I]nbl]ai!2, torek 29« decembra 1931 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šeleo-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praha čialo 78.180. Wien št. 105.241. Bnn Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582) Cd je: Kocenova uL 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu. ffia Otvoritev zasedanja Narodnega predstavništva Otvoritvena seja bo najbrž volitve v Beograd, 28. decembra, p. Priprave za •volitve senatorjev, ki ee bodo vršile v nedeljo 3. januarja, so končane. Takoj po volitvah, dne 4. januarja, se sestane državni odbor, da ugotovi končni rezultat volitev ter izida izvoljenim senatorjem potrdila o izvolitvi. Državnemu odboru bo tokrat predsedoval predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu dr Dušan Subotnr. ker kandidira dosedanji predsednik državnega oJbora dr. Rad triov i č za senatorja. Novoizvoljeni senat se bo sestal ekrog 10. januarja Verifikacija mandatov bo trajala predvidoma štiri do pet dni, teko da bo svečana otvoritev zasedanja Narodnega predstavništva, to je Narodne skupščine in 6enata. najbrže šele 15. januarja. Beograd, 28. decembra, p. Včeraj so ee vršile na volišču II. občine Šk arije naknad- e 15. januarja - Naknadne Škarijah ne volitve. Kakor znano, je verifkadjski odbor Narodne skupščine na oenovi vloženih pritožib osparil mandat dr. Djardja Brank oviča ter odTedil zaradi raznih nered nos ti na tem volišču ponovne volitve. Pri včerajšnjih volitvah je dobil dr. Bran-kovič 321 glas, njegov sokandidat dr Milan Ilič pa 70' glasov. V zvezi z ostalimi rezultati v tem 'srezu bi bfrl torej izvoljen dr. Ilič. Ker pa je proti njemu vložil dok-tor Brank ov.ič ob priliki verifikacijske razprave v Narodni skupščini razne obtožbe, ki jih mora podkrepiti še z dokazi, bo o spornem mandatu na podlagi _ včerajšnjega volilnega izida in predloženih dokazov zoper kandidaturo dr. Ilica ponovno razpravljali verifikacijski odibor in zato še ni sigurno, komu bo pripadel sporni mandat. Razstava češkoslova ško-Jugoslovenskega kulturnega zbliževanja v Pragi V Strossmayerjevi biblioteki v Pragi je bila včeraj otvorjena razstava literarnih del naših in češkoslovaških pisateljev, ki delajo za kulturno zbližanje obeh narodov nega alpinističnega pdsaiteflija inž. J. D. Raušarja, dalje Frana Govekarja, dr. Ivana Laha m Boža Lovriča. Pri organizacij.! razstave so bdli posebno zaslužni biihriotekar Slovanskega instituta dr. Berkopec, ravnatelj kmjižnice v Narodnem muizegu lin znan prijatelj Jugoslovanov dr. Josip WoM in ravnatelj praske mestne kmjižnice dr. Thon. Razstava kaže kulturna dela do zadnjih podrobnosti >in ije zelo obsežna Vsi popoldanski! Listi prinašajo o otvoritvi obširna poročiila, tako da jo je smatrati kot' kulturni dogodek prve vrste. Praga, 28. decembra h. DopoMne Je bila ffvečano otvorjena razstava literarnega dela v vrstah češkoslovaških in jugosloven-»kiih pisateljev, ki delno a jo za čim tesnejše fcujjfcuruio zbližanje med obema narodoma Razstava je prirejena v okvriiru slavne ipra-©ke Strossanayenjeve knjižnice r Narodnem muzeju. Pobudo za razstavo je dal anani prijatelj Slovencev, urednik J. K. Strakaty iN a razstavi je »brano celokupno literarno delo prevajalcev i b jugoslovenskega oziroma češkoslovaškega slovstva, med njimi dela letošnjega [jubilanta Jana Hudca, zna- Namen brnske konference Dunajski demanti monakovske vesti o pogajanjih ČSR, Avstrije in Madžarske za ustanovitev podunavske federacije Dunaj, 28. decembra, d. »Miinchener Zeitung«, ki ima zveze s centrumom, je objavila brzojavko z Dunaja, da se bodo v kratkem pričela v Bmu pogajanja med češkoslovaško in Avstrijo, ter med političnimi krogi češkoslovaške in madžarske vlade o izvedbi načrta češkoslovaško - avstrijsko -madžarske podunavske federacije, ki ga propagira češkoslovaški zunanji minister in ki prihaja s tem v aktuelno stanje. »Der Mor gen« poroča glede na to vest, da so bila pogajanja v Bmu določena že ob priliki posvetovanj avstrijskih in češkoslovaških delegatov na Dunaju, na katerih je šlo za ustvaritev blagovnega ciearinga ined obema državama. Pogajanja, ki jih je vodil avstrijski sekcijski šef Schiiller, niso prišla do nobenega zaključka, zaradi česar so bila odgodena za tri do štiri tedne. Ker je za nadaljevanje predlagal sekcijski šef Schiiller iz kurtoaznih razlogov kako mesto v Češkoslovaški, so se sporazumeli za Brno, ki je Dunaju najbližje. Pogajanja v Brnu so po prejetih informacijah namenjena samo dovršitvi že na Dunaju pričetih razprav o blagovnem clearingu med obema državama. Kar se tiče optantskega spora med Češkoslovaško in Madžarsko, gre za stvar, ki je orišia v razgovor že spomladi l. 1930 v Haagu in je bila že takrat v splošnem rešena. Prav tako ie bilo v vsem prizadetim Madžarom priporočeno, jiai skušajo doseči rešitev svojih zadev s poravnalnim postopaniem pri praških oblasteh, kar se ie zgodilo, kakor poroča »Miinchener Zd-tung«, že za kakih 30 oseb. Da bi se iz tega ustvarilo kako politično vprašanje, je torei povsem nemogoče ia domneve monakovskega lista o kakih pogajanjih za ustvaritev češkoslovaško-avstrijsko-madžarske podunavske federacije. Budimpešta, 28. decembra, i. Božična izjava dr. Beneša, ki je odgovoril na intervju grofa Bethlena o načrtih carinske umje med Madžarsko, Avstrijo in Češko-slovoištvo, je napravila na gospodarske kroge in sploh vso politično javnost v Budimpešti velik vtis. Ideja o gospodarski zvez« treh srednjeevropskih držav je naš"a naklonjenost tudi pri madžarski vladi, kjer cenijo pomen zaščite gospodarskih interesov države in srednje Evrope. Madžarski politični krogi menijo, da bo dobfila misd o trojni carinski uniji v srednji Evropi konkretnejše oblike, ko se bodo v januarju prihodnjega leta pričela trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko. Tedaj bo dovolj prilike, da se ta ideja v polni meri razvije. Madžari so pripravljeni pristati na to, da se tendenca o carinski uniji med tremi srednjeevropskiimi državami realizira. »Az Est« je objavi vest iz Pariza, da sta izjavi dr». Gratza in dr. Beneša ieizvald zanimanje toda v francoskih političnih krogih. Večina listov se simpatično izraža o carinski uniji in podčrtava, da je bivši madžarski zunanji minister dokazal, kc je imel slične razgovore v Parizu, da je Madžarska pripravljena za osnovanje trojne carinske unije. V pariškem tisku sta se pojaviti tudi dve nekontrolirani vesti, da bo namreč grof Bethlen za Novo leto prišel v Pariz' in da bo sedanji ministrski predsednik grof Karolyi podal ostavko in prepustil svoje mesto svojemu predniku Betnlenu. Justifikaciji na Štefanovo Par/z, 28. dec. d. Na Štefanovo sta bili izvršeni dve justifikaciji. Justificiran je bil 181e*ni Gauchet. po rodu iz ugledne rodbine. ki je po smrti svojega očeta podedoval veliko premožen ie, katero Da je v kratkem času zapravil. Da bi prišel do novega de-n-aria, je napadel nekega pariškega draguljarja, ga umoril ter oropal njegovo trgovino. Gauchet ie odklonil pritožbo proti smrti obsodbi, kakoT tudi vložitev prošnje za pomiloščenie, češ. da je svoio kazen zaslužil, kar ie tudi izjavil, preden so ga odpeljali na Štefanovo pod giljotino. Pred smrtjo je prisostvoval maši. vendar pa je odklonil spoved in obha jilo, kakor _ tudi trad;ciionab čašo ruma in zadnio cigareto. Molče in ponolnoma miren je stopil pod giljotino. Justifikaciji je prisostvovalo nad 30^ oseb. Istega dne so v neki utrdbi pri Lvonn justi.fi ciral i podčastnika tuniškega strelskega polka Ahmed-a ben Mohameda, ki je pred letom dni pijan ustrelil nekega častnika ter hudo ranil vojaško stražo in soprogo nekega sergeanta. Po svojem deia-nju ie Ahmed ben Mohamed hotel izvršiti samomor, pri čemer pa je izgubil samo vid. Na Štefanovo so ga ustrelili Polet Bat'e v Tndijo Praga. 28. decembra g. Po zadn/jih vesteh fci so jih prejele Bat'ove tovarne v Zlinu. je Fockergevo letalo s tremi motorji, na katerem se vazi Bafova ek špedicij a okoli sveta, v nedeljo na poletu v Indigo pristalo v Jeruzalemu. Po trgovskih poslih je odprava asidaljervaia poiat sr Damask. Moratorij Nove Fundlanske Ottawa, 28. dec. č. Državi New Fun strait je vložil tožbo za odškodnino proffl izdajatelju Baedekerjevega potovalnega vo-diča, ker objaivlja neresnino trdiitev, da so prefoivalo! Dinanta ob pričetku voljne po-VBro&iili pokold med nemškim vojaštvom. Japonski državni proračun Teklo, 28. decembra AA. Novi japoosM državni proračun znaša 1397 milijonov je. nov, od tega 184 miljonov za vojaštvo m 212 HMJadonoT ea moraaraoc^ t Nova Saza reparacijskega problema Younsrov načrt za plačevanje nemških reparacij predvideva za primer, da bi Nemčija ne mogla izvrševati svojih obveznosti, posebno komisijo strokovnjakov, ki se mora na zahtevo nemške vlade sestati pn reparacijski banki v Ba-slu in proučiti gospodarski položaj Nemčije. Ta komisija se je Ietr-* res sestala v začetku decembra in ie tik pred božičnimi prazniki zaključila svoje delo. Poročilo komisije je plod dolgotrajnih in težavnih kompromisnih pogajanj ter ne predstavlja nikake senzacije ne v to ne v ono smer. Komisija se je otresla svoje ogromne odgovornosti s tem, da je v svojem poročilu dala deloma prav obema taboroma upnikov, angleško-ame-riškemu in francoskemu, na drugi strani pa tudi Nemčiji. Poročilo ne vsebuje nikakih konkretnih predlogov, temveč pravi, da lahko odloča o tako zaplete-»em problemu svetovnega obsega samo nova mednarodna konferenca zainteresiranih držav. Taka konferenca pa je no mnenju baselske komisije neobhodno ia kiujno potrebna. Misel o novi konferenci, ki naj izvede izpremembe Youngovega načrta, je i?«veda naletela na prijeten odmev v Nemčiji, kjer nasrlašajo, da so temelji sedanjega reparacijskega načrta zgrešeni, češ da Youngr ni računal z možnostjo gospodarske krize, kakršna ie sedaj nastopila. Očitajo mu tudi, da ie precenjeval plačilno sposobnost Nemčije in nemškega gospodarstva. Tudi v Angliji so zadovoljni s predlogom nove konference in Macdonald že roti zainteresirane države, naj se za božjo voljo vendar takoj odločijo za konferenco. Kakor kaže. si torej tudi Anglija obeta koristi od izpremembe Youngovega načrta. To je v zvezi s padcem angleškega funta. Dokler je funt stal trdno, so bili na Angleškem z Youngovim načrtom zadovolini. sedaj pa. niso več. ker ie zaradi Dadca njihove valute naravi angleški vojni dolg Ameriki za celili 25 odstotkov. Francoskemu stališču so baselski strokovnjaki ustregli v toliko, da so se strogo držali okvira Younerovega načrta ter izrekli le. da Nemčija ni zmožna plačati zaščitenega dela reparacij. O nezaščitenem delu poročilo baselske komisije ne govori niti besede, kar ie pač rnak, da po nienem mneniu Nemčija ta del reparacii lahko plača. Nezaščiteni del reparacii znaša okoli Pol milijarde mark in v Baslu vsaj službeno spioh ni prišel na razpravo. Da se bo v kratkem času sestala nova reparaciiska konferenca, o tem torej ne more biti dvoma,. Največjega porodna za nien notek bo brez dvoma stališče Zedinienih držav, ki ?r>. kakor znano, naivecii voini upnik Evrone, tako da gre koncem koncev pretežni del nemških reparacij preko morja. Hoovrov moratorii ie vprašan ie reparaciiskih plačil odložil za eno leto in s tem spravil celotni problem v silno ostro raz-voino fazo. Danes so znani pravi razlogi za Hoovrov korak, ki ga ie nemška, a deloma tudi druga evron°ka javnost v prvem navdušenju pripisovala velikodušju ameriškega predsednika. Ko pa se je za ameriško tezo močno zavzela tudi Anglija, se je kmalu pokazalo, da tiči za navidezno plemenitostjo goli interes ameriških bankirjev, ki so čisto slučajno zastopali tudi interese angleških denarnih mogotcev. Svet je izvedel, da imata Amerika in Anglija v Nemčiji naložena miiijardna posojila deloma javnim, še več pa privatnim gospodarskim podjetjem. In takoj se je pojavilo novo izrazoslovje za reparacijske dolgove nemške države in za privatne dolgove nemških podietij. Prve so pričeli imenovati »politične«, slednje pa s-gospodarske« dolgove in na temelju te razlike so Nemci ia, Anglija in Amerika začele složno odrekati prvenstvo reparacijskim plačilom ter zahtevati, da mora Nemčiia predvsem poravnati svoje kratkoročne, dasi kasnejše in čisto privatne obveznosti. Ameriški bančniki, ki so videli svoje naložbe v Nemčiji ogrožene, so se obrnili za pomoč na svojo vlado. Sklicevali so se nr? to, da so ameriška posojila v inozemstvu mogoča le s pristankom države in da zato država prevzema neke vrste jamstvo za te izposoiene zneske. Hoover 'ie moral hiteti, da ie v interesu ameriških bank z reparacijskim odmorom nekako zasigural možnost povračila nemških privatnih dolgov. Oškodoval ie s tem vse države, ki so na temelju mednarodnih nogodb imele nesporno pravico do nemških reparacii in koiih prvenstveno pravo pred privatnimi upnik1' pravno v nobenem pogledu ni bilo sporno. Velikodušne Hoovrovo ie bilo teda' kaj čudno, kaiti temeliilo je na kratenju tu iih pravic v korist ameriške plu-tokraciie. Enak interes na zavlačevaniu reparaciiskih plačil so iz sličnih razlogov občutili angleški denarni mogotci, še večiega pa seveda nemški finančniki Na srečo za maniše uoniške države ■»> francosko stališče drugačno. Francija zahteva slej ko prei redno plačevanje nemških reparaciiskih dolgov. Ta nie-na zahteva temelji deloma na spoštovanju mednarodnih obveznor-ti. ki tvoriio osnovo vse francoske nolitike, dedoma pa ie olaišana tudi z deistvom. da francoski kapital ni enako špekulatiyno na* lagal horendnih zneskov v Nemčiii. kakor so to delali Angleži in Američani Zato tudi Frareiii ni treba ščititi sličnih privatno-uoniških interesov v Nemčiii in T aval ie še pred dobrim tednom iziavil, da Franciia v rena~aci"tekem vprašan iu ne more popustiti, ker bi s tem priznala prvenstvo onim nemškim obveznostim. ki imaio značai čisto nrivatne špekulacije bankiriev. Svetovni interes pa je brez dvoma nadrejen interesom te ali one bančne skupine, ki se je v svojih računih vštela. Naloge, ki čakalo bodočo reoaracii-sko konferenco, so potemtakem zelo težke in zapletene. Treba bo v«e bistro-timnosti in naivečie dobre volje finančnikov in diplomatov, da bodo našli na konferenci vpai zasilen in začasen izhod, ker na definitivno rešitev v sedaniib. ča<=ih gospodarskega kaosa pač ni misliti. Nj, Vel. kralj v Parizu Ob priliki svojega bivanja v Parizu Je imel naš vladar važne razgovore s Sransoskimi državniki o vseh perečih mednarodnih problemih Pariz, 28. decembra. AA. Pod naslovom »Preprosto in diskretno živiljenj-e jugcslo-venstcega vžadarja v Parizu« je objavili Ust »Paris-M.idi« uvodnik, v katerem pravi med drugim: Dvanajst dni je že nas gost jugoslovenski kralj Aleksander, o katerem se lahko reče, da je v resnici diskreten. To bi najlažje potrdili novinarji, ki so neprestano željni doznati kaj novega. Tako so novinarji mogli poročati o prihodu kralja Aleksandra v Pariz, popisa1!« 60 lahko rudi drugi dan bivanja jagoeiiovenskega vladarja v Parizu, toda kaj kmalu so morali prcaic-Iiati pisati o obisku kralja Aleksandra, ker je zasebnega značaja in ker kralj Aleksander noče, da bi se o njem dosti govoriiio. Kakor je jugoslovenski Vladar preprost v Beogradu, prav tak je ostal tudi v Parizu; edino, kar je izpremeail, je dekor, njegovi običaj; pa 60 ostali isti. Kralj AltkHander navadno pregleda svojo mnogoštevilno pošto ob 8. aui 9. zjutraj, ko mu j!a. V razgovoru z njimi ni kralj Aleksander zamudil nobene prilike, da ne hi proučil velikih sodobnih problemov, zlasti vprašanja reparacij in razorožitve. V razgovoru z jugoslovenekiih kraljem Aleksandrom postane človek pozoren spričo točnosti in preciznosti njegove poučenosti ter njegove iskrene in odkrite presoje stvari, tako glede bodočih konferenc v vprašanju reparacij in razorožitve, kaikor tudi glede položaja v Srednji Evropi, glede razmer na Balkanu, spoštovanja pogodb in pogojev za varnost Junaška smrt angleškega kapitana Riga, 28. decembra d. V božični nofll .je prfišal veliki an^iteka parnik »Tjivon.ia-r, k>i je imel 3500 ton, severno Windaua v veliko stisko. Na naprosit am-e knice za poanoč so oflposlaM reševalni iparanik, kii ipa se mu je zaradi vohanja posre&Mo šele zijuftnaj na božični dan prnibližotii se ponesrečenemu pamiiku. Po ve&uroem nevarnem reševalnem delu so rešili posadko 22 mož, razen kapitana, ki po običaju starih mornarjev ni hotel zapustiti svoje ladje. Narodni poslanci meti volilci Vedno tesnejše vezi med prebivalstvom in njegovim! izvoljenimi zaupniki — Lepi sestanki v praznikih Zvesti svoj?, ob volitvah dani obljubi, da bodo tudi po izvolitvi ostali v trajni zvezi s svojimi volilci, porabljajo naši narodni poslanci tudi božični odmor v zasedanju Narodne skupščine za sestanke s prebivalci svojih vohln.h srezov. Razmerje med poslanci in volilci postaja na ta način vedno bolj psijateljsko, kar bo brez dvoma mnogo pripomoglo k temu, da bodo odločitve poslancev v Narodni skupščini kar najbolj odgovarjale volji in potrebam prebivalcev. Danes objavljamo poročila o sestankih, ltl so iih Imeli z volilci narodni poslanci: župnik Janko Barle, Lcrvro Petovar, dr. St. Rape in Anton Krejči. V Središču Središče ob Dravi, 17. decembra. Narodni poslanec za ptujski srez g. Lov.ro Petovar je porabil božične počitnice, da zopet stopi v stik s svojimi volilci. V času do prihodnjega sestanka Narodne skupščine bo priredil še več zborovanj po ptujskem srezu. Prvo zborovanje je imel na Štefanovo v Središču ob Dravi. S Središčem je začel zato, ker je bila volilna udeležba na tem volišču v vsem srezu relativno najmočnejša. Krasno tisipelo zborovanje, katerega s« je udeležilo nad 200 zavednih volilcev in ki mu je prisostvoval tudi narodni poslanec dr. Ljudevit Pivtko, je otvoril ter spretno vodil predsednik krajevnega akcijskega odbora g. Franjo Robič. — Po njegovih pozdravnih besedah je podal nar. poslanec g. Petovar obširno poročilo o delu, odnosno načrtih kluba narodnih poslancev, podrobno pa se je bavil zlasti z načrti Ln zahtevami »tov. poslancev ter prečital tozadevno spomenico, ki vsebuje glavne potrebe dravske banovine. Spomenica govori o žitnem monopolu, o preureditvi državnih in avtonomnih davkov ter trošarine na vino, o znižanju obrestne mere in utkremih za razdol-žitev kmetov, o pojačanju delovanja Agrarne banke itd. Izčrpno poročilo g. poslanca je bilo z odobravanjem sprejeto. Za njim je spregovoril narodni poslanec dr. lAudevit Pivko, stari znanec in prijatelj Središča/nov. Osvetlil je predvsem zločinsko početja tistih, ki so delovali do napetosti, ki vi? d a danes na denarnem trtM in ki je ne bi bilo, ako lastni Inidje ne bi širili nezaupanja v naš dinar. Storili so to iz nekake maščevalnosti in užaljen-osti, ker sta jih novi čas in režiim potisnila ob stran. Omenjal je dalje, da je oriši o v novo narodno skupščino tudi iz drugih pokrajin toliko novih, svežih, jugoslovensko orijemtiranih sil, da je uspešno delo te Narodne skupščine v vsakem oziru za*l«urano. Tudi govor dr. Pivka je bil sprejet z največjim odobravanjem. Predsednik zbora je dal na glasovanje resolucijo, ki izreka nar. poslancu Lovru Petovar ioi nolno zaupanje Ln se glasi: »Volilci, zbrani na sestanku dne 26. decembra v Središču, so poročilo svojega poslanca Lovra Petovarja sprejeli enodušno na znanje.' U verjemi »o, da bo naš poslanec, zavedajoč se resnosti našega gospodarskega položaja in poznavajoč težlooče vseh stanov, usmeril svcfje prizadevanje v to, da s svojim delom v Narodni skupščini in izven nje pripomore k omiljen ju težkoč, s katerimi se borimo in pomaga najti pravo izhodišče iz sedanje splošne krize. Zbrani volilci izrekajo svoj emu poslancu polno zaupanje.« Resolucija je bila sprejeta soglasno in z navdušenjem, naikar je bil izvoljen še pripravljali odibor za snujočo se krajevno organizacijo nove vsedržaviie stranke. Za predsednika je bil izvoljen g. Franjo M. Robič, v odbor pa gg. A. Kolarič, župan središki, M. Raikiuša, zaupan občine Ob rež, I. Tomažič, žmpan občine Vitan in Fran Špendija. župan občine Šalovci. Po izvolitvi je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, ki je znova pokazalo, da sta trg Središče in okolica odločno za politiko narodnega in državnega edinstva in za knstruktivno im složno gospodarsko delo in da za vselej odklanjata tiste, ki bi radi privedli nazaj čase zaslepljenega stran-karstva, ki je našemu narodu naneslo ze to-liko gorja in škode. V Škofji Loki Škofja Loka, 28. decembra Za prijateljski sestanek narodnega poslanca g. Janka Barleta, ki je bil preteklo nedeljo ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici, je bilo med volilci veliko zanimanje. Dvorana je bila nabito polna mož in fantov iz meeta. olkoll/iških •vasi in tudi obeh dolin. Sestanek je otvoril s prisrčnim pozdravom na popularnega g. poslanca notar v škof M Loki g. Stevo Šink. Kot vse-Icj, je g. Barld tudi tekrat pckazal globoko, resno in trezno premišljeno voljo do koristnega dete. Naš novi parlament sicer še ni priče! s pravim delom, vendar je videti pri vseh poslancih krepka voija, da se narodu iz težkega gospodarskega položaja zares pomaga. Gotspod Barle je navajal potek dosedanjih skupščinskih sej, konstituiranje poslanskega kluba in njegovih odsekov, postopanje poslancev iz dravske banovine in temeljne smernice poslancev v gospodarskem in političnem ozdru. Rovar-jonje šc ni pojenjalo, vendar vsi napori preslepljcnih strai.karjev ne bodo mogli zaustaviti mogo&ioga konstruktivnega dela za državo. Nam vsem je v sedanjih neugodnih časih treba potrpeti. Včasi je tudi prav težko spraviti v sklad interese posameznih banovin, ker prihajajo predlogi, ki so si poipounoma navskrii?.. naloga poslancev pa mora biti, da najdejo zlato srednjo pot in čim bolj upoštevajo potrebe svojih volilcev. Starološki župan g. Anton Hafner je navadci 28 predlogov gospodarstkoga, socialnega. poht»enega in &bče upravnega značaja. (Kiuluk, omiljenje zavarovanja pri OUZD, odprava komisij za manjše obrtniške obrate, odprava nemške korespondence, kjer ni to nujno potrebno, žitni monopol, izvoz lesa, znižanje železniških pristojbin za prevoz poljskih pridelkov, revizija davkov, vodovod staroloeke občine, elektrifikacija, stanarina za učiteljstvo itd.) R ara a tel j mlekarske sode v škofji Loki g. Inž. Srečko Šabec je govoril o potrebah te šole, zlasti o nujnosti novega poslopja, ker se v sedanjem pouk ne more razviti, kakor bi bilo potrebno. Zastopniki obflHne Zmi-nec eo iznašli potrebe svoje občine Indu-strijec g. Franc Dolenc je govoril o tem, kaika mora biti štednja države in banovine, da se sedanja kriza ne bo še poostrila Za Škofjeloški akcijski odibor, ki bo stavil svoje predloge pismeno, je govoril nadzor- nik Vinko Zahrastni*. SkofjeAoški žup*n Josip Hafner je želel revizije zakona o kal-drmini, ker po sedanjem načinu mnogi kraji nimajo od kaMtmine prav nikake dobrote. Govorilo ie šc par navzočih volilcev, nakar je predsednik g. Šibk zaključil lepi .sestanek. Zborovalci so 6e raz-šli med prisrčnimi ovac i jami svojemu poslancu. V logaškem srez« V nedeljo 27. t m. je priredil poslanec dr. Rape več Informativnih sestankov v logaškem okraju, da svojim volilcem poroča o dosedanjem delu poslanskega kluba in da se istočasno informira o željah in tožcjaJi poedincev. Obiskal je Dolenji Logatec, kjer se je v gostilniških prostorih pri Kuncu v jutranjih urah po prvi maši razgovarjal z volilci ln pojasnjeval postopek, ki ga imajo uvesti za dosego svojih želi. kakor tudi prevzemal razne prosil ie. da jih osebno izroči na pristojnih mestih. Ob 10. url se je vršilo lepo uspelo zborovanje v Gorenjem Logatcu, kjer so volilci z zanimanjem sledili izvajanjem svojega poslanca ln mu prirejali prisrčne ovacije. Kliub enourni zamudi so zborovalci v HotedršicI pričakovali polnoštevilno poslanca dr. Rapeta ter preko kosila do pol 2. popoldne poslušali njegov zanimivi referat o političnem položaju in o delu poslancev v Beogradu. Zahvalili so se po g. Albrehtu za pozornost, ki jo dr. Rape izkazuje kot poslanec logaškemu sressu, posebno toplo pa so pozdravljali složno delo vseh poslancev za izboljšanje težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahajamo. V Planini se je veliko število poedincev zateklo k poslancu po nasvete, tako da Je nepretrgoma dve uri v prijateljskih po- menJrih in nasvetih tudi tu dokazal voljo do pomoči ter pravo pojmovanje bede, ▼ kateri se naše ljudstvo danes nahaja. Na Uncu je g. poslanca pričakovalo izredno veliko število prijateljev, ki so se z dolgotrajnim odobravanjem zahvalili za izčrpno poročilo o započetem delu narodnega predstavništva. Stavljali so na poslanca razna vprašanja, dr. Rape pa jim je v poljudnih besedah ln stvarno odgovarjal. P» prijetnem razgovoru, ki je v srca vseh vlil zaupanje v boljšo bodočnost, so naprosili svojega poslanca, da se čim češče javlja med njimi. Zadnji zbor v tem dnevu se je vršil na Rakeku v gostilni pri Domiclju. Za izčrpna izvajanja se je zahvalil poslancu g. šu-šteršič, ki je poudarjal, da je pot ki Jo hodijo poslanci, pravilna, ker so med sebej složni in ker predvsem povsod in vsak hip iščejo stika z onimi, ki so jim izkazali pri volitvah zaupanje. Posebno se je še zahvalil poslancu za skrb. ki jo izkazuje srezu, ker je v kratki dobi po zadnjih volitvah eedaj že tretjič pri obhodu med volilci. V Poljčaiiah Poljane, 27. decembra Tudi božične praznike je izrabi narodni pos'anec g. Anion Kreiči, da pohiti med svoje volilce, iim poroča o gospodarskem stanju in se informira o niihovih težniah m ž^jab. V Poljeanah je imel v nedelio dopoldne v crostilni Bauman »ijaino obiskan sp-stanck. G. poslanec je ob splnšni pozornosti zborovalcev poročal o danačniem gospodarskem stanju. Sledila i<» živahna^ debata o ra/.n:h perečih gospodarskih vprašanjih, posebno o vedno slabšem položaju r.nšegi kmeta in kako bi s<* vsai za silo omilila s**-dania kriza kmetijstva. Govorilo se je tudi o pSeničnem monopolu, o novem lovskem zakonu in o težkočah. ki jih imaio občin« pri sestavljanju proračunov. G. poslanec ie pokazal živo zanimanje za vsa ta vprašanja in toliubil. ila bo opozoril nanie tudi vse svoje tovariše v poslanskem klubu. Nesrečen konec lova na Dolenjskem Napad kmečkih fantov na lovce — Dva usodna strela Novo mesto, 28. decembra. Letošnji božični prazniki so se po nekaterih naših krajih proslavili žal tudi s krvjo. Posebno krvav dan je bil praznik sv. Štefana v Dol. Straži in Srednjem Lipovcu. V Dol. Sfmži so imeli lovci te dni v revirju g. Teleslkinija in g. Rakošeta napovedan lov. Po lovu so se lovci zbrali v vaški gostilni g. Petreta, kamor so prišli okrog 14. V gostilni je bilo tudi neikaj domačih fantov, med njimi nad 20 let stari Anton Župančič. V fantovski družbi so pričeli zbijati šale na račun lovcev, ki so ustrelili lc nekaj zajcev. V prvi vrsti so se domači fantje znesli nad lovcem Josipom Šiško iz Sel. Ko je ta odšel iz gostilne po stopnicah na cesto, so prihrumeli za njim tudi fantje, ki so ga pričeli ponovno kar na lepem izzivati. Prvi med njimi je bil Župančič. Prihitel je za njim iz gostilne, čeprav ga je zadrževal lovec Fabja-n. Ko je Šiška videl, da ga preganjajo, je obrnil svojo puško proti Župančiču ter sprožil. Strel je fanta zadel v desno stran prsi ter napavil veliko zevajočo rano. Hudo ranje- Major Joža Župančič f Ljubljana, 28. decembra, fe Novega Sada je prispela žalostna vest. Nenadne smrti je tam umrl g. Joža Župančič, letalski major. Izgubili smo z njim enega izmed »asov« naše avijaoije, enega naših najsmelejših Ln najboljših pilotov. Joža je zaradi svojega tehničnega znanja, -smelosti rn junaštva po pravici užival velik sloves ne le v naši vojski, temveč tudi v inozemstvu. Njegova smrt je za naše letalstvo kruta izguiba Žalostna novica je globoko presumila ne Is sorodnike, temveč tudi številne njegove znance in prijatelje. Po rodu je biil Joža Župančič Idrijčan, njegovi svojci pa bivajo v Preserju. Bodi mu ohranjen časten snomin, bridko prizadeti niegovi obitelji izrekamo iskreno sožal i e. Ustanovitev nemškega vrtca v Kočevju Beograd, 28. dec. p. Z odlokom ministrstva prosvete je bil na prošnjo podružnice Schvabiseh-deuitsoher Kuiturbunda v Kočevju otvorjen zasebni nemški otroški vrtec v Kočevju. Razširjenje vodovoda v Rogaški Slatini Beograd, 28. decembra AA. S ftoieipom graidibeneiga mrim istra se dovoM raiz&iritev vodovod«, v Rogaški Slatin-} za iproračimsfko vsoto 1.838.342 Din. Izvršitev teh del gre v breme .posojila adrajTiillšike uprave pri Iba-novinskl hranilnici. Tragična smrt ugledne Zagrehčanke v Ormožu Zagreb, 28. dec. n. Iz Ormoža je prišla vest, da je tam tragično umrla Zagrebčan-ka Ksenija Saračevideva. žena prokirrista tvornice likerjev Arko. Bila je mt*sliman-ka, rodom iz Binjaluke. V ormoškem sanatoriju dr. Majeriča si je zdravila živce. Šetala se je ob Dravi, pa je nenadoma padla v vodo. Ljudje so sicer prihiteli, da bi ji pomagali, toda med tem je žo utonila. Senzacijonalen proces proti požigalcem v Zagrebu Zagreb, 28. deccmbra. n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je pričel senzacionalen proces proti 12 posestnikom, ki so iih obtožili, da so v zadnjih petih letih požgali svoje hiše in senike, da bi dobili zavarovalnino. Nikoli Pajiču so dajali po 200 do 1000 Din, da jim je požgal domove. Zastopniki zavarovalnih družb »Triglav«, »Croa-tia«, »Jadran«, »Beogradska osiguravajuča zadruga*, »L. National«, »Royal« in »Du-nav« so dokazali, da so bila njihova podjetja oškodovana za milijonske vsote, ki so jih izplačala na račun zavarovalnine. Šele pozneje, ko so pričeli dvomiti, da .bi bilo prav v Karlovcu in okolici mogoče tolikšno število požarov, so uvedli preiskavo in dognali, kako so hišni posestniki špekulirali s svojim zavarovanjem. Hišne posestnike so prijavili sodišču. Proces, ki bo gotovo vzbudil veliko zanimanje, bo trajal bržkone več dnu nega Župančiča so prepeljali v moško bolnišnico. O dogodku so obvestili novomeške orožnike, ki so takoj začeli poizvedovati in so dognali, da so nesrečni dogodek, povzročili nasilni fantje. V Srednjem Lipovcu so bili ljudje na praznik po večini v svojih zidanicah. O rmraiku so se vračali proti domu. Med njimi je bil tudi posestnik Jože Vidmar z ženo in posestnik o vim sinom Dominikom Piža-nom. Ko so prišli v vas, so se ločili Kmalu potem, ko je prišel domov, je začu! P»-žan od Viktor j eve hiše razburljive glasove. Stekel je takoj k Vidmarjevim, kjer je zapazil, da se stari Vidmar otepa ljudi, ki so mu hoteli s silo odvzeti lovsko dvocev-ko. Piža;n se je takoj postavil ob Vi dinarje vo stran in pograbil za puško. Močnejšemu nasprotniku »e je posrečilo, dh mu jo je iztrgal 5z rok, pri tem pa se je puška po nesreči iziprožila m strel j« zadel 201 et-nega Pižana v desno koleno, ki ga je popolnoma deformiral. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico v Kandijo. V Splitu se kopljejo Split, 28. dec. n. Nad mestom m ofcofaeo je zavladalo izredno lepo vreme. Mladi svet se že tri dni koplje Kopališči »Jadran« in »Gusar«: ste polni kopalcev. V Splitu je že tuidi precejšnje število tujcev. Smrtna obsodba v Somborn Sombor. 28. dec. p. Tukajšnje sodišče je danes razglasilo sodbo v senzacionalnem procesu proti trgovcu Vinku Schneevretssn, ki ja bil obtožen, da je umoril svojo pri-Icžr.ico Emo Gross in njeno 161etno hčerko Dano. Scfoneeweiss je več let živel z Gro^sovo v kon«kubinatu, nazadnje pa j« začel dvoriti tudi njeni hčerki, ki je veljala za lepotico in je tudi ž njo imel raumer-je. Ko ie Grossova za to izvedela, ga je naznanila oblastem. Kmalu po tem so našli Grossovo in nieno hčerko umorjeno. Sum je padel na Šehmewerssa, ki pa je krivdo vse do zadnjega zanikal. Vse okolščine pa so govorile proti njemu in sodišče je danes obsodilo na smrt na vešaiih-Schneeweiss je sprejel sodbo popolnoma mimo ter je takoj po razglasitvi prijavil po svojem odvetniku priziv. Proces je spremljala javnost z ogromnim zanimanjem. 50.000 priimkov poitalijančenlh v tržaški pokrajini Trst. 28. decemlbra ž Tržaška prefeikrtnra je .izdala doslej 10.500 dekretov za polta^i-jančenae /priimikov v Tr&tu na iprediLožene prošnije ioi 2500 dekretov za nraa»5 za 50.000 oseb. Paš'isti'čnii t-s>k naiznamija, da. bodo oblasti pospešile izprememibo priimkov po vseh primorskih pokrajinah, taiko da bodo 'meln kmalu vsi državnjani v skrt Kraijimd italijansko zvečene priimke. Druga bomba v Lrvornu P.im, 28. decembra s. V Tjivarsra je eksplodiral blizu fašističnega doma pe(kl€w»>rl stroj, kij je Ml položen v ka.nal. Eso]owiiia je raznesla hodnik, tlovež&ih žrtev nI bčio. Vremenska napoved Zajrr^bška vremenska napo red ra dane»i Pretežno oblačno, megleno. Temperature zmerne, nekol:ko bolj toplo, vse kaže, da e« bo vreme poslabšalo. — Situacija »ferajšnje-ea dne: Pretekle dni ie prevladoval nad srednjim delom in južno polovico Evrope anticiklon, na severu pa so imeli barometr-sko depre®:jo. ki je sedaj pričela prodirati proti jusu, ker ie anticiklon oslabel. Oblačnost se je povečala, temperature so narasle. V naših krajih se ie na zapadu pojavilo deževje. Pritisk je padel od 5 do 9 mm, najbolj v središču države. Temoerature so narasle za 1 do 9 stopinj, najbolj v zapadnih gorskih krajih. Dunajska vremenska napoved za torek: Milejše vreme ee bo držalo le malo Časa. V enem ali dveh dnevih bo pritisnil hladnejši severozapadni zrak, morda tudi 8 padavinami Naši kraji in Nj. VeL kraljica Marija v luči pariškega tiska Pariški dnevnik »Excelsior« objavlja razgovor svoje urednic^ z jugoslovensko kraljico Marijo ter pravi v uvodu svojega daljšega članka: Kraljičine oči so jako modre in zelo svetle in njih prodirnost občutiš še prej, preden jih človek še dobro vidi. To je pogled, k: prodira. Razgovor se je začel o pariški kolonialni razstavi in je Nj. Vel. kraljica dejala: »Na razstavi sem bila vsega štiri dni, a to je zelo kratek Čas, da bi si lahko vse ogledala.« Glede malih princev je urednica vprašala, če Nj. Vel. kraljica verjame, da so Ea vzeti za božičnega dobrotnika, ki dona-ša razne darove. Odgovor: »Po pravici vam povem, da tega ne vem in razumeli me boste, da jih o tem tudi ne morem izpraše-vati. V vsakem primeru pa se moji sinovi obračajo na mene zaradi vsega, kar žele imeti. Vem, da ne pišejo pisem božičku, v katerega pa mogoče tudi zaupajo.« Na vprašanje, kakšne igrače bo princem prinesla iz Pariza, je Nj. Vel. kraljica odgovorila: »V prvi vrsti mehanične igrače, ker takšne želita posebno najstarejši in najmlajši sin, dočim ima princ Tomislav cvetje najrajši. S cvetlicami se zelo rad igra tn ko jih razvrščuje, kaže mnogo okusa. V tnali hišici, kjer princi stanujejo, mu je sploh ves cvetličnjak na razpolago. Princ Tomislav vstaja na vse zgodaj in sam izbira cvetlice za okras, to pa vedno s prav dobrim okusom.« Ker ji je znano, da jugoslovenski kraljevski par mnogo čita, se je urednica po-jcanimala tudi glede nakupa novih knjig. »Vedno kupujem knjige,« je odgovorila kraljica, »in sicer dosti knjig, mogoče celo preveč. Kralj Aleksander kupuje francoske knjige in skrbi za francosko biblioteko. Jaz pa se brigam za izbiro angleških knjig in vodim angleško biblioteko.« Na vprašanje, za katere knjige se posebno zanima kraljevski soprog, je Nj. Vel. kraljica odgovorila: »Vse čita, kar se mu zdi zanimivo. Kralj se sploh zanima za vse. Pa tudi jaz. Vse je treba poznati, zato se je tudi težko opredeliti za te ali one pisatelje. človeku se najprej zdi, da mu prija kakih pet pisateljev, potem pa mu prijajo še drugi in to število stalno rase in tako je naših priljubljenih pisateljev vedno več in več.« Ko je prišel razgovor na ženska in politična vprašanja, je dejala Nj. Vel. kraljica Marija: »Jaz sem popolnoma izven vsake politike in sem srečna, da je tako. Imam tudi preveč dela s svojimi otroki in z dobrodelnimi ustanovami. V glavnem pa mi največji del mojega časa izpolnjuje skrb za otroke. Ženska, ki se posveti politiki, naj bo tudi posvečena samo temu delu. To pa ni naravna vloga žene, še mnogo je drugih nalog. Dovolj posla ima vsaka žena v svojem domu « Francoska novinarka je po poteku tega razgovora naglasila, da more osebna akcija Nj. Vel. kraljice Marije služiti kot dokaz, kaj zmore žena s svojo inicijativo in pomočjo koristiti narodu ob raznih težkih prilikah. Kraljica pa je vse to prekinila z ljubeznivimi besedami, da bi rada tudi ona marsikaj slišala od zastopnice pariškega tiska. Do tega pa ni prišlo, ker so bili medtem prijavljeni razni odličniki, ki so se že prej želeli predstaviti Nj. Vel. kraljici Mariji. Starši dijastva proti deljenemu pouku Na velikem zborovanju v Mestnem domu je bila soglasno sprejeta posebna resolucija dnevnega potika. Njen govor je bdi! na zahtevo vseh udeležencev in v svrho informiranja javnosti odposlan redakcijam vseh li- Ljubljsna, 28. decembra. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se S drugim semestrom letošnjega šolskega leta uvede na vseh srednjih šolah deljeni pouk. Odlok, s katerim je določeno, da se ki ffši' pouk dopoldne io popoldne, je r prvi vrsti prizadel starše onih dijakov ki ne stanujejo v Ljubljani, temveč morajo prihajati ali se voziti v mesto iz bližnjih krajev, pa tudi iz daljmje okolice linib-Ijanske. Vzbudil je med starši razumljivo vtzmemirjenje. Zbralo se je v nedeljo dopoldne v Mestnem domu nad tisoč roditeljev in skrbnikov iz mesta in prostrane okolice. Shodu je prisostvovalo tudi več vzgojiteljev, zlasti učiteljev iz okolice ter profesor Sodniiik in zastopnik načelnika prosvetnega oddelka banske uprave. Predsedoval je posestnik iz Šmartnega ob Savi g. Udovič, glavni referat pa je podala zdravnica ga. dr. Ana Zalokarjeva, ki je v tehtnih fevajanjih navedla vse momente higi-jemskega, pedagoškega im gospodarskega enačaja, ki so važen ugovor uvedbi celo- stov. Takoj nato s« je razvila živahna ddbata in so se k besedi oglas® zastopniki vseh stanov. Naposled je bila sprejeta naslednja resolucija: »Celodnevni pouk je v vseh ozirih škodljiv in je nedopusten za vse srednje šole dravske banovine: 1. iz pedagoških in didaktičnih razlogov, 2. iz zdravstvenih razlogov, 3. ker zadene v prvi vršiti gospodarsko šibke sloje, zlasti kmečke in delavske družine, 4. ker ograža zdravljenje in normalni razvoj naše inteligence io celotno narodno kulturo. Zato protestiramo starši proti uvedbi celodnevnega pouka in prosimo g. ministra za prosveto, da uvedbo celodnevnega pouka ukine.« Resolucija je bila brzojavno »poročma prosvetnemu ministru, posebej pa bo Izročila deputacija širšo, utemeljeno resolucijo banski upravi. Marija Skrinjarjeva f Iz Križa pri Tomaju na Kras« prihaja žalostna vest da je umrla v petek. 25. t. m. zvečer med 18. in 19. uro gospa Marija Skrinjar feva. Im« pokojnice je slovenskemu ljudstvu, slasti našemu ženstvu v Italiji spi osmo znano. V javnost je prodrlo posebno med leti 1808 m 1919 v zvezi s snovanjem in življenjem Zavoda sv. Nikolaja, ki je bil zatočišče za služkinje in slične ženske posle. Pokoj niča ie bik kakor ustvarjena za mater vseh bednih in podpore potrebnih, delila pa jim ni samo materialnih dobrin, ampak iih je tudi učila in vzgajala s sočutno človeško besedo. Število njih, ki jih je s tem očuvala gmotne io duševne propasti, je velikansko. Sreča drugih pa je žal postala njena lastna nesreča. V zavodu, ki ga je soustaoav-liala in mu dolga leta stala na čelu, si je Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-Sci v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. skrhala zdravje. Zaradi tega je morala prepustiti vodstvo ustanove drugim ter je poslej bolj od strani, a nič manj intenzivno zasledovala njen razvoj in njeno usodo. Do 1. 1919, ko se je zavod preustrojil in prešel zaradi novo nastalih razmer v druge roke, ni nehala skrbeti zanj in za vse, ki so iskali v njem moralne opore in gmotne pomoči. Njen dom v Trstu je bil ognjišče v prvi vrsti zavednega slovenskega ženstva. Prihajali pa so k niej mnogi tržaški javni delavci sploh. Malo ie menda teh mož, ki ne bi bili poznali pokojnice po njenem neizčrpnem idealizmu, duhovitosti io prooicavi duševnosti. N4 socialnem polju je storila ogromno delo, nič manjši pa ni bil njen vpliv na razvoi slovenske zavednosti in nacionalnosti v Trstu in okolici. Bila je rojakinja, učenka in prijateljica Simona Gregorčiča, čigar rodoljubje in domoljubje jo je do zadnjega prevevalo z iskreno prepričevalnostjo. Z Gregorčičem si je do njegove smrti mnogo dopisovala, korespondenco pa je že ped leti izročila v roke, ki jo bodo očuvale propada in jo ohranile potomstvu. Pred par meseci je obhajala zlato poroko s svojim značajnim in zvestim soprogom Simonom Skrinjarjem. Niihče ne bi tedaj slutil, da bo duševno tako čvrsta in čila, pobudna in delovna žena kmalu zatisuila svoje oči. Umrla je med preprostim ljudstvom, kamor jo je na stara leta vleklo srce v zavesti, da človek ne živi zaman dokler diha zrak svoje zemlje, deluje med svojim rodom in neguje svoj jezik. Ustanovitev učiteljskega ekskurzijskega odseka Liubljana, 28. decembra. Sledeč vzorom češkoslovaških in poljskih tovarišev so si naši učitelji danes ustanovili ekskurzijski odsek, ki hoče nuditi možnost spoznavanja ožje in širše domovine pod sprejemljivimi pogoji. V prvi vrsti je pa novi odsek, ki je člen v verigi idejnih učiteljskih stremljenj, namenjen učitelj-stvu, ki mu bo s to samopomočjo omogočeno v teh kritičnih časih poglobiti in razširiti svoje duševno obzorje, saj le učitelj s temeljitim znanjem more zapustiti vidno zarezo svojega dela. Ustanovnega zbora, ki se je vršil v Učiteljski tiskarni, se je udeležilo leno število učiteljstva. Zborovanje je ob 10. otvoril poverjenik JUU g. Dimnik, ki se je v prvi vrsti zahvalil pobornikoma te"a odseka gg. Jožetu Zupančiču iz Litije ter Dragu Su-pančiču vz Ljubljane, Orisal je potrebo in podal smernice novega odseka zagotavljajoč vso potrebno zaslombo in strani JUU. Soglasno je bil nato izvoljen naslednji odbor EO: predsednik g. Jože Zuroančič, podpred-c^Hmca rt^č. Pa.v'a Močnikova. tajnica ga. Štefanija Podbevškova, blagajnik Josip Mihelič, poslovodja Drago Supančič, odborniki Lojze Hofbauer, Viljem Kus in Albina Tra-vnova. Določeni so bili tudi poverjeniki za nekatere sreze. Iz predsednikovega govora in debate navajamo: odbor bo upoštevaje želje udeležencev, ki so lahko tudi it^ven učiteljskih vrst, sestavljal za predlagane ekskurzije vse načrte, minimalni stroškovnik, oskrbel hrano, stanovanje, vodnike, izroosloval olajšave itd. Udeleženci naj vlagajo svoj ekskurzijski fond v stanovsko hranilnico, kjer bodo imeli odprte račune. Pri zidanju Učiteljskega konvikta naj bi prišel s pomočjo banovin ske in državne podroore v načrt poseben trakt, ki bi bil namen i^n šolarskim io stičnim ekskurzijam, kakor je to n. pr. na Dunaju »Sschullerherber^e«. V zvezi s tem kaže izvesti akcijo za zidavo lastnega okrevališča ob morju, za kar naj bi se iizposloval denar, ki ga je učiteljstvo, v kolikor bo pri-strlo, plačalo Nabavil jalni zadrugi. Sestava poslovnika naj se pospeši, ker bo naše učiteljstvo najbrž že za Bimkošti napravilo svoj prvi izlet z avtobusi na Koroško. Novemu odseku, ki je v najboljših rokah, želimo obilo uspeha io podpore od strani odločujočih faktorjev. Samo še danes NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Oglejte si tako] film ljuibavneiga čara, pustolovščin pomorskega kapitana isi njegove vladarice. V glavnih vtogah HANS ALBERS ANA STEN HEINZ RttHMANN Najnovejši Foxov zvočni tednik! Ob 4„ y*8. ta 9K zvečer. ELITNI kino MATICA Telefon 2124. Policijska kronika po praznikih Ljubljana, 28. decembra. Hudo nesrečo je doživel med praznika na Krvavcu odvetniški pripravnik g. Oskar Tominec iz Ljubljane. Na Štefanovo je tako nesrečna padel z neke skale, da si je zlomil levo nogo. Drugi ponesrečenec je sluga pri banski upravi v Liubljani Rudolf Lam-pič, ki je padel v nedelio popoldne na cesti v Ornučah im si zlomil desno roko. — V Smledniku je nastal v nedeljo zjutraj hud (o )' > Cena Din 36.—- Vsaka gospodinja je navdušena od prav tako koristne kakor tudi lepe, umetniško izdelane doze, katere vsebina, kg najfinejše, neškodljive kave Hag, Vam daje še užitek in zdravje. Privoščite sebi kakor tudi svojim sorodnikom in znancem to veselje. Vsaka dobra trgovina z živili ima naprodaj DARILNO DOZO KAVE HAG pretep. Fantje, med hjimi 19-lerfni sin po-sestnice Adolf Jeraj, so se zabavali v Mo-žinovi gostilni. So pa pregloboko pogledali v kozarček in se v prepiru razdvojili v dva tabora. Kajpak je sledil hud pretep in je nekdo Jeraja sunil z nožem v hrbet. — Vsi navedeni poškodovani se zdravijo v ljubljanski bolnici. V neki baraki v Gramozni jami ob Vodovodni cesti je bilo ob praznikih prav živahno. Ponoči je prišlo celo do raznih izgredov, kar je dalo povod sosedom, da so pozvali stražnika, ki je v baraki našel družbo bosanskih zidarskih delavcev, v njihovi sredi pa mlado dekle, zaradi katere je baš prišlo do nesporazumov. Stražnik je napravil red in pozval komaj 18-letno Av-gr to, doma nekje iz radovljiške okolice, s seboj na policijsko upravo. In so ugotovili, da se je nesrečna Avgusta zadrževala v Ljubljani že nekaj tednov, zadnji čas pa je životarila v baraki delavcev. Uvedena je preiskava. Neprevidnost se maščuje. Neštetokrat smo že svarili ljubljanske gospodinje, naj ne puščajo sušečega perila zunaj na dvorišču brez nadzorstva. Zlasti pa se maščuje taka neprevidnost gospodinjam, ki puste perilo na dvoriščih in vrtovih tudi ponoči. Vedno se najdejo ljudje, ki oprezajo za takimi priložnostmi. Tako je modistimja Julija v Mostah te dni sušila na dvorišču dva lepa žemperja, ki se ju je polastil v mraku neznan tat. Vredna sta okrog 300 Din. Trgovka Marjeta Kavčičeva z Loga pri Mengšu se je pomiudila dopoldne v neki trgovini v Šolskem drevoredu. Bilo je precej kupcev pa je neka tatica neopaženo lahko segla v njeno košaro ter izmaknila par no-govic. Tatica je morala biti prav prijetno presenečena, kajti v zvitih nogavicah je našla tudi za 150 Din samih »kovačev« im še nekaj drobiža povrhu. Kavčičeva je tatvino kmalu opazila, vendar prepozno. Tragična smrt rojaka na ladji Novi Sad. 28. decembra. Pred dnevi je nesrečno naključje zahtevalo na monitorju »Savi« smrt podmaredmi-ka vojaŠkoobrtne stroke Janka Gol je z Bleda. Golja si je v kabini zakuril pečico, iz katere je uhajal strupeni ogljikov monoksid, ki je Goljo zadušil. Pokojnik je bil izvrsten pod oficir in sfplošno priljubljen pri svojih tovariših. Ker je bil marljiv, spreten v svoji stroki in za vsako delo uporaben, so ga njegovi predstojniki prav oe-nilL Prej je služboval ra kr. momitoršju »Var-darju« in je bfl pred kratkim /premeščen ena »Savo«, kjer ga je zdaj zadela nesrečna usoda. Pokopali so pokojnika na petrovara-dinskem pokopališču. Na zadnji poti so ga spremljali tudi njegovi globoko užaloščeni starši in drugi sorodniki Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno eožalje! Tragedija vojnega invalida Ljubljana, 28. decembra. Danes opoTdne se je po Ilovici in bdižmjo okolici razSširiBa vest, da so našli pod Ahli-novim kozolcem mrtvega nekega moškega, kn ie tam nafbrž zmrznili. Našel ga je hlapec Štefan Švigelj z Dolenjske ceste številka 58. O zadevi je bila obveščena stražnica na Dolenjski cesti, ta je pa pozivala uradnika s policijske uprave. Policijski zdravnik dr. Avramovič in službujoči uradnik g. Fiorjan eta ugotovila, da gre za brezposelnega invalida brez desnice Franca Keržiča, rojenega 1888 v Ljubljani in pristojnega na Brezovico. Keržič je bil oženjen, baje pa se je ločil in je bi3 že dalje ča6a brez zaslužka in stalnega bivališča. Cesto je prenočeval na Ahlinovem kozolcu. V nedeljo zvečer je nekoliko popival, ponoči je pa z/lezel na kozolec. Menda je padel 6 stopnic, ki vodijo na kozolec ali pa se je v span ju pre-vagal in telebnil na tla. Pri padcu se io nekoliko ranil na glavi in se najbrž onesvestil. Ker ni nihče vedel zanj, je ostal brez vsake pomoči in je zmrznil- Zdravnik dir. Avramovič je odredi/I, da eo truplo ponesrečenega invalida prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Sirov napad s sekiro Apače, 28. novembra. Jeza Mihael, trgovec z živino iz Apač na Dravskem polju, je bil na sv. Štefana povabljen k svojemu svaku, ki je praznoval svoj god. Na godovanju se je seveda tudi precej pilo in se je Janez okrog 21. že malo vinjen vračal domov. Na cesti pa ga je nenadno neznan storilec napadel s sekiro in mahni* z njo proti glavi. K j reč i je napa da'ec u.iariJ s sekiro po glavi poševno tako da mu js n: razklal, dasi je sicer odsekal košček kosti na lobanji. Ako bi živinski napadalec zadel naravnost na glavo, bi bila smrt neizogibna. Jeza se je tako-; zgrudil na tla in obležal nezavesten in so ga v takem stanju z domačim vozom okrog 2. zjutraj pripeljali v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili nevarno poškodbo. Ranjenec je drugega dne, ko je prišel k zavesti, izpovedal, da sumi za napadalca nekega mladeniča, katerega sicer na videz pozna, vendar pa mu ne ve imena. Sirovega napadalca zasledujejo orožniki. Smrtna nesreča z lovsko puško Ptuj, 28. decen&va. Na sv. Štefana pransiik okrog 21. ure jo prišel k lovskemu pazniku Gavezu Alojzij« na Gorenjskem vrhu na obisk 174etmi posestnikom sin Pobarc Ivam iz iste vasi. Fant je vzel Gavezovo dvocevno lovsko puško v roke io se začel z njo igrati, ne da bi vedel, da je puška nabita. Tedaj pa se je puška nenadno sprožila in so šiibre zadele Gaveza Alojzija naravnost v obraz. Nesrečnik se ja zgrudil na tla in nekaj trenutkov nato izdihnil. Tragična.smrt deldeta Krško, 28. dacemforer. Baš sredi božičnih praznikov je ugledno družino veletrgovca g. Postržuna zadela huda nesreča Nepričakovano so izgubili svojega sinka-edinca, komaj sedemmesečnega Slavka, ki je postal žrtev hudih ctpeM-lin, za dobljen i h po vročem mleku. Na božič dopoldne je imela fantička ▼ varstvu domača služkinja. Kakor običajno je tudi to pot imela otroka počeg sebe r kuhinji v neposredni bližini štedilnika, n« katerem je stal lonec vrelega mleka. Med delom se je služkinja za hip odstranila rz kuhinje. kaT pa je bilo usodepolmo za: dečka. Ročice živahnega dečka eo segle po loncu, (cri se je prevrnil, vroče mleko pa se je razlito po dečkovem telesu rn mu zadalo hude opekline, katerim je po 24 urah podlegel. Hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalie' Pristopajte k Vodnikovi družbi KULTURNI PREGLED Decembrski zvezek »Ljubljanskega Zvona" Za praznike ie izšel 12. zvezek naše kulturne revije »Ljubljanski Zvon«. Na uvodnem mestu je obiavlien konec razprave Josipa Vidmaria »Franceta Levstika literarna kritika«. Pisec je obdelal doslej najmanj proučeno gradivo o Levstrku kot kritiku in predvsem dognal ideološke osnove nte-povih kritik in esteske kriterije, ki so sa vodili pri presojan iu književnih spisov. Po pravici imenuie V. Levstika za prvega in največjega slovenskega literarnega kritika. Alojz Gradnik se v zadnjem času žal oglaša bolj redko. V tej številki so izšli trije drobni biseri iz njegove najnovejše lirične tvorbe: sonet »Srčno vino«, dalje epitaf na grobu mladega dekleta in sonet >V borbi«. Med tem ko se prvi dve pesmici dotikata smrti, je tretja zopet bojevita, docela v skladu s pesnikovo življenjsko izpovedjo v zadnji zbirki. Pesnik na koncu vprašuje, obrnjen proti onim, ki iim ie ljubši »blatnogni-li mir močvar. v niih žab in glist ugodje..«: Kaj naj življenje bo brez sil utripa? Le tok, ki se zaganja v kršni breg, v globine reže 6i kamnito strugo I Mladi pripovednik Miško Kranjec je v noveli »Greh« prinesel zopet nekoliko novih tonov iz Slovenske Krajine. Opisuje star motiv Egiptovskega Jožefa in Putifarjeve žene, kakor se ponavlja v prekmurski varija-ciji: hlapec Tašek podleže bujni Amerikan-M a se od strahu pred grehom, ki mu je sedel na dušo kakor mora, obesi. Konec pa sp nam vendarle ne vidi verjeten. Rudolfa Kresala novela »Veliki greh« Je T tej številki zaključena. Kresal postaja mo- tivično V9e bogatejši m tudi oblikovno vedno boli dozoreva; v tem pogledu je baš novela »Veliki greh« značilna za njegov razvoj. V tei številki ie z 51. poglavjem zaključen Franceta Bevka roman »In solnce je obetalo«. Pisec je ž njim ustvaril zopet večji tekst, ki poleg spretno zavozljane in raz-vozliane fabule vsebuje tudi mnogo bistreua opazovanja našega vojnega življenja in kl se bavi tudi s proučevaniem večnega človeškega problema: erotičnih odnosov. Roman pa je nekam razvlečen, ponekod površen tn premalo prepričevalen; hibe v njegovi kompoziciji irvi zvezek zbranih spisov zaslužnega srpskega prosvetitelja Dositeia Obrado-viča. »Dan knjige« bo organiziran na širši podlagi nego ie bil lani. Prirejena bo tudi loteriia s knjižnimi dobitki. 0 akciji, ki te vzbudila v iavnost hvalevredno pozornost, bo i Jutro? še priobčilo podrobnejše podatke, tem bolj ker se nam zdi, da bi se teka organizirana pobuda za kupovanje domačih kniig blagodejno občutila tudi na slovenskem književnem trgu. ^Zdravniški Vestnik« ie v pravkar izišK 4.-6. številki ves posvečen saraatoriju na Golniku. Š'evilko priporočamo tudi socialno zdravstveno zainteresiranim lajikom. Pet člankov ie iz peresa šefa-zdravnika tega' prevažnega zavoda, dr. R. Neubauerja, ki "jo obenem s Fr. Ceplakom tudi op;sal zdravilišče in obenem z dr. Fr. Radšelom podal pregled zdravljenja pljučne tuberkuloze z umetnim pnevmotaraksom. Nadaljnje članka so prispevali: dr, Franjo Radšel. dr. Tomaž Furlan, dr. J. Prodan in dr. Pavla Cerne. Številka ie opremljena s slikami in tabelami. Po svoji tehtni vsebini predstavite lep donesek k naši domači medicinski literaturi, obenem pa daje najboljši pregled uspehov io izkušeni našega največjega zdravi-šča za tuberkulozne. Bralcem „1UTRR" ZA\ HOyO 1LIETO i. o. tliru;oodh Dne 1. januarja iziče pruifcrat NA MEJI SVETA LJUBEZENSKI IN PUSTO-L O U M J R O m R H 12 RLR5KE V tem mojstrskem delu slavnega ameriškega pripovednika se prepleta stara in vendar večno mlada romantika ljubezni z življenjem novodobnih pionirjev na skrajnem severu Amerike. Tako je nastal roman, ki bo vsakogar očaral! NAROČITE „J U T R O"! Berite „NA MEJI SVETA"! Domače vesti ♦ Na praški tehniki je 11. t m. diplomiral za strojnega inžetnjerja goap. Igor Lok ar lz Ajdovščine, čestitamo! ♦ Notarska vest. Notar g. Zeviuk Anton bo zaradi sklepa višjega deželnega sodišča v Ljubljani 31. t m. prenehal uradorati v Višnji gori in nastopi svojo notarsko službo v Kamniku z novim letom ♦ Delegatom podružnic Kmetijske družbe v vednost. Ministrstvo prometa je do volilo z odlokom M. S. br. 33.891 z dne 23 decembra vsem delegatom kmetijskih po družnic, ki posetijo občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani dne 30. t. m. v Mestnem domu, polovično železniško voznim o. Delegati naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, katerega naj shranijo za brezplačni povratek. Veljavnost do 2. januarja 1932. ♦ Praktični izpiti učiteljic v januarskem terminu leta 1932. se bodo vršil,i na držav-ni ženski učiteljski šoli v Mariboru od, 25. januarja.. Prošnje za priipust k izpitu se morajo po uiradni poti vložiti najkasneje do 17 januarja ♦ Spremembe v železniški službi. Po potrebi službe so premeščena naslednji prometni uradniki: Franc Medic iz Sevnice kot načelnik poštarje v Rogaško Slatino, Franc Sedej ia Maribora kot načelnik postaje v Velenje, Alojzij Pavšer iz Ponikve kot načelnik postaje v Veržej, Janez Rozman z Jesenic v Maribor, Anton Lendar pa \rz Moškanjcev v Ponikvo. Zimske suknje, obleke ia vsa druga oblačila za £ospo> de in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. + Sprejem gojenk za otroške negovalke In vzgojiteljice. Vodstvo državnega zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v »i Rublja ni razpisuje natečaj za 15 gojenk za otroške negovalke in vzgojiteljice v zasebnih sanitetnih otroških Institucijah in rodbinah. Učna doba traja eno leto. Učenke stanujejo v internatu zavoda m piačujejo za vso oskrbo 750 Din mesečno. Pouik sestoji iz teoretično praktičnih predavanj in praktičnih vežb na oddelkih, ki so spojeni s temi predavanji. Završni tečajni izpit se vrši po končanem letu. Pogoji za sprejem: jugoslovensko državljanstvo, znanje državnega jezika, z dobrim uspehom dovršena meščanska ali nižja srednja šola, zdravje .In neoporečnost. Prvi trije meseci se štejejo za pripravljalni tečaj). Tečaj se prične dne 1. februarja 1932. Prošnje za sprejem naj se vlože najkasneje do 20. januarja pri predstojništvu zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. ♦ Razid društva. Udruženja državnih nameščencev in upokojencev v Kranju se je razšio, ker nima pravnega pogoja za obstoj Društveno ,premoženje se je izročilo zadrugi državnih uslužbencev za nabavo življenjskih potrebščin v Kranju. Samo še danes zadnjikrat Najboljša vojaška šaloigra! Kačmarek Fritz Schulz — Lucie Englisch Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Kino Ideal Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer tn brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. —■ Temperatura: prve Številke pomenilo nai- 28. decembra 1931. Ljubljana 7, 762.4, —1.0, 80, NXW1, 5, Maribor 7, 761.3, —1.3, 94, WNW2, 4, —, Zagreb 7, 761.2, 3.6, 86, NE2, 10, —; Beograd 7, 762.3, 1.4, S2, tiho, 10, sneg, 0.1; Sarajevo 7, 762.8, 2.7, 84, SW2, 10, sneg, 5.8; Skoplje 7, 769.4, —6.8, 96, tiho, 10, — _; Kumbor 7. 763.0, 12.7, 88. SE8, 10, dež, 6.6; Split 7, 761.6, 10.3, 96, E4, 10, dež, 3.2. Temperatura: Ldubidana 5.3. —1.0; Maribor —0.8, —4.8; Zagreb —, 0.8; Beograd — —0.8; Sarajevo —, —0.3; Skoplje —, —10.6 Solnce vzhaja ob 7.38, zahada ob 16.25. iuuna vzhaja ob 20.8, zahaja ob 10.31. ♦ Uprava zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani prosi vse osebe, ki so občutke potres 25. L m., da ji sporočijo, kdaj in kako so ga opazile in občutile Predmetna poročila so službena in poštnine .prosta, kar naj se označi na kuverti ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja na mnogoštevilna povpraševanja, da ne bo glede na sedanje težko gospodarsko stanje našega tukajšnjega žirvlja priredila za Silvestrovo v lastni režija posebnega večera. Pač pa se bodo zbrali ta večer vrli pevci našega pevskega zbora v Reanikovi restavraciji (Hotel Royal, Ilica 44) in počakali novo leto v prijateljski diužbi Ker bo poskrbljeno za dobro glasbo in druge ygodmosti brez vsakih posebnih izdatkov, pričakujemo, da bodo ljubitelja naše domače pesmi napolnili za to pripravljene prostore. ♦ Poroke. V Brnu (ČSR) se je poročal g. inž. Franjo Raine.r iz Ljubljane, službujoč v Banji Luki, z gdč. Sinko Rata-y e v o. _ Včeraj sta se poročila g. dr. Vladimir Dolenc in gdč. Zvona Pri m-čeva. Kot priči sta fungirala ravnatelj Matej Hubad in dr. Karel Petrič. Naše čestitke! ♦ Smrt polkovnika Stojadinoviča. Biivš/i poveljnik mariborskega vodnega okrožja polkovnik Stotiad.inovic je umrl v Beogradu zadet od kapi. Pokojni je bil izredno priljubljen častnik in je v Mariboru služboval šest let. V tem času si je pridobi,i velik krog prijateljev Jn znancev. Letos je v maju stežka zapustil Maribor in odšel v službo v prestolnico. Blag mu spomin! ♦ V bolnici v Čakovcu je nenadoma podlegel pljučnici g. Janko Engelman, poštni uradnik, doma iz Kranja. Cerkvene obrede pred prevozom pokojnika je izvršil župni urad v Cakovcu. Zemske ostanke po-kojnika prepeljejo v Kranj, kjer se bo vršil pogreb danes ob 15. iz hiše žalosti v savskem predmestju št. 26. na mestno pokopališče. ♦ Nov grob. V Murski Soboti je v nedeljo zjutraj nenadoma umrla gospa Ana Grego r č e v a rojema Breitf ellmeraeva., soproga g. dr. Albina Gregorca. Pogreb blage žene ln matere bo danes oAve Mana«. Po Gallusu pride na vrsto goriški skladatelj 'Leban Aviguitis, zbor iravaja njegov mešani zbor axta.ii večer«. Sledita diva mešana zbora ki sta pTd nas enaiko znana in priljubljena: Nedived-ov »Nazaj v planinski raje in pa Foersterjeva »Ljubica*. balada, ki jo po vsej pravici štejemo med najboljše zbore slovenske literaiture. Drugi del programa je noKivečan moškim in ženskiar zborom Moška »bora sta Ipavčev »Kaj ne, da čuden sem« in ,prekra.sno Jenkovo jVahdlo« V tem delu je tudi Emil Adamiič s svojim SILVESTROV VEČER I Tabor bo imel zelo bogat spored an ples ziborom »Scherzaado«, ki je danes prarv tako moderen kakor tje 'bi! .pred skoro 25 leti iko se je prvič dravajaL Slede ženski zfboni: Premrlova >Pojdimo spat« in ?Tri kaplje krvil«, nato trije najnovejši Satt-nerije^ >De»dek Krim«, >Gorska pripovedka« in »Kapelicac- Drugi! oddelefc koncerta zaključuje Panrč>ič b svojimi j. žabam i« za ženski zbor im altov solo « aprumujeva-njem klavirja im harmonija, ki so biie prvič pete na Matičnem koncertu med svetovno vojno. Ailtov solo poje naša izvrstna pevka ga Bennot-Golobova. O in., IV. ln V. delu pa jutri. Koncert bo v umionski dvorani v ponedeljek 4. januarja ob 20. Vstopnice so že na razpolago v Matični knjigarni. a— Ceskoslovenska obec v Lublani. Syl-vestr s programom a hudbou ve čtvrtek o osm<§ hodinž večer ve Zvezdč. — Zveme všechno členstvo a priznivce. u_ »Ingagi« triumfira tudi v LJubljani! Film »Ingagi«, ki ga je predvajala ZKD čez božične praznike, je dosegel tudi v Ljubljani nepričakovano velik uspeh Vse predstaive so bile dobesedno razprodane im soglasna sodba vseh, ki so videli film, je bila. da tako lepega, efektnega in napetega kulturnega filma Se n! biilo v Večer Jadran, straže z revijo narodnih noš 9. januarja 1932 LJUBLJANA—UNIONSKA DVORANA Vstop ni vezan na posebna vabila 15706 ROKAVICE \ a p pa ©8— usnjene moške Miklošičeva c. 14 Ciril Ahlin c-» CelovSka c. 56 Neprijetno sapo ust odpravite s čvrstim grgranjem z odlično Chlorodont vodo za usta. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica 16 Din. Matična knjigarna LJUBLJANA — Kongresni trg MUZIKALIJE VSEH VRST Dobro toaletno milo ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Felierjeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. Velesenzacija Pat in Patachon se ženita! Oba kralja smeha prideta s svojima nevestarpa tudi v Ljubljano, kjer jima pripravljajo slovesen sprejem! Ljubljani. Slava filma »Afrika govori« je res zasenčena. Prizori treh orangutan, goril in lov na pošastno človeško opico spadajo med najuapetejše, kar smo jih kdaj videli na filmskem platnu. ZKD je zaradi velikega zanimanja za ta film sklenila predvajati film še danes pri dveh predstavah ob 14.30 in ob 18. v Elitnem kinu Matici u— Idejni tečaj srednješolske mladine privablja poleg delegatov srednješolskih organizacij tudi lepo število drugih poslušalcev, osobito ljubljanskih akademikov. Tako je včeraj bka arena Narodnega do ma polno zasedena. Dopoldne so predavali prof. Koiar iz Kranja o Preporodovcih pred vojno, jurist Iskra o nacionalni orientaciji srednješolske mladine po vojni ter dr. Janže Novak o socijalni.h problemih kmetskega gibanja. Popoldne je din ekror TSš g. Reisner podal zelo poučne smernice o vstopu dijaka v družabno življenje, dalje je predaval br. Jesih, član saveznega TO, o nalogah Sokolstva, višji režiser prof. šest ,pa o študentu in gledališču. Te čajniki so vsem predavanjem sledila z napetim zanimanjem iu razvila se je dopoldne kakor tudi popoldne živahna debata Danes bodo predavali dopoldne: priiv. docent dr. Boris Furlan o kulturnih, socijal-niih in političnih strujah, profesor trgovske akademije dr. Miihelak o sodobnem gospodarstvu in svetovni kriai, popoldne pa bo diskusija o naših manjšiask-.h problemih, na katero zlasti opozarjamo tudi naše narodno obrambne delavce. u— Gasilska božičnica. Ljubljanslki pro-stovoLtai gasilci so priredili na Štefanovo svojo 62. božičnico. Ob 16. so obdarili v dtvorani Mestuega doma pod božičnim drevescem rev.no deco, ki jo je nagovoril starosta JGZ g. Turk, očetovsko bodreč mai-Oke k pridnost/i in vztrajnosti. Skupno je bil« obdarovan.ih 60 otrok, ki so prejeli sama prijetna in praiktična darila, v prvi vrsti obutev an obleko, a tuda slaščice. Kot zastopnik občine je bil prisoten magistrat-nj nadsvetnik g. Jančigaj. Zvečer je bila v .stali prostorih božičnica za odrasle. Dvorana jo bi.ia izvrstno okrašena. Uvodni govor je imel starosta g. Josip Tur(k, nakar so sledile dek/lamacije, ipo^neje pa 6e je razrvila prav animirana zabava s srečolo-vom in šaljivo pošto. Splošno razpoloženje ie povzdignil jazz-ortkester »Zanje«, čisti dobiček prireditve de nameriden fomdu za nabavo novih gasilskih krojev. u— Pogreb Josipine Gostičeve se bo v Ljubljani vršil že Ob 13.30 in ne ob 14.30, kakor je bilo včeraj objavljeno. u— Silvestrovanje v dvorani Delavske zbornice, ki ga priredi »Svoboda« in »Zarja«, bo prijeten družabni večer. Budca enodej-anka »Kdor je lačen, naj se naje« in kupletii. polni hudomušnosti, bodo vzbujali mnogo smeha.. Lepa alegorija ob polnoči bo razpoloženje še povečala. Vmes bo ples in druge zabave. u— Delavski oder »Svobode« ho igrail v nedeljo 3. januarja ob 20. v dvorani Delavske zbornice Cankarjevega »Jakoba Rudo«. Drama je dobro naštudirana. Vloge dobro razdeljene. Režiiija v športnih rokah. Vstopnina 10, 8, 6, 5 in 4 Din (stojišča). Vstopnice od 30. t. m. v pisarni strokovne komisije, Delavska zbornica, I. vhcd, I. nadstropje. u— Predavanje o Arizoni, ozemlju Indijancev. Slovensko planinsko društvo priredi v soboto 2. januarja predavanje ameriškega žurnalista Scherer j a o »Arizoni, ozemlju Indijancev, rn o Volk eni Kanjonu«. Predavanje bo v Delavski zbornici. Predavatelj Sohercr že dve leti potuje po svetu in v raznih jezikih predava o zanimivostih ameriške zemlje. u— Kolo jugoslovenskih fe»ter prosi svoje dobrotnike in prijatelje, naj opro-ste, ker je bilo primorano odložiti žrebanje srečk efeiktne loterije do pomladi. Kljub vsemu prizadevanju ni bilo ko'u mogoče razpečati do sedaj niti toliko srečk, da bi bili kriti stroški, čemer eo pač vzrok hude gospodarske nepri.lifce. u— Sokol I. na Taboru priredi tudi letos svoj običajni »Silvestrov večer« v vseh prostorih »Tabora« z zelo pestrim in zabavnim sporedom. Po končanem sporedu ples. u— Ljubljanski Sokol v Narodnem domu vabi svoje člane in pnvaitelje društva na svoj tradicionalni Silvestrov večer. Na sporedu so komični kabaretni nastopi, godba in ples. Začetok ob pol 9. zvečer. Vhod z Bleiweisove ceste. u_ Sokol na Viču zaključi tekoče leto z običajnim Silvestrov im večerom v četrtek 31. t. m. Na sporedu bodo burke, godba, petje in ples. Ker bo to za doglednd čas najbrž zadnja prireditev zabarraega značaja, pričakuje društvo kljub vseobčim ne-prilikam obilnega poseta. u— Esperanto. V primeru zadostnega števila priglašemcev bo januarja nov tečaj za začetnike. Interesenti naj se jamijo pismeno na naslov: Kluib esperantistor v Ljubljani, čas in kraj otvoritve bo pismeno sporočen prijavljencem in objaivljen v dnevnem časopisju. u— Načelstvo zadruge brivcev, frizerjev In lasničarjev sporoča, da bodo briivnice na praznik novega leta ves dan zanrte. u— »Tabor«. Skupna vaja moškega m ženskega pevskega zbora bo danes ob 20. Vsi in todno! u— Nabava brezovih in sirkovih metel. Mestna občina ljubljanska potrebuje okoli 200C brezovih in 200 sirkovih mete* za pometanje cest Ponudnika naj vlože ponudbe in naj kloratu pošljejo tudi vzorce mestnemu ekonematu do 10. februarja. Ponudbe morajo biti zapečatene in nositi označbo »brezove m sirkove metle«. Met-lišče brezove metle ne sme biti krajše od 70 cm m mora imeti na zgornjem koncu v premeru ne manj kakor 2 palca (coli). Sirkove metile morajo biti izvršene po vzorou, ki je na vpogled pri mestnem cestnem nadzorstvu Nabava držajev v tej oo-nudbi ni zapopadeno u— Mir ljutiem — konec pobojem! Prfr-JeH smo: žalostno sramotnih t>oro61il o posojilih in klanju med našimi fanti! nnika-kor noe biti konec. Nasmrotno: te grozne novice se le še vedno bol« inmoiaio. Kako dolgo še? Kako dolgo bomo mirno gledali to klanje? Treba je, da se akcija za strez-njenje našega naroda znova z večjo intem-aivnostjo započne. Na nedeijo 21. februarja bo v Ljubljani slovenski treznostni kongres, na katerega že zdaj opozarjamo. Ker gre pri tem za veliko akcijo, za rešitev vsega naroda ia mlake alkoholizma, je -treba stvar dobro pripraviti. V to svrho ja danes (torek) ob pol 3. popoldne v brezalkoholni gostilni Union a predposvetova-nje, pri katerem se bo razpravljalo: 1. Ka.j storiti proti pijanskim pretepom in pobojem, ki tako onečaščajo našo domovino? 2. Kako izvršiti priprave na treznostmi kougres? Prijatelji treznosti dobrodošli! u— Konjsko meso. Mestni socialno politični urad ima na razpolago 100 kg konjskega mesa, ki ga ie daroval za Pomožno akcijo g. Marinšek v Prečni ulici. Rodbin« z otroci, ki reflektirajo na to meso, naj se zglase dne 29. in 30. t. m. med .uradnimi urami v socialno-politiSnem uradu v sobi št. 42. kjer dobe potrebne nakaznice. U— Dobre In cenene nogavice dobite prt Ferdn Kobaldu, Miklošičeva cesta, palača >Grafiike«. u_ Zlato, lomijeno, zlatnike »n ereibrafll krone kupi Fr. čuden, Prešemorva L Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje to okolico bo 5. januarja od 8. do 12. v posvetovalnici mestnega Gremiija trgovcev v Razlagovil micl 8, pritličje, levo. e_ Razstava slik akad. siiikarjesv Mdro- slarra Modica in Rajka Slaperaika v dfvo-ran! Mestne hranilnice de podaljšana du vključno 3. januarja. e— Drsališče SK Celja v mestnem pan*> ku de odprto dnevno od 8. zjutraj do S L 't^ed de prvovrsten im nudi številnim pol 21. zvočno fiilmsko opereto »Lažni prest. V glavnih vlogah nastopajo Marij«* Paudlerjeva, Johannes RJ.emann tei Tibor v. Halmay. e— Nesreče. V celjski bobrtei so moraJI poiskati ^dravnišlko pomoč naslednji po nesrečenci: 4.2-letni delavec Iran Eržen a Ljuibečne pri Celju je 26. t. m. padel i>«» cestj in si občutno poškodoval desno koie-no. Istega dne se je vsekala e s^iciro p*"* desnem podiaiktu 25-letaa .posestmiikova hči Pavla Hojmiikova iz Tmovelj in si (preseka-la -kite. Pred božičem pa je (pada? na cesM 2'8-letni rudar Jožef Juvan fe št. Rinpanta nad Laškim, zaposlen pa v (premogovnSlcu v Drolmem dolu in si z.lom!3 levo nogo. — Umrli so v bolnici: 25. t. m. 14-letma Anri-ca Zdolškova, hčerka znanega, posestnika in gostilničarja v št. Juriju ob južni železnici. 26 t. m. 17-letni Boštjan Gorenšck \ka pri Žuarau z nožem v levo stran hrbta Im mn nevarno ranil pljuča« Hrovatiča eo prepeljali v celjsko bokisco, kjer de bil ivčaraj operiram. Iz Maribora a__Skrb mestne občino za brezposelne*. Kljiuib težavnemu gospodarskemu poiožaiju. bo mestni socialni urad skrbel za brezposelnih samskih im poročenih mož, ki so izgubili delo po tuji krivdi. Podnoro bodo dobivali v Maribor pristojni delavci* s .potrdnMi borze dela, da v zadnjih desetih dmeh niso dobili zaiposliitve. K^alificiraml im orgamliairaml delaivci dobe podporo za 50 dni po 15 Din dnevno in po 5 Din za vsakega rodbinskega člana pod 16. letom. No kvalificirani In ueongamizirani pa dobe na 20 dni po 10 Din in po 5 Din za vsa-kega rodbinslkega člana a— Novo leto v mariborskem gledališča. NTa Novo leto bosta dve operetni predstavi. Ob 15. 6e bo pela Leharjeva melodi-jozna opereta »Ženilja smehljaja«. To bo že dvanajsta uprizoritev tega dela, kar jo vsekakor najboJjši dokaz nje ksfcovo-vosti. — Ob 20. pa bo druga ponovitev Abrahamove operete »Viktorija in njen huzar«, ki je najbolj uspelo operetno delo poslednjega časa in sta bili dosedanji uprizoritvi popolnoma razprodani. a— Silvestrovanje Sokola-matice v Na-rodnem domu se bo pričelo ob pol 21. Prosi se za točnost, ker rezerviranje miz in stolov ni dopustno. Vhod je iz Kopaližk-a ulice. Po polnoči ples samo v zgornji dvorani. V predprodaji se še dobe vstopnice po znižani ceni (v trgovinah Burcš, Majer). a— Mestno kopališče bo te dni, kako* običajno, odprto od 9. do 18. ure, na novega leta dan pa bo zaprto. ar— OkraJni cestni odbor bo imel 30. toga meseca ob 10. dopoldne svojo proračunsko sejo za leto 1932. a— Pred malim senatom so ee včeraj zagovarjali trije vlomilci, ki so bili v zadnjem času strah okolice Brezna in ni bita pred njimi nikjer varna nobena fclet in trgovina. Obsojeni so bili 33 letni brezposelni natakar Friderik Ličen na 7 let, 43 letni delavec Josip Haiuptmann na 3 let in 46 letna delavec Rudolf Tarkuš na 6 let ro bi je. a— Krvave posledice praznikov. Brez pretepov in noža pri nas ni praznikov Tako so tudi te dni fantje večkrat 6egli po krepdcih in nožih. V nedelio so v Koša-kih obdelali z noži 25 letnega delavca Franca Volfa. V neki gostilni v Dolgošah »ta 6e sprfa dva znanca in se pretepla 28 letni mizar Franjo Suša je bili ves poreran. AHojzija Peja. 26 letne©* delavca pa eo neznanci v Koš: fcih pobodli z noži. V bolnica so na§teli več vbodijajev na hrbtu nesrečnega fanta. SiCve&ttov večet s. jc. a im} rač to vsakdanjih potrebščin, ki eo se razdelile med učence. Loška mčadina se odidolži daljnim darovalcem z zahvalnimi pismi in aibumi Škof je L d< e. Iz Kranja ( r_ Poročil se je v Kranju gosp. Gjuro Vak&ič, monter iz Karlovca, z g>dč. Poldi J;.aizn.ikovo jz Kranja Mnogo sreče! ; Iz Zagorja Slovo priljubljenega sokolskega delavca. Na svoje novo službeno mesto je odšel agilni m splošno priljubljeni finančni preglednik g. Leo Skulj. Udejstvoval ee je kot gospodar in igralec pri dramatskeni odsek«.^Med1 ljudstvom v obsežnem finanč-non zagorskem okolišu si je v teku osmih let pridobili mnogo simpatij. Vedno šega-v emu tovarišu in požrtvovalnemu Sokolu želimo na novem mestu obilo zadovoljstva. , , . z— Zagorski božič je potekel nad vso skromno. Gostilne 6o bile prazne, pač pa je bilo živdhno na Sv. Planini in Sv. Gori, kamor so pohitele večje družbe. Smučarji pa ni60 prišla na svoj račun. Cc ne ho snega, bo odpadia najavljena struska tekma Žasavcev dne 7. januarja. !'Prvovrstna meč p 30—36 leti s primerno trg. predizobrazbo išče se kot opora pri trgovskem vodstvu tovarniškega podjetja v Mariboru. Zahteva se: jugosl. državljanstvo, samostojnost v dopisovanju z odjemalci in zastopniki, v knjigovodstvu, izkušenost v občevanju z odjemalci, v organizaciji in reklami, popolno znanje nemškega tesnopisja. Znanje jezikov: srbohrv., slovenski in nemški. Nudi se primerna plača, v zadovoljivem slučaju izgled na prokuro. Samo pismene ponudbe s sliko, refer., curric. vitae, zahteva plače na iPublicitas« d. d., Zagreb, Biča 9 pod šifro: »Maribor 1932«. 15675 GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek 20. decembra: zaprlo. Sreda 30. decembra: Dve nevesti. Red B. Cetriek 31. decembra: ob 21. uri Trije vaški svetniki. Znižane cesne. LJTTBUANSKA OPERA. Začetek ob 20. uri. Torck 29. decembra: Dežela smehljaja. Pod c- Sreda. 30. decembra: Zaprto. Četrtek 31. decembra: ob pol 21. uri »Viktorija i« njen huzar«. Znižane operne cene. * yora i r viru a mladinska igra. Ravnatelj Pavel Golia je izročil gledališki upravi svo-io novo mladinsko igro »Jurčekc. Premiera bo v drami v prvi polovici januarja. Silvestrov© v operi. Na Silvestrov večer "bo v opernem gledališču predstava ob pol 21 Vprizorila se bo Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar« po globoko znižanih cenah. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Ponedeljek 28. decembra: zaprto. Torek 29. decembra: zaprto. Sreda 30. decembra: zaprto, fetrtek 31. decembra: zaprto. Petek 1. januarja ob 15. uri: »Zemlja smehljaja«. Ob 20. uri: »Viktorija in nien huzar«. . _ Sobota 2. januarja ob 20. ur: »Kralj na Ba-tajnovic Znižane cene. Zadnjič. Iz Šoštanja št— Za božičnico Šolske kuhinje v Šoštanju je darovala: ga Marijana Wobch-naggova 1000 Din, ga. Nada Vošajakova pa 500 Din. Tvrdka SVoschnagg d. d. je darovala usnje za obutev šolskih otrok. s— Božičnica otroškega vrtca. V torek je vodstvo tukajšnjega otroškega vrtca Eriredilo za svoje malčke božičnico, pri ateri je bilo obdarovanih 34 otrok. š— Darovi. Krajevno odbor Rdečega križa v Šoštanju je daroval šolareki kuhinji 3000 Din. Vsoto 500 Din pa je prispeval narodni poslancc g. dr. B osumil Vošnjak. Vodstvo šdareke kuhinje se darovalcem prisrčno zahvaljuje. Iz Ptuja j— Obiskovalci gledališča in kina se pritožujejo. da je dvorana pn predstavah skrajno 9labo zakurjena. Teko tudi na Božič dvorana sploh nič ni bMa kurjena Obi-tkovaki so se tesno zavijali v plašče. Razen tega se še vrata ob odmorih odpirajo na stežaj in morajo oblikovalci sedeti na prepihu, ki prinaša smrad iz iavnega &tranišča. Naj bo v dvorani tista udobnost, ki odgovarja vstopnini k posameznim predstavam! j— Božični prazniki v Ptuju. Letošnje božične praznike smo Ptujčan' obhajali v lepem in eohičnem vremenu Na sveti večer nas je iznenadil kvartet mestne godbe, ki je malo pred polnočjo zaigral na cerkvenem stolpu »Sveto noč«. V bolnici in hiralnici pa so sestre priredile »Rojstvo Jezusovo«, ki jo je igrala domača družina Igro so režirale sestre same. Poskrbele so pa tudi za hudo bolne, ki niso mogli k igri v hiralnico, s tem. da so postavile v vsako bolniško sobo božično drevesce. Naš pšenični režim Te dni je izšla v Beogradu zanimiva brošura: »Kako je došlo do pšeničnog režima u god. 1931« — I zvesta j ministrstva Trgovine i industrije (Atamnarija »Globus«, Beograd. Kosmajska 30.). Ta brošura nam daie po daljšem uvodu historijat postanka in razvoja našega žitnega režima, v glavnem pa vsebuje protokol strokovne ankete, ki se ie vršila 24. in 25. junnn t. 1. v trgovinskem ministrstvu ob navzočnosti predstavnik->v zadružnih ustanov, mlinov, izvoznikov ter Privilegirane izvozne družbe, in predlo? Priviligirane izvozne družbe za 9Jugc-slovenskem Lloyduc 'ziavo. v kateri zavrača trditev, da ie podal izjavo .proti izvajanjem g. Jelačina v imenu zagrebških posi>odar-skih krogov. Na to izjavo pa ie g. Klein odgovorili v istem listu, da mu niso znani mn-tivi, ki so dovedlj g. Bauerja do tako ostrega tona v stvari, o kateri je treba resno In objektivno razpravljati. Se manj pa mor«-razumeli, da tako odločno odvrača predpostavko. da je govori v imenu zagrebških gospodarskih krogov. Ostane torei samo ena možnost, da je g. Bauer dal svoio izjavo v imenu »malega števila gospodarskih interesentov s posebnimi ambicijam', zaradi Sijih dobre ali slabe volie se nai poruši ta krn-cna gospodarska ustanova«, kakor to nagl-i-ša predsednik ljubljanske zbornice g. Iv. Jelačin. »Jugoslovenski Llord« je v svoji božičn' šte\*ilki obiavil tudi dobesedno iziavo, ki io je na z.ndnji nlenarni sf>ji zagrebške zborni-cp ^dal g. Ante Kralji? v imenu gospodarskih krofov iz Hrvatskega Primorja. Gor skega Kotara in Like, v kateri protestiralo ti zbornični člani, dn niso hib' pozvani pa važne seie odsekov in da sklepa odsekov o deli tri ne priznavajo. Obenem izjavljalo, da so proti atentatu, ki je na peri en proti obstoju skupne zbon;ce in da zahtevaio skup ni s:st»m ^ta značilna izjava v drugih listih ni bila objavljena). — Registriranje Izvoznikov živine. Na podlagi zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živinskih proizvodov in iz-de1!-:ov (ki smo ga Objavil! v božični Številki) je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu izdal poziv vsem izvoznikom živine, živinskih proizvodov in izdelkov, da se registrirajo pri zavodu v smislu § S. jrori citiranega zakona. Imenovani izvozniki se morajo 73vodu za ppsne5evati;e zunanje trgovine (Beograd, Miloša Vel'koga br. 42) prijaviti do 10. januarja 1932. zaradi registracije za izvoz živine in proizvodov v okviru izvoznih kontingentov, ker se dru« gače ne morcio posluževati ugodnosti, k' izvirajo iz določb trgovinskih pogodb glede izvoznih kontingentov. Prijava mora vsebovati: 1. naziv in naslov podjetja zadruge ali osebe, ki se želi udeistvovat' v izvozu živine in živinskih proizvodov: 2 dokaz o protokolaciji podietia odn. zadruge ali zadružne zveze (če živinorejec žel' sam izvažati, tedaj je potrebno potrdilo občine, potrjeno od prvostopne upravne oblasti, da ie živina, ki jo žeM Izvoziti njegova last); 3. označba vrste živali. k: io dotični želi izvažati (voli. krave, junci biki, teleta, konji, svinje, debele ali mesne, ovce. koze) in v katero državo hoče 'zvažati: 4. izvleček iz knjig o tem. koliko ie dot'čni izvoznik od l. 1925. ali od poznejšega pričetka poslovanja izvozil do 1 decembra (posebei za vsako leto in državo po vrsti in količini) Monopolski dohodki. . Po pravkar ob lavllenom izkazu mononolske uprave. t-o znašali nionopolski dohodki v oktrtbru 192 7 milijona Din, to »e za 232 miliiona Din mani nego v lanskem oktobru. V prvih 7 mesecih t. 1. pa so monopolski dohodki do segli 1331.9 miliiona Din. to je za R2.9 milt iona Din manj nego v istem razdobiu pret leta Nasproti lanskemu letu ie nnivečn prt »nanikljaj pri lobaku. namreč G6.7 niiliion« Din. rr- Kompenzacijska pogodba med NemMJo in Pn«iio ip bila te d^i sklenjena po dališih pogajanjih. Poleg ureditve vprašanja vnov čenia ruskih menic, ki kn>žijo v Nemčiji, fp ie Nemčija obvezala, da bo za konmenzaeilr ruskih nakupov 'ndustriiskih izdelkov pre vzela 40.000 vagonov mrkega žita. in sicer 20.000 vagonov rži 10 000 vagonov ječmena !n 10.000 vagonov pšenice. ~ Nemčija ima že 349.000 brezposelnih delavcev. Po najnovejšem izkazu se ie što-vilo brezposelnih v Nemčiji v prvi polovici decembra ponovno povečalo za 290.000 in ie doseglo nov rekord 5.349.000. = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo ie sklenil dolžnik Bruno Belantič. lastnik specijalnega nitroličania in tapecisanja avtomobilov (Ljubliana VII) s svojimi upniki za 50% kvoto terjatve v 4 tromesečnih obrokih. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja ponudbe glede dobave 200 komadov acetilenskih gorilcev in 2500 komadov vložkov za ta gorilce, 20.000 kg kal-cinirane sode. 400 kg denaturiranega Špirita; do 5. januarja pa glede dobave 80 komadov jeklenih krtač in 4 brusnih kamnov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. januarja ponudbe glede dobave 630 kg raznih žičnikov. 1100 kg železa, do 11 januarja pa glede dobave 10 tisoč komadov krajnikov in laboratorijskih steklenih potrebščin Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. januarja po- nudbe glede dobave 150 m gonilnih jermenov, glede dobave spiralnih svedrov, tisoč kg pisane bombaževine za čiščenje strojev, 100 kg aluminija, 20 komadov karborundovih smirkovih plošč in 5 komadov usnjenih kotur. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. januarja ponudbe glede dobave cevi, 50 komadov sirkovih metel ter 10 kg blank-usnja. Direkcija državnega rudnika Senjskl Rudnik sprejema do 11. januarja ponudbe glede dobave zakovic in vijakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobava državnih zastav. Direkcija državnih železnic. prometno komercialni oddelek v Subotici. sprejema do 4. januarja pismene ponudbe glede dobave 15 komadov državnih zastav. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Borze 28. decembra. Na ljubljanski borzi je bila danes zabeležena ponovna oslabitev devize Amsterdam, pa tudi devize Bruselj, Pariz in Trst so za malenkost nazadovale. Edino London se Ja nekoliko očvrstil. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala nespremenjena m je prišlo do zaključkov za aranžma po 256 in za kaso p« 256 in 200. V ostalem je bilo zaključeno le So 7°/o Blairovo posojilo po 47 D^vizo Ljubljana. Amsterdam ' 2256.05 — 2262.89. Bruselj 782.76 — 7&5.1.2, Curih 1097.85 — 1101.15. London 189.65 _ 197.15. New-vork 5604.43 — 5621.43, Pariz 220.94 — 221.60. Praga 166.43 — 166.93. Trst 283.41 do 289.41. Newyork kabel 5626.43-5643.43 Zagreb. Amsterdam 2256.05 - 2262.89. Bmselj 782.76 — 785.12. London 189.65 do 19715 Milan 283.41—289.41. New Yorl; kabel 5626.43—5643.43, Nev York ček 5604.43 Curih. Beograd 9.10. Pariz 20.1250. Ion-don 17.53. New7ork 512.37. Bruselj 71.3250. M-'Lan 26.04, Madrid 43.30. Amsterdam 20o..rvO. Berlin 121.50. Stoekholm 97.50. Oslo 96 50. Kobenhavn 96.50.. Sofija 3.71. Praga 15.1750, Varšava 57.60. Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 252—254, za januar 250 do 255 7°/o investicijsko 60 bi.. 4®/« agra>-ne 3n bi.. 6% begluške 3S—40, 1% Blair 4S-50. S°/o Blair 52—56. Beograd. Vojna škoda 256. 255.50. 256.25 zakH., 7°/o investicijsko 60 bi., 4° o agrarne 30, 31 zakli.. G% begluške 38-r>0. 38.25 zaklj.. 8°/o Blair 55, 56 zaklj.. 7°'« Drž. hip. banka 55 zaklj.. Narodna banka 5000 zaklj. Ce si hočeš prihraniti čas, prostor In • denar, Naroči si kartoteko brez predalov in omar, Vseh teh skrbi in brige Te reši »AGRIPPA« kartoteka v obliki knjige. Vsa pojasnila daje Agrippa kartoteka LJUBLJANA, šelenburgova ulica 1 373 Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (28. L m.). Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 1 vagon neobrobljeae narav-np bukovine (550 komadov, 2.50 m dolžine, 102/112 mm), za 1 vagon obrobljene naravno bukovine (550 komadov, dolž. 2.50 m. deb. 57/72 mm) in za 2 vagona jesenovih hlodov (rezanih, fco Skoplje). 2ITO + Chicago. 28. decembra. Začetni tečaji: Pšeuita: za december'53.375, za maj 55.75; koruza: za uiarc 3S.75. 4- Norosadska blagovna boria (28. L m.). Tendenca nespremenjena. Prome»t 51 vag. Oves: baški. srem slavon. 125—130. Ječmen; baški. 64 kg 122.50 — 127.50; baški, sremski, pomladni. 67/68 kg 160 — 170. Koruza: baška, s kakovostno garancijo 58 — 60; ba-naška z garancijo 50 — 5S; sremska z garancijo 59 — 61; baška in sremska za december - januar 62.50 — 65: za marc - maj 77.50 — 80; baška sušena 74 — 75; sremska sušena 75 — 77.50; banatska 6ušena 70 do 73; baška, okolica Šid. sušena 78 do 80. — Moka: baška ln banatska postaja *Og< in »Ogg< 360 380: >2« 340—360: »5< 30o—315; >6? 255-265; »7c 190-200: >8< 122.50 - 127 50 Otrobi; baški in sremski 85 - 90; banaški 80 - 85. -f Budimpeštanska termi nska borza (28. t. m.) Tendenca prijazna, za koruzo mirna; promet sreden. Pšenica: za marc 13.87 do 13.88, za maj 14.82-14.83; r ž : za marc 15-63—15.65: koruza : za maj 14.6S—14.70. Vfia^a ikupCjena siecfca B pospešuje uresničenje zgradbe k atedrale v Beogradu S Loterijsko podjetje dobrodelnega društva sv. Vincenclja v Beograda želi izpolniti davno željo zgradbo katedrale y Beogradu! Dajte tndi VI, kar Vam je mogoče in srečen slučaj naj Vas za to nagradi! Kupujte b\Qeke fa gitadtio (katedtaCei Din 5,000.000 Din 1,000.000 -Din 1,000.000 I Din 1,000.000 Dobitki: 2 po Din 2,500.000 . « 2 po Din 500.000 . • 10 po Din 100.000 • • 100 po Din 10.000 , . Glavni dobitek Din $,000.000 Cene srečk: 1/1 Din 100.—, l/Z Din 50.—, 1/4 Din 25.— v 3L\e6anje 1. maja Srečke prodajajo: vse kolekture, denarni zavodi, rimsbo-katoliški župni uradi, cerkvene ustanove, dobrodelna društva itd. Glavna uprava: BEOGRAD: Ulica Jovana Rističa št. 20. ZAGREB: Trg Kralja Aleksandra št 8. Zanimivosti iz valihaskega gospodarstra Iz življenja in sveta Šahovnica za avtomobUlste Baron Koranjd, MvSi mbdster ▼ Bethlenovem kabineta. Je bil pozvan na svoje staro mesto t sedanji Karolyjevi vladi Spomenik brezposetntm V WcsteibauseDU na Nemškem m «A> krffl svojevrsten spomenik z napisom »Opomina brezposelnih ▼ leta 1931.«. Sam se Je križal >l Bruslja poročajo, da se je T endotat umcfoohrici neki blaznež v navalu svoj« bolezni smatral za Kristusa. Zbil si je iz lesa krtt ter se nanj pribil z žeblji. Ko so stre-žaji opazili njegovo dejanje, je bil že tako Izčrpan, da je kmalu potem, ko so ga prenesli na kirurški oddelek, umri. Legije podgan v Pariza Na prostoru pariške kolonialne ramta-va so pred kratkim odkrili naravnost neverjetno visoko število podgan, ki so ee bile ustalile v Vincennesu. Po poročilih očividcev je živali toliko, da jih ni mogoče iztrebiti. Pariške ustanove, ki skrbijo za higieno, pravijo, da ne razpolagajo z dovolj-nimi sredstvi, ki bi lahko uničile zalego. Zdaj iščejo drugih virov in pripomočkov, s katerimi bi živali zatrli. Ali ste že naročnik o slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"? Elija Hogek, maronttskl patriarh t Antiohljl, je umrl. Bil je velik prijatelj Francozov in je bil tudi odlikovan z redom častne legije Ameriška šttidentka in možitev Član vseučilišča Columbie v New Torku dr. Andersen je dognal na podlagi natančnih statistik, da se nudi ameriškim dijakinjam zelo redka prilika za možitev. Po sodbi profesorja se v Ameriki omoži SO odstotkov žensk, na dijakinje pa odpade komaj polovica tega odstotka. Dr. Andersen pa pripominja, da so tudi pogoji za službe pri »učenih« ženskah mnogo težji kakor pri neučenih ženskah. Medtem ko zaslužijo neštudirane ženske 1.000 do 2.500 dolarjev letne plače, zaostajajo dijakinje precej daleč za njimi, ker zaslužijo mjreč 1.000 do 1.600 dolarjev sa leta Pariz - New York v šestih urah Kaj pravi zgraditelj francoskega stratosfernega letala Henrj Farmam, znani vodja Farmanovih letaliških delavnic je podal pariškim novinarjem izjavo, da bo do prvega poleta tega letala prešel še lep čas, ker ni izgotovljen. Prvi poleti se bodo vršili v manjših višinah, da si naberejo izkušenj. Pred vsem ne vedo, kako se bodo obnesli motorji in instrumenti v stratosfernem mrazu. Če bi pa dosegli višino 15 do 18 km, tedaj bi b'lo mogoče z brzino 800 km na uro preleteli progo Pariz-Newyork v šestih urah. "T\& todl na podlagi brzine stratosfernih zračnih tokov, ki dosegajo do 200 km na uro, kakor so pokazala pred 30 leti opazovanja ob priliki proslulega izbruha ognjenika Kraka-tava. 0 letalu samem se Farman ni izjavil podrobneje, češ da to želi za sedaj francoska vlada. .Kakor smo že poročali, to povodnji v severni Afriki napravile ogromno škodo. Naša £lka kaže poplavljen trg r. Bizerti Iz uredniškega koša Golo mesto. V enem tukaj&njih btobelm je prenočil gospod, ki bi se moral odpeljati zjutraj na vbo zgodaj. Ker je bil malo zaspal, se mu je zjutraj grozovito mn-dilo, da U prišel še pravočasno na postajo. Spodaj ▼ veži pa je opazil, da js ba pozabfl v sobi svoj dežnik. Ves jezen je zaklical boyu: »Steči gor ▼ mojo sobo in poglej, aH je moj dežnik tam. Mislim, da j« na levi poleg umivaLne mize. A požari se!« Minuto pozneje je pri teke! boy in sporočil: »Da, gospod, dežnik je So tami Na levi poleg umivalnika!« Vsak dan ena »Ali naj vam i zrni jem glavo?« »Hvala! To opravi že moja žeoa't Zborovanje v 5 dejanjih V Hernalsu na Dunaju je bil nedavno napovedan shod, ki so se ga udeležili hitler-jamci, komunisti, pangermanisti in krščansko socialni domobranci (heimvvehrovci). Hitlerijanee je otvoril sejo s kratkim nagovorom. To je bil prolog. Nato je prišlo L dejanje: komunistov odgovor, ki je izzval splošen naskok na sodruge in njih izgon iz dvorane. Zatem je — 2. dejanje — panger-manist Duschik grajal Hitlerja, ker iz obzirnosti do Mussolinija ne dovoli načeti vprašanja o južni Tirolski. V pretepu med hitlerjanci in pangermanisti poslednji pod-ležejo ter pobegnejo. Krščanski socialci očitajo Hitlerju njegovo vedenje v verskem vprašanju. Toda protivniki jih našeškajo in vržejo na eesto. Tako se je končalo 3. dejanje. V 4. dejanju so pregnani krščanski socialci trčili zunaj na pangerma-niste. Pod miMm nebom so oboji začeli prerekanje, ki 6e je izprevrglo v splošni tepež. Redarstvo (5. dej.) se pojavi in spravi pod ključ vse, kar leze ino grede. Epilog. Polici,fski komisar XVII. okraja vije roke v svoji pisarni, češ: »Koliko ljudi! Hvala bogu, da vsaj socialnih demokratov ni bilo poleg. Do jutri bi morad tn sedeti .. .< Zmagovalec v božičnem plavanju Belgijec MaJlait je zmagal letos v božičnih plavalnih tekmah v Parizu Volkovi v Karpatih Iz Marmoroške Sihoti poročajo, da so se z nastopom zimskega vremena v ondotnih krajih pojavila velika krdela volkov, ki prodirajo iz goratih predelov v doline. Izstradane zveri napadajo kmetije z veliko krvoločnostjo ter odnašajo drobnico z največjo drznostjo. Pred dnevi sta napadla dva volka v bližini Vise ciganskega pastirja Pamfila Sta-racheja, ki se je vračal domov s svojo štiriletno hčerko. Volkovi so ga naskočili, vendar se jim je postavil v bran ter jih je odbijal z batom. Medtem ko se je boril in odganjal na ta način eno zverino, je d mg volk popadel otroka ter ga raztrgal na kose. Ko je začel pastir klicati ljudi na pomoč, so krdelo gladnih napadalcev pregnali kmetje šele z gorečimi plamenicami, ker se pred drugim niso hoteli umakniti. Pastirja samega so volkovi močno oklali ter ga pustili v snegu s težkimi ranami, od njegove štiriletne hčerke pa so našli le še nekaj kosti. Brez njega ne gre Na Angleškem so uvedli novo signalno znamenje za avtomobile. To znamenje sestoji iz velike ploskve, v podobi šahovnice, razdeljene na bele in črne kvadrate, šahovnica je navadno pod železniškimi mostovi in nakazuje smer, ki naj se je drže vozači. Nova signalizacija se posebno dobro obnaša ponoči, ko je dobro razsvetljena in sa daleč vidi. Poplave v severni Afriki Pariški policijski prefekt gosti reveže Pariški policijski prefekt Chiappe povabi vsako leto za božič reveže in siromake na božično gostijo. Na sliki desno spredaj vidimo goste pri mizi, v ozadju dvorane pa čakajo ljudje z ulic, kdaj se bodo izpraznila mesta zanje. Kdo prispeva največ za papeževo gospodarstvo in kdo nafmanj Umor ameriškega lahkoživca v Parizu Skrivnostne okoliščine umora razjasnjene V Pariza m Je primeril umor, ki postaja navzlic številnim podobnim zločinom v tem velemestu senzacija za ves Pariz in vso Francijo. Žrtev umora je postal mlad Američan Rlcard Wall, mladenič, ki je prišel iz Amerike v Pariz s polnimi žepd denarja. V Parizu Je živel potratno življenje in je trosil denar z obema rokama. Bil je tako razsipen, da ni štedil niti z zlatom, kaj šele z bankovci. Kadar se je pojavil v kakšnem bara na Montmartreu, je bilo vse njegovo. Plačeval je za pijačo in godbo vsem, ki so bili slučajno navzoči. Na ta način so se okoriščali z njegovo razsipnostjo celo natakarji, ki so pili šampanjec in whisky, da Jim je pijača kar tekla od brade. Toda denar je okrogel in VVallov moš-njiček, ki je bil izprva močno rejen, se Je začel krčiti in sušiti. Imoviti Američan je naposled tako propadel, da se je moral vreči na špekulacije, če Je hotel živeti po starem. Toda špekulacije mu niso zadoščale. Začel je ljudi vrtati za posojila in je slednjič zašel v tako dvomljivo družbo, da si je moral pomagati z nepoštenim prekupčevanjem z mamili. Kmalu nato pa je nenadoma izginil. Kaj se je zgodilo? Nekega dne so prinesli časopisi vest, da je Wall umorjen. V Vincenneškem gaju Je našla policija zapuščen avtomobil, ve3 okrvavljen. Na neki gozdni poti pa Je skoraj ob istem času našel neki delavec goreče kose moške obleke. Bila je za tlačena v grmovju. Najprej so mislili, da se Je odigrala v bližini najdenih predmetov krvava drama ljubosumja. Toda košček podloge telovnika in moški gumb sta povedla kriminalno policijo na čisto drugo pot. Tako se je najprej ugotovilo, kdo je umorjenec in šele potem so začeli iskati morilca. Umorjenec pa je bil Ricard Wall, ki je tako nenadoma izginil iz pariške družbe. Kriminalni organi so začeli zdaj Iskati morilca. Postali so pozorni najprej na nekega Barbata ki je bil ob času zločina zdoma. Kmalu pa se je pokazalo, da ta mira ni pravilen. V družbi pokojnega Walla so namreč tik pred njegovo smrtjo videli dva druga mladeniča, nekega Rogerja Izoarta in Alberta Davlna. Pri zaslišanju se je pokazalo, da je prvi nedolžen, zato pa je sum tem močneje obremenil drugega. Ta človek, Albert Davin, Je Sel« 21 let star. Pravcati tip moške elegance, amater v vseh športnih panogah, oženjen z neko Rusinjo, željan življenja, zagrizen sovražnik vseh starih in preživelih nazorov. Družina ga je zavrgla, potem ko je videla, da ga tudi ženitev z neko rusko emigrantko ne bo nikoli spreobrnila. 2« pred časom Je bil ta človek obsojen zaradi tatvine avtomobila. Ko ga je policija prijela zaradi Walla, se je delal nevednega, aa koncu pa je dobil živčni šok in Je Jokaj« priznal, da je morilec. Wall, ki Je bil zadnje čas« skoraj brc« denarja, je poslal Davina, ki mu Je popolnoma zaupal, s čekom za 300 dolarjev v neko banko. Davin je vnovčil znesek tn med potom mu je šinilo ▼ glavo, da bi bOo lepo in prav, če bi si znesek popolnoma prisvojil. Toda kako priti do denarja. Povabil je Walla na izlet z avtomobilom, sedel k volanu in ko mu je med voft-njo pripovedoval mastne šale is pariškega življenja, je kar mimogrede sprožil revolver, ki ga Je bil kupil na poti 4z bank« k Wallu za 150 frankov, ter pogodil svojega ameriškega prijatelja s svinčeofco do smrti. WaU se Je zgrudil mrtev na aedeft ln njegove zadnje besede so bile »Al rigbt«. Davin si je nato prisvojil celo Wallovo oh. leko, Jo polil z bencinom in jo zažgaL Wat lovo truplo Je vrgel v Selno, sam pa. j« sež zapravljat denar, ki si ga J« bil prisvoji, s krvavimi rokami. Jugoslavija v sovjetski enciklopedij V zadnjem času je Izšlo pet zvezkov bolj-ševiške enciklopedije, in sicer 19., 20., 2L, 23. ter 65. zvezek tega monumentalnega dela. Zanimivo je, da so slavistične zadeve v teh knjigah tako zastopane, da je odmerjen Jugoslaviji največji prostor. Zvezek, ki govori o naši državi, prinaša celih 55 stolpcev besedila in zemljevid naše države. Seveda moramo omeniti, da je sovjetska enciklopedija zgrajena na trdnem marksistično-ljeninističnem svetovnem nazoru in da je vsaka stvar v njej obdelana s strogo boljševiškega vidika. Sestanek oceanskih letalcev Italijanski aeroklub je sklical za 22. mv Ja 1932 v Rimu konferenco vseh preko-morakih letalcev. Namen sestanka Je izvedba organizacije prekomorskega zračnega prometa. Smrt maronltskega patriarha črno ln belo Raftnirana večerna obleka 1ep« Ln Miss Mary Wooley, predsednica zavoda r Mount Holykeu bo Zastopala Ameriko na razorožitveni konferenci v februarju 1932. Največji mamutov tob Prtrodoslovni oddelek Britskega muzeja v Londonu je ▼ zadnjem času pridobil veliko redkost — mamutov zob iz Sibirije, ki Je izvrstno ohranjen ter meri v dolžino 425 cm. Papeževo gospodarstvo, ki zahteva vsako leto do 180 milijonov lir izdatkov, se vzdr-tuje iz obresti odškodnine, ki jo je plačala Italijanska država Vatikanu na podlagi la-teranske pogodbe iz »Petrovega noveca«, ki pa plaču jejo katoliki vsega sveta ^prostovoljno papeževi blagajni od vojne 1S59. dalje. Na vprašanje italijanskega novinarja Ar-naMa Cipolie, katere dežele so najbolj radodarne v pogledu Petrovega novčiča, je odgovoril vat:kanski finančni minister, da so to dežele Severne Amerike, Zedinjene države in Kanada. Tamošnji katoličani, ki so najbolje organizirani na svetu, plačujejo toliko, kolikor smatra papež za neobhodno potrebno in nič več, plačujejo pa zanesljivo. Papež sploh ne mai a, da bi se vršila kakšna posebna agitacija za plačevanje Petrovega novčiča, temveč prepušča to stvar povsem svobodni volji vernikov samih. Na vprašanje, kako je v tem pogledu § Francijo, je dejal minister, da ne dobiva Vatikan iz Francije ničesar, ker vse, kar darujejo francoski katoliki, ostaja v Franciji sami. To pa zaradi tega, ker tamošnje duhovništvo ni plačano po državi. Mnoge dežele, ki so prej pošiljale velike vsote, n. pr. Mehika in razne južnoameriške države, danes ne pošiljajo ničesar več, deloma iz političnih razlogov, deloma pa zato ker potrebujejo vsak vinar za vzdrževanje domačih cerkvenih organizacij. Izostali bodo bržkone tudi prispevki iz Španije, kjer je prej že plemstvo samo prispevalo letno fiksno vsoto v znesku petih milijonov lir. Ameriška zastopnica na razorožitveni konferenci Smrt impresarija PoweHa V Londoniu je tik pred božičnimi prazniki umri znani impresarij Lionel Povvell, ki se je bil pred kratkim na nekem potovanju prehladil. Zbolel je na koncertni turneji z bivšim poljskim državnim predsednikom, klavirskim virtuozom Paderewskim. Povvell je bil lastnik največjega koncertnega podjetja na Angleškem ter Je bil ▼ poslovnih zvezah z največjimi umetniki na kontinentu. Njegova specialiteta je bila, uvajati uspešne virtuoze iz Francije, Italije, Nemčije, Avstrije ter iz drugih evropskih dežel pri angleški publiki. Na ta način je uvedel v angleško koncertno dvorano Bronislava Hubermana, Vaso Prihodo in tenorista Benjamina Giglia, Povvell Je vedrževal izborne poslovne zveze tudi s Avstralijo, katero je prepotoval s svojimi koncertamti neštetokrat. Imel Je poslovalnice skoraj v vseh večjih mestih ter J« priredil za svojega življenja nič manj kakor 16.000 javnih nastopov. Seveda bodo koncertanti za njim žalovali, kajti težko mu bo najti enakovrednega naslednika. Šport Službene objave LNP (lz seje k. o. 23. t. m.) Navzoči gg.: Stanko, Novak, dr. Kuhe!j, dr. Dougan, Galov ia Grzetič. Igraloc g. Konrad Josi-> (SK Železničar) so kaznuje po paragrafu 14. z uporabo paragrafov 6. in 7. k. p. z enomesečno zabrano igre do 25. januarja. — V .znuje se igralec g. Jamnikar Maks (Svoboda. Vič) po para-fi-fu 38. L p. z dvomesečno zabrano igre do 27. januarja. Suspenz se s tem ukine. — l'kine se kazensko postopanje proti igralcem g. Pogačniku Mirku (Ilirija), Janieko-viču Josipu (ISSK Maribor) in Seiferbu Viktorju Rapid). — Kaznuje se po paragrafih 20. in 3S. k. p. igralec g. Brcar Ivan (Jadran) z dvomesečno zabrano igre do 27. januarja. Dvigne se suspenz — Po paragrafu 16. z u-porabo paragrafov 6. in 7. k. p. se kaznuje igral c g. Vouk Franc (SK Hrastnik) z 8-mesečno zabrano igre do 18. junija. Suspenz se s tem ukine. — Z današnjim dnem se ukine zabrana vršenja funkcije g. Kobetu. Ker se ni pokoril odločitvi sodnika, se poziva SK Ilirija, da mu izreče ukor. — Taj-nšfc II. Vztrajnostno smuško te^mo na 50 km za prehodni pokal tvrdke Meinel in Herold bo priredij Mariborski smučarski klub 6 startom in ciljem pri Ruški koči na Pohorju 24. januarja ob 7.30 Pravico udeležbe imajo člani JZSS ra organizirani ino-zemoi, Prijavnina znaša 30 Din ter 6e izvaja v smislu § 8 tekmovalnega pravilnika za smuške tekme JZSS Prijave sprejema Mariborski smuški klub, Maribor, Jurčičeva 8. urama Stoječ. Člani vodstva tekme 6 5: predsednik Bru.no Parma, tehnični vodja Franjo V etri h. start er Zdiravko Štan-gel časomerilci: na startu Josip Zunkovič, na cilju inž. Saša Dev in Zdravko Štan-jgel, 6odnik na cilju Vjekoslav Golubovič; zapisnikarja na cilju Janko Ornik in Polde Aberši.k, zdravnik dr. Maks Zgur, nadzorniki proge Franjo Vetrih, Vilko Forst-nerič in Otmar Heinrioh. — Najboljši tekmovalec prejme pokal tvrdke Meinel in Ilerolid v prehodno last. ako si ga pa osvoji dvakrat po vrsti ali trikrat v presledkih, v trajno last Do končne odločitve hrani pokal podsavez, za mozemce MZSP Prvih šest tekmovalcev prejme posebne nagrade. Objava rezultatov ter razdelitev nagrad bo 24 januarja ob 20. v Mariboru. Ljubljanski zimskosp^itni podsavez ima danes ob 20. v damski sobi kavarne Emona •"ažno sejo zaradi programa in določitve delegatov. Prosi se polnoštevilne udeležbe. SK Ilirija. Redna seja poslovnega odbora dbora. Predsedstvo želi članom vseh odborov in članstvu srečno novo leto ter vabi na klubov Silvestrov večer, v četrtek, v renoviranih prostorih hotela » x ivoli«. Zimsko kopališče Ilirije bo zaprto do sr 'e februarja ASK Primorje (nogometna sekcije). Danes od 15. naprej trening na igrišču. . ASK Primorje (kolesarska sekcija). Redni treningi bodo v torek in četrtek od 19.30 dalje in v nedeljo od 10. do 12. Udeležba obveztna za vse. ' ' ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja upravnega odbora Dri »Zvezdi«. Poinoštevilno! SK Jadran. Danes ob 20 važna redna odborova seja pri M Sokliču. Vsi odborniki naj sigurno pridejo, razmotrivala 6e bodo važna vprašanja. Amerika in Evropa v dvoboju Po 28. letih, bo Amerika 1. 1932 zopet priredila olimpijado na svojih tleh. Dasi vlada za to mednarodne športno revijo povsod veliko zanimanje, je ravno zaradi tega, ker bo v Ameriki, zelo dvomljivo, da bi se evropska atletiica lahko uveljavila z vsemi silami. Stroški za udeležbo so tako visoki, da jih društva ali oficielne organizacije ne bodo mogle dati na razpolago za vse povprečne atlete, temveč le za omejeno število izbranih in res najboljših. Naloge, ki čakajo te predstavnike Evrope na vročih kalifornijskih tleh, ne bodo lahke. Amerika bo razumljivo izrabila ugodno priliko in postavila na start tako množico atletov, da bodo morali neameriški udeleženci res napeti skrajne sile, če ne bodo hoteli podleči tej premoči. V Evropi raznih ameriških atletskih »zvezdnikov« po večini spioh še nismo videli, kar nas sili, da moramo slepo verjeti poročilom o njihovih uspehih, kakor jih dobivamo odondod. Amsterdam in Pariz, prizorišči zadnjih dveh olimpijad, sta zelo razočarala ameriške sprinterje. Dočim se je v Parizu plasiral vsaj Scholz na drugo mesto v 100 m in zmagal na 200 m se v Amsterdamu sploh ni plasiral noben zastopnik zvezdnate zastave. Toda lani je hodil po Evropi mali ameriški zamorec Tolan, ki je premagal vse, kar se mu je postavilo nasproti, in od tedaj se zopet dviga spoštovanje pred ameriškimi sprinterji. Pri tem ie treba upoštevati, da Tolan niti ni njihov najboljši človek in so ga doma »nesli« še trije boljši. Tudi na 400 m ima Amerika vrsto tekačev z znamkami pod 48 sekund (Eastman, Williams i. dr.). Na srednjih progah njena sila ni tako prepričevalna. Na 800 m so štirje tekači C med njimi Eastman in Cobb) dosegli čas pod 1:53. Slednji je bil letos v Evropi, kjer pa ni žel posebnih lavorik; Peltzerja pa je odpravil na tej progi z 1:52.8. Na 1500 m dosedaj ne vedo poročati o nikomur s časom, ki bi bil nevaren za rekorderja La-doumeguea ali Fince. Dolge x?roge so že leta in leta domena Fincev in na vseh olimpijadah so na njih gospodarili F:nci. Mcž a la Kohlemainen ali Nurmi Amerika nima in tako ni pričakovati, da bi mogla v Los Angelesu na teh progah odločati. Zelo močna pa je Amerika v skokih, kjer zavzema — razen troskoka — odločno močnejšo pozicijo. Skakalci v daljino so po večini blizu 8 m, v višino do 2 m, ob palici pa do 4.30 m kar je vse tik na meji za najboljša mesta. Najboljši rezultat v skoku v daljino ima Bcyle, ki je dosegel 7.88 m. V višino je 5 atletov doseglo 1.98 m dočim je vrsta skakalcev ob palici z rezultatom 4.25 še večja. V slednji je ameriška zmaga več ali manj gotova. Prav malo izgledov — vsaj na papirju — imajo neameriški udeleženci tudi v tekih z zaprekami. Glede metov je težko izreči zanesljivo sodbo. Amerika, Nemčija, Finska in morda tudi Madžarska imajo atlete, ki so al približno enaki; Američani ▼ teh disciplinah letos ravno nimajo pokazati posebnih uspehov. S kroglo vodi Brix s 15.72, z diskom Jones z 48.52, s kopjem Churchill z 69.18 in s kladivom O' Connor z 52.07 m Ameriška zmaga ni izključena, toda šele tedaj, ko bodo utihnili severnjaki, Nemec Hirschfeld in ne nazadnje tudi Madžari. Na programu lahkoatletske olimpijade sta končno samo dva stafetna teka (4X 100 in 4X400 m), kjer je Amerika hud favorit. Množica njenih tekačev na kratke proge si ne bo dala iztrgati zmage v teh dveh disciplinah. V ilustracijo naj navedemo. da je nedavno klubska ekipa univerze Stanford postavila v štafeti 4X400 m nov svetovni rekord s časom 3:12.8, kar pomeni, da je vsak tekač tekel 400 m povprečno samo 48.2. Tu za Evropo ali njene manjše dele ni mesta! Kratek pregled ameriške moči na la-hkoatletskem polju daje približno sliko, s kako nevarnim nasprotnikom se bodo morali boriti zastopniki evropskih barv. Los Angeles bo torej v resnici pozorišče gigantskega dvoboja med Zedinjenimi državami v Severni Ameriki in »nezdruženimi« državami v Evropi. Ostali svetovni deli z močnimi zastopniki Japonske, Kanade ali Južne Afrike v tej glavni borbi ne bodo imeli odločilne vloge. Zdi se, da je bitka odločena že sedaj ker bo pač tudi v tem primeru — kakor povsod — treba mnogo denarja, ki ga pa Evropa nima sedaj, ko je treba atlete pripravljati za ta veliki dvoboj, in ga ne bo imela potem, ko jih bo treba poslati čez morje in jim skrbeti za čim udobnejše bivanje v daljni Kaliforniji. na tisoče kilometrov od domovine. Zato se najbrž ne motimo, če pravimo, da čaka Evropo v Los Angelesu temeljita lekcija za vse, kar je morala Amerika trpkega spraviti na zadnjih dveh evropskih olimpijadah Naše Sofcofstvo se ne bo trdeiezflo olimpijade Na predlog sa veznega načelnišbva je sklenil izvršni odbor saveza Sokola glede udeležbe ua olimpijadi v Los Angelesu sledečo resolucijo: Sokoistvo kraljevine Jugoslavije bi se lahko po svoji telovadni sposubnoe>ti in tehničnem materijalu udeležijo tudi olimpijade leta 1932, kakor je storilo to poprej, saj se baš ono zaveda, da je v prvi vrsti pozvano, da zastopa častno jugoe.o-ventke barve na tekmovališdih mednarodnega športa. Toda Scloolstvo. ka živi za celotni naš narod, se zaveda hkratno tudi težkih gospodarskih prilik, v katerih ŽJivi-mo, ko je vsak državljan prisiljen na izredne žrtve v korist celote. Zavedamo pa se tudi dolžnosti ki jih ima vsak posameznik, kateremu leži na srcu boljša bodočnost naše domovine in splošno dobro naroda. Zavedamo 6e, da se mora tudi pri manjših akcijah čuvati naša narodna imovina, saj se bomo le na tak način obvarovali pred težkimi posledicami krize ter jo premagali. Olimpijada se bo vršila leta 1932 v Los Angelesu v daljni Ameriki, kar že samo na sebi zmanjšuje propagandni uspeh ta nas. Vnhu tega pa so' se visoka potovalna stroški zaradi daljnega pota. Ne glede ha to, od kod bi se vzela sredstva za potovanje, je jasno, da bi se jih moralo vzeti iz naše narodne imovine in ne potrošilo bi se jih v domovini. Pohajajoč iz tega stališča in v prepričanju, da niti najboljši uepeh naših tekmovalcev na olimpijadi ne bi mogel izravnati in nadoknaditi izgubo tolikega denarja, Sokolstvo ne najde etičnega oslona, da bi moglo zahtevati posebne žrtve od svojega članstva, kakor tudi ne bi moglo zagovarjati žrtve države in državne celote za to svrho. Zato predlaga načelništvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije: 1. da na olimpdjadi v Los Angeiloeu izjemoma ne sodelujemo, 2. ker smo za svoja dela in čine moralno odgovorni celokupnemu narodu, na.j uprava saveza Sokola kr. Jugoslavije -a2-loge in pojasnitev naše odločitve objavi narodu in iznese kraljevski vladi. Predlog načelništva saveza je bil r sejri izvršnega odbora saveza dne 15 decembra v Beogradu sogilasno sprejet ter 6e bo v prepisu izročili g. ministru prosvete. Naše Sokoletvo torej v Los Angeles ne pojde ter sc je v svojem sklepu pridružilo ostalemu slovanskemu Sokolstvu in mnogim drugim telovadnim organizacijam v Evropi. Zato pa je naša velika dolžnost, da se pripravljamo na veliki praznik vsega Sokolstva ob 100 letnici Tvrševega rojstva, na vsesokoleki zlet v Pragi. Iz življenja na dežel! SLOVENJGRADEC. Uprava javne bolnice v Slovenjgradcu se zahvaljuje naj-iskrcnejše vsem plemenitim darovalcem, ki eo prispevali za božičnieo v tukajšnja bol- nici. RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radovljici priredi v svojem domu običajni vsakoletni Silvestrov večer s komičnimi prizori, pevskimi in igralskimi točkami. Letna redna glavna skupščina društva pa bo v torek dne 5. januar;a 1932. ob 20. KOČEVJE. Dne 31. t. m. bo ob 7. uri zvečer pri Perlcsu občni zbor podružnice CMD z običajnim dnevnim redom. Vsi Slovenci vabljeni! Iz Ljutomera lj— Zbor sadjarjev. V nedeljo 21. t. m. se je vršil v osnovni šctli občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ga je v odsotnosti predsednika g. Zacherla vodil podpredsednik g. Slampar. Prisotnih je bilo nad 30 članov. Po poročilih funkcionarjev, ki so pričala o smo-tronem in uspešnem delu podružnice, so f e vršile volitve novega odbora, v katerem so gg. predsednik Horvat Franc, podpredsednik Vekoslav Slampar. blagajnik Za-cherl Franc, tajnik Bratuša Jožef, odborniki Pihlar Ferdinand. Verbančič, Pušenjak Mihael, Sagaj. Fistrov.ič in Lešnik Bivšemu dolgoletnemu predsedniku in odstopdv-šim odbornikom je občni zbor izrekel zahvalo za njihovo požrtvovalno delovanje v prid sadjarstvu, ki postaja za naše kraje vedno važnejša gospodarska panoga Po zboru je sreski kmetijski referent gospod Znidarič predaval o sadnem 'zboru lj— Silvestrov večer. Sokol priredij na starega leta dan Silvestrov večer 8 pestrim tn zabavnim programom lj— Obrtna vest. Hotel Zavratnik je te dni prevzel zet dosedanjega lastnika g. Resnik. Radio Izvleček iz programov Sreda 30. decembra. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Predavanje o morju. — 19: Novi vek v svetov-nopolitični areni. — 19.90: Literarna ura. -20: Samospevi ge. Štefanije Vukove. — 20.45: Samospevi g. Mirka Puglja. — 21.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Koncert radio-orkestra — 16: Popoldanska glasba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Pevski koncert. — 21.30: Francoska glasba. — 22: Poročila in lahka godba — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godba za ples. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 18: Plošče. — 19: Prenos Mozartove opere »Don Juan« iz gledališča. — BRNO 19: Pre- Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. smo po dolgem iskanju in prelz-kušavanju komaj zamogli Izbrati amerlkanski aparat, ki zadovoljuje naše visoko povišane zahteve v vsakem pogledu. To je Originalni amerikanski jKolster* s 6 + 1 cevmi Super tračni filter, v najvišji popolnosti, Izdelek odlične INTERNATIONAL. KOLSTER RADIO INC. NEWyORK, člje aparati Izzivajo pri strokovnjakih zadivljenje, a lajikom nudijo neomejen užitek. »KOLSTER« se drži tudi strogo solidnih poslovnih metod ln to: Prodaja se mora vršiti poceni z najmanjšimi vmesnimi stroški, torej brez agentov, brez rizika, brez valutne bojazni, brez obrestnih izgub in inkaso stroškov in brez neverjetno visokih upravnih in režijskih stroškov prodaje na obroke, po jasni »KOLSTER« paroli: z najmanjšimi stroški dati najbolje najce-neje! Tudi ml se držimo te parole ln prosimo občinstvo, ki kupuje, da s polnim razumevanjem ceni in podpre naše težnje: najbolje dati najceneje. Z obojestranskimi žrtvami smo dvignili s KOLSTER INCORPO-RATION centralno stalno skladišče »KOLSTER« aparatov v Subo-tici in smo v položaju, da jih dobavljamo točno ta za izvanredno primerno ceno. KONRATH RADIO Subotica Glavno zastopstvo International Kolster Radio In Corporation New-York. 15841 Prosimo, da posvetite svojo pozornost našim nadaljnim obvestilom! Cenjena gospodinja, zapomnite si, takole izgledajo pravi zavitki dr. Oetkerja! "" .v...-A......■••» C« boSete Ttl«Tt3 tnrunka »Dr. Oetker«, fa najditelj pecilnega praška. Bretplač ne receptne kn}t£ine dobite pri VaSem trgorc«. 15144 Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249,a __ Zahvala 15856 Povodom prerane smrti naSe ljubljene hčerke, sestre ta nečakinje, gospodične Ivanke Planinšek se najlepše zahvaljujemo vsem onim, ki so nam lajšali trpljenje, nadalje preč. duhovščini, daro al-cem prekrasnih vencev to cvetja, pevcem za v srce segajoče žalo-stinke to vsem onim, ld so jo spremili na njeni zadnji poti. LJubljana, 27. decembra 1931. RODBINA PLANINŠEK in ostali sorodniki. nos opere i* Prage. — VARŠAVA 17.85: Orkestralen koncert. — 20.15: Koncert lahke glasbe. — 21.15: Godba na dude. — 22.10: Plošče. — 23: Godba za plee. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. -17: Koncert solistov. — 19.45: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Rilkejev večer. — 22 Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Hayd-nova simfonija iz Langenberga — 20.40: Kon cert Rilkejeve glasbe. — 22.30: Godba ta ples. - KČNIGSBERG 16.45- Orkestralen koncert — 19.30: Pevski koncert — 20: Haydnova simfonija iz Langenberga. — 20.35: Dramski večer. - 22.30: Plesna glasba - MCHLACKER 17.05: Orkestralen m pevski koncert — 19.45: Lahka glasba. — 21.15: Dramski večer. - BUDIMPEŠTA 17: Popoldanski koncert — 18.30: Plošče. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Meš« "lasbeni procram — 20.30: Plošče. — 21: Prenos opere iz gledališča. Tvornica harmonitev m ptamnov po najmodernejši konstrukciji. Oglašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd. NIZKE CENE! Društvom popust! — Oddaja tudi na obroke. Večletna garancija. IVAN KACIN, LJUBLJANA T "BOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794 t ima te tu ALI STE PREMENJALI OLJE V VASEM VOZU? ZA NAJLAŽJE V2IGANJE MOTORJA, MENJANJE BRZIN IN EKONOMIČNOST UPORABLJAJTE POZIMI ORIGINALNO AMERIKANSKO PENSILVANSKO OLJE! ZA MOTOR: VEEDOL VVJLNTER MEDIUM NO. 2 ALI MEDIUM NO. 3. Za MENJALNIK IN DIFERENCLJAL: VEEDOL LUBRICANT NO. 90 DOBIVA SE V LJUBLJANI: J. LOVŠE TAVČARJEVA ULICA 7 TELEFON: 27—28 GARAŽA LOJZE MIKLOŠIČEVA CESTA 56 TELEFON: 34—29 Zahvala Vsem, ki so nam ob priliki smrti naSega dragega soproga, papana, brata, strica ta svaka, gospoda dvarda Kukca veleposestnika i Izkazali osebno ali pismeno toliko sočutja in prijateljstva, Izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Osobito smo dolžni posebno zahvalo zdravnikoma g. sani t. svetniku dr. Jesenku in g. dr. Zoranu Joštu za nju nad vse požrtvovalno skrb za časa bolezni rajnega. Globoka zahvala vsem pokloniteljem krasnih ven- -cev, častiti duhovščini, žalskemu Sokolu in Gasilnemu društvu za častno stražo, žalskemu pevskemu društvu za poslovilno petje, g. Francu Plklu za v srce segajoči nagrobni govor, gasilnim društvom iz Arje vasi, Celja, Gaberja, št. Petra, Vranskega in Žalca za njih zadnje spremstvo ta sploh vsem, ki so pripomogli k tako lepemu, svečanemu slovesu pokojnikovega trupla od nas. Vsem tisočera hvala! 2alec, dne 27. decembra 1931. 15858 Žalujoči ostali. f Nenadoma je umrl gospod V z® v gr vov 4foxa Jaupanac vazduhoplovni major. Vsem, ki so ga poznali, ga priporočajo v blag spomin ŽALUJOČI OSTALI. Novisad, Abbadia S. Salvatore, Ljubljana, Preserje, dne 25. decembra 1931. 15850 »TOTRCk SC. 299 Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam« »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekče se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Xdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za 2o odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro, ali za dajanje naslova. ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu, obenem z naročilom. Službo dobi Natakarico appettK', staro ne ped 24 lat, ifciem za Skofjo Loko Predstaviti se je t restavraciji Vesel, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 19 50741-1 Gdč, ali gospodu sodim lepo eksistenco — voditw> filijalke v lepem gorenjskem letovišču. Podrobna kavcija 15.000 Pin. Ponudbe na oglas. oddelek » Jutra c pod >15.000«. 59541-1 Služkinjo dobro, vajeno vseh hišnih dal, z večletnimi spričevali sprejmem tako;. Ponudbe g .Jliko in zahtevkom plaže na oglasni od d »le k »Jutra* pod šifro »Dobra elužkinja«. 50751-1 Gdč., oz. vrtnarico dobro, sprejmem k enemu otroku. "Ponudbe e sliko ln zahtevo plače na oglas, oddelek »Jntra« pol šifro »Gdč. k otroku*. 50752-1 ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 fjugo Auto) telefon 2336. Prva oblastveno koncesijo-nirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Nemščino in francoščino natanf.no poučuje učiteljica. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Strokovna«. 39730-1 Poštno pomočnico zmožno popolnoma samostojno voditi večjo pogodbe«* poŠto brez telegrafa in telefona, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 59724-1 Služkinjo pridno in pošteno, zmožno vseh hišnih del, tndi kuhe iščem za januar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 59762-1 Mlado služkinjo •prejmem t Kolodvorski »lici 28/11. 59758-1 Zgovorne dame kot potnice sa prodajo čovljov na obroke sprejmemo. »Tempo« čevlji, Sa-lendrova 6 (na koncu Gosposke). 507764 Prodajalko Mir««« zakupni oo za t Ljubljani t pel ja no mlekarno sprejmem takoj, ozir. oddam v zakup. Dopise na oglae. oddelek »Jutra« pod S>fr» »Kavcija«. 59782-1 Dekle pridno ta pošteno, Tajen o fciSnih del. sprejme takoj • H z norim letom Yršič, Gledališka ulica štev. 4/1. 59757-1 Damski krojači prvovrstni dobe stalno zaposlitev pri tvrdki Elite, Prešernova nI. 7. 59S41-1 Službo kovača ali šoferja mem za takoj ali pozneje Baruntena ee na vsa motorna vozila. Naalov pove e-riaini oddelek »Jutra«. 59842-1 Postrežnica m Tcs da®, ki zna nekoliko kuhati, dobi takoj m »sto v Koritkovi ulici 7, prifličie. 59348-1 Potniki Fiksum In provizijo Budimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano In okolico ter vso dravsko banovino z& mann fakturno blago. Ponndbe Ba oglasn! oddelek »Jutra« pod šifro »FLksnm ln pro_ vizija«. 58668-5 Potnike (ce) u prodajo šivalnih strojev sprejmem taikoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezkonkurenčni stroji 1932«. 59793-5 Klavirski pouk n ti d i učiteljica. Pismene ponudbe ca ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pravilen«. 597-53-4 Učitelja (ico) iščem za nemško stenografijo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitrost«. 59767-4 Sluibeisče Trgovski pomočnik dober prodajalec mešane stroke, vojaščine prost, želi nameščenje na Goretijskerai ali Štajerskem. Ponudbe na og'as. oddelek »Jntra« pod šifro -Marljiv«. 59665-2 Natakar-jelonoša mlad in pošten, išče stalno nameščenjo v restavraciji ali kakšni boljši _ gostilni v mestu, ali tudi i_z: ven mosta. V zadnji seriji je bil nameščen r hotelu. Bellevuo v Ljubljani. Naslov: Slavko grebeni ar — Slomškova ulica štev. 21. 59739-2 2 pošteni natakarici iščeta nameščenje v mestu ali okolici. Naslov; Marija Maček, Strellška ulica 2. 59759-2 Korespondentinja samostojna v slov., srbohrvaščini in nemščini, per-fektna stenografinja, ver-zirana v vseh pisarniških ■poslih, z daljšo prakso, želi premeniti službo. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »777«. 597S1-2 Parcelo do 800 m! veliko knpim v neposredni bližini Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Parcela«. 50786-30 Natakarica z osebno pravico, išče služil. Ponudbe na ogla«, oddelek »Juira« pod »I:rna«. 59772-2 Trg. pcmočnica srednje starosti, šivilja, želi službo, tudi proti kavciji, ali pa prevzome malo podružnico, ali sličen obrat. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59764-2 Kroj. pomočnik dobro izurjen v velike® in nialen delu, išče stalno službo. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«. 59766-2 Mlado dekle želi premeniti meeto v knjigoveznico ali slaščičarno, event. gre tudi kot natakarica. ponudbe na Oflrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatična«. 59829-3 Kot gospodinja grem k samostojnemu gospoda aJi kamorkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in izobražena«. 59743-2 5000 Din dobi kdor preskrbi sigurno službo nradniku, verziranemu v vseh pisarniških delih, strojepisju in knjigovodstvu, veščemu slov., srbo-hrvatskega in nemškega jezika. Cenj. ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Marljiva moč«. 89715-2 Vrtnar star SI let, oženjen, ■ devetletno prakso v vrtu kot samostojen vrtnar, posebno verziran v gojenju selen j adi, dober lovec in čebelar, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59709-2 Pouk l Koncesiooirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipetibacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 57164-4 Fant priden te pošten, vojaSči-ne nrost, išče službo pri trgovcu, ožit. v skladišču, ali kot pismono?3. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 597d!l-2 Kolonialist samostojna moč, vernima tudi t knjigovodstvu _(bi-lancist) in vseh trg. pisarniških poslih, želi premeniti službo. Razpolaga toi; di z -večjim zneskom, ki bi ga obenem vložil proti dobri varščini. Dopise pod .»Jamstvo« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 59310-2 25.000 Din dam trgovini, podjetju aH kaki drogi ustanovi na razpolago, ki bi me obenem zaposlilo teT nudilo zadostno jamstvo za vložen denar. Sem samostojna trg. moč in vešč vseh trg. pisarniških del, knjigovodstva, koresipondemee itd. Cenj. ponudi* na ogla-«, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Varščina«. 5931(1-2 Poštena oseba zanesljiva, srednjih let — želi službo iukasanta, sln-ge ali kaj »ličnega, proti garanciji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59770-2 Mladenič inteligenten in zanesljiv, izučen kovinar, išče nameščenje kot sluga. Gre pa tudi v pomoč strojniku t centralni kurjavi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 59857-2 Zobotehničarka s šestletno prakso, varčna in zanesljiva, želi mesto v S 1 o v o n i j i — najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna«. 59S51-2 Pekovski pomočnik dober mešalec in dobro iz-vežban predpečnik, delaven, pošten in zanesljiv, želi službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Predpečnik«. 59844-2 Kupim dobro ohranjeno in moderno urejeno stanovanjsko hišo v Ljubljani za 1—.1,500.000 Din. Čimprejšnje točne ponudbe 7.aže-ijene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posredovalci izključeni«. 59768-20 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe -- juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Pohištvo Spalnico vr. trdega lesa., popolnoma novo, še nerabljeno poceni proda Franc Je.ričič, gostilničar v Mokronogu št. 3. S970Č-12 oblam* Plašče za zdravnike laborante, brivce itd., jo piče ia natakarje, peke. mesarje, kuharje in sorod ne obrti, izdeluje po meri najboljše C. I. Hamann v Ljubljani. Mestni trg št. 8 58667-13 Prehrana Otroka v starosti 2—5 let, r vso oskrbo sprejme dobra družina brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59825-14 Gospodična t znanjem slo-v., nemščine in italijanščine, z 2 to-zt. meščanske šole, išče kjerkoli mesto za če® dan. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V Ljubljani« 59855-2 Prodam Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, llica 82. 22-6 Gostiln, inventar in gramofon (avtomat) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59731-6 Krasno kredenco ardiniero z zrcalom, umivalnik, radio in drugo po zelo nizki eeni radi smrti proda Sohrey, Gledališka ulica 12/1. • 59726-6 Prodajalka t desetletno prakso, zmožna samostojnega vodstva mešane trgovine, dobra trg. moč, išče mesto za takoj ali posneje. Cenjene ponudbe ®a oglas, oddelek »Jutra« pod »Delovna in vestna«. 59784-3 Edgar Rlce Burroughsj Tarzan, kralj džungle 73. Oprezno Je dvigala krempljate 6ape in vselej tiho postavila prejšnjo na tla2 preden je vzdignila prihodnjo. Tako se je pomikala naprej — velika mačka, pripravljena, da zaskoči svoj plen. Trenutek je počakala. Nato je strahovito zarjovela, kakor da bi hotela ukleniti žrtev v spone ledene groze — in kakor strela zletela naprej! Tiri Nov, kompl. radio tri-cevni za 650 Din naprodaj v Stožicah 89. 59801-9 Kupim Hrastove sode od 150—3001 kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sod«. 59595-7 Peč Zephir »M podobno knpim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peč«. 59755-7 Pozor! Pozor! Prvovrsten les gorenjski, zelo ugoden sa eksportira/nje, večje množine prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 59067-15 Stanovanje Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. januarjem na šmartinsk: c. štev. 31. — Istotam oddam dva stan. prostora izmeri po 40 ms, primerna tudj za skladišče. Več poizve v Dvofako- vi ulici št. 5, dvorišče — pisarna. 59517-21 Stanovanje _ parketiranih »ob, 'kabineta, kuhinje, shrambe in pritiklin, na lepem in soinčne.m kraju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59718-31 Avtolakinrsko- vulkanizirsko komplet, delavnico dobro idočo, zaradi družinskih razmer prodam ali oddam v najem. Na.sioiv pove oglasni oddelek »Jutra«. 59661-19 Skladišče iščem t bližini kolodvora. Ponudbe na ogtas. oddelek »Jutra« pod »Skladišče«. 59800-19 Mlekarno dobro idočo, v sredim mesta prodam radi prevzema drugega obrata. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59S35-10 Lokal za trgovino in vinsko klet v Rožni dolini takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59817-19 V najem Trgovino mešanim blagom in dv« sobi, z električno razsvetljavo, 4 minute od postaje •prav poceni odda t najean Alojzij Grabnar, trg grnar-i.e pri Sevnici ob Savi. 59723-17 Avtovožnjo . mehanično delavnico ta lokalom za trgovino kole«, na zelo prometnem kraju oddam za 2 leti v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59725-17 Pridelki Razprodaja jabolk in krompirja na drobno v Ključavničarska ■ulici 3, zraven Me-stnega trga. 59778-33 Stare smuči dobro ohranjene kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59828-7 Avto, moto Les Smučarji, pozor! »Pension na Hribčku« v Podkorenu pri Kranjski gori d>nevno hrana in stanovanje samo 45 Din. 5983648 Sobo odda Sobo s hrano oddam takoj 2 osebama. — Restavracija »Soča«. Sv Petra cesta 3. 59192-23 Stanovanje _ sob, kopalnice in kuhinje oddam z januarjem. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 50533-31 Lepo sobo z uporabo kopalnice, v novi stavbi sredi mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 59735-23 Stanovanje kuhinje in sobe, z vsemi pritiklinami takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59720-21 Stanovanje S sob in kuhinje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59*716-21 Stanovanje cobe in vseh pritiklin takoj oddam r Zeleni je.mi. Nas-'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59763-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj odda-m v Gledališki ul. 12, suteren. 59795-2H Stanovanje 9 »ob, kuhinje, shrambe, verande in kopalnice, s separatnim vhodom poceni oddam na Goriški cesti 11 (Šiška, pri novi cerkvi). 69797-21 Trisob. stanovanje lepo, s kopalnico, v vili takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59779-21 Enosob. stanovanje z vseimi pritiklinami odda Torkar, Zg. Šiška — pri novi cerkvi. 50789-31 Dvosob. stanovanje po zmerni ceni oddam v novi etavbi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59803-211 Stanovanie 8 sob ta pritiklin oddam takoj za 1100 Din mesečno. Moreš Uršula, Ljubljana, za Bežigradom — Staničeva, sedaj Franketo-va ulica 4. 59S16-31 Stanovanje dvosobno oddam mirni stranki na Mirju, Verstov-škova 9. Cisto mobili.je pogoj. 50818-21 Stanovanje dvo- ali enosobno, paike-tirano, s predsobo, vse .pod enim ključem oddam š /1. januarjem v Trnovem — Jelovškova ulica št. 24 59677-511 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam v Vod matu, šušteršičeva 5. 50S34-31 »Buick« avtomobil krasno ohranjen takoj naprodaj Istotam se proda plinska peč Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodnost«. 59370-10 Avto zamenjam za motorno kolo Avto je dvosed ežen, lah-kotovorni in takse prost. »Tempo«, Salendrova ulica št. 6. 59793-10 Posest Novo hišo t majhnim vrtom, 7 minut od postaje, cerkve in šole prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59734-20 Novo hišo prav poceni prodaan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni«. 59746-20 Jabolka po najnižji .eeni razpoKlJa Peter Setina, Radeče. 231-7 Dijaške sobe Dijaka ali dijakinjo sprejme učiteljska družina v vso oskrbo. Centrum mesta. Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 59792-22 Stanovanje 3 paiketiramih sob, kabineta, prostorne predsobe, kuhinje in vseh pritiklin, oddam takoj v vili za Bežigradom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59840-31 Stanovanja Stanovanje r sredini mesta išče posipa Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa« 59783-21/a Trisob. stanovanje komfortno, 8 kopalnico, v oentru mesta aili v bližini kavarne Evropa iščem za februar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Redno pJačuj-uča stranka« 50732-31/a Kam pa,kam ? Vino-vermut najfinejši po Din 30 liter priporoča M. R a v t a t , Ljubljana, Stari trg št. 19 59581-18 Sobo t ft až! 2 posteljama oddam. Naslov pove oglaisni oddelek »Jutra«. 59737-33 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom in souporabo elektrike oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 59707-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, s parketom, elektriko in posebnim vhodom oddam s 1. januarjem boljšemu gospodu ali častniku v Streliški ulici 24/11, desno. 59733-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalk« k domači hčerki, z domačo hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 597o6-23 Krasno sobo s parketom, elektriko ta kopalnico, skoro v centru miosta oddam za 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59750-33 Prazno sobo t katero se lahko postavi štedilnik, oddam po zmerni ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59747-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom io vso oskrbo, ali brez oddam takoj, oziroma pozneje 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59744-23 Prazno sobo voTiko in lepo. s štedilnikom, kakor tudi za 2 osebi opremljeno sobo r novi hiši oddam za 200 Din v Trnovem, Mivka 23 59745-23 Onremlieno sobo _ posebnim vbodom odda Vcrtvič, Kariovska c. 15/IT desno. 59738-23 Sobico s hrano bližini kolodvora oddam — Bolgarska 25. 59738-23 Prazno sobo veliko in zračno, s posebnim vhodom oddam v centru mesta za pisarno ali solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 59720-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam s 1. jan. solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 59730-23 Opremljeno sobo s kopalnico, v bližini banovine in tramvajske postaje oddam takoj ali s 1. januarjem solidnemu gospodu. Groharjeva ul. 7. 59753-33 Sobo s strogo posebnih vhodom, prosto uporabo kopa-lnice in radijem takoj oddam boljšemu gospodu v vili Kanaria, Kolezija, Zelena pot 4. 59794-23 Sobo z 2 posteljama z elektriko in uporabo klavirja, z ali brez oskrbe oddam v Gradišču. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 596711-23 Sobo » elektriko in separatnim vhodom oddam gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 59815-23 Mlajšo gospodično ali dijakinjo sprejmem z vso oskrbo kot sostanovalko v bližini Zvezde. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 59760-23 Oddam sobo na Rimski cesti 7/HI desno 59773-23 Svetlo sobico takoj oddam v KoJezijski ulici 19/1. 59790-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, v een-itru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 50777-23 Sostanovalca s hrano sprejmem v Florijanski ulici 10/IL 59788-23 Lepo sobo separlrano, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59787-23 2 gdč. ali dijakinji sorejmem na stanovanje s hrano aH brez. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra« 59706-23 Elegantno sobo separirano, s souporabo kopalnice, v centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 59808-23 Sobo lopo opremljeno, * elektriko, parketom in posebnim vhodom takoj odda A. Tepež, Dvorakova ulica 5t. 3/HI (nasproti Gospodarske zveze). 59809-23 Prazno sobo s posebnim vhodom. lastno kopalnico ia verando, v najstrožjem centru mesta poceni oddam. Vprašati pr; hišnici v Gajevi ulici 9. 50306-23 Sobe išče Opremljeno sobo lepo. z uporabo kopalnice, v bližini glavnega kolodvora išče gosipa z 31. decembrom 1931. Cena ne igra vloge. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59706-23/a Dopisi Pismeni tečaj praktične gra.fologijo o tvorim. Prijave ca: Sapere, predal 50, Straža, Dolenjsko. 59710-24 Bled 14 Hvala ta. ipisma. TeSko čakam svidenja. 50774-34 »Osem preč« 0, fantek, veliki otrok! Beseda — ozdravi. Pišite direktno, naslov. Razumete? 50805-24 Gospodično v svetlem plašču, kl je šla dne 26. dec. v Mariboru po Aleksandrovi ulici ter izmenjala par pogledov — vljudno prosi gospod za cenjeni naslov pod značko »Srečanje 1931/32«. 59843-24 Sobo pripravno za pisarno, s souporabo telefona oddam Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«. 59510-23 Krasno, veliko sobo lepo opremljeno, b posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59840-23 Opremljeno sobo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam gospodu v v i 1 i na Mirju. takoj za obrtno šolo. " Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 59812-23 v I. nadstropju oddam takoj dvema gospodoma ali gospodičnama, oziroma zakonskemu paru bres otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50820-33 Opremljeno sobo s separatnim vbodom ta elektriko, v mestu oddam 2 osebama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 59826-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Idrijski ulici 8. 50827-33 Sobo s parketom ta elektriko, i vso oskrbo aH. brez od; dom gospodoma v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 59R31-23 Sobo bltan Zvezde oddam bo!jSi in solidni gospodični ali gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59833-23 Sobo lepo opremlieno oddam .1 ali 3 gospodoma v Zgornji Šiški, Spančeva pot '192. 59822-23 Lepo sobo šolnino, s posebnim vbo-dim takoj oddam v Gra- daški ulici 8. 50813-23 Sostanovalko sprejmem v Ljubi ia.ni — Hrenova ulica 18. 59S19-23 Sostanovalca spreimem na Mfdvednvl c. št. 22. 59821-23 Sobico oddam gospodični al! gospe. Konainica in klaviT na raizpola-eo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59833-28 Sobo oddam stalnemu gospodu za S00 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59850-23 2 prazni sobi za pisarno oddam po nizki | ceni. Poizve se v Tavčarjevi ulici št. 12, pritličje levo. 59S36-23 Hišo t dobrem stanju, s prostim stanovanjem, v coni 160 do 180.000 Din kupim v bližina Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tako' denar«. 50713-20 Potrt neizmerne žalosti naznanjam pretužno vest, da je iskreno ljubljena žena in mamica ANA DR. GREGORJEVA roj. Breitfellner v nedeljo, dne 27. decembra 1931 ob 7. uri nenadoma v Bogu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 29. decembra 1931 ob 16. uri iz hiše žalosti. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 30. decembra 1931 ob 8. uri v rim.-kat. cerkvi v Murski Soboti. Murska Sobota, dne 27. decembra 1931. DR. ALBIN GREGORC, soprog, otroci in ostali sorodniki. Lepo sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam solidni osebi na Mestnem trgu 17/11 — vrata 8. 50852-23 Lepo mesečno sobo 3 centralno kurjavo oddam solidnemu gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50859-23 Gospodični oddam sobo s posebnim vhodom za 330 Din. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 59856-23 Upokojenec želi znanja z udovo ali ločenko, ki ima lastno stanovanje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Na deželi prednost«. 59845-24 3 celjski mušketirji iščejo golobice. Dopise s siliko na podružnico Jutra v "Celju pod »Svidenje«. 59830-34 Katera con J. vdova ali ločenka, ki si želi prijatelja, bi bila voljna mlademu umetniku pomagati z malim posojilom iz trenutue zadrege. Cenj. dopise ina oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Hvaležnost«. 59853-34 Razno Telefon 2059 «M*Prem 4TS suha di og drva j"Hr»5nflc. RofeoriSeva K. | Kupujte le najboljše domače čevlje znamke Torarna TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 Na|*ovcI* »lulinik« P»-tetna ielezna *clo praktična sloiljiva postelja • lapeciranim nadracom — prafititna z* vitka hiiu, bolele, za putwi«e najnižji ceni — in sioer! 8-40 po 630 Din, 8-50 t* 1300 Din, 8-60 po 1500 Dia Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, a bo za Vašo porabo za Izdelovanje n o g a v i kakor vseh drurih plete: is predmetov. Pišite m iv*. slov: Kati Vaj t. Celje. W J* Pozor! Kdor želi ia kratfe« 6 tednov zavarovati —. ne glede na staroet pri Podporni sekciji v riboru, naj se zgiasi zastopniku na Rimski cesti št. 10, dvorišče. 59880^ U Izjava Podpisani b javi jem, 6a nI. sam plačnik dolgov, bi jih' naoravJl moj s-i Stanko Pilko. P2ko Iv&a. m a* Celje. 59S47-S. Pristna dalmatinska ift štajerska £ SS od 10 Din naprej to Si delikatesa in vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Cez ulico 1 Din ceneje. 376 Hm ii€iš naj ae kupujejo nai! domači proizvodii pra&ek ra peciio, vanflin - sladkor, rumenilo in puding praški znamke »ADRIA« Zahvala Ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, gospoda Jurše Leopolda žandarmerijskega narednika izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno hvalo pa smo dolžni izreči g. sanit. poručniku dr. Zotoviču za skrbno in vestno nego, komandirju Brežiške žand postaje Iskri in g. dr. Janku Der-novšku, ki so doprinesli toliko iskrenega sočutja. 15847 Trbovlje, 28. decembra 1931. IVANKA JURŠE Z OTROCI Zahvala Vsem, kl so mojo preljubo soprogo spremljali na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter za premnoge izraze iskrenega sočutja izrekam tem potom mojo najpri-srčnejšo zahvalo. Ferdo Križanec 15859 SnnntmiaitA «« cloniM Opremljeno sobo j posebnim vhodom, pa ketom in elektriko oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 59S60-23 Sobo pri pošti oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jtutra«. 59854-23 Rtin Likerji EMERIK ZELINKA veletrgovina žganja LJUBLJ ANA-ŠIŠKA Telefon ?3—18 Na debelo! 15175 Na drobno! denar«. seris-aii ——^fmm^—— -».^^u .....„ ■ - Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi v Ljubljani. j