VoS niaa plaSann v G. Kckalj Ferdi rsnd Tržič IZHAJA VSAKO SOBOTO. Posamezna številka Din 1"50 Uredništvo in upravništvo tednika .Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383. Leto 1. Kranj, dne 30. novembra 1933. Štev. 24. Prvi december Vsak narod ima velike dneve, mejnike v svoji zgodovini, ki osvetljujejo preteklost in bodočnost. Svetli spomeniki minulih dob so, spomeniki velikih njihovih del in mejniki, vkopani na potih, ki odpirajo pogled v novo dobo. Zgodovino jugoslovenskega naroda osvetljujeta: Vidovdan in Prvi december. S svojim svetlim plamenom pojita vse ostale zgodovinske dneve. Njuna lepota in vzvišenost, obsejana z globokim spoštovanjem in pobožno hvaležnostjo vseh udanih sinov Jugoslavije, budita v nas najčistejše spomine in pretresata globine naših duš. Pet vekov loči števno svetla stebra svetle naše zgodovine, idejna in etična vsebina pa veže obadva mejnika nerazdružno v duhovno celoto, ki izvira iz iste globine nacionalnega čutenja. Velika Kosovska tragedija, s strašnim padcem državne in nacionalne samostojnosti, je našla v Vi-dovdanski misli svoj adekvatni izraz, svojo idejno formulo. Narodna modrost je videla v Kosovskem porazu zmago duha nad materijo, zmago ideje nad silo in skozi temna stoletja je odmevala skozi temo in mrak do današnjih dni. V juraški smrti plejad kosovskih junakov je videla viteško umiranje za idejo, za zmago vzvišene ljubezni nad bojaznijo za golo življenje, nedosežen primer žrtvovanja za svobodni in neovirani duhovni in kulturni razvoj; visoko in plemenito pojmovanje časti in dolžnosti; neomajno zaupanje v narodovo moč in nepremagljivo vero, da ogromna narodova žrtev za rešitev razvoja evropske kulture ne more biti izgubljena, da velika narodova duša z vsemi svojimi pozitivnimi in etičnimi vrlinami ne more propasti in da bo vstalo po strašnem trpljenju in stoletnem suženjstvu iz nove krvi davno pokopano carstvo. Častna in viteška smrt darovana zmagi duha in neomajno zaupanje, da bo vzklilo iz krvi junakov novo življenje: to je globoki smisel Kosovskega mita in sinteza Vidovdanske misli. Prvi december, katerega nam je izoblikovala zgodovina v veliki in dragoceni borbi od Kumanova pa do Kajmakčalaha kot zaključek, kakršnega je izbrala usoda neizpremenljivo že v začetku trpkemu poglavju našega narodnega življenja, je uresničenje svete Vidovdanske misli. Ta dan, ki ga praznujemo vsako leto radostno in pobožno, je svetli in veliki simbol našega državnega in narodnega Uedinjenja, uresničenja petstoletnega hrepenenja, ki je pripeljalo ves jugoslovenski narod od Triglava do Brega'nice, od Drave do Vardarja v skupni dom, pod skupno streho k skupnemu svobodnemu ognjišču, na katerem sveti ogenj narodne svobode in kulturnega napredka, ki ne bo nikdar več ugasnil. Prvi december je živi vrelec nove življenske meči jugoslovenskega naroda, ki izvira iz toplih globin njegove žarke zvestobe, iz bogatih rudnikov njegovega idealizma, iz njegove nezlomljive volje, da se uveljavi iz nevzdržnega hrepenenja po konstruktivnem ustvarjenju, da se dvigne do onih srečnih in kulturnih narodov, katerim je bila usoda naklonjena in katerim ni bilo treba stati na mrtvi straži naprednega zapada. Prvi december je izraz svobodne volje naroda, ki hoče povezati vse svoje dele s skupno usodo, da bo srečen v bodočnosti, da bo globoko Veroval v lastno moč in se živo zavedal svojega velikega nacionalnega poslanstva. Porojen iz Vidovdanske misli hrani Prvi december vse njene sile in vse njeno duhovno bogatstvo; ves sijaj in vso lepoto prebujenega in obnovljenega Dušanovega carstva. Pol od Vidovega dne do Prvega decembra je posuta z nadčloveškim trpljenjem, obdana z neštetimi grobišči in prepojena s krvjo, potočeno iz neštetih ran jugoslovenskega naroda. In baš trnjev venec, s katerim je prepletla usoda oba zgodovinska dneva, da nam skozenj razsvetljujejo svobodni žarki bodoča pota, veže oba praznika: žrtve in dolžnosti svobode in edinstva v skupno, skladno in harmonično praznovanje. Srečna Vam narodna slava Prvega decembra! Uredba o zaščiti kmeta Vsi naši časopisi so zadnje čase obširo poročali o velikem gospodarskem programu vlade in o celi vrsti odredb, ki jih je s tem programom v zvezi predložila vlada Narodnemu prestavništu. izčrpno poročilo o gospodarskem programu vlade, ki ga je podal na skupni seji poslancev in senatorjev JNS min. predsednik dr. M. Srškić, je prinesel »Trgovski list" v 135. številki z dne 25. novembra. Priobčujemo pojasnilo min. presednika o eni izmed najvažnijih uredb t. j. o uredbi o zaščiti kmeta. »Uredba daje zaščito kmetovalcu, ki sam ali s člani svoje rodbine obdeluje zemljo in čegar obdavčeni dohodki izvirajo predvsem iz dohodkov od kmetijstva in katerih posestvo ne meri več kot 75 ha, zadrug pa ne več kot 200 ha. Ti kmetovalci morajo svoje dolgove plačati v 12 letih, počenši s 15. februarjem 1934., da bodo plačevali od vsakih 100 Din dolga: Ce se je dolžnik pogodil po ugodnejših pogojih, veljajo ti. Prvi cbrok se mora plačati najkasneje do 15. novembra 1934, ostali do 15. novembra vsakega leta. Povprečna obrestna mera, računajoč pri tem tudi stroške, provizije in drugo, znaša za zasebnike 3'54°/0, za denarne zavode pa 6"02%- Pogodba o obrestni meri je neveljavna, če presega stopnjo, določeno s to uredbo. Večja obrestna mera se ne more ne iztirjati ne prisoditi. Prestopki zoper to določbo se kaznujejo z zaporom do 6 mesecev in z globo do 10.000 din. Ko stopi ta uredba v veljavo, se odlože vse prisilne prodaje, prisilne uprave kakor tudi odvzemanja nepremičnin, podvzete za plačilo kmetskih dolgov. Nove eksekucije so dopustne samo za plačilo anuitet po tej uredbi. Potrdilo o tem, kdo je kmet, izdajajo občine, na zahtevo strank morajo sreska načelstva overiti ta potrdila. Kmetje, ki niso več dolžni kot 1500*— din, morajo plačati svoj dolg v treh letih, oni ki niso dolžni več kot 3000*— din pa v 5. letih. Ti dolžniki ne plačajo več ko 7% obresti. Ta zaščita pa se ne nanaša na dolgove v višini do 500"— Din obrtnikom in trgovcem za obleko, obutev in za potrošnjo življenskih potrebščin. Tudi ne na terjatve Narodne banke in Drž. hipotekarne banke. Če se upnik pri izterjatvi dolga posluži pravnega zastopnika, potem tega ne plača kmetovalec. Stroški za komisije odpadejo, ker bodo eksekucije vršile občine brezplačno. Sekvestracije se odpravijo le na zahtevo stranke. Sodišče lahko odkloni od upnika zahtevano zavarovanje terjatve, če mu je iz spiskov znano, da je terjatev dovolj zavarovana. Kdor od dolžnikov tekom treh let ne plača anuitet, ni več zaščiten. Prav tako pa izgubi pravico zaščite po tej odredbi, kdor s sleparskim namenom odtuji svoje premoženje. Agrarni interesenti, ki so si v času konjukture kupili zemljo, morejo mesto v gotovini plačati v naturi in to v oni količini, ki odgovarja anuiteti po tej uredbi in po tečaju domače borze na dan podpisa pogodbe o fakultativnem odkupu. Kdor plača svoj dolg preje, uživa posebne ugodnosti in za vsako leto prej plačanega dolga se mu odbijeta dva odstotka od dolžne glavnice. Kdor plača svoj dolg takoj, temu se torej dolg zniža za 24%. S samo konverzijo kmetskih dolgov pa še ni pomagano, temveč je treba poskrbeti tudi za sredstva, da se omogoči večja cirkulacija dobrin. Zlasti pa je treba skrbeti za to, da ostane zavarovan kredit kmeta, ki je od nekdaj slovel kot najbolj zanesljiv plačnik. Zato je vlada po tej uredbi določila, da morejo upniki kmetskih dolgov svoje konvertirane terjatve eskontirati ali lombardirati v višini do 50% pri državnih ali privilegiranih zavodih, seveda po pogojih, kakor so določeni za redno poslovanje teh zavodov. V ta namen je vlada zagotovila za čas treh let za nove kredite tem upnikom znesek v višini ene milijarde dinarjev. Moram tu povdariti, da se bodo ta sredstva nabavila, a da se bodo pri tem strogo spoštovala načela naše današnje denarne politike, zakona o dinarju in zakona o Narodni banki. Ta sredstva se lelo zasebnikom den. zavodom bodo preskrbela s prihranki v državnem gospodarstvu, 1. 6% 67, ki se bodo prvenstveno uporabljali za plačilo bivših 2. 6-607. 6757, predujmov države pri Narodni banki in z bolj pravilno 3. 7-287» 7"657. razdelitvijo kreditov pri omenjenih denarnih zavodih. 4. 8-06% 8-947» Nato je predsednih vlade pojasnil, zakaj vlada 5. 8-84% 10-767, ni mogla upoštevati nekaterih predlogov, ki so bili 6. 9-75% 12-687. predlagani v skupščini, nato pa je v ostrih bese- 7. 1072°/. 14-727, dah nastopil proti onim, ki hočejo imeti in- 8. 11-84% 15-647, flacijo, S povdarkom je naglasi), da je vlada od- 9. 13-06°.'o ' 16-857» ločno proti vsaki inflaciji. Vlada hoče nedelje na 10. 14-36°'. 17-387» vsak način ohraniti proračun v ravnovesju, ker je v 11. 12. 25-947« 17-557. 17- 857» 18- 787, tem prvi pogoj urejenih državnih financ. Izvajajoč konsekventno to politiko, bo mogla država izpolnje- vati vse svoje obveznosti proti vsakomur. Na ta način upa vlada, da bo mogla ohraniti in še dvigniti kredit države doma in v tujini." Zakaj protestirajo? Opazili smo, da so bile v sredo 29. t. m. ođ 10.—12. ure dopoldan trgovske in obrtne obratovalnice v Kranju zaprte. Na podlagi tozadevnih informacij smo ugotovili, da so bile zaprte trgovine in obratovalnice v tem času ne samo v Kranju, ampak po vsej dravski banovini in sicer v znak protesta proti uvajanju novih trošarin in povišanju taks ter nameravani spremembi zakona o neposrednih davkih, po katerih bi bilo, ako se uveljavijo, ogroženo celokupno naše gospodarstvo. Kakor je že znano, seje obenem z likvidacijo kmetske zaščite povišala trošarina na bencin in kavo, a na novo uvedla na cement, hidravlično apno ter zvišale razne takse. Uvesti se namerava tudi trošarina na les. Minister financ je predložil obenem z uvedbo gornjih bremen osnutek, po katerem bi se v bodoče višina davčne osnove pridobnine določevala po višini najemnine za stanovanje in sicer ne more biti davčna osnova nikdar manjša od dvakratnega ali 3 kratnega zneska najemnine za stanovanje, če ta ni večja kot 6000"— Din letno, trikratna ali štirikratna, če je najemnina večja kot 6000—, a ne presega 12.000 Din letno, trikratna za najemnino med 12.000 do 24 tisoč, in štiri do osemkratna, če je najemnina za stanovanje večja kot 24.000 letno. Te minimalne davčne osnove pa se povečavajo za 25 do 100%, če ima davčni zavezanec avtomobil za osebno vporabo, za 10% se poviša ako ima davčni zavezanec več kakor eno služkinjo itd. Ako se gornji osnutek uveljavi, bi bila gospodarska podjetja težko prizadeta, ker bi morala plačevati na davkih precej višje zneske kakor jih plačujejo danes. Ugotovljeno je, da se je davčno breme gospodarskih podjetij v kranjskem srezu od lanskega leta zvišalo za 22% m samo pri trgovini za 27V0 m to v času, ko obratovanje rapidno nazaduje. Popolnoma umevno je, da država mora priti do potrebnih dohodkov. Umevno je tudi, da se dohodki s povišavanjem bremen ne bodo zvišali ampak nasprotno, radi manjšega konzuma bodo še bolj padli. Zato so gospodarska podjetja v znak solidarnega protesta proti enakemu pogrešnemu načinu zviševanja davkov in drugih bremen protestirala, ker so prepričane, da more država kriti računske primanjkljaje samo z znižanjem izdatkov, ne pa z zvišanjem dohodkov. Stran 2. TRIGLAV" Štev 24. Hudiča je videl Pri Snarju v Kovorju so žgali žganje in kakor je že navada, prihajajo na večer h kuhi povabljeni in nepovabljeni gostje, da okušajo, kaj kaplja iz cevi. No in pri taki poskušnji je bila zbrana večja družba v kateri je bil tudi krojaški pomočnik M. V. iz Bistrice, ki je sicer vnet abstinent. Beseda je dala besedo, kupica se je vrstila za kupico in prijela se je tekočina mladih glav, da niso spoznavale več kako in kaj. Precej pozno se je dvignila mlada družba in M. jo je mahnil s svojim prijateljem proti Hudem. Toda žganje je začel kuhati sam hudič in tudi tu se je pokazala njegova roka. Mesto proti Hudem je šla pot preti Bistrici. Kedaj seje zgubil prijatelj, M. še danes ne ve, le to vedo njegovi povedati, da je prišel proti enajsti uri ves prestrašen in zmeden domov, zaklenil vsa vrata, zadelal ubite šipe v oknih in neprestano ponavljal, da je videl hudiča. Revež je bil ves iz sebe, domači pa tudi. Ker se le ni pomiril in spravil iz sebe Danes smo priložili položnice vsem onim, ki prejemajo list pa še niso poravnali naročnine. Prosimo jih, da takoj v početku meseca nakažejo naročnino saj do konca leta. List se bo mogel razšinti in izpopolniti le, če bodo naročniki storili svojo dolžnost 1 Naj se tega vsakdo zaveda! Uprava. Razglas. Dne 15. decembra 1933 se bo na sres-kem načelstvu v Radovljici oddal na javni dražbi lov občine Boh. Bistrica za dobo od 15. decembra 1933 do 31. marca 1938. Pričetek dražbe je ob 9 uri. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Radovljici med uradnimi urmi. Malo spomenico I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, bogato ilustrirano — slike v prvovrstnem bakrotisku — izda „Ljubljanski Sokol" skupno s svojim letnim poročilom prve dni meseca januarja 1934. Cena spomenici Din 18'—. Naročila sprejema .Ljubljanski Sokol" v Ljubljani (Narodni dom). Z naročilom, opremljenim s točnim naslovom naročnika, naj se nakaže istočasno tudi znesek in to najkasneje do 5. decembra. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. SAMO DOBRO BLAGO SE PONAREJA, zato je tudi toliko ponaredb Kathreinen Kneippove sladne kave. Prava je samo v originalnih zavitkih! Iz Kranja Mestno županstvo poziva vse hišne posetnike, da izobesijo raz svojih hiš na državni praznik, dne 1. decembra zastave. Razglas. Vojni obvezniki letnikov od 1. 1883. do 1912., pristojni v občino Kranj se pozivljejo, da se čimpreje zglasijo v občinski pisarni v Kranju. S seboj naj prinesejo vojničke isprave, oni pa, ki so M. Dobrepoljski Žrtev ljubezni Roman. 4 ,Hm! Tako misliš ti!" jo je zavrnil Humski. „No, večina ljudi je drugačnega mnenja. Sicer pa Pavel Pleterski nima niti najmanjšega talenta za slikarstvo. Zmazal je skupaj par slik, pri katerih ne veš, kaj je spodaj in kaj zgoraj. Bolje bi bilo, da bi se posvetil pleskarstvu. Bi saj barve ne tratil zastonj." .Imenitno", se je zasmejal zopet Boris. Gospa Mira je komaj vidno zmajala z glavo. „Ali bi ne bilo pametneje, da bi govorili o čem drugem? Prepirate se o stvareh, za katere veste samo iz pripovedovanja. Si morda videl katero izmed njegovih slik, Anton?" »Hvala Bogu, ne! Lahko pa se zanesem na mnenje njegovega očeta. Vsak oče je ponosen na zmožnosti svojega sina. Tudi Pleterski bi bil, lahko mi verjameš, če bi imel povod za to." »Mogoče b8Š radi tega ni, ker bi raje videl, da bi se sin posvetil trgovini", se je zopet vmešala Malvina. »Kar malo preveč se zavzameš zanj", jo je precej osorno zavrnil Humski. »Sicer si pa lahko prepričana, da ne boš spremenila moje sodbe o njem. Zame je vsak umetnik sanjač. Umetnik Pavlovega kova pa še obenem človek, ki krade Bogu čas, ker se izo-giblje resnega dela. Njemu bi bilo seveda najbolj po godu, če bi mu oče dejal: Dragi sinko, tu imaš petdeset tisoč dinarjev. Pelji se v Pariz, da se izpopolniš v »umetnosti". Če ti bo preostajalo kaj časa, pa nakracaj in pošlji majhno sliko. V zlat okvir jo bom dal in obesil na najvidnejše mesto v salonu In ko me obišče znanec ali prijatelj, ga popoljem k njej. S ponosom mu bom pojasnil: »Vidiš, dragi moj, to je naslikal moj nadebudni sin, umetnik! V Parizu preživlja lepe dneve, kar me ogromno stane. V kratkem pametne besede, so poslali v skrbeh po zdravnika in po duhovnika. Oba sta prišla, da bi pomagala pregnati strahotne vtise o srečanju s hudičem. Zdravnik ga je takoj prepoznal in zapisal uspavalno sredstvo, duhovnik pa tudi ni čutil potrebe kake intervencije. Drugi dan je bil M. zopet na nogah, pravi pa, da žganja ne bo več pil. Prijatelja so našli v nekem obcestnem jarku, kjer je prav sladko spal. Ljudje božji, ali niste že dovolj slišali o pogubnem vplivu alkohola, posebno pa še o žganju, ali ni bilo v naši domovini že dovolj sramote radi dejanj storjenih v pijanosti, ali ni že skrajni čas, da se končajo vsi taki in podobni slučaji, ko se s človeškim življenjem nara most hazardira? V čem je bil privid hudiča? Raz električni drog se je utrgala žica, ki jo je veter zibal. Kadarkoli jo je zamajal veter, se je pokazal v obliki jezika ogenj in tega je smatral M. v vinjenem stanju za hudiča in je zbežal pred njim, misleč, da gre za njim in da ga hoče vloviti.....Pamet! „privremeno" ali stalno nesposobni pa uradno ove-renje o nesposobnosti. Kdor še ni prejel vojničke isprave ali je isto izgubil, naj prinese druge dokaze o vojaškem službovanju, da se mu bo na podlagi teh izdala vojnička isprava. Opozarjamo, da mora imeli vsak vojni obveznik vojničko ispravo v kateri mora bili uradno potrjena tudi zglasitev njegovega stanovanja. Nesposobni obvezniki morajo imeti uradno overenje o nesposobnosti, na katerih mora biti ravno tako potrjena zglasitev stanovanja. Nadalje se opozarja, da oni vojni obvezniki, ki so po demobilizaciji že bili na vežbi, prinesejo tudi tozadevne dokaze s seboj. Opozorilo radio-motilcem. Dan na dan se tudi v našem mestu pritožujejo posestniki radio aparatov radi motenj, ki jih povzročajo neuvidevni meščani z raznimi nezaščitenimi električnimi aparati (za masažo, obsevanje itd.) Vse te motilce opozarjamo, da je ustanovljena pri poštni direkciji v Ljubljani radio-kontrola, ki na pritožbe radto naročnikov opozore motilce, da brez odloga opremijo svoje motilne električne naprave z zaščitnimi pripravami zoper radio-motnje. če tega takoj ne store, jih naznani sodišču, da jih kaznuje v smislu določil § 213. kaz. zakona. Pred kratkim so bile razglašene prve take sodbe. Dva motilca sta bila obsojena na denarno kazen po 420 Din oz. na 7 dni zapora, dva pa na denarno kazen po 120 Din ali na 2 dni zapora, pogojno za eno leto. Poleg tega so morali plačati sodne stroške in opremiti svoje elektro-naprave z zaščitnimi pripravami zoper radio-motnje. Na te sodbe opozarjamo vse imetnike molilnih elektronaprav in jih pozivamo, da iste čimprej in ne da bi čakali na poziv drž. radio-kontrole opremije z zaščitnimi napravami zoper radio-motnje. Dolžnost radio posestnikov pa je, da vsakega mu zopet pošljem večjo vsoto. Naj ima svoje veselje! Saj imam dovolj denarja, v naši rodbini pa do danes še ni bilo — umetnika!" Anton Humski se je pričel na ves glas smejati. Tudi Boris se mu je pridružil. Malvina je počakala, da se je polegel njiju smeh, nato pa s povdarkom dejala: »Iz resne stvari se norčuješ, oče! Ostanem pri prejšnji izjavi, da gospod Pleterski ni ravnal prav. Njegov sin Pavel je nesrečen, ker ga je prisilil, da se odpove poklicu za katerega je rojen." „Odkod veš vse to tako natančno?" jo je ostro vprašal oče. »Vem". »Torej se ti je na kratki poti do moje sobe izpovedal? Mladenič je vsekakor zelo odkritega značaja!" »Brez dvoma?, je pritrdil Boris. »Da tega ni storil vesta sama bolje nego jaz. Zakaj neki se poslužujeta tega omalovažujočega tona, kadar govorita o njem. Z ničemer Vama ni dal povoda za to. Slepec bi lahko videl, da sta se mu raz obraza brali potrtost in razdvojenost. A tudi iz sleherne njegove besede je zvenela ironija." Anton Humski si je prižgal cigareto in vstal: »Tako. Za enkrat naj bo dovolj o našem novem praktikantu. Pride še čas, da se podrobneje pogovorimo o njem. V nedeljo bo naš gost. Očetu, svojemu dobremu prijatelju na ljubo sem ga povabil, da kosi vsako nedeljo z nami. Zdaj pa me oprostite. Pleter-skemu moram sporočiti, da je »umetnik" srečno prispel." Tudi Boris je odšel kmalu za očetom. Malvina in mati pa sta še nekoliko posedeli in kramljali o vsem mogočem. Pavla pa nista omenili več kljub temu, da je Malvina to noč še dolgo mislih nanj. Predno je legla v svoji sobici k počitku, je zapisala v dnevnik : »Danes je prišel Pavel Pleterski. Sama sem mu odprla vrata. Bil je žalosten in potrt. N jsrečen mora biti, strašno nesrečen. Kako tudi ne, saj mu ne do- znanega motilca brez ozira naznanijo na tukajšnji pošti ali pa ga direktno prijavijo poštni direkciji. f Karel Kocmur. V torek popoldne so številni prijatelji in znanci spremili v njegov zadnji dom na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani g. Karla Koc-murja, strojnega stavca, ki je postal žrtev podivjanih ponočnjakov. Pokojni Kocmur je bil rojen leta 1902. v Kranju. Po končani četrti gimnaziji se je posvetil grafični umetnosti in postal eden najboljših in naj inteligentnejših strojnih slavcev. Za časa svojega bivanja v Kranju je bil aktiven člen vseh nacionalnih društvih. Zlasti agilno pa se je po vojni udejstvoval pri Gled. odru Nar. čitalnice kot dober režiser in izboren igralec. Naj v miru počiva v preranem grobu! Uedinjenje bo proslavilo članstvo domačega Sokolskega društva na predvečer, 30. novembra ob pol 21. uri s slavnostno akademijo v svoji telovadnici. Za otvoritev bo zapelo članstvo: Pesem proslave. O pomenu praznika bo govoril br. dr. Dolar Simon. Po Fetrasovih »Ruskih sličicah", ki jih bo odigral sokolski orkester, slede telovadne točke moškega in ženskega naraščaja, članov in članic: vaje z venci, s palicami, s svetlimi kiji, devetorica, šeslnajstorica in bratje tekstilci »Jadransko morje". Zaključil bo akademijo moški zbor z J. Aljaževo: Na dan. V petek, 1. decembra bo ob 11. uri svečana seja v telovadnici s prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo ter zaobljubo novopristopajočega članstva. Z ozirom na svojo 25. letnico se je praznovanju pridružila tudi Narodna odbrana. Prepričani smo, da se bodo zbrali ob praznovanju vsi, ki so sprejeli 1. december za dan osvobo-jenja. Zdravo! Nadaljevanje predavanja o tuberkulozi. V ponedeljek, dne 4. decembra ob 6. uri zvečer nadaljnje v gimnazijski telovadnici g. dr. R. Neubauer svoje predavanje o tuberkulozi. Dočim je v prvem predavanju opisal nastanek in vzroke bolezni, bo v nadaljevanju navedel sredstva in načine za uspešno obrambo in zdravljenje te zavratne morilke. Predavanje pojasnjujejo številne skioptične slike. Vabljeni vsi! Povelje. Četni komandir viteške sekcije NO v Kranju ukauije vsem borcem, da se udeleže predavanja, ki se vrši v sredo, dne 6. decembra v prostorih Nar. doma. Vsak izostanek se mora javiti pravočasno četnemu komandirju. Škrjančkov steg planink realne gimnazije v Kranju priredi v soboto, dne 2. decembra ob 17 h v gimnazijski telovadnici Miklažev večer. Obdarovane bodo vse skavtinje pa tudi najrevnejše učenke na gimnaziji. — Na sporedu sta tudi igri: »Na kraljev dan" in „Miklažev obisk". — Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki, ki bodo v prid tudi Dijaški kuhinji, se hvaležno sprejmejo. Vsi, ki ste prijatelji mladine, pridite, da vidite naše delovanje. Miklavževega večera za deco Sokolsko društvo letos ne bo priredilo, pač pa bo obdarilo deco in naraščaj s praktičnimi darili na mladinskem popoldnevu na praznik 8. decembra ob 15. uri v telo- volijo, da bi se posvetil poklicu, do katerega čuti veselje in sposobnost. Toda zakaj ne raztrga vezi v katere so ga vklenili? Zakaj si pusti ukazovati? — Sledil naj bi svojim idealom! In če tudi bi se moral boriti in trpeti pomanjkanje! Bil bi vsaj svoboden in srečen ... Zakaj ne ravna tako, kot mu veleva srce? — Jaz na njegovem mestu bi!" K. Ob vznožju mesta je bila po vojni na nekdanji občinski gmajni kar čez noč zgrajena velika tekstilna tovarna. Več je bilo vzrokov, radi katerih se je g. Humski odločil, da zida tovarno baš v tem kraju. Predvsem ima zemljišče idealno lego. Leži v neposredni bližini kolodvora in tik ob reki. Veliko je tako, da se tovarna v slučaju potrebe lahko poljubno razširi in po vrhu so ga družabniki dobili napol zastonj, saj je bilo občinskim možem pri predaji ničvredne gmajne ležeče predvsem na tem, da privabijo v bližino mesta industrijo, ki naj bi nudila neštetim delavcem iz okolice vsakdanji kruh. Ta namen so tudi dosegli. Kakor hitro je Hamski začel graditi tekstilno tovarno, so se oglašali drug za drugim inozemski podjetniki, ki so začeli kupovati stavbeni svet v okolici mesta in graditi tovarne. Tovarna Humskega je bila ob Pavlovem prihodu že v polnem obratu. V dveh velikih tkalnicah so brneli stroji od ranega* jutra do pozne noči. Iz velike tiskarne in barvarne se je kadila sopara, v mehanični delavnici so pela kladiva, v mizarski stroji. Ob delavnicah so gradili novo poslopje za izdelavo škroba, povečavah so strojnico in na vzhodnem koncu zidali stanovanjske hiše za mojstre in uredništvo. Vsepovsod je bilo živo kot v mravljišču zlasti od šeste ure zjutraj dalje, ko je oster pisk sirene oznanil pričetek dela in so se goste trume delavcev in delavk vsule skozi vhod v tovarno. Tako tudi ono julro po Pavlovem prihodu. (Dalje prihodnjič.) Tedenske novice Štev. 24. TRIGLAV* Stran 3. zavedni delavci vsi v strokovno organizacijo! Z Jesenic V novi Pavlinovi hiši so lokali že zasedeni. G. Klabus, ki je zasedel najlepši lokal, je istega kar čez noč za silo uredil, danes pa ima že tudi lepe izložbe, znotraj pa ima od dne do dne lepše urejeno. Sploh opažamo, da skušajo naši trgovci doseči zboljšanje v izložbenem aranžmaju ter nove in renovirane trgovine v tem pogledu živahno konkurirajo med seboj. Prodana hiša. G. Legolin, znani slikarski mojster je te dni prodal svojo, bivšo Milačevo hišo, ker se bo preselil stalno v Kranj. Hišo je kupil stavbenik g. Kren. G. Legolina, ki je izboren mojster osobito kot črko-slikar, bomo na Jesenicah občutno pogrešali. Premijera »svetnika" je bila odigrana na So-kolskem odru v soboto 25. novembra in repriza v nedeljo 26. novembra. Komedija, ki je polna zdravega humorja, je občinstvu izredno ugajala, dasi se je igra morala često med dejanji v nedeljo zvečer radi prekinjevanja etektr. toka prekiniti. Režiser br. Kla-vora to pot ni imel lahke naloge, vendar se mu je posrečilo doseči harmonično celoto in zadovoljivo skladnost posameznih figur. Svetnik, g. Potrato je bil kos svoji vlogi docela. Gdč. Obersnel-ova je v vlogi Ivice pokazala prvič svoje sposobnosti na odru. Manjkalo ji je rutine in rafiniranosti, sicer je pa publiki radi finega nastopa, izredno lepe oderske pojave in sicer malo šibke, vendar pa simpatične in dobro razumljive izgovarjave izredno ugajala. V bodoče ji želimo le bolj posrečene zasedbe vloge. Grofa Skalo je podal g. Ciril Pogačnik. Uverjeni smo, da takega blaziranca nihče ne more podati bolje. Lojze Tancar je bil kot figura in v igri Ovčjaka izboren. Marico je odigrala gdč. Koroščeva prav dobro, g. Gas ser pa Mirka tudi zelo posrečeno, dasi ga v slični vlogi že dolgo nismo videli. Režiser g. Klavora je kot figura (slaba maska) precej motil, med tem ko je vlogo samo podal izvrstno. G. Berlot je v vlogi gospoda Morale po tempu soigralce prehiteval, kar je znak prepočasnega tempa igre v celoti, vlogo pa je podal povsem karakterno. — Ostale vloge so bile podane tudi dobro ter je vprizoritev v celoti vkljub sforsira-nemu študiju uspela izborno. — Pohvaliti moramo orkester, ki je v pavzah prijetno kratkočasil. Iz Škofje Loke Nova akcija za ustanovitev škofjeloškega sreza. Na zadnji seji sreskega pododbora JNS se je vzelo ponovno v pretres vprašanje ustanovitve samostojnega škofjeloškega sreza s sedežem v Škofji Loki. Sklenjeno je bilo, da naše območje v tej svoji zahtevi nikakor ne popusti in se bo delalo tudi v bodoče na to, da doseže loški okraj svojo upravno neodvisnost. O poteku dosedanjega dela za srez se bodo informirali ponovno vsi pristojni činitelji tako v Ljubljani, kakor tudi v Beogradu. Posebna deputacija bo iznesla želje škofjeloškega območja v pristojnem ministrstvu. Obča želja je, naj bi se novi srez ustanovil vsaj z novim proračunskim letom. Dolgoletni grad viteza Karla pl. Strahla, deželno-sodnega svetnika v Stari Loki, je kupilo Podporno društvo slepih v Ljubljani. Grad, čigar zadnji lastnik je bil starološki industrijec Franc Dolenc st. nameravajo preurediti za zavetišče slepim. V zvezi z zaku- I pom gradu postaja tudi pereče vprašanje šo'e za slepe, ki je sedaj v Kočevju. Baje Kočevci proti preselitvi šole v Staro Loko nimajo ničesar, ker bi ta-mošnjo zgradbo porabili za lastne potrebe. Kako se bo to vprašanje dokončno rešilo je pa še težko reči, ker so tozadevni razgovori še v teku. Starološki grad je star nad 600 let, kdo ga je pozidal se pa ne ve. Slepi reveži bodo našli v njem prav miren odpočitek, ker je lega gradu idealno lepa in posrečena. Trojni jubilej. Poznani škofjeloški brivec na Mestnem trgu g. Franc Vraničar je praznoval preteklo nedeljo svoj trojni jubilej: srebrno poroko, 30 letnico odkar je prispel v Škofjo Loko i.i 50 let svoje starosti. Jubilant je narodno zaveden mož, vnet član Sokola, ki rad poprime za delo, kjerkoli se ga naprosi. Pravtaka je njegova družina. G. Vraničarju želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let! Svedrovci na delu. Preteklo soboto so obiskali doslej še neznani svedrovci špecerijsko trgovino Ane Polenšakove v Stari Loki. Vlomilci so imali namero trgovino temeljito izropati, kar pa se jim ni posrečilo, ker se je Polenšakova, ki spi v prvem nad-slropju pravočasno zbudila in pričela klicati ljudi na pomoč. Tatovi so pa vendar le napravili lastnici za okoli 1100 Din škode, čeprav so morali popustiti več bal blaga, ki so ga imeli že pripravljenega za odvoz. — Tatu je prepodil tudi gostilničar Lovrenc Hafner, ki ima sploh s takimi obiski mnogo opravkov. Letos so ga lumpje že tretjič obiskali. Okoli pol štirih zjutraj je zaslišal Hafner neko hojo v podstrešju. Ker je takoj slutil, da nekaj ni v redu, je pričel z zasledovanjem lopova, ki se mu je medtem spretno izognil v pritličje. Tik pred nosom je namreč zaklenil zmikavt gostilničarju vrata na dnu stopnic, tako, da Hafner nili do tatu ni mogel. Pomagal si je na ta način, da se je spustil po vrvi skozi okno prvega nadstropja v pritličje. Svedrovec je seveda tačas že ušel. Še dobro, da ni naredil nobene škode. Osebna vest. Škofjeloški veroučitelj dr. Vilko Fajdiga, ki je mnogo predaval v Francoskem krožku, je premeščen s škofijskim odlokom za profesorja na 3. real. gimnazijo v Ljubljano. Novo službeno mesto je že nastopil. Ciklus smučarski predavanj bo imel br. Janko Sicherl, škofjeloški učitelj, v Sokolskem domu. Prvo predavanje, ki je bilo zanj neverjetno veliko zanimanje, je bilo v sredo. Dvorana je bila nabito polna smučarjev in smučark, ki so sledili interesantnim izvajanjem predavatelja z vidno pozornostjo. Vseh predavanj bo predvidoma šest, slonela pa bodo na teoretični in praktični podlagi. Novo tekstilno tovarno na Trati so že pričeli zidali. Temelji so že položeni in če ne bo izrednih vremenskih neprilik bo prvi objekt kmalu pod streho. — Do jeseni prihodnjega leta upajo pozidati okoli 3000 m2 prostora. Vsa gradbena dela so v rokah g. Slavca iz Kranja. Tudi vredno zabeležbe. Nedavno se je vršil občni zbor gasilnega društva v Sori. Po izvolitvi nove uprave se je vršila prisega, predpisana . v zakonu o organizaciji gasilstva. Ob tej priliki je zapustilo občni zbor 14 članov, ker niso hoteli izvršiti predpisane zaprisege. Zakaj? — Mari jim ta ni dišala? — Ali se mogoče ne čutijo dovolj močne za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih jim nalaga zaprisega, pri svojemu viteškem in humanitarnem poslanstvu? Naravno, vršiti se je morala ponovno volitev uprave. — Dosedaj šteje gasilska četa 22 krepkih in narodno zavednih mož in fantov, ki so nam jamstvo za nadaljno in uspešno delovanje pri svojem požrtvovalnem delu. Iz Poljanske doline Iz obhoda po občini Zminec. Punktaši te občine, čeravno je že precej časa minulo od obč. volitev, se še vedno niso umirili. Nikakor se ne morejo sprijazniti z današnjem stanjem, ki se ne da, niti se bo dalo kedaj spremeniti. Evolucija časa gre pač svojo pot in se ne da motiti prav od nobenega. Kdor zastaja, ta bo zaostal. Res je, poraz občinskih volitev je bil hud in zato skoraj nepreboljiv. Odtod jeza, sovraštvo, zloba in maščevanje. Naj navedem, izmed tolikih, samo sledeči značilen primer: »V eni tukajšnjih vasi gostuje brezposelni delavec-oče 7. mladoletnih otrok. Med temi je najmlajši star komaj 4 mesece. Pred volitvami je vedno dobival, proti plačilu seveda, pri sosedu dnevno primerno količino mleka. Cim je pa volil nacionalno listo — so mu mleko takoj drugi dan odpovedali. Neka druga soseda, pri kateri je tudi poskusil svojo srečo, mu je dejala: »K Pečniku pojdi in k Dolinarju, oni naj ti dajo mleko, ker si jih volil". Neverjetno — a resnično! Stran 4. »TRIGLAV Štev. 24. O tem in onem. Zopet smo debili belo odejo. Z vremenom je letos res križ. Jesenske pridelke smo morali spravljati iz njiv v dežju, korenje in repa pa je ponekod še ostala pod snegom. Tudi stelje si niso mogli preskibeti kmetje zlasti oni ne, ki jo imajo v senčnih legah. Vsako leto je k j. Enkrat ni krme, drugič stelje. Z novo uredbo o kmečkih dolgovih so prav zadovoljni tako dolžniki kot upniki. Upati je, da bo uredba, če se razmere le količkal zboljšajo, prenehala sama od sebe pred določenim časom, ker bodo dolžniki poravnali svoje obveznosti do zadnje pare. — Prav tako nas veseli, da se bo pričelo z javnimi deli kot z regulacijo rek, popravo cest, potov itd. Posebno je potrebno, da se zgrade javri vodnjaki tako iz higijenskega stališča kot za slučej požarov. Glede javnih del pride pri nas predvsem v poštev regulecija Sore. Skrajni čas je, da se ta zadeva enkrat za vselej spravi z mrtve točke, saj je v poslednjih dneh Sora zopet odnesla precej rodovitne zemlje. Knjige Vodnikove družbe so tudi k nam dospele. Letos so v resnici lepe tako po vsebini kot opremi. Vsaka izmed njih je vredna 20 din, dobiš pa štiri za ta denar. Kdor ni član in bi rad knjige, naj se zglasi pri družbenemu poverjeniku v Gorenji vesi ali v Poljanah. Dobil bo za malo denarja lepo darilo za Miklavža! V petek, dne 1. decembra bomo praznovali dan našega uedinjenja. Upamo, da še dostojnejše kot druga leta. Zastava ne sme manjkati na nobeni hiši! Iz Smlednika Občinske zadeve. Kakor je že vsej javnosti znano, je zmagala dne 15. oktobra, na dan občinskih volitev, tudi pri nas Jugoslovenska nacionalna stranka. Občinski odbor je razun štirih opozicijonalcev napreden in daje garancije složnega in poštenega občinskega gospodarstva. V svojem komunalnem programu ima zgraditev brvi na žici črez Savo, da skrajša pot občanem, ki so pripadli po komasaciji občin k občini Smlednik-Trboje. To ime je občina dobila po novi ureditvi občin. Da je prišlo do tega imena, je v glavnem zasluga župana Jerneja Bohinca, ki je s svojim neumornim delom dosegel, daje danes občina Smlednik-Trboje ena največjih občin v našem srezu. Škoda je le, da se občani ne zavedajo te velike pridobitve in se najdejo še vedno ljudje, ki nočejo priznati to, da čim večja je občina, tem lažje bo kljubovala in prenašala bremena sedanje gospodarske krize. — Opozicijonalni obč. odbornik Burgar Jožef je razrešen po banski upravi mandata obč. odbornika. Bil je nosilec liste onih, ki jim Je današnji ustroj države trn v peti. Skupščina gasilske čete. Prostovoljna gasilska četa v Trbojah je imela svojo izredno skupščino dne 12. 11. 1933, na kateri se je izvolil enoglasno odbor samih nacionalno orijentirenih mož. Na tej skupščini se je pokazalo, da je četa napredna in, da se bo držala predpisov in zakona o reorganizaciji gasilstva. Z navdušenjem je bil izvoljen za predsednika Bohinc Jernej, župan občine Smlednik-Trboje. Genljivo je bilo gledati zbrano četo, kako je vestno in jedrnato ponavljala prisego za predsednikom. Bil je veličasten trenutek, ki ga bodo pomnili gasilci še vedno v svojih poznih letih. Tudi druge gasilske čete v občini so imele svoje izredne skupščine, ki pa so razun čeie v Vogljah, pokazale svojo razdiralno politiko. Tako je četa v Smledniku, ki se šteje za eno najbolj katoliških, prisegala sede in s klobuki na glavi, brez prižganih sveč in brez Kristusovega razpela. Po prisegi so pa nekateri celo dejansko napadli napredne gasilce. Logično je, da tak nastop ne morejo odobravati višje instance ter so na tej skupščini izvoljeni odbor razveljavile. »Mlinar in njegova hči". Sokolsko društvo Smlednik-Trboje je priredilo dne 25. in 26.11. zvečer igro »Mliner in njegova hči". Kakor je drušlvo še mlado in nima potrebnih sredstev ter vsak dan nova nasprolstva, kaže, da bo to društvo eno izmed onih, ki bodo vsem podeželskim društvom v vzgled. — A tudi tu so posegli gotovi gospodje vmes. Prigodilo se je, da so se cepile moči s lem, da je »Čebelarsko društvo v Smledriku" ob iskm času priredilo v dvorani »Prosvetnega društva" (ta dvorana bi Sokolom čisto gotovo ne bila na razpolago) igro pri »Belem konjičku". Še več, hoteli so ti gospodje, da bi Sokol v njihovo korist preložil svojo prireditev. Bratje! Treba je, da si take ljudi zapomnimo! Ustanovitev »Streljačke družine". Dne 17. decembra se vrši ustanovni občni zbor »Streljačke družine" za Smlednik-Trboje v prostorih tovariša Ko-murka Rudolf-a (pri Kocjanu) v Trbojah ob 3. uri popoldan. Po občnemv zboru proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. — Že danes se vabijo vsi prijatelji, ki ljubijo strelski šport in, ki so pripravljeni izpolnjevati pregram Streljačkih družin. — V zgodnji spomladi si postavimo strelišče, kjer se bomo urili v streljanju in si medsebojno utrjevali ljubezen in bratstvo. Vlom. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vlomili v trgovino tov. Jak Karla v Praši h in mu povzročili okrog Din. 800"— škode. — Bodimo previdni pred lopovi, .ki se izdajajo za brezposelne, v resnici so pa najbolj rafinirani lopovi. Po leti se klatijo po mestih, ker se bojijo dela na deželi, po zimi pa pridejo nadlegovati krnele. GOSPODARSTVO Zelenjadarski tečaji v kranjskem srezu , Sreski kmetijski odbor kranjski priredi tekem meseca decembra tri specialne poučne tečaje o zelenja-darstvu in povrtninstvu in sicer v Kranju, Tržiču in v Skofji Loki. V Kranju bo tečaj v ponedeljek, dne 11. decembra t. 1. v 5. razredu deške osnovne šole (pritličje), v Tržiču v ponedeljek, dne 4. decembra t. 1. v telovadnici meščanske šole, nadalje v učilnici mlekarske šole v gradu Puštalu pri Skcfji Loki v nedeljo, dne 17. decembra t. 1. od 9.30 dopoldne do 12.30 ure. V vseh treh slučajih bodo pričela predavanja točno ob 9. uri dopoldne in bodo trajala do 12. ure. Ti tečaji so za okolico omenjenih mest nujno potrebni in bodo nedvomno koristili posestnikom, ki prodajajo zelenjavo in povrtnino v teh središčih. Vsa tri mesta, posebno pa Kranj ima vsak ponedeljek in petek veliko število kupcev za povrtnine. Ti čim dalje bolj želijo in zahtevajo boljše blago. Tega pa okoliški kmetje ne donašajo na trg, ker ga nimajo, oziroma, ker ne znajo pridelovati kvalitetne povrtnine. Vsled tega prihaja precej povrtnine od drugod za nera2merne visoke cene. Od boljšega vrtnarstva bi imeli korist kmetje in meščanski konzumenti. Zato je želeti, da bi obiskalo tečaj č"m večje število okoliških posestnikov in gospodinj. Predaval bo znani strokovnjak g. Josip Šlrekelj iz Ljubljane. Naše tržišče za med. Radi vednega deževja v tekočem letu bo letos produkcija medu zelo slaba, tako, da na gotovih krajih ne bo zadostovala niti za zimsko prehranitev čebel. O kakem izvozu v tem letu ni govora. Cena medu na debelo brez tre šarinskega davka je 5-50—8'50 dinarjev za kg, dočim se prodaja na drobno po 12—15 din za kg. — Lo — ko—: Strelske družine Radi jasnosti o rabi orožja raznih narodov naj površno opišem vojsko junaških Asircev, ki so baje imeli najpopolnejšo urejeno armado strelcev. Vsa vojska je bila razdeljena na oddelke, ki so bili vsi dobro oboroženi. Težko oboroženi vojščeki so nosili okrogle, kovinaste oklepe, dolge suknje (VVaffenrock) z gostimi kovinestimi našitki. Za orožje so imeli kratke sulice, krive ali ravne meče (na levi strani živote), bogato okrašena bodala za pasom in nekateri tudi vojne sekirice (bejlpike), z železnimi konicami. Lahka pehota, lokcstrelci in vlačilci kroglometalnih strojev so nosili enostavne, loncem podobne sleme (čelade). Težka pehota je bila pri naskoku v prvi, a lahka v drugi vrsti. Nadaljni oddelek vojske je bil tren. Taje vozil dolge in kratke sulice, loke, pušice in bojne sekirice. S trenorn, ki pa ni dosti zaostajal za glavno armado, se je vozil tudi kralj ali jahal poleg njega na iskrem konjiču. Kralj in moštvo trena so bili oboroženi z železnimi oklepi, ščiti in šlemi. Tudi konje so imeli zavarovane z močnim zaščitnim usnjem od glave do repa. Ob zaključku je korakala ali jezdila na konjih konjenica, ki je bila oborožena z dolgimi sulicami ali loki, redko tudi s ščiti. Imela pa je železne prsne in hrbtne oklepe. Takratna konjenica še ni poznala jahalnih sedlov, ne ostrog, niti stremen. Asirci so radi vporabljali v bojih ludi primitivne stroje za metanje krogelj, ki so izgledali kot nekaki zaboji, na katerih so imeli pritrjene lokom slične naprave za metanje in pa drog za podiranje in izpodkopava-nje zidov. Ta naprava je imela obliko nekake vage, na sredi katere je visel več metrov dolg močan železen drog, katerega je več mož z veliko silo zaganjalo v sovražnikovo obzidje, dokler ni bilo podko- pano. Naprava je bila lesena in na štirih kolesih,, tedaj prevozljiva. Obleganci so se branili s kame-njem in pušicami, ki so bile največkrat zastrupljene, pa tudi z ognjem. Pri naskoku na trdnjave so hiteli težko oboroženi vojščaki z velikimi meči ob straneh, v levih rokah ščite, v desnih sulice, po lestvah na zidove pod varstvom svojih lokostrelcev, ki so» imeli do 2 metra velike ščite ali nekako varstvena steno pred seboj ter so spustili kot dež goste pušice na sovražnika za obzidjem. SK Korotan (Kranj : SK Sloga (Ljubljana) 4 : 0 (2 : 0) Kljub slabemu vremenu in še slabšemu terenu sta oba kluba predvedla mestoma zelo živahno in za oko prijetno igro. Takoj v početku preidejo damačiniš v občutno premoč, ki se je pa gostje kmalu otresejo in prenašajo precej opasno igro tudi pred Korotanov-gol, toda uspeha ne dosežejo. Do konca polčasa je. igra odprta, toda precej mlačna in nezanimiva. V reprizi pa igra vedno bolj pridobiva na živahnosti in poteka v veliki premoči domačinov, ki mnogo bolje obvladajo teren in do konca znatno nadkriljujejo nasprotnika v vztrajnosti in skupni kombinacijski igru Tekma se je vršila v prid brezposelnih in za pokal ZSK Hermes. Po tem prvem kolu, v katerem pa sla se odigrali samo dve tekmi, vodi v drugi skupini kranjski Korotan, v prvi pa SK Domžale in ljubljanski Jadran z enakim številom točk. Drugo kola pokalnih tekem se odigra prihodnjo nedeljo ob vsakem; vremenu na Korotenovem igrišču v Kranju ob 14.15 uri. Gostilna in trgovina BENEDIK FRANC t r a z i s c e Vsako nedeljo sveže pečenice ter prvovrstna dolenjska in štajerska vina. MODNI KROJAŠKI ATELJE se priporoča za prihajajočo smučarsko sezijo v/ izdelavo damskih in moških smučarskih dresov, dežnih plaščev in jopičev, hubertusov, trenehoatov, zimskih sukenj, oblek in plaščev. JOSIP KOS, KRHf-iJ ROŽENVENSKfl 50. OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. F. Ažmana. Vsa tapetniška in sedlarska dela izvrši točno, solidno in poceni IVAN JENKO TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU' TRAVNIK v i?meri 13.500 m2 je v bližini Kranja po zelo nizki emi na prodaj. Deloma se lahko plača s hranilnimi knjižicami Ljudske posojilnice. Več se poizve pri B. Rangus-u, zlatarju v Kranju. Išče se do 1. februarja 1934 lokal za KROJAŠKO DELAVNICO z uložbenim oknom v bližini hotela „Stare pošte". Ponudbe na upravo lista. POLEG NA R. DOMA nudi vsaki čas sveže šopke vence itd. Na zalogi vsako-vrslni nageljni in cvetlice v lončkih — najprimernejše darilo za Miklavža. ZASTONJ orejme znamke vsak resni zbirnlelj za reklamo: r/redno lepe pokrajinske znumke Švice 3'—, 5 - ln lO - Frankov Pošiljam zvezke v izbiro, frankiram s lete-behe-tiski F. U O K N SEKULA LUZERN, ŠVICA MALI OGLASI Kdor nudi ali išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5*— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmaijši znesek pri teh oglasih je Din 8-— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlati v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2'— v znamkah. TRGOVSKA SOTRUDNICA išče službo v trgovini katerekoli streke. Sprejme tudi vsako drugo primerno zaposlenje. Naslov v upravi. KONCERTNE CITRE, prvovrstne znamke, skoro popolnoma nove, se ugodno prodajo. Naslov v upravi »Triglava* Za konzorcij „Tiiglava" Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava" Nikola Stokanović, vsi v Kranju. 06^7