LETO XII DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED ČETRTEK, 15. APRIL 1982 ŠT. 4. Skoraj sto let nas loči od važnega zgodovinskega dogodka, od mednarodnega socialističnega kongresa v Parizu. V tem mestu so v letu 1889 imenovali 1. maj kot praznik dela za vse ljudi po svetu. Ameriški delavci so tri leta prej v Chicagu izvedli štrajke, upirali so se nevzdržnim pogojem dela, v krvavih stavkah so padle prve žrtve. Začela se je nova pot delavskega razreda. Idejna in teoretična voditelja Marx in Engels sta močno vplivala na preobrate, ki so v temeljih pretresali kapitalistične spone. Lenin je z revolucionarnimi množicami uresničil v praksi njune ideje in cilje. Kapitalisti so se zbali osveščenih množic, ki so se borile za enakopravnost, svobodo in bratstvo. Ideje in naroda ni mogoče uničiti, delavci so umirali in prelivali kri za boljši in pravičnejši svet. Slovenci smo prvi maj svobodno praznovali šele po drugi svetovni vojni. Že prej so skrivaj organizirali proslave, oblast jih je preganjala, toda naprednih idej niso nikoli zatrli. in jih povezovala v skupnih ciljih. Napredni in svobodoljubni so gojili trdno upanje, da bo narod svobodno praznoval svoj delavski praznik. Čas svobode je prišel in tedaj je ponosno zaplapolala delavska zastava. Vojna je domovini prizadejala težke rane, potrebna je bila korenite obnove. Pokazala se je povezanost in enotnost ljudi, vsi državljani so s skupnimi napori gradili mesta, vasi, usposabljali ceste, železnice in vračalo se je normalno življenje. V letu 1950 so se širom domovine ustanavljali delavski sveti, delavcem so bile izročene tovarne v upravljanje. S predsednikom Titom na čelu in KPJ smo izgrajevali socialistični samoupavni sistem. Leta so tekla in samoupravljanje se je izpopolnjevalo in dograjevalo. V letošnjem marcu smo volili delegate za tretje mandatno obdobje v KS, združenem delu, občinah, republiki in federaciji. Zavedati se moramo, da bo delegat poleg zastopanja interesov širše skupnosti uspešen tedaj, ko bo ustvarjalno pomagal iskati rešitve in usklajeval nasprotujoče interese. Delegacije smo volili zato, da bodo Na začetku našega oboroženega boja proti okupatorju in njihovim pomočnikom v letu 1941 je bila ustanovljena v Sloveniji Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ta je predstavila ljudem, kako pomembna je revolucija in vsesplošni odpor proti zavojevalcem. V vrste OF so vstopali mnogi Slovenci. Osvobodilna fronta je pomenila enotno borbeno in politično organizacijo, njenim navodilom je sledila množica. Velika zasluga komunistične partije je bila, da je povedla slovenski narod v popolno enotno osvobodilno fronto. Od 27. 4. 1941 dalje so to organizacijo sestavljali pošteni ljudje, sem so se stekali napredni Slovenci. Narodna svoboda in poštenost, red, mir, zadovoljnost in uspešno delovanje so postale glavne točke v programu osvobodilne fronte slovenskega naroda. V slogi je moč — po tem geslu so se ravnali predstavniki iz različnih strank, ki so se priključili vrstam OF. 13. septembra 1941 je Slovenski poročevalec med drugim zapisal: »OF slovenskega naroda se je danes že zdravo zakoreninila v slovenskih ljudskih plasteh. Skupnost v OF je danes najvišja narodna skupnost.« Osvobodilna fronta slovenskega naroda nam je lahko še danes za vzor enotne države v državi, ki je združevala ljudi pobudniki in tista delovna sila, ki bo pomagal pri reševanju današnjega gospodarskega položaja. Bodočnost je v naših rokah — naj ne ostane samo napisana misel na lepakih! Častno je biti delegat, saj so nam ljudje zaupali, zato moramo opravičiti njihovo zaupanje. Letos je tudi leto kongresov, v mesecu aprilu 9. kongres zveze komunistov Slovenije in 12. kongres zveze komunistov Jugoslavije, ki nam bosta odgovorila na vrsto vprašanj. Priprave so bile zelo temeljite. Naš čas zahteva ustvarjalne rešitve družbenih, gospodarskih in političnih nalog. S svojim delom moramo prispevati čimveč, da ublažimo oziroma zmanjšamo inflacijo, da čimveč prispevamo k stabilizaciji. Naše življenje in delo naj poteka v smislu Titovih in Kardeljevih misli, ki sta vseskozi poudaijala, da vsa moč naroda temelji na enakopravnosti, svobodi, samostojnosti, predvsem pa enotnosti naših narodov in narodnosti. Prihodnost moramo imeti trdno v rokah, kajti le marljivi v delu in trdno povezani med sabo bomo uspešno nadaljevali socialistično samoupravno pot. Vesna Volitve in referendum Po dolgotrajnih in številnih pripravah in obravnavah na zborih samoupravnih skupin, na osnovnih organizacijah sindikata in na kandidacijskih konferencah smo 11. marca 1982 izvedli volitve v samoupravne organe temeljnih organizacij in DSSS, v samoupravne organe delovne organizacije, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v zbor združenega dela.' Istočasno z volitvami pa smo izvedli tudi referendum za sprejem pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v posameznih TO oz. DSSS, za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled ter za sprejem sprememb in dopolnitev statuta SOZD GLG Bled. Z udeležbo na volitvah in na referendumu kakor tudi z izidom glasovanja moramo biti izredno zadovoljni, saj je od 1067 volilnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik, glasovalo kar 999 glasovalcev ali 93,63%. Referendumi za sprejem pravilnikov o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO oz. DSSS so povsod uspeli, prav tako pa tudi referendumi za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled ter referendumi za sprejem sprememb oz. dopolnitev statuta SOZD GLG Bled. Rezultati glasovanja so bili naslednji: 1. Pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO oz. TOZD vol. .glaso- % upr. vaio Glasovalo ZA % PROTI % nevelj. % — T. Godec 497 450 90,54 398 80,08 28 5,63 24 4,83 — Rečica 319 301 94,36 249 78,06 38 11,91 14 4,39 — Mojstrana 67 67 100 64 95,52 3 4,48 — — — Podnart 76 76 100 65 85,53 8 10,52 3 3,95 — Trgovina 24 23 95,83 23 95,83 — — — — — DSSS 84 82 97,62 78 92,86 2 2,38 2 2,38 2. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled Tozd vol. glaso- Glasovalo upr. vaio ZA % PROTI % nevelj. % — T. Godec 497 450 90,54 393 79,07 33 6,64 24 4,83 — Rečica 319 301 94,36 245 76,80 42 13,17 14 4,39 — Mojstrana 67 67 100 64 95,52 3 4,48 — — — Podnart 76 76 100 62 81,58 9 11,84 5 6,58 — Trgovina 24 23 95,83 23 95,83 — — — — — DSSS 84 82 97,60 81 96,42 1 1,20 — — skupaj DO 1067 999 93,63 868 81,35 88 8,25 43 4,03 3. Spremembe in dopolnitve statuta SOZD GLG Bled TOZD vol. upr. glasovalo % ZA Glasovalo % PROTI % n> evelj. % — T. Godec 497 450 90,54 365 73,44 55 11,07 30 6,03 — Rečica 319 301 94,36 224 70,22 62 19,44 15 4,70 — Mojstrana 67 67 100 64 95,52 3 4,48 — — — Podnart 76 76 100 62 81,58 10 13,16 4 5,26 — Trgovina 24 23 95,83 23 95,83 — — — — — DSSS 84 82 97,60 72 85,80 9 10,70 1 1,20 skupaj DO 1067 999 93,63 810 75,91 139 13,03 50 4,69 Samo- upravni organ TO Tomaž Godec TO Rečica Po družbenem proizvodu naša občina na 19. mestu v Sloveniji Nedavno objavljeni statistični podatki Zavoda za statistiko SRS o družbenem proizvodu slovenskih občin v letu 1980 kažejo, da je naša občina ustvarila 4,203 milijone din družbenega proizvoda, kar je 1,7 odstotni delež v družbenem proizvodu SR Slovenije. Družbeni proizvod na prebivalca pa je znašal leta 1980 v radovljiški občini 132.796 din, kar jo uvršča na 19. mesto v naši republiki in na 4. mesto na Gorenjskem. Volitve - odraz samoupravljalske zavesti Glavna značilnost letošnjih volitev za delegate družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti v radovljiški občini je velika udeležba delovnih ljudi in občanov. V četrtek, 11. marca, ko smo volili delegate za zbor združenega dela občinske skupščine in delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je na 96 voliščih v združenem delu od 11.784 vpisanih, prišlo na volitve 10.906 ali 92,55% volilnih upravičencev. Od 999 zasebnih obrtnikov in njihovih delavcev, ki so ta dan volili na dveh voliščih v občini, je volilno dolžnost in pravico opravilo 868 ali 86,89% upravičencev. Še boljša pa je bila udeležba občanov v nedeljo, 14. marca, ko smo volili naše delegate za zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine ter delegate v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na 71 voliščih v vseh 20 krajevnih skupnostih v občini je od vpisanih 23.558, opravilo volitve 21.154 volilcev, kar je bila 92,96% udeležba. Pri tem je potrebno odšteti 578 volilcev, ki so v inozemstvu, ali pa so izostali zaradi drugih opravičljivih razlogov. Tega dne so volili svoje delegate tudi kmetje, ki so se še posebno dobro odrezali. Na 43 vo- liščih je od 2.154 opravilo volitve kar 2.146 volilnih upravičencev, le osem jih ni prišlo zaradi opravičljivih razlogov. Njihova udeležba je dosegla kar 99,63%. Po volilni udeležbi smo v radovljiški občini na drugem mestu na Gorenjskem in tudi pri vrhu med slovenskimi občinami, kar potrjuje ugotovitve družbenopolitičnih organizacij, da je samoupravna in delegatska zavest že močno vkoreninjena v vse sredine med našimi delovnimi ljudmi in občani. Posebno velja pohvaliti vo-lilce in krajevne družbenopolitične organizacije, predvsem pa SZDL v krajevni skupnosti Ko-privnik-Gorjuše, kjer je bila udeležba na nedeljskih volitvah kar 97,1%, v KS Srednja Dobrava 96,9%, Podnart 96,5%, Stara Fužina 96,3%, Lancovo 96,2%. Nad 95-odstotno udeležbo volilcev so dosegli v KS Srednja vas v Bohinju in Bohinjska Bela. V Bohinjski Bistrici je volilo 94,4%, nižji pa so odstotki volilcev v gosto naseljenih krajih, kjer je bilo tudi največ odsotnih. Najnižja udeležba s 87,3% je bila na Bledu, v Radovljici je znašala 87,6% in v Lescah 89,4%. Vendar pa tudi v teh krajevnih skupnostih rezultat udeležbe volilcev ni nezadovoljiv. Iz vsega navedenega izhaja, da so bili vsi trije splošni akti v vsaki od temeljnih organizacij oz. delovne skupnosti sprejeti z zadostno večino glasov in začnejo veljati osmi dan po tem, ko jih pristojni delavski svet objavi na običajen način. Komisija za izvedbo referenduma kot tudi volilna komisija sta ugotovili, da so bile volitve oz. referendum zakonito izvedene, da so potekale v redu in da ni bilo kakšnih posebnih težav. Jelka Kunej Oglejmo si še, kdo so novi delegati za samoupravne organe temeljne in delovne organizacije: TO Mojstrana TO Podnart TO Trgovina DSSS Delavski svet TO Bučar Ivica Čoralič Esad Dobravec Anton Erčulj Janez Gogala Vera Hodnik Stanko Korošec Janez Malej Pavel Medja Zdravko Ristič Albina Šorli Peter Tavčar Janko Vojvoda Lovro Zalokar Milan Zavodnik Lovro Colja Franc Cundrič Marija, st. Jakopič Franc Jakopič Janez Jan Janez Justin Janko Mulej Jože Sodja Janez Šimnic Franc Šorl Edvard Ulčar Stojan Žvan Martin Brane Janez Čebulj Marija Jakše Anton Kopavnik Alojz Košir Jože Lumpert Valentin Robič Marija Čufar Franc Golob Venceslav Langus Branko Ljubojevič Biljana Šarec Nada Šlibar Janez Šolar Stanko Urbanč Pavla Varl Janez Zbor delavcev Čuden Vinko Koren Tončka Lavrič Jože Maček Franc Malej Boris Mohorič Anica Peterman Marija Pretnar Marjana Prevc Darinka Smukavec Miro Šifrer Ana Odbor SDK TO Jensko Janez Korošec Janko Odar Jože, OP Pikon Janez Ravnik Janko, PP Smukavec Andrej Vidmar Marija Bajc Bogo Kocjančič Ciril Repinc Ciril Soklič Franc Žvan Janko Cuznar Jože Jeglič Stanko Kobentar Vinko Mežik Jože, ml. Zalar Stanislav Eržen Rudolf Kordež Matevž Pajič Radivoje Toplak Alojzija Vidakovič Štjepan Poljanec Metka Prešeren Janez Žnidar Anton Beravs Jana Dežman Martina Godec Ivica Papier Zvonko Stražišar Malči Delavski svet DO Arh Francka Korošec Alojz Malej Metod Medja Anton Murovec Anton Zalokar Anton Arh Silvo Ažman Stanko Cundrič Janez Potočnik Janko Košir Jože Lumpert Valentin Ravnik Jure Varl Janez Prešeren Janez Golja Alojz Iskra Anton Svet za finance Bijol Branko Žitnik Janez Repe Amalija Trpin Marinka Košir Mihaela Prevec Ivanka Poljanec Metka Praprotnik Anica Toman Jože Odbor SDK DO Rozman Adolf Poklukar Janez Jeglič Stanko Sitar Franc Šorli Otorino Plemelj Franc Disciplinska komisija DO Arh Franc, poh. Kravanja Anton Zalokar Zdravko Golja Roman Koren Jože Lukan Andrej Jeglič Stanko Lojevec Miro Matjaž Jože Čufar Franc Šarec Nada Urbanč Pavla Maučec Martin Skendrovič Juro Žnidar Anton Kristan Anton Šalamun Mitja Urankar Marija Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (29. 3. 1982) 1. Pregledal je poročilo predsednika volilne komisije o volitvah v samoupravne organe DO, ki so bile 11.3. 1982. V TO in DSSS je bilo v volilni imenik vpisanih 1067 volil-cev, glasovalo pa jih je 999 ali 93,63%. Volitve so bile izvedene zakonito. 2. Za predsednika DS je bil soglasno izvoljen Janez Cundrič, za namestnika pa Alojz Korošec. 3. V izvršilne organe so bili imenovani: — v odbor za gospodarjenje: Franc Bučar TO Tomaž Godec predsednik Tomaž Ravhekar TO Mojstrana namestnik Jože Repinc TO Tomaž Godec član Janez Cundrič TO Rečica član Anton Železnikar TO Rečica član Danica Perič TO Podnart član Marija Gričar TO trgovina član Miran Mozetič DSSS član — v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja: Jože Marolt TO Rečica predsednik Jordan Blaževič DSSS namestnik Anton Stare, 1931 TO Tomaž Godec član Franc Mencinger, 1927 TO Tomaž Godec nlan Branko Urh TO Rečica član Samka Tomažin TO Mojstrana član Branko Langus TO Podnart član Metka Por TO Trgovina član — v odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje: Zdravko Knaflič TO Rečica predsednik Ciril Kraigher DSSS namestnik Alojz Mencinger, 1927 TO Tomaž Godec član Ivan Hožič TO Tomaž Godec član Janez Sodja TO Rečica član Stanko Jeglič TO Mojstrana član Angelca Baloh TO Podnart član Marinka Cesar TO Trgovina član 4. V uredniški odbor Glasila so bili imenovani: — Ivan Robič glavni urednik — Nada Frelih tehnični urednik — Franc Mencinger — Janez Stare — Andrej Trojar — Branko Urh — Anton Noč — Franc Globočnik — Miro Kelbl — Ciril Kraigher 5. DS je potrdil dosedanji sestav komisije za vrednotenje zahtevnosti dela. 6. Pregledal je sklepe prejšnjega zasedanja in ugotovil, da je sklep, ki govori o omejevanju administracije napačno formuliran, zato je le-tega spremenil in se glasi: Podatki kažejo, da se stanje zaposlenih ne povečuje, povečujejo pa se posredna dela (tako B kot C grupa), zato DS apelira na DS TO, da se novo zaposlovanje, posebno v B grupi zmanjša na minimum. 7. Na osnovi poročila predsednika komisije za izvedbo referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in sprejem sprememb in dopolnitev statuta SOZD GLG Bled je DS ugotovil, da je bil samoupravni sporazum sprejet kakor tudi spremembe in dopolnitve statuta SOZD. 8. Po opravljeni javni obravnavi je posredoval v sprejem zborom delavcev naslednje ocene del in nalog: — vodenje skladišča polizdelkov in izdelkov (186 točk) — upravljanje sušilnice (177 točk) — transport z viličarjem na skladišče žag. lesa — nad 2,5 t (ostane nespremenjena — 165 točk) — naloga »dopolnilna operaterska dela« (156 točk) — delo »operater na sistemu« (189 točk) — naloga »dopolnilna dela v sektorju AOP« (169,3 točke) — delo operater na ekranskem terminalu (165 točk) 9. Sprejel je samoupravni sporazum o cenah in ugotavljanju deleža pri skupnem dohodku ter za podpisnika pooblastil direktorja Franca Bajta. Za delegata v poslovni odbor za spremljanje in izvajanje sporazuma na ravni DO je bil izvoljen Jože Kastelic. Sprejel je tudi interni cenik SOZD GLG za leto 1982. 10. Sprejel je samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev in odstopu deviz z DO: Kordun Karlovac, Kovinoplastika Lož, Primorje Export in Drvoplast Buzet; za podpis navedenih aktov je pooblastil direktorja Franca Bajta. Sprejel je še sklep, da direktor Franc Bajt v izrednem primeru takoj podpiše sam. sporazum o odstopu deviz brez sklepa; DS DO bo sklep o podpisu sprejel naknadno. 11. Sprejel je samoupravni sporazum o skupnem in enotnem nastopanju na trgu Iraka in za podpis pooblastil direktorja Franca Bajta. 12. Sprejel je plan sredstev skupne porabe za leto 1982. 13. Sprejel je sklep o delitvi regresa za dopust v letu 1982 v naslednjih zneskih: — delavcem, ki imajo do 160 točk 4.200,00 din — delavcem, ki imajo od 161 do 240 točk 3.700,00 din — delavcem, ki imajo od 241 točk dalje 3.300,00 din 14. Sprejel je sklep — da se delavcem v poslovalnicah Murska Sobota in Zagreb prizna subvencija oziroma doplačilo v višini 35 din za topli obrok, ker nimajo organizirane lastne kuhinje in se hranijo v drugih obratih družbene prehrane — sklep velja od 1.4. 1982 dalje — da se nadomestilo za topli obrok (boni poveča zaradi povečanja cen prehrambenih izdelkov iz sedanjih 22,00 din na 28,00 din — sklep velja od 1.4. 1982. 15 Sprejel je spremembe pravilnika o osnovnih sredstvih. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (5. 3. 1982) L Sprejel je sklep o razpisu štipendij za šolsko leto 1982/83. 2. Sprejel je sklep o organiziranju — seminarja za vodje neposredne proizvodnje — seminarja s preizkusom znanja iz varstva pri delu za vodstvene in vodilne delavce — preizkusa znanja iz varstva pri delu za delavce v neposredni proizvodnji 3. Sprejel je sklep o najemu posojila za nakup stanovanj, in sicer za nakup stanovanja v Mojstrani: 900.000 dinarjev pri SGP Gradbinec Kranj in 1,800.000 din pri SSS Radovljica za nakup stanovanj na Jaršah. 4. Alenki Planinc, TO trgovina je dodelil stanovanje v Murski Soboti, Samki Tomažin, TO Mojstrana pa v Mojstrani. 5. Sprejel je sklep o objavi razpisa za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1982 v skupnem znesku 5,000.000 din. Organiziranost ZSMS v radovljiški občini V naši občini je 76 osnovnih organizacij ZSMS, v katerih je včlanjenih nad 2.600 mladih. V združenem delu je 38 osnovnih organizacij, v krajevnih skupnostih 24 in 11 v osnovnih in drugih šolah. Razen tega delujejo tudi tri osnovne organizacije ZSM v enotah JLA na območju občine. Najbolj aktivne so OO ZSMS v manjših krajevnih skupnostih, med katerimi je ocenjena za najboljšo OO ZSMS Gorjuše Koprivnik. OO ZSMS Koprivnik-Gorjuše, najboljša v občini OBVESTILO Obveščamo vas, da zaradi časovne stiske v današnji številki Glasila nismo uspeli objaviti PREDNOSTNE LESTVICE PROSILCEV ZA STANOVANJA. Predlog prednostne lestvice je priloga Glasila. Eventuelne pripombe pošljite do 30. 4. 1982 na naslov: LIP, lesna industrija Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 32. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (2. 4. 1982) 1. Ugotovil je, da so bile volitve v samoupravne organe TO in DO v redu opravljene, da so bili delegati pravilno izvoljeni in da se njihov mandat verificira. 2. Za predsednika DS TO je izvolil Pavla Maleja, za namestnika pa Janeza Erčulja. 3. V odbor za delovna razmerja TO so bili imenovani: Anton Polak, predsednik, Janez Medja, NR, namestnik, Anton Zupanc, Sonja Pretnar, Branko Zupan, Lxtjzka Cvetek in Franci Pikon. 4. Izvolil je odbor in komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TO. Sklep o imenovanju odbora in komiteja je priloga originalu zapisnika. 5. Potrdil je poročilo o izidu referenduma o sprejemu pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj TO, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v lip bled ter sprememb in dopolnitev statuta SOZD GLG Bled. 6. Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Radovljica. 7. Sprejel je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica za obdobje 1981—1985. 8. Potrdil je samoupravni sporazum o neposredni svobodni menjavi dela s TOZD Zdravstveni dom Bohinj, Boh. Bistrica s pripombo: dogovori se, da imamo pri pristojnem zdravniku prioriteto. Za podpisnika samoupravnega sporazuma in aneksa k samoupravnemu sporazumu je imenoval Franca Mencingerja. 9. Pristojni zdravnik za odobritev bolniškega staleža je od 15. 4. 1982 dalje dr. Džudžar Mihajlo. 10. V skladu z 12. členom samoupravnega sporazuma o neposredni svobodni menjavi dela s TOZD Zdravstveni dom Bohinj so bili v koordinacijski odbor imenovani: pooblaščenec za varstvo pri delu — Lovro Vojvoda, vodja oddelka za splošne zadeve — Franc Mencinger in direktor TO — Jakob Repe. Po potrebi pa sodelujejo tudi obrato-vodje in vodje oddelkov. 11. Cene notranjega pohištva se povišajo v poprečju za 10%, gradbenih plošč za 10% in stenskih in stropnih oblog za 10%. Cene bomo pričeli uporabljati od dneva potrditve dalje. Predlog povišanja cen so obravnavale in potrdile samoupravne delovne skupine na svojih sejah dne 30. 3. 1982. 12. V bodoče se mora neposredno delo povečati, posredno delo pa obdržati na istem nivoju. Za izvajanje tega sklepa so odgovorne strokovne službe TO. (Nadaljevanje na 5. strani) Mladinska organizacija Ko-privnik-Gorjuše je bila v letu 1981 izbrana za najboljšo v občini Radovljica, kot druga uvrščena pa je bila OO ZSMS Boh. Bistrica. Da smo bili izbrani prav mi, je bilo potrebno dosti napora. V zimskem času smo priredili dve tekmi v veleslalomu in dve v smučarskih skokih. Udeležili smo se tudi tekme v smučarskih skokih v Jeseniških rovtih, kjer smo navezali in spoznali nove prijatelje. Na predvečer praznika dela smo pripravili kres. Sodelovali smo pri pripravah na akcijo NNNP, ki smo jo tudi odlično izpeljali. Vendar pa smo bili malo razočarani, ker nas po končanem obračunu sploh ni nihče omenjal. V juniju smo sodelovali pri odkritju spominske plošče kurirske dejavnosti na Gorjušah. Mladinci in mladinke smo prevzeli spominsko ploščo v čuvanje in oskrbo. V poletnem času smo organizirali pohod na Triglav. V jesenskem času smo se udeležili pohoda po poteh Jeseniško-bo-hinjskega odreda. V oktobru je bil v Zasipu orientacijski pohod, na katerem smo zasedli 4. mesto. Pomagali smo pri organizaciji tekmovanja harmonikarjev na Pokljuki. V jeseni smo pripravili drva za kurjavo v kulturni dvorani. Imeli smo več delovnih akcij pri skakalnici, kjer smo napravili lesen most ter nekaj zemeljskih del. Izdelali smo mizo za tenis ter kupili šah. Udeležili smo se tudi seminarja za vodstva OO ZSMS, ki ga je organizirala OK ZSMS. Po določilih statuta smo imeli redne sestanke. Redno smo sodelovali z Občinsko konferenco ZSMS, krajevno skupnostjo in političnimi organizacijami. Pripravljali smo se tudi na volitve v KS za občinske organe. Kot predsednik upam, da bomo še naprej dobro delali. Želim pa, da bi še več mladincev in mladink aktivno sodelovalo. Zdravko Zalokar Predsedniki Janez Cundrič — DS delovne organizacije Janez Cundrič je bil rojen 7.2. 1939. Kot kvalificiran mizar je začel delati v TO Rečica na stiskalnici za sredice; po odsluženju vojaškega roka je delal na formami krožni žagi in fini prirez vratnih kril, potem na rogljičenju. Nato je delo v TO prekinil. Leta 1973 se je spet zaposlil v TO; ob delu je obiskoval delovodsko lesno šolo in jo uspešno zaključil. Leta 1975 je bil prerazporejen na dela in naloge vodje izmene v SM oddelku. Tov. Cundriča poznamo kot vestnega, doslednega in odločnega delavca. V TO Rečica je bil izvoljen v DS DO še za 2 leti. Spričo dobrega vodenja je bil ponovno izvoljen za predsednika DS TO. Ali menite, da je sestav DS tak, da bo lahko pravilno odločal o problemih in nalogah, ki ga čakajo? Vseh delegatov še ne poznam, zato ocene ne morem dati. Upam pa, da so dobri samoupravljalci, saj so jim sodelavci zaupali to nalogo in jih izvolili. Ali mislite, da ste vsi člani vedno dorasli odločitvam, ki jih od vas pričakujemo? So predhodne obravnave gradiva zadostne, da o zadevah lahko razpravljate? Če odgovorne službe material pravilno pripravijo, DS lažje razpravlja in hitreje sprejema odločitve. Naloga služb pa je, da sklepe DS tudi izvršijo. Za dokočno rešitev ni dovolj zgolj napisana zadolžitev (primer: odtis firme LIP na avtomobilih, ki še vedno ni opravljen). Kako je s predhodnimi obravnavami v drugih TO, ne vem. V TO Rečica se pred zasedanjem delegati sestanemo pri direktorju TO, pregledamo gradivo in zavzamemo enotno stališče. Sestav bomo še razširili, vabili bomo tudi predsednika DS TO, po potrebi pa še vodjo oddelka za splošne zadeve. Če v ostalih TO tak način predhodnih obravnav še ni uveden, naj to delegati uredijo; le tako bomo delegati pripravljeni prihajali na seje DS. Sodite, daje samoupravljalska linija v naši DO in izven nje čvrsta in neprekinjena (medsebojna obveščenost delegatske baze v TO, ki je razvejana v samoupravnih organih TO, DO ter skupščinah SIS in DPS)? Kako potekajo povratne informacije? Obveščenost znotraj TO je' zadovoljiva. O zaključkih DS TO se zaposleni medsebojno informirajo. Sklepe DS DO pa delegati v kratkem posredujemo svojim skupinam. Nekoliko drugače pa je z izvršilnimi organi DS DO. Priprav na seje ni, tudi gradivo večkrat ni priloženo, zato stališč ni mogoče prej oblikovati. Posledica tega delavskih svetov in zbora delavcev pa je, da smo že sprejemali napačne odločitve, ki pa so bile odkrite po daljšem času (odbor za gospodarjenje). Strokovne službe bi morale bolj temeljito spremljati delo samoupravnih organov. Če omenim še samoupravljanje izven DO (SIS in ZZD), pa povratna informacija ni zadostna. Povezave z bazo skoraj ni, zato bi morali to vsekakor izboljšati. Naše Glasilo izdajamo z namenom (tako smo se dogovorili), da bi med seboj redneje in bolj vsestransko ter na pristopen način in popolneje dopolnjevali svojo obveščenost o vseh vprašanjih v DO. Uredniki imamo precejšnje težave, da vsaj delno zadostimo vsebinski zasnovi Glasila. Kakšno oceno bi lahko dali vi? Glasilo naj bi bil res naš informator. Za to pa bi se morali potruditi vsi. Premalo je prispevkov iz neposrednega dela. Poleg sklepov naših samoupravnih organov bi morali v krajši obliki posredovati zaključke skupščin SIS in zbora združenega dela. V tem času, ko je iz dneva v dan težji gospodarski položaj, je tudi od samoupravljalcev odvisno, kako bomo krojili prihodnost. Kakšen napotek bi lahko izrekli našim samoupravnim organom? Še bolj kot doslej bomo morali tehtno in preudarno sprejemati odločitve. Velik pomen imajo pri tem strokovne službe. Vsi si bomo morali prizadevati, da situacijo izboljšamo. Le trud nekaterih ne bo izboljšal razmer, pač pa bomo morali vsi zaposleni v DO na vseh nivojih vložiti vse, da bomo dosegli začrtane cilje. Malej Pavel — DS TO Tomaž Godec, Boh. Bistrica 1. Vi ste bili predsednik DS TO »TOMAŽ GODEC« v pretekli mandatni dobi. Kako ocenjujete delo DS v tem obdobju? V preteklem obdobju se je DS TO sestal na 21. sejah. Mislim, da je bilo delo DS premalo usmerjeno k reševanju problemov v TO, preveč pa k formalnim stvarem, pri katerih DS niti nima vpliva. Nekatera vprašanja so se reševala v okviru DS DO, čeprav bi se verjetno morala v sami TO. Nekajkrat smO bili prepozno seznanjeni z dodatnimi točkami dnevnega reda. Premalo se je čutilo delo samoupravnih delovnih skupin. Drugače pa je delo DS potekalo v skladu s samoupravno zakonodajo in je bilo usmerjeno v reševanje perečih vprašanj. 2. Katerim nalogam in vprašanjem bi moral novi DS posvetiti posebno pozornost pri reševanju? V bodoče bo potrebno posvetiti večjo pozornost informiranju baze. Vsi delovni ljudje v TO bi morali biti seznanjeni z vsebino vprašanj, katera bi se obravnavala na sejah DS, tako da bi delegati zastopali njihova mnenja in dajali v zvezi s tem ustrezne predloge. DS bo moral polagati večjo pozornost reševanju problematike v TO. Te je namreč veliko, od ne najbolje rešene proizvodnje, investicij, neodgovornosti, nereda, nediscipline itd. V naši DO je zaposlen od leta 1960. Delal je najprej kot skladiščni delavec, nato kot sorter žaganega lesa v obratu žaga. V obratu vrata je bil zaposlen najprej kot vodja izmene, sedaj pa že vrsto let dela na delih in nalogah končnega kontrolorja. Ob deluje Franc Colja opravljal razne funkcije: kot predsednik sindikalne organizacije, član delavskega sveta, kot vodja delegacije za zbor združenega dela in član raznih drugih samoupravnih organov. Na vprašanje, katere probleme naj bi delavski svet v dobi njegovega predsedništva predvsem reševal, je odgovoril, da je šele nekaj dni predsednik, zato še ni kaj prida o tem razmišljal, bolj pa se ogreva za sprotno reševanje problemov. Jože Košir — DS TO Mojstrana Jože Košir se je rodil 24. aprila 1931 v Mojstrani. Izučil se je za mizarja in delal pri raznih podjetjih, dokler se ni zaposlil pri Kmetijski zadrugi Dovje-Mojstrana leta 1953. Leta 1954 je opravil mojsterski izpit ter še to leto prevzel dela in naloge vodje izmene. S priključitvijo Kmetijske zadruge Dovje-Mojstrana k LIP leta 1962 je bil vodja mizarske delavnice, kjer se je izdelovalo stavbeno pohištvo. Leta 1968 pa so se pričela izdelovati kegljišča, kjer je vodil tudi vsa dela na montaži. Z ukinitvijo žage Belca in pričetkom proizvodnje vhodnih in garažnih vrat leta 1971 je prevzel delo vodje izmene. To je bilo tisto obdobje, ko je bilo treba preiti iz obrtniškega dela na industrijsko proizvodnjo. Veliko se je angažiral ter vložil veliko svojega znanja, da je stekla proizvodnja tako kot je bilo predvideno. Od leta 1974 do Franc Colja — DS TO Rečica 1980 pa je delal kot samostojni mizarski obrtnik. Sedaj pa je zaposlen na delih in nalogah skladiščnik surovin in izdelkov. S svojim delom si je pridobil ugled in zaupanje in je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta TO Mojstrana. Kako gledate na situacijo in gospodarski položaj v tem času? »TO Mojstrana je majhen kolektiv in moramo biti vsi pripravljeni da sodelujemo v samoupravnih organih. Vsekakor je to dovolj težka in odgovorna naloga, posebno v sedanji situaciji, kakršna je sedaj prav v Mojstrani, ko nas poleg vseh' težav pesti še gradnja. Trdim, da je gradnja nujno potrebna za Mojstrano, vendar je bila začeta ta investicija v zelo neugodnem času. Vsi se bomo morali zavedati v kakšni situaciji smo in nositi tudi odgovornost Najbolj me skrbi to, da je sedaj občutiti velik padec prodaje. Prihaja krizno obdobje in vsekakor se nam ne obeta nič dobrega. Sodelovanje med ostalimi TOZD bo moralo biti še tesnejše, kajti v krizni situaciji je vsaka pomoč dobrodošla. V veliki meri je odvisno to tudi od našega proizvodnega izdelka. Morali bomo preiti iz konfekcijskega tipa v proizvodnjo bogatejših vrat. V dani situaciji to ni bilo mogoče, saj nimamo niti dovolj velikih kapacitet za sušenje lesa in tudi prostorsko smo omejeni. Ob preselitvi v nove prostore pa bomo imeli vsekakor večje možnosti povečati asortiman. Dokler časa bodo osebni dohodki vsaj na taki ravni kot so sedaj, smo lahko zadovoljni. Težje pa bo takrat, ko bo plača manjša — ta pa bo, če se bodo zaloge v skladiščih kopičile.« Pavla Urbanč — DS TO Podnart Pavla Urbanč, rojena 24. junija 1931 v Lomah na Primorskem je zaposlena kot na-rezovalka širin. Leta 1960 se je zaposlila pri medzadružnem podjetju Jelka. Dela in naloge opravlja vestno in uspešno. V času zaposlitve v našem podjetju se je seznanila z vsemi opravili v lesni predelavi. Poleg rednega dela je Pavla od vsega začetka opravljala razne funkcije v samoupravnih organih. Bila je delegat DS TO, DO, član delegacije združenega dela, član disciplinske komisije. S svojim marljivim delom in aktivnim delovanjem v samoupravnih organih si je pridobila ugled, zato ji je zaupana naloga predsednika DS. Marija Gričar — zbor delavcev TO trgovina Na predlog sindikalne organizacije je bila za predsednika zbora TO izvoljena Marija Gričar. Marija je dolgoletna sodelavka v naši DO in ena prvih, ki je v trgovini že od njene ustanovitve. Začela je kot navadna delavka, se izšolala za mizarja in se po končani šoli odločila še za nadaljnje šolanje na tehnični šoli za lesarstvo in jo 1964. leta tudi končala. Delala je na raznih delovnih mestih na obračunih in analizah. V novoustanovljeni trgovini je bila dolga leta poslovodja poslovalnice Rečica, sedaj pa opravlja dela in naloge analitika kontrolorja v skupnih službah TO trgovina. S svojimi bogatimi izkušnjami in vestnostjo je mlajšim in starejšim vedno v pomoč in vzor. Zato je bila tudi odločitev, da se za to funkcijo izbere prav ona, soglasno sprejeta. Na vprašanje, kako si predstavlja svoje delo, je menila, da je delo predsednika zbora zahtevno predvsem iz dveh vzrokov, in sicer zaradi vedno težjega gospodarskega položaja, ki nujno poraja tudi probleme in drugič zaradi dislociranosti posamežnih poslovalnic s povsem specifičnimi problemi. Predvsem si pa želi čim-več sodelovanja med poslovalnicami kot tudi med TO in DSSS; stremela bo tudi za tem, da se bodo vsi problemi reševali takoj. Jože Lavrič — DS DSSS Jože je začel združevati delo že v letu 1947 v Bohinjski Bistrici, na tedanji stari žagi Mar-kež. Ko so bili stroji montirani, je pričel delati na tračni žagi in brusilnici. V maju 1961 je bil prerazporejen na Bled za kontrolorja proizvodnje v tehnični pripravi dela, pri kooperaciji in v nabavnem sektorju kot prevzemalec. Ob delu je zaključil tehnično srednjo šolo v letih 1961—1963. Delovne naloge nabavnika -prevzemalca so precej zahtevne, veliko dela je terenskega. Delavec mora biti stalno obveščen in na tekočem o jugoslovanski proizvodnji. V današnjem času, ko se čuti primanjkljaj reprodukcijskih materialov (furnir, žagan les, iveri-ce) pa še posebej zahteva dosti naporov, tako telesnih kakor fizičnih. V letih službovanja v Bohinjski Bistrici je bil tov. Lavrič predsednik sindikalne organizacije, predsednik obratnega delavskega sveta v Boh. Bistrici. Predsedoval je upravnemu odboru celega podjetja LIP Bled. Okoli leta 1950 je kot odbornik delal v bivši skupščini občine Bohinjska Bistrica. (nadaljevanje na 5. strani) 13. DŠ je bil obveščen, da so pomanjkljivosti pri zavarovanju družbenega premoženja bile odpravljene. 14. Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije in za podpisnika imenoval Franca Mencingerja. 15. Sprejel je sklep, da se Jožu Mandelcu povrnejo vsi stroški, ki bodo nastali v zvezi z realizacijo predloga izkoriščanja odpadne toplote izstopne pare pri sušilnicah Hildebrand. 16. Prošnjo Smučarskega kluba Bohinj za brezplačno vožnjo za prevoz pionirjev na tekmovanja v smučarskih tekih in v alpskih disciplinah ni ugodno rešil glede na to, da TO ne razpolaga z ustreznimi prevoznimi sredstvi. 17. Zdravstveni šoli Jesenice je odobril 1 kom nočno omarico Ana kot prispevek za srečelov na maturantskem plesu. Nočno omarico Ana je za srečelov dodelil tudi 4. c Gimnazije Jesenice. 18. Prošnjo KUD Triglav Srednja vas za finančno pomoč pri adaptaciji dvorane in garderobnih prostorov v stavbi KS Srednja vas je odstopil v obravnavo in reševanje odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje s priporočilom, dajo v okviru danih možnosti ugodno reši. Delavski svet TO Rečica (30. 3.1982) 1. DS je bil seznanjen z rezultati volitev v samoupravne organe TO, ki so bile 11. 3. 1982. 2. Za predsednika delavskega sveta TO Rečica je bil izvoljen Colja Franc, za njegovega namestnika pa Stojan Ulčar. V odbor za delovna razmerja so bili imenovani: 1. Burja Alojz — predsednik 2. Dežman Franc — član 3. Mulej Jože — član 4. Franc Boris — član 5. Repe Amalija — član 3. Ugotovljeno je bilo, da je referendum za sprejem Pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO Rečica uspel, ker je za sprejem glasovalo več kot polovica volilnih upravičencev v TO in sicer: od skupno 319 vpisanih v volilnem imeniku je glasovalo: ZA 249 ali 78,06% (proti 38, neveljavnih glasovnic 14). 4. DS TO Rečica ugotavlja, da so delavci na zborih dne 29. in 30. 3. 1982 potrdili spremembo kataloga del in nalog in sicer: ukinitev del in nalog »vodja montaže na stavbi« 2200 ur ter povečanje števila ur za delovno nalogo »tehnolog I« od 4400 na 6600 ur. Sprememba velja od 1.4. 1982 dalje. 5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval naslednje spremembe kataloga del in nalog: a) nov opis za delovno nalogo: — vrtanje za ključavnico in nasadila ter montaža nasadil, — odlaganje pri vrtanju kril in montaži nasadil Nov opis je pripravljen za primer uporabe stroja za vstavljanje nasadil. b) spremembo opisa za delovno nalogo: — vrtanje izvrtin za ključavnico in nasadila, — odlaganje pri vrtanju za ključavnico in nasadila. Sprememba opisa je zaradi spremenjenega delovnega i mesta, in sicer je sprememba samo v rubriki »obremenitev lakta in dviganje ali hoja z bremenom«, kjer se teža spremeni od 9 na 2 kg. Ostali opis ostane nespremenjen. 6. Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Radovljica ter za podpisnika pooblastil predsednika DS TO. 7. Sprejel je aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Radovljica za obdobje 1981—1985 ter za podpisnika pooblastil predsednika DS TO. Obenem DS predlaga, da naj odgovorne službe v občini, ki posredujejo v sprejem razne spremembe SS, le-te v kratki obliki obrazložijo. 8. Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije ter za podpisnika pooblastil predsednika DS TO Franca Colja. 9. DS TO Rečica je obravnaval prošnjo Alojza Luskovca za odobritev dodatnega dopusta za študij ob delu ter sprejel sklep, da dodatnega dopusta po določilih naših samoupravnih aktov ni možno odobriti. 10. DS TO Rečica se strinja s prekoračitvijo investicije »rekonstrukcija proizvodnje vratnih podbojev« v višini 5.044.715,—din. 11. Na podlagi analize, ki jo je posredoval sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize DS ugotavlja, da se število ur v čisti administraciji v letu 1981 ni zvišalo, pač pa se je nekoliko zvišalo število ur pri vzdrževanju (urejanje inštalacij) in voznikih viličarjev, ki prav tako spadajo pod posredna dela, ki pa smatra, da so opravičljive. 12. Varstvenika TO je zadolžil, da skupno z gasilci ponovno pregleda prostore, kjer je kajenje prepovedano, če so ti primemo označeni in če se zaposleni prepovedi pridržujejo. V kolikor prostori niso označeni, je potrebno to izvesti ter določiti prostore, kjer je kajenje dovoljeno. O vsem tem je potrebno izdelati poročilo za naslednjo sejo DS. ki naj vsebuje predlog potrebnih ukrepov za izvajanje le-tega. $ Delavski svet TO Podnart (23. 3. 1982) — Poročilo o izidu volitev v samoupravne organe TO, DO in izidih referenduma je podal direktor TO. Volitev in referenduma so se udeležili vsi zaposleni v TO in s tem dokazali svojo zavest in zaupanje v samoupravo. Uspešno so bile izvedene tudi volitve v splošno delegacijo SIS in delegacijo DPS. — Delavski svet kot organ upravljanja odloča o vsem delu in poslovanju v TO. Obdobje, ki je pred nami je težje, zato moramo še bolj odgovorno sprejemati odločitve in o svojem delu obveščati delavce, ki so nas izvolili. S skupnim in strpnim delom bomo lahko predvidene rezultate realizirali. Za predsednika je bila enoglasno izvoljena Pavla Urbanč in za namestnika Branko Langus. — V odbor za delovna razmerja so bili imenovani: Marjeta Černe, Kati Varl, Pavel Trpine, Ivanka Miklavčič in Štefan Vidakovič. — V odbor za SLO in DS so bili imenovani: Franc Globočnik, Anton Goričan, Joža Razpet, Pavla Urbanč, Matevž Kordež, Franc Sitar, Lojzka Toplak in Alojz Tomažin. — V odbor za gospodarjenje je bila imenovana Danica Perič. — V odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je bila imenovana Angelca Baloh. — V odbor za organizacijo, kadre in stanovanja je bil imenovan Branko Langus. — V uredniški odbor Glasila je bil imenovan Franc Globočnik. — V Skupščino krajevne skupnosti Podnart sta bila imenovana Danica Perič in Joža Razpet. — V Svet krajevne skupnosti je bil imenovan Franc Globočnik. — DS je analiziral proizvodnjo januar-februar 1982. Ugotovljeno je bilo, da so predvideni rezultati poslovanja kljub manjšemu obsegu proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta v naši TO najslabši. Na vseh področjih je proizvodnja manjša kot je predvidena s planom. Proizvodnja v naši TO je najbolj enostavna in stalna. Ugotovljeno je, da imamo dovolj velike strojne kapacitete, razmeroma dobre delovne pogoje in zadostno število zaposlenih. Redno proizvodnjo moti občasno pomanjkanje primernega žaganega lesa za izdelavo oblog in ladijskega poda in prekomerno bolovanje. Vsi ostali vzroki so subjektivne narave in so tesno povezani z organizacijo dela. DS je sprejel nekaj ukrepov za realizacijo plana. O realizaciji sprejetih ukrepov je treba redno obveščati DS, dokler ne bo v TO vzpostavljeno normalno stanje. — DS je potrdil predlog samoupravnega sporazuma o cenah in ugotavljanju pri skupnem dohodku v SOZD GLG. Za delegata v poslovni odbor za spremljanje in izvajanje sporazuma v SOZD je bil izvoljen Joža Kastelic, za podpisnika sporazuma pa je imenoval direktorja DO Franca Bajta. — V času javne obravnave na dopolnitve in spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v Temeljno banko Gorenjske ni bilo pripomb. DS je navedene dopolnitve in spremembe sporazuma potrdil v predloženem besedilu. Za podpisnika samoupravnega sporazuma je imenoval predsednika DS DO Janeza Cundriča,. — DSje obravnaval pritožbo Franca Čufarja in Antona Goričana, ki sta se pritožila zoper sklep disciplinske komisije. Pri navedenih kršitvah gre za očitno malomarnost zaradi nevestnega izpolnjevanja delovnih obveznosti. DS je pritožbo Čufarja in Goričana zavrnil kot neutemeljeno in potrdil disciplinski ukrep, da do podobnih napak ne bo več prišlo. — DSje obravnaval pritožbo Janeza Tomažina, ki se je pritožil na obračun osebnega dohodka v mesecu februarju 1982. Delavski svet je na osnovi Pravilnika o časovnih normativih ugotovil, da izjemno preseganje ni rezultat večjega prizadevanja, temveč je preseganje pogojeno s spremembo postopka dela, spremembo obdelave žaganega lesa in spremembo organizacije dela. Pritožbo Janeza Tomažina je zavrnil kot neutemeljeno in sprejel sklep, da se dela pri cepilni tračni žagi obračunalo kot nenormirana dela. Tehnološka priprava dela predloži DS v sprejem nove normative. Ugotovljene razlike se delavcem izplačajo pri rednem mesečnem obračunu. — Krajevna skupnost Mošnje bo v letošnjem letu zgradila na avtobusni postaji Podvin avtobusno postajališče, zato prosijo, da se jim opravi storitveni razrez brezplačno. DS je prošnjo ugodno rešil. Storitveni razrez po predloženi specifikaciji se jim opravi po polovični ceni s tem, da krajevna skupnost poravna davek od storitvenega razreza. Predsedniki... (nadaljevanje s 4. strani) Kasneje je bil predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Radovljica in delegat republiške skupščine zbora proizvajalcev SRS. »Kaj menite, kakšna je vloga člana delavskega sveta in kako si zamišljate vodenje DS DSSS kot predsednik?« »Predsednikovo delo je delo koordinacije, uspešno delo delavskega sveta pa je odvisno od skupnih naporov in prizadevanj. Želim, da bi mi vsi člani pomagali s svojimi idejami k skupnim rešitvam in ciljem DSSS. V zadnjem času je vedno bolj zahtevno obdržati proizvodni tempo. Splošno se v svetu pojavljajo ekonomske krize, omejitve kreditov v gradbeništvu, omejitve pri posojilih, s katerimi je neposredno vezana naša delovna organizacija. Letos bomo morali proizvajati konkurenčno, predvsem pa obdržati kvaliteto proizvodov na takšnem nivoju, kot smo ga zastavili. Poudarjam, da bomo morali vložiti v naše delo še več naporov za našo lepšo prihodnost« POPRAVKI SREDNJEROČNIH PLANOV Zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev v nadaljnjih letih sedanjega srednjeročnega obdobja bodo morali nosilci planiranja od zveze do republik, občin, OZD in samoupravnih interesnih skupnosti spremeniti oz. popraviti okvire razvoja svojih programov in na osnovi novih ocen možnih okvirov sprejeti popravljene srednjeročne plane. V naši občini bodo spremenili razvojne načrte pri letni stopnji realne rasti izvoza blaga in storitev namesto prejšnjih 6 na 8%. Uvoz blaga brez energetskih surovin naj bi naraščal po poprečni letni stopnji 2, namesto prvotno predvidenih 3%. Družbeni proizvod bo letno naraščal po stopnji 2,4, namesto prvotno načrtovanih 4%. Delež za investicije se bo v občini gibal za 17 do 20% nad lanskoletnim. V letih 1983 do 1985 naj bi se bruto dohodek OZD letno večal po stopnji 3%, skupna poraba za 2,2%, občinski proračun za 2%. Sredstva za osebne dohodke bodo realno naraščala za 2,7%, v celotnem srednjeročnem obdobju pa bodo realno porasla le za 0,1%. Rast zaposlenosti se načrtuje letno za 1,2 v globalu na koncu srednjeročnega obdobja pa naj bi znašalo 1 %. PROGRAM OTROŠKEGA VARSTVA V LETU 1982 Letos v radovljiški občini ne načrtujejo povečanega obsega otroškega varstva. V desetih vrtcih s 46 oddelki bo 1.060 otrok, to je približno enako število kot lani. Na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Lescah je organizirano varstvo tudi za otroke od dveh do treh let, na Bledu pa tudi oddelek za duševno in telesno prizadete otroke. Malo šolo bodo letos izvajali v 27 oddelkih, razen tega pa nameravajo prvič letos pridobiti tri varstvene družine za organizirano varstvo malčkov od osem mesecev do dveh let starosti. Za letovanje na morju je letos v programu otroškega varstva predvideno 130 mest. Predelni panoji v sklopu vrat in odlagalnih elementov Projekt lahkih predelnih panojev služi vse večjemu razmahu novih naprednih sistemov gradnje z večjimi razponi, ki omogočajo variantno izbiro tlorisov v istih nosilnih konstrukcijah, mobilno bivanje in vključevanje stanovalcev v oblikovanje svojih stanovanj. To pomeni, da so v stanovanju fiksni le nosilni zidovi v večjih razmakih in sanitarno jedro, kamor se priključujejo sanitarije in kuhinja. V malo nastalem prostoru pa se po izbiri in želji kupca lahko formirajo različno razporejeni in oblikovani prostori, ki se pregrajujejo z montažno-demontažnimi elementi predelnih sten, omar, polic itd. Ti elementi se v teku življenjskega ciklusa in različnega sestava stanovalcev lahko premeščajo, dokupujejo in tako omogočajo da se stanovanjski ambient aktivno razvija s stanovalčevimi možnostmi in potrebami. Primer takih rešitev si lahko pogledate na naslednjih tlorisih, ki prikazujejo osnovni tloris, kjer so le nosilni zidovi in sanitarije ter nekaj možnosti notranjih razporeditev z ugraditvijo predelnih panojev s pohištvom. Simboli ** ^prikazujejo odraslega moškega, odraslo žensko, dečka in deklico ter predlagane rešitve glede na sestavo družinskih članov, tako po spolu kot po starosti. Tako pri isti osnovi D lahko oblikujemo: Pri Dl kuhinjo, večjo dnevno sobo z enim ležiščem (deček) ločeno ali povezano z jedilnim kotom, spalnico staršev in otroško sobo z dve-mi ležišči (dve deklici). Pri D 2 kuhinjo, manjšo dnevno sobo z jedilnim kotom, spalnico staršev in dve otroški sobi z dvemi ležišči (dve deklici, dva dečka). Pri D 3 kuhinjo z jedilnim kotom, manjšo dnevno sobo z enim ležiščem (odrasla ženska), kabinet (en deček), eno sobo (dve deklici) in spalnico staršev. Pri D 4 bivalno kuhinjo, kabinet (deklica), ena večja soba (dve deklici), manjša soba (dva dečka) in spalnica staršev. Pri D 5 kuhinja z jedilnim kotom, manjša dnevna soba z enim ležiščem (odrasel moški), en manjši kabinet (deček), en večji kabinet (deklica) in spalnica staršev. Elementi PP (predelnih panojev) morajo biti montaž-no-demontažni in se suho vgrajujejo v finalizirane prostore (gotov pod in strop), morajo biti mobilni, kompo-nibilni in se dograjevati v pohištvene odlagalne elemente (omare, police itd.). Omogočati morajo tudi razpeljavo elektro inštalacij. Projekt PP zajema tri programe: I — osnovni — to so PP v sklopu vrat brez omar in polic II — PP v sklopu vrat in omar, ki zajemajo vzidane, odnosno garderobne elemente III — PP v sklopu vrat in omar, in odlagalnih elementov za široke funkcije (otroška soba, spalnica, dnevna soba, kabinet itd.) Vsi trije programi se medsebojno ne izključujejo, odnosno se dopolnjujejo (možnost dokupovanja). I — PP v sklopu vrat se po svoji konstrukciji in površinski obdelavi približuje vratnemu krilu II — PP v sklopu vrat in garderobnih elementov K osnovni predelni steni je možno dograditi garderobne elemente tako, da se PP izkoristi konstruktivno in se tako z manj elementi dograjuje v omare III — PP v sklopu vrat in odlagalnih elementov (omare, police) Zajemajo največ možnosti bivalnih potreb, mora se dograjevati k PP I in PP II ali pa sestave nastopajo samostojno tako, da se lahko prodajajo v sklopu PP ali kosovno. Mr 2 1«3 6 za fasadne odre Modularno izhodišče PP I se giblje v ritmu 15, 30, 45, 90 cm in sestavljenke 60, 105, 120 itd. in je s svojo sestavo enak gradbenemu modulu 120 cm. Pohištveni del se vklaplja v ritmu 45, 90, 135, 180 cm itd. Komponibilnost PP II in III (glej kosovnica elementov) se sestavljajo v tlorisu z elementi PP I z njihovimi seštevki odnosno mnogokratniki v ritmu 3 x 15 centimetrov (ali 15 in 30 cm, ali 90/2 cm), to je 45, 90 cm itd. Po globini se sestavljajo v vseh medsebojnih kombinacijah v merah: 21,15, 43 in 58 cm. Po višini pa v ritmu: 28,8 cm tako, da je vse tri dimenzije vratič možno postav- Vzorčni model, ki je bil v jeseni pripravljen za razstavo v Kopru, kjer se gradi veliko stanovanjsko naselje v Žuster- ljati v vse višine v območju strop-tla, ravno tako police in predale v razmaku 3,2 cm. Sestavi se gibljejo v višinah 68,7, 126,3, 183,6, 241,2 cm. Konstrukcija PP I se sestojijo iz elementov, ki so po konstrukciji in površinski obdelavi enaki vratnemu krilu. Pritrjeni so v strop in tla z L profili, odnosno v strop s posebnimi profili, ki omogočajo razvod elektroinstalacij. Za vertikalni razvod elektroinstalacij je posebej opremljen 15 cm element, ki nastopa pri vratih ali po potrebi na drugih mestih. PP II in PP III omogočajo dograjevanje odlagalnih elementov pohištva. Vsi elementi so 2 cm furnirana iverica, površinsko obdelana kot PP I. ni po sistemu SLOG (SGP Nova Gorica), kjer so projektirana stanovanja z lahkimi predelnimi stenami. MIK Plošče V projektivnem razvojnem biroju smo si v preteklem letu med drugim zastavili tudi nalogo, da razširimo uporabnost troslojnih lesenih plošč. K temu so nas že v letu 1980 spodbudili ugodni rezultati mehanskih preiskav opažnih plošč, ki smo jih opravili v Zagrebu, pa tudi predvidevanja o zmanjšanju prodaje plošč za opaže na domačem trgu. Kot prva možnost uporabe se nam je ponudila plošča za fasadne odre. Plošča naj bi služila kot pod fasadnih odrov in nadomestila današnje plohe ter nudila večjo varnost in kvaliteto poda. Dela smo se lotili intenzivno. Stopili smo v stik s proizvajalci fasadnih odrov IMT Beograd, SKIP Ljubljana in Proizvadač Šabac; obiskali smo varnostnike pri ZVD SRS in Gradis Ljubljana ter gradbeno operativo. Vzporedno s tem smo iskali rešitev za ploščo in sistem vklapljanja le-te v fasadne odre. V ta namen smo razvili troslojno ploščo, ki je po konstrukciji podobna konstrukciji opažnih plošč. Debelina plošče je 39 mm, širina 40 cm, dolžina 200 in 250 cm. Plošča je ravna, brez kovinskih delov in brez zvrtin. Izdelali smo prototipe in jih že v mesecu avgustu preiskali na upogib pri ZRMK Ljubljana. Preiskave so dale zelo dobre rezultate, zato smo se odločili, da nov izdelek predstavimo na jesenskem velesejmu v Zagrebu. Kot sistem vključevanja v fasadne odre smo izbrali sistem s preklopi z omejenimi horizontalnimi pomiki plošč, čeprav je bil naš cilj drugačen: razviti in vpeljati raven pod brez preklopov. V ta namen smo razvili več rešitev in dobili podatke iz Švice in Italije. Pri iskanju rešitev so nam bila glavna izhodišča: 1. predpisi o varstvu pri gradbenem delu 2. predpisi za les in lesene konstrukcije 3. sistem naj bo čimbolj enostaven 4. plošča naj ne bo prevelika in pretežka 5. sistem naj omejuje oz. preprečuje horizontalne in vertikalne pomike plošč 6. pri postavljanju poda oz. plošč naj bo čimmanj delovnih taktov; po možnosti naj se z enim taktom plošča postavi in istočasno aktivira zavarovanje 7. za vključevanje plošč v sistem fasadnih odrov naj bo čimmanj sestavnih delov oz. da teh sploh ni 8. lesen in kovinski del naj bosta v sistemu drug od drugega čimbolj neodvisna 9. sistem naj bo čimbolj »univerzalen«, vključuje naj se po možnosti v vse obstoječe cevne odre 10. plošča za odre naj se dimenzijsko čimbolj približa dimenzijam opažnih plošč 11. sistem naj bo ekonomsko upravičen. Tako smo razvili zares izvirno rešitev, ki praktično zadovoljuje vse izhodiščne zahteve. Izdelali smo prototipe za kovinski del, ki je samostojen element in ki se ga lahko fiksira na vsak cevni oder. V prototipni delavnici smo postavili del odra kot model, napravili še nekaj korektur, zatem pa povabili varnostnike in gradbenike na demonstracijo. Ko je varnostnik z ZVD SRS dal ugodno mnenje oz. predoceno, smo na ogled povabili še gradbince. Tudi ti so bili mnenja, da sistem predstavlja korak naprej v tehničnem in varnostnem pogledu. Seveda je zanje zelo zanimiva tudi cena oz. ekonomska primerjava. Tudi pri obiskih proizvajalcev odrov, ki smo jih ravnokar opravili, smo doživeli popolno odobravanje sistema in tudi pri kovinskem delu smo našli skupen jezik. Naslednji korak morajo napraviti kovinarji, ki bodo element dokončno obdelali in pripravili tako, da bo tudi za proizvodnjo najprimernejši in nenazadnje tudi čimcenejši. Ostane še eno težko vprašanje — vključitev sistema v gradbeno operativo. Prav gotovo je to dokaj zahteven problem, prepričan pa sem, da je rešitev takšna, da bo sistem tudi v praksi zaživel. Seveda je tudi za to, kot vsako novost, potreben čas. MIMO Gradnja sortirnice žaganega lesa v TO Podnart Za odpravo težjega fizičnega dela in izboljšanje delovnega procesa smo se v TO Podnart odločili, da zgradimo sortirnico. Priprave za gradnjo potekajo že od jeseni 1981. leta. Projektno dokumentacijo je izdelal PRB LIP Bled. Naloge so se lotili zavzeto in v zelo kratkem času opravili naročeno delo. Sortirnica lesa je izdelek GIP Gradis AB montažne konstrukcije tipa EH 4. Izdelana bo v tlorisnih izmerah 49 x 12 m. V začetku marca smo poslali vlogo za zakoličbo objekta na Geodetsko upravo SOb Radovljica. Zaradi slabih vremenskih pogojev se je zakoličba izvršila šele 16. 3. 1982. Istočasno smo sklenili pogodbo za vodenje nadzora z Alpdomom Radovljica. Izvajalec vseh gradbenih del je GIP GRADIS TOZD JESENICE. Z deli je pričel še isti dan, ko je bila izvršena zakoličba. Dela potekajo po planu. V sortirnico bomo namestili kanalsko sortirnico s šestimi rasterji. Kanalsko sortirnico bodo izdelali v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica. Ob sortimi liniji je nameščenih 12 odlagalnih miz. Pri upravljalcu kanalsko sortirne linije bo montirana hidravljična dvižna miza tipa DM-x/4t. Miza je izdelek JAVOR PIVKA, TOZD Tovarna strojne opreme. V to investicijo zavestno vlagamo sredstva za boljši jutrišnji dan. S tem si želimo izboljšati pogoje dela, povečati storilnost in odpraviti ozko grlo pri sortaciji lesa. Branko L. Asfaltiranje mehaniziranega lesnega skladišča na Bledu-Rečica (foto Ažman) Dela pri izgradnji mehaniziranega lesnega skladišča na Bledu-Rečica so spet v polnem teku. Zaključujejo sanacijo terenov, sočasno pa pripravljajo teren za zaključno asfaltiranje. Zadnja dela opravljajo na komandni postaji; v zaključni fazi je montaža lupilnega stroja, transporterjev do lupilnega stroja, mehanizacija izza lupljenja, v teku so priprave za elektro priključke. Začetek obratovanja bo predvsem odvisen od možnosti uvoza elektronike, vsa druga dela pa bodo ob takem tempu (in ob ugodnem vremenu) v glavnem gotova v mesecu maju. Tand Montaža lupilnega stroja na mehaniziranem lesnem skladišču Bled- Rečica (foto Ažman) LIP, lesna industrija Bled RAZPISUJE za šolsko leto 1982/1983 naslednje štipendije: za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — lesar (strojni mizar) 2 — lesar širokega profila (stavbni mizar) 2 — obdelovalec lesa (lesarski delavec) 2 — vzdrževalec strojev (strojni mehanik) 2 za TO Rečica — lesar 2 — lesar širokega profila 2 — obdelovalec lesa 1 — vzdrževalec strojev 1 za TO Mojstrana — lesar 1 — lesar širokega profila 1 — obdelovalec lesa 1 za TO Podnart — lesar 1 — lesar širokega profila 1 — obdelovalec lesa 1 za DSSS — dipl. inž. strojništva 1 Prijave na obrazcu DZS 8,40 in zaključno spričevalo sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6. 1982. f 9. kongres ZKS V dneh od 15. do 17. aprila bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani IX. kongres Zveze komunistov Slovenije. Ta bo izrednega pomena ne samo za člane Zveze komunistov^ marveč za vse delovne ljudi in občane naše republike. Že na osnovi obsežnega gradiva, ki je v javni razpravi po vseh osnovnih organizacijah ZK, pa tudi v širših okvirjih zlasti v SZDL in sindikatih ter v mladinskih organizacijah, je razvidno, da bo ta kongres imel akcijski značaj. Pomenil bo predvsem mobilizacijo članstva k povečanim naporom in aktivnostim pri uresničevanju in preverjanju politične usmeritve ZKS in njenem soočanju z vsakodnevnimi tekočimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi nalogami našega časa. Deveti kongres se bo brez dvoma osredotočil na tiste naloge in probleme, ki so najpomembnejši za razvoj socialističnega samoupravljanja. Celotna kongresna aktivnost pa bo brez dvoma usmerjena tudi v enotno akcijo, da v praksi, in ne le v besedah nadaljujemo delo, ki je bilo začeto skupaj s Titom, Kardeljem in z drugimi velikani naše revolucije. Tako kot v vsej Sloveniji, so tudi v naši občini stekle že takoj po objavi sklepa Centralnega komiteja ZK Slovenije v februarju, široke javne razprave o predlogih kongresnih dokumentov v vseh 117 osnovnih organizacijah ZK in vseh telesih občinske organizacije ZK. Komunisti so imeli precej pripomb na predlagana gradiva, ki so jih obravnavali tudi na zadnji seji občinske konference ZK v začetku aprila. Skupna ocena dokumentov je sicer pozitivna, opozarjajo pa, da bo potrebno še marsikaj dodati in tudi črtati. Našteli so vrsto pripomb, ki se nanašajo na resolucijo pa tudi na druge dokumente, vendar pa so bile razprave v vseh osnovnih organizacijah obrnjene predvsem k lastnim pomanjkljivostim, ki so jih komunisti presojali kritično in odprto, prav tako pa tudi delovanje organov ZK v občini, republiki in na zvezni ravni. Na IX. kongresu Zveze komunistov Slovenije bo slovenske komuniste predstavljalo 642 delegatov. V radovljiški občini je bilo izvoljenih devet delegatov: Janko Brinšek iz Ljubljanske banke PE Radovljica, Brane Grohar iz OO ZK Bled-Grad, Valentina Kos iz Vezenine Bled, Albin Kučič iz OO ZK TIO-Veriga Lesce, Jože Malnar iz Begunj, Elizabeta Manevski iz TP Murka Lesce, Marija Polak iz HTP Bled, Bernard Tonejc iz OO ZK TOK GG Bled in Vojko Vojvoda iz Elan Begunje. Komunisti, delovni ljudje in občani radovljiške občine bomo pozorno sledili delu kongresa ZKS, trdno odločeni, da bomo tudi v prihodnje dosledno izpolnjevali politično usmeritev, ki jo bo začrtal kongres v prid samoupravljanja, razvoja socializma in mirnega sožitja med narodi. KINO PODJETJE, KULTURNA SKUPNOST IN OBČINSKI SVET ZSS RADOVLJICA vabijo na ogled domačih filmov v počastitev 9. kongresa ZKS: KINO BLED Jugoslovanski barvni film »ZADNJI PODVIG DIVERZANTA OBLAKA« četrtek, 15. 4. ob 18. uri KINO BOHINJ — BOH. BISTRICA Slovenski barvni film »IDEALIST« petek, 16. 4. ob 18. uri Obe predstavi sta namenjeni mladim, drugim delovnim ljudem in občanom. VSTOP PROST! Vsako leto se glede na naše delo v AOP poveča število ljudi, kateri posredno ali neposredno sodelujejo v delu z našim oddelkom. Ne bi rad pisal o dobrem in slabem tega oddelka, več o tem, kako z uporabniki sodelujemo. Po mojem mišljenju se je to sodelovanje precej izboljšalo. Ko govorim o izboljšanju, predvsem mislim, da se je naše delo po tolikih letih dela precej izboljšalo, prav tako je delo posameznih delavcev, ki kodirajo oziroma vnašajo podatke precej natančno. Tako lahko rečemo, da dobivamo kvalitetne tabele, ki so tudi kvalitetne glede na podatke. Spominjam se samih začetkov oz. prvih korakov v AOP. Kako smo se bali, da ne bo kakšen podatek napačno nako-diran in ta »strah« je delal napake. Potem smo govorili »spet se je računalnik zmotil«. Nismo imeli poguma pokazati svoje napake, nismo vedeli, da tam kjer dela človek, so tudi napake. Tudi mi v AOP smo se precej trudili za programe, imeli Sodelujmo smo precej jalovega dela. Morali smo programirati v Ljubljani, dalje na GG na Bledu, motili smo se na terminalu, čakali na uboge listing izpise in podobno. Danes je vse to jalovo delo izginilo. Imamo svoj računalnik in več ljudi zaposlenih v oddelku. Dela smo si razporedili in razdelili. Praktično danes programa ni težko narediti. Delo se je zelo izboljšalo. To zatrjujejo tudi ljudje, ki sodelujejo z našim oddelkom. Lažje sodelujemo kot prej. Sami si vnašajo precej podatkov in ko vidijo, da so se zmotili, imajo možnost popraviti še tisti hip. Danes je »računalnik veliko manj kriv, da je narobe«. Posledic napačnega dela, napačnih podatkov je zelo malo. Moramo pa se zavedati, da napake ne bodo popolnoma izginile — to je praktično nemogoče. Na koncu tega sestavka pa bi rad vsem skupaj, ki sodelujejo z oddelkom AOP zaželel uspešno delo. Mi se bomo potrudili, da izpolnimo vaše zaupanje v naše delo. M. I. Občni zbor OOS v TO Tomaž Godec OOS TO Tomaž Godec je 13. 3. 1982 v hotelu Stane Žagar na Ribčevem Lazu organizirala proslavo ob Dnevu žena. Proslavo je otvoril Janez Žitnik, povezoval pa Branko Sodja. Program so sestavili učenci osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Nastopili so: kita- risti, tamburaški zbor in pionirski pevski zbor pod vodstvom Cilke Novoselec in Egona Miheliča. Oba instrumentalna zbora sta spremljala pionirski pevski zbor. Tamburaši so zaigrali venček narodnih, na koncu programa so vsi skupaj zapeli. Po proslavi smo imeli občni zbor OOS, ki gaje otvoril pred- sednik Franc Bijol. Po ustaljenem dnevnem redu je občni zbor nemoteno potekal. Mandat dosedanjim članom je potekel, zato so bili izvoljeni novi člani. Izvršni odbor sestavljajo: Anton Stare, predsednik, Branka Mencinger, tajnik, Mara Pogačnik, blagajnik, člani pa so: Jakob Podbevšek, Štefan Fujs, st., Janko Korošec, Zdravko Zalokar, Alojz Mencinger, Peter Šorli, Franci Žitnik, Alojz Oblak, Pavel Bolčina, Ivan Rabič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janez Polajnar, predsednik, Angelca Zupan in Vinko Korošec. Za delegata v SOZD je bil izvoljen Peter Šorli. Po občnem zboru je bil zabavni večer. Igral nam je Bohinjski instrumentalni ansambel. Branka Mencinger v TO Rečica Izhajajoč iz dejstva, da je občni zbor oblika slavnostno delovnega srečanja članstva OOZS, na katerem se med drugim na podlagi opravljenega dela in pridobljenih izkušenj v preteklem obdobju dogovorimo, seveda bolj načelno kot konkretno za našo aktivnost v prihodnje ter obenem za zagotovitev realizacije tega dogovora tudi izvolimo novo vodstvo, je bilo že v samih pripravah za izvedbo tega občnega zbora realizirano dosti zahtevnega in temeljito opravljenega dela. Občni zbor članstva OOZS v TO Rečica se je sestal in potekal dne 6. 3. 1982, v prostorih hotela Svoboda na Bledu. Organizacijsko in vsebinsko je bil izvajan v treh delih, in sicer najprej delovni dogovor, ki je bil ločen za člane naše osnovne organizacije in vabljene goste in katerega je v sodelovanju z vsemi navzočimi uspešno vodil ter usmerjal Janez Cundrič. V nadaljevanju pa smo spremljali izvajanje kulturnega programa ob praznovanju Dneva žena, kateremu smo z navdušenjem prisostvovali skupaj s člani OOZS DSSS. Izvajalci kulturnega programa so bili: Miro Smukavec s priložnostnim govorom, naša, nam že vsem dolgo poznana pesnica, Jana Beravs z recitacijo in moški pevski zbor iz Zasipa, ki nas je z novim, popestrenim programom dobesedno prevzel. Za zaključek, kot tretji del pa je bilo še družabno srečanje s pogostitvijo ter prosto zabavo s plesom. Ugotovili smo, (ja je takšna oblika skupnega srečanja članstva zaželjena in da se ji tudi v bodoče ne smemo izneverjati, ker dodatno utrjuje vezi, ki so nam vsem skupaj nujne, da bomo lažje dosegali ustreznejše rezultate gospodarjenja, seveda na podlagi združevanja svojega dela in znanja. Neizpodbitno je dejstvo, da smo vsi člani sindikata — od delavcev, ki imajo najnižjo strokovno izobrazbo in zato opravljajo najmanj zahtevna dela, pa do delavcev, ki imajo najvišjo strokovno izobrazbo in zato opravljajo najbolj odgovorna dela. Sindikat je predstavnik ustvarjalnih sil v sleherni družbeni ureditvi, pa tudi v naši. Je motor, je atom, še več, to je moč, ki ustvarja in usmerja atom, da na podlagi njegovega učinka družba dobiva rezultate, na katerih eksistira. Kaj pravzaprav razumemo pod besedo delavec? Delavec je vsakdo izmed nas, ki s svojim znanjem in delom dodaja svoj delež k ustvarjanju in doseganju novih, bolj kvalitetnih, pa naj bo to materialnih ali drugih, za družbo koristnih vrednot, ne glede na to, kakšen je zunanji videz njegove delovne obleke. Večji če je ta delež, bolj je delavec. Vse premočne so med nami sile, ki nam gledajo v skledo, pa ne samo gledajo, preveč samovoljno jemljejo iz nje, prevelik delež najbolj vrednih kvalitet. Ni samo toliko našega, kar prvega ali petnajstega dobimo v kuverti, vse kar nam nudi krajina, v kateri domujemo, je naše. Ne moremo in ne smemo biti brezbrižni do dela tistih sredstev, ki jih združujemo in ki so tudi naša last. Usmerjena pa so za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb: za zdravstvo, šolstvo, socialno in otroško varstvo, izgradnjo in vzdrževanje stanovanjskih objektov in za zadovoljevanje družbenokultur-nih in športno rekreativnih potreb naših ljudi itd. Skratka, člani delegacij, ki nas bodo v bodoče predstavljali v organih samoupravljanja, kakor tudi v skupščinah SIS in DPS se bodo bolj kot doslej morali zavedati svojih in naših zaupanih nalog. Živimo na tako obljudenem predelu vegetacijskega območja zemeljske celote in v tako bogati in lepi domovini, ki ima vse naravno dane možnosti, da smo, oziroma moramo čimprej doseči nivo vzorne gospodarske sile ter idealne družbene ureditve. Priti moramo do spoznanja, da je domovina kot drevo, ki ga sadimo in tega bo užival še pozni rod. Domovina ni samo včeraj, je danes, še mnogo bolj pomembna bo jutri. Skratka, člani sindikata smo tudi v lastnem interesu dolžni sodelovati pri krepitvi bratstva in enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, krepiti zavest o varovanju temeljnih enot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na družbeni lastnini in samoupravnem položaju delovnega človeka. Anton Kristan v TO Podnart Občni zbor sindikalne organizacije TO Podnart smo izvedli 6. 2. 1982 v jedilnici TO. Poleg članov naše TO sta se občnega zbora udeležila tudi predstavnik Občinskega sindikalnega sveta, Marjan Štupni-kar in predstavnik OOS TO Rečica in obenem KOOS DO LIP Bled, Anton Kristan. Predstavniki ostalih TO se občnega zbora niso udeležili. Po izvolitvi organov občnega zbora je predsednik osnovne organizacije TO Nedeljko Gla-vendekič prebral poročilo o delovanju OOS v dvoletnem mandatnem obdobju. V pretekli mandatni dobi je bilo delovanje osnovne organizacije sindikata usmerjeno v osnovna dogajanja, ki so bila povezana z rezultati dela, samoupravnega sporazumevanja, osnovah in izhodiščih pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Rezultati poslovanja so se obravnavali tekoče, po kvartalih in sicer združeno za vse samoupravne delovne skupine. Z rezultati dela v preteklem mandatnem obdobju ne moremo biti zadovoljni, saj v tem času nismo realizirali fizičnega obsega proizvodnje. Kljub posodobljeni proizvodnji in boljšim delovnifh pogojem je v TO vedno bolj prisoten neprimeren odnos do sredstev in dela. Prav ta dva vzroka sta prispevala k produktivnosti, ki je v naši temeljni organizaciji najnižja. Na samoupravnih organih so bili sprejeti ukrepi za bolj racionalno gospodarjenje, varčevanje z osnovnimi proizvodnimi materiali in boljši izrabi delovnega časa. Usklajenost dela med delovnimi skupinami oz. izmenami ni na primerni ravni, zato pogosto prihaja do konfliktnih situacij, kar posredno vpliva tudi na rezultate dela. Z odpravo navedenih pomanjkljivosti je rezultate dela v letu 1982 treba mesečno spremljati in delavce po samoupravnih delovnih skupinah že med mesecem informirati. Za dosego boljših rezultatov dela je treba s tehničnimi izboljšavami, formiranjem delovnih skupin po prizadevnosti in inventivno dejavnostjo doseči večjo produktivnost pri delu in bolj pravično delitev sredstev za osebne dohodke. IO OOS se je v preteklem mandatnem obdobju sestal 17-krat. Na pobudo sindikalne organizacije so bili sprejeti ali dopolnjeni samoupravni sporazumi. Osnovna organizacija je spremljala delo delovne grupe pri uskladitvi meril za dela in naloge v TO Podnart oziroma pri sprejetju kataloga del in nalog. Na predlog OOS so bili evidentirani kandidati v samoupravne organe TO, DO in v skupščine SIS in družbenopolitično skupnost. V preteklih dveh letih je bilo na področju izobraževanja sindikalnih aktivistov premalo narejenega. Predvsem člani v izvršnem odboru bi si morali pridobiti osnovno znanje o organiziranosti in metodi dela v zvezi sindikatov. Tako pridobljeno znanje bi bila uspešna pobuda tudi na področju do- seganja boljših rezultatov in na področju gospodarske stabilizacije. Za TO Podnart je značilen velik izpad proizvodnje zaradi prekomernega bolovanja, ki je večkrat pogojen z nezgodo na delu. Prizadevali smo se, da se na osnovi analize nesreč na delu odpravijo težja in zdravju škodljiva dela. Pri oceni socialnega stanja je bilo ugotovljeno, da v naši TO ni socialno ogroženih delavcev in da za opravljeno delo dobijo višje dohodke kot to predvidevajo minimalni standardi. Na področju stanovanjske problematike je v zadnjih dveh letih 8 delavcev dobilo ustrezno družbeno stanovanje. Z dograditvijo stanovanjskih blokov na Posavcu in v Cankarjevem naselju v Radovljici bodo rešeni najbolj pereči stanovanjski problemi v TO. Na področju SLO in DS so bili delavci preko odbora za SLO in DS celovito seznanjeni z vsemi elementi obrambnega načrta. V zaključni akciji NNNP 81 so zaposleni pokazali zavest in primerno usposobljenost za opravljanje del in nalog v izrednih razmerah. Pri kulturnih in športno-rekreativnih dejavnostih nismo bili najbolj uspešni. Na žalost se nismo udeležili vseh kulturnih prireditev amaterskih skupin na področju večjih krajevnih skupnosti. Nekoliko boljše je bilo sodelovanje na športno-rekreativnem področju, kjer so posamezni člani na prireditvah v okviru DO in na občinskih tekmovanjih dosegli boljše uspehe. Na pobudo OOS so bile izvedene 3 delovne akcije za ureditev okolja obrata Podnart in žage Lancovo. Z boljšo udeležbo in razumevanjem, da s tem prispevamo k uspešnemu izgledu kraja, bi morala biti naša zavest na višji ravni. Preko OOS je bil organiziran nakup ozimnice in vodena humana krvodajalska akcija. Organizirali smo izlet preko Vršiča, po čudoviti dolini Soče, do Nove Gorice in Vipave. V letu 1980 je bil organiziran izlet v Kumrovec in v preteklem letu v sodelovanju s KO DO LIP Bled ogled Hiše cvetja. Na koncu poročila se je predsednik vsem članom zahvalil za pomoč in sodelovanje. PROGRAM DELA ZA LETO 1982 Osnovno izhodišče pri sestavi delovnega programa je bila analiza obstoječega stanja, varovanje samoupravnih odnosov, družbene lastnine in večje prizadevanje v akciji gospodarske stabilizacije. — Za dosego navedenih ciljev je nujno potrebna dobra organizacija, večje prizadevanje pri delu na vseh ravneh, kar je zagotovilo večje proizvodnje in ustvarjenega dohodka; — Preiti moramo k racionalnemu gospodarjenju, to je k varčevanju z vsemi proizvodnimi sredstvi, napravami in pripravami. Racionalno gospodarjenje mora postati skrb vsakega delavca, posebno pa še neposrednih vodij; — S smotrno izrabo delovnega časa, tehnološkimi izboljšavami in inventivno dejavnostjo je treba doseči večjo produktivnost pri delu; — Na osnovi zaključnega računa za leto 1981 je analizirati dosežene rezultate v prvem letu tekočega srednjeročnega obdobja; — Dosežene rezultate v letu 1982 je treba tekoče sprem- ljati in delavce po samoupravnih delovnih skupinah celovito informirati; — Na področju uresničevanja sistema delitve po delu je treba pripraviti konkretne predloge za delitev osebnih dohodkov iz naslova uspešnosti pri delu, to je na osnovi količine in kvalitete opravljenih del; — Večjo pozornost moramo posvetiti delegatskemu sistemu, da se bodo delegacije redno sestajale in celovito delovale; — Izobraževanje članov OOZSS in delegatov mora postati sestavni del funkcionalnega izobraževanja v TO. V ta namen je ustvariti bolj odgovoren in pozitiven odnos do te vrste izobraževanja; — Na področju zdravstvene in socialne politike je treba povečati preventivno zdravstveno varstvo delavcev z odpravo težjih in zdravju škodljivih del in nalog. Vsem delavcem je treba omogočiti na osnovi samoupravnega sporazumevanja minimalne življenjske standarde; — Delovanje OOZS TO mora biti tesno povezano s KO sindikata pri DO LIP Bled in tudi z delovanjem KS; — Na področju LO in DS je treba seznaniti vse zaposlene s samozaščitnimi ukrepi, posameznimi elementi obrambnega načrta in povečati požarno varnost; — Pri kulturnih in športno-rekreativnih dejavnostih je vzbuditi pri zaposlenih zanimanje za kulturne prireditve amaterskih skupin in razstav z delovno tematiko. Na športno-rekreativnih prireditvah je treba sodelovati na sindikalnih športnih prireditvah v okviru DO in pri občinskih sindikalnih športnih igrah. Po poročilu predsednika je podal poročilo še blagajnik. V nekaj besedah sta nas zatem pozdravila predstavnik OOS TO Rečica Anton Kristan in predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Marjan Stupnikar. Po delovnem programu smo se »preselili« v Gostišče Podnart, kjer smo za veselo razpoloženje ob dobri jedači in pijači poskrbeli kar sami. Anki Svetovni dan zdravja -7. april Letošnji 7. april — dan zdravja je namenjen predvsem ostarelim. Za mlajše in starejše ljudi pa velja, da se moramo za zdravje truditi sami, da ga bomo znali ohraniti. Ko se veselimo zdravja, se moramo zavarovati pred boleznimi. Znati moramo ohranjati moč za obvladovanje naporov, sodoben način življenja zahteva gibčnost ter duševno zbranost. Pravimo, da je bilo včasih veliko več družabnega življenja in da so bili ljudje med sabo večji prijatelji. Sodobne tehnične naprave pa nas ljudi le razdružujejo- Starejši ljudje, posebno tisti, ki vztrajajo doma v samoti, tožijo, da jih ne mara nihče in da ni nikogar, da bi mu potožili svoje tegobe. Resnica je ta, da bi lahko veliko več storili zanje. Pravimo, daj so socialna skrbstva in bodo že poskrbela. Vemo, da bi lahko delček našega časa namenili tudi ostarelim. Že naš obisk ali topla prijateljska beseda bi jim pomenila kot sončni žarek v njihovi jeseni življenja. Ob svetovnem dnevu zdravja pomislimo: največji zaklad je naše zdravje. Če nimamo tega, vse druge materialne dobrine zbledijo. Pomagajmo ostarelim in slabotnim. Saj nas ne prosijo z besedami, njihove oči so globoke in otožne. Čakajo, da jim stisnemo prijateljsko roko. Samo mimo ne smemo iti. Vesna Skrb za borce v radovljiški občini V radovljiški občini je v vseh oblikah boja in odpora proti sovražniku med NOB v letih od 1941 do 1945 sodelovalo nad 6200 občanov obeh spolov, kar pomeni, da je bil v boj proti okupatorju tako ali drugače vključen poprečno vsak tretji občan. Življenje je izgubilo v času vojne 998 ljudi, nad 750 jih je bilo izseljenih, zaprtih, ali pa so trpeli v zloglasnih koncentracijskih taboriščih. Danes šteje občinska organizacija ZZB NOV Radovljica 3.203 člane, od teh je 1.309 žensk. Vsi se združujejo v 20 krajevnih organizacijah ZZB NOV, nekateri pa še v aktive ZZB NOV po delovnih organizacijah. V občini je še vedno redno zaposlenih 291 članov, čeprav se poprečna starost borcev giblje že okoli 66 let. Socialne, zdravstvene in stanovanjske probleme so v občini, lahko bi rekli, zgledno reševali. Stanovanj nimata pravzaprav le še dva upravičenca, četudi je še 12 takšnih, ki nimajo povsem odgovarjajoče stanovanjske razmere. V občini delujejo trije dispanzerji za borce, kjer so vključene tudi zobne ambulante. Lani so zdravniki opravili že okoli 12 tisoč različnih pregledov. V Radovljici je bilo 1981. leta preventivno pregle- dano 486, kurativno 2.836 in na domu 131 borcev. V Bohinju je bilo 182 preventivnih in 1.606 kurativnih pregledov, patronažne sestre pa so na domu obiskale 20 obolelih borcev. Na Bledu je bilo opravljeno lani 466 preventivnih in 1.945 kurativnih pregledov, na domu pa je bilo obiskano 309 borcev. Žobozdravstvenih pregledov in ustreznih zdravniških posegov v zobozdravstvenih ambulantah v Radovljici je bilo 326, na Bledu 182 in v Bohinju 49. Varstveni dodatek prejema v občini 46 borcev kmetov, občinske priznavalnine pa je lani prejemalo 121 upravičencev, razen teh pa enkratne priznavalnine še 23 upravičencev. Mesečne priznavalnine, ki se zagotavljajo iz občinskega proračuna so znašale od 500 do 5.100 din, enkratne priznavalnine pa so bile lani od 700 din do 4.300 din. V okviru občinske organizacije ZZB NOV deluje tudi občinska organizacija vojaško vojnih invalidov, ki jih je v občini 169, ki prejemajo mesečno invalidnino, 107 pa še dodatek za nego in tujo pomoč, ki jim pripada po zakonu. Družinsko invalidnino, ki je v letu 1981 znašala 727, pokojnina souživalca pa 363 din, je prejemalo 217 upravičencev. JR Zimske igre SOZD GLG 5. zimske igre SOZD GLG Bled v veleslalomu in smučarskih tekih je letos organiziralo Gozdno gospodarstvo Kranj. Žal v prvem roku (tekmovanje naj bi bilo na Jezerskem) tekmovanje ni bilo izvedeno, ker ni bilo dovolj snega. 21. marca pa smo se zbrali na Soriški planini. V veleslalomu je ekipno LIP zasedel 2. mesto z 92 točkami, za Alplesom, ki je zbral 97 točk, v tekih pa 1. mesto z 20 točkami pred Alplesom, ki je zbral prav tako 20 točk. V tekih je LIP zmagal že tretjič, zato smo prejeli prehodni pokal v trajno last. REZULTATI: VELESLALOM Ženske nad 30 let — 10 tekmovalk 1. Šmid Verona, Alples, 42.64 2. Kaiser Jasna, LIP, 43.47 3. Veber Anica, LIP, 43.80 10. Ristič Albina, LIP, 50.07 Ženske do 30 let — 17 tekmovalk 1. Šifrer Ana, LIP, 38.34 2. Oražem Mila, SOZD GLG, 42.19 3. Rant Justina, Gradis, 43.32 10. Cundrič Marija, LIP, 48.72 12. Odar Mira, LIP, 49.19 V razstavnih prostorih Sivčeve hiše v Radovljici, ki so se lani povečali še za eno sobo, so po programu Muzejsko galerijskega odbora pri Kulturni skupnosti Radovljica delavci Muzejev radovljiške občine organizirali lani devet razstav, od teh osem likovnih in eno fotografsko. Razen teh je z eno razstavo gostovala Narodna galerija iz Ljubljane. Vzgojno varstvena organizacija Radovljica je predstavila otroške likovne izdelke, Zavod Matevža Langusa pa risbe in ročna dela svojih učencev. Prav tako so bili lani predstavljeni v Šivčevi hiši člani Likovnega združenja Varaždin, ki jih je povabila ZKO Radovljica. Najbolj obiskana je bila, kot že nekaj let nazaj, novoletna razstava likovnikov radovljiške občine, ki si jo je ogledalo skoraj 1500 obiskovalcev. Zelo odmevne so bile: prva samostojna razstava akademskega kiparja Staneta Kolmana z Bleda, Jaka Torkarja z Jesenic in Borisa Kebeta, ki je preminil prav v času razstave njegovih del lanskega maja in Bonija Čeha, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Vse razstave, ki so že dosegle zavidno kakovostno raven, si je lani ogledalo 8.852 domačih in tujih obiskovalcev, kar je približno toliko kot leto prej, vendar pa nad 1500 več kot leta 1979. Novost v letu 1981, ki so jo začeli uvajati organizatorji razstav v Šivčevi hiši so glasbeni in pevski koncerti in recitali, s katerimi so popestrili otvoritev razstav. Razstave v teh galerijskih prostorih se postopoma že uvrščajo med pomembnejše Moški nad 45 let — 9 tekmovalcev 1. Primožič Franc, GG Kranj, 37.31 2. Oman Anton, Gradis, 38.94 3. Hostnik Franc, GG Kranj, 40.24 V tej kategoriji nismo imeli tekmovalcev. Moški od 36—45 let — 23 tekmovalcev 1. Lakota Peter, GG Bled, 40.65 2. Klinar Andrej, GG Bled, 40.76 3. Miklavc Ivan, Jelovica, 41.02 7. Trojar Srečo, LIP, 42.29 15. Milonik Janez, LIP, 46.52 16. Repe Jaka, LIP, 47.18 Moški od 28 do 35 let — 32 tekmovalcev 1. Habjan Miha, Alples, 41.37 2. Prezelj Mileno, Alples, 42.08 3. Hočevar Franc, Aero, 42.23 5. Cesar Branko, LIP, 43.32 7. Legat Lovro, LIP, 44.56 9. Šimnic Franc, LIP, 44.92 15. Pikon Janez, LIP, 45.84 slovenske likovne prireditve in štejejo med najbolj obiskane v Šloveniji, čeprav se to ne odraža tudi v deležu Kulturne skupnosti Slovenije za galerijsko dejavnost, ki Sivčevo hišo ne uvršča v svoj program. Očitno člani strokovnih odborov za likovno dejavnost pri slovenski kulturni skupnosti niso bili na nobeni razstavi v Šivčevi hiši, sicer ne bi tako trdovratno zavračali vloge za sofinanciranje te dejavnosti v teh prostorih. Moški do 27 let — 39 tekmovalcev 1. Rozman Milan, GG Kranj, 39.27 2. Štular Miro, Jelovica, 39.99 3. Pintar Rado, Alples, 40.30 5. Teraž Mirko, LIP, 40.57 6. Rampre Alojz, LIP, 40.57 10. Šmid Stane, LIP, 43.16 TEKI Ženske nad 30 let — 3 tekmovalke 1. Ristič Albina, LIP, 8.10,13 2 Kaiser Jasna, LIP, 10.08,09 3. Šturm Francka, Alples, 14.08,63 Ženske do 30 let — 7 tekmovalk 1. Jošt Metka, GG Kranj, 7.46,15 2. Šolar Stanka, Alples, 8.08,38 3. Poljanec Kati, LIP, 8.26,35 5. Jan Urška, LIP, 8.50,89 6. Šifrer Ana, LIP, 9.26,47 Moški nad 35 let — 8 tekmovalcev 1. Kobilica Pavel, GG Bled, 5.33,27 2. Lapajne Franc, LIP, 6.26,26 3. Ahac Boris, GG Bled, 6.41,96 Moški do 35 let — 8 tekmovalcev 1. Fajfar Franc, Alples, 12.12,33 2. Fajfar Ivan, Alples, 12.28,91 3. Osovnikar Ljubo, Alples, 13.23,37 4. Zalokar Milan, LIP, 13.54,50 5. Šimnic Franc, LIP, 14.14,41 Podelitev priznanj je bila v Železnikih, kjer smo se po kosilu lahko tudi zavrteli ob zvokih prijetnih melodij. Organizacijo zimskih tekem SOZD GLG bo v letu 1983 prevzel ZLIT Tržič. Polona Cerkovnik Prizidek k osnovni šoli V letošnjem marcu so zabrneli stroji pri osnovni šoli Bratov Žvan v Gorjah. Začelo se je izkopavanje za gradnjo prizidka k osnovni šoli. V novih prostorih bo večja kuhinja, jedilnica, prostori za tehnični pouk ter skladiščni prostori. Ta prizidek je potreben, kajti tu se namerava uvesti celodnevni puk. Gradbena dela je prevzela DO SGP Gorenje, predvidoma pa bodo dela zaključena do šolskega leta 1982/83. Jože Ambrožič Lani dober obisk razstav SV ■ ir ■ a « v I ivcevi hiši Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih Razglasitev rezultatov na občinskem prvenstvu v tekih občine Radovljica 20. 3. letos je bilo občinsko prvenstvo v smučarskih tekih vseh kategorij v izvedbi TVD Partizana iz Gorij. Tekmovanje so izvedli na Hotunjah, to je na planoti v Krnici pri Gorjah. Vreme je bilo vsem naklonjeno, vladalo je pravo športno vzdušje. Na startu se je pojavilo 93 tekmovalcev, med njimi kar 25 veteranov. Rezultati : Cicibani: 1. Aleš Cerkovnik — ŠD Bohinj 9.05,5, 2. Zupan Andrej — ŠD Mošnje 9.25,3, 3. Tišov Roman — SD Bohinj 9.26,4 itd. Nastopilo je 15 cicibanov. Cicibanke: 1. Čop Urša — ŠD Bohinj 9.51,0, 2. Klavora Maja — TVD Gorje 14.49,1, 3. Kunstelj Mateja — TVD Gorje 15.14,9 itd. Nastopilo je pet tekmovalk. Mlajši pionirji: 1. Toni Repinc — ŠD Bohinj 13.03,3, 2. Toni Majcen — TVD Gorje 13.46,6, 3. Marjan Ravnik — ŠD Bohinj 14.05,7 . . . itd. Nastopilo je 12 tekmovalcev. Mlajše pionirke: 1. Monika Rozman —13.58,8, 2. Bernarda Markelj — 14.18,5, 3. Vlasta Krničar iz Gorij 15.19,6. Nastopilo je 5 tekmovalk. Starejši pionirji: 1. Janez Kosmač 11.12,7, 2. Gorazd Ovsenik 11.50,9, 3. Brane Zupan 12.38,1, vsi iz TVD Gorje — osem tekačev. Starejše pionirke: 1. Irma Nagode 12.42,2, 2. Tatjana Ferjan 12.48,5 iz TVD Gorje, 3. Vesna Andolšek — ŠD Bohinj 14.37,1 itd. Nastopilo je pet tekačic. Mlajši mladinci: 1. Jože Cigler 23.30,8, 2. Peter Kosmač 23.47,9 oba TVD Gorje, 3. Brane Jurgele — ŠD Mošnje 27.09,8 trije mladinci. Starejši mladinci: 1. Tomaž Česnik — TVD Gorje 34.23,2, 2. Klemen Dolenc iz ŠD Mošnje 34.33,5. Nastopila sta dva tekača. Člani: 1. Marjan Burger — TVD Gorje 31.01,6, 2. Janez Reberšak — ŠD Mošnje 31.08,6, 3. Dušan Podlogar — TVD Gorje 31.10,3 itd. Nastopilo jeli tekačev. Članice: 1. Ivanka Cerkovnik — ŠD Bohinj 14.32,4 in Olga Vavpotič iz Mošenj 16.59,1. Veterani: 1. Pavel Kobilica — TVD Gorje 21.46,3, 2. Jaka Reš — ŠD Mošnje 24.40,1, 3. Tine Rozman — ŠD Bohinj 25.02,1 — 25 tekačev. Jože Ambrožič Planinci iz Gorij V Gorjah so planinci zelo marljivi. Letos marca so imeli svoj 33. občni zbor. Število članov se je letos precej povečalo, od 886 članov je kar dve petini mlajših od 24 let. Planinsko društvo Gorje ima v oskrbi dve planinski postojanki pod Triglavom: dom Planika in obnovljena koča na Doliču. Po številu gostov, ki se vpišejo v spominsko knjigo, je videti, da sta obe postojanki precej dobro obiskani. Iz leta v leto se obiski povečujejo. Opaziti pa je, da je v poletni sezoni ob koncu tedna obiska preveč, tako da bi bilo veliko boljše, da bi se skupine med tednom podajale na gorske poti. Podpredsednik PZS Tone Bučar je na občnem zboru pojasnil, da gradnje tovorne žič- nice iz Krme do Staničevega doma in naprej na Kredarico še ne bo, glavni nosači bodo še vedno konjički. Obeta se povečava doma na Kredarici do leta 1984. Pohvale vredno pa je odvažanje praznih steklenic iz gora, samo iz gorjanskih dveh postojank so jih lani odnesli v dolino 20.220 komadov. Dosedanjemu izvršnemu odboru še ni potekla mandatna doba, zato volitev ni bilo, sprejeta sta bila dva člana. Ob zaključku zbora so mladi alpinisti prikazali z diapozitivi lepote naših in tujih gora. Dobra novica je tudi ta, da bodo gorjanski planinci dobili svoje prostore v prizidku TVD Partizana v Gorjah. Jože Ambrožič Kje jih je še 200? V Spodnjih Gorjah nova trgovina Letos 4. marca so v Spodnjih Gorjah odprli novo samopostrežno trgovino. Delavci SGP Gorenjca iz Radovljice so sicer malo zakasnili, kajti rok je bil že 15. decembra lani. Nekaj je še ostalo del pri ureditvi skladišča in pa okoli stavbe. Investitor (iz lastnih sredstev) je bila veletrgovina Špecerija iz Bleda. Tod je bila v stari stavbi še klasična trgovina. Novi objekt že služi kot nova trgovina, stari del pa bo služil za skladiščne prostore. Vse bo ogrevano s centralno kurjavo. V novem prostoru je 120 kv. m prodajne površine. Tako imamo sedaj na gorjanskem področju tri sodobne samopostrežne trgovine, dva objekta je zgradila Špecerija Bled, tretjo pa Živila Kranj — TOZD Bled. Upajmo, da bodo kupci v tretji, prenovljeni trgovini solidno in lepo postreženi. Jože Ambrožič Razprave o zakonih s področja kmetijstva Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva na Gorenjskem v delovnih organizacijah ni posebno aktivno. Določeno dejavnost kaže le sekcija v Jelovici in pri Poklicni lesarski šoli. Z občutkom odgovornosti pred zamiranjem dejavnosti lesarskega stanovskega društva, so nekateri člani v letu 1979 ustanovili iniciativni odbor DIT lesarjev Gorenjske, z namenom, da vzpostavijo društvo lesarjev in da poživijo stanovsko dejavnost. Društvo naj bo regijsko — skladno z obsegom, ki ga pokriva SOZD »GLG« in še ELAN. Organizirali so ustanovitveni občni zbor v Kranju v prostorih Creine. Udeležencev je bilo zadostno število, kot jasen dokaz, da nekaj manjka in da vsi nekaj iščejo. Občni zbor je bil uspešen in novi odbor je bil poverjen, da ustanovi društvo in da razvije društveno življenje. ' Prijavljanje in registriranje društva je dolgotrajen proces in je trajal eno leto in več. Kljub nenehnemu tajnikovemu prizadevanju. Medtem sta bili organizirani dve ekskurziji. Nekateri objektivni vzroki pa so preprečili večjo društveno dejavnost. Po preteku mandatne dobe članov odbora pa je bil sklican 26. marca 82 II. občni zbor DIT lesarjev Gorenjske v Šoli usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki. Upravni odbor je imel za pripravo občnega zbora tri seje, ki so se jih člani odbora polnoštevilno udeleževali. Odborniki zaslužijo pohvalo. K formalnemu delu občnega zbora je bil predviden tudi strokovni del. Glede na teme usmerjenega izobraževanja je odbor menil, da bi bila prav ta tema zanimiva za članstvo in je zato povabil k sodelovanju na občnem zboru tov. Lojzeta Leba, ki se je vabilu rad odzval. Na občnem zboru so bili izvoljeni novi člani v taki zasedbi, ki bo zagotovila kontinuiteto dela DIT lesarjev Gorenjske: Valentin Cirk, Alples; Lado Greblo, Alples; Jaka Smuka-vec, LIP Bled; Janez Erčulj, LIP Bled; Pavel Jenko, Gradis; Milan Pohar, ELAN; Maks Šluoa, ZLIT; Grošelj Andrej, LLS Škofja Loka; Feliks Ježek, LLŠ Škofja Loka; Srečko Magister, Jelovica. Nadzorni odbor: Jurij Hočevar, SOZD »GLG«; Lojze Pintar, ELAN; Franc Cegnar, Gradis. V razpravi so člani dajali dragocene pripombe in sugestije za bodoče delo društva in za motiviranje sodelovanja. Društvo naj bi pretresalo teme in dajalo predloge vodstvom delovnih organizacij tudi iz tekoče pomembne tematike, npr. odnosi gozdarstvo — lesna industrija glede na delitev celotnega prihodka, izkoriščanja lesne surovine, usklajevanja odnosov, stabilizacije, idr. Za program dela društva pa naj bi obravnavali razvojni program do 2000, ekonomske odnose s tujino, merjenje delovnega časa v proizvodnji, spremljali naj bi šolstvo in planiranje kadrov, idr. Za predavatelje naj bi povabili priznane znane strokovnjake. Do tu je vse lepo in prav! Toda mimo nekega dejstva pa ni mogoče preiti molče. V društvo se je včlanilo 220 članov, ki plačujejo članarino in naročnino za revijo »LES«. To je velik uspeh. Toda na občnem zboru je manjkalo 200 članov. Na to dejstvo je bila izrečena ostra kritika in posebno vprašanje mladim inženirjem in tehnikom, ki ne kažejo zanimanja za združevanje v stanovskem društvu, kjer poleg strokovne tematike, medsebojno spoznavajo in izmenjujejo izkušnje s svojimi tovariši — kolegi iz drugih delovnih organizacij. Ali nameravajo vedno živeti sami zase, zaprti pred drugimi? Ni jih pritegnila na skupen občni zbor niti tovariška dolžnost niti želja po aktivnem sodelovanju pri oblikovanju društva niti zanimiva tema, ki sta hkrati kadrovsko vprašanje stroke in perspektive lesarstva — razvoj usmerjenega izobraževanja. Po temeljih plana od 1981 do 1985 zaseda delovna mesta v lesarstvu Gorenjske (v letu 1985 — brez GG in Aera): 106 delavcev z visoko izobrazbo 116 delavcev z višjo izobrazbo Kako se moramo ravnati glede požarne varnosti V DRVARNICAH — V drvarnicah naj bodo drva zložena v skladovnice! — Trda goriva (drva in premog) naj bodo ločena! — V drvarnicah ne shranjujmo gorilnega olja, druge vnetljive tekočine in plinske jeklenke! — Zavedajmo se, da premog povzroča samovžig, zlasti če je v skladišču dalj časa (uredimo primerno mesto, po možnosti iz ognje odpornega materiala) Samovžige pospešujejo: vlaga, toplota, žveplove spojine, premogov prah, premog naložen v velike kupe itd. — Staro zalogo premoga uporabljaj naprej! — Pazi in kontroliraj temperaturo vskladiščenega premoga, ugotavljaj vonj in čisti premogov prah (mešanica prahu, zraka in toplote je eksplozivna)! — Pri vskladiščenju premoga večjih količin uredimo zračnike po ustreznih predpisih! Požarno varnostna opozorila za GOSPODARSKA POSLOPJA — Na gospodarskih poslopjih, senikih in kozolcih naj bo vskladiščena samo živinska krma! — Shranjevanje traktorjev na skednju in pod kozolcem predstavlja veliko požarno nevarnost! — Na skednju naj se nahajajo le tisti stroji, ki so namenjeni za pripravo krmil (slamoreznice in temu podobno)! — Na skednju redno čistimo (ometamo) pajčevine (pajčevine povzročajo hitro razširitev požara)! — Shrambe za tekoča goriva morajo biti čiste, urejene, hladne in zračne! — Sodovi morajo biti na primernih podstavkih, pod sodovi morajo biti nameščene lovilne posode! — Predno dolijemo strojem tekoča goriva, moramo ugasniti motor in iztakniti ključ za pogon motorja! — Posode za žganjekuho in brzoparilnike za pripravo prašičje krme uporabljamo na mestih, ki so požarno varna (kotli na butanske gorilnike so v zaprtih prostorih zelo nevarni, ker porabijo veliko količino zraka)! 629 delavcev s srednjo izobrazbo, poleg tega pa še mnogo mojstrov in delovodij. Člani DIT, ali ne bi temu vprašanju posvetili več skrbi tudi zaradi sebe? Ali menite, da še dodatnih 200 članov ne bi preneslo v bazo konstruktivne skupne ideje iz občnega zbora? V drugem delu občnega zbora sta tov. Leb in Ježek podala položaj usmerjenega izobraževanja in pomen na razvoj delovnega potenciala v lesni industriji. Razprava je potrdila pomen te razlage in ugotovila, da je dnevni red občnega zbora izpolnil nalogo in opravičil pričakovanje. Po zboru so si prisotni člani ogledali šolski objekt in splošne ter specialne učilnice za biologijo, kemijo, fiziko, obrambo, idr. Vsi obiskovalci so se zelo zanimali za način dela v šoli. Jurij Hočevar, dipl. ing. — Kontrolirajmo listnjake za steljo (listje, žagovino), ker so zelo nevarni za samovžige! — Za svetlobo na skednjih ne uporabljajmo steklenih kritin (opek)! — Motorji ventilatorjev ter drugih kmetijskih naprav so zelo nevarni za povzročitev požara (nastanejo trenja, segrevajo se ležaji, poškodujejo se električni vodi speljani po tleh itd.)! Zato naj bodo električni motorji zavarovani s posebnimi zaboji (s pokrovi), ki so znotraj obiti s pločevino! — Med kmečko stanovanjsko in gospodarsko stavbo naj bodo zgrajeni požarni zidovi! Nekaj splošnih nasvetov — Z umetnimi gnojili in raznimi škropili je potrebno ravnati tako, da ne onesnažimo talne vode potokov in rek in s tem povzročimo pogin rib! — Električna napeljava naj bo strokovno instalirana skladno s predpisi. Ne delajmo sami provizorijev, ker lahko pride do hudih posledic! — Vedno moramo skrbeti, da so na svetlobnih telesih nameščena obločna zaščitna stekla. Vtikači, vtične doze in drugo morajo biti vedno brezhibni! — Ne prevezujmo varovalk z žico (prepovedano). Varovalko zamenjajmo z novo. Najprej se prepričaj zakaj je varovalka pregorela. Električni potrošniki naj bodo ozemljeni! — Vsak butanski štedilnik in druge butanske naprave naj v predpisanem roku pregleda strokovnjak! — Razmislimo o nabavi gasilskega ročnega aparata! — Ocenimo, ali smo usposobljeni za gašenje začetnih požarov (posvetujte se z gasilci)! — Ali znamo rokovati z ročnimi gasilskimi aparati (posvetujte se z gasilci)? To je le nekaj osnovnih opozoril in če se bomo le teh držali, bomo prav gotovo preprečili marsikateri požar in s tem prispevali svoj delež k boljši požarni varnosti. Ob zaključku mojega prispevka se že v naprej naj lepše zahvaljujem vsem tistim, ki se bodo posluževali in s tem prispevali k naši skupni nalogi pri družbeni samozaščiti. Navodila pripravil Zajc Jože V februarju so krajevne organizacije SZDL organizirale v 12 krajevnih skupnostih radovljiške občine razprave o izvajanju zakonov s področja kmetijstva in zakonu o obdavčitvah kmetov. Razprave so vodili izvedenci iz kmetijstva, bančništva in uprave družbenih prihodkov. Udeležba kmetov in tistih občanov, ki se ukvarjajo tudi s kmetijstvom poleg rednega dela, je bila zelo dobra, saj so našteli kar 586 takšnih občanov. V občini je trenutno evidentiranih 563 čistih kmetij in 2.486 polkmetij. V lanskoletni oktobrski akciji radiofotografiranja občanov starejših od 45 let se je od 13.113 vabljenih odzvalo na radiofo-tografiranje 11.553 občanov. Vabljeni, ki se niso udeležili Star pregovor pravi: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.« Živimo v času stabilizacije, to je pot varčevanja. Vendar je ponekod zaslediti, da se v današnjem času le premalo varčuje. Otroka bi morali usmeriti k varčevanju že zelo zgodaj. Pionirske organizacije na osnovnih šolah naj bi sodelovale z banko. Za vestno in prizadevno varčevanje so namenjena priznanja. Zato je že pri otrocih treba uvesti neka tekmovanja glede varčevanja. Za vse tiste, ki že varčujejo, radiofotografiranja so se opravičili. Večidel so to starejši in bolehni ljudje. Na ponovni pregled zaradi kontrole je bilo povabljeno 212 občanov. jim moramo stalno dokazovati, da njihov trud le ni bil zaman. Večkrat se tudi starejši učimo od mlajših. Tako je tudi z varčevanjem. Če imamo pridne varčne otroke, bomo le-to tudi sami poizkušali izvajati. Pot do samega varčevanja nikakor ni lahka. Udejstvovati pri varčevanju se more le z veliko potrpežljivostjo. Premagovanje je največji človekov dar. To mora vedeti že otrok: Kdor varčuje, se mu sreča kuje. Rajko Primožič f Požarna varnost ^ - vsakdanja skrb ^ Izidi lanskoletnega radiofotografiranja občanov Kdor varčuje, si srečo kuje! Bled - kraj pomembnih ustvarjalcev Nadaljevanje Kako je bilo pred več kot šestdeset leti ali bolje še pred prvo svetovno vojno na Bledu, nam prijetno pripoveduje priznani češki literarni kritik in teoretik, profesor Karlove univerze v Pragi, František X. Šalda, ko je med drugim objavil v svoji knjigi Težka samota svoja pisma pisateljici Ruženi Svobo-dovi. To so pisma, ki so bila napisana junija in julija 1913. leta na počitnicah na Bledu. Iz pisem je razvidno, da je bil na Bledu zadovoljen, saj je bil Bled urejeno letovišče s parki, vrtovi, polnimi cvetic, vodometom, kioski, kjer lahko dobiš, kar si poželiš. Opisuje življenje pri Riklijevih zavodih in zagrizenih riklijancih, ki se zdravijo z zrakom, vodo in soncem. Ugotovil pa je, da je tam kar dosti treba odšteti za usluge, zato se je odselil v Zavod domačina Vovka. Kaže pa tudi, da je julija že takrat deževalo po ves teden in zato v zadnjem pismu pravi, da želi in hrepeni čimprej oditi. Franica Vovkova, katere oče je bil Prešernov nečak, se je rodila na Bledu, pesnikovala pa je pod psevdonimom in družinskim imenom Vida Jerajeva. Službovala je v Zasipu pri Bledu, kjer se je navezala na kmečko življenje. Pozneje se je poročila s Karlom Jerajem, violinistom ter se preselila na Dunaj. Po prvi vojni se je preselila v Ljubljano in si v obupu vzela življenje. Družila seje z znanimi slovenskimi literati: Murnom, Prijateljem, Cankarjem in Zupančičem. Na Bledu jo je obiskoval Ivan Cankar, ko je stanovala pri Vovkovih-Martinovih v gradu. V Vodnikovem albumu, ki ga je zbral dr. E. H. Costa je Janez Bilc v spomin na stoletnico, ki so jo proslavljali 3. 2. 1858 objavil Pozdrav Slovencev Valentinu Vodniku. Posebej opeva Blejsko jezero zotokom. Vistem albumu pa Jožef Philibert v La-zarini-Jablanitz v opisu Osem dni na Gorenjskem omenja lepote Bleda ob veličastnem Triglavu, le da je namenil v tem potopisu Bledu manj vrstic kot marsikateremu manjšemu kraju na Gorenjskem. Slovenski ljudski pisatelj, doma nedaleč od Bleda, v Do-slovčah, Franc S. Finžgarje kot osmošolec napisal pod psevdonimom Basnigoj Zaroka opolnoči v letu 1894. Tu je opisoval življenje slovenskih visokošol-cev z ljubezensko in domovinsko tematiko, postavljeno na Bled in Dunaj. Profesor Matija Murko (od 1861 do 1952) iz Drstelja blizu Ptuja je številna leta svojega dopustovanja preživel na Bledu. Živel je v Pragi, kjer je predaval južnoslovanske jezike in literaturo, pozneje pa je prešel na slovstveno zgodovino in etnografijo. Bled je obiskoval v počitnicah s svojo družino in kot zatrjuje njegov sin dr. Vladimir Murko ni na Bledu delal, pač pa študiral. Vodil je na Bled vedno večjo družbo znanih prijateljev iz Prage. Med njegovimi prijatelji so bili dr. Weber, šef kabinetne pisarne predsednika Ma-saryka, Gabriela Preissova, alpinist dr. Chodounky, profesor kemije dr. Hejrovsky in mnogi drugi. Tudi s Slovenci je imel pristne stike: z dr. Milko Kosom, dr. Antonom Melikom, prof. Josipom Plemljem, Rajkom Gradnikom, dr. prof. Woll- manom, prof. dr. Evgenom Ljackim in drugimi. V časti od 1930. do 1932. leta je potoval vse počitnice po Jugoslaviji, kjer je proučeval srbohrvaške narodne pesmi — guslarje. Kot izhaja iz njegovih Spominov iz leta 1951 je po maturi, to je bilo okoli leta 1881, napravil izlet na Bled z dvema sošolcema, kjer je prespal na otoku pri cerkovniku za 20 krajcarjev. »Tako sem prvič občudoval ta raj (po Prešernu) slovenske zemlje, v katerem sem pozneje dostikrat preživel počitnice.« Josip Lavtižarje bil na Bledu župnik od leta 1895 do 1896. V svojih Spominih Rateče-Planica leta 1926 je opisoval blejsko župnijo, kako se je cepila vse do sedanjih meja, kako je bilo dušno pastirstvo na Bledu težavno zaradi številnih tujcev, s katerimi prihaja tudi veliko slabega. Omenja, kako so ponovno popravljali staro blejsko cerkev glede na slog in stil, daje stara krstna knjiga iz leta 1670, mrliška iz leta 1701, poročna pa z dne 5. 9. 1736. V letih od 1932 pa do vojne je prihajal na Bled znani jezikoslovec in slovničar dr. Franc Ramovš (1980—1952), raziskovalec slovenskega jezika ter organizator znanstvenega dela. V sorodstvu je bil z Repetovo družino na Mlinem (bratranec Dragice Repe), zato je zahajal tja na počitnice, kjer je pripravljal Brižinske spomenike. Janez Jalen (1891 pri Žirovnici — 1966 v Ljubnem na Gorenjskem) je v tretjem delu svoje povesti Ogradi opisal Bled pod naslovom Jezero. Zanimiv je opis beneške noči na jezeru, pa hotelov Petran, Mallner in podobne starejše prizore z Bleda. Janko Mlakar (1874—1953) je med poljubnimi potopisi Prvikrat na Triglav opisal, kako so v letu 1891 Finžgar, Dostal, Regen in on hodili na Triglav in se nazaj ustavili na Bledu pri Petranu, ogledali pa so si že takratno »luksuzno« blejsko letovišče. Rado Murnik (1870—1932) je v svojo povest Na Bledu, ki je izšla prvič v Ljubljanskem zvonu 1917, nato pa leta 1923 v Splošni knjižnici, poleg pokrajinskih opisov vpletel tudi kulturno zgodovinske znamenitosti Bleda. Nekaj Prešernovih pesmi je prevedla v nemščino Lili Novy, rojena 1885 v Gradcu in umrla 1958 v Ljubljani. Oče je bil nemškega rodu, mati Slovenka iz Ljubljane. Pisala je najprej v nemščini, kasneje pa, ko se je seznanila s slovenskimi pisatelji (Zupančičem, Vidmarjem) pa je začela pisati tudi v slovenščini in seveda tudi prevajati v nemščino. Lili Novy je v svojih začetkih prevedla več pesmi v nemščino: Prešernov Krst pri Savici, Vrbo, Zupančičeva o Jezeru, pa tudi narodno Po jezeru. Janko Kersnik se je na Bledu spoznal s simpatično učiteljico, Marico Nadliškovo. Srečal jo je avgusta 1889, bila mu je všeč. Začel si je dopisovati in ona je nato v novelistični obliki opisala to dopisovanje. Od tod izvemo težave tega pisatelja. Nekaj spominov je objavil tudi v povesti Rošlin in Verjanka. Ne smemo pa mimo velikih mož, domačinov, ki so tudi živeli na Bledu. Omenimo naj prof. Josipa Plemlja, domačina in priznanega matematika evropskega slovesa. Rojen je bil 11. decembra 1873 na Bledu, v Lederboštovi hiši v pravem, čistem gorenjskem stilu s še slamnato streho, kije stala na križišču nasproti sedanjega počitniškega doma PTT, ki so jo potem zaradi prometnega vozlišča odstranili. Oče Urban je bil rezbar, mizar, imel je tudi nekaj kmetije. Zzad-njo, tretjo ženo Marijo roj. Mrak je imel tri otroke: hčerko Ivano (1872—1956) sina Josipa in Urbana (1875—1947). Po zgodnji smrti njegovega očeta se je materi kljub veliki revščini posrečilo, daje šel v šolo v Ljubljano, kjer se je preživljal v glavnem s poučevanjem sošolcev. Posebno nagnenje in privlačnost do matematike je kazal že zgodaj. V četrti gimnaziji je že obvladal vso snov osmošolcev. Celo sprl se je s prof. Westrom zaradi . šolske naloge, češ da Plemljeva rešitev ni bila pravilna, dasi seje pozneje izkazalo, da je le imel prav. Po maturi je jeseni 1894 šel na Dunaj in študiral matematiko. Tam ga je odkril prof. G. von Escherich, mu priskrbel Knafljevo štipendijo, se stalno zanimal zanj ter mu pomagal. V letu 1898 je dokončal univerzo, nato pa po doktoratu dobil mesto v ustanovi Ostereichisches Gradmessungs-Bureau na Dunaju. Nato je opravil podiplomski študij. V letu 1907 je Korzika - Nadaljevanje Družinski mavzoleji Skupna pokopališča na Korziki so zelo redka, v glavnem ob večjih naseljih. Že od nekdaj je imel posmrtni kult v tej deželi globok pomen. Zato večina domačinov, zlasti iz notranjosti, ne želi biti pokopana na pokopališču, temveč na svoji zasebni zemlji. Povsod po hribovju in ob cestah, v bližini domov ali pa neposredno ob njihovih hišah smo lahko videli raztrešene grobove, podobne večjim sarkofagom ali majhnim, iz kamenja zidanim kapelicam. To so pravi družinski mavzoleji, ki jih ne najdemo v nobeni drugi deželi. Celo v mestih imajo nekatere družine na dvoriščih svoje mavzoleje. Oblike teh posmrtnih objektov so izredno pestre in raznolike. Nekateri so štirioglati s krovom kot hiša, drugi kot gotski stolpi, tretji kot piramide in le redki so pokriti s ploščo brez krova. Korzika je izredno hribovita, kar se najlepše lahko vidi z letala. Domala ves otok od severa do juga in počez, je prepleten z neštetimi verigami vrhov, ki se v dolgih grebenih spuščajo proti obali in pri tem oblikujejo globoke soteske in grape, polne žuborečih potokov in rek. Romantika v gorah Gore so tu še vedno ohranile prvobitno surovo romantiko. Zgoraj v hribih ni nikjer markiranih planinskih in turističnih poti. Tudi planinskih postojank in koč ni še nikjer. Tu domujejo le pastirji v primitivnih iz kamna zloženih kolibah v družbi svojih čred in v nenehni nevarnosti pred divjimi živalmi. Pastirji tod ne morejo živeti brez pušk in psov. Prav to v zadnjem času najbolj privlači ljubitelje narave, planince, alpiniste in smučarje. Najprimernejši čas za planinarjenje je sredi junija. Sončni otok je Korzika le za kopalce ob obali, kdor pa potuje v notranjost, tudi sredi najbolj vročih letnih mesecev potrebuje razen tople obleke postal izredni profesor za matematiko na univerzi v Černovi-cah, kjer so ga sprejeli kljub temu, da je bil v predlogu šele na tretjem mestu. Vendar matematiki so predlagali le njega kot edinega. Kot je sam pravil, da njega ni sprejel cesar v avdienco kot običajno vse univerzitetne profesorje, ker je imel preveč posla s takratno vladno krizo. V letu 1906 se je poročil z Julko Hočevar (1882—1950), z njo pa je imel hči Nado (1907—1964), ki pa je ostala brez potomcev. V času prve svetovne vojne je bil delno na Dunaju, krajši čas še v Černovicah in na Bledu. Vletu 1919 je postal prvi rektor novoustanovljene slovenske univerze, kjer je predaval vse do 1957. leta, po upokojitvi pa nekaj časa kot honorarni profesor. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani. Kot matematik se je pretežno ukvarjal z diferencialnimi in integralnimi enačbami, teorijo potenciala in funkcijsko teorijo. Najpomembnejše njegovo delo je knjiga Potenthialtheoretische Untersuchungen, za katero je dobil nagrado kneza Jablonow-skega v Leipzigu v letu 1911. S tem denarjem je zgradil tudi novo hišo Vilo Perun na Bledu. Prof. Plemelj je bil skromen, velik narodnjak in ljubitelj narave. Rad je imel svoj kraj. tudi dežni plašč in spalno vrečo. Najvišji korziški vrh je Monte Cinto (2710 m), torej le 150 m nižji od Triglava. Posebno lep je Capo Tafonato, saj je pravi naravni čudež — z velikim oknom sredi gore, po katerem se tudi imenuje Tafoni, kar pomeni po korziško okno. Nič manj lepa je tudi Paglia Orba, ki je na moč podobna švicarskemu Matter-hornu. V teh neprehodnih skalnatih pogorjih je še danes veliko krajev, kamor še nikoli ni stopila človeška noga. Tudi v podnožju gora v nepreglednih, kot v džungli gostih gozdovih, so takšna nedostopna mesta. Ponekod je trnjavo gozdičevje tako gosto, da se zdi, kot bi bil trši od kamna. Geografi trdijo, da je korziško gorovje ohranek francoskih Alp, kar razlagajo z možnostjo, da se je v davnini zaradi povodnji otok ločil od celine. Gorovje sestavlja predvsem raznobarven granit in rdečkasti porfir. Na severnem in osrednjem delu otoka je nad 20 dvatisočakov. Najvišji so prekriti z večnim snegom, medtem ko so dostopne planine nad 1400 m pokrite s snežno odejo tja do konca junija. Spričo tega se Francozi vse bolj zavzemajo, da bi izkori- Predvsem se je zanimal za usodo Blejskega jezera in bil tudi zagrizen Bleje. Kot znanstvenik pa sodi v sam vrh evropske matematike. Dne 7. decembra 1973 so na Bledu odkrili pred staro osnovno šolo doprsni kip ob 100-let-nici rojstva prof. Josipa Plemlja, v Festivalni dvorani pa je bila slavnostna proslava ob nabito polni dvorani domačinov. Na tej svečanosti so spregovorili njegovi sodelavci, od domačinov pa najbolj originalno prof. ing. Bogdan Vovk. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je 21. junija 1977 na pobudo njegovega učenca prof. dr. Vidava .opremilo v Plemljevi Vili Perun spominsko sobo. Tu si lahko ogledate njegova dela, priznanja in odlikovanja, ki jih je prejel za svoje velike zasluge in delo ter njegove portrete, iz katerih lahko zasledite klenost in karak-ternost tega velikega domačina. Doprsni kip je delo našega poznanega kiparja Kalina. Na podstavek .so vklesali naslednji stavek: »Matematika mi je bila življenjska potreba in umetniški užitek.« Božo Benedik (se nadaljuje) stili ta fenomen sredi Mediterana za razvoj smučarskih centrov. Nekaj lepih smučišč so že uredili in opremili z žičnicami na pogorju Col de Vergio (1464 m) in na Plateau de Stagno (1450 m). Obe smučišči sta razmeroma oddaljeni od obalnih mest, zato obisk še ni kdo ve kako obetaven. V prihodnjih letih nameravajo modernizirati cestne zveze, urediti gorske poti, postaviti več žičnic in planinskih koč. Odpor proti takšnim načrtom pa je izjemno oster, ker pravi ljubitelji narave stremijo za tem, da bi ta gorski predel prišel pod posebno državno zaščito kot narodni park. Obetajoče kmetijstvo Čeprav je Korzika revna dežela in več kot tretjina prebivalstva živi v obalnih mestih, predvsem v Ajacciu, Bastiji in Corteu, ima nekaj pogojev tudi za kmetijstvo. Obdelovalne zemlje je okoli 17%. V dolinah lepo uspeva trta in zelenjava, po gričih pa oranževci, limonovci, oliva in mandeljni. V zadnjih nekaj letih se močno razširja tudi pravo poljedelstvo po zaslugi privilegiranih priseljencev Francozov iz Alžirije. otok divje preteklosti romantike STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1982 delavcev učencev v poklicnih šolah TOZD T. Godec Boh. Bistr. TOZD Rečica TOZD Mojstr. TOZD Podnart TOZD Trgov. DSSS 487 318 65 74 24 83 + + + + 8 2 1 2 4 pripr. Skupaj: 1051 ZAPOSLILI SO SE: — v TOZD Tomaž Godec Matevž Repinc, 1961 — NK, Matej Smukavec, 1962— NK — v TOZD Rečica: Gorazd Preželj, 1965 — Ks, Marko Ručigaj, 1965 — Ks, Jože Zajc, 1964 — Ks, Srečko Gosnik, 1962 — K — v TOZD Mojstrana Rudi Janša, 1962 — K ODŠLI IZ DO: — iz TOZD Tomaž Godec Marija Loncnar, NK — upokojitev, Vesna Mencinger, SS — druga zaposlitev — iz TOZD Rečica Antonija Vodnjov, NS — upokojitev iz TOZD Mojstrana Bojan Slevec, Ks — samovoljna prekinitev POROČILI SO SE: Mihela Iskra (DSSS) Alenka Planinc (TOZD Trgovina) RODILI SO SE: — Alojzu Oblaku (TOZD Tomaž Godec) — hči — Idi Smukavec (TOZD Tomaž Godec) — sin — Matevžu Kordežu (TOZD Podnart) — hči Upokojil se je Mirko Vuletič A MIRKO VULETIČ, se je rodil 24. januarja 1940 v Mi-hajlovskem pri Karlovcu. V družini, kjer je bilo 7 otrok je bil Mirko drugi. Odraščal je v času, ko je nemški čevelj hodil po naši zemlji in ko se je bil boj za življenje in smrt. Mnogoštevilna družina je morala imeti kruh in če ne bi bilo doma malo zemlje bi se težko preživljali. Prišla je svoboda in naša domovina je bila porušena. Hodil je v šolo v povojnem času. Ko pa je odrasel in videl, da ni za vso družino kruha, je odšel po svetu. Pot ga je pripeljala leta 1963 na Jesenice, kjer se je zaposlil na žagi Plavž kot pomočnik. Nato je delal tudi na žagi Belca vse do leta 1971, kjer je bil premeščen v proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat v Mojstrano. Delo na žagi je bilo vse prej kot lahko. Slabi delovni pogoji so prispevali svoje. Opravljal je razna dela, dokler ga ni bolezen prisilila, da je odšel v pokoj. Del in nalog Mirko nikdar ni odklonil, pa čeprav mu ni bilo vedno po volji. Spoštoval je vedno predpostavljene in imel pravilen odnos do dela. Med delavci je bil priljubljen in spoštovan. Ob odhodu smo si segli v roke in mu zaželeli, da bi se njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, da bi užival zasluženi pokoj. Zelo veseli pa bomo, če nas bo kdaj tudi obiskal. ZAHVALA V slovo Pred nedavnim, v zelo kratkem časovnem obdobju, smo se morali posloviti od štirih naših dolgoletnih sodelavcev-upokojencev našega podjetja. Poslovili smo se od ljudi, ki so se takoj oz. kmalu po končani II. svetovni vojni zaposlili v našem kolektivu in pričeli z delom pri obnovi naše porušene domovine. Delali so v času, ko so bili mnogo težji delovni pogoji kot danes, ko se ni moglo gledati na 8-urni delavnik, saj so delali preko tega delovnega časa in mnogokrat tudi v prostih dnevih, ne glede na druge pogoje kot so bili mraz, mokrota, teža materialov, prehrana, prihod na delo in odhod z dela in drugih. Svoja dela so opravljali vestno in požrtvovalno z željo po čimvečjih uspehih. Bili so tovariški, vedno pripravljeni pomagati drug drugemu. Francu Korošcu Tov. FRANC KOROŠEC se je zaposlil v našem podjetju februarja leta 1946 — kot lesni manipulant in skladiščnik na obratu Boh. Bela. Kot otrok 8-članske družine je imel skromno življenje, ki mu je namenilo delo z lesom. Z očetom sta že do I. svetovne vojne, pa tudi po njej delala v gozdu razna dela od kuhanja oglja, pa do prevzema hlodov za prodajo papirnicam Vevče in Goričane-Medvode. Kasneje je opravljal dela pri merjenju in nakupu lesa. Ko je prenehala z delom žaga na Boh. Beli se je kot lesni manipulant in skladiščnik zaposlil na obratu Soteska, kjer je ostal vse do svoje upokojitve marca leta 1952. Dela, ki jih je opravljal so bila odgovorna. Tega seje tudi dobro zavedal, saj jih je opravljal vestno, dosledno s polno odgovornostjo. Frančiški Čuden Že pred zadnjo vojno in takoj po njej, to je avgusta 1946 je bila na obratu — žagalnici Soteska zaposlena do aprila leta 1952 tov. FRANČIŠKA ČUDEN. Izgubili smo nekdanjo sodelavko, vajeno težkega dela že od mladih let, ki ji ga je naložilo težko življenje. Svoja dela je opravljala v žagalnici najprej kot prikrojevalka na krožni žagi, vendar le nekaj časa, ko je morala prevzeti dela pri vezavi žamanja. Če je hotela žamanje povezati, ga je morala razsekati, to pa ni bilo za žensko roko lahko delo. Vendar je to delo rada opravljala vse do svoje upokojitve. Šabanu Čajiču Iz bratske republike Bosne in Hercegovine je med drugimi prišel na delo, ki ga takrat v svojem rojstnem kraju ni mogel dobiti tov. ŠABAN ČAJIČ. V našem kolektivu je pričel z delom meseca februaija 1948. leta in sicer kot delavec na žagi Boh. Bela. Tam je ostal do marca leta 1953, nato pa je pričel z delom v žagalnici Boh. Bistrica, kjer je delal do junija leta 1969, ko je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen. Večino let svojega dela je vestno opravil v žagalnici, le nekaj zadnjih let pred upokojitvijo je opravljal lažja dela v obratu opažnih plošč. Dela je bil kot otrok 11-član-ske družine navajen in mu ni bilo le-tega — dokler je bil še zdrav — težko opravljati. Bil je dober delavec in komunist, ki ga je prekalila NOB. Komaj 17-letni mladenič je postal Titov borec leta 1943 in se s soborci boril na Sutjeski, Tjentištu, Drvarju in še marsikje drugod. Prejel je več odlikovanj za hrabrost in zaslug za narod. Vseskozi je bioaktiven v gasilskih vrstah in za to delo je prejel 3 odličja. Žal je bolezen opravila svoje, na zadnji poti smo ga pospremili starega komaj 57 let. Janezu Hrastniku Vse svoje življenje, razen nekaj let, je posvetil delu v lesni industriji nekdanji sodelavec JANEZ HRASTNIK. Rojen kot otrok prav tako mnogoštevilne delavske družine se je dela navadil že v rani mladosti. Navajen je bil vsega, saj ga je že vojna vihra I. svetovne vojne pognala v daljni svet, celo v Afriko, najdemo pa ga tudi med borci za severno mejo. V naš kolektiv oz. na obrat Boh. Bela je prišel že januarja leta 1947. Z ozirom na to, da je že imel izkušnje za kurjača, se je zaposlil na delovnem mestu strojnika. Ta dela je na obratu Boh. Bela opravljal vse do ukinitve, nato pa še do leta 1952 na obratu Boh. Bistrica do upokojitve. Zahtevno in odgovorno mesto strojnika je opravljal vestno, saj je s takim delom zadovoljil potrebam proizvodnje. Vsakemu posebej in vsem skupaj smo dolžni še enkrat za dobro in vestno opravljeno dolgoletno delo v našem podjetju izreči polno zahvalo in priznanje. Njihovih delovnih rezultatov, ki so vtkani v naš skupen razvoj ne bomo nikdar pozabili. ZAHVALA JANEZA HRASTNIKA Ob smrti dragega očeta FRANCA KOROŠCA z Boh. Bele, upokojenca DO LIP Bled, se iskreno zahvaljujemo kolektivu za darovani venec, izrečeno sožalje, pihalno godbo, Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Troj ar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. poslovilne besede ob grobu in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi domači Boh. Bela, 29. 3. 1982 se zahvaljujem vsem sodelavcem LIP Bled za bližjim sodelavcem za podarjeni venec, Godbi in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. izrečeno sožalje, na pihala Gorje sin Ivan Nagradna križanka Rešitev pošljite uredniškemu odboru do 5. 5. 1982 Nagrade: 1. 1.000,00 din 2. 750,00 din 3. 500,00 din in še dve knjižni nagradi