P R O 1. F. T A H E C J K II K I. A V S k I 1,1 S T ZA MINI l ( K CH ATKI.JK PROLETAREC Glasilo Jugodlo^anske SocialMiene in Proaveine OFFICIAI, ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAI, BUREAU ST.—NO. 1«>2H. Ultird M •*< Md tltM MtUl, O«. «. »•«. .1 Um rflM •« »r ifc« Acl al (miku «4 I. M7«. ChKMt. I« CHitAGO 23, ILL.. 23 AVGUSTA (August 23), 1944. fubllshrd We«kly at 2301 S. Uwndale Ave. LETO—UfL. XXXIX. OFNEKAli IISKNIIOWK.lt V pomniku s našimi fanti v Franciji. Tri vlade si dale mandat preurediti svet v trajen mir DUMBERTON OAKS BO IME V ZGODOVINI — MORDA. — "DRŽAVE NAD DRŽAVO" NE BO. STARI VZROKI ZA VOJNE OSTANEJO. — KAJ BO Z OBLJUBAMI, KO BO KONEC TE BORBE? V prijetnem letoviščnem kra-1 vami skupno obrambo vnanjih ju Dumberton Oaks blizu pozicij in skupno odgovornost Washingtona se je minuli pon- i za bodoči mir. deljtk pričela konferenca, ka- j Roosevelt v tem soglaša s tere namen je zgraditi temelj Churchillom, zato ga njegovi zp trajen mir A če že trajnega nasprotniki zmerjajo, da služi ne bo mogoče ustvariti, pa spre- (angleškemu) imperiju name-jeti saj take pogoje, da od njih sto svoji deželi, raiia za dolgo dobo nc bo pre- j Sploh sta si angleška in ame-tilii nobena nevarnost. rižka viadil zej0 edini, kako si Tri vlade vodijo bodoči svet oni zamišljata. ' Samo zastopniki treh držav: Tretji partner S° ^Li!. I Tede -ker *vet vandarie ni OaltStt, Zborujejo za zamrlimi] ves , njQno Uontrolo m tudi vratmi. Obljubili pa so ofrve- nc bo< je bilo treba odgovorno* sčati javnost s kratkimi poro- Qlj|vno kaJpa. čili da bo vedela kaj se godi.: im&u složno Churchill Na kratko. Angina. Zed dr- \ RJ^iVeU nato ^ spora2u-žave in Rusija so prevzele vso meU g Stalinom> in ko b« „ odgovornost za bodoči svet, a ljcno z njim ^ pa končno venda^ je nobena noče ker si J, 'or da Kitajski v pre_ jO vsaka po svoje tolmači. * |n y ^ ig V marsičem so se njihni pred-y resnici grad# lorej tcmelj pripravljalni diplomati ze v na- bodoC,emu miru Mmo te tr4 ve- prej sporazumel . Kajti neso- Kitajsko pa omenjajo za- g lasja med nekaterimi državni- ^ ki teh treh velesil so bila tolik- ina, da bi kaj lahko prišlo do Tudi druge dežele bodo n peste vane Kadar se te tri sile povsem Nemški odpor na vzhodni fronti znamenje 'strahu pred sovjetsko invazijo "Druga fronta" ustanovljena 6 »unija z invazijo v Francijo, je postala res to kar je hotel že dolgo pred tem Stalin. Bliskovito prodiranje ameriške armade, pa tudi angleške in kanadske na Francoskem je tolikšno, da se nacijska fronta krši in odmika hitreje kot pa j* pričakoval v svojih načrtih zavezniški vrhovni poveljnik general Eisenhovvcr. Dasi |e Hitler zagotavljal, da si bado zavezniki z vsakim poskusom invadirati Franfcijo polomili zobe, ka ti njegova "festung Europcf' je nepremagljiva, je sodaj iasno, da je krivo prerokoval. Bitko za Francijo in "festung Europa" je Hitler izgubil Povsem drugačna situacija pa je ngstala na vzhodni fronti. Ko je Hitler zagrmol, da ne sme noben sovražnik stopiti na sveto nemško zemljo, je imel predvsem v mislih rdečo armado. Nje se Nemčija ne boji satm zaradi n ene ofenzivne ^le^poč pa,, ker bi, v slučaju, da zasede magari le del Nemčije, pomagala onim, ki bi razlastili poseduioče. Ko je že izgledalo, da ima rdeča armada Varšavo v pesteh m so se Poljaki v nji uprli, v veri, da je poraz Nemcev v tem m-2stu le še vprašanje nekaj ur, so naciji pokazali tako moqočen odpor, da je morala rdeča armada odnehati in se pripravljati na ojačanja Ob enem e Berlin oznanil, da se kmalu pr»čne r.^mška protiofenziva, s katero so začeli ob Vcr-šavi. na Litvinskem in na meji Vzhodne Prusije Zanimivo ie. da kadar so Nemci bežali iz Rusije, so mnogi "priznam' veščaki tolmačili, da se umikajo doaovorjeno z Rusi. In sedaj pa, da se Rusi nočejo truditi zato. ker prapuščajo glavno breme vojevanja zapadni fronti (v Franciji) j Resni ljudje smatrajo, da ker se pruskim mili-iao$}om m posrečilo strmoglaviti HiH^ra; skušajo* Sfcdaj rešiti kar se največ da na način, da vzhodna fronta ostane »zvfcn nemških mej iz strahu za ekonomski sistem, ki so zanj s Hitlerjem vred Zanašajo se, da če Nemčija že mora biti poražena,, naj bo na zapadni fronti, kajti od tam ji za njen ekonomski red ne preti tolikšna nevarnost kakor z vzhoda. Hitler ob snem poudarja (Londonu in Wash-inqtonu), da če bo nemška civilizacija zrušena, je edino, kar jo lahko nasledi, bol ševiški barbarizem A izgleda, dd tudi s tem strašilom ne bo zmagal. s«t "Leteči roboti | » # ubili v Londonu nad 5 tisoč ljudi Kdo bo pograbil vladno imovino, ko mine vojna? VELIKO JIH JE, KI PREŽE PO UUDSKIH MILIJARDAH? — MARSIKDO, KI MORE V "NOTRANJOST", BO OBOGATEL ČEZ NOČ. VELIKE KORPORACIJE SI OBETAJO ŽETEV Od kar mi naciji začeli pošiljati nad lxindon svoj najnovejši "peklenski stroj", znan "leteči robot", pa do konca julija, so x njim ubili nad pet tisoč civil- j nih prebivalcev. Churrhill je v ; parlamentu poročal, da so v pr-. vih treh tednih ubili 2,752 civi-t listov, na tisoče pa j 3 bilo ranjenih, mnogo smrtno. Veliko je trajno pohabljenih. Meseca julija je bilo ubitih «>d "letečih robotov" nadaljnih 2,441 oseb. med njimi 1,022 moških, 1,187 žensk in 232 otrok pod l<» let staroftti. Poškodovanih je bilo v istem mesecu 2.74« moških. 3,876 žensk in 4K3 otrok pod 16. le- jom , imela na rokah ogromne zaloge Veliko hiš je porušenih in na! raznega blaga, živil, tovarne, tisoče poškodovanih. Velik del ! avijonska vzletališča itd. sirom Dogodilo se je, da je bilo že j kombinacije, "se bodo lahko po-veliko vladnega odvisnega ma-! služile priložnosti dobiti velike terijala prodanega, n. pr. avt-nih obroče v, pisalnih strojev, kovin itd., in da so kupci, ker so bili "insajdarji", dobili to blago takorekoč zastonj. Kaj šele bo. ko bo vojne konec in bo vlada tovarne napol zastonj, če ne celo popolnoma zastonj. Marsikdo bo na račun teh transakcij vpisan med člane bogataškega razreda. Zaloge materijala tudi mičejo Vlada ima ' v rezervah in v skladiščih širom sveta tudi velikanske zaloge živil, zdravil, sladkorja, kavčuka in neštetih drugih stvari, ki se jih bo izne-. bila« čim mine vojna. prebivalstva, predvsem otrok,»vet«. Največ kajpada tukaj. in starejših ljudi, je bilo izse- „ . , , ' ' \ I omot* korporacijam Ijemh v varnejše kraje. j _" Ker se je ob pričet ku vojne s „_, . , , « i • • j.. , , Kdor bo mogel kupiti na pri- RAZPRAVA O SANSO- ™<"><>- JC mer celo skla<&6e tega ali one- -nAnll zgradila novih tovarn v vredno- , . . . , VEM ZBORU jsti mnogo milijard dolarjev in g bla«a' k' vlado rec,mo V pelek 25. avgusta bo v Slo- jih prepustila v obratovanje 20 |Tl,,,J0"0V do^rjeY' f3 .venskem delavskem centru, privatnim družbam, ki so si iz sto tisočakov s. bo odprl pot v 2301 S. Lawndale Ave., razpra- Tega nakovalc ie veliko dobi- """'Jonarsko družbo. Tako je va o SANSu, oziroma kako la- čka. b,l° Y Prejsnjl VOJni .\n luai ze hko to gibanje še bolj razmah-j Kdo bo te ogromne moderne' fv sedf^l,soy se P°javlh mnogo" niti, da bo čimboljše služilo v J tovarne dobil, ko bo konec voj- skdlldal1 sedanjih in bodočih resnih dneh ne? V kongresu poudarjajo, da Kompanijc preskrbljene namenu, za katerega je bilo j jih vlada sama ne sme obrato- Kadar bodo naročila odpove-ustanovljeno. \ vati, saj jih niti sedaj ne, kajti dana kompanije ne bodo nič na Vstop dovoljen vsem. Poseb- j "free enterprise" mora ostati iZRUbi. ker jim vlada jamči za no so vabljeni delegati, da že | "free" tudi po vojni, oziroma še slučaje kriti vso vsoto in tu izmenjajo svoje misli. : veliko bolj kot pa je sedaj. dobiček in potem jim nudi še Ta razprava bo po seji kluba | Torej naj te tovarne, ki nas posebne olajšave za dobo, ko se stanejo morda nad 50 miliard, ^o spreminjale iz vojne v ci-dobe lastniki privatne industri- vilno produkcijo, je za nekaj grošev. To bo zanje Niso pa protežirani interesi sijajna kupčija. Vse je tako ure- ljudstva, kajti milijarde, ki jih jtno, da se bo do pike točno iz- je dai0 za nakup vonih bondov, vršilo, ker vlada sama pravi, da ne bodo šle .vse v določeni na-ie bo šla v "biznis*\ oziroma v menf ampak mnoge kar takole tekmo s privatnim kapitaliz- 2iahka v blagajne privatnikov mom- in korporacij. Mali biznis ne bo v teh vlad-lih dajatvah nič dobil, ker je Veletrgovina tudi zaščitena mmajhen. Samo veleindustri- Ker ie v!adl vellko na tem. a, to je, največje industrialne : (Nadaljevanje na 5. strani.) št. 1 JSZ. Šest klubovih članov sc udeleži Sansovega zbora, in veC drugih iz Chicaga, ki so prijatelji kluba. Razprava bo torej zanimiva in poučna. PIKNIK V KORIST PROLETARCA Klub št. 1 JSZ priredi v nedeljo 17. septembra piknik v korist Proletarca Vršil se bo pri Kegly v Wiliow Springsu. Rojaki v Chicagu in okolici sc vabljeni, da si ta dan rezervirajo za poset te priredbe. težkega spora med njimi. Sporazum ni »f znan Dasi so se te tri velesile ! domenijo ka j hočejo, potem bona m rec Zed. države. Anglija in <*o t^i vlade ostalih združenih Sovjetska unija že v marsičem ™rwd°v ^vabljene zraven. sporazumele, vendar je med di plomati znano, da nimajo še nobenega določnega programa To se pravi, da kaj pokritizi- Koliko teritorija prepusti Italija Jugoslaviji na podlagi premirja? Vzrok je, ker sc interesi med bodo še veliko bolj brez veljave, njimi zelo križajo. k«kor so bilc v prejšnji ligi na- V tej vojni, in tudi že po prej- rodov. Posebno Francija je za- šnji vojni, so postale Zed. drža- postavljena v teh pogajanjih. V Svoječasno smo omenili, da njih med ljudstvom govori, če-so reporterji Roosevelta vpraša- tudi sc jih ne sme še priobčiti, rajo, da izvolijo par svojih ljudi i u ^mu ^ ne objavi pogojev Dne 16 avgusta pa jc ameri-v vrhovni svet, a drugače pa | premirja z Italijo, pa je dejal, §ka časniška agencija United da ne v.d. yzroka zakaj so naj Press iz Londona poročhla, da jih bi še skrivalo javnosti. Pa je radio Berlin omenil v svojih sta vojni in državni department dnevnih nacijskih vesteh tudi pojasnila, da vsled važnih raz- pogoje premirja, ki sta jih odo- ve najmogočnejša pomorska si- prejšnji vojni, oziroma po zma- |og0v nj ^ £as za objavo. brila "izdajalca Victor Emanuel la. Skozi dolgo dobo je bila An- gi, je bil njen Clemeneeau vodilni krmar mirovne konferen- glija "vladarica morja'\ Sedaj imajo to vlogo neoporečno Zed. države. Mnogi kongresniki in senatorji zahtevajo, da si naj ta dežela vzame za svojo bodočo varnost otoke in vojne baze kjerkoli se ji zdi potrebno, neglede komu spadajo. Tako si zamišljajo,, da naj postanejo tudi vsi važni angleški, francoski in nizozemski otoki na Atlantiku in Pacifiku naša posest — namreč, če so strategično važni za Zed. države Vsi otoki pa so strategično važni, neglede v katerem morju se dvigajo iz vodne gladine. ce, na drugem mestu angleški Lloyd George in daleč na tretjem mestu italijanski Orlando. Nad vsemi pa je mislil, da bo nadvladoval ameriški VVilson. (Nadaljevanje na 5. strani.) Ko je bil nedavno na obisku > in Badoglio" v škodo Italije, v Italiji Churchill, so se v par Odpovedala sta se otoku Elbi in mestih dogodile demonstracije proti zavezniškemu podpiranju par manjšim otokom v prid Francije, je pravil nacijski po-dinastije in starega reda Ob ročevalec v Berlinu glasom po-( nem so množice zantevalo ob- ročila UP, in v prid Jugoslnvij- javo in pa olajšanje pogojev | pa Istri, Zadru v Dalmaciji in i jo, na drugi pa med Italijo in premirja. To pomeni, da se o Reki. Glede slovenskega Pri- Avstrijo. morja in Trsta UP v prej ome-njeme poročilu nič ne omenja. Pravi pa. da sta se odpovedala agejskim otokom, ki se jih vrne Grčiji, Pantelerijo in male sosedne otoke, ki so velike strate-gične važnosti", dobi Anglija, in Etiopijo pa "vrneta" cesarju Haile Selassieju. O ostalih starejših italijanskih kolonijah se bo odločilo na mirovni konferenci. Italijanski učenjaki in umetniki v Ameriki so v enemu svojih proglasov, ki so ga objavili letos, zahtevali, da morajo italijanska mesta, kakor je Trst. ostati pod Iitalijo, vprašanje tistih krajev, v katerih so Slovani in Nemci kompaktno naseljeni in so sedaj "pod Italijo", pa naj se reši med prizadetimi deželami samimi, to je, na eni strani med Italijo in Jugoslavi- UJ Unija premogarjev politična žoga v rokah JLL • Dne 12. sept. sc prične v Cin- JU. nastopa, kot da je IJ IVI W lastil J, L. I^wis. litične namene. JLL to vrši že rinnatiju v Ohiu konvencija njegova privatna farma. Govo- Kopači premoga ga večinoma leta in leta s tem, da podpira \ ene izmed najvažnejših ameri- ri sedaj za tega, sedaj za druge- spoštujejo, dasi so ga in ga še politiki straiyko, katera je uni-ških unij — United Mine Work- ga politika, sklene pakt s komu- čestokrat tudi preklinjajo. jam najbolj sovražna, crs of America. Je izmed vseh nisli, nato pa jih zavrže, pre- Kaj ho ta unija storila v teh Tako tudi sedaj izrablja Kla-Drcunitjc v Anglije najboljše disciplinirana, je naj- skoči iz republikanske v demo- važnih dneh, ko se njeni zastop- silo UMW Journal za politiko. Vsi ki to predlagajo, dregnjo bolj proletarska in zelo imovita kratsko stranko in nato pa zno- niki snidejo 12. sept. v Clncin- ki nima z interesi premogarjev predvsem v Anglijo teš ker i ob enem. va nazaj, razgraja vse križem natiju? To je vprašanje — in ni. nobenega stika. Toda če premo- teh otokov ona ni mogla brani- lmn svokca j" |n *vojo unijo Dokler ho glavar v nji JLL,. se | garje vprašate o tem, odgevar- ' r. kjerkoli in kolikor največ mo- ... Poleg tega ima za ti, ee so bili napadeni, je naj- K,nvaril| t|ovcka, ki je unijo , ' , r---- glavarja nove*«. ^ ročo boljše, da )ih prepusti nam. In , i,vl«.k#l silomn iz 1;' d« ne bo »amere. naj se to uredi ZZZ^ KVn .^m^ ^U^U' JLL" milijard, ki jih v gotovini in v blagu ne bo mogla nikoli plo* eati. Naj torej obveznost ptfrav-na z otoki. Angleška vlada bi tega ponižanja ne hotela sprejeti, je pa pripravljena deliti z Zed. drža- namenc. so prišli sem, je bila unija U. Premogarjl se sicer v politiki; M. W. of A. skoroda tako socia-ne ravnajo po njegovih navo- listlčno usmerjena, kakor so rodilih, a hudo jim je, ker se za- dne unije v Evropi in drugje, pravlja njihen denar zmerom v Mnogo vzrokov ic bilo, da se bo obračala po vetru — uradno jajo, da ga ni vcčjeKa in bolj-namreč, enako, kakor sc ho na- šega bojevnika za njihne pravi- ce kot je JLL. Ta in drugi sličoi pojavi ameriških delavskih unij Eno pa je I*wis pred 4. leti y poi|tiki pojasnijo, čemu je de-lahko vendarle spoznal: Tudi |avMvo tako silno brez vpliva v če so rudarji Še tako zanj,« po- p0mjki vzlic svojemu politič-lltično pa so proti njemu. Saj v ncm|| «umcjmvanju". A umeša-veliki večini. v> m v!ie|ej MI)1o v prid kan- NesreČa s ameriškimi unija- didatov starih dveh strank, ki take politične namene, kakršne je to spremenilo. Eden glavnih mi je, da lahko njihni voditelji organiziranemu delavstvu nista si !*wis določi. je, da se je vodstva nad njo po- zlorabljajo svoje tltelne v po- bili še nikdar prijazni. Za.one, ki hočejo biti v pomoč, dela veliko in še več ga bo po vojni Koliko jih je v tej ali oni naselbini takih rojakov, ki so pripravljeni pomagati, to je, onih, ki se jim ne zdi škoda ne časa ne denarja v aktivnostih za dobre stvari? Malo. Ampak od teh maloštevilnih rojakov je vse odvisno. Če se naveličajo, ali umaknejo iz kakršnega že razloga, postane naselbina, kot pravimo, "mrtvo". Najbolj razširjena bolezen za umikanje iz aktivnosti so razočaranja in pa osebne zamere. Obe pomenita, da tisti, ki so morda že veliko storili za dobro stvar, svoje naloge niso zmogli baš takrat, ko bi bilo vztrajanje najbolj potrebno. Sicer te vrste umiki ali pa lazočaranja niso nič novega. Dogajali so sc skozi vso prostost in se bodo v bodoče. Vztrajni pa nodaljujejo v vsakem vremenu. Kadar se jim zazdi kaka stvar čudna, vprašajo, čemu, in se uverijo, da svet pač ni zmerom enak, da se na njemu dogajajo spremembe, in v človeški družbi pa socialni potresi, ki jih jc treba razumeti in v soglasju s tem izpopolniti in nadaljevati svoje delo. Ko bo vojne konec, bodo nastale za nadaljevanje aktivnosti med našim ljudstvom drugačne razmere kot so sedaj. A treba pa bo v njih delavcev prav tako vztrajnih, kakor doslej. Vsak posameznik pomeni na svetu če nc drugega saj samega sebe. In združeno pa gibanje, organizacije, ideje, bodisi v dobro ali slabo. Mi hočemo dobro drugim in sebi, zato delujemo socialistično. Tega se pristaši Proletarca zavedajo toliko, da delajo za to načelo tudi v teh časih, ko so vsekrižem zaposleni. A imajo trden namen, da ko vojna vihra mine, si hočejo ohraniti gibanje, kateremu je med našim ljudstvom ta list za glasilo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jnyo»lov«n»ka Dtlavib Tlakov«« Draik«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zed in jenih državan t« celo leto $3.0U; za pol leta fl.lll za *etrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $8.60; u pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti t našem urada najpozneje do pondeljka popoldne ia priobči te v v številki tekočega tetina. PROLETARE C " Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publiahing Co., In«. Eatabliahed 1909. Edltor____________ Business Manager... .......Frank Za its .Charles Pogoralec 8UBSCRIPTION RATBS: Jnited States: Ona Year 13.00; Six Months $1.76; Thr#a Months $1.00. Foreicn Countries, One Year $3.60; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue " CHICAGO 23, ILU Telephone: ROČK VVELL 2864 Velika ''^isioljubnosi rimske arisiokrnrije JOSKO OVEN: RAZGOVORI ULICA V KAUNASU, ki je glavno mesto Litvinske. Sedaj je v posesti rdeče armade in Litvinska je spet republika Sovjetske unije. Za preosnovitev Italije je potrebno, da je saj pet do deset let pod višjo kontrolo, katera bi ljudstvu politične pravice skozi to dobo stopnjema vračala. Tako je po virih, ki jih je objavil New York Times, zaveznikom svetoval Pij XII. s pismom, ki ga je naslovil newyorškemu nadškofu Spellmanu. S pomočjo drugih sporočil pa je hierarhija in aristokracija dala zaveznikom razumeti, da ako se okupacijska (ameriška in angleška) armada po končani vojni iz Italije prehitro umakne, bo nastala v nji civilna vojna in "komunizem". Gaetano Salvemini, ki je profesor italijanske zgodovine na univerzi Harvard, pravi v "Nationu" z dne 19. avgusta, da je čudno, kako italijanska aristokracija in Vatikan strašita zaveznike pred "komunizmom", namreč kot da se ga lahko v Italijo pošlje iz Moskve po pošti, dasi je bila komunistična stranka v Italiji prva izmed republikanske koalicije, ki je odobrila angle-ško-ameriško politiko za zaščito monarhije in njene dinastije. In pa da komunistična stranka, v soglasju domenka v Teheranu poudarja, kakor v Ameriki, da ljudstvo lahko sodeluje s kapitalizmom. Rimska aristokracija, hierarahija in privilegiji v splošnem se ne boje komunizma iz Moskve, pač pa svojega lastnega ljudstva. Dne 19. avgusta se je papež s posebnim pismom zahvalil zavezniškemu vrhovnemu poveljniku angleškemu aristokratu generalu Alexandru za vzorno obnašanje njegove armade v Italiji. Progresso-Itale-Americano pa poroča, kako zelo gostoljubna je visoka italijanska gospoda, ki je prej stregla Mussoliniju in njegovim tovarišem, potem Hitlerjevim generalom in sedaj zavezniškim poveljnikom. Iz omenjenega italijanskega lista Salvemini citira: "Dne 13. julija je priredila visoka gospoda v Rimu banket. Njen gost je bil umeriški general Clark, poveljnik pete armade, dalje je bil gost general Home, ki poveljuje zavezniški vojaški oblasti v rimskem okraju, in mnogo drugih. Na tem banketu je bilo veliko dam iz rimske aristokracije. Sploh, bila je sijajna družba..." A. M. Uhl, poročevalec newyorškega dnevnika PM, pa je pisal, kako vabijo zavezniške poveljnike v svojo družbo največji stebri monarhizma. V ta namen se poslužujejo posebno svojih blagorodnih dam, da čarajo zavezniške častnike. Ta gospoda po* seduje krasne palače in vile. Ima služinčad, ki je naučena streči gospodarjem in drugim odličnim ljudem. Večina teh dam, pa tudi blagorodnih gospodov, obvlada angleščino zelo dobro in to zna nje ji je sedaj prišlo kot nalašč. Med damami italijanskega plem stva je precej Američank, ki so se s svojimi visokimi dotami pri-možile v italijanske palače in gradove. Vsa ta gospoda je sedaj v polni meri zaposlena z večerinkami in banketi, na katerih so častni gostje ameriški in angleški vojaški poveljniki in pa glavarji zavezniške vojaške uprave. Italijanska aristokracija in visoka hierarhija ima kleti založene z najboljšimi vini in likerji. Shrambe so polne mesa in drugih dobrin, ki si jih kupuje na "črnem trgu". Zato prireja prav lahko enako sijajne gostije kot si jih morejo privoščiti milijonarji v Nevv Yorku, s to razliko, da so v Rimu, Neaplu in v drugih mestih pod zavezniško oblastjo v Italiji spremljane še s srednjeveškim aristokratskim pompom. To vleče. Tudi velike ameriške kompanije, ki imajo investicije v Italiji, so zelo pridne z vabljenjem ameriških in angleških poveljnikov v svojo sredo. Štirideset ameriških kompanij je imelo pred to vojno investiranega v Italiji v industrialnih in trgovskih pod-vzetjih 30 milijonov dolarjev. Vsota sama na sebi ni velika, toda njen pomen je v tem, da če se te družbe uveljavijo, bodo po vojni deležne velikega prometa, še večje kontrole in visokih dobičkov. Salvemini, ki je odgovorna oseba, ugotavlja, da je bila večina plemenitih dam in njihnih velikaških mož zvesta fašizmu do zavezniške invazije, oziroma do okupacije Rima. Toda ker Američani in Angleži porajtajo največ na tiste, ki so nekaj, namreč na one, ki imajo bogastva in titelne, so na maso pozabili. Italijanska aristokracija, hierarhija in plutokracija zagotavlja visokim častnikom zavezniške okupacijske armade, kako koristno je bilo za Italijo, da so ji oteli dinastijo in pa da vzdržujejo red in mir. "A kaj bo, kadar odidete! Italija se bo kopala v krvi... Komunizem ae bo razlil po nji. Njena kultura, njena civilizacija, krščanstvo — vse bo uničeno!" Toda vse to bo obvarovano, ako zavezniška armada ostane v Italiji tudi po vojni, namref še dolgo potem, toliko časa pač, da se bodo privilegiji znova utrdili, si organizirali orožništvo, sodišča in ječe, potem pa naj ljudstvo le dobi — po stopnjah seveda — "demokracijo", kakor jo je imelo pred Mussolinijevo fašistično dobo. Nikjer se tu ne upošteva interesov italijanskega ljudstva, ki živi v silni bedi. Tu pa tam sedaj demonstrira, a proti — zaveznikom Posebno proti Churchillu. ' Taktika zavezniške vojaške oblasti je tako očividna v podporo privilegijev posedujoči h, da KATKA ZUPANČIČ: IVERI Jugoslavija — druga Švica t ta tega stoletja* In kakor sem - ! moji stari domovini želel miru. Nimam rada agentov. Zoprna | uko ^ dfu . stn|ni skoro ^^^ fiF! lielel, da bi bila napadena. Zakaj Švicarji bi se branili do zad- jazno&t, še bolj pa njihovo glu-po pretiravanje J^*^.« S??- =r."«r£3r=isra jih, ker se bojimo prevelikega naval.* Zato. Aaampak vi naših madrac še niste videli! Čudež so modernega časa! Lepe. udobne, pa mehke tako, ko gosji puh — ali pod životom se pa le ne udaja-jo. In so tople pozimi, poleti pa kakor da bi ležali na hladnem gozdnem mahu .. "Ni mi treba..." "... kajti ima naša tvrdka poseben patent nanje in so zato naše madrace edinstvene v vsej Ameriki! Cene pa —" tu se dramatično prime za glavo — "cene so pa tako nizke, da me je sram povedati..." "Res škoda časa. Zbogom." Ko odmrmra, utegne biti Good by\ ali pa kaj drugega. Izjeme so redke in taka redkost se je oglasila pred par dnevi. Prav nič agentskega ni bilo na njem. Velik in težak, pa golorok in z okroglim mehkim slamnikom na sivi okrogli glavi, je spominjal bolj na kakega dobrodušnega starega strica, ki si je omislil prodajalnico z različno drobnarijo največ radi tega, ker se mu hoče družbe. Baje je slišal, da nameravamo v podstrešju narediti sobe. In ker ni svojih obljub oblil s sirupom, se ni imelo kaj skisati, ko sem mu odgovorila z ne. Vprašal je le še za naš naslov, da se kompaniji izkaže, kje in kod je hodil. "Vaš priimek je slovanski. Ste Cehi, kajne? — Kaj? Pravite, da ste iz Jugoslavije? O, potem boste morali z mano še malce potrpeti." Zatega je ko-račil zopet na stopnico in se vsedel na obzidek. "Vi ne veste, kako sem si že želel srečati koga iz tiste dežele, ki ima tak junaški narod. Jaz sem namreč Švicar, zato znam ceniti ljudsko voljo in pogum! Pomislite, dežela za deželo, skoro vse, kar je evropske celine, se je udalo, popadalo pred Prusi na kolena. Tu in tam kratek boj, ali pa še tega ne. To je bila za Evropo največja sramo- slavija. Vlada jo je že prodala, notri," pokazal si je na prša, Pa se dvigne narod: Ne damo|"vendar nekaj šteje! Ne?" Morala sem se mu nasmejati in se mu zahvaliti. Saj je imel tako dober izraz v očeh in na vsem obrazu. * se: Miroljubni in preprosti, za Hvala' Ne potrebujem no-|vojno neizvežbani in nepriprav-bene nove ' \ jjenj ljudje: Ne damo se! Vse- skozi zmagovitim nemškim o-krutnežem pest pod nos: Ne damo se! "Prav srečen bom. če postane Jugoslavija federalna republi-Ah, veste, soliden človek sem, ka Rot je Svica Njo si naj V2a_ ampak takrat me ni zdrzalo do- me za vzorec pa ^ vseh notra- ma. Izbral sem si najbolj polno n-ih sporov konec Saj smo se taverno Smejali so se mi, ko tudi Svicarji drii med seboj. sem napil Jugoslaviji, pa dejal, j Naj • smo imeli narodnostne da bi bil rad Jugoslovan, če ne ^ nato pa verskc. Zdaj so bi bil Švicar. Smejali so se in ysi ŠUrje narodl popolnoma rekli, da jih bo Hitler pozobal enakopravni, vere tudi —. in je popolno soglasje v deželi. De- v osmih dneh. Njihovo vojsko morda, ne pa naroda! sem dejal. Kadar narod spregovori, in se odloči za vojno, pomeni to več kakor vsi tanki in bombe! Saj to je. Nimajo tankov, nimajo bomb, nimajo nič, ko gole roke! so kričali. Imajo pa voljo! Kjer je volja, se najdejo pota in sredstva. Trpeli bodo strašno . . . In trpe, kajne ...?" je vprašal tiho in resno. Pokimala sem molče. Saj me njegovo, navdušenje ni moglo ogreti. Prejšnji večer sem namreč čitala Adamičev "War and Post-War'\ v katerem opozarja bralce na nevarnosti, ki pre-te povojni Evropi. Kaže na premagane (?!) italijanske fašiste, ki so še zmerom na svojih vodilnih službenih mestih ... Kaže na kroge, ki so pobegnili v tujezemstvo s celo kožo in polnimi mošnjami, in na kroge, ki so obrnili plašč po vetru in ostali lepo doma ... Ne prvim, ne drugim ni sile, kajti črni trg je povsod odprt takim, ki imajo denar. In medtem, ko ljudstvo gladujc in umira za svobodo in pravico, se pa te stenice pripravljajo, kako bodo za širokim hrbtom monarhije splezale na površje, pa se ljudstvu na škodo okoristile s sadovi, ki jih je ljudstvo s svojo krvjo drago plačalo. O Švicar, moje misli imajo danes preveč pobešena krila ... "Ampak to ni prav, da jim hočejo vsiliti zopet kralja. Narod, kakršen je vaš, zasluži najširše svobodšČine, te so pa mo- skozi minula pri leta pisali s krvjo. Naša dolžnost je braniti njihne interese kjer je potrebno, povsod, kjer njihov glas ni še dovolj močan, in da ko mine vojna, jih obujemo in oblečemo. Sam denar nagemu človeku nič ne izda. Potrebna mu je obleka, zdravila itd. — in to takoj, ko mine vojna. Delegati, ne pozabite na to! e V Proletarcu in Prosveti sem čital apel Progresivnih Slovenk, ki so si dale nalogo zbrati dovolj denarja za nakup ambu-lance in jo poslati osvobodilni armadi v Jugoslavijo. To je bila plemenita ideja, ki jim bo gotovo uspela. Vredna je podpore vsakega slovenskega delavca in delavke. Prepričan sem, da bo potrebni denar kmalu nabran, ali pa bo že ves skupaj, predno pride ta list pred čitatelje. Ruski relif Z veseljem poročam, da mi je Jože Durn iz Clevelanda poslal v ta namen $7. On je prispeval dva, petak pa je darilo Johna Filipiča. Omeniti moram, da ta odbor za ruski relif ni imel boljšega prijatelja, kot je Josip Durn. Ne samo, da je ob vsaki priliki zbiral denar v to svrho, je tudi on zmerom dodal po par dolarjev. Jožetu, ki je v Clevelandu eden izmed najagil-nejših na* vseh poljih, iskrena hvala, enako Johnu Filipiču, ki je prijatelj Rusije in prijatelj Proletarca. Jaz sam ne vem, kolikokrat sem že zapisal njegovo ime v seznam prispevateljev za ruski relif. Istotako sta poslala vsak po $5 v sklad dvestoterih. Se enkrat, hvala obema. Proletarec in dvestoteri Ko sem to pisal, še nisem prejel Proletarca. zato mi seznam v njem še ni znan, a Chas. mi je že pred tem omenil, da ta sklad narašča, da je veselje. Človeku je dobro, ko vidi, koliko je prijateljev, katerih ni treba tresti za rokav, ampak se kar na svojo lastno voljo oglasijo. Da, tudi pri nas se veliko go- Cital sem dopis s. Ovce iz vori in razpravlja kaj storiti, ko Springfielda, v katerem poroča, mine vojna. To vatn je gotovo da je klub prispeval v ta sklad III___I znano iz časopisja in radia. A $10. Uparn, da se bo dobilo še žela je sestavljena iz kantonov dosedaj še nisem slišal 0 kakem precej posnemovalcev. in vsak kanton ima svojega ! bona-fide programu, kateri bil - stopnika v parlamentu. l»anj-|v resnici bU v staml preprečiti - VAŽNA RAZPRAVA O J goče samo v republiki, v taki republiki, kot jo imamo v Švici. Pravzaprav bi moral reči: kot jo imajo, zakaj jaz sem že štirideset let ameriški državljan. Ali srce moje je tako veliko, da je v njem prostora za vse in vaš junaški narod zavzema tretje mesto. Ha, vi se smehljate. Jaz sem pa le obhodil vso Evropo, vso Afriko kolikor je je dostopne, in obe Ameriki, torej Ko smo čitaii o silnih nalivih v Franciji, ki so zelo ovirali delo zaveznikov, smo se takrat nehote spomnili naših vrtov. Silno jim je manjkalo moče, tam pa so jo imeli preveč. Pa se je dogodilo, da je tam nastalo suho vreme in zavezniki prodirajo da kaj, tu pa smo dobili nekaj dežja. Silna vročina je pritiskala skoro dva meseca in polja so kar stokala pod razbeljenim solncem. A kaj hočemo! Za vse tli nikoli prav. Tudi na političnem polju pritiska huda vročina. Čimbolj se bomo bližali novembru, hujša bo. Kot izgleda, ne bo preveč vljudnosti med kandidati. Boj bo na nož. Posebno doli na jugu se zbira vse, kar je reakcionarnega. CIO in njegove odbore rišejo in kažejo ljudem za komunistično organizacijo. Vse, kar je količkaj naprednega, omaže čika-ška Tribuna z rdečim. Ko ti boji ponehajo, bo treba v resnici iti na delo za zgraditev poštene socialistične stranke s poštenim programom. Po vojni O rezultatu vojne je jasno že sedaj, kakšen bo. O zmagi zaveznikov ni dvoma. Vprašanje pa je, kakšen bo mir in bodoča sestava ne samo Evrope, pač pa vsega — sveta. O tem se je do danes še malo govorilo. O — govorilo se je, in še sedaj se go* vori, ampak to so le besede posameznikov. Kako bodo pa reagirale množice raznih narodov, ko bo sklenjen mir, to je pa drugo vprašanje. Strašne rane, katere je trpel svet v zadnjih petih letih, in Kitajska pa že več ko sedem let, bodo zapustile brazde, katere ne izginejo s prazno besedo. Ustanove, katere so bile svete skozi stoletja, so izgubile v par letih ves svoj pomen. In to velja za narode kot za posameznike. Boj, družabni boj, ali če hočete, razredni boj, pa se bo razplamtel šele po vojni... nas ko se konča vojna. ZbUKU Kapitalistična ekonomija, po-; sebno v tistih*deželah v katerih je tehnika pred socialnimi usta- državah. pri nas ne poznamo, ker ga nimamo. Idealno, kaj-ne: Rade volje sem mu pritrdila Chicaga. — Ta petek 25. avgusta bo v klubu št. 1 JSZ va- vi crr»o >nloln Ha hi Tiiart- JV w,,,,,%t> t"v" •»•■■" —— žna razprava o bodočem Sanso-in si od srca želela da bi Jugo- novami tako dalcč naprej, je ta- v_m lblru ki se nrične 2 soot clnvii* yj»rr»«; nnstala druffa Svi- , , r . , . vem So0™. Kl se pnene Z. sepi. ka. da so po njeni sedanji sesta- v clevelandu. Vstop vsakemu vi vsled periodičnih nad prod uk-1 prost in beseda obodna. Upa- cij periodična brezdelja neizo- (ti je da se ga udeleže vsi tistii gibna. Brezposelnost pa jo mo- slavija zares postala druga Svi ca. ker se njene vlade tiče. se masa mora zgražati. Ona, ki je trpela pod fašizmom in prej in sedaj pod izkoriščevalci, vidi, kako tisti«, ki so ji obetali osvoboditev izpod fašizma, zahajajo v goste k visoki gospodi, ki je financirala Mussolinija, da se je polastil vlade. To je storila iz strahu pred ljudstvom, ki zahteva pravice. A gospoda poudarja le "komunizem", češ, ako reda in mira v Italiji ne bodo ščitili zavezniški bajoneti, bo nastala civilna vojna, drhal bo morila duhovnike in požigala cerkve in Rim — zibeljka krščanstva, bo pogreznjen v barbarizem. • Boj v Italiji je torej med interesi Proletarec to resnico zme-ifcm poudarja. Demokracija, kakršno so gospodujoči v Italiji pripravljeni "vrniti" ljudstvu "po stopnjah", ni demokracija, pač pa vzdržavanje s silo sistem starega izkoriščevalnega reda. Italijansko ljudstvo hoče več kot demokracijo na papirju. Dobro zanj je, da se sofcialistična stranka nagloma jača. SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO Pod to označbo ae priobčuje prispevke ta vzdrževanje Proletarca v kampanji, ki jo je zasnoval predsednik upravnega odbora Proletarca Joško Oven. Apelira, da se na ta kile odtove najmanj 200 prijateljev lista, ki hi prispevali po $5 vsaki ali več. Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji aa njegovo razširjenje. Manjši zneski bodo i v naprej priobčevani v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca". IV. IZKAZ 5.00 5.00 John Mlhellch, Chicago, III. $ Peter Suolšak. Chicago. III. Joseph Cerne. Detroit, Mich. George Smrekar, W. Aliquip pa. Pa. Andrew Jlrvina. Girard, O. John Tancek, Girard. O. Joseph F. Durn, Clevoland, Ohio John Filipich. Čleveland, O. Ignac Hreščit, Farmlngton. Illinois Ton In Kattie Petrich, Detroit. Mich. frank tesen. Čleveland, O. Skupaj % 55.00 Prejšnji izkaz . 345.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 Skupaj 1400.00 Prispevateljev v tem Iskasu 12. zadnji Izkas «3 (pomoloma Izpuščenih 6), skupaj 75, manjka še 1*5. Popravek.—V III. Izkazu se hI moralo glasiti, da sta prispevala l.ouis •« Frances Bartel, Strahane, Pa. 97.50 namesto $5.00. V skupni vsoti bt se moralo glasiti 1200.00, namesto $205.00, končna skupna vsota pa 9345.00. namesto 9350.00. ra. ki straši in tlači ne samo delavce in državnike, temveč tudi one, ki jo ustvarjajo, a vprašanja brezdelja pa nikakor ne morejo rešiti. Kot je morje s svojo plimo in oseko, isto je kapitalistična ekonomija. Par let je v nji nekaka prosperiteta, dokler ni kup nagrmaden — nato sledi depresija in brezposelnost. Človeku ni treba biti posebno pameten, da to razume. Kapitalistična družba, pa če je še tako urejena, ne more tega problema nikdar popolnoma rešiti. Rešiti ga more edino socialistično urejena družba. O tem se bo po vojni veliko govorilo. O Jugoslaviji Zadnje čase precej slišimo o Jugoslaviji, ne toliko o bojih v nji kot v političnem smislu. Nedavno so se sešli v Italiji Churchill, Tito in predsednik nove jugoslovanske . vlade šubašič, da se .posvetujejo o položaju. Naši meščanski listi poročajo, da šteje Titova armada nad 32^000 mož. Zavezniki so jo z orožjem že precej dobro založili. Istotako so določili v to svrho |K)8ebno letalsko skupino samo za operacije na Balkanu. Z invazijo v južno Francijo je povečana možnost za ustanovitev četrte fronte nekje na dalmatinskem obrežju, kjer bodo zavezniki dobili resnično pomoč v naših partizanih. Gotovo so omenjeni trije govorili in sklepali o tem. Zborovanje SANSa Delegati na Sansovem zboru, ki se prične 2. sept., bodo imeli precejšnjo nalogo. Kar se tiče naših ljudi v domovini, — te ki so delegati prihodnjega zbora. Člane kluba prosimo, da pridejo na sejo točno ob 8. Na dnevnem redu je par važnih poročil in pa o pripravah za nas piknik, ki bo v nedeljo 17. septembra pri Keglu v Willow Springsu. — O. Neznanje sovražnik. je delavčev najhujši Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da enim ljudem Tito ne more pa ne more ugoditi, pa naj stori karkoli, to mi nikakor ne gre v glavo. Ce je zoper duhovnike, jim ni prav, uko je zanje, tudi ne. Ce je diktator, se jeze, če oglaša demokracijo, pa še bolj. Kakšen neki bi moral svet pozna. Svojo zgodovino so hiti, da jim prav? JU$ KOZAK: ŠENTPETER (Dalje konec.) "Kakor hočeš," je dejal Rok in zaloputnil z vrati. Stopila je za njim in zaklenila. Sama se ni zavedala, da je to storila. Nato se je spustila nazaj na klop in ostala nepregibno v temni sobi dolgo v noč. Drugi dan zvečer se je zvedelo, da Liza prodaja. Krčma je ostala zaprta Čez par dni se je vračal Andrej zvečer proti domu. Nenadoma je stopilo predenj dekle. nc pregrešila nad njim. O, Kri- stus, ali te svet več ne pozna? Noč in dan je thtela: •Vse •Ti si, Liza?" ^az sem. Nekaj bi vam rada j norosti, povedala. Pojdiva za vodo." j Odpravil se je z doma. "Ne, ne verjamem." "Če dobro prebrskaš, testament je že napisan." Vedela je. da laže, toda strast ji je pomračila um. Planil je kvišku. "Nikamor ne pojdeš!" je vz-kliknila, "obljubil si!" "Pusti me, pridem nazaj!" , MNe, ne, ti si moj, še danes." vem, vem, da je res, kar je go- Objela ga je z nadčloveško mo-vorilr "Meni je odkazano delo!"| £j0 Vsesala se mu je v ustnice. Andrej ni pustil žene same. j "Meni je vseeno, potem V prvih jesenskih dneh so se,smrt» ]e ^tala. pričeli ljudje posmehovati. j dobry korake Ujel je na uho: Verjemi ' > Godeževka Ho, ho Caha-.^ ^ mu luko je_ rija? ... m Ha, ha ... S kom?! 2o da n| ^ 6uti) njenih ^^ [ l> saJ • •• j bov. Tedaj so se stopinje ogla-1 Doma jo je pogledal. Ni ae giJe uk pred durmi. Pognal ae mogel več varati. Takrat je zar- j je ^ nje odpri okno in sko^n julo v njem. Sramota in razde- J doli. jano posestvo ga je grizlo do g gtra4||0 je2Q v je gje. 1 n°rostl jdala za njim. Ničesar ni slišala. Pre* | Bliskoma pa je udarila sekira S čudnimi slutnjami v srcu j den je odšel, je skril sekiro v j ^ vratjh. ključavnica je odle- JAPONSKA JE V PRVIH DNEH VOJNE BLISKOVITO ZMAGOVALA. Sedaj pa ie dolgo izgublja. je stopal po klancu. Ko sta sta la pri vodi, se je Liza krčevito oprijela njegove roke: "Slišite!" Beseda ji je zastala. Andrei jo je začudeno gledal. Nato je bruhnilo iz nje: "Rok je pri vaši ženi!" "Lažeš!" "Pojdite domov in boste videli.' Hitro je izginila in od tiste ure je niso v Sentpetru več videli. Andrej se je plazil proti domu. "To mi je storila," je šepetal in besnost mu je žarela iz oči v temo. Do jutra je čepel za lipo Videl je, kako je žena odprla okno in se naslonila. Zobje gostilni bova sedela." so mu šklepetali od jeze. uvii jc- jc ~ ''po vratih, ključavnica je oaie- jAnm^ivn « v ... ** ......— *•----- 7,7. veži. Pravili so. da vidijo nje-j preA ucalrn nričakovala Ja ie na vratih t ne veš, da sem te vse življenje I rodu. Zopet so se zgrnili iz vasi "Oče. tu notri sem delal od Ne bodf nonf. o b^em d^ i varala/ Saj si vedel, ko si me ob Savi, izpod Golovca, z Barja, jutra do večera. Kaj naj storim vu. Vsi vedo, da ne bo njegov,, jemal, da drugače ne morem ži samo ti si tako nora," ji je od-j veti. — Prepozno si prišel. Ali govarjal Rok tako hladno, da 4 " Wl jo je speklo. "Pojdi, nekaj ti povem. V švigali lovci "Lightning," "To-mahavvk" in drugi. Včasih sem se spomnil na mojega Ameri-kanca Aljošo in mi je bilo žal, da ni še toliko star, da bi tudi on pomagal razbijati nemška gnezda. Razen tega, da bi se "Oče, tu notri sem delal od znašel pri partizanih, je bila moja največja želja, sedeti v takem srebrnem ptiču in metati bombe na nemška mesta. Mno- "Ne, Liza ga je imela rada, pa se ji meša," se je tolažil. Vrnil se je dopoldne. Zvečer ga je zaneslo k Pacu. Krčma je bila zaprta — "Laže, laže!" A kljub t?mu je sklenil oprezati. Ponoči ni mogel spati. Sleherni šum ga je zvabil k oknu. Navsezgodaj zjutraj so ga videli v cerkvi. Stal je zadaj v temi in goreče molil: "Jezus, samo tega ne!" Ona se jc smejala, kakor obsedena. Včasi je stopil k njej: "Ti..." "No, ljubček moj..." "Nič!" Tedaj je postala pozorna. "Prej je rohnel, divjal, a zdaj ... Sumi, vem, da sumi!" je mislila. Vabila ga je k sebi, on jo je hladno zavračal. Iskal je tolažbe v cerkvi. Ljudje so se čudili, ko so ugledali sivo glavo za kropilnim kamnom. Mariji je Svedrač prinesel novico. Tako jo je potrla, da je morala leči. S solzami v očeh je prosila; "Rok, kaj si mi storil. To sramoto! Rajše bi bila umrla, kakor da je eden iz naše hiše prizadel Godeževim kaj hudega. Rok, saj ni res!" Rok jo je osorno zavrnil: "Mati, vi le lepo ležite, zame ni treba skrbeti!" Marija je zvedela vse. Bolest jo je žgala, kakor bi ji v prsih tlela žerjavica. "Moj sin! Moj sin!" je molila. "O, Bog, zakaj mi nisi tega prizanesel? Andreju, Andreju je vzel ženo, jaz pa sem trepetala, da bi se z mislijo Andrej je gledal in gledal. Povesil je sekiro. Dolgo se je branil, naposled Zravnala se je v postelji in se se je vdal in stopil v hišo. posmehnila: "Ti si mislil, da "Povej, kaj hočeš, povej!" je boš z mano streho pokril, pa si silila vanj. • sam za ostanek! "Ana, te neumnosti mi že presedajo." "Tedaj se ji je zazdelo, da se i prijetno je hoditi po tej naši deželi, kjer te v vsaki hiši sprejmejo kot dragega gosta, "Dober dan, mamica." "Bog daj, tovariš, sedi in se pogrej!" In že smo zbrani okoli peči ali ognjišča in si pripovedujemo o naših skupnih uspehih. In ljudje poslušajo in pričakujejo boljših časov, katere s svojimi žrtvami že sedaj sami ustvarjajo. In i skoraj vedno bi lahko končali pogovor tako kot pravi tovariš Vilfan: "Hudo je, pa bo že bolj-| še." Rad bi ti povedal še o tov. Vilfanu. Spominjate se ga kot odvetnika dr. Vilfana iz Kranja. Tež|co si ga predstavljate kot vojaka. In tudi spoznali ga ne bi: z brki, s titovko na glavi,, z brzostrelko na rami, v uniformi in zavezniškem vojaškem plašču, le v prejšnjem pismu sem pisal očetu, da je z zanimanjem poslušal njegove radijske oddaje in ga v tem znamenju prisrčno pozdravlja. Jaz sem postal na zunaj pravi "Tommy". Imam angleško uniformo in sem tudi nekoliko drugačen, kot sem bil popreje. Sem že skoraj tako plešast (brez zamere) kot je papa,- pa tudi sicer pravijo, dli sem mu bolj podoben, nego sem mu bil prej. Sedaj tehtam 82 kg in mislim, da je kar zadosti. Če mi morete pisati, mi pišite na naslov Borut Furlan ... Za sedaj mislim, v kakšnih okolščinah se bomo zopet videli in koliko si bomo imeli povedati. Morda bo to kaj kmalu, morda bo do konca tega leta. Ko bo konec, pravijo pri nas ljudje, ne bomo delali teden dni ničesar, samo praznovali in veselili se bomo. Mnogo beškov tebi, moja mama in tebi, papa, poljube Staši in Aljoši od Vašega Bobe. je v možganih nekaj pretrgalo. "Rok, ti si neumen," je ihte la, "vsi te goljufajo, samo jaz i ne." "Kdo vsi?" "Vsi, vsi! Celo mati te je." Blaznost ji je gorela v očeh. "Kako, mati?" Oklenila se ga je. "Pojdi z mano, pojdi, vse ti povem." Tisti hip je vedela, da je izgubljena. Radoveden je stopal zanjo. Ko sta bila v sobi, je dvakrat zaklenil. Venomer se je strašljivo oziral. "Povej, kaj veš?" "Če me poljubiš." "Tak povej!" "Obljubi mi, da ne pojdeš danes od mene." "Ana, Andrej!" "Ah, kaj! Drugače ne zveš!" "Obljubljam!" "Semkaj sedi!" Ubogal je in sedel poleg nje na postelj. "Ti, moj sladki Rok. Ah, danes si zadnjič pri meni. Ne laži" "Ana, če ne poveš ..." Sklonila se mu je na uho: "Veš, Aleš je Marijin sin in Rožmanov. Lep del domačije bo dobil." "Ni res, ti se norčuješ, Ana!" "Res je, Andrej ve, Škofička je vedela. Tudi škof. Tebe so ogoljufali s tisto zgodbo, da je Luka njegov oče." da pokopljejo Zamejčevo hči. j zdaj?" ven - rrvpoiiiu ». ™ Prvi za krsto je stopal Rok Stari je šepal naprej: "Eh, ži- t*, ni sram ko ie oni zbežal ki med zadnjimi pa sta hodila Sve- veti boš moral, brez imena so te gokrat smo brali v kakem caso- bi L m^ral branih" drač in Aleš. ki je moral še tisti pustili." < pisu, ki se je pritihotapil v na- b, me moral Dramu. dan po smrli lz hiše< Andreja ni * šo ječo, svetohlinske zalostinke bilo. Podal se je pred sodbo, ne Visoko nad materami so sve- Nemcev, ki so bili ubiti pri da bi se še enkrat ozrl v svojo tile zvezde. Ko so utihnili Ale- j "barbarskih napadih ameri-hišo. — Položili so jo v vrsto ševi-koraki, sta obe, v katerih ških "letečih gangsterjev". Ka-Aleš je ostal dolgo na grobu. . so živeli Zamejec in njegovi ko se nam je zdelo vse skupaj Zvečer ni vedel. kam. Svedrač 5 otroci, uprli oči tja gori. Med smešno! Mi, ki smo na lastni iga je našel ter ga peljal v zvezdami se je ena utrnila ter glavi doživeli mnogo bombardi- ---------------------- 1 krčmo s« izgubila v vesoljstvu. Krva-1 ranj s strani naših letal, smo da se je v delu izkazal in dobil Ko so zapirali, ga je povabil: j va sraga je zaleskeUla na tem- pri vsaki bombi, ki je padla, težje naloge. Vse ti pove naš "Aleš, pojdi z menoj. Tvojega nem nebu. . Materi #sta povesili bili veseli, ker smo vedeli, da prijatelj Drago. Pokleknil 0 groze IZŠEL JE DR. KERN0V Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred V njem je vzbesnelo. Skozi noč v glavi je videl njeno čelo. Zamahnil je. počilo je in kri ga je oblila. Zastokala je in se zgrudila. Ko je odprl oči, je videl lepo glavo, oblito s krvjo. Do oči je zevala globoka rana. Strašna groza ga je pretresla. Mrtvaški pot mu je oblival čelo. Nevede je pričel zagrinjati okna, Tiho je zaklenil vrata in stal nekaj časa zunaj. Nenadoma se je pričel tresti. Zbežal je. Pri Mariji so se sunkoma odprla vrata. Od strahu je krikni-la V sobo je planil Andrej, bled j kot smrt. na čelu in licih je imel krvave lise. "Marija, Marija! je in dvignil roke. "Jezus, Andrej!" "Tam je, tam je!" -Padla je nazaj in od trepetala. "Marija, odpusti mi, skrij me!" Sedel je na tla za vrata in ves trepetal. Ni mogla govoriti. Le roke je sklepala. "Skrij me! Ubil sem jo! Rok je bil pri njej... oh!" "Andrej, odpusti, jaz sem ga rodila. Ti pa pojdi in povej vse!" "Marija!" "Ne mari, Andrej! Človeško življenje je grozno. Ne mari zanj. Stopi pred nje in povej vse. Če imajo dušo, ti odpuste." Andrej se je opotekal pred njo. Povešajoč glavo j^ zašepe-tal: "Mora biti! Lepo jo pokop-ljite!" "Daj mi roko, Andrej, midva se ne bova več videla." Segla mu je v desnico, ki je ubijala. Obe sta bili ledeno hladni. Ostala je sama in trepetala v silni vročici. Dragi Boris! Hvala za pozdrave, ki si mi jih poslal po radiju. Borut je v Slovenski Benečiji. Joža piše, menoj. Tvojega nem nebu. . . I očeta sem imel rad. Pri meni oči in prisluhnili vase; V kame- je stvar nujna, čeprav lahko pa najdeš streho, dokler se ne pre- nitih telesih so bile Večne urC. demo tudi mi. In tako ni bilo Marija. Pismi, ki pričata silno vero noroda v vstajenje samo naše mnenje, bilo je tudi LQUIS ADAMIČ V mnenje vsakega pošteno misle- pA7ppAvi O RASNIH čega Evropejca. Šteli smo alar- KAZ.rKMVl \J iVMjrun me in ko jih je bilo proti koncu PROBLEMIH že po pet na dan, še nismo bili _ ... . , ) |. . , Proslo nedeljo se je Louis zadovoljni, I Adamič udeležil razprave o ple- Sedaj pa sem že več kot dva menskih problemih, kf je bila meseca v hribih, in vesel sem, da misli o tem koraku tako kot vsi pri nas, tudi papa, "kajti samo ena jc pot pravice in samo ena je sodba svobodoljubnega oddajana po radiu pod pokroviteljstvom Chicago University Round-Table. Poleg Adamiča so se je udeležili trije profesorji omenjene univerze. V soboto V prejšnji številki je bilo priobčeno prvo pismo Boruta Furlana o njegovih doiivetjih v prvih dneh napada nemške in italijanske arma de na Jugoslavijo, kako v je v Ljubljani takoj vpiaal med prostovoljce, bil poslan v Zagreb, tam pa so jih "ustaški" (paveličevski) hrvatski častniki ugnali it vojašnice. Borut se Je pred preganjalci k sreči otrl pri nekem Zidu. Nato povratek v Ljubljano, pa preiskava, aretacija, »apor v Ljubljani, potem v Kopru in končno v Viterbi severno od Rima skoti dve leti. Sledi oprostitev in vstop k partiaanom , . , Borut Furlan je sin Borisa Furlana. ki je osebno man mnogim slovane pri BBC Ker je tudi $ANS ameriškim Slovencem. Boris, ki je dvakrat predaval v klubu št. I v papa tam. je bilo za njega sre-! Chicagu je ie dolgo v Londonu. Bil je tam nekaj časa minister, okro* čanje zelo zanimivo in bi rad V prejšnji številki je ono v eno leto pa deluje v Londonu v tamosnjem odboru osvobodilne akcije j zvedel, kako je bilo. poročilu o glavnih problemih, in govori Slovencem po radiu. Njegova žena Marija, sin Aljoša in hči Staša so ostali v Nru Yorku. in kulturnega sveta." Zadnjič se je Adamič udeležil seje San-sem bral v našem časopisju, da sovega odbora, ki je trajala ves je naša vojaška misija, ki je šla dan. v London, obiskala tudi Jugo- --■—- ki pridejo pred SANSov zbor, Prehodil sem med tem časom | ^ ozna£bo imen aktivnih od- u no o*ian v IUIRU, n ' , . . | ——---------- ----------- — Prejšnje in sledeče Borutovo pismo dokaiujeta, kako močna je vera domala vso I nmorsko in jo bornikov Sansa pomotoma iz • spoznavam in odkrivam in vi- puščeno ime Leo Jurjovca. On dim. da popreje o njen nisem je y Sansovi eksekutivi deloven vedel prav nič. Tudi po Tolmin- od ustanovitve, in enako v JPO- si*em sem hodil. To je bil moj ss kjer ima urad blagajnika. . .....i u _ {jpam0) da nam to pomoto med nannlom v svoje vstajenje. Toda ga ne čaka, da ga mu drugi poda rijo na krožniku, ampak se bori v največjih teiavah in trpljenju ra vvojo svobodo. NAROČILA SPREJEMA PltOLETAIIKC 2301 SO. LANVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Na položaju 17., 5., '44 Draga mama! Ne vem, ali je pismo, ki senr ga pisal prejšnji mesec, prišlo 'do Vas V sec1 no Vam bom pisal od časa do časa v upanju, da bo eno od njih vendar priroma-Jo do Vas. Če pomislim, da so minula že vet' kot tri leta, se mi zdi kar neverjetno, da sem Vam lahko pisal samo enkrat med tem časom. Pisal sem redno stricu v Švici, od katerega ste lahko dobili novice. Pravzaprav ne vem od takrat, ko ste odpotovali, nič, razen nekaterih malenkosti, iz katerih sem sklepal vse ostalo. Mislim, da ste najbrž šli v Ame starše, brate in sestre. Skoro ^ y toU, vsi so dobivali pisma od doma £ nekoliko težko sem in sem jih neštetokrat zavidal.1 ^ „_ ________________( riko preko Soluna in Tihega Pod noč so se zopet odprla , oceana. Kje ste bili potem v vrata. I Ameriki, pa nisem mogel pozne- "Rok, Rok, kaj si storil?" je nikjer izvedeti, niti kako ste Sin pa je skočil k omari. Ma-1 živeli pozneje. Seveda sem v rija ni pogledala, kaj išče. Našel je. Roke so se mu tresle, ko je bral. Nato je pričel divje trgati. "Zdaj ne boš več pisala. Tako ste me hoteli ogoljufati!" "Jezus, Rok. to je moja poslednja volja. Rok! Sveta je!" je zakričala. "Prltepenec!" "Ni res ... On je ..." "Moj brat in vaš sin!" "Kristus, Kristus!" Hotela je kvišku, širila roke. "Zdaj veste!" je dejal trdo in zapustil sobo. Lovila je sapo. "Odpusti mu, odpusti!" Odprla je oči Silen blesk od stropa do tal jo je vrgel nazaj. "Vaša sem!" je vz- zaporu mnogokrat mislil na Vas in na Vašo dolgo pot, na Vaše življenje v tujini, ki je moralo biti za en del prijetno, kljub ^e mu pa vendar težko, ker ste bi li tako daleč od domovine. Težko si je predstavljati, kaj so pravzaprav večerne ure v za poru. To je od takrat, ko se začne delati mrak, pa dokler ne zaspiš. Brati se ne da več, in tudi iz sosednjih celic se ne sliši več govorjenja. Samo monotona hoja tri korake naprej, tri korake nazaj. Uro za uro, dokler se ne vležeš spat. Takrat rojijo človeku po glavi najrazličnejše misli, takrat je bil skoraj vsak doma in mislil na svoj dom, na svojo družino, na svoje Tudi jaz sem dobival pisma, vendar so mi pomenila vedno manj. Samo vsakih par mesecev sem dobil pismo iz Švice in takrat se mi je zdelo, da sem ga dobil od doma. Stavek, ki ga je pihal navzgor in na žalost sem opazil, da po treh letih nisem več vajen hoditi po planinah. Vendar je bilo vseeno zelo lepo. Kaj bi vam opisoval Krn, Soško dolino in vse te lepote, saj oprosti.—U. • i * • . co sami dobro poznate. JCako navadno pisal stric: Ivojim so- * rodnikom gre dobro in te po- V slučaju, da je vaš naslov ali ime na Proletarcu napačen, ali č« se je primerila kaka druga pomoU, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici. zdravljajo," sem prebral neštetokrat in si iz njega predstavljal vse ostalo. Morda boste sedaj imeli priliko, da mi pišete in bom neskončno vesel, če bom dobil od vas vse podrobnosti, kako ste živeli. V zaporu sem imel prijatelja Ivana, tudi študenta ilz Ljubljane, s katerim sva skupaj študirala, se sprehajala in igrala šah. Z njim sva *se večkrat pogovarjala tudi o Vas in o Ameriki. Življenje, ki ste ga živeli Vi, se nam je zdelo ravno nekaj nasprotnega, kot je bilo ono, ki smo ga živeli mi. Tudi ko je zatulila sirena, in so prebivalci malega mesteca preplašeni bežali vsak v svojo luknjo, smo se mi veselo spogledali in dejali: "2e zopet so tu," če pa so začeli lajati še topovi nemškega DCA, smo rekli: "No vendar še nekaj." Šteli smo srebrne ptiče in čim več jih je bilo, tem boljše. Zdelo se nam je, da maščujejo vse naše trpljenje, trpljenje vseh našiK ljudi, ki so umirali po taboriščih in ječah Kako se spominjam skupin ameriških letal, ki so v grozdih plula preko jasnega neba in med katerimi so kakor blisk Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO Ji ■: "English-Slovene Reader" Cena $2.00 $ poštnino vred Naročila prejema DRCLETAEEC 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ♦ ♦♦♦♦h>*mi«mimmmm>mmmm#mimiihmmm*» KOMENTARJI] "Festung Europa" se Hitlerju udira izpod nog krog in krog. Kje so sedaj njegove gromovite besede? Pred nekaj leti je kaki vladi v Evropi le ostro namignil, pa je počepnila kot putka. Jugoslovanska vlada je takrat brzela k njemu, pa rumunska. danes obsodii ves slovenski narod madžarska in par drugih, osta- v Ameriki, če bi poznal dejstva, ki le pa so se zadržale mirno in bi- Jih SANS namenoma pred nJim le tiho, da bi ga ne žalile in vz- zakriva. Ker bodo prišla ta dejstva nemirjale, Se celo francoska in navslic temu na dan, bo splošna angleška vlada sta se leta 1938 obsodba od strani naroda — rasen ponižale romati k njemu, da ga komunistov - posneje toliko bolj že sedaj, da Churchill ne deluje za prevrate iz starega v novi icd. In Churchill ima vsled angleške premoči v Sredozemlju na Jugoslavijo se vedno odločujoč vpliv, čeprav je v nji Stalin najbolj popularen. Temeljna resnica v vsem tem .. t_____l___s; _ 1» mo svoje najgloblje prepričanje, da današnji SANS sasluii vse kaj drufega ko podpiranje od strani ,B . . P Slovencev v Ameriki. Narod dom.. i narodi Jugoslavije la Je SANS ostro obsodil, čeprav ne hko nadejajo po tej vojni veli-s imenom in naravaost, ker pač še1 ko lepših dni, kot pa jih je bila ne poina njegovega delovanja v deležni po prvi pa do te svetov- polnem obsegu. Prav tako bi ga ie zadovoljita na stroške Čehoslo-vaške. Sedaj je doigral. Da bi zmagovite dežele po vojni le poskrbele za tak mir, v katerem bi novi dučeji in firerji ne bili več mogoči. Pater Bernard Ambrožič (kje neki sedaj razprega svoje mre- sesti Ambrožičevi propagandi že?)- je na seji Sansove ekseku- j P« «> nazvali za "sopotnike'? ti ve dne 12. aprila to leto tudi j Naj tisti prej citirani stavek neizprosna. Se ie spominjate, kako so prav slične trditve, kakor so gornje v "Protestu", bile potem ponavljane celo med nekaterimi naprednjaki za "pravo resnico", a tiste, ki niso hoteli na- poskusil, kako bi mu šlo, če bi kar pred njenimi odborniki po hitlersko nastopil. Hudoval se je, rekel, da zna tudi on vpiti, in razlagal pa dolgo in široko, kakšni f a loti in razbojniki so partizani in kakšni grešniki vsi tisti v Sansu, ki jih podpirajo. Dasi ni storil ničesar za Sans, se je vendarle pririnil s svojimi spletkami toliko blizu, da je že precej z uspehom vrtal v njemu. "Česar ne moreš osvojiti raz-bij. Če ti ne uspe' od zunaj, se prikradi notri in vrtaj." Mnogi mislijo, da je to samo taktika bivše kominterne in njenih strank, pa so se je jezuiti vseh vrst posluževali že od nekdaj. Tudi pater Ambrožič se je je ~ prav močno oprijel in upal, da mu bo šlo. A sedaj je on tisti, ki s svojim molkom priznava, da je — prevljudno rečeno — širil debelo neresnico in delal škodo svojemu narodu. Protesta slovenskih župnij proti Sansu še enkrat pazno prečitajo in pomislijo saj DANES, kdo je bil v pravem: Ambrožič, ali Adamič, Zveza slovenskih župnij, ali VEČINA Sansa? ne vojne. L'Osscrvatore Romano v izdaji z dne 16. avgusta po ovinkih prerokuje zmago zaveznikov. Doslej je bil urejevan navidezno strogo nevtralno, toda idejno do lanskega leta pa naklonjen osišču. Sicer pa je pregovor, da časi se menjajo, vreme tudi, a Vatikan pa je-vedno konservativen in zmerom opor-tunističen. Norman Thomas pojasnuje v "Callu", čemu se o New Yorku smatra, da v njemu sistem dveh strank ne velja, ker jih bo letošnjega novembra sedem na glasovnici. Toda na treh bosta Roosevelt in Truman, torej v resnici vse tri ena stranka. Tekmujejo med sabo le, katera izmed njih bo dobila največ glasov za ene in iste kandidate in na podlagi tega zahtevala po volitvah toliko in toliko služb pravično. Nepošteno pa je vztrajati pri taktiki, kakršne si niti njen avtor pater Ambrožič ne upa več braniti. V Rimu so obsodili v smrt 16 Italijanov, ker so pod nemško okupacijo špijonirali v prid na-cijev. Pred njimi je bilo že mnogo drugih obsojenih v smrt. Navadni ljudje republičanske-ga in protifašističnega preprf-i čanja v Italiji smatfSjo, da je prav, kaznovatiMjudi, ki so služili fašizmu. Ne gre pa jim v glavo, čemu se kaznuje le one, ki so iz spodnjih plasti, ne pa visoko gospodo, ki je služila fašizmu od prvega dne. pa do dneva, ko so bile Hitlerjeve čete Na seji Sansa 12. aprila letos i pognane iz od zaveznikov oku-je pater Ambrožič predložil * pirane Italije Priznati zmoto je pošteno in J za nagrade. Poleg teh treh, vse med drugim dolg "Javen protest zoper delovanje Sansa", navedel šest točk, s katerimi naj fri dokazal, kje večina San-sovega odbora z Adamičem na čelu greši, in izjavil, da so tudi merodajne ameriške oblasti o teh grehih s strani Zveze slovenskih župnij dobro poučene. To je bilo 12. aprila. Vsakemu izmed navzočih je dal kopijo "Protesta", čigar konec se glasi: Na podlagi v teh šestih točkah navedenih dejstev ugotavljamo, da smatramo današnji SANS pod Adamičevim duševnim vodstvom za največjega škodljivca slovenskega naroda doma in v Ameriki. Smatramo ga sa škodljivca slovenskega naroda takoj za partizani v Sloveniji, o katerih gre soglasna sodba onih, ki morajo prenašati njihova zločinstva, da večje nesreče slovenski narod v vsej svoji « zgodovini še ni doživel kot jo Je prinesla v Slovenijo partizanska Tito, Churchill in šubašič so na sestanku nekje v Italiji govorili "in a špirit of entire frankness". To po slovensko pomeni, da so si govorili "iz obraza v obraz". Ampak poročilo ne pove vse resnice. Bržkone je govoril "iz obraza v obraz" samo Churchill. Anglija Titu in osvobodilni fronti diplomatično in materijalno največ pomaga. In Tito kot Subašič sta odvisna od dobrohotnosti angleške vlade in njene zaščite. Vprašanje je le, kaj je Titu in šubašiču Churchill pravil "in a špirit of entire frankness"? Prerokujejo, in bo resnica, da bo Mihajlovič nekega dne pritegnjen v Titovo-šubašičevo-Petrovo kombinacijo. To bo pomenilo "slogo vseh sil v Jugoslaviji". Če bo to dobro ali ne za program, kot si ga zamišlja osvobodilna vojska, je vpraša- Osvohodilna Fronta. Zato izjavlja- nje bodočnosti. Vemo pa lahko m SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdruicn« driav* (iaren Chicaga) in Kanado $6.00 na lat«; $3.00 sa pol let«t $1.50 aa iolrt lota} sa Chicago in Cicoro $7.50 sa colo leto; $3.75 sa pol letat sa inosomitvn $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 20.17 Ko« Lawndale Aienue 4'liiriigo 23, Illinois "v eni", je republikanska. Ostanejo še tri liste. Ena izmed njih je socialistična, drugo imajo eselpisti in tretjo pa prohibicij-ska ali kakršna sekta že. V New Yorku velja torej, kakor v večini drugih držav, še vedno dvostrankarski sistem, ki pa pomeni le dve imeni z enim namenom. Dvostrankarski sistem nastane v Zed. državah šele tedaj, kadar bo poleg kapitalistične tudi mogočna protika-pitalistična stranka. Isto velja za New York. Kaj pomaga, če bodo v nji na tiketu štiri stranke, a v bistvu vse za en in isti program in tri za ene in iste kandidate. Thomas E. Dewey se je v kritiziranju ameriške in zavezniške vnanje politike v splošnem postavil v obrambo malih in pa tistih velikih dežel, nad katerimi mislijo uveljaviti vlado sile Roosevelt, Churchill in Stalin. Dewey ■ ima posebno slednjega v mislih. Kritika bi bila na mestu, če bi republikanska stranka, kateri sedaj on načeljuje, imela kaj res pravičnega in realističnega v mislih. Ampak le kritizirati — to lahko pomeni, da vojno spet dobimo, nato pa zmago vržemo proč kot da je kvoder. Tako je bilo po prejšnji vojni. Načrt "štirih" držav (v resnici so samo tri, ki kaj pomenijo) za kontrolo nad svetom je le še v obrisih. Kritiki ga oznanjuje-jo za nadvlado, ki bi ustrahovala vse šibke z oboroženo ln ekonomsko silo. Ni verjetno, da je kak tak sporazum za dolgotrajno dobo sploh mogoč, še manj pa izvedljiv. Toda če bodo velesile vztrajale pri njemu, tedaj so kritiki z Deweyjem vred v pravem. Tak mir bo le premirje, kakor zadnjič. Republikanska stranka, ki kandidira Deweyja za predsednika Zed. držav, prav gotovo nima nobene alternative proti slabemu načrtu demokratske stranke. Kajti obe sta za stari red, za stare krivice, za imperializem, ki ga obe tajita, in zato sta obe za nadaljevanje oboroževanja, za nove baze in vse sorte take stvari, ki neizogibno vodijo v vojno. Toda kaj pa naj od kapitalističnih strank drugega pričakujemo? Mar so sedaj kaj drugačne, kakor pa so bile leta 1914, in 1918 ter 1920 In pozneje? ITALIJANSKI DEČKI, kl ameriškemu vojaku zagotavljajo, kako Jih veseli, da morejo pomagati v vojni proti fašizmu. Slika je iz Ll-vorna v Italiji. Nemci padajo na treh frontah Dokler ni bilo "druge" fronte, je Nemčija izgubljala v množinah v resnici le na vzhodni fronti, kjer je bilo po ruskih In drugih zavezniških podatkih in cenitvah ubitih in ujetih nad osem in pol milijona nemških vojakov. Ranjeni, katerih je bilo tudi več milijonov, tu niso všteti. Na italijanski in na zapadni fronti v Franciji segajo nemške Izgube tudi že v stotisoče mož. NE B0JM0 SE RAZNIH MNENJ IN KOMENTARJEV Ilerminie, Pa. — Večkrat me kdo vpraša, kam pravzaprav spadam, ko me sodi po pisanju in privatnem govorjenju. Moj odgovor je, da začasno pod nobeno disciplino. Pod sedanjimi federacijami pišemo za zbli-žanje vseh dobromislečih ljudi in za boljšo bodočnost. Zato smo Več ali manj odgovorni sami sebi. Podajamo drug drugemu svoja osebna mnenja, ali kot bi rekel, "one man opinion". In če imajo misli kakega samostojnega pri tem več vpliva kot koga drugega, bo to vendar nekaj koristilo pri sestavljanju nove družbe. . Vsled tega sem pristaš svobode in demokracije. Ako bodo ljudje svobodno izražali svoje misli, bodisi ustmeno ali pismeno. se bo vselej izteklo tako, da bodo vsi imeli pravico do svoje miselnosti in pa do pogojev za življenjski obstanek. To je skozi zadnjih 150 let dokazala Amerika. Zato želimo drugim narodom enake pravice. "Mar ne vidiš, da so tu tudi diktature, ki se kavsajo ta z enim, druga z drugim geslom? Nikoli ne bodo prišli skupaj." Takega tarnanja je veliko. Pa se tolažijo: "Najboljše je. da je človek zmerom nekoliko gluh in pijan, da se ti ni treba toliko jeziti nanje " Med temi samopašnimi .ljudmi so tudi oni, ki niso šli skozi nobeno šolo masne produkcije, pa bodisi čevljev, avtov, mesnin, farmskih strojev itd. Ali poskusili pri gradnji cest. izravnavanju hribov, vrtanju tunelov in tako naprej. Ne poznajo vrednosti dela. Mnogi trdijo, da je bila ta vojna potrebna. Le vojna bo ljudem izravnala slumse in porušila mesta, da bodo potem lahko zgradili na razvalinah moderne hiše s hladilnimi napravami in z vsemi drugimi pripomočki moderne tehnike. Drugi menijo, da kar je bilo za deda dobro, je tudi zanj. Prideš v pomenke in rečeš ali pa slišiš: "Kdo more priseči, da se niso sovjetske armade umikale pred Nemci prostovoljno v notranjost?" In rečeš ali pa slišiš, da so-raštvo med Nemci in kominter-ci ni tako veliko kot sl ga mi predstavljamo. "Bomo videli," je rekel "taslepi". To je, ako bo operacija uspešna. Neki govornik je na "odličnem'1! shodu dejal, da bi bilo tudi za to deželo koristno, če bi se slumse prisilno podrlo. N. pr., ljudje bi se mprali izseliti in potem bi se spuščalo na obsojena mesta raketna torpeda Hitlerjeve sorte in rušilno delo bi bilo opravljeno. Nato pa bi zgradili- nova, moderna mesta in ljifdje bi živeli v njih udobno in srečno. Tako se fantazira. Na Dunaju so poskusili e gradnjami delavskih stanovanj in so prilično uspeli (Kari. Marx Holfh a ker so uspevali, s svojim socialnim delom preveč, so jih napadli in tudi v delavske palač« so streljali. Resnejši razpravljajo, kako bi mesta dobila denar in sama pokupila stare, umazane stanovanjske predele ter zgradila namesto njih nova, prikupne, cenene stanovanjske okraje. To bi bilo veliko cenejše kot pa vojna. Ampak nesreča je, da hišni posestniki zahtevajo previsoke cene. Da ne zaidem preveč s principov prvega predmeta glede partizanov in sovjetov. Podpisani res simpatizira z njimi, ker sodi, da ljudstvo ni znalo kaj boljšega ukreniti in začeti na miren način. Saj je bila posku-šnja vendar narejena. Ampak ni šlo. Nemci pa so preveč ne-potrpežljivi in trmoglavi. V Rusiji so videli še neizčrpno deželo, silno bogastvo na prirod-nih zakladih. Ob enem se jo lahko razvije v žitnico vse Evrope Zaostala Rusija je bila v mrtvilu zaradi svojega okorelega carizma, s katerim so se igrali razni Rasputini, in pa vsled srednjeveškega fevdalstva. Pohlep Nemcev v prvi vojni je šel ne samo za kontrolo nad svetovnimi tržišči, ampak posebno po prirodnih virih v Ukrajini in dalje proti vzhodu. Ukrajino so si podvrgli z mirom, ki so ga v Brestlitovsku sklenili s Trocki-j^m. ki je zastopal tedanjo sovjetsko vlado. Zmaga zaveznikov jim je kontrolo nad Ukrajino onemogočila. Potem so Nemci po mnenju mnogih skušali zasledovati svoje ekonomske in politične cilje proti vzhodu na miren način in izposlo-vali v poletju 1939 pakt s so-vjeti. "Nekaj tega bo za kulisami", so tolmačili časnikarji in diplomiti. Nastala je vojna in drugo je znano. Ko človek čita o tem razne knjige in razprave državnikov, si misli marsikaj. In če bi bil jaz sedaj le 10 let star, z vsemi svojimi dosedanjimi skušnjami, bi sc izučil za diplomata. Ampak to se pač le tako reče. Človek si pridobiva skušnje s starostjo in z njimi spoznava, kaj bi lahko bilo, če bi takrat tako mislil kot misli sedaj. Zapisal sem v začetku, da si lahko dovolimo drug drugemu svobodno povedati svoje misli, namesto da bi klicali disciplino nadse, kakor se jo je v znani zadevi. Izražajmo se vsak po svojem prepričanju, kritizirajmo drug drugega kot nam veleva srce in razum in ne jezimo se zaradi besed, ki jih drugi izreče, kajti z zdravo kritiko si le izpopolnjujemo znanje. Proletarec n. pr. je pisal, da Nevv Leader zastopa napram partizanom . enako staJlšče, kakor Fotič in njegov Srbobran. In da dobiva New Leader tisto gradivo iz Fotičeve kovačnice. Recimo, da je to resnica. Imamo politično akcijo, zapopade-no v Sansu. Cemu Ncw Leadru ne odgovori, da o notranjih zadevah Jugoslavije lainjivo poroča? Nevv Leader z dne 12.-8 ima n. pr. članek o Rusiji, čigar avtor je odlični žurn^list ^m. H. Chamberlin. Prepotoval je Rusijo, Jo študiral in rad razpravlja o nji. Piše o VVaUacejevih iz- javah, ki jih je naslovil sovjetski in ameriški javnosti s svojega obiska v Sibiriji in na Kitajskem. VVallace primerja Sibirijo z našim zapadom in pravi, da imata oba ta velika kraja še sijajno bodc^nost, posebno, če stopita v velike ekonomske ekspanzije. Sibirija ima pri tem še posebno veliko obetajočo bodočnost in na nji je prostora za nadalnje milijone ljudi. Wal-laee je primerjal našo in rusko zgodovino in dejal, da smo mi pionirsko* dobo na našem zapa-du že prestali, Sibirija pa je šele v nji. Zadnji VVailacejov stavek je Nevv Leader izpustil, komentira pa, da naseljevanje na naš zapad je bilo prostovoljno in komur ni šlo po sreči, si je moral sam sebi pripisati. Naseljevanje v Sibirijo, pravi omenjeni avtor, pa je bilo prisiljeno pod carji in še bolj v velikem pod sedanjo vlado. V obeh slučajili je Sibirija prisilna delavnica za one, ki so bili izgnani v njo. V tem je veliko bridke resnice. Ampak Chamberlin bi moral vedeti, da je podnebje v Sibiriji in na ameriškem zapa-du različno, in da se je vršilo na ameriški zapad naseljevanje največ kadar so bile krize in velika izkoriščanja na vzhodu. Sibirija nima teh' pogojev. Zato jo naseljujejo šiloma, kakor so nekoč angleški kapitalisti Avstralijo šiloma naseljevali. Tja so pred 140 leti pošiljali stavkarje, politične prekucuhe in upornike. Težko je bilo onim jetnikom, a njihni potomci imajo sedaj eno najbolj naprednih držav in vlad na svetu. Način naseljevanja v Avstralijo je bil brutalen, kakor je v Sibirijo. Toda potomci izgnancev se sedaj nič ne zgražajo, ker jim je prišel na ta način v posest nov kontinent. Kadar torej kritiziramo, dajmo misliti tudi v nasprotno smer, pa nam bo razvoj laglje za po pas t i in presojati. In če si poražen v komentarjih, se ni treba jeziti. Pa se v drugič boljše oboroži,, da ne boš podlegel. Čitaj zgodovino in uči se iz nje, pa boš, ko pride čas, z lahko vestjo zapustil ta svet in odšel v večna lovišča z zavestjo, da mati ni zastonj trpela, ko ti je dala življenje. Anton Zornik. D. W. H0AN V VLOGI DEM. KANDIDATA Miluaukcc. Wis.—Daniel W Hoan. ki je bil dolgo vrsto let župan tega mesta in aktiven v soc. stranki, se je po porazu par let umaknil iz javnosti, med tem je vodstvo soc. stranke v Milvvaukeeju prišlo v druge roke in Hoan se je končno na prigovarjanje prijateljev liberalcev in mnogih bivših članov socialistične stranke odločil poskusiti politično srečo pod znamko demokratske stranke. Kandidiral je za governerskega kandidata in dobil pri zadnjih primarnih volitvah 15. avgusta nad 57,000 glasov, njegov tekmec na demokratski listi pa nad 40,000. Ako se pomisli, da so prejeli republikanski kandidati nad 70 odstotkov vseh oddanih glasov, demokratski pa le okrog 20 odstotkov, se jim prihodnjega novembra ne obeta nič kaj sreče, če bodo ljudje glasovali v enakem razmerju. Najslabše so se pri primarnih volitvah izkazali progresivci, ki so dobili približno 5 odstotkov od skupnega števila oddanih glasov. Pred ne še tako dolgo leti so bili vodilna stranka v tej državi. \ Republikanski kandidat za governerja je 81-letni sedanji izvršni governer VValter S. Goodland. ki je dobil presenetljivo veliko glasov. V petem kongresnem okraju, ki ga je nekoč zastopal v zvezni zbornici pokojni socialist Victor L. Berger, je dobil nominacijo na demokratski listi bivši mili-tantni socialist Andrew J. Bie-miller. Politični odbor CIO, ki je pod vodstvom komunistov, je deloval proti njemu in Hoanu, toda ni pokazal vpliva. Niti ne v svojem boju proti dvema kongresnima kandidatoma na republikanski listi. Politiini odbor CIO razpolaga z gmotnimi sredstvi, a delavci mu vzlic njegovi kampanji niso hoteli slediti, pa tudi mnogo odbornikov njihovih unij ne, temveč so rajše agitirali za Hoana in^Bie-millerja Socialistična stranka v Wis-consinu ima svojo listo kandidatov, ki pa jih je nominirala s peticijami. Čudno je, kako se je nekoč tako progresivna drŽava, kot je Wisconsin, nagnila h konservativcem. Socialisti pa so zagrešili, ker so se po znanih razkolih in oslabljenju pridružili pod posebno firmo k progresivcem in pri tem oboji postali še šibkejši kakor so bili prej. Sedaj nekateri socialisti, ki pravijo, da so še istega prepričanja kot so bili, čeprav niso člani v S. P., upajo, da imajo priložnost osvojiti demokratsko stranko v tej državi. Ampak bilo bi boljše, če bi delovali naprej v svoji stranki, ker bi saj za vzgojo vo-lilcev lahko storili več kot pa agitirati zgolj za Roosevelta in napadati Deweyja ter njegove tovariše. — N. NAZNANILO Chicago. HI. — Na zadnji redni seji podružnice št. 8 Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora in podr. št. 60 SANS, je bilo sklenjeno, da se to jesen priredi v Chicagu velika veselica, katere čisti dobiček bo šel v pomoč ameriškemu Rdečemu križu. Ta prireditev se bo vršila v nedeljo 19. novembra 1944 v slovenski šolski dvorani. Cermak Rd in Wolcott Ave. Natančen program bo objavljen pravočasno. Za sedaj le prosimo vsa slovenska društva, klube m organizacije, da na isti dan ne prirejajo svojih prireditev, ker s tem bi škodovali sebi in nam. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. Na vsako osebo v tej deželi pride $1,510 zvez. dolga Dolg zvezne vlade je narastel julija na $208.573,594,426, ob času japonskega napada na Pearl Harbor pa je znašal $55,-039,819,926 Narastel je torej ogromno, tako, da znaša sedaj na vsakega moškega, žensko in otroka $1,510, ali $1,098 več kot je znašal 30. novembra 1941. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne -r Delo jamčeno TELEFONI t CAN AL 7171—7173 t1ttttttt$$MiM t«.................k................................ ZA učne tiskovine vseh vrst PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. i Tol. MOHAVVK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER poročila u volitvi delegatov konvencije Slovenskega Chicago. — Frank Groser, ki je bil v Centru že v rajnih odborih, je nedavno sporočil, da je "nekje v Franciji". Njegov « , t» 4 i brat Lucas je na pacifičnih oto- P°trebna vsotaikih v bojih proti Japoncem ie ta: kmalu nabrana. ^P ^^^^^dfflao^^B ...,narodnefft JJ^ l liko naglico približuje. Za- |can,oia P° v »naenu cianstva sa J Slovenskega centra m druzab- konvenciji bodo "SSZTS Z v ;tvo na 1 I»ITo , t. T no ambulanco za slovenske par- . 0 noLuia l. uncle SANSov. podruinice in Uzane cljnstvo SNPJ je Jden Fr.nk Sodnik se , ^ one ustanove, ki so pomagale , ,uvnih 8tebrov ' ZBrad. hkl,r nam *nano. žc nekJe v zgraditi SANS in mu v njego- ^^"^iSin^kl u- SStU vem napornem delu nud.le fc u odbora, da prisko- , 0sfar. v A ' ht gmotno .n moralno pomoč. Pr.- n^rodnl* ^Hlcem na pomoč t3J"'* C.n vico do zastopstva imajo tudi . svoiimi sr..»kleva $1. (Poslal A. Jankovich.) Strabane, Pa. Po $1: Julia Kern, Ivana Krulc, Mary Boštjanči*, Ro sle Peternel, Joe Koklich, Mary Koklich in Frank Senitar, skupaj $7. (Poslal John Terčelj.) Walsenbur(, Colo. Ignac Urban S2. (Poslal Ed. Tomšič.) Milvvaukee, Wis. Christina Pod-javoršek 75c. Chicago, lil. Frank Vratarit (Luzeme, Pa ), $2; Frank Barbit (Cleveland. O.), $1, skupaj $3. (Izročil Frank aZitz.) Knclewood, Colo. Jacob Skerlj $100. Cleveland. O. Vincent Salmič $5; Peter ValenčiC $2; po $1: Anton Draganit, John Močilnikar, John Lazar. Jacob Subel, Anton Bernard. Frank Miksha, Jack Ambrož, Joseph Okorn, John Krebel, Frnak Krančcvič, Anton Zakrajšek, Joseph Trebeč, Louisa Bevec, Jape Marld, Anton Brczec. Louis Straus, Chas. Godic, John Milavec, Frank Drobni« in Ludvik Vičič; Jos. Korošec S5c; po 50c: Kranjc, A. Weiss, W. Lafar, J. Udovich. B Slanctz, John Urbančič, Mike Požar, M. Miiič, Joe Dolgan. Frank Kik; po 2Sc: Anton Zaverl, James Bradack. Mrs Špik, Andy Božič, Joe Kalan, Paul Valenčič, Frank Česen, John Taufar in Louis Ekart; Neimenovan 20c; skupaj $35.00. (Nabral Peter Valenčič, poslal J. Krebel ) Girard. O. Po $1: Frank Rezek in Louis Blazich, skupaj $2, (Poslal John Tancck ) Cleveland, O. Louis Furlan $2; A. Bnzich (zidar), $1, skupaj $3. (Poslal Andrew Bozich.) Arcadia, Kaas. John Shular $1. Skupaj $71.96. prejšnji izkat $868 22, skupaj $940.17. i v Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca. naj POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postuja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchon m»»MHIMIIMIMtMMt» PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK J -PROS VETA-: SUb« m c«lo leto $6.00, pol Ul« $3.00 )l Ustanavljajte nova društva. > Deset 'Članov(lc) Jt treba sa ! novo društvo. Naslov sa list ia j sa tajništvo jas ; 2657 S. Lawndale Ava. ' CHICAGO 23, ILL. iMMIlIMMMMMIMtMII Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN mnd SURGEON 3724 West 26th Street T«L Crawferd Sil S OFFICE HOURS: 1130 !• 4 P. M. (Ezcept Wed. and Sun.) 6:30 to SilO P. M. (Ezcept Wed., Sat and Sun.) Rrt. 221» S«. Rid(«w«7 A v«. Tal Crawf«ed «440 If m *riw«r — C«dl A«.ti« 6700 • MIMHMMMIMMIMM' BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. IIMMIMMIM6MM !!•»»? A Vugoaluv Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers e OITICIAL ORGAN OF J. S. K. and Its Edueational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPKRAT1VB COMMON WEALTH NO. 1928. PuUi.hrJ W««kly »I 2301 So. L*wad*U A v«. CIIICAGO 23, ILL., August 23, 1944. VO!.. XXXIX. Roots of Race Prejudice Thc Philudelphiu transport »trike vvus u drab and disturbing affatr. Hut il hud one amusing angle. Whole covies of libemls vvere disturbed out of the eomfortable ruts of their Jhinking. Tliey had been saying for years that the bosses were responsible for race hatred, The 6,000 white men went on strike because eight Negroes were upgradcd and given the chance to operate trolley cars. VVithout Negroes as motormen and conductors, the transportation systcms of seores of eities would break dbwn during these war ycars. In obeying tlie law and falling in line with the common practice of the country, the Phila-delphia transit system vvas *^nking it possible to continue its essential service to the country's number two vvar-produetion area. But the thousands of white workers left the vvhole region flat rather tliau work vvith eight black men. There may be more bučk of this disgraccful sight than meets the « ye Disloyal connivers against the war and the govemment may be involved. But whut made it possible vvas the stupid prejudice of nar-row-minded white vvorkers against their black fellovvs The discovery of this fact wos a rude shock to clever writers vvho talk u lot about the \vorking class vvithout coming into contact vvith it. The one fact that stares us in the face is that the labor unions have fuiled in their job on education. From novv o«) the Negroes cannot be kept out and cannot be ignored. They vvill be vvorking at ali the levels. The obvious task of the unions is to teach their members something about race. The murderous kind of mythology vvhich leads to race nntagonisms fades before understanding VVorkers can be taught the plain lesson that unity is necessary to their success. The Philadelphia 1 rac t ion vvorkers belong to a CIO union. The CIO has recently taken the lead in vvorkers' education. There is a little job cut out for them in Philadelphia.-*-The Nevv Leader THE MARCH DF "Smarter Than the MenWho Made It" Uarvard University has just been presented w»th the "pcrfect machine." It is a better mathematician than Einstein. One.\vriter says: "It is smarter than the men who made it." The man primarily responsible for the contrapUon is Howard 11 Aiken. vvho, until this vvar called him into the navy, was an associate professor for mathematics in the Harvord School of Engineering. He had the assistance of the engineers of a big calculating machine company. Aiken got the idea about 10 years ago, and the last six years have devoted to design, construction and testing. The net result is a huge super-calculating machine. which, in an incredibly short time, can solve ' mathematical jobs vvhich cannot be solved novv because of their intricacy and the enormous time and per-jonnel vvhich vvould be required to work them out." The Nevv York "Times" pays the inventors this prctty compliment: "But nobody invented Commander Aiken and his colleagues. and nobody could prediet them. In them lay the eternal mystery of the human mind. vvhich cares more for knovvledge than for bread and vvhich, not knovving in advance just vvhere truth resides, never rests in its search for it."—Labor. Close-Up of Continent The fundamental situation brought to light as thc Allied atmics advance in France and Italy is this: Members of a small minority are in good financial circumstances. They are the ones vvho are enjoy-ing the night life, who are ablc to shop in the well-stocked stores. They con get expensive wines, cos-meties. musical instruments. smart froeks, silk stockings. They eat in good cafcs They sleep betvveen freshly laundered sheets. They Vcep up the luxurious standards of high society. They are thc ones vvho have money enough to buy in the black market ... Many members of this group have collaborated vvith the Nazis and Fascists and in return have been favored in various ways. Some have been given business ad-vantages. Others have been re-vvarded vvith job« that paid hand-somely. Whatever the reason for their privileges, Allied soldicrs are shocked to find them untouchcd by the devastation of war. The big majority, in contrast, has been living from hand to hand. Excopt for vvorkers employed in vvar industry, the masses in the oc-cupied eountries have been forejd by the Germans to exist on a near-starvation diet... In Southern Italy, due to lack of transportation, hunger is wide* spread. in spite of ali the Allies have done. Thousands are going vvithout shoes and are vvcaring old, patehed-up clothes. In many areas, medical facilities are completely lack ing. AH over Furope there is a severe ( shortage of fata and proteins. The; worst conditions are reported to be in Greeee, Yugos1avia, Poland and Norway, vvith Belgium, Czcchoslovakia, France. Nether-lands and Denmark coming next in order. Also, parts of Russia have suffered severely. Poverty and malnutrition are dec) a red to be the lot of most of the people in the oeeupied eountries Enjoyment of luxuries Is I i mi ted to only a fevv The con-trasting situation of thcse two groups is poslng a different choicc for Allied offlcials One course should be in the dl-reetion of change. Nevv govern-ments vvould be encouraged in vvhich political povver vvould be taken away from the small minor-ity and spread equally among aH the people. Then the people themselves vvould have an opportunity to udopt mcasuret that vvould vvipe out the special economic advant- ages novv enjoyed by the few. Another course would tend to maintain the'status quo. Ruling groups that long havc had povver, and have managed to hold on to much of that povver under the Fas-cists. and Nazis. vvould be support-ed. The vvide gap betvveen thc scalc of living of thc ruling groups and that of the masses would bc ignored or vvould bc lessened through temporary measures of relief. This sccond group appcars to be the one that has been chosen by thc British and U. S. governments. In England, Prime Minister Churchill attaches great importance to ihe "monarchical principle." In this country, Secretary of State Cordell Hull says U. S. foreign policy is built around the idea of štability. And temporary relief for the masses of Europe is being planned through the United Nations t Relief and Rehabilitation Administration. Dissatisfaction vvith this policy of maintaining the status quo is beginning to shovv up, hovvever. The indignation of soldicrs over the attitude of the privileged groups in Italy and France is being reflectcd in the stories sent back by vvar correspondents. The sol-diers want to know why they should be expectcd to fight and possibly sacrifice their lives just to bolster up the position df these groups. Also, within thc U. S. Government, officials are questioning thc vvisdonp of follovving the British lead on maintcnancc of the status quo. They are vvondering vvhether the U. S., in shdlildcring a large part of Europe's relief burden, ac-tually is undervvriting Europe'« social system, vvith its war-in-creased gap betvveen rich and poor, They doubt that the U. S. should consent to he a partner to this policy. For ali these reasons, the problem of vvhat to do about social con-flicts in the newly freed eountries of Europe is being studicd by U. S. offlcials. many of whom a*"* con-vinced that, if moderate changes are prevented novv, e x t r e m e changos are ali the more certain to come later.—United States Ncws, Washington. D. C. Matteottis Son Carries On Fight Against Fascism Where His Father Was Silenced The Allies entered Rome on June 5th But the American war correspondents must have been too bu»y vvtth their coverage of mi 11-tary developments to note a great political event vvhich took plače on June lOth, five days after the city vvas oeeupied. June lOth is the &nniversary of the murder of Giacomo Matteotti, the great Socialist leader, by the blackshirt gangsters operating on orders from Mussolini himself. On this day, that is, on the occurance of the 20th anniversary of that political assassination vvhich shook the faacist regime, thc fcomans. stili jubilant over their deliverance from the Nazi-Fascist yoke, gathered 20,000 strong on the very spot vvhere the bel o ved anti-fnscist martyr vvas kidnaped, that is, on the Lungotevere Arnaldo da Brcscia, to pay homage to his memory. » * And yet, that event vvas of profound stgnificance, for, present at the historic ceremony. vvas the son of the martyr, Matteo Matteotti. Thc cmotion vvhich vvas evoked by the presence of young Matteotti, our correspondent reportU beyond deseription ITie thousands preaent tfld not even knovv that he vvas stili alive. For It must be rememberW that as a child, after the murder of his father, vvhen attending school he vvas forced to assume another name. for the name Matteotti for a long time continuod to sound "doom" in the cars of the dietator. As soon as the announcemcnt vvas made that the son of Giacomo Matteotti w?s present, the great crovvd vvas deeply moved; severa 1 men reached him, seized him and carricd him on their shoulders through the throng Young Matteotti then delivered a brief address While he vvas speaking, tears filled the eyes of most of the listeners. When he had finished. Pietro Nenni, editor of the Socialist Daily "Avanti!", vvhich re-appcared in Rome shortly ofter that city's libcration, embrac-ed and kissed him. That vvas a stirring scene that vvill live In the memory of the 20,000 participants. Young Matteotti. vvho had participated in thc patriotic struggle behind the lines, has revcaled himself a brilliant orator and foreeful writer. He is novv Secretary of the Young Socialist Federation of the Socialist Party of Italy, and editor of its official organ Socialist Revolution", of vvhich there is a clandestine edition being published in Northern Italy.—La Parola. IN THE WIND From TI1K NATION One of the things that muy have contributcd lo Wallace's defeat wus u book. Its title is "Statcsman ship and Iteligion"; its aulhor llenry J. VVallaee It consists ol three iec tu res Mr. VVallaee delivered ut the Chicago The »logica 1 Se minary and another hc delivered before thc Federal Council ol Churches, and was published in I 934 by the Roundtuble Proas H vvas circulated by reactionary Demoeruts Thursday ni'ulit and Priday of convention vveek, amoitp a few important Wall;ice leaders A dozen oi more passages wcrc marked. Theae passages vver« taken out of context t«) prove thal Wallacc vvas (a) anti-Catholic, (b) anti* Protestant. (c) atheistic, (d) cominunistic, and (c) fascistic Anyone vvho read the book in its entirety could casily see that Wal-lace is none of these things, but the carcfully marked passages ap-flearcd domning'vvhen read alone* The Old Guard arjjued that the Republieans might use these passages if VVallaee vvere nominated. The photogroph desk of a national nevvs syndicate reports that Dewcy insists on "scrious, non-smiling" pietures, because, he says, the campuign is scrious The Post Library at Camp Per-ry, Ohio, vvith more than scven thousand volumes, has been cloaed for lack of funds to pay the libra-rian. At the same camp a privatc vvith a master s degree in librarian-ship is guarding vvar prisoners. Compariy Unionism In Politics l!urry Fleischman, national secretary of Um? Socialist Party ga ve is a phrase for vvhich vve offer thanks. - lt's— "Company Unionism in Politics." The way to lead the vvorkers to freedom, Fleischman declared, aus not to deliver them en masse to either of tvvo politicdl parties of apitalism. The effcctive way to combat labor exploitution, he vvent >n, is to organize vvorkers into a political purty that vvill chullcnge the :ystem of human evploitation for vvhich ImiIIi Democrats and Repub-ilcans stand. Tlie policy of the Hillman Political Aetion Committee, in attemp-oiig to advance by hanging to the coattails of Franklin D. Roosevelt, s mcrely "company unionism in politics," Fleischman asserted. We think the deseription is apt. A company union plays the boKscs* game. Company unionists jxpect to get something our of their organization, just as members of ilillmans' organization cxpcct to get of the unions to vvhich thcy belong. What the company unionists cxpect to get is favors from the boss. What .nembers of worker-controlled unions expect U> get is an advantage through the use of their ovvn organized povver. We like the regular unionist s idea better. We like it better on the tabor front. But vve also like it better on tlie political front. And vve submit that— If it is good for vvorkers to have unions of their own rather than to seek the favors of an industrial Ikiss, it is at least as good for them to have a political party of their ovvn rather tlian seek the favors of i political servant of the capitalist class. We urge union vvorkers to be consistent. They can vote- against the political company union plan by casting a straight Socialist hallot ncxt November.—Reading Labor Advocate. A Red Cross car carrying a soldier vvith a heavily bandaged hand and another vvith erutehes drew alongside a Fifth' Avenue bus. "Isn*t that a shame!" said a lady bus passenger. "Yes, thoae poor fellovvs," replied her male com-panion. "Oh. no, that isn't vvhat I mean," said thc lady. "Look at that sign: Donated by Local 32B. Building Service Employces International Union. A. F. L.' Isn t that a shame for the Red Cross!" War Workers Left Out Our "Uncle Sam" has created a difficult problem for vvar vvorkers. The U. S. Government has in effect said to American vvar plants holding vvar contracts: ' We vvill take care of you vvhen your contracts are teminated; vve vvill help you to a speedy reconversion to pcacetime work.M This vvas provided in the Murray Bili, passed by Congress in June and signed by the President on July 1, 1944. and in the Presidcnfs Executive Order aetting up the Surplus War Property Administration These laws provide for quick paymcnt to companies of moncy ovvned by the govemment vvhen their contracts are ended, for loans to help them ride over delays. and for quick removal of govemment property left in their plants or on the market. The Govemment has said to service men: "We vvill take care of you vvhen your magnificent job of vvinning this vvar is done." This vvas provided in the Veterans' Bili or "Gl Bili of Rights," passed by Con-rress in Jqne and^ signed by the President on June 22, and in the Presidenfs Executive Order setting up the Retraining and Recmploy-Dicnt Administration and his appointment of Brigadicr-General Frank T. Hines as head of this administration. These lavvs, together vvith pre-vious veterana' lavvs, provide that honorably diseharged serviccmen vvill have $300 mustering out pay, hospital care for the rest of their American business men may not j lives. help in finding jobs, unemployment benefit of $20 a vveek for a full year if unemployed, payment for education or retraining up to $300 a year for tuition and $50 to $75 a month for board. and disability benefits if injured. But for war vvorkers our "Uncle Sam" has thus for done nothing. The govemment has said in effect to vvar vvorkers: "VVhen vvar vvork is cut back and vou are left vvithout job or inconie, you must take care of yourself. Your only hope vvill be to find a job in civilian vvork—and millions vvill be competing for those fevv jobs. Your only chance vvill t*> to get there first." By failing to pass the Kilgore Bili, "Uncle Sam" has left war vvorkers in this plight. Instcad of hlaming thom if some fevv take thc only possible method to protect themselves, it vvould be common sense to pass the Kilgore BiH at the earliest possible moment so war workers would be secure against post-vvar unemployment and could give their full effort to ^fhr vvork, The fact that, in spite of "Uncle SamV neglcct of them, vvar trust the Sovict govemment, but Otey certain ly in tend U> do business vvith it. Printers* Ink, an ad-vertising Journal, reports a 300 poi cent inerease in advertising by Amcrican industrial and engineering firms in "American Engineer ing and lndustry," a Russian-lsn guage technieal monthly published by Amtorg. " Cata log of Amer ican Engineering and ndustry, 1944 66 Edition." another Amtorg publication, vvill have 1,350 pages of advertising placed by more than scven hundred American firms The last edition, in 1&42, carricd , v.orkcrs havc stayed in thc job and produccd more and more per hour about 250 pages of advertising. Festung Kuropa: The Nazis are mclting down the bronze statues of Pariš, but one of Lafaycttc has cscapcd them. A crew of vvorkmcn WIIJJNn TO I.EARN Missionary—Do you folks knovv anything about religion? Cannlbal—Well, vve had a little taste of It vvhen the laiit mlsalon-ary vvas here. SAY DEMORALIZATION SPREADING IN ARMIES 0F OCCUPATION VVASHINGTON —' Demoraliza- ! tion is spreading in the rankf of Hitler's follovvcrs in oeeupied eountries, the Free Yugoslavia radio said in a broadcast monitored for the Office of War Inf«»rmation Descrtions of individuals and whole groups, the broadcas^ con-tinued, have beeomc increasingly frequcnt among Hitler's Slovene Domobranstvo army. These troopers come over vvith vveapons and equipmcnt, the broadcast said. Members of a minor Do m obran group from Novo mesto surrendcred vvith their weapons to units of the Free Yugo-slavian Cankar brigade. At Rihen-berg in Primorje, 90 Domobran soldicrs after having established contact vvith sCctions of the National Army of Liberation, vvent over to the Army of Liberation, vvith their vveapons and their cquipment. First, hovvever. they vviped out a small number of Germans in (Rihcnberg) and other placcs and killed the commander of the White Guard In that plače. They also brought tvvo mortars and ten machine gunj. Of 120 men of the Domobran garrtson in Postojna only 24 re-mained; ali others joined the Army of Liberation, the broadcast reported. The libcration army In the Slovene tcrritory is guarding the har-vest against dally attack by the ocrupying garriaons, the broadcast added, and related that several vvecks ago occupylng forces at a certain villagc. finding that a store of coni wns guarded and could not bc taken away, set it on fire. In Žužemberk they demand-ed 30 tons of corn from the peas-ants. ;'Full vvarfare is being waged for the harvest," the broadcast said and added confidently: "It vvill end in our favor. In the Val-ley of Krka the harvest wos finished five days sooner than In peace time. The National Army of Liberation, and the rear, constitute a firm unity, nnd that* is why we shall also vvin the »>attlc for the harvest." of work is outstanding evidence that they put loyalty to their countrv above ever.vthing else. Produetion per vvorker in the munitions indus-tries hns incrcased 42% from January 1943 to May 1944, and this amazing inerease has conUned month by month to date. Coni pa red to the millions of vvar vvorker* at their posts, very fevv have left to get removed the 14-ton slatuc from' w»le pcacctime jobs. These vvar vvorkers are making, of their ovvn free its pedestal and hauled it awny in j vvill, a greater sacrifice than Uncle Sam is asking of any other group broad daylight--«nd it didn t oc- on thc home front.—From Labor Monthly Survey, AFL. cur to passing Nazis that the vvork-' men vvere guerilla fighters from the maquis. u ARM0RED" BIBIES C0NFESSED FAKES The business of selling bibles guaranteed to protect soldicrs from battlefront.death or wounds came to an end vvhen a Pittsburgh firm rečen ti y admitted sueh claims are fraudulent. Indicted by the Federal Trade Commission, Arthur Von Senden Company, signed a statement as-sertlng that IU "armored" Bibles "are hot capable of defleeting bullets! shrapnels or bayonets and vvill not physically protect the per-son carrying one of them." Of course. the »vvindlers vvere not sent to jail. BLIND VVORKERS AID VVAR Blind vvorkers are doing a great Job on vvar produetion, Manpower Cihcf Paul V McNutt declared. Over 2,000 of them are handling key operations In vvar plants, he said. • - VVAR ON YUG0SLAV RESISTANCE COST NAZI 350,000 MEN VVASHINGTON. — Efforts to overcome the Yugoslav rcsistance has cost the Germans 350,000 men and large quantities of equipmcnt, »ccording '.o an article by S Belln-kov, entitled "Forty Months of Herolc Struggle of Yugoslav Nation", ln a recent issuc of the Rus-sian publication Trud. The articlc, relayed to thc Office of War Information asaerts that the Patriots in Yugoslavia have obllgcd thc Germans to maintain an occupational army of >Unemployment Pay For Senators, Too This vvould give them a better understanding. of the |*oblem of the 10.000.000 returning soldicrs vvho vvill need something to tidc them over until they can find ci-K. M. LANDIS in The Chicago Sun vilian jobs. I am in favor of uncmploymcnt ?ompensation for U. S. Senators. These soldicrs came from South Carolina and Missoiiri and from If thcy had been eovered by the ali the 48 states, but they fought Kilgore demobilization bili, thc.v thc vvar under one flagM might not havc objeeted so much to thc liberal benefits vvhich rang-«d from h lovv of $12 a vveek to a high of $35/ Thcy vvouldnH have licon so ready to say that the maximum of $35 was too much for a per.son vvith a base inoome of more than $2,400 a year. For senators, $35 a vveek vvould not be too much, for they have something like 570.000 men. The ..... .. . a . difficulty geting along on $200 a army. the author says, is half Ger. .....^ B V^J _______ man. the remainder Bulgarian and quisling Nazis had hoped to compcnsate for the loss of Ukraina by incrcased plunder of Yugoslavia, thc article suys. The plans, hovvever, vvere not real ized, a| the Germans have been unable to force the peasants to turn over their grain, and the summer offensive vvas a complete fallure. One of the most important func-tions of Tito's army, the article eontinues, is to disorganize enemy communicatlons in the Balkans. Sometimes It Is said that man cannot bo trusted wlth the govemment of himaclf. Can he then bc trusted vvith the govemment of others? Or have vve found angels in the forms of kings to fovern i national problem and should be vveek. Indeed, they might even 'lave raised the schedule. It s a cinch they wouldn't have preferrod, for themselves, the Gcorgc demobilization bili, vvhich allovvs the 4B different states to fix the rate of benefits States* Rights Could Be Irksome Take Senators "Cotton Ed" Smith of South Carolina and Bcn-nett Champ Clark of Missouri, vvho are being demobilized at the end of this ycar. States' rights wou1dn't have ap-peuled so much to them if It meant the right of their states to cut their benefits belovv the benefits accor-ded to jobless senators from New York and Illinois. No, thcy wouldn't say that the unemp1oyment of senators vvas a him? Let hlstory nnsvvcr this quet-tlon,—Thomas Jefferson. met vvith the united resources of a grateful nation, And the same thing is true of the 20,000,000 vvar vvorkers vvho wcre shifted ali over the countr> to vvork on federal contracts vvhich vvere not let vvith any reference t«» state lines. National Problem—and Calamitv Of course there vvould stili be people vvho vvould say thot it is good strategy to fight tlie vvar un der one flag. but that vve should flgnt the depression according to 18 different planeš. In i>articular, some of us vvould objt*ct to tak ing earc of Clark and "Cotton Ed," on the ground that they are the )>cculiur social problems of Missouri and South Caro lina. But wc vvould be vvrong. Thc Senate of thc United States is a national problem, and may vvell become a national calamity. There is no reason why the hon-orable memliers should not havc firdcral uncmployment compensa tion, and every, reason why they should be includcni in a general de mobillzation lavv. Unless they get buiy ano agrce on some national program to a ve rt a postvvar depression, many of them are going to need unemploy ment compensa tion.