomeni kultura?
- Je način vedenja, izražanja naših misli, želja, je način oblačenja, je naš odnos do narave in ljudi. (Učiteljica 4. b-razreda)
- Ko slišim besedo KULTURA, pomislim na lepo vedenje, na pesnike in pisatelje, pozdravljanje starejših, na bonton ...
- Kultura je zelo pomembna stvar, kajti poučuje nas živeti svoje življenje, brez staršev, z lepim odnosom do drugih ljudi. (Matej V.)
- Beseda kultura mi odpira vrata v svet pesništva, ki opisuje življenje. Včasih je grenko, včasih pa kar dobro. To je opisoval tudi naš največji pesnik, ki se je trudil, da bi ljudje razumeli njegova dela, ki so nastala ob žalostnem počutju. (Nejc H.)
Rada bi
postala
mama
Rada bi postala mama, lepa, majhna dama. S šminko bi se načečkala, ponoči pa bi rada spala. S sabo bi nosila punčke, one sedle bi na pručke. Rade bi me imele, s sabo bi me vedno vzele.
TADEJA MAJCEN, 2. b OŠ Križevci pri Ljutomeru
Ljubezen, kaj je to?
To pesem je veselja in sreče, od nje srce je vse rdeče. Na ljubezen spomniš me ti, ker na vsem svetu enake ti ni. Ti lepa si kot vrtnica rdeča, naj te spremlja samo sreča! Ko v rokah držim tvojo Sliko, v trenutku moram
k srčnemu zdravniku. Ko pa vsako jutro
tebi grem naproti, pesem pojem ti kot Pavaroti. Ti si torej moja roža, ki me v mislih vedno boža, da se mi naježi koža.
Ti si torej srček moj, jaz pa sem poljubček tvoj.
TIMOTEJ ŠOOŠ, 5. a OŠ I M. Sobota
stočo. Po poklicu je ekonomska tehnica. V službo hodi v Gornjo Radgono. Če jo razjezim, je žalostna in huda. Tako mene kot brata ima zelo rada.
MIHAEL KRANER, 5. b OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici
. ..
0)

d) +-> o
(D
>W
- Kultura mi pomeni lepo oblačenje in dela raznih kulturnih ustvarjalcev. (Uroš R.)
- Ko slišim besedo kultura, se spomnim na kulturne ustanove in pesnike, in to najprej na Franceta Prešerna, ki je napisal besedilo za slovensko himno. (Jernej B.)
UČENCI 4. b-razreda OŠ III M. Sobota
čenči 1. razreda OŠ M*« elja so se skupaj s svojo"1^ ngelco Prša odločili, da ami izdelali kar najbolj1 aske. Potem so si jihl% red obraze, da bi si jih otoaparatom. Ampak obj« e vseeno »videl«.
Dan norčij
Pust je dan norčij. Oblečemo se v različne maske: klovne, Indijance, kurente ... Kurenti odganjajo zimo. Na ta dan cvremo krofe. Imam jih zelo rada. Pusta se veselim.
NINA ŠTUHEC, l.b OŠ Radenci

Za pusta se oblečemo v maškare. Hodimo od hiše do hiše in preganjamo zimo. Dobimo krofe in sladkarije. Rajamo do noči.
GREGA VURCER, l.a OŠ Bakovci
Oh, sneg!
Pri nas ni snega, zato smo se šli sankat na Areh. Po prihodu tja smo se takoj začeli sankati. Breg je bil zelo strm, zato so sani hitro drvele nizdol. Bil je topel in res super dan, skratka bilo je zelo lepo.
JANJA BUZETI, 4. a OŠ Bakovci
Ko sem prebrala knjigo Sence na belih listih, sem se počutila kakor Milka v svojem skrivnostnem svetu. Po kratkem premisleku sem namreč ugotovila, da bi bila zgodba lahko tudi resnična. Glavno vlogo je zaigrala najstnica Milka, ki je imela kup težav in jih je uspešno reševala.
Vsi pa ne znajo tako reševati svojih težav. Nekaterim se vse obrne na glavo, ko dobijo prvi
mozolj na obrazu, čeprav ve® da je to normalno. Hudo pestim, ki postanejo odvisni od mil, so žrtve posilstva, trpin® ... V tej knjigi najdemo tudi * vore, ki nam lako pomagaj0? premagovanju naših težav, jo priporočam vsem nikom pa tudi odraslim, da znali pametno »ravnati« z®., stniki. ANDREJA KONK®
DOŠ Prošenja!1
Črni kuža
Strah it^
in muc
Črni kuža je sam doma, z njim se črni muc igra. Kužku je Medo ime, rad pokaže tudi zobe.
Po njegovem lajanju se pozna, ali je Medo sam doma.
Če tujec pride proti hiši, močno lajanje se sliši.
Z muckom prijatelja sta velika, ni videti, da med njima je razlika. Ko Medo utrujen zaspi, ob njem črni muc brž leži.
velike od
V kleti sem nabirala Nenadoma je ugasnila N p meje strah. Nisem upa Ji mor pogledati. V kotu J zašumelo. Poklicala sed1 Posvetila je s svetilk0- . miške. Skupaj sva nabfall pir in se vrnili v kuhinj0-
KATJA
OS ™
V skledi vedno so kosti, v bližino nikogar ne pusti, le črni muc se lahko smeji in poliže vse kosti.
Ko sem bila žabu
Nekoč se mi je sanjal®' bila žaba. Živela sem v . / mlaki. Z drugimi žab^^ igrale, skakale v vodo d1 le. Ko pa je prišla n°^’ spat v blato. Včasih s tudi nastop. Regljale s Pesmi-	aetelfl
Nekega dne je p°le < kija in me hotela P®i g« sem se prebudila in SP . so bile to le sanje. .»jCA URŠKA^
ALOJZIJA SLANA M. Sobota
PRI GOSPODINJS^/ KROŽKU - Na naši so' tudi gospodinjski kr°z Zadnjič smo pekli PeC/ smo se pošteno priP^D/; deklice smo imele Pre°JjpF in rute. Delali smo v Ena je pripravljala^^ pecivo, druga pogrinjaj« pa je pospravila po ra je bilo pecivo pečcn0’^/1 pojedino in tudi f°t0^ p smo se. Bilo je leP0'^^
TAMARA SKJ^I«’ Podružnična 0$	/
-----
bil pUSTj r/?-:
vestnik, 5. marec. 1998
iu glasbeni sceni
21
The Verve
Skupina prihodnjega tisočletja
pinSv°Prepričani’ daJe sku' leta V a 'r?skupina lanskega bolišn /l1'8?' S° j°izbrali za naj’ vrhuLd?1"0’Pravtako Pajei>a bila doh a" Hymns- Čeprav sta dobesedn Je ? bum črban Hymns ligo Im ■* »k^Palbral« v super posredenn d' SVojevrstni ne-Pa obJtJia w °bnaŠanja'Pri "jih enkrat nri?? nestabilnost, kijih pavoXTJePJaV navrh> dmgič
Pr™
easu razšn VV6 V tak° sestali "Se ponovno uspešno "lil?84*
Postal pevec v° tem’ da bi ni NieL kaksni rock skupi-karje za 7Pe Ja a na stranPota, rajda pravil?1? glasbenike sko-vPlivala tu£ ff*0 Paje nanj nehal je ho? tova smrt- Pre' stopništVa U1V S01°’ zaradi Pre' Psihiatra h?3 Je moral obiskati tudi Simon V810 ŠOl° Sta hodila Postalbasist inp’ki je kasneJe Prihodnji boh 'T Salisbury> SOse uresničile" koNj'h°Ve Sanje «sta Nick« m o ?°srecali kita' je skupina The"^3’ “rodila se Priložnost so d In™6’ Svoi° prvo Zabavi v nekem°b' Lna pr'jateljevi Ze|° uspešno? Opravili so vubili v Lon in kmalu so j'h p0‘ Cenikom °n’ kar je miadim Navest, ?Pnnesl° veliko sa-K0VabilatudisLde^ je ^thpldns k; Skupina Smashing P°vZročiii’rJer pa so na koncertu Se Uamreč n SV1 kaos' Na odru so "generali? ’ brez predhod-
Že n ke sounda.
obT?etku de bda njihova in ^e, da so । ^nimiva za založ-Ptv'ringi in ?ko kmalu posneli l? začeli ka? M‘nd' Singli pa dr ni2ati, dokler se deh'f° začeh Pripravljati j?%jub'tantsk' album. K so-McOpo^ veterana >" rezultat je bil
Heaven. »Mi-
Vendar n psibadelična skupi-je , v ^'stern plastičnem n? asbo k°mentiral pena BrtFa Je sledila turneja n?toPali s tak3111-1’ na kateri so N ^as>s. fat neznano sku'
V ZDA Je za sku-b ,?be inPAst1PrVa Večia kriza’ tapeta ?Shcroft bila vse . tdpa tudi drugi so pri-
pomogli k vsesplošnem slabem razpoloženju. Nekega večera so v hotelu razbili sobo, Ashcrofta pa so aretirali. Že naslednji dan se je na odru zgrudil od dehidracije, kateri je botrovala obilna mešanica alkohola in mamil. Kmalu po tem je bil znova na odru, čeprav se je videlo, da komaj stoji na nogah.
Kljub vsemu so se po vrnitvi v domovino takoj zaprli v studio in pripravljali nov album. Napeto ozračje, pomešano z letečimi stoli in zlomljenim steklom, pa se je nadaljevalo in stopnjevalo. Vsi, ki so sodelovali pri nastajanju albuma A Northern Soul, pa so se strinjali, da je nov album fantastičen, ampak procesa, s katerim so prišli do njega, si nihče ne bi želel ponoviti. Preveč je bilo alkohola, ecstasyja in depresij. Ampak tudi v takem ozračju je skupina na samosvoj način glasbeno dozorevala. Člani pa so album in glasbo opredelili, da ima »ta album nekaj najboljše glasbe, ki jo bo kdo kdaj koli od kogar koli slišal« ali pa
»ta glasba ima dušo, prihaja iz nas in je odsev naših misli in našega bistva.« Skupina je začela uspešno nastopati, med drugim tudi s skupino Oasis. Nekoč so med koncertom McCabu zlomili prst, zaradi česar je skupina morala preklicati nekaj skupnih koncertov. Ampak prst se je pozdravil in koncerti so se nadaljevali. Prav na vrhuncu pa je pevec rekel: »Jaz odhajam.« To paje bil prvi konec skupine. Pisalo seje leto 1995.
Ampak mirovali pa niso. Ashcroft se je zaprl v stanovanje in napisal kakšnih štirideset skladb. Počasi pa je začel igrati s Salisbu-ryjem in Jonesom, povabila pa sta še starega šolskega prijatelja Simona Tonga, ki je igral na kitaro in klaviature. Ker niso hoteli sodelovati s McCabom, so iskali in preizkušali različne, tudi znane kitariste, ampak na koncu so
^BOLj^h
2	’ Natafo?^ SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
To uPER LEI S?iph S ’-Sheryl Crow
6 V ict kE You pcc ■ RUR SIE - Andrea Bocelli & Judy Weiss
g & THINKING 0E ™
L^ ™E °cX' A'annah Myl6S
Z	glASBE: 7 VELIČASTNIH
Koza«
NaLU ŠE vi^LMINJA 2 Ža Resn|l<
O	GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
a KAiS? Bl S TERn, Pan’si
4- ČE Bo «VET ČREZ kovači
.......—
. v	. marca 1998, na naslov: Murski val,
JVllnrLv, V ’ uo Murska Sobota, za glasbene lestvice.
st-10------------------------------------------
%ača: ^^bo-tuja:
t’arod,1oz^'—
in ?dbavna: 27^—----------------------------------—--------------
Prilniek ter^———.    ___________________________________ ter naslov;
vsi ugotovili, da skupina The Ver-ve brez McCaba preprosto ne more obstajati.
Skupina s petimi člani se je ponovno zaprla v studio in nastal je album Urban Hymns. Taje bil po mnenju kritike in publike velik skok naprej in mnogi so prepričani, da seje s tem začelo novo obdobje v britanski glasbi. Pevec Ashcroft pa pravi: »Mi samo uresničujemo idejo, kako resnico ponovno vrniti v glasbo. V tej
deželi glasbe je veliko prerekanja, to pa vodi k velikim glasbenim spremembam, ki jih ljudje zahtevajo.
Bolj se približujemo koncu tisočletja, bolj zahtevajo stvari, ki prihajajo neposredno iz srca in od nikoder drugje. Kajti bil je čas, ko so nam prodajali sranje, v prihodnjem stoletju pa prihaja čas sprememb. In večja bo skupina The Verve, hitreje se bo to uresničilo...«
Viktorji '97 za najbolj popularne osebnosti
N svetu radia, televizije in glasbe
Tudi letos lahko Vestnikovi bralci soodločajo pri izboru najbolj priljubljenih in največjih medijskih osebnosti v lanskem letu. Glavni organizatorje revija Stop. Tudi sedaj lahko daste svoj glas za najpopularnejšo televizijsko osebnost, najpopularnejšo radijsko osebnost ter najpopularnejšega glasbenega izvajalca ali skupino. Za to glasovanje boste izpolnili glasovnice, posebej pa lahko predlagate tudi koga,"ki si zasluži nagrado za življenjsko delo. Velja pa pravilo, da lahko en bralec tedensko glasuje le enkrat, torej izpolni tri glasovnice. Vsak teden bomo objavljali nove kupončke, vsi, ki se boste vključili v izbor, pa ne pozabite pripisati tudi svojega imena in naslova.
/Musič
ime in priimek:
Oddaja:
TeVe
VIKTORJI '97
Ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
Radio
VIKTORJI ’97
ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
Glasba
VIKTORJI '97
■N
O
Novice od tu
Po petnajstletnem ustvarjanju in približevanju popolnosti so člani skupine Demolition Group prepričani, da se bodo z novim albumom idealu zelo približali. Nov album bo izšel 1. aprila, med gosti na albumu pa je tudi Helena Blagne. Potem se bodo odpravili na koncertno turnejo po vsej Sloveniji. Ob tem se ponujata dve vprašanji, ali je všteta tudi pokrajina ob Muri in ali gre z njimi tudi Helena?
* * *
Prestopi se ne dogajajo samo pri športu, ampak tudi v glasbi. Za prestop se je odločil tudi Uroš Sedaj, ki je zapustil zasedbo Ritem Planet in po novem igra za Cali-fornio. O prestopni vsoti ne poročajo, dejansko paje zasedbo Uroš zapustil zaradi številnih in izčrpavajočih nastopov. Ritem Planet pa že snema novo ploščo.
Moj naslov:
Narodnozabavna uganka
Joži Kališnik in Miha Dovžan sta skupaj izdala album Čuvajte nam to deželo. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico Marije Špolar, Mele 19a, 9252 Radenci. Čestitamo! Novo vprašanje:
g
S
i
Katero letnico delovanja praznuje letos Aleksander Jež?
Q 5 CZ)
M
Odgovor:
C*
Kupon št 40
Odgovore pošljite do 13. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«.
Najprej napovedi dveh jazzovskih koncertov, ki bosta kmalu v bližini Murske Sobote. Prvi se bo zgodil 11. marca 1998 ob 22. uri v klubu Satchmo v Mariboru, kjer bo nastopil saksofonist Bill Evans, ena večjih zvezd današnjih jazz-funk-hip-hop odrov. V osemdesetih letih je kar precej let prebil pod okriljem legendarnega Milesa Davisa in bil eden njegovih najbolj priljubljenih saksofonistov. Kasneje je ustanovil svojo skupino, s katero predstavlja glasbo, kije mešanica jazza, funka, rapa in hip-hopa. V tokratni zasedbi bosta z Billom nastopila njegova stara sodelavca basist Victor Bailey in kitarist Adam Rogers.
Drugi koppert pa se bo zgodil 20. marca 1998, ko bo v avstrijskem Gradcu nastopil legendarni jazzovski saksofonist James Moody, ki spada med staro gardo ameriških ustvarjalcev jazza.
Mešanica pop glasbe in jazza se vleče že iz petdesetih let, ko je Miles Davis posnel popularne skladbe, kot sta My Funny Valentine in Some Day My Prince Will Come. V osemdesetih letih je tako nadaljeval skoraj na vsaki novi plošči, pri tem pa mu je sledil še marsikdo. Eden zadnjih takšnih podvigov je album pianista Herbia Hencoka z naslovom New Standard. To je bil tudi album navdiha za duet The Doky Brothers, ki prihaja iz Pariza. Brata Niels (34), ki je pianist, in Chris (28), ki je basist, s svojim najnovejšim albumom Doky Brothers 2 (Blue Note) predstavljata prav to mešanico med popom in jazzom. »Vse glavne jazzovske zvezde so vedno posegale po pop skladbah in naša generacija glasbenikov je na to lahko le ponosna.« Plošča prinaša predvsem originalne skladbe bratov in nekaj popularnih hitov z glasbenih lestvic. »Pop glasba je danes harmonično, ritmično in melodično popolnoma drugačna. Mislim, da lahko danes marsikateri mladi jazz glasbenik ravno prek pop glasbe mnogo laže pride do stopnje pravega jazzista,« meni Niels. Spisek gostujočih glasbenikov pa je kar dolg in obsega več zvenečih imen. Kot gostujoči vokalisti se predstavljajo Al Jarreau,
Dianne Reeves in Gino Vanneli, kitarist je John Scofield, orglice igra Toots Thielemans, saksafonista sta David Sanborn in Bill Evans, trobentač je Randy Brecker, tolkalist Triluk Gurtu, bobnarja pa Terri Lyne Carrington in Jeff Watts.
Jimmy Walker je sodil med ene zadnjih originalnih boogie-woogie pianistov. Umrl je v Chicagu konec lanskega leta v starosti dvaidevetdeset let. Skupaj s Homesick Jamesom je v tridesetih letih ustvaril originalen čikaški blues. Sodeloval je z legendami, kot sta Yank Rachell in Lettle Walter. IZTOK R.
... in tam
Po očetovih stopinjah gre tudi drugi sin Johna Lennona Sean. Te dni končuje s snemanjem svojega debitantskega albuma Photosynthe-sis.
Producentka albuma je Japonka Yuko Hondo, ki je v zasebnem življenju njegova prijateljica. Pri Sea-nu torej tudi materini geni niso ravno zanemarljivi.
* * *
Prihodnost skupine Red Hot Chili Peppers visi v zraku. Dave Navarro daje članom v bandu in tudi okolici jasno vedeti, da mu je tovrstnega muziciranja in turnej dovolj.
Poleg tega pa se želi rešiti odvisnosti od drog. Da je nekaj resno narobe, se je dalo slutiti že okoli novega leta, ko so kar po vrsti odpovedovali svoje ameriške koncerte.
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo ES RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
Simbol Londona?
ODGOVOR:_________________________________________
Odgovore pošljite najkasneje do 7. marca 1998 na naš
naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Uli-
ca arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu.
G3
5 o a
a
k KUPON ŠT. 53!
22
vnetijska panorama
vestnik, 5. marec%
Gnojenje travnikov
Raziskave
Travna ruša je sestavljena iz trav, detelj in zeli. Po ocenah nekaterih strokovnjakov naj bi vsebovala do 65 % trav, do 30 % detelj in do 5 % zeli. Za vzdrževanje takšnega botaničnega sestava pa je potrebno rušo pravilno gnojiti. Nepravilno gnojenje z dušikom, fosforjem in kalijem pospešuje ali zavira rast nekaterih vrst.
Prav gotovo bi nam morala biti pri osnovnem gnojenju orientacija kemična analiza zemlje, ki naj bi jo za isto površino travnika naredili vsaka štiri leta. To pomeni, če nam je znana založenost z osnovnimi hranili v tleh, lahko na osnovi te naredi Kmetijska svetovalna služba za obdobje štirih let dokaj natančen program gnojenja vašega travnika.
Če pa nimamo teh osnovnih podatkov o založenosti tal s hranili, pa se odločamo gnojiti travnike na osnovi določenih normativov.
Kmetijam, ki nima na voljo dovolj organskih gnojil (gnojevka in gnojnica), bi svetoval naslednje gnojenje travnikov:
Primer 1:
NPK 7-20-30 .
KAN 27% ...... ali
Primer 2:
NPK 8-26-26 .
KAN 27%....... ali
Primer 3:
NPK 15- 15-15
Kalijeva sol 60 %
650 kg/ha
100 kg/ha
700 kg/ha
50 kg/ha
400 kg/ha
100 kg/ha
OPOMBA: Z NPK-gnojili lahko gnojimo zgodaj spomladi, zato ker se fosfor in kalij ne izpirata, s KAN-om pa bomo gnojili, ko ruša ozeleni, da preprečimo izpiranje predvsem nitratne oblike dušika. Glede nato, da vsebuje NPK 3 krat 15 veliko dušika, ga bi bilo smiselno trositi čim bliže začetku vegetacije. Dejstvo pa je, če se že odločamo gnojiti travinje s to formulacijo, moramo tudi prvo dognojevanje po prvi košnji opraviti z NPK 3 krat 15, da pokrijemo vse potrebe po fosforju in kaliju.
Na kmetiji, ki ima na voljo organska gnojila, jih je tudi smiselno vključiti v gnojenje travinja.
Primer 1:
Gnojevka.......
NPK 7-20-30
Primer 2:
Gnojevka......
NPK 6-12-24 .
Hyperkorn 26 % ali MAP 12-52
25 m3/ha
400 kg/ha
25 m3/ha 400 kg/ha 100 kg/ha
50 kg/ha
OPOMBA: Če se odločimo za gnojenje travinja z organskimi gnojili, moramo z njimi delati zelo previdno. Predvsem moramo paziti na čas uporabe. Najprimernejši čas za trošenje organskih gnojil je takrat, ko rahlo dežuje.
Organska gnojila lahko vsebujejo tudi veliko kalija in dušika, fosforja pa po navadi vsebujejo malo. To pomeni, da jih je smiselno kombinirati z gnojili, ki vsebujejo veliko fosforja, in sicer s hyperkornom, superfo-sfatom in gnojili MAP.
Specialist za travništvo in pridelovanje krme mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pridelek sušine mešanice KO je vseboval 16 % manj surovih beljakovin, mešanice K1 23 %, mešanice K2 19 % in mešanice K3 21 % manj surovih beljakovin. V skupnem povprečju pa so pridelki sušine proučevanih TDM na lažjih tleh vsebovali 19.7 % manj surovih beljakovin kot enake mešanice, proučevane na težjih tleh.
Tudi koeficienti variabilnosti potrjujejo veliko variabilnost v vsebnosti surovih beljakovin. Dejstvo je, da so dosegali koeficienti variabilnosti nižje vrednosti na težjih tleh, in sicer med 13.6 in 23.6 %, medtem ko so le-ti dosegali na lažjih tleh vrednosti med 13 in 33 %.
Iz tega bi.lahko sklepali, da je pridelava TDM na lažjih tleh v primerjavi s težjimi mnogo nezanesljivejša tako po pridelku sušine kot tudi po vsebnosti surovih beljakovin.
Za slabše pridelovalne rezultate na lažjih tleh bi lahko iskali vzrok predvsem v specifični teksturni sestavi lahkih tal, kjer imajo tla zaradi velikega deleža peščene frakcije zelo slabb akumulativno sposobnost za vlago. V poletnih mesecih je lahko na lahkih tleh limitirajoči faktor pridelave TDM kakor tudi TM in DTM primanjkljaj vlage, ki ni v subpanonskem podnebnem območju v poletnih mesecih nobena redkost. Za to območje je značilen primanjkljaj vlage zlasti julija, avgusta in delno septembra.
Kmetovalci - poslovni partnerii banke
Kot poslovnemu partnerju vam lahko v Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, pomagamo s
krediti za tekočo kmetijsko proizvodnjo,
ki so namenjeni za:
• rastlinsko proizvodnjo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur in
živinorejsko proizvodnjo, ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje.
Ugodna obrestna mera: TOM + 7 %
Temeljna obrestna mera in obrestna mera za kredit se spreminjata.
Doba vračila kredita
Krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko proizvodnjo, za pitanje prašičev znaša 6 mesecev, za pitanje govedi pa 12 mesecev.
Oblike zavarovanja kredita:
-	s plačilom zavarovalne premije,
-	z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, - z drugimi jamstvi.
Podrobne informacije o kreditih za tekočo kmetijsko proizvodnjo vam bodo z veseljem posredovali strokovni referenti
sektorja za drobno gospodarstvo v Murski Soboti, Štefana,Kovača 12 ter PE v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi.
pomurska banka
Moja domača banka
Travno-deteljne
in travne mešanice m
Primerjava pridelka sušine, hranilne vrednosti in vsebnosti elementov v suhi snovi med travno-deteljnimi in travnimi mešanicami
Primanjkljaji vlage na območju Pomurja se lahko gibljejo v poletnih mesecih tudi med 60 in 80 mm. Iz tega sledi, da lahko skoraj vsako leto pričakujemo primanjkljaje vlage ter s tem vse posledice, ki nastanejo zaradi suše. Na drugi strani pa imajo tla z večjim deležem peska v teksturni sestavi tal tudi slabo vezivno sposobnost za hranila, še zlasti dušik, ki je osnovni gradbeni element surovih beljakovin. Predvsem nitratna oblika dušika NO3 je precej labilna in se pod vplivom intenzivnejših padavin izpira v globlje plasti tal.
Iz preglednice 2 je razvidno, da je sušina TDM na lažjih tleh vsebovala manj surove vlaknine kot sušina, pridelana na težjih tleh. Po vsebnosti MJNEL pa med proučevanimi mešanicami ni bilo razlik.
Iz preglednice 3 je razvidno, da so pridelki sušine TDM na težjih tleh v povprečju vsebovali za 23 % več fosforja, nobene razlike pa ni bilo pri vsebnosti kalcija med težjimi in lažjimi tlemi.
Na težjih tleh so pridelki sušine TDM vsebovali nekoliko ožje razmerje med kalcijem in fosforjem, in sicer 1.6 : 1, na lažjih tleh pa so dosegali širše razmerje med 2.1:1. Preglednica 3: Vsebnost kalcija in fosforja v g/kg sušine TDM (tra-vno-deteljnih mešanic) na lažjih in težjih tleh.
Iz preglednice 4 je razvidno, da med proučevanimi TM (travnimi mešanicami) ni velikih razlik v vsebnosti hranljivih snovi. Vsebnost surovih beljakovin se je v letih prbuče-vanja kakor tudi v povprečju gibala okoli 13.0 %. Največjo povprečno vsebnost surovih beljakovin smo dosegli z mešanico K2, ki je tudi v
surovih beljakovin med Pr* vanjem najmanj variiral, ih« med 14.5 in 15.4%.
Največjo variabilnost v vse» sti surovih beljakovin pa stad gali mešanica KO, v po^ 24.5 %, in mešanica K1 sl'. ,
Prav tako se TM niso bi* razlikovale po vsebnostisu ’ vlaknine in MJ NEL. , Preglednica 4: Vsebnostsu beljakovin in surove vlakn'l!L, stotkihter MJNEL v sušim» vnih mešanic) na težjih tleh'
Pri vsebnosti hranljivih soobstajale velike razlikezno™. šanic pa tudi po letih prouC $ Največjo vsebnost surovih vin je vsebovala mešanica ' sicer 12.1 %. Po vsebnost^ vih beljakovin v sušini sta si mešanici K1 in KO., „ /
V skupnem povprečje s . delki sušine TM vsebovali h a tleh za 13 % več surovih^.
Mešanic a	Odk os	LETA							
		1			2			povprek	
		SB	SV1	NEL	SB	SV1	NEL	SB	syL-
KO	1	14.1	17	7.0	16.6	21	6.6	15.3	Jt-
	2	11.8	26	7.0	9.8	33	5.5	10.8 ।	jL-
	3	14.1	29	5.4	12.4	25	5.1	1.3.3	
	4	15.0	28	6.7				15.0	j,-
	Povp	13.6	25	6.5	12.9	26	3.5	13.2	16
KI	1	14.1	17	7.0	16.2	18	6.7	15.1	
	2	11.1	27	6.8	11.9	30	5.7	11.5	J8,-
	3	12.1	29	5.3	12.8	25	4.7	12.4	J7,-
	4	13.1	28	6.5				13.1	
	Povp	12.6	25	6.4	13.6	24	5.7	13.2	25
K2	1	12.8	17	6.9	15.6	18	6.9	14.2	
	2	11.4	27	7.0	13.1	29	5.8	12.2	
	3	12.8	28	5.6	11.5	27	4.5	12.1	jt'
	4	13.3	26	6.6				13.3	
	Povp	12.6	25	6.5	13.4	25	5.7	12.9	24
letih proučevanja dosegala zelo dobre rezultate, vendar je po pridelku sušine zaostajala za vsemi proučevanimi mešanicami.
Tudi koeficienti variabilnosti pri mešanici K2 povedo, daje delež
vin kot povprečni pridelk1 mešanic na lažjih tleh.
(nadaljevanje?^ Mag. STANKO KAPUN, za travništvo in pridelovanj
Mešanic a	Odkos	LETA											
		Težja tla						Lažja tla					
		1		2		Pov]	prečje	1		2		Povprečje	
		Ca	P	Ca	P	Ca	P	Ca	P	Ca	P	Ca	P
K0	1	5.9	4.9	5.2	4.0	5.5	4.4	5.2	3.6	3.6	2.2	4.4	2.9
	2	5.7	3.8	6.1	3.3	5.9	3.5	4.5	2.9	6.4	2.4	5.4	2.6
	3	3.2	3.2	7.6	3.4	5.4	33	5.8	3.1	6.2	2.5	6.0	2.8
								7.4	3.1				
	4	i3	3J			13	3.7					7.4	3.1'
	Povp.	5.5	3.9	6.3	3.6	6.0	3.7	5.7	3.2	5.4	2.4	5.8	2.8
KI	1	5.1	4.7	6.2	4.0	5.6	43	5.9	3.8	3.5	2.6	4.7	3.2
	2	4.3	4.0	5.9	3.6	5.1	3.8	5.1	3.3	6.5	2.2	5.8	2.7
	3	3.3	3.2	9.4	3.3	63	3.2	6.2	3.4	6.2	2.1	6.2	2.7
	4	8.3	4.3			83	43	8.6	3.0			8.6	3.0
	Povp.	5.2	4.»	7.2	3.6	63	3.9	6.4	3.4	5.4	2.3	6.3	2.9
K2	1	5.3	4.9	6.3	4.2	5.8	4.5	5.9	4.1	4.2	2.5	5.0	33
	2	4.9	3.6	4.4	3.5	4.6	3.5	5.5	3.0	63	2.6	5.9	2.8
	3	3.9	3.5	6.7	3.5	53	3.5	6.6	33	6.5	2.6	6.5	2.9
	4	7.5	4.4			7.5	4.4	8.6	3.0			8.6	3.0
	Povp.	5.4	4.1	5.8	3.7	5.8	3.9	6.6	33	5.7	2.6	6.5	3.0
K3	1	5.9	4.6	6.9	3.9	6.4	4.2	5.6	4.0	3.8	2.4	4.7	3.2
	2	5.8	3.9	7.1	3.5	6.4	3.7	5.0	3.1	6.5	2.6	5.7	2.8
	3	4.4	3.3	10.9	3.1	3.8	3.2	7.0	3.3	6.6	2.9	6.8	3.1
	4	8.6	4.5			8.6	4.5	8.4	3.0			8.4	3.0
	Povp.	6.2	4.0	8.3	3.5	6.3	3.9	6.5	33	5.6	2.6	6.4	3.0
Turnišče
cene pujskov
Potrebam prilagojeno
Minuli četrtek so na s®1 j. Turnišču prodajali 4 1 skov, starih od 8 do J nov in težkih od 1®8'p kilogramov. Prodal1 34, za par živali,Pa,e jd potrebno odšte*1 J 16.000 do 19.000 jev.
gnojenje ozimnih žit z dušikom
Ni dvoma, da v zadnjih letih dobri pridelovalci obilno gnojijo z dušikom. Potrebe po gnojenju z dušikom se povečujejo, ker se-lekcionarji razvijajo nove sorte, ki so odpornejše priti bolezni, z večjo asimilacijsko površino, večjim potencialom rodnosti. Vendar se glede na način gospodarjenja s tlemi lahko tudi zmanjšujejo, če se godnost tal povečuje zaradi obilnega gnojenja z organskimi gnojili, gnojevko in setvijo rastlin za podor na posestvih z visokim proizvodnim potencialom. Ker pa sistem gospodarjenja deluje odvisno od klime in vrste tal, so potrebne lastne izkušnje za gnojenje.
Dušik in fenofaze
V fazi intenzivne rasti od razraščanja do klasenja morajo imeti žita poleg drugih hranil na voljo tudi dovolj dušika, ki je motor rasti. Ob pomanjkanju dušika so posevki žit svetlo zeleni in se slabo razraščajo. Dušik vpliva na razraščanje posevkov in s tem na število klasov.
Razvoj zasnov klaskov na rastnih vršičkih poganjkov se začne kmalu po razraščanju, ko se dan začne daljšati. Žita začnejo ko-lenčiti in preidejo v najbujnejšo fazo rasti stebel, listov in klasov, to je bilčenje. Če so v tej fazi razvoja posevki slabo preskrbljeni s hranili, predvsem z dušikom, se v klaskih razvije manjše število cvetnih zasnov. Ob pomanjkanju hra-
zgornji del klasa zakrni. Dobro preskrbo posevka z dušikom dosežemo z drugim dognojevanjem ob začetku kolenčenja.
Po klasenju, cvetenju in oploditvi se pri žitih začne faza polnjenja
zrnja. Zrna se po opl° polnijo z asimilati, če J® merno hladno in dovo J je dobro razvita listna pa so zdravi, široki klas zdrav. *s J
Predavanja kmetijsko svetovalne službe za Pomude .
■ SP^ 09. 03. 1998 ob 9.00 bo v Prosenjakovcih predavanj®.^ ladanski ukrepi v žitih, koruzi in krompirju, Ekonomika P' < poljščin, Metka Barbarič, dipl.inž.agr., Žita Flisar inž. agr., Damjan Jerič, dipl. inž. agr., Bogdan Štefan’ 10. 03.1998 ob 9.00 bo v Ivancih predavanje Prol22 nin, Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr., Drago Belec,1 pjei" 11.03. 1998 ob 9.00 bo v Puževcih predavanje Ohra™rf dovitnosti tal, Plevelna flora v žitih in koruzi, Zatiranje bole2 ^0“ dljivcev, Rezultati demonstracijskih preskusov, Napake P « vanju voluminozne krme, Žita Flisar - Novak, dip1-1 Metka Barbarič, dipl. inž. agr., mag. Stanko Kapun' .. a9f-	■ Pride|oi
12.	03. 1998 ob 9.00 bo v Vadarcih predavanje P'^ krme na travnikih, Napake pri izkoriščanju travne ruše s P
Stanko Kapun, dipl. inž. agr.	c j,
12.	03. 1998 ob 10.00 bo v Lendavi v prostorih vanje na temo Reja drobnice, predavala bosta Jarl dipl. inž. agr., Andrej Grof, inž. agr.
12.	03. 1998 ob 10.00 bo v Kuzmi predavanje ukrepi na polju, Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Žita ' vak, dipl. inž. agr., Slavko Krpič, inž. agr.	jz
12.	03. 1998 ob 18.00 bo na osnovni šoli Kapela k kmetijstvo.	.
13.	03. 1998 ob 18.00 bo v dvorani kulturnega& Polani kviz Mladi in kmetijstvo.	;a in %
14.	03. 1998 ob 18.00 bo v Ivancih predavanje okenskega in balkonskega cvetja, Ureditev dvorišča, ° tarič, inž. agr., Anica Petrovič, inž. agr.
ygstnik, 5. marec 1998
l^estnik
Pomurske lekarne razkrivajo __ ■
zdravilne skrivnosti
Pogled v lonček kreme
Negovalna kozmetika
Pojem kozmetika izhaja iz grških besed »cosmeo«, kar pomeni urejati, in »estetika«, ki je nauk o le-pem.Vendar kozmetika ni samo lepotičenje, ampak v najširšem pomenu tudi nasvet, kako ohraniti zdravje, ki je predpogoj za lepoto. Ne preseneča, da je pozornost proizvajalcev in uporabnikov kozmetike čedalje bolj usmerjena k negovalni kozmetiki, to je k postopkom in pripravkom za čiščenje, nego in zaščito telesa. Manjši delež odpade na dekorativno kozmetiko, namenjena lepšanju zunanjosti.
Razvoj kozmetike je tisočletja Potekal vzporedno z napredkom medicine in farmacije, posebno terapije z zdravilnimi zelišči in drugimi naravnimi snovmi. Ta trenutek Predstavlja najslabše opredeljeno in najbolj občutljivo mejo področje “medicinske« ali«terapevtske kozmetike«. Naloga sodobnega kozmetičnega pripravka, ki prihaja v stik z zunanjimi deli telesa, Je, ba ponovno vzpostavi in vzdržuje fiziološko ravnotežje na površini kože ali sluznice. To pomeni, da zagotovi naravno kislost kože in ohrani maščobe ter bakterijsko 'oro, ki je tam normalno prisotna, kozmetika je pripravljena za kožo brez bolezenskih sprememb, z obolelo kožo pa se ukvarja derma-0'ogija oziroma ustrezen specia-’, Pojavlja pa se vse več kozme-'onih pripravkov z učinkovinami, ki Pomagajo k hitrejšemu zdravljenju Pmmemb na koži. Med te dermo-^macevtske pripravke spadajo oodrugim pripravki proti aknam, b'1 Prhljaju, nekateri pripravki za vam Zod ’n ustne votline. Prizade-n osi, da bi bili naprodaj v lekar-'h specializiranih trgovinah -Psi s pravim nasvetom.
z dva tisoč petsto tonami ^ebnih “stečajnih” odpadkov?
^b^ktorjev je vpetih mesecih'pregledalo 254 podjetij v stečajih, ugotovilo nadvse ^SQknos d° ravnanja s posebnimi odpadki in našlo 2518,2 tone posebnih odpadkov, ^^^1° nevarne snovi
k	kot dru ravnanja s Posebnimi odpadki je nasploh težje
sSje । akšne odr? HLPl°ane PredPisel dosedanja praksa je bila, da Pbdjer ^lo. Inšn if prikril ali Pa vsai zmanjšal količino - če ^bliko'^’ ki so posl °rj' S° ^ko nadzorovali in kaznovali le tista v Pos/ tolik° dobR°^a'a’ ki so irnela zaposlene, vodilne in ustvarjala Piščii! ku Hkvidar dohodek- Kaj pa s podjetji, ki so propadla, ki so nUje; Pa So nakonC-e stečaia> na tovarniških dvoriščih ali skla-^airvteni Primer n' po,sebni odpadki. Koga naj inšpektorji kazein. v 1 s®nat stečUZarad' ekolo®ke9a kriminala: prejšnje vodstvo, da b^6 upravitelie ali naslednike, kupce nepremič-
'hase 0 oškodova°d F°d9Ovornost nosili predvsem slednji oziraje	1 tl8*l> ki čakajo na izplačilo dolga iz stečajne
'hočnj st®čaju v ®h sumljivih”
Parne s°dišč n 6 2a °Kolje Mj^tij, ki SoP"dobiva|e sez-u9otovi :P°ravnavi N^čaju’likvi' ^5 katera p0£° so morali 116 ori pr' svoii rt ® )a so ali še
Celjsk6^nskem obP°dl:et'J so našli
2e ■ Pliberški"1 39’ k°Pr-dk®m r ■' dPVornešu	14, ptuj-
PodjetJ >ktorjiSot^
Mie eui k Se hant,- ®dal' doku-dkc^ikoiS^sno^ ki bojna da stopk an začeta ^ urnega Sp|oš bajnega ^'ovitev in-
Učinkovine v kozmetiki
Kozmetični pripravek je sestavljen iz podlage in aktivnih snovi ali učinkovin, ki delujejo na različne plasti kože (površino, vrhnjico, izvodila kožnih žlez). Kakor za zdravilne učinkovine v zdravilih, mora biti tudi za sestavine kozmetike dokazana neškodljivost. Ne smejo dražiti, poškodovati kože ali povzročati alergijskih reakcij. Nekateri izdelki so pod dermatološko ali oftalmološko kontrolo, če se uporabljajo v okolici oči. Prepovedana je uporaba hormonov, antibiotikov in podobnih močnih zdravilnih učinkovin v kozmetične namene.
Ogledali si bomo nekaj najpogostejših učinkovin, katerih imena se pojavljajo na ovojnini kozmetičnih pripravkov.
VITAMINI
Samo za nekaj vitaminov so dokazali, da se iz kozmetičnih pripravkov vsrkajo v kožo in nanjo ugodno delujejo.
Vitamin A (retinol) in sorodne snovi vzpodbujajo nastanek novih celic v vrhnjici kože in zavirajo proces staranja, zato so primerni za starajočo se kožo. Ribje olje vsebuje poleg drugih učinkovin tudi vitamin A, zato se vdelano v mazila uporablja pri suhi koži in v zdravstvene namene. Obnavlja kožo pri površinskih poškodbah in lažjih opeklinah.
Vitamin E (tokoferol) je antioksidant, kar pomeni, da preprečuje kvarjenje maščobnih sestavin pripravkov pod vplivom kisika. Enako vlogo opravlja v koži, kjer odstranjuje proste radikale - snovi nastale zaradi škodljivih vplivov okolja (UV-žarki, dim), ki bi kožo poškodovale. Podobno deluje vitamin C (askorbinska kislina).
torjev je, da je bil dosedanji odnos do ravnanja s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, zelo slab. Okrog 45-od-stotkov pregledanih podjetij delno vodi dokumentacijo o rav-• nanju s temi odpadki; ob začetku stečajnega postopka so v več kot 39- odstotkih pregledanih podjetij stečajni upravitelji formalno prevzeli posebne odpadke, vendar so v zelo malo pregledanih podjetjih v inventurnem popisu stečajnega dolžnika tudi popisali oziroma upoštevali te odpadke - kot breme, ki ga zapuščajo naslednikom oziroma ki ga bodo morali rešiti z denarjem iz stečajne mase. Samo v eni petini pregledanih podjetij posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, skladiščijo skladno z okoljevarstveno zakonododajo, potekajo pa tudi aktivnosti za njihovo dokončno uničenje. V 18 odstotkih pregledanih podjetij so take odpadke oddali odstranjevalcem v državi ali tujini, kar lahko
dokažejo z evidenčnim listom o ravnanju s posebnimi odpadki. Zanimiv je podatek, da je v 25-odstotkih pregledanih podjetij stečajni postopek končan, vendar nadaljujejo z enako proizvodnjo v manjšem obsegu, s po--------------------„i; , nve-
Pantenol je provitamin, iz katerega nastaja vitamin pantotenska kislina. Pomirja razdraženo, por-dečelo, vneto kožo in pospešuje celjenje manjših ran. Ker zadržuje vodo, so pripravki s pantenoldm namenjeni negi suhe, hrapave kože. Najpogosteje ga najdemo v kozmetiki za sončenje in po sončenju ter v otroški kozmetiki.
RASTLINSKE SNOVI
Različni izvlečki imajo učinke podobne (zdravilnim) zeliščem, iz katerih so pripravljeni. Koži vračajo napetost - tonus (hamamelis), delujejo protimikrobno in protivnetno (kamilica), pospešujejo obnavljanje vrhnjice (ognjič). Priljubljenost »zelene kozmetike« narašča in pojavljajo se vedno nove popularne rastline.
Aloa je eksotična rastlina, katere posušen sok vlaži in neguje kožo. V tujini se veliko uporabljajo izvlečki čajevca in cele alge za pripravo oblog.
ŽIVALSKE SNOVI
Najdlje se uporabljajo čebelji proizvodi - med, propolis, matični mleček. Nekatere snovi, ki so bile živalskega izvora, pa zaradi naraščanja živalskih bolezni zdaj pridobivajo iz rastlin. Ceramide, maščobne snovi iz možganov, so tako našli tudi v ajdi.
Kolagen je protein, ki veže vodo in je v koži raztopljen. S staranjem in pod vplivom UV-žarkov postaja prepleten in netopen, koža pa nenapeta in gubasta. Zato ji kozmetika dodaja »mlad«, topen kolagen. Proizvod umetne razgradnje kolagena je želatina, ki nima učinkov kolagena, je pa izhodna snov za pripravo gelov.
Elastin, ki daje koži elastičnost, postaja z leti krhek, zato nastopa topni elastin pogosto skupaj s kolagenom v pripravkih za nego starajoče se kože.
Izvlečki živalske placente so bogati z vitamini, encimi, aminokislinami in drugimi hranilnimi snovmi, ki izboljšajo prekrvavitev in pospešijo presnovo v koži. Zavirajo nastanek gub, seveda pa ne sme-
dbo novih tehnologij. V nekaj podjetjih poteka prisilna poravnava, vendar poteka proizvodnja nemoteno naprej. Čistih je le 5 odstotkov podjetij, torej tistih, kjer je stečajni postopek zaključen in je uveden nov tehnološki proces z novim proizvodnim programom.
Skupno so ekološki inšpektorji popisali 2518,2 tone posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi - v tej količini ni mariborskih odpadkov, saj samo z mariborskega območja posebne odpadke od-važajo><ieposredno na odlagališče za posebne odpadke. Inšpektorji so zahtevali primernejše skladiščenje posebnih odpadkov pa tudi primerno skladiščenje reprodukcijskega materiala v zalogi, vzpostavitev točne evidence vseh posebnih odpadkov (evidenca mora vsebovati naziv snovi, kemijsko sestavo, toksičnost, agregatno stanje, vrsto embalaže idr.), v primerih, ko so bile ugotovljene večje količine posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, pa so zahtevali določitev vrste snovi in začetek aktivnosti za njihovo dokončno uničenje.
Splošna ugotovitev ob sklenitvi akcije je bila, da se s posebnimi odpadki podjetij ob stečajih ne ravna v skladu s predpisi. Tudi v tem primeru se ponavlja ista zgodba, s katero se okoljevarstveniki srečujejo povsod: stečajni upravitelji odgovarjajo, da je zanje zavezujoč le zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Vendar pa so inšpektorji ugotovili, da tudi ta zakon posredno ali neposredno (členi 6, 12, 74 in 80) določa dolžnosti in obveznosti v odnosu do posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, če so ti predmet dejavnosti. Prav tako vztrajalo, da ie za stečainA iinrauL
Hidratantna krema
d.d. MURSKA SOBOTA
Mastna krema
jo vsebovati hormonov.
AHA
Alfa hidroksi kisline, imenovane tudi sadne kisline (npr. glikolna, jabolčna, citronska) so trend zadnjega desetletja. Njihovi predhodnici sta salicilna in mlečna kislina. Kot antiseptik in keratoplastik oziroma keratolitik, se danes uporabljata predvsem za trdo kožo in kurja očesa. Keratoplastiki mehčajo in napenjajo kožo, keratolitiki pa odstranjujejo otrdelo kožo, tako da pride na površje »mlada«, bolj gladka koža. Nove sadne kisline naj bi vzpodbudile naravno sintezo kolagena in elastina, vendar delovanje še ni povsem razjasnjeno.
Previsok odmerek AHA-ja povzroči draženje in luščenje kože, zato naj ne bi presegel 3 do 5%. Višje koncentracije uporabljajo izurjene kozmetičarke in dermatologi, ponavadi za »peeling« - odstranjevanje poroženelih celic kože. Za nežno, občutljivo kožo ti pripravki niso primerni, razen če so obogateni s snovmi, ki zaščitijo pred neželjenimi učinki AHA-ja.
»SKIN REPAIR COMPLEX« (skupek za popravljanje kože)
V celicah kože obstajajo encimski sistemi, snovi ki pospešujejo kemične reakcije »popravljanja« poškodb, ki so jih povzročili zunanji dejavniki. Sposobnost obnavljanja celic je pri starejših ljudeh zmanjšana, zato se dodaja omenjen skupek učinkovin. Pridobljen je iz razgrajenih kultur bakterije Bi-fidus, poznane iz prehrambenih izdelkov (jogurti).
(se nadaljuje) VLADKA ČAHUK VAUPOTIČ, mag. farm.
telje zavezujoč tudi 9. člen Zakona o varstvu okolja, ki v 3. odstavku pravi: Povzročitelj obremenitve oziroma njegov pravni naslednik mora odpraviti vir in posledico svojega posrednega ali neposrednega čezmernega obremenjevanja okolja.
Vsa sodišča in stečajni senati., bodo obveščeni o obveznostih stečajnih upraviteljev glede ravnanja s posebnimi odpadki podjetij, ki sov postopku stečaja ali likvidacije.
BERNARDA B. PEČEK
Taksa in povračilo za obremenjevanje okolja
Zaključna ugotovitev
Takse in povračila iz 80. čl. ZVO so nov pravni instrument, s katerim se tako občine kot država soočajo prvič in pri čemer lahko pride pri predpisovanju do napačne razlage zakona. Vlada Republike Slovenije v skladu četrtim odstavkom 80. čl. ZVO predpiše višino takse in povračila, način njunega obračunavanja, odmere in plačevanja. Država sama kot lastnik mineralnih surovin pet let po uveljavitvi ZVO še ni predpisala povračil zanje, oziroma še ni začela podeljevati koncesij za rabo in izkoriščanje teh naravnih dobrin v njeni lasti na podlagi 21. čl. ZVO. Očitno je tudi to občine napeljalo k zmotni oceni, da so za predpisovanje povračil za rabo in izkoriščanje mineralnih surovin pristojne same. Plačilo za
Domača kremna juha s kruhovimi kockami
V hladnem vremenu se topla in okusna juha družini še kako prileže. Domača kremna juha je zelenjavna, preprosta in hitro pripravljena. Odlikuje pa jo še sodoben način zgoščevanja - legi-ranje, ki je mnogo bolj zdravo kot zgoščevanje s temnimi prež-ganji.
Za pripravo 4-5 obrokov potrebujemo: 20 dag pora (2-3 stebla), 20 dag jušne zelenjave (korenček, peteršilj), 30 dag očiščenega krompirja, 1 čebulo, poper, sol, muškatni orešček. Za legi-ranje: 2-3 žlici kisle smetane, 1 rumenjak.
Očiščen in temeljito izpran po dolgem prerezan por (med listi je pesek) zrežemo na 1 cm široke rezine, olupljen krompir na' četrtine, korenine korenčka in peteršilja na kolobarje, zelen peteršilj prihranimo in ga gotovi juhi dodamo na koncu. Čebulo drobno sesekljamo, popražimo na žlički maščobe in dodamo v lonec. Zalijemo s.približno 2,2 I vode in skuhamo do mehkega. S paliča-
(z nožem) premešamo vse sestavine v loncu, kjer so se skuhale, da dobimo kremno juho.
Po potrebi solimo, popramo in odišavimo z muškatnim oreščkom. Dodamo sesekljan peteršilj.
Juho odstavimo, da popolnoma preneha vreti, in počakamo še 5-8 minut, da se malo ohladi (a je še vedno vroča). Tedaj jo legiramo (zgostimo in izboljšamo). V lončku temeljito zmešamo smetano in rumenjak ter tako pripravljen »legir« med mešanjem vlijemo v juho. Na krožnike razdelimo suhe bele kruhove ali žemljeve kocke . in zalij'emo z vročo juho.
Če moramo juho pogrevati, je ne pogrejmo do vrelišča, ker se rumenjak iz-kosmiči in jedi pokvari lep videz.
Cilka
Sukič
stim
Praznik žena in mater
V marcu na pragu pomladi imamo dva praznika, ko se spomnimo naših žena in mater. Pa se jih res? Oba praznika nosita v sebi pečat materinstva in ženskosti. Prvi žal doživlja razvrednotenje, kajti nismo ga znali praznovati. Pa je sedaj ženska manj vredna in osmega marca ne bo več praznovala, zato ker so ga nekateri uničili. Ni res, da moramo kupovati drage rože, kot to nekateri zatrjujejo, češ da cvetličarji služijo. Spomnimo se drugih praznikov, ali takrat nihče ne služi? Pregovor pravi, da delaj vse, kar delaš, zmerno. Prazniki Valentinovo, osmi marec in materinski dan nas spominjajo, da imamo doma nekoga, ki nam vsak dan opravlja nehvaležna
dobrini, ki je v lasti republike, pripada na podlagi določil drugega odstavka 21. čl. ZVO republiki in občini, v razmerju na podlagi meril razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije.
Nujno je torej čimprej na državni ravni izoblikovati merila in kriterije za obračunavanje povračila za rabo in izkoriščanje mineralnih surovi, za predpisovanje takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, itd., podobno kot je to bilo storjeno v zvezi z obremenjevanjem vode (Uredba o taksi za obremenjevanje vode, Ur. list. št. 41/95, 44/95). Občinam tudi ni mogoče naprtiti vse odgovornosti za predpise, ki urejajo nezakonito povračilo in takse. Z vrnitvijo preveč vzetih povračil in taks bi lahko nastale škodljive posledice, hujše od škodljivih posledic pobudni-
gospodinjska dela, zato se mu vsaj nekajkrat letno zahvalimo z drobno pozornostjo - s cvetjem. Pozornost se ne meri z velikostjo prinesenega šopka ali kakšnega drugega darila. Osmi marec ostaja praznik - svetovni dan žensk, posvečen boju za njihovo enakopravnost. Clara Zetkin je bila odlična vzgojiteljica, izredno delovna ženska. Imela je toplo materinsko srce, občutila je bedo in trpljenje človeka, vseskozi je bila povezana z delovnimi ženskami. In takšne zasluge bi mi zatajili? Ni potrebno, da je praznovanje hrupno, kajti osmi marec se ne meri in ocenjuje po količinah popitega alkohola, razvpitem obnašanju in razvrednotenju ženskosti. S preprostimi stvarmi, povezanimi z ljubeznijo in drobnimi pozornostmi ter cvetjem drug drugega velikokrat najbolj osrečimo.
Možnosti, kako osrečiti s cvetjem, je veliko. Droben bidermajerski šopek osreči še tako bolno, zaskrbljeno in ostarelo osamljeno žensko. Spomladansko cvetje nas kar vabi, da si ga prinesemo v bližino. Tulipani, narcise, teloh, zvončki, mačice itd. Še tako drago darilo nas večkrat ne osreči tako kot majhen droben šopek cvetja s stiskom rok in besedo »hvala«. Nekateri se navdušujejo nad žlahtnim cvetjem - orhidejo, flamingovcem ali vitezovo zvezdo z mešanim zelenjem.
Kakorkoli bomo praznovali, osrečiti moramo drugega, da bomo srečni tudi sami. Olga Varga
nem sodišču, zato se je le-to odločilo za razveljavitev izpodbijanih (že citiranih) odlokov, kar pomeni za občine določene neugodne finančne posledice od zdaj naprej in ne za nazaj.
Ustavno sodišče je lokalnim skupnostim, katerih že citirani odloki so bili razveljavljeni, tudi dalo prehodni rok, da predpišejo namesto razveljavljenega povračila takso, ki bo v skladu z 80. čl. ZVO. Z ozirom na navedeno sodno prakso bi bilo dobro tudi za druge občine (tudi za pomurske), da v zvezi z obremenjevanjem okolja preidejo na zaračunavanje takse in ne povračila, in to v odvi-snoti od povzročene škode, ne pa na primer od količine izkoriščene rudnine. Hkrati pa se morajo občine odreči pristojnosti za predpisovanje takse v primerih, kjer nimajo zakonske osnove za to .
24
televizijski spored od 6. marca do 12. marca
vestnik, 5. marec^
POTK
6V1AREC
TV SLOVENIJA 1
9.00 Glejte, kako rastejo: Teliček
9.10 Tedi, oddaja za mularijo
9.45 Parada plesa
10.05 Humanistika
10.35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
11.00 Dokumentarne iveri
1	1.30 Opremijevalke, ameriška nanizanka
12	.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 6/ 14
13	.00 Poročila
13.10 Gledališka predstava, retrospektiva
14.15 Zgodbe iz školjke
14.45 Polnočni klub
16.20 Mostovi
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Sprehodi v naravo
17.45 Cofko, risanka
18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Kot voda za čokolado, mehiški film
21.40 Baski, dokumentarna oddaja
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Charlie Grace, ameriška nanizanka 23.40 Mojstri jazza
TV SLOVENIJA 2
9.25 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
9.50 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 10.40 Zlata šestdeseta, nostalgija z uredniki 15.30 Aliča, evropski kulturni magazin 16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka
17.30 Pasje življenje, ameriška nanizanka
18.05 Anna Maria, nemška nadaljevanka, zadnji del
18.55 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Zidak dobre volje
21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Tri barve: rdeča, francoski film 23.35 V dvomu, nemška nadaljevanka, 1/8
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Dinastija Monroe - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Muppet TV: Pierce Brosnan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 DosjejiX - 22.00 Na zlatem ribniku, ameriški film - 0.00 Slavni dnevni, erotični film - 1.30 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 14.30 Televizijska prodaja - 15.00 Highlander - 16.00 Krila -16.30 Taksi - 17.00 Supermanove dogodivščine -18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program -19.30 Zlatolaski - 20.00 Izbor filmske zvezde: Charlie Sheen (090 91 51), Emilio Estevez (090 91 52), Matt Dillon (090 91 53) - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 GNES -10.00 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja - 11.00 Risanke - 12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 ZAKOJ PA NEJ - 17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL oddaja v živo -21 00 Videoboom 40-21.55 Videotop -22.30 GNES - 23 00 Iz ZLTV Naj spot - 23.45 Erotika -01 00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, ponovitev -10.05 Iz naših krajev: Cankova - 10.30 Aktualno -10.45 Intervju z dr. Bojanom Korošcem - 11.00 Borzni monitor - 13.15 Video strani - 15.00 TV Gaj-ba - 18.30 Živa, regionalni program - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Tedenski komentar - 19.20 Napoved kulturnih in športnih dogodkov -19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka -13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Z namenom in razlogom - 15.10 Pol ure kulture - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.40 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.20 Izbor hrvaške popevke za Eurosong '98 - 22.35 Opazovanja - 23.05 Poročila - 23.10 Oddelek za umore, nanizanka - 0.00 Freejack, ameriški film - 1.45 Sedmi element - 2.35 Magija - 5.30 Kabaret, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
15.30 Koledar - 15.40 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Serijski film - 21.05 Poročila -21.20 CosbyShow - 21.50 Mafijska pravda, ameriški film - 23.25 Sosed, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Savannah, nadaljevanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Angleški nogomet - 14.00 Peterica na otoku - 14.30 Naš Charley, nanizanka - 15.15 Risanka - 15.25 Pasti, mladinski film - 16.00 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Otroška soba - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni program - 18.05 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Meščani, dokumentarni film - 22.05 Aktualno -22.35 Amistad - 22.55 Črni angel, francoski film -0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije -7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Regije -8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Človek s cilindrom, nemi film - 14.35 Vedno lepe melodije - 15.00 Repeta, izobraževalni program -17.30 Sposojena zemlja - 18.00 Ptičice božje, tv-igra - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Omama pustolovščine: Sam na tečaju - 21.00 Madžarska hiša -22.00 Onstran oblakov, italijanski film - 23.45 Glo-
TV AVSTRIJA]
6.10 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Policist iz Tolza - 11.45 Formula 1, trening - 12.35 Konfeti - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport: Austria - Rapid, prenos - 22.30 Aliens, znanstvenofantastični film -0.40 Chucky - morilska lutka, srhljivka - 2.50 Formula 1, kvalifikacije
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 O ljubezni bomo govorili kasneje, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta- 14.30 Umor je njen konjiček- 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Derrick -21.15 Vsakdanja zgodba -22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Ljubezenska strast -0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Deželni magazin - 10.30 Ribiči na Odri -11.00 Dnevnik - 11.15 Oznaka D - 12.00 Nočni studio - 13.00 Novo... - 13.30 Borza - 14.00 Jaz-zbaltica 96 - 14.45 Šport pod drobnogledom -15.15 Železniška romantika - 15.45 Azil na narkomanski fronti - 16.45 Design - 17.30 Zdravstvena delavnica - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Badlands - 21.00 Moja Praga - 21.30 Borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Husch in kompanija - 23.35 Negativne roke, film -23.50 Cezareja, film - 0.00 Mednarodna umetniška nagrada za video - 1.00 Pogledi s strani - 1.10 Deset pred deseto - 2.10 Jazzbaltica '96.
SOBOTA
7.MAREC
TV SLOVENIJA]
9.00 Cesarjeva nova oblačila, lutkovna igrica 9.35 Risanka
9.50 Neustrašni medvedki v čudežni deželi, ameriški film
11.25 Koncert za tenor in lutnjo
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.20 Čarobni šolski avtobus
13.50 Glasbena oddaja: opera, balet
14.50 Stalag 17, ameriški film (č.-b.)
17.00 Obzornik
17.15 Euromuzika'97
17.50 Na vrtu
18.20 Človeška narava, angleška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20.10 Tv-genij
21.10 Novice iz sveta razvedrila
21.40 Oddaja o turizmu
22.00 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija
22.35 Poročila, vreme, šport
23.05 Tuljenje, ameriški film
0.30 Na vrtu
TV SLOVENIJA 2
9.00 Indaba, francoska nanizanka
9.55 SP v biatlonu
11.10 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 12.25 SP v biatlonu
14.00 Tv-poper
15.00 SP v alpskem smučanju, smuk(ž.)
16.00 Evrogol
17.00 Košarka NBA
17.30 Teniški magazin
17.55 SO v smučarskih skokih, ekipno 20.00 Davidova mama, ameriški film 21.35 Zaključni rez, angleška nadaljevanka, 1/4 ■
22.25 V vrtincu
23.05 Sobotna noč
POP TV
3.00 Formula 1 za VN Avstralije, trening - 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Zverinice - 10.00 Vrnitev v prihodnost - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Fant iz Indije, kanadski film - 13.00 Formula 1, posnetek treninga - 14.00 Super POP, ponovitev - 15.30 Tekwar -16.30 Highlander - 17.30 POP party - 18.30 Be-verly Hills - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Škrlatno znamenje, ameriški film - 22.30 Teksaški mož postave - 23.30 Pobesneli Max 2, avstralski film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur
TV GAJBA
15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Mamice - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Umazan boj, ameriški film - 22.00 Kaskaderji -23.00 MacGyver - 0.00 Zapp
STUDIO AS
9 30 GNES -10.00 TV PRODAJA -10.30 Videoboom 40 - 11.30 Naj spot - 12 15 Videostrani -16.00 GNES-16.30 TV PRODAJA-17.00 Videoboom 40- 17 55 Risanke-18.15 Naj spot-19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -19.50 Utrip - 20 10 GNES - 20.40 Košarkarski klub Creativ v ZDA - 21.45 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE Puconci 1. del - 22.30. GNES
IDEA TV- KANAL 10
9.00 Video strani - 10.00 Živa, ponovitev - 10.05 Mikrofon, odkrivanje glasbenih talentov Glasbene šole Murska Sobota - 10.30 Aktualno - 10.45Te-denski komentar - 10.50 Napoved kulturnih in športnih dogodkov - 11.00 Predstavitev planinskega društva Mura - 11.20 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar -8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Dobro jutro - 11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijski nasveti - 12.50 Pomlad življenja, ameriški film - 14.55 Poročila - 15.00 Briljantina - 15.45 Televizija o televiziji - 16.20 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.05 Svetovne kulture, serija - 18.05 Muppet TV - 18.35 Kanjon nevarnih iger, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.20 Opatija: Forum - 21.10 Gospodar plime, ameriški film - 23.20 Opazovanja - 23.55 Polnočna premiera: Psihološki pristop - 2.25 Psi faktor, serija
ra - 4.20 Koncert - 5.50 Največji uspehi hrvaškega športa -'7.15 Jazz pred jutrom
TV HRVAŠKA 2
10.40 Koledar - 10.50 Navzkrižna igra, ameriški film - 12.15 Dosjeji X - 13.00 Črno belo v barvah: Šerburski dežniki, francoski film - 16.00 Deset največjih svetovnih pisateljev: Dostojevski - 17.00 Po meri - 17.30 Planet Internet - 18.00 Na Lonjs-kem polju, dokumentarna oddaja - 18.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15Triler - 21.15 BegsTibeta, dokumentarni film - 22.10 Ekran brez okvira - 23.10 Oprah Show
TV MADŽARSKA 1
5.50 Sončni vzhod - 8.00 Za otroke - 11.05 Strasti, nanizanka - 12.00 McKenna, nanizanka - 12.55 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik - 13.10 Ameba - 13.30 Zelena žaba - 13.45 Formula 1 - 15.00 Glavni inšpektor, ameriški film - 16.50 Kolo, iz življenja manjšin -.17.00 Po poti - 17.30 Območje -18.00 Thalassa, nanizanka - 18.30 Nanizanka -19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Novi muhasti letni časi - 21.00 Prekinjena partija, film tedna - 22.55 V soboto zvečer, glasbeni klub
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? - 7.45 Regije - 8.00 Turizem - 8.30 Cisterciti - 9.00 Duh kraja - 9.15 Arboretumi - 9.20 Za manjšine - 12.00 Poje Gyorgy Trefas - 12.25 Domoznanstvo - 12.40 Klub '98 -13.00 Okno v Evropo - 15.00 Biseri - 15.30 Or-mansag, 2. del - 16.00 Ljubezni pesnikov - 16.30 Telešport - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje - 20.30 Črno bela revija - 21.10 Tv-četverka - 21.55 Bolnica v predmestju -22.50 Poper, nanizanka - 23.55 Globoka voda
TV AVSTRUA1
6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.55 Smuk za ženske, prenos - 11.05 Smuk za moške, prenos - 12.30 Formula 1, kvalifikacije - 13.15 Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 -16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Iskanje sledov, film - 21.45 Prvinski nagon, srhljivka - 23.45 Formula 1, ogrevanje - 0.15 James Bond-V smrtonosni misiji, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Njegovo dekle za posebne primere, filmska komedija - 11.00 Mož v sivi flanelasti obleki, film - 13.00 Poročila - 13.10 Vdovec s petimi hčerkami, filmska komedija - 14.40 Sedemkrat na teden, film - 16.05 V Avstriji - 16.35 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Zabava za rojstni dan z Udom Jiirgen-som in Jethro Tuli, prenos z Dunaja - 22.00 Poročila - 22.10 Vse je komedija - 0.15 Belo mesto, film -2.00 Ženska s preteklostjo, film
3SAT
7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe Donava Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.45 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 14.00 Novo... - 14.30 Armenske preproge - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Ulična znanstva - 16.00 Hiša mojih sanj, film - 17.35 Nasveti in tendence -18.00 Letalo v vizirju - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Milo Dor - Vsa moja mesta - 20.00 Poročila - 20.15 Sobota, nedelja, ponedeljek - 22.20 Revija Bernfeld - 23.30 Boulevard Bio - 0.30 Pogledi s strani - 0.55 Tohuwabohu - 1.25 Aktualni športni studio - 2.45 Jazzfest Berlin 96
NEDELJA
«. MAREC
TV SLOVENIJA!
9.00 Ferdi, risanka
9.25 Telerime
9.30 Zvezdica, lutkovna igrica
9.55 Orkestralna glasba 20. stoletja
11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Pomagajmo si
13.00 Poročila
13.50 Tv-genij
14.50 Novice iz sveta razvedrila
15.15 Proti njeni volji, ameriški film
17.00 Obzornik
17.10 Gala večer z Avseniki
18.35 Naravni parki Slovenije: Škocijanske jame
19.05 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
20.10 Zoom
21.40 Intervju
22.35 Poročila, vreme, šport
22.55 Jaz, Natalie, ameriški film
0.40 Naravni parki Slovenije
TV SLOVENIJA 2
9.00 Indaba, francoska nanizanka
9.30 Teater Paradižnik
10.20 V vrtincu
10.55 SP v biatlonu
12.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.)
12.55 SP v biatlonu
14.00 SP v smučarskih skokih
15.30 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.)
16.30 Ministranti, nemški film
17.55 Športna oddaja
19.30 Videoring
20.00 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 5/7
21.15 Stoletje ljudstva, angleška serija
22.10 Šport v nedeljo
22.55 Alpe-Jadran
23.25 V New Orleansu, ameriška nanizanka
POP TV
3.30 Formula 1 za VN Avstralije, prenos - 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Klop - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Formula 1. posnetek dirke - 15.00 Tekwar - 16.00 Brez zapor, ponovitev- 17.00 Radijska postaja - 17.30 Mamica na prodaj, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19-20 Vreme - 19.30
21.45 Športna scena - 23.00 Trije bratje, ameriški film - 1.00 24 ur
TV GAJBA
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Velika dežela, ameriški film - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Trg revolucije, jugoslovanski film - 22.00 Glasni šepet, ameriški film - 0.00 Kavarna nočne more - 1.00 Živa
STUDIO AS
9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES -11.30 ZAKOJ PA NEJ -12.30 MOJI MALI PRIJATELJI -13.00 MU-RAŠI nogometna oddaja -14.30 Košarkarski klub Creativ v ZDA - 15.35 Videostrani -18.00 Rokomet RK Polet: RK Krog-19.30 Dnevnik-19.50 Zrcalo tedna - 20.10 FILM - 21.45 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
9.00 Video strani - 10.00 Glasbena oddaja s Heleno Kodrič in Andrejem Okrešo - 10.55 Iz naših krajev: Cankova - 11.10 Intervju z dr. Bojanom Korošcem - 11.25 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Super genialni Viki, računalniška igrica v živo - 19.00 Šola se predstavi - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
8.00 Opazovanja - 8.30 Risanka - 8.50 Koledar -9.00 Poročila - 9.05 Človek, moj najhujši sovražnik, poljudnoznanstveni film - 9.35 Risanka - 10.00 Festival Rovinj ’97 - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorni festival - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box -14.50 Poročila - 14.55 Oprah Show - 15.45 Veliki otok, ameriški film - 17.25 Poročila - 17.35 Serijski film - 19.05 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.15 Miss Universe, prenos iz Opatije - 23.50 Opazovanja -0.20 Virusi, dokumentarna serija
TV HRVAŠKA 2
11.45 Koledar - 11.55 Briljantina - 12.40 Psi faktor, serija - 13.25 Polnočna premiera: Psihološki pristop - 15.55 National Geographic, ameriška serija - 16.50 Simfonijski orkester HTV - 17.50 Alpe-Do-nava-Jadran - 18.20 Etnokajda - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.10 Foxov filmski večer: Super, ameriški film -22.35 Zakonske vode, humoristična serija - 23.00 Naj živi gospoda, italijanski film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Vaška TV - 7.00 Za otroke - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister - 11.00 Puder -11.30 Pesmi B. Erosa - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Poli-Tour - 13.05 Formula 1 - 15.00 Begavčki - 15.30 Verski program - 16.00 Walt Disney vam predstavlja - 17.10 Odločate vi! - 18.10 Halo, svet! - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Kneginja Sandra, nanizanka -21.00 Pobesnelo srce, francoski film - 22.35 Tonik - 23.00 Svet v petdesetih letih - 23.25 Schumannove skladbe
TV MADŽARSKA 2
7.30 Vesoljske igre - 8.00 Cisterciti - 8.30 Civilna korajža - 9.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Telešport - 12.00 Vimenu ljubezni - 15.00 Obvezno čtivo - 16.30 Arboretumi - 16.40 Z glasbo navzdol - 17.00 Pogled domov - 18.00 Donator -18.30 Človečki - 19.00 Kolumb in doba odkritij -20.00 Koktajl-bar - 21.30 Telešport - 22.00 Dokler še živimo, nanizanka - 22.45 GeneracijaX: Qua-drophenia, angleški film
TV AVSTRIJA!
6.00 Otroški program - 9.20 Disneyev festival -10.15 Superveleslalom za moške, prenos - 11.25 Superveleslalom za ženske, prenos - 12.30 Krik izgubljenih, film - 13.50 Formula 1, dirka za veliko nagrado Avstralije, posnetek - 15.59 Piramida sončnega boga, pustolovski film - 17.30 Nenehni nesmisel - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.55 Kolumbo - 23.25 Popolni umor, kriminalka - 0.50 Tenis, finale turnirja v Indian Wellsu
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Zaljubljeni ljudje, film - 10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje -15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Kralj arnik, film - 16.50 Salve smeha - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko muzika igra - 21.50 Poročila - 22.00 K stvari -23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično - 0.55 Teden kulture - 1.20 Pogledi s strani
3SAT
9.30 75 let Walterja Jensa - 11.15 Aliče Guy- Bla-che, film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija - 15.15 Therese Giehse ima 100 let - 16.00 HITEČ - 16.30 Moč greha - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti -18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes -19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Podelitev nagrade za malo umetnost - 21.30 Pilotka pod polmesecem - 22.30 Ženske slike in televizija - 23.30 Besedo ima javni tožilec
PONEDELJEK
9. MAREC
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Pogovor
0.50 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
9.00 Moesha, ameriška nanizanka
9.20 Pasje življenje, ameriška na® , 9.50 Anna Maria, nemška nadalje''3"!
dnji del
10.40 Zaključni rez, angleška nadaj 1/4
13.00 Slaba družba, ameriški film
14.35 Alpe-Jadran
15.05 Šport v nedeljo
16.20 Strici so mi povedali, tv-nadaJ
17.30 Trdno v sedlu, novozelan^’'
18.05 Rodbina Mogadorskih, franco-daljevanka, 11/12
19.00 Lingo
19.30 Videoring
20.00 Studio City
21.00 10.000 obratov
21.50 Pomp
22.50 Brane Rončel izza odra
0.15 Studio City
POP TV	J
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 1	,|J
- 11.45 Športna scena - 13.00 ROP Športni krog - 14.00 Obalna straža -1।
15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17, J - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna st® ;
19.20 Vreme .- 19.30 24 ur - 20.00 PO" £ cist, ameriški film - 22.15 Možjevnw । Nevarni Johnny, ameriška komedija -
TV GAJBA	j
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -- 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17'0" 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regiona^jj 19.30 Zlatolaski - 20.00 Vesoljski Druga zemlja - 22.45 M.A.S.H. - 23-' policija - 0.30 Živa
STUDIO AS	1t<
9 30 Rokomet RK POLET : RK KROG sanke-12.00 Videostrani-16.00 : RK Krog - 17.30 ZAIGRAJMO IN Z",/ DOMAČE Puconci 1. del -18.30 Videost™ Risanke -19.00 GNES informativna od’ TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30TE%^. informativna oddaja - 22.00. ZAIGRAJO MO PO DOMAČE Puconci 2. del - 23 23.00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor
per genialni Viki, računalniška igrica -predstavi - 11.00 Borzni monitor - 13-- 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regio^ 18.35 Z Gorazdom med našimi športnik1 J nika - 19.00 Aktualno - 19.15 pregled športnih dogodkov - 19.30 TV
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - J 10.05 Izobraževalni program - 1T3 J
12.00' Dnevnik - 12.25 Rejec govedi. M.
- 13.15 NewYork, nadaljevanka- l3' 14.00 Poročila - 14.05 Ekran brez o* J Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 program - 17.00 Hrvaška danes - j? sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 torbe, drama - 21.00 Narava politika'jjf' riške sanje, dokumentarna oddaja ' vanja - 22.40 Filmska noč z Ingrnarjem • l Poletje z Moniko - 0.15 Poročila
TV HRVAŠKA 2	4
14.50 Koledar - 15.00 Bratovsko
film - 16.25 Za otroke - 17.05 daljevanka - 17.55 Pazi, steklo! -
19.00 Županijska panorama -
20.10 Kviz - 20.25 Murphy Brovvn -la - 21.10 Leteči odred, nanizanka' .
glasbena oddaja - 22.45 Vojna v Ru
TV SLOVENIJA!
9.00 Sprehodi v naravo
9.15 Cofko, risanka
9.40 Risanka
9.45 Novi raziskovalec, ameriška serija
10.45 Človeška narava, angleška serija
11.35 Na vrtu
12.05 Oddaja o turizmu
12.30 Utrip, Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja
14.00 Intervju
14.50 Zoom
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Radovedni Taček: Vreteno
17.45 Očividec, ameriška serija
18.20 Recept za zdravo življenje
10.05 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik
20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 10/
34
21.05 Iz Machiaveliia, angleška dokumentar-
TV MADŽARSKA 1
12.00 Zvon, ura novic - 13.00 PeS^ p« 14.00 Za manjšine - 15.00 Zasedah 16.00 Igra ansambel Rajko - 16-3° auil)fU ni, nanizanka - 17.00 Popoldans 17.15 Regionalni program - 1
18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19j । (liri3 - 20.00 Povej, če me ljubiš, 1 •
Marec 1848 - 21.35 MixishoW '
23.05 Mi, dvajsetletniki, sovjetski H
TV MADŽARSKA 2 J 11.00 Poljska slikanica -	A'
12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Der
14.00 Skupščinski dnevnik - 1 .^ini^ lamenta - 16.50 Repeta, izobraz®
17.30 Znanstveni poročevalec '.(/nviP6,® drdra, nanizanka - 18.20 Mojs , o' Madžarska danes - 18.55 Pravil^ - 2^ nik, šport - 20.00 Naravoslovni ' polk plus - 21.00 Šport ekstra - 2l'Bort>as deljkih - 22.00 Evropski kino: B španski film - 23.40 Globoka vod
TV AVSTRIJA 1
11.45 Konfeti - 12.10 Kalimero družinaTrapp - 13.15 Risanke -
15.40 Zvezdne steze - 1 ® Gl®
17.15 Vsi pod eno streho " 1 bija - 18.05 Roseanne - I8,3 družina - 19.00 Karolina v velem sliki - 20.15 Medicopter 117 ' .^i, 33 prehrane - 22.50 Smrtonosni d*
TV AVSTRIJA 2
10.35 Bogati in lepi - 11.15	pod<^.:
ročila - 12.05 Orientacija - Lb
13.00 Poročila -13.10 Ljuba drkonjite./L va cesta - 14.30 Umor je
Bogati in lepi - 16.00 Kraj sreč0™	J
17.05 Dobrodošli v Avstriji - , jissl (X 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pog10^.^ Gorski zdravnik -21.05 Tema '
- '
3SAT	Aflp«
11.45 Žebelj na glavo! -12'3%,45^ A 13.00 Zdravstvena delavnica -
dediščina človeštva - 14.00 L^etiJ/U'
14.45 Klub seniorjev - i5-3a6oo^w 15.55 Po sledeh Evrope - 1b7
16.45 Spomeniško varstvo - 1 j g, 1$ , - 17.45 Raziskovalni magazin - mjib ;
- 19.00 Danes - 19.20 časža ročila - 20.15 Udarna zgodba '
- 21.30 Novo - 22.00 Poročila
torek
jo. marec
^SLOMMIAl
9.15 9.45
10.35
12.05
13.00
15.30
16.20
17.00
17.10
17.30
17.45
18.20
19.10
19.30
20.05
21.05
22.00
22.50
23.10
0.05 0.55
Radovedni Taček: Vreteno Očividec, angleška serija Recept za zdravo življenje Gala večer z Avseniki
Savannah, ameriška nadaljevanka, 10/ 34
Poročila
Iz Machiavelija, angleška oddaja Prisluhnimo tišini
Obzornik
Po Sloveniji
Mejniki naravoslovja in tehnike
Ob jezeru, francoska nadaljevanka, 3/ 7
Besede
Risanka
Dnevnik
Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 10/26
Made in Slovenia
Odmevi, vreme, šport
Kdo je glavni, ameriška nanizanka
Gabriel Garcia Marquez, španska dokumentarna oddaja
Besede
Svet poroča
TV SLOVENIJA 2
8 00 Moesha, ameriška nanizanka
9.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
9.55
13.30 15.05
16.30 17.25
18.05
18.55 19.30 20.00 20.55
21.30 22.15
23.25
Rodbina Mogadorskih, francoska nadaljevanka
Tri barve: Rdeča, francoski film Studio City
V New Orleansu, ameriška nanizanka Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
Modni atelje, nemška nadaljevanka, 1 /
Kolo sreče
Videoring šport
Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka
Pilotka' nmerika nadaljevanka
pa -12.00 POP n !? °° Senca - 11 -0° Esmeral-- 14 on H7 ' 13 00 POP kviz - 13.30
530 Senca 1°™ StraŽa * 1500 Tarzan ‘ l?'0°Roseannl 8ralda ' 17-3O pOP Kviz
Vreme -19 J,8.’30 Obalna straža ponoči -ameriških ' 2000 Zgodba Ryana ^■30 Na zdravil ’ 21 45 Bolnišnica upanja -' antoni. arnerišk fii ' 23 00 Lov za zelenim dia-enskifilm. 1.00 24 ur
®AJBa
“■DO 24 Ur g
bi' 16-Oo' Kr'i?a° B°™i monitor - 15.00 Highlan-' 18 00 M16i3° Taksi ' 17 00 Vesoljski 19 3° M^ce-18.30 Živa, regionalni
tl?10 AS
0B MURI -11.30 ZAi-"lliri?^6°strani - ir D0MAČE Puconci 2.del -GNp«18 00 Vido' 00 QNES -16 30 teden ob ^Ool^rtriatNn03' 18 30 RisanKe - 19.00 - 2oH?aja ' 19 30 TV Dnevnik -SET1GRAJMO IN ZAPOJMO PO
Posnetek8 '21 00 NK BELTINCI: NK (|) 23 °ovideXl9°metne tekme ’22 30
kanal 10
šPon^^itev -	monitor - 10 00
10.45A ' 10 20 k°5 Z Gorazdom med našimi 13.307°^iponedei0^3 ' 1030 Aktualno -regi0l>strart !'1100 Borzni monitor -4dnipr°gram - 18 °° ™Gaiba ' 18 30Živa, ^ero n ’ ipPetaža mlS starimi obrtmi v dana-
U n Prek|H " 19-30 TV Gajba
12^00 n°bražew nrlr°iutro ~ 1000 Poročila -' 13jsl'1' 12 oam ' 1130 Za otroke -13.45 York n'rt f ejec govedi, nadaljevanka 1445T8r*ke	' 13 40 Poročila -
sanka !iz Policistovi dokum8ntarna oddaja -’S4S Izdh5'-0 0Pera B°nbe' drama ' 1500 Rl' n~S- 18 nihalni Drnnr°X ' 16-40 Poročila -'19-30 n° kol° sreče - io ' 17 00 Hrvaška da-
J6ntarnaDnevniK - 20 u 40 Novice iz znanosti
' 21 n« TUllUra ziv|ienia' doKu-
1^*4«
žl^nka^'lem vrtu ameriški vestern l^feka 7,45 Prizma 1 »5 Re'ec 9«vedi na-b 2°-3o u?aonorama - 19 an18-35 Hugo - 19.00 P °V	' 21 10 p Dnevnik ■ 20-10 Kviz
lin Vani Pred 2 AndrejoSzp VZh°d ' 935 Vino in S°	- 12 nn V 110° Walt Di-
rninai° Dhevnik 1'1s-35 Krai°° Katoliaka kronika nanizanka -
m 166a - 2^ - 21 25 m 96nca - 20-50 Kri-
Sz	- 21-30
Regije - 7.00
Nr^^en??^	V|ade .
« ' 17 3oV l6-3ot±Wik - 8-30 Za-5trovineC°stni valiarl8p°zaben ?la' izobraževalni ' 19 3n 18-30 M ldra- nan?!8*^ stoletja -ž1.OolDnevnl ^Kadanpl^ ' 18-20 Moj-8ar°*asva°b ekstra ' 2o.oo~ J8'55 Pravli'ca ba'0pel 21 '30 Ar i Marec 1848 -
°'SOVr^
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Kolumbo -11.45 Konfeti -12.10 Kalimero -13.15 Risanke - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport: Rapid - Sturm, prenos - 22.30 Novinec, kriminalka - 0.25 Drugi poskus, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.00 Življenjske sanje -21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin -10.55 Kstvari - 12.10Tema - 13.00 Čas za serviranje - 13.30 Raziskovalni magazin - 14.00 Reportaža - 14.30 75 let dvotaktnih motorjev -15.00 Zvonovi svete Marije, film - 16.35 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Skoraj popolna ljubezen, film - 21.45 Hitrejša prehrana, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Krik in bes, film - 23.55 Apropos film - 0.30 Deset pred deseto
SREDA
11. MAREC
TV SLOVENIJA 1
9.00 Ob jezeru, francoska nanizanka
9.25 Mejniki naravoslovja in tehnike
9.45 Besede
10.35 Charlie Graoe, ameriška nanizanka
11.30 Kdo je glavni, ameriška nanizanka
12.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 10/26
13.00 Poročila
13.10 Jaz, Natalie, ameriški film
14.55 Svet poroča
15.30 Made in Slovenia
16.20 Obzorja duha
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Pod klobukom
18.20 Zaročenca, italijanska nadaljevanka, zadnji del
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka
21.05 Osmi dan
21.30 (Ne)znani oder
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.55 Newyorška vročica, ajneriška nanizanka
23.25 Koncert simfonikov RTV
0.55 Osmi dan
TV SLOVENIJA 2
8.25 Otroški svet, nanizanka
8.55 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.)
10.00 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
10.30 Modni atelje, nemška nadaljevanka
11.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m.)
13.00 Sobotna noč
15.00 Posnetek smuka
16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka
17.25 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
18.00 ^-dobrega gnezda, nemška nanizanka
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Kvalifikacije za EP v rokometu (ž.), Slovenija - Rusija
22.00 Sestre, ameriška nadaljevanka, 20/22
23.00 Lov za zakladom, francoski kviz
0.05 Posnetek smučarskih skokov iz Faluna
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Bolnišnica upanja - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Dekle v nevarnosti, ameriška kriminalka - 21.45 Newyor-ška policija - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Nilski dragulj, ameriška komedija - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Zdravnice, ameriški film - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 GNES -10.00 NK BELTINCI: NK SET VEVČE posnetek nogometne tekme - 11.30. ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE 3.del -12.00 Videostrani- 16.00. GNES - 16.30. NK BELTINCI : NK SET VEVČE posnetek nogometne tekme -18.00 Videostrani - 18.30 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE Puconci 3. del - 19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 Iz produkcije ZLTV - ETV ZASAVJE -21.00 FILM -22.30 GNES - 23.00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, ponovitev - 10.05 S starimi obrtmi v današnje dni - 10.30 Aktualno - 10.45 S kamero po Prekmurju in Prlekiji - 11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Prekmurska kuhinja: Koline, 2. del - 19.00 Aktualno - 19.15 Filmska ponudba naših kinematografov - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -14.00 Poročila - 14.05 Kultura življenja, dokumentarna oddaja - 14.50 Risanka - 15.10 Za otroke -15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -
nn un.oivo rtanes - 18.00 Kolo sreče - 18.35
Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Sinovi neviht - 22.25 Opazovanja - 23.00 Nasmeh poletne noči, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
14.35 Koledar - 14.45 Živ ali mrtev, ameriški vestern - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Gotsko kiparstvo na Hrvaškem -18.25 Hugo- 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Jalna, nadaljevanka -21.15 Poročila - 21.30 Igralnica, ameriški film -23.10 Frasier, humostistična serija
TV MADŽARSKA 1
10.05 Ponovitve - 10.50 Marec 1848 - 11.15 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic -14.00 Za manjšine - 15.20 Grad avantur - 15.50 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Vsakdanje stiske - 17.10 Iščemo pogrešane - 17.15 Regionalni program - 17.55 Verski program -18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Povej, če me ljubiš, 2. del filma - 21.30 Marec 1848 - 21.40 Aktualno - 22.40 Volka se ne bojimo, ameriški film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Regije - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Poljska slikanica - 11.30 Marec 1848 - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Nekje in nekoč, madžarski film -14.35 Duh kraja - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Napisne table - 18.00 Cestni valjar drdra, nanizanka - 18.20 Mojstrovine - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X - 20.45 MTV plus -21.00 Šport ekstra - 21.30 Hotel Menthol - 22.00 Bomo preverili - 23.45 Stoj, meja!, ameriški film
TV AVSTRIJA]
10.20 Obalna straža - 11.20 Smuk za moške, prenos - 12.35 Pojoča družina Trapp - 13.15 Smrkci -14.50 MacG.yver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Množična morilka, srhljivka - 21.40 Nogomet - 22.40 Plačanec, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Princ železnega srca, pustolovski film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme, - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Upova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza -21.50 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Pozdravite mi Dunaj
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 čas za kulturo -9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Prek ceste - 12.00 ML Mona Liza - 12.30 37 stopinj - 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj -15.45 Pur TV - 16.15 Rojstvo v hiši -16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Avti in mobili - 17.45 V Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Brizantno - 20.45 Prepir - 21.15 Zelena vest - 22.00 Poročila - 22.25 Mladi Hitler, TV-igra
ČETRTEK
12. MAREC
TV SLOVENIJA 1
9.00 Pod klobukom
9.45 Huda žeja malih ščinkavcev
10.30 Glasbena oddaja
10.55 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija
11.30 Newyorška vročica, ameriška nanizanka
12.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka
13.00 Poročila	.>
13.35 Koncert simfonikov RTV
15.00 Naravni parki Slovenije
15.30 Osmi dan
15.50 (Ne)znani oder
16.20 Slovenski utrinki
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
18.40 Zenit
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 7/
14
21.05 Tednik
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Opremljevalke, ameriška nanizanka
23.20 Polnočni klub
0.50 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
1.10 Zenit
TV SLOVENIJA 2
8.25 Otroški svet, nanizanka
8.55 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m )
10.00 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
10.30 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka
11.55 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.)
13.10 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja
13.40 Tretja skala od sonca, ameriška nanizanka
14.10 Pomp
15.10 Posnetek super veleslaloma
16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka
17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
18.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka
18.55 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 šport
20.55 Sestre, ameriška nadaljevanka, 21/22
21.40 Kaspar Hauser I., nemški film
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Razprtije - 13.00 POP kviz-- 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan -15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim - podarim - 21.00 Melro-se Plače - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravjel -23.00 Na tul račun, amnriška knmartiia - 1 00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der -16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! -18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program -19.30 Zlatolaski - 20.00 Dosjeji X - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 GNES - 10.00 ZLTV-ETV ZASAVJE - 11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 Iz produkcije ZLTV -ETV ZASAVJE -17.00 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 MEHANIKA 1951 -21.30 Naj spot - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, ponovitev - 10.05 Prekmurska kuhinja: Koline - 10.30 Aktualno - 10.45 Filmska ponudba naših kinematografov - 11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Svet mode - 19.00 Aktualno -19.15 Intervju - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 NewYork, nadaljevanka - 13.40 Risanka -14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito - 21.05 Dokumentarni film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovanja - 22.55 Doba zarot, serija - 23.20 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.30 Koledar - 14.40 El Diablo, ameriški vestem -16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.50 Planet živali - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - 21.25 Poročila -21.40 Seinfeld, humoristična nanizanka - 22.10 Pošast, italijanski film - 0.00 Trde glave, ameriški film
TV MADŽARSKA]
5.30 Vaška TV 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Halo, svet! - 10.50 Marec 1848 -11.05 Tango triglasno, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Igra ansambel Locomotiv GT - 14.00 Za manjšine - 15.20 Grad avantur - 15.50 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00
RADIO MLRSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 7.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo - r 19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TVr- 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.,15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in. pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od-
Nujna pomoč - 17.10 Begavčki - 17.20 Album smešnic - 17.45 Regionalni program - 18.00 Žalovanje, 1. del - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 284. del - 20.35 Marec 1848 - 21.00 Večno članstvo - 21.50 Aktualno - 22.50 Temna stran, španski film - 23.45 Stephane Grappelli v New Orleansu, angleški glasbeni film - 0.35 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
7.45 Regije - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Drobna darila, kanadski film - 14.30 Duh kraja - 14.45 Simboli - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 S seje vlade - 18.00 Cestni valjar drdra, nanizanka - 18.20 Mojstrovine -18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše stoletje - 21.00 Šport ekstra - 21.30 Orient Dixieland Band - 22.00 Pri luči, gledališka igra
TV AVSTRIJA!
10.15 Safari v pekel, pustolovski film - 11.45 Superveleslalom za ženske, prenos - 13.15 Risanke -14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.50 Zunaj meja - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva
3SAT
7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija -11.00 NDR šov - 13.00 Avti in mobili - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 70 let Paula Kuhna - 15.40 Televizijsko srečanje - 16.30 Upton Sinclair in čikaške klavnice - 17.15 Novo -17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 38, film - 21.45 Nobenih udarcev, kratki film -22.00 Poročila - 22.25 Berlinska srečanja - 23.00 Sledovi očetov - 0.20 Deset pred deseto
mevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -1 2.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06,10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski -21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -*07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09,15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
Vestnik
vestnik, 5. marec
26
DRUŽINA KMETIC
Riše in piše: I.
STVAR. Jf FEJST m. iz LUBLANE je
m
dtjer si ^zRo6 in ZaRoč podajata roRo
18»
CV teto« pomladno« vgdušjl p/ted Je« snejgon v nedc- \ fo, so ge sko/to odcveti gvončki v Omski mejdj pa k/te \ <>Uito pa rokice v ma/tkišavskon fougi pa se^e d/tiijgo \ cuetje je gacudo, med d/tiijgtn so pa pognali tildi kaktusi ^Dosta tej kaktuse^ je bltou na otoškon ig/tišči med stanovanjskimi Moki v Soboti kite AAtne uftce. Samo ka so tou nej biftj kaktusi s topski k/tajo^ ftki kakeci od domači peseko^, šte/ti se odijo s svojimi ljubečimi gospodinjami t/tejbit sakše gojno g^ij na otoško ig/tišče. Oto se je ^efa mafo tanej p/ipefc v Soboto, ka poišče nekše mesto, pa je gag^e-dno na otoškon ig/tišči med tejmi bfokami pet ve/ttinj pa šest pesekof, šte/ii so poskočno skaka® po ig/tišči, ovohava® eden d/tiijgoga, piijšča® s sebe kakece pa kite sakšoga ig/taPa na ton otoškon ig/tišči gdigava® gadnje tace, ka so fegej šp/tio-no® mafo vodice s svojega tejfa, ga gegen čfoveškin mafčkon, šte/ti se p/tejk dneva te vesefo po ton spihajo pa delajo s pejska tildi se^e ^igu/tice. 0 je maN vfegen pej-sek, se Me ^kiip dn^L Olefttinje so pa stafe pa jako &o besedovale, ve/tjetno od svoji {uMenčkoJ, kak je sakši ga sebe p/tis/tčen pa čeden, gCij tePko ka gučati ne vej. EKa bi šie/ta mej®i kakši p/tipomoček ga s/tanje ^kiip pob/tati, je niti slučajno nej bifou /tagvidno. ‘Ttod vhoden v soboški pa/tk je na vsej vstopaj napisano, ka mo/tejo lastniki psov meti p/ti-pomočke ga posp/tavido pesji igtobkoL tu na ig/tišči med Mokami pa tou nind/ti ne pijše, pa se gatou deca fejko na ig/tišči špidajo s pesjimi d/teki pa s pejska Cegej gidajo g/ta-dove, či je pejsek navfageni s peško scaftno. Ato ga naše ma®ke, je p/tavo ^efa, pa se gamisfe nad {jubegnijo fijubi-te£jo^ mafeh živali, šie/tin so psi več kak deca.
W(MWI JE ZAVRELO...
«... m MO
BILI KAJ EA PITI?
HOPA , PoJBE/ DAJTE MALO MER, KA MO LEJKO ŽE IDN0UK2OJ, GELI&AR!
& MO TOMI MAFDASI TOU DOLILI TE DO TUJ DRUJ61 NAVALILI E NAN, RA DETUW0 TURlSTOF
KAK V... V... TOKAJ/
Turčija - dežela na dveh celinah
Peti del:
Slovo
Kemer
Eden zadnjih izletov, kamor so nas peljali naši gostitelji, je bil v letoviško mestece Kemer, ki leži dvainštirideset kilometrov zahodno od Antalye. Nasploh je zahodni del mediteranske obale v Turčiji lepši kot vzhodni, saj so tukaj med hribi, ki se spuščajo v morje in ki so pokriti z gozdovi, skriti številni zalivi, medtem ko so na vzhodu le peščene plaže in razpote-gnjeria naselja. Že sama Antalya po legi nekoliko spominja na Rio de Janeiro, cesta do Kemerja pa je speljana skozi prelepo območje, zato ni čudno, da temu delu pravijo »obala svetlobe«. Kemer je bil načrtno zgrajen tako, da se’ vklaplja v okolje, tako da je to odlično izhodišče za preživljanje idealnih počitnic. Značilen pečat mestu, kije še posebno priljubljeno med nemškimi in angleškimi turisti, daje marina, ki je brezhibno opremljena. Kupci lahko uživajo v mnogih trgovinicah s spominki, čisto ob obali pa je nekaj lo-kalčkov, tako da človek lahko uživa v senci parka le nekaj metrov od morja. Le-to je v Kemerju označeno z »modro zastavo«, to pomeni, daje popolnoma čisto. Edino, kar malce kazi videz tega priljubljenega letovišča, je par betonskih hotelskih kolosov, ki pa so na srečo kar precej skriti v gostem zelenju.
Naši gostitelji so se spet izkazali z izvirno idejo, tokrat eno najoriginalnejših na vsem potovanju. Peljali so nas na vrh hriba v pristanišču, kjer je tako imenovani »šotor Yoruk«. To je kotiček, kamor lahko
ljudje pridejo po svoj duševni mir, pripeljejo s sabo ljubico ali pa skupino prijateljev in si privoščijo urico ali dve »ne delanja ničesar«, razen pijače in jedače. Po trije jedo iz iste sklede, medtem ko sedijo na debelih preprogah, kajti stolov ni. Seveda se morajo pred vstopom sezuti, znotraj pa se lahko kadi. To za nekadilce ni poseben problem, kajti šotor je ob straneh povsod odprt, tako da se ob počivanju lahko še uživa ob razgledu na odprto morje. Pod streho so skriti zvočniki, iz katerih prihaja turška plesna glasba, zato obiskovalci večkrat tudi zaplešejo na sredini šotora. Tolerantnost je zagotovljena.
Odhod
Po Kemerju smo nagrajenci vedeli, da se bliža konec našega potovanja, zato se je med nas zavlekla žalost. Na poti smo preživeli deset dni, samo po kopnem smo prevozili blizu tri tisoč kilometrov, večino od tega v avtobusu, ki je bil polprazen, saj nas je bilo samo šest nagrajencev in enako toliko gostiteljev, tako da so se med nami stkale močne prijateljske vezi. In proti koncu smo se že čisto navadili na vse, na več stokilometrske avtobusne vožnje, na sprejeme in na to, da imamo vse zastonj. Toda to, kar bom sam najbolj pogrešal, je babilonska mešanica jezikov, ki smo jih govorili v avtobusu. Lina, Bela in jaz smo se s svojimi vodniki pogovarjali v angleščini, gospod Michel s svojim gostiteljem Nedžad bejem v francoščini, Sa-bry s Turgut bejem v arabščini, Kambiz pa z gospodom Muštakom v perzijskem jeziku. Med sabo smo nagrajenci komunicirali v angleščini, vendar sem včasih z gospodom'Michelom spregovoril francosko,
PRIŠO EN BOGATAŠ, PA ŠČEJ TU PRI NAS 'METI SVINSKO FARMO.
ka je tou
LU ELANA?
V MOFCE OD1JO NA POPUST SAMO ŠKRWI JODMRI. GES TOO ZNAN - MOJ ZET
DELA TAN.W VRATAR /
MOJ PAJDAŠ PA WID'FM
NEMO PoOMJ, KA
Do LJUBLJANČAN I W MAP^VIL
ZOVI,., KOLOŠI..,. KONCU
GES ki EN
Spričo /

z Belo sva ugotovila, da imamo Čehi in Slovenci mnogo podobnih besed, Sabry meje ves čas učil arabsko, kar je razumel tudi Kambiz, poleg tega so nas gostitelji naučili še najpomembnejše turške besede, vodja oddelka za tujejezične programe pri Glasu Turčije Rafit bej, ki je bil naš vodja potovanja, pa je znal italijansko, tako da sva si včasih izmenjala par besed v tem jeziku, in tako naprej in tako dalje. Ni čudno, da sem bil kasneje pri svojem prihodu v Slovenijo čisto zmeden, ker so vsi govorili - samo en jezik!
Enako sem se zabaval tudi v situacijah, ko so nas prodajalci na ulici spraševali, odkod smo, saj tako raznolike skupine verjetno še nikoli niso videli. Kam bi vi dali Iranca, Ej^pčana, Francoza, Slovenca, Američanko in Čehinjo, ki so obkroženi s Turki? Barvnih nians kože, kolikor hočete. Zato ljudem nikakor ni bilo jasno, iz katere dežele prihajamo. V Istanbulu so nas okarakterizirali za Špance, v Antalyi pa je nas neki prodajalec vprašal celo, ali prihajamo iz Čečenije. Bili smo zares svet v malem, kar je bila zame najlepša ideja celotnega nagradnega potovanja. V Turčijo sem šel z željo, da vidim čimveč dežele, nisem pa si mislil, da bom našel pet zelo dobrih prijateljev. Stiki med nami še vedno obstajajo in mogoče se bomo nekega dne spet srečali pod polno an-talyjsko luno.


Gostitelji
Krivično do naših gostiteljev bi bilo, če ne bi spregovoril o njih še par dodatnih besed, saj se mi zdi, da njihove gostoljubnosti nisem predstavil v pravi luči. Najlepši primer za to je moja prva noč v hotelu v Istanbulu, ko je k meni prišla moja gostiteljica Duygu in me vprašala, ali želim kakšen propagandni in turistični material o Turčiji, da se bom lažje pripravil na potovanje. Rekel sem, da bi to rad videl, vendar pa ni treba takoj. Duygu se je vrnila čez dve minuti z mapo, ki je tehtala kilogram in pol, saj je bilo v njej petnajst barvnih katalogov. Vsaka regija, vsako mesto, vsak košček Turčije je bil pokrit z velikimi turističnimi prospekti, poleg tega pa smo dobili še turistični vodnik po Turčiji in načrte za vsa večja turška mesta: Istanbul, Antalyo, Ankaro, Izmir, seveda vse v angleščini. Potrebno mi je bilo še nekaj časa, da sem razumel, da je to moje za stalno in ne samo za čas potovanja. Ampak tako je s Turki, kar ti dajo, ti dajo za stalno. Ob koncu potovanja smo dobili še vsak po en spominek, eno uro in dve avdiokaseti, na katerih so bili posneti naši intervjuji in gla-



Kemer je najbolj priljubljen med nemškimi turisti.
da v čezmerni dobrohotnosti Turki tudi kaj pozabijo, saj je toliko stvari, ki bi vam jih radi dali. Tako sem enkrat omenil, da bi rad kupil navijaški šal nogometnega kluba Galatasaray za mojega prijatelja, pa mi je gospod Muštak rekel: »Nič ne kupuj. Dobiš!« Potem pa je kar pozabil in sam sem seveda ostal brez šala. V Ankari mi je eden od vodilnih ljudi turške radiotelevizije govoril o svojem izletu na Kitajsko in me kar naenkrat vprašal: »A bi rad imel kasete s kitajsko glasbo?« Ko sem odgovoril pozitivno, je rekel v Muštakovem slogu: »Dobiš!« A je kasneje na to pozabil. Vendar me ne razumeti narobe, take stvari zares pozabijo, saj bi vam radi dali toliko tega, če ste njihov gost, daje prav, če vmes tudi kaj ostane doma pri njih.
Pri večerji in izletih so tako striktno pazili, da nobeden od nagrajencev ni bil sam, daje to včasih bilo že moteče. Fotografirani smo bili najmanj petdesetkrat, tako da smo se na koncu počutili kot kake
tsko postavili v »uradne P°ze. v« smo razen redkih izjem ve°n 'G
luksuznih restavracijah, nase J radiotelevizije v Ankari tudi z $rStoN direktorjem, nato pa še s celo nikov, kar je bilo za naju s
preveč. »Ni nas treba neke politike, mi smo čisto dje,« je bil najin »krik v to je bilo razumljivo, saj s,°.a|aO pokazati najboljše, kar TufCTj nudi. Seveda smo v zamen0 / ci morali pristati na štiri *ntEatv« brez vsakršne priprave, efi bulu, enkrat v Ankari v Pr0^jjiski y Turčije, enkrat na lokalni ra Lara v Antalyi, enkrat pa ce °nas turških časopisov, in mo« ti, saj smo vsi nagrajenci °Pr to’ vore brezhibno, kot da bi n rutina.	Jr
<^l
^estnik, 5. marec 1998
Vestnik
motoma vozila
tni7«3 ’ Prodam. TeL: 71 374.
BS™ “Ste n:
Prvihs^k°RT 1,4 >’ letnik 1992' ml7?60 ' Pr0dam' TeL 61 623^ striran do>febn)US; letnik 1993’ regi-TeG74MXa69gOdn°PrOdam' ran, Prodam l987. karamobli-»Mu?!9WAdNTR-° '’6 GLSL 1«-prvi lastnik ',prevozenih 43.000 km, rambolirano po °hranjeno, neka-ml749i’Prodam. Tel.: 51 447. ^ko	19861 prodam.
'M ^ro^triran, po de-^KsS^Pro^-TraktorCcafe m, dvoosno nra^brano’širine 2-60 tonsko, traXt^rkv k^?’ prekucno, 10-torski nakladalni Tehnostroj, trak-ni’in tribrazd 'k ? 8no-i> hidravlič-
LAD0 NlVn
1587, prodam ’ r.^^trirano, letnik ©17514 m-Fl|ovci 1, tel.: 47 428.
Ustavo n» , * .,
ktnik^J-OLOTHEIMLER, k^ajoali 0 dobrem stanju Lto vino Tei /^2 za kakovostno ' le1-4« 298. m!7454
živali
^■in noveSitdVareice’ rJave’ hi-iD^^navsacen?’ Pr6d nesnosti°’ *a M MoSu jenja’ Prodaja Far-K'vsakih in°’ °-P« »godni hClla spreLm ° ena zastom- Na-^Benče^^	l90,Go-
5?cMovrinpk^ 070. XGostiln k, tanjci 9«c. tel.: 46 S^5, Gostih??”’ Beznovci, tel.:
7 RaJsar, Grad tel ■
Gostilna Jože ^>SK a» : 72146 m 16751 ^lccenPR°iDAJA MLADIH #Waod 450 S1T "aproj-5 wparm “
'7175 arme Pn Mostu, d.o.o.
’ Marega 10 mesecev, pro
dam. Noršinci 62, tel.: 48 092. m 17436
PUJSKE prodamo. Gradišče 46. mI7456
NESNICE lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava tudi na dom. m 17468
NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodam po 450 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml7473
ŠKOTSKE OVČARJE (lesije) rodovniških staršev prodamo po 25.000 SIT in 9 mesecev brejo telico, A kontrole, prodamo. Tel.: 68 519. m 17483
DVE KRAVI, breji 7 mesecev, prodam. Tel. 79 724. m 17494
SPREJEMAJO naročila za mladiče pasme čau-čau ter prodajo mladiče nemških ovčarjev. Vučja Gomila 8. ml7508
IZ ČERNELAVEC je pred dvema tednoma izginil bel dolgodlak angora maček. Obstaja verjetnost, daje ukraden. Prosimo, da tisti, ki gaje kjerkoli videl, to sporoči na številko 069 27 280, s tem bo razveselil našega otroka. ml7515
posesti
DILL d00
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL. (069) 32 322
FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA
NA ATRAKTIVNI LOKACIJI v Ankaranu prodamo več garsonjer TER DVO-IN TRISOBNIH STANOVANJ. Informacije Lotrg d.o.o., promet z nepremičninami, tel.: 062 27 825.
GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo. Tel.: 48 533. m 17270
ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 27 988. ml7426
V PRESIKI blizu Ljutomera prodam hišo za 85.000 DEM. Tel.: 82 306. ml7427
ENO ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti iščem. Naslov na upravi lista, m 17429
ENO IN POLSOBNO STANOVANJE v centru Ljutomera prodam. Tel.: 83 388. ml7430
NOVO HIŠO v Pristavi blizu Ljutomera prodam za 85.000 DEM. Tel.: 82 306. ml7431
HIŠO V LJUTOMERU prodam za 155.000 DEM. Tel.: 82 306. m 17432 STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in zemljiščem v Iljaševcih prodam. Tel.: 067 41 614. ml7444
VANEČA, gradbena parcela, 1460 m2,1. gradbena faza, možnost ugodnega kredita, prodam.Telefon: 062 656 123, od 7. do 8.30 ure, zjutraj, m17445
GRADBENO PARCELO, 5000 m2, v ožji okolici M. Sobote, ob glavni cesti, na atraktivni lokaciji, z kompletno dokumentacijo, za večnamensko dejavnost (trgovina, gostinstvo, ipd., prodamo. Dill, d. o. o., tel.: 32 322.
ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 111 m2, komfortno, novejši blok, prodamo. Dill d. o. o., tel.: 32 322.
POSLOVNI PROSTOR, 40 m2, večnamenska dejavnost (trgovina, zdravstvo, ipd.) v Bakovcih, ob glavni cesti, damo v najem. Dill d. o. o., tel.: 32 322.ml7453
DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi, 50 m2, 1 m2 stane 850 DEM, prodam. Tel.: 74 328. ml7463
V NEPOSREDNI BLIŽINI MURSKE SOBOTE prodam komunalno urejeno parcelo. Tel.: 067 24 615. m!7501
ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavi, Tomšičeva 8, prodam ali dam v najem. Tel.: 74 374. ml7505
ENOSOBNO STANOVANJE v pritličju, primerno tudi za poslovni prostor, 48,5 m2, v Lendavski ulici 25a, prodajo. Tel.: 31 468. ml7516
kmetijska mehanizacija
KOMBANJ ZMAJ 133, visokotlačno balirko Lifam in sadilnik za koruzo Becker, 4-redni, prodam. Tel.: 41 862. ml7413
ŽITNI KOMBAJN CLLAS DOML NATOR 80 z obema adapterjema in frezo prodam. Tel.: 76 357. ml7415 KOMBANJ ZMAJ 142 prodam. Tel.: 47 122. ml7424
TRAKTOR Torpedo 75 A, pogon na vsa 4 kolesa, 1700 delovnih ur, ugodno prodajo. Jakob, Lipovci 103. 0117464
PNEVMATSKI SEJALNIK ZA KO-
RUZO, 4 redni, in dve liniji avtoma-
Traktorji LAMBORGHINI
M
tskih kletk za 2500 kokoši ugodno prodam. Vaneča 80. m 17465
JERMENICO za traktor Steyr, štedilnik za centralno kurjavo na trda goriva, nerabljene končnike za IMT 533 prodam. Karel Gider, Nuskova 21. Kupim rabljeno motorno kosilnico. Nuskova 21. m 17479
DVOBRAZDNI 14-COLSKI PLUG in frezo, širine 180 cm, prodam. Tel.: 87 786. ml7482
TROSILNIK ZA UMETNO GNOJILO CRAINA VICON prodam. Tel.: 63 692. ml7484
OLTOVO SEJALNICO, koruzno, šti-riredno, prodam. Tel.: 87 759. ml7486
KUPIJO traktor Zetor 49-11 ali 47-12, dobro ohranjen, in dvobrazdni plug, orginal, češki. Tel.: 063 794 289. ml7507
MULČER, 1500 mm, polžni transporter, malo rabljen, dolžine 6 m, prodam. Tel.: 81 720. m 17511
DVOBRAZDNI PLUG in koso za traktor, na bat, prodam. Ivan Pozde-rec. Velika Polana 194. ml7455 OBRAČALNI PLUG REGENT SATURN 2, 12-colski, plug Fogelnot, 14-colski, s predplužniki, in pred-setvenik, 2,9 m, s planimo desko in dvojnim mrvilnikom prodam. Tel.: 60 500. ml7476
kmetijski pridelki
JEDILNI KROMPIR kondor prodam. Gorica 32, tel.: 45 263. m 17440
KRMNO PESO prodam. Tel.: 70 533. ml7475
VINO, šipon, rizling, klinton, podam. Turnišče, Čevljarska 29, tel.: 72 343. m 16915
razno
KLETKE IZ pocinkane žice za nesni-ce in zajce, plastične rešetke za svinjske bokse in plastične greznice različnih dimenzij prodam. Maučec, Bra-tonci 10, tel.: 42 096. mI7331
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala srednje živilske šole v Mariboru, letnik 1991/92, Miran Žokš, Vidonci 106. ml7414
HLODOVINO (hrast in jesen) prodam. Ivan Lutar, Gomilica 121. ml7417
POČITNIŠKO PRIKOLICO kupijo. Tel.: 062 412 038 ali 0609 624 459. ml7420
BELO VINO, mešano (souvignone, renski rizling) in šmarnico, prodam. Tel. 47 204. m 17437
SMREKOV REZAN LES, za mizarstvo. I. kak. razred, cena za 1 m3 je
260 DEM, in gradbeni rezani les, cena za 1 m3 je 200 DEM, prodam. Tel.: 063 36 898. ml7438
AKACIJEVA ALI GABROVA DRVA ugodno prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 23 856. m 17442
TRDA DRVA, bukova ali gabrova, 8 m3, kupim. Tel.. 48 732. ml7467
VEČJE KOLIČINE SENA in SLAME ugodno prodam. Tel.: 43 466. ml7470
HLEVSKI GNOJ prodam. Sebeborci 72. ml7474
KLAVIRSKO HARMONIKO Tango, 72- basno, lepo ohranjeno, prodamo za 40.000 SIT. Tel.: 76 007. m 17480 Ne dovolim obdelave zemljišča v Republiki Hrvaški, ki ga je dal v najem Albin Tkalec iz Dol. Bistrice, pa tudi drugih zemljišč v Republiki Hrvaški, katerih solastnik sem. Franc Tkalec, tel.: 74 723. ml7495
Preklicujem veljavnost HK od HKS Panonke na ime Štefan Horvat, Prosenjakovci 16. ml7496
Odkupujemo delnice Zavarovalnice Triglav, Gorenja, Save, Petrola, Aktive, Krke, Telekoma, Radenske in Kompasa. Tel.: 61 363. m 17497
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje šole za gostinstvo in turizem, izdanega junija 1997. Primož Kaučič, Žepovci 18. m 17498
MALO RABLJENO tovarniško avtomobilsko prikolico, dolgo 2 m, prodam. Tel.: 041 717 130. ml7500
SENO V BALAH, kosilnico Bertolini na 4 kolesa z volanom in 16-colni voz z gumijastimi kolesi prodam. Tel.: 70 696. m!7504
TERVOL zelo ugodno prodam. Tel.: 33 003. ml7509
GUME, letne, znamke Barum, 165/ 70 R 13 radial, rabljene 3 mesece, zelo ugodno prodam. Tel.: 70 380, popoldan.
VLEČNO KLJUKO, originalno za nissan sany, ugodno prodam. Tel.: 70 380, popoldan. ml7521
ČE IMATE VELIKE ŽELJE, sanje ter velike cilje in malo časa ter denarja, da bi jih uresničili, pridite z nami na sanjski izlet. Informacije vsak dan razen nedelje od 15. do 16. ure po tel.: 31 015. ml7522
POZOR! Iščemo moškega, ki ga je poslal Koloman Bačič v začetku leta 1996 k bratu v Dolsko (pri Ljubljani). Ta se je tam oglasil poleti 1996, ko je potoval z družino na morje. Pokojni K. Bačič je bil njegov mojster v , podjetju Agroservis v M. Soboti, srečala pa sta se v boinišnici V* Rakičanu. Na žalost nam ni pustil svojega naslova, zato ga naprošamo, da se nam oglasi po tel.: 061 713 060. ml7524 POHIŠTVO za spalnico ugodno prodam. Tel.: 59 070. ml7525
SILAŽNE BALE prodam. Tel.: 68 035. mI7526
delo
3.000 DEM in več z delom v mrežnem marketingu. Tel.: 041 723 004. ml7369
IŠČEMO DELAVCA ZA POMOČ V KUHINJI z avstrijsko delovno vizo. Restavracija Brunnenstadl, Feringer-strasse 14, 8490 Bad Radkersburg, tel.: 0043 3476 3710. ml7439
ZAPOSLLMO DEKLE ZA STREŽBO V GOSTILNI. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. ml7459
PONUJAM SAMOSTOJNO DELO.
Tel.: 23 554, popoldan, m 17481
ZAPOSLIMO DEKLE ZA DELO V OKREPČEVALNICI. Tel.: 53 066. ml7485
SLOVENSKA DRUŽINA IZ NEMČIJE IŠČE MLADO BREZPOSELNO POKLICNO ŠIVILJO, brez obveznosti, za pomoč pri šiviljstvu v Nemčiji. Plača je od 2.0.00 DEM dalje mesečno. Pisne vloge z življenjepisom pošljite na upravo lista pod šifro »Pridna in poštena«. ml7512
NEMŠKO PODJETJE PONUJA HONORARNI ZASLUŽEK s prodajo in marketingom. Tel.: 041 691 905. ml7517
OMOGOČAM HONORARNI ZASLUŽEK S PRODAJO. Tel.: 041 674 882.ml7518
storitve
GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ivan Šarkezi, s. p., Ul. 22. junija 35, Petišovci, Lendava, 76 376, ogled in predračun brezplačno, m 17243
DELNICE PID, serije B, G, odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 041 706 645. ml7319
INSTALACIJE CENTRALNE KURJAVE IN VODOVODA vam hitro in kakovostno opravi Inštalaterstvo Čulibrk, Beltinci, tel.: 42 873. m 17487
NEMŠČINO INŠTRUIRAM za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183, dopoldan, 23 038, popoldan. m 17492
OPTIMALNI DIMNIKI! Za vse vrste kotlov in goriv z vstavitvijo nerjavečih tuljav ali samostojni, trislojni iz kakovostne nerjaveče pločevine s certifikatom o kakovosti. Tel.: 041 679 012, 063 716 886. m!7502
STROJNE OMETE IN FASADE opravljamo. Tel.: 71 737. ml7520
KURILNO OLJE
GEOCOM
Tel.: 45 283, 0609 635 548 ml6889
Sabovi na siovensfem
gaje noža g.rad kmalu zadela nesreča. Zajel tven ^aribOr^r ln>Stavbn' mojster Zaharija Mur iz Vj^roškena isnk februarja 1666 ocenil obnovile ten rieve unodek * ’ PoPravljeni grad nam kažejo ^n,čna in da ■ 1 ve’ zd’ pa se, da je bila obnova ^V(Tt> n' pose8ala v dano strukturo stavbe.
ci) severov1!?^6111 nasehu (zaselek Radven-"ajej deluSloventT"0 od Ne§ove v vzhodnem z Hove v 13. stolni 1180r*c v občini Gornja Radgo-nRgn'Co °metani d\U 1Zpr*^an strelski dvorec. Leseni. 2°Oo f? V.rednost »k?1"Se omenia leta 1616, ko je bila
°rintov. o d paj s Pritiklinami ocenjena na Oru v Ivanjševcih ni več sledu.
°b6ini Gornh^ pri Kocjanu blizu Kapele v ^UčnU11’ ki je v vir1h<adgOna na-l bi stal dvor Koc’ 5'1 slasti6?11 rodovine ?Značen tudi kot stolp. Bil je deželni Anan vojskm„.7aciJanarJev, med katerimi je
oče?ar' Leta 1443® '^.ki je bil tudi kranjski .
?il’ gorn’ tov° dediščin Je dob'l Mathes Kacijanar v Van vinskn ? med dragim dvor, dve kme-Mtnu «’Janar. morpkeSet’no v Kocjanu in drugo. 15 ^oral pavlu J”11 nje8°v sin. je dolgoval Poplačai LStoPiti imP„ a?nauerju 135 funtov, zato
7	■ bt°lp se D07nJe ^vanu Breunerju, ki je dolg
lajajo m ?di sedež ?°Vačič Je menil, da je bil J r,kin p^d leti Djo ltezov iz Murščaka, ki se 1227 in med katerimi sta h v svet?,p°lda sod?rern|jevalca babenberškega Partij ?eŽelT kie °Vala pri križarskem poho-nn du Se še orL;Sta Se udeležila bitke pri ©»^kap. Jdijo v g02d? gradišče: “Ostanki tega 4i?iovanste Cerkve ter k četrt Ure Ju8°vzhod' aio^a grad? 8radišČaG?J0 poP°lnoma značaj «rad ?e dl °bdaja v kr^0 nekdanjega dokaj tj? Ce ob ni?evJu Po hrin gU Jarek’ v katerega je zv??rabo.?boei'J hriba n U,dotekati voda. ker je
111,3 kan ^Pnje so i °ad tak° imenovano Šu-lskiVrh, Saetal822 do 1823 kmetje
So ga porabili pri zidanju
sedanje cerkve. Gradišče nosi ime “Atilov grad”; Atila kajpada tukaj nikdar ni stoloval, gotovo pa začetek gradu sega v pradavne čase. Dol, ki se sedaj po lastniku imenuje Šutjova graba, se je nekdaj imenoval Kačji dol. Od tega so Nemci napravili ime Katzianer za grad in za njegove lastnike, od tega pa zopet Slovenci Kocijan.”
GRAD DOLNJA LENDAVA
ravnini, ob izlivu Ledave v Krko, v bližini Lendave, se omenja leta 1192 posestvo, ki ga je takrat kupil Hoholt IL, 1272 pa nasto
pa magister Holdus dtfminus de Lindau, prvi po
S 2



Lendavski grad leta 1683, ko ga oblegajo Kruci in Turki.
imenu znani lastnik starega lendavskega gradu, ki ga je bil verjetno pozidal že njegov prednik Hoholt II. Grad se izrečno kot castrum derutum omenja šele 1278, torej je bil takrat še ali morda znova razvaljen - menda so ga 1241 uničili Tatari. Hoholti, ki se od 1272 dalje omenjajo kot gospodje Lendavski, so potem, ko so dosegli bansko čast, pričeli nastopati pod imenoma Banič ali Banffy. Banffyji, ki so grad 1371 na novo utrdili, so gospodarili na njem do 1644, ko je rodovina izumrla. Turki so grad, kije v času nevarnosti nudil zatečišče okoliškemu prebi-
Pripravil: Franček Štefanec
valstvu, večkrat brezuspešno oblegali, saj je bil zaradi mnogih vodnih strug in močvirij že po naravi
utrjen.
Banffyjem so v posesti gradu sledili Franc Nadasdy do leta 1671 in nato Eszterhazyji, ki pa so ga kmalu opustili in med leti' 1690-1705, po odgonu Turkov, pozidali nad naseljem svoj novi dvorec.
Viri poročajo, da so leta 907 Madžari zavzeli v bitki z Bavarci celotno zapadno panonsko nižino. Južne meje Madžarske so bile razširjene, pod kraljem Ladislavom tudi preko Drave. Ob tem pohodu je Ladislav bival nekaj dni v lendavskem gradu, ki je bil zgrajen v tem obdobju.
Do takrat so bili na območju Madžarske le štirje podobni gradovi. V tem gradu je nekaj časa bival Matija Hunjadi (Matija Korvin, pri
nas poznan kot kralj Matjaž). Tod je z materjo čakal na nevesto Beatrico. hčerko neapeljskega kralja, s katero seje poročil v Budi. Ko seje leta 1480 spopadel s Turki, je prav tako bival v tem gradu.
Od tega časa imenujejo na Glavni cesti v Lendavi: Banfyjev izvir. Od kod to ime? "Kralj Matjaž” se je udeležil lova na divje prašiče v gozdu v Dolgi vasi. Na lovu je bil tudi grof Banfy z ženo Marjeto, katero je napadel merjasec. Rešil jo je kralj, ki je bil takrat v njeni bližini. Opral je rane v omenjenem izviru. Marjeta seje pisala Banfy in od tod naj bi ostalo ime izvira.
DVOREC DOLNJA LENDAVA
vorec, kije bil pravni dedič istoimenskega K^4 gradu, je med leti 1690 do 1705 pozidal raži#! knez Esterhazy in mu dal v znamenje vdanosti cesarju Leopoldu L tlorisno podobo črke L. Rodovina Esterhazy je bila v posesti dvorca tudi še med leti 1872 do 1896, ko je v njem gostovala meščanska šola, pa tudi med obema vojnama, ko so ga preuredili v vojašnico. Po osvoboditvi je bila v njem
nekaj časa rudarska šola Nafte, sedaj pa je stavba statično obnovljena in sta v njej muzej ter galerija.
Poslopje je zidano iz opeke, je dvonadstropno, na zunanjem obodu obdano z oporniki, krito s slikovito mansardno steho. K južnemu traktu se na zunanji strani prislanja trinadstropni stolpič, dvoriščna stran zahodnega trakta ima v pritličju arkadni hodnik, obokan s češkimi kapami. Historični arhi
Današnja lendavska graščina je lepo vzdrževana. Foto: F. Štefanec
tekturni detajli so večidel uničeni. Okna so brez vsakršnih obrob, portal manjka. Stavbo, ki je imela tudi svojo kapelo, so v preteklem stoletju temeljito predelali.
GRAD LJUTOMER
rh kopastega griča v Podgradju 27 pri Ljutomeru je stal grad Luttenwerde ali Lutten-berg. Grad, ki so ga bržčas zaradi obrambe
pred Ogri postavili salzburški nadškofje, se v virih omenja dokaj pozno, čeprav na nemško obliko imena Ljutomer naletimo že relativno zgodaj. Leta 1147 se omenja terra que dicitur Lutunwerde, 1221 proprietas... iuxta Lvtenwerde, in 1242, ko je Friderik, vojvoda avstrijski in štajerski ter gospod Kranjskega potrdil, da je prejel od salzburške cerkve v zajem insula que Lutenwerde dicitur cum castro et attineuciis eiusdem. Šele v tej zadnji listini se izrečno omenja tudi grad, in sicer kot središče velike posesti, “otoka”, ki je obsegala kar 264 kmetij.
(nadaljevanje prihodnjič)
28
vestnik, 5. marec
(OTA;;
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna, išče
trgovskega zastopnika za trženje DANINIH izdelkov za območje Prekmurja in severovzhodnega dela Štajerske.
Ponudbe pošljite v 8 dneh od objave na naslov:
DANA MIRNA, 8233 MIRNA, Glavna cesta 34
Tiha žalost in bolečina spremljata spomin na 5. marec 1996, ko nas je brez slovesa zapustil naš
V SPOMIN
Bela Gomboc
FINEA
PODJETJE ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE, d. o. o,, Maribor
objavlja prosti delovni mesti
1.	KNJIGOVODJA-pripravnik
Pogoji:
- srednja ali VŠ izobrazba ekonomske smeri
2.	KNJIGOVODJA
Pogoji:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem nemškega jezika.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v osmih dneh po objavi oglasa na naš naslov.
FINEA, d. o. o., Slovenska 25, Murska Sobota, tel.: 32 149.
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČN1 PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA
iz Motovilec
Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Vsi njegovi
Sam molčal si, molče trpel, upanju se sladkemu upiral. Prišla je ura, nisi mogel več. Izgubili smo te, ostala nam le solza je spomina, zakaj ta pot bila je le edina.
V SPOMIN
6. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Roman Horvat
iz Babinec
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje, prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu.
Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji _____________________________________________

Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo znova umrli
z nami in v nas. . (T. Parm
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar je v 25. letu umrla draga hčerka, mamica in sestra
Lidija Abakumov
4.3.1997- 4.3.1998
Hvala vsem, ki z dobro mislijo in odprtim srcem neguje spomin nanjo.
Vsi njeni.
Draga mama, zdaj zaspala Sl zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spah
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
Frančiška Šinko
iz Rogašovcev 88
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vse® ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cve-sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpet® žalostinke, zdravniškemu osebju za skrb in nego, sorod® ter sosedom za njihovo pomoč.
Vsem skupaj - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Čeprav odšla si v naših srcih ti naprej živiš. Zato pot vodi nas tja, kjer v tišini spiš, tam luč ljubezni in zahvale večno ti gori, a tvoja dobrota in nasmeh med nami živi.
N SPOMIN
Na pragu pomladi, 4. marca, bo minilo leto, odkar je ni dočakala draga žena, mama in stara mama
Vilma Zakoč
roj. Šebjanič
iž Stanjevec
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega.
Hvala vsem, ki prižigate sveče in prinašate cvetje!
Globoko žalujoči: mož Koloman ter hčerki Vilma in Silva z družinama
V 74. letu nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Geza Bencik
iz Tešanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, zanj darovali vence, cvetje in sveče ali v druge namene in izrekli sožalje.
Posebej hvala seniorju g. Erniši za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, Stanku za odigrano Tišino ter dr. Murnu in dr.
Škaliču za ves trud ob dolgotrajni bolezni.
Hvala tudi kolektivu GEP, Kartonaža in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi _____________________________________________________
Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
Pavla Kuhar
roj. Markoč
s Krajne 23
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebej hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Vse do zadnjega si upal in se boril, da bolezen s trdno voljo boš pregnal.
Pa pošle so ti moči, in zatisnil trudne si oči.
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
ZAHVALA
V 56. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat, svak in stric
Jože Jančarič
iz Brezovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu darovali vence, cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala velja nekdanjim sodelavcem iz tovarne Mura Murska Sobota, kolektivu VVZ iz Murske Sobote, Suzinim sodelavcem in tovarišicama iz VDC M. Sobota, Društvu invalidov M. Sobote in Društvu upokojencev iz Bodoncev, Brezovec in Zenkovec.
Hvala g. župniku in pevcem iz župnije Pečarovci za pogrebni obred in odpete pesmi, gospe Vijoli Bertalanič za ganljive besede slovesa in g. Marušiču za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi za pogreb.
Zahvaljujemo se tudi gospe dr. Mateji Horvat in preostalemu zdravstvenemu osebju ušesnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota za vso pomoč med boleznijo. Posebna zahvala velja tudi sosedi Silvi Kološa.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njegovi najdražji
Marija Kelenc
rojena Tibaut
iz Dolnje Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soroda znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nam V1 trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje« za svete maše, nam pa izrekli sožalje. I Posebej hvala g. kanoniku za opravljen pogrebni o®' odpete žalostinke ter g. govorniku za ganljive besede s Hvala pogrebništvu Ferenčak.
Žitlujoči vsi njeni
Truplo tvoje zemlja v hladnem grobu mirno sP tvoje srce več ne bij6 bolečine več ne trplS'
Nam pa žalost srce trSa' solza lije iz oči, dom je prazen in oto^ ker tebe več med naM1 r
ZAHVALA
bal V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama« prababica, sestra in soseda
Antonija Ratnik
roj. Mihalič
iz Vanče vasi 42
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sor° sosedom in znancem ter vsem, ki so jo v tako pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šoP za svete maše in izrečena sožalja.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, odpete žalostinke, sodelavcem podjetja GEP k «nj A111
Murske Sobote, Abanki iz Murske Sobote in trgovl
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
^estnik, 5. marec 1998
v SPOMIN
Antonu Bolkoviču
(1924-1997)
živlienarCTm'neVa z^ostno leto, odkar je ugasnil? tvoje Je' Ivoj spomin v naših srcih nikoli ne bo zbledel.
Tvoji; žena Milka ter hčerki Romana in Milena z družinama
V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 4. marec, ko nas je pred petimi leti zapustila naša najdražja žena in mama
Irena Lalovič
iz Černelavec
Hvala vsem v-*
1 1 se je spominjate z lepo mislijo, ki ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči njeni najdražji
ZMANNLN
22. februarja seje v 85. letu življenja preselil v večnost naš najdražji oče, dedek, pradedek, brat in tast
Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda.
Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi.
(Rim 14,8)
Ludvik Šooš
1914-1998
binkoštni duhovnik in pastor v pokoju
k *z deščice pri Murski Soboti
^raž'12811*3' se.'s^reno zahvaljujemo vsem, ki ste našega ^rov	pospremili na njegovi zadnji poti,
^rodef ' Vence’ cvetJe, .sveče oz. prispevali sredstva v k°sebej h16 ,namene ter nam izrazili ustna in pisna sožalja.
°^elka Vh P86^11 >n zdravnikom pljučnega in internega Ivani k °i °^e bolnišnice, posebno dr. Vlasti Petrič, dr.
0 oša, pa tudi osebni zdravnici dr. Nadi Šavel -
^Mujemo	Švagelj.
tolažb? °je tud' Predstavnikom drugih cerkva za besede v duhovnik ud®*6^0 na pogrebu kakor tudi binkoštnim ^jtlcu za °m Kar'U Oučku, Milanu Maučecu in Srečku Cerkve NuPv8re',n' obred ih pevskemu zboru iz Binkoštne s °va za pesmi tolažbe in pogrebništvu Banfi.
Veščica, 23. 2. 1998
Usi njegovi
9°''etu starosti
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča in prababica
Nerona Dervarič
iz Radovec
b°leči izgub'
šWiOtn’ Prijamu 'sl<reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, cv U P^P^m im in kancem, ki ste jo v tako velikem etje in sveče na njeni zadnji poti, ji darovali vence, Iskre	nam Pa 'zrekli ustna in pisna sožalja.
a h^ala g Hnk
°dpete zai 0Vlll^u za pogrebni obred, pevcem za Ostinke in pogrebništvu Banfi.
^si njeni najdražji
1(1 Ra prababica,
^°br°ta tvoje
Srca nikdar ne bo pozabljena.
a' ^ateja j ^°ji pravnuki
aeja> Maja, Matic, Tina in Urška.
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
V SPOMIN
5. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, očka
Jožef Čurman
iz Sotine 106
Čas hitro beži, spomin in žalost pa ostajata. Ostali so nam lepi spomini na tvoje plemenito srce.
Dar tvojih pridnih rok pa nas bo spremljal večno.
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in ob lepem spominu na njega prižgete svečo.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil dragi brat, stric in bratranec
Štefan Ritlop
iz Gornje Bistrice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebno zahvalo dajemo g. kaplanu iz Črenšovec za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Žižku za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Kristina, brata Anton in Ignac z družinami ter drugo sorodstvo
Zakaj sem se rodil, zakaj trudil in veselil, zakaj molče trpel sem, zakaj odšel sem, zakaj nisem mogel več reči niti zakaj?
V SPOMIN
9. marca bosta minili dve leti, odkar si tiho in brez slovesa odšel od naju dragi mož in oče
Franc Trajbar
iz Pristave 41
Dolgo, dolgo je že to, odkar zapustil si Pristavo. Ni dneva, ne noči, ko se ne bi spomnili tvojega pogleda, ki pravil je: kaj vse še bo, ko mene več ne bo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečko.
Žena Danica in hčerka Majda
Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi, hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 71. letu nas je 22. februarja 1998 zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Žarko Dišič
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno zahvalo izrekamo osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Rakičanu.
Zahvaljujemo se tudi LD Rankovci, Združenju borcev NOV -območnemu odboru M. Sobota, lovskim rogistom, pevcem in vsem drugim.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 4. marec 1994, ko se je ustavilo srce naše žene, mame, tašče in babice
Ljubi ženi, dragi mami, tašči in babici
Elze Gomboc
iz Čikečke vasi
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate sveče, nosite cvetje ali postojite ob njenem preranem grobu in z mislijo počastite njen spomin.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam luč ljubezni vedno ti gori in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
10. marca bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica
Antonija Zrim
*	iz Matjaševec 40
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo nanjo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi.
Če me iščete, me najdete v vaših srcih.
Tam sem našel zavetišče in tam je moj dom.
ZAHVALA
23. februarja 1998 nas je v 61. letu
zapustil naš dragi mož, oče, dedi,
brat in sorodnik
Feri Horvat upokojeni elektrikar iz Murske Sobote
Iskrena hvala dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu v času njegove dolgotrajne bolezni stali •	ob strani.
Posebna zahvala velja nekdanjim sodelavcem Elektra, s katerimi seje tako rad srečeval, in hvala za njihovo pomoč ves čas njegove bolezni.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, sočustvovali z nami ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala medicinskemu osebju za pomoč med boleznijo.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZMANKLN
V 75. letu nas je po težki bolezni nepričakovano zapustila draga žena, mama, babica, sestra in tašča
Marija Pajžlar
roj Špolar
s Petanjec 38
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. dr. Jožetu Felkarju, osebju infekcijskega in internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, sodelavcem iz Mure - ZIB-u, 315., 302., 323. in 324. brigadi ter kolektivu trgovine in bistroja Bagola s Petanjec.
Zahvala velja tudi g. kaplanu, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, pogrebništvu Kampuš in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Fsi njeni
30
vestnik, 5. marec

TUROPOUE d.o.o.
ul. Zorana Velnarja 13,9000 Murska Sobota, tel.: 36 580
MIZARSTVO - PARKETARSTVO Vladimir GROF, Sebeborci 110, 9221 Martjanci, tel,: 48-035, 48-145
ZIDARSTVO, FASADERSTVO, PREVOZNIŠTVO JOŽE REP Petanjci 97 b Tišina, tel.:46 656
MIZARSTVO MAUČEC
Lipovci 252 Tel.: 42 144
Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o.
Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983
Splošno mizarstvo RENATO, Veščica 13, tel.: 21 402
UREJANJE ZELENIC IN VRTOV
Cvetličarstvo Jurič Beltinci 559
- KLEPARSTVO
- KROVSTVO
- STRELOVOD	1
KAVAŠ Alojz, sp
Bakovci, Partizanska 58, te!.. fax: 069 43 036
ELEKTROINSTfiLaCIJE
ZRIM JOŽE Gederovci 13
Tel.:(069) 46 415, mob.: 0609 644 563
VESTNIK
Turistična kmetija in lončarstvo
ZELKO
Pečarovci 90 tel.: Sl 118 51 318
Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi
JOŽE HORVAT
Filovci 110, Bogojina, tel.:47-014, mobitel:O6O9 631193
PARKETARSTVO STANKO SRŠA
Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041
IZVEDBA VSEH PARKETARSKIH DEL OD PREDRAČUNA DO MONTAŽE.
Hitra dobava in montaža
VISOKA KVALITETA, NIZKE CENE
SANACIJA
IN POVRTAVANJE DIMNIKOV
Milan Horvat s. p.
Markišavcl 5, tel.: (069) 32 644
CHRYSLER & (JuX> avtokleparstvo
ravnalna miza, komorno lakiranje,
VEŠČICA 1 h
M. Sobota
Tel:32-406
avtoizolacija
GSM: 041 717 065 NON STOP
TRGOVINA MOJ DOM
Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041
VELIKA IZBIRA vseh vrst talnih oblog: Parketov, toplih podov, itisonov...
PO IZREDNO NIZKIH CENAH
AKCIJA : laminatni podi - Im2 že od 2.150 SIT naprej
* Vam zbistri pogled in obarva svet s kakovostno ponudbo sončnih in korekcijskih očal za vse potrebe in okuse. Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430
TESARSTVO
Alojz Ferčak, Ižakovci 3, 0231 Beltinci Tel.: 069 41 376
POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV
Zetor, IMT, Torpedo, Ursus
Gergek Franc,
Puconci 61, tel.: 45-122
ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA
Belec Danica s.p., Bakovci, Mladinska 2, Tel. &faks: 43 336
Izolaterstvo, strojni ometi in izdelava strojnih tlakov RADUHA Sevranska 20, ODRANCI
Tel.:70 146, GSM 041 671 022
Strojno ključavničarstvo ŠTEFAN KRANJEC Storitve: struženje na avtomatih, rezkanje, pehanje, ozobljenje, rezanje navojev M8-M52, brušenje. 9221 Martjanci 28a, tel./faks: 069 48 511
Preoblačenje gumbov in zaponk ter izdelovanje drobnih galanterijskih izdelkov. SUZANA LEBAR s.p. Cankarjeva 66 Murska Sobota, Tel.: 22 373
1113203 Mohor
9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830
NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO
AVTOSERVIS ŠTEVANČEC CHRYSLER © Jeep
KIA MOTORS
Kakovosten servis tudi za vsa druga vozila. Martjanci 9, tel.: 48 667
MIZARSTVO ŠTEFAN GJERGJEK
Kakovostna in lična IZDELAVA NOTRANJE OPREME za vaš dom: kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, dnevne sobe IZDELAVA PISARNIŠKE OPREME
OPREMA GOSTINSKIH LOKALOV
Gorica 64 a Puconci, tel.: 45-254 Mob:0609 651 345
MIZARSTVO
Izdelava notranje opreme
Ciril, Nemčavci 23, tel.: 32 203
KTG
Darko KERČMAR s. p.
KROVSTVO • TESARSTVO • GRADBENIŠTVO
Gregorčičeva 35, 9000M. Sobota, tel., faks: (069) 31 471, GSM: 041 717 043
VODA DODA DODA DODA DODA DODA DODA
Ut/ VAS VRiMf HIPRUCTHO PReSElKCA in bi se želeli zaščititipred posledicami suše in onesnaženja voda?
Rešitev vatnpMiDa GORO KROG, d a a siutriminpocenivrtarDem studeficevdo^IbbihvitateriAjeZDRADAPfniADODA
GORO. Krog. Ob ložiču 22. Krog. tei.: 32302
d.o.o.
. Ledavsko naselje 16, Murska Sobota tel.: 22 535, 21 740
OD 10.00 DO 16.00
V TELOVADNICO
TRETJE OSEMLETKE
NA OGLED
MEDNARODNEGA TURNIRJA V ŠPORTNORITMIČNI GIMNASTIKI.
do 15. marca cenejši do 3000 DEM-TRAKTOR zts 16245
KUPIŠ 160 KS, PLAČAŠ SAMO 1^ Možnost nakupa p°®e’ mu rabljeno za novo’” nakup na posojilo po“8 dni obrestni meri.
Kakovostni zamaški iz PORTUGALSKE
STEKLENICE ZA BUTELJKE RENANA, 0,75 I kos samo 30 SIT
pglstvo in trgovina
Lendavska 13b. M. SOBOTA
Slovesna oblačila po vaši meri ali že gotova.
Posebna akcija v februarju: hlače že od 2.500 sit Telefon: 56 010
/\ ZIDARSTVO, FASADERSTVO, GRAD. MEHANIZACIJA
Izdelava strojnih ometov In stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar, Pertoča 43, tel.: 57 167
■i w
KLUB ŠPORTNORITMIČNE GIMNASTIKE MURSKA SOROTA VAS VABI V SOBOTO
K
IZJEMNA PRILOŽNOST ZA NAKUP POSLOVNIH PROSTOROV
SOBOTA-CENTE^ MkS>'

V OIUUIOUU IHUIM'- .J' - med Pošto, Pomursko^^
------------
TRGOVSKI IN PISARNIŠKI PROSTORI V CENTRU M. SOBOTE
možno delno odplačevanje ( INFO^X
M.Sobota, Arh.
tel.: 31 906 (9
kino
Delimo vstopnice za kino
kulturni koledar
Kino Park Murska Sobota
^ sporedu bo ponovitev spesni Možje v črnem, in »cer v četrtek in pstek ob /■ un ter v soboto in ne-
; 5- marca, in v petek marca, ob 19 urj D
mam U"> Soboto, 7: Sa,?30'^^^ marca nb .n^^eOek, 9. risanko A ?'30' Ameriško °9^atevpX^^ 'n^ Ponedef8 k^°h°’ ned* ''Ponedeljek ob 17.30.
Kjokiutomer
riška n na sporedu ame-ZbogomSkriminalka sobofo 7^ a' ln sicer v
17-l5ini9.3o.-marCa’°b
V naših kinematografih se trenutno vrti četrti del znanstvenofantastične grozljivke Osmi potnik z naslovom Ponovno vstajenje, kar je vedel tudi naš nagrajenec Jože Zamuda, Petanjci 104a, 9251 Tišina
Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je:
Kdo igra glavno vlogo v ameriški komediji Austin Powers?
Odgovor:_________________________________________
Kupon st. 50
Odgovore pošljite do 10. marca na naš naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
KEMA p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI
KEMA
Lepa
nevesta Vrstnikova Sestali j
V?°' 4* 4- 1998 \^5r®nšovcih!
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA V MARCU
V marcu velika akcija POLEPŠAJMO KRAJ - OBNOVIMO FASADO, v kateri ponujamo 15 % popusta za sanacijski sušilni omet HYDROMENT za obnovo od kapilarne vlage uničenega ometa. V okviru te akcije nižje cene še drugih materialov za izdelavo fasad.
FINA GRADBENA MIVKA IN MLETI PESEK CENEJŠI ZA 15 % VELIKA IZBIRA TALNIH IN STENSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC DOMAČE IN TUJE IZDELAVE, CENE NIŽJE DO 40 % POSEBNA PONUDBA BOHEMIAGRESA - češki, cena: 1.530,00 SIT IZOLACIJSKI IN TOPLOTNI MATERIALI CENEJŠI ZA 10 %
Ugodne cene za cement, apno, maltit in opeko modul ( 5 % popusta ob gotovinskem plačilu za cement, maltit in apno) VREČA CEMENTA STANE 660,00 SIT
CENEJŠI tudi ves drugi material iz prodajnega programa KEME trgovine - od 5 do 10 %
POPUSTI VELJAJO OB GOTOVINSKEM PLAČILU Tel.: (069) 45 536, 45 020, 45 021
Knjiga
MURSKA SOBOTA: V torek, 10. marca, bo v predprostoru grajske dvorane predstavitev nove knjige Tineta Mlinariča Dnika.
Predavanje
GORNJA RADGONA: V četrtek, 5. marca, bo v dvorani kulturnega doma ob 19. uri potopisno predavanje Čar severa, na katerem bodo predstavljene najsevernejše dežele Evrope.
Za otroke
MURSKA SOBOTA: V sredo, 11. marca, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Najdeni zmajček. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor.
Otvoritev
MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane bo v petek, 6. marca, otvoritev fotografske razstave Draga Miliča.
Razstave
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo slik, risb, akvarelov in grafik Jožeta Ciuhe, ki so nastale v obdobju 1987-1997. Razstava bo na ogled do 8. marca.
Galerija je odprta od torka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je zaprta.
MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled Stalna razstava Pokrajinskega muzeja.
Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. V četrtek, 12. marca, si boste lahko ob 17. uri razstavo ogledali pod strokovnim vodstvom kustosinje za etnologijo Nataše Konestabo.
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del skupine LIKOS.
MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko do 13. marca ogledate razstavo Prekmursko ljudsko slovstvo.
LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstave slikarja Vojka Pogačnika.
LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice so na ogled slike in ilustracije Dejana Prše. Ogledate si jo lahko do sredine marca.
LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko oaledate ob oredhodni naiavi.
MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
Pričakuje vas KEMA TRGOVINA
te
O^stna
■i^A, POLKNA
in Tkanja in vhodna vrata
ih stan
°vanjske HIŠE
A/nP Adria Dom od 3. - 8- marca V času sejma Alpe	yam ponujamo
CEJEMSKIH cenah ^iiA2.	nakup P° SEJE"
h	ln na prodainih mest'h:
Nemčavci 1D (BTC), tel.,fax:(069)22-921,
_^AL, Križevci/Ljutomer
.^LOVICA
^:O®4/61	d-d-> ŠKOFJA LOKA
inf fAX:064/634-261
\<2@ielovica.si
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVKA V GOSTINSTVU; nedoločen čas; samsko stanovanje; ostali pogoji: LAHKO S POKLICEM ALI BREZ; do 11. 03. 98; MILOSAVLJEVIČ DOBRIVOJE, CAFFE BAR AS, PARTIZANSKA ULICA 15, LENDAVA -LENDVA
POMOŽNI DELAVEC
POMOČ V KUHINJI; določen čas 3 mes.; Samsko stanovanje; do 06. 03. 98; ŠIFTAR BOŽAŠ. P. OKREPČEVALNICA, LEVSTIKOVA 24, MORAVSKE TOPLICE .
GODEC
GLASBENIK V ANSAMBLU; nedoločen čas; ostali pogoji: IGRANJE NA DVA INSTRUMENTA IN VOKALNO IZVAJANJE; do 11. 03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 2
LJUDSKI - FOLKLORNI GODEC; določen čas 12 mes.; jeziki: hrvaški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; ostali pogoji: POZNAVALEC LJUDSKE GLASBE, IGRANJE MANDOLINE, VIOLINE ALI CIMBAL ALI PODOBEN INSTRUMENT; do 11. 03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
MESAR - SEKAČ
MESAR; nedoločen čas; do 10. 03. 98; TIBAUT MARTIN«. P. MESNICA IN TRGOVINA GABREK, ŽIŽKI 75, ČRENŠOVCI
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -MEHANIK; določen čas 9 mes.; do 18.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 9 mes.; do 18.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba				
	l-ll		lll-IV	V	VI VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota		5	14	2	2	2	25
ŠIVILJA	TRGOVINSKI POSLOVODJA
ŠIVILJA; določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; ostali pogoji: 60 DNI POSKUSNO DELO, SIVI-LJA-KROJAČ; do 06. 03. 98; ŠTUHEC STANKO S. P. KONFEKCIJA, GRABE PRI LJUTOMERU 14B, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 5
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKARSKA DELA; določen čas 9 mes.;'10 mes. delovnih izkušenj; do 05. 03. 98; KRANJEC LUDVIK S. P. SLIKOPLESKARS-TVO, NASELJE J. KERENČIČA 11, MURSKA SOBOTA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK-AVTOMEHANIK; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 06. 03. 98; MALAČIČ ŠTEFAN S. P. AVTOPREVOZNIŠTVO, VUČJA GOMILA 6, FOKOVCI; št. del. mest: 2
KUHAR NATAKAR
NATAKARICA-KUHARICA; nedoločen čas; do 1 1. 03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
KUHAR ALI NATAKAR; nedoločen čas; ostali pogoji: PRODAJALEC; do 11.03.98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
KUHAR-NATAKAR PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 06.03.98;
ŠIFTAR BOŽA S. P. OKREPČEVALNICA, LEVSTIKOVA 24, MORAVSKE TOPLICE
HIGH QUALITY zastopstvo in prodaja
Postanite vrhunski svetovalec ali demonstrator na organiziranih predstavitvah in sejmih po Sloveniji.
Ekskluzivni uvoznik in zastopnik
vrhunskih gospodinjskih aparatov ekstremnih
zmogljivosti honorarno in redno zaposli:
urejene, komunikativne, ambiciozne, pripadne
sodelavce in jim nudi:
stimulativen dohodek, izobraževanja, zanimivo in pestro delo, prevoze s službenimi avtomobili, napredovanje.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
H.Q. d.o.o., Stegne 27, 1000 Ljubljana, oziroma dodatne inf. po tel.: 061 151 15 24.
TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; ostala znanja: Tečaj iz varstva pri delu, Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: ALI DRUGA USTREZNA SMER; do 10.03.98; RIBIČ D. O. O., BAKOVSKA ULICA 37, MURSKA SOBOTA
EKONOMSKI TEHNIK
REFERENT ZA KOMERCIALNE POSLE; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; do 10. 03. 98; ŽKG D. O. O. PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE, GRAD 186B, GRAD
INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA BETONARNE - OPERATI-VE; nedoločen čas; do 11.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
VIŠJI KNJIŽNIČAR
VIŠJI KNJIŽNIČAR - HUNGARIST; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OBVEZNO ZNANJE MADŽARSKEGA JEZIKA, DELOVNE IZKUŠNJE V KNJIŽNIČARSKI STROKI; do TO. 03. 98; KNJIŽNICA LENDAVA, PARTIZANSKA 10, LENDAVA -LENDVA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
DISPONENT KOMERCIALIST -PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONOMIST-SMER ZUNANJA TRGOVINA ODSLUŽEN VOJAŠKi ROK; do 06. 03. 98; AR AVTO, PODJETJE ZA. TRGOVINO, TRANSPORT IN SERVISIRANJE, G.RADGONA , GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
REFERENTA ZA SPLOŠNE IN UPRAVNE ZADEVE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONIMIST ALI PRAVNIK 3 MESE. POSKUSNO DELO, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE; do 06. 03. 98; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR.VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA
ZDRAVNIK
ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA ANESTEZIOLOGIJE Z REANIMACIJO; nedoločen čas; 5 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN R. SLOVENIJE, 3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 06. 03. 98; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR.VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA
X^adnja stran
V dvoje je lepše
Dekle je zaklenjena skrinja, katere ključ se je zgubil, pravi pregovor. Ključ pa ponavadi najde kak postaven fant in potem odpre dekletovo srce. Takih še zlasti ne manjka tam, kjer imajo gostilno, saj je tam, kjer je krčmarica lepa, tudi vino dobro. Vino in ženska pa sta za moške dva najslajša »strupa«.
V predpustnem času sta se poročila 21-letni Dejan Nemec in prav toliko let stara Romana Lopert, oba iz Dokležovja. Mladoporočenec je sicer avtoklepar, vendar doslej ni »sklepal«
Prvo srečanje teološkega tečaja
Skromni borec za Prekmurje
Dr. Jožef Smej predaval o dr. Matiji Slaviču-
V okviru prvega srečanja teološkega tečaja je prejšnji petek v polni kletni dvorani soboškega župnijskega doma škof dr. Jožef Smej pripravil predavanje o dr. Matiji Slaviču, slovenskem duhovniku in biblicistu ter idejnem borcu za osvoboditev Prekmurja izpod madžarske oblasti.
Dr. Matija Slavič seje rodil 27. januarja 1877 v Bučečovcih očetu Matiji in materi Ani, rojeni Horvath (čeprav je v nekaterih leksikonih napačno navedeno Hrovat). Krščen je bil v cerkvi Svetega križa v Križevcih pri Ljutomeru, kjer je kasneje poleg radgonske obiskoval tudi tamkajšnjo osnovno šolo. Nato se je odpravil na bogoslovne študije v Maribor, kjer je bil 20. julija 1900 posvečen v duhovnika. Kaplanova! je v Hočah, potem pa se je vpisal na teološko fakulteto na Dunaju.
jaki na fronti razprodana v trideset tisoč izvodih, kar je bilo za tisti čas ogromno. Leta 1917 je bila knjiga prevedena v slovenščino in madžarščino, kar je bila tudi svojevrstna redkost. Njegovo največje delo je prevod svetega pisma iz hebrejskega jezika v slovenščino, čeprav je napisal tudi več drugih knjig. V francoščini je objavil delo Le Question de Prekmurje (Prekmursko vprašanje) in ima nemalo zaslug, da se je Prekmurje združilo s Slovenijo v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov
veliko avtomobilov, saj ga je narava obdarila še z drugimi spretnostmi: Dejan se poklicno ukvarja z nogometom in je prvi vratar NK Mura, povrh pa igra v državni nogometni reprezentanci. Seveda je našel čas tudi za osvajanje dekleta - gostinske tehnice Romane, ki jo ljubkovalno ogovarja Romanca. Do nje mu ni bilo težko priti, le v gostilno je stopil... Do ušes sta se zaljubila pred dvema letoma in pol.
Glede na to, da imajo Lopertovi gostišče, morda kdo pričakuje, daje bilo veliko »gostiivanje.« Zaenkrat še ne. Za zdaj sta se poročila le civilno, enkrat pozneje pa se bosta še cerkveno in tedaj bo večja slovesnost.
Najbrž bo kak mesec potem, ko bosta že zibala. Sad ljubezni pričakujeta enkrat v aprilu. Zanimivo: Romanca si na tihem želi fanta, Dejan pa deklico. Pa nič zato, če se jima želji, kar zadeva spol otročička, ne bosta izpolnili, samo da bo zdrav. Navsezadnje je tudi res, da Romana že ima fanta - mladega moža in Dejan že ima deklico - mlado ženko. Š. S.
Pridigal je v Celju, leta 1916 pa je postal profesor za biblične vede na bogoslovnem učilišču v Mariboru. Ljubljanska fakulteta ga je razglasila za izrednega profesorja, strokovno pa se je izpopolnjeval s potovanji po Egiptu in Izraelu, obiskal pa je tudi Rim. Vobdobju 1932-1934 in 1939-1940 je bil rektor Univerze kralja
in Slovencev. Imel je nekaj predavanj s tematiko osvoboditve Prek-murja, o čemer je napisal tudi dve razpravi. Ves čas je ostal skromen, medtem ko se drugi hvalili. Ko se je dvajset let kasneje pojavil na taboru v Črenšovcih, kamor sta prišla tudi ban Natlačen in dr. Korošec, je v svojem govoru povedal le: “Veselim
Viola Mesarič - DeutscH p. je začela z ideološkot® pijo pomurskih SDS-ovc* svojem referatu o idejnop । tičnem stanju v region®n , delu stranke je ocenila«?i idejnopolitično nespreje I va dva vidnejša predstav" stranke. Naročila je, ® zbirajo podpisi o izklJu® | idejnopolitično nepr®" ; naravnanih. Toda ne k®® I se tej pobudi uprli, kap jijose, da ji na P0©© no ne bi kdo ukradel Pw sov.
Zgodilo se je
Ljutomer: Na pol bos osebni avto
V noči s 24. na 25. marec je doslej neznani tatič odvil prednji kolesi z osebnega avta, kije bil parkiran v Prešernovi ulici v Ljutomeru. Škode je za več kot 30.000 tolarjev.
Murska Sobota: Vlomilec v cerkvi
27. februarja med 8. in 16.45 je obiskal sicer odprto evangeličansko cerkev v Murski Soboti neznanec in odtrgal železno blagajno, v katero dajejo ljudje denar za vzdrževanje verskih objektov. Škode je za okrog 40.000 tolarjev.
Gornja Radgona: Vlom v osebni avto
Neznanec, kije L marca med 18. in 19. uro vlomil v osebni avto, parkiran v Mladinski ulici v Gornji Radgoni, je povzročil za 500.000 tolarjev škode. Ukradel je namreč moško črno usnjeno jopo, poslovni kovček, prenosni računalnik, tiskalnik in videokamero. Policija skuša odkriti storilca.	Š. S.
SKUPAJ PROTI
| KRI f Ml (NALU
©080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
Aleksandra, kot diplomat pa je bil poslan tudi v Pariz na mirovno konferenco.
Objavljal je teološka, pretežno biblična dela, od leta 1919 pa tudi narodnoobrambna dela. Leta 1916 je napisal pravo uspešnico z naslovom Nedeljski in praznični evangeliji za vse dni našega leta za vse hrabre vojake (v nemškem jeziku), ki je bila med vo-
se, da vidim v tolikšnem številu srečne in zadovoljne Prekmurce ob dvajsetletnici države. V Parizu so mi ugovarjali, da meja med Rabo in Muro strateško ni dobra, mi pa smo vedeli, da mejo varujejo človeška srca.”
Dr. Matija Slavič je umrl 29. oktobra 1958, pokopan pa je v Križevcih pri Ljutomeru.
TOMO KOLES
****
Tibi Cigut - Modra conami pozdrav dobro organ® J klavzuri Zelenih, ki joJe , pravil Lujz Sraka - ProreL. delil aparate za hitro P dovanje pri gašenju P° in pripravil demonstra učinkovitega sežiganj®© dkov na enem od divjin I gališč.
Bay pass Sakač ali n® ® cvetoči gradbeni inž® J je v teh dneh pridobil«© kaj gradbenih dovojj®M zaposlitev tujih g©© tehnikov. Pa naj še k J če, da država nima P® j za razcvet gospodarsN 1
Menjalniški tečaj
Pomurske banke 3. 3.1998
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 3. 3. 1998 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.342,6784	1.328,00	1.343,00
Francija	100	2.817,5087	2.758,70	2.817,90
Nemčija	100	9.446,1685	9.345,00	9.450,00
Italija	100	' 9,5895	9,29	9,59
Švica	100	11.683,0212	11.413,20	11.658,00
ZDA	1	170,7300	168,40	171,20
OBr^STNE MERE od 1. marca 1998 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za marec je 0,8% mesečno oz. 9,84 % letno.
Sredstva na vpogled
Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge......................1,00%
Tekoči računi ......................1,00%
Žiro računi.........................0,50%
Kratkoročna vezava tolarskih sredstev
Rok vezave Obrestna mera	Skupna
letna obr. mera
Od 31 do 90 dni od TOM + 1,7% do TOM + 2,5%.. 11,70% do 12,58% Od 91 do 120 dni od TOM + 2,5% do TOM + 2,9%. 12,58% do 13,02 % Od 121 do 180 dni.... od TOM + 2,6% do TOM + 3% ... 12,69% do 13,13% Nad 6 mesecev.od TOM + 3,2% do TOM + 3,4%.. 13,35% do 13,57% Na 181 dni....TOM+ 3,5%......................13,68%
Nad 9 mesecev.od TOM + 3,4% do TOM + 3,5%.. 13,57% do 13,68%
Depozit z valutno klavzulo
Rok vezave	Letna obrestna mera
Na 12 mesecev..........Val.	ki. + 4,55 % do 4,82%
Depozit s premijo
Rok vezave	Letna obrestna mera
Na 12 mesecev...............TOM	+ 4,73% do 5,00%
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, banžna skupina Nove Ljubljanske banke
Lepa kot nevesta Vestni kova
fiesta
Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta.
i--------------------'--------------1
Nagradno vprašanje št. 10
Kje bo žrebanje Vestnikove fieste?
a)	v Črenšovcih
b)	v Črešnjevcih
I c) v Čepincih
I___________________________________I
Zaokrožite odgovor, za katerega menite, da je pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 11. marca, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste.
PRAVILNA REŠITEV
8. NAGRADNEGA VPRAŠANJA:
20 odstotkov
IZŽREBANI REŠEVALCI:
VESTNIKOV VLAK: 1. Martin Berden, Filovci 108, 9222 Bogojina, 2. Janez Štraus, Grad 91, 9264 Grad, 3. Rok Vogrin, Sp. Ivanjci 5, 9245 Sp. Ivanjci
MAJICE: 1. Dezider Koltaj, Berkovci 1,9207 Prosenjakovci, 2. Drago Zver, Kobilje 87, 9223 Dobrovnik , 3. Drago Koltaj, Peskovci 29, 9204 Šalovci
Beltinska alfa in omeg^ čkega porekla - P0^! politik, vinogradnik, ŠP ..i rijski trgovec in fuzbaltf J jan Maučec - Maki sej® J ločil najprej za širitev P°\ niškega imperija z na© nekoč najbolj cvetočem djetja, sedaj pa obubo^ ga Sirsa. Naslednji k© ročni cilj je, postati žu^ šele zatem naj bi evrop^l nogometni klub.
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNI
Ime in priimek:
Ulica:
Kraj: _ Pošta:
Podpis:
Veščica 4e, 9000 Murska
: j
Company d
0.0
i, telefon: (069) 35 507
Priporočamo olja Castrol
Žrebanje v soboto, 4.4.1998 v Črenšovcih!
****
L
Dr. Bojan Korošec, in liberalec z dušo in .© je končno dobil v tiutež. Država mu j® a postavila nove člane nega sveta, ki imai° SLS-ovsko usmerite^ J trenutku sicer ni I bo gospoda Korc®® i/ kameleonski sinč©© ponovno menjalL^ barvo. Je pa s spf® prišlo nekaj dobreg®’ .^1 čakujemp, da bo glasnik sveta. O. narni seji namreč ©M niso bili obveščeni- pff vi nadzornega seneča, da ni benega domaceg® © čeprav se je ves c®® gjji- i o Vaneku Mesaric®
«**«
, j© Marjan Pucko - 0 ,^5j dani v teh dneh P© činske dolgove L' podjetju in prip©©/^ o novi regionaim nosti cestarjev, r® ©m naj bi namreč dob"' gionalno cestno P Mariboru, to saj je v njem tud1 P© za direktorja, to jega direktorja-
**** © ■ »P®*© Po informacijah|Z'm©# gov« so nekateri 9J1' gašovske občin® mne sprejeme 0<5i© si želijo na to A 5 M anonimnih P° , L-ijO©! vsem obljubili lok® ^tr tinskih vrelcih, ® odškodnini seve ^0li\ ročevalci še ^©dn'11’ tati, kam bo od® tekla.	I
SESEDAŠ