IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIR 3ti0. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, ULICA MONTECCHI ST. 6, II. NADST. — TEL. UREDNIŠTVA 93-073 - 93-806; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFrAnKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO. ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolski odsek SHPZ sporoča, da bo jutri, v nedeljo 8. t. m. ob 9. v dvorani «Kraljiča» (Dom pristaniških delavcev) VAŽNO POSVETOVANJE SLOVENSKIH RODITELJEV Govorila bo tov. DITKA DONINIJEVA. Razpravljalo se bo o šolskem vprašanju in o zahtevi po spoštovanju naših pravic. UDELEŽITE SE GA POLNOŠTEVILNO! Obnovljena izdaja leto II. štev 94. TRST SOBOTA, 7. OKTOBRA 1950. Cena 15 lir JUNAŠKA KOREJA , se je 50.000 ameriških voja. “v izkrcalo s pomočjo 300 laaij in L66 tisocev bojnih telai na obaio Oeona in se je začela bitka za l to Ul’ Je ves reakcionarni tisk z lastnimi naslovi napovedal, ua bo ; kratkem uničena vsa korejska I °i*ka in da bodo v nekaj tetinih kupatorji zasedli Korejo. Pono-ki so pač trditve, ki so jih julija dirjali v zvezi z napovedanim “tedenskim bliskovitim pohodom. stavljajo na laž babičevsko in ameriško sprevračanje dejstev. «SLABO OBOROŽEN» S PAMETJO Isti gospod v istem listu: «Ta armada je bila od zunaj pripravljena le na lahek sprehod po Južni Koreji, ker se Je mislilo le na obračun s slabo oboroženimi silami Južnokorejske vlade». Babič se je tako «oborožil» z ameriškimi «argumenti», da Je začel trditi, kar je te vsak slepec sprevidel, da ni res. Vloga branilca Syngmana Rija ga je toliko navdušita, da Je šel preko vsake mere in začel kvariti ugled lastnih možganov. Ker Je jasno, da take bedastoče piše le človek, ki je zelo slabo oborožen s pametjo. NJIHOVA POZORNOST «Lj. pravica» z dne 2. X.: «Več pozornosti zaščiti gozdove». Ali ne bi boljše, da bi omenjen» «pravica» pozivala na večjo pozornost zaščiti jugoslovanskih ljudi, kl so izpostavljeni «zaščitnemu» teroriziranju UDB, načrtnemu rizičnemu Izmozgavanju. kronični lakoti In ropanju? Trst ne sme postati trdnjava Atlantskega pakta kot je to izjavil grof Sforza niti ne vojno pristanišče Titove klike ludi to zločinstvo je pripisati omeri-ikim imperialistom! Na vse načine mučijo, ubijajo in streljajo korejske rodoljube. Jz/ava f>z?ewi2 Pe arsenti Ameriški novinar Drew Pearson je izjavil, „da se prihodnja atomska vojna" utegne sprožiti v Grčiji ali pa v Trstu, t. j. v enemu izmed mest, ki je namenjeno upepelitvi ! Preprečiti je treba uporabo atomske bombe ! Ili li ÌE lil 1E «HIB 0 tem celo sami nasprotniki pravijo naslednje ; Mirovna pogodba pravi med drugim tudi tole: 1. Svobodno ozemlje bo demilitarizirano in nevtralizirano. 2. nobena oborožena sila ne bo dovoljena na Svobodnem ozemlju razen one, ki bi jo določil Varnostni svet. 3. vojaške formacije in napol vojaško delovanje bodo prepovedane na področju Svobodnega ozemlja. k. vlada Svobodnega ozemlja se ne bo pogajala in niti ne bo sklepala vojaških pogodb ali konvencij z nobeno državo. 3. ČLEN VI. PRILOGE MIROVNE POGODBE Xepoplemo je trpljenje korejskega ljudstva. teles je bilo panik iz ruševin, ki so jih povzročilo barbarsko boa1" ranja ameriških letal nad korejskimi mesti in vas» • Velik uspeh v nabiranju podpisov za prepoved atomskega orožja je dokazal, da so ludi prebivalci Trsta in ozemlja izrazili z vsem srcem svojo voljo po miru. Svetovni odbor partizanov miru je sklenil da bo pričel odločnejšo kampanjo za znižanje oboroževanja in za kontrolo nad istim v vseh državah ter za prenehanje tuje vojaške {intervencije v kateri koli državi, predvsem pa na Koreji. Kruto bombardiranje civilnega prebivalstva ter .tehnika pustošenja zemlje", ki se ju je poslužil Mac Arthur na Koreji morata prenehati z mirno rešitvijo korejskega vprašanja, ko bosta zaslišani obe prizadeti stranki. Poslabšanje mednarodnega položaja prav posebno ogroža varnost našega mesta. Zato zahtevajmo za Trst in ozemlje jamstvo odprtega mesta vsedotlej, dokler ne bo vprašanje STO dokončno rešeno. Sleherni prebivalec STO, ne glede na politično ali narodnostno pripadnost noj da svoj delež pri zahtevi za dosego jamstva pred katero koli nevarnostjo. Naprej, za dosego 100.000 podpisov za Stockholmski poziv ! Za splošno znižanje oboroževanja v vseh državah! Za prenehanje tuje vojaške intervencije na Koreji! Za mirno rešitev korejskega vprašanja ! Zato, da bi dobila Trst in ozemlje vsa jamstva odprtega mesta, kajti ta jamstva pomenijo: 1. da ne sme nobena vojaška sila vršiti svojih operacij v nobenem delu Svobodnega ozemlja; 2. da nobena država ne sme napasti Svobodnega ozemlja to je cone A in B ne s kopnega, ne z morja in iz zraka. V1IŽAŠK1 OIHlOlt PAUTIZA1KOV MIHU "Skupina monopolistov in špekulantov je v pretekli vojni na račun človeške krvi in drugih nesreč znatno povečala svoja bogastva. Zaradi tega ni čudno, da jim je vojna pri srcu in da z vso vnemo delujejo za sprožitev tretje svetovne vojne". (DE LAC.Y, član l*reile nuinost odpuščanja delovne nujnost izhaja iz dejstva, da začela Jugoslavija preživljati 0 gospodarsko krizo, ki je ironica pogubonosne in pustolov-v, N politike titofašistične tolpe in 1( lučitve dežele v kapitalistični si. bg in v zahodni imperialistični ^adnji ukrepi titofašistične vla-^V-Za katere se sklicuje na letoš-nušo, nam z vso jasnostjo dospejo da je gospodarska kriza ^Dila v tako stopnjo, da jo je ne-^ Soče zakriti. V tem gospodar-bo kaosu, ki se ni pojavil v tem bil še pred letom vreden od lir 1,70 do 2,20. Pred dvema letoma pa se ga je celo plačevalo od 3 do 3,30 lir. Finančna kriza se je pojavila kot posledica načrtnega ropanja jugoslovanskega bogastva, ki je romalo in še vedno roma v žepe angleških in ameriških monopolistov in delno tudi v žepe titofašističnih hie rarhov. Večji del kompenzacij, ki jih je titofašistična klika prejela z; pompane jugoslovanske rude, les, koruzo, pšenico, sladkor, vino itd., je šel za oboroževanje monstruoz-no številne vojske in policije ali pa v osebne blagajne Tita, Ranko viča, Kardelja, Djilasa, Pijada, Vukmanoviča, Bakariča itd. Zaradi tega je dinar zgubil vsako podlago in se je pojavila nevarnost inflacije, ki jo skušajo titofašisti odvrniti z ameriškimi posojili, ki istočasno služijo za kupovanje jugoslovanskih tovarn in rudnikov, ter z državnimi posojili. Prav tako je kriza postala zelo jasna na kmetijskem polju. Jugoslovansko kmetijstvo ni več zmoglo načrtnega titofašističnega ropanja. Živila so se začela redčiti, poslabšal se je položaj jugoslovanske pre-hrambe. Lakota je še težje zagrabila jugoslovanskega delavca in kmeta. Kriza v industriji p» se je j?oja-vila kot posledica odvisnosti jugoslovanskega gospodarstva od meriške «pomoči». Ameriški kapita. listi pa nimajo nobenega interesa, da bi jugoslovanske tovarne izdelovale, kar lahko pošilja v Jugoslavijo ameriški «dumping». V tem trenutku pa so stopili na plan «delavski sveti». Tito je 26. junija med ostalimi nalogami «delavskih svetov» nakazal tudi nalogo «boja proti birokraciji». Tito je dejal: «Od tistega trenutka, ko prevzamejo delovni ljudje odgovornost za udeležbo pri upravljanju gospodarstva, postane namreč vprašanje delovne discipline njihova poglavitna dolžnost». In dalje: «Se prav posebno bodo morali sveti delovnih kolektivov vplivati na to, da se kar najbolj racionalno razvršča delovna sila, da ne dopuščajo, da bi se v njihovih podjetjih vgnezdila nepotrebna, neproduktivna delovna sila . . .» Ako je brezposelnost neodpravljiva hiba kapitalistične družbe, se v času krize ta hiba posplošuje in pomnožuje. Raste rezervna armada dela, znižuje se realna ali pa celo tudi formalna vrednost plače, izkoriščanje postaja neznosno, intenzivnost dela presega celo Fordove in Taylorove metode. To so pač nujne posledice krize. Se slabši pa je položaj delavstva, ko stopi v krizo režim kakršen je titovski, ki je fašističnega značaja. Gospodarska kriza začenja zato sovpadati s politično krizo. Zato si moremo razložiti Titove besede o «delovni di. sciplini» o «racionalnem razvrščanju delovne discipline» ter o «nepotrebni, nepradutivni delovni si. li». Tito je torej jasno nakazal «delavskim svetom» nalogo, da se morajo poleg uradne vrnitve nacionaliziranih sredstev privatnikom lotiti odpravljanja odvečne delovne sile. Prihodnjič bomo videli s kakšnimi drugimi gesli so se titofašisti z «delavskimi sveti» lotili te naloge. Tudi ob tej priliki so uporabili in uporabljajo demagogijo, d bi skušali skriti pred svetom nov žalostni pojav: brezposelnost. KAREL SISKOVIC - MITKO SOCIAL-DEMOKRATSKA STRANKA vohunska podružnica imperializma Ameriški diplomati so v raznih državah izrabili svoje položaje za podpiranje vohunskih mrež - Osnovna naloga social demokratske stranke je bila ostvaritev obsežne ter močne vohunske mreže v Vzhodni Nemčiji ze dolgo časa se govori o tem kanalu. Nekateri trdijo, da Je kot mostovi, ki so zgrajeni čezenj, doslužil svojemu poslanstvu in da ga je treba zasuti. Drugi pa ga zagovarjajo, češ lo je simbol nekdanjega Trsta itd. Mestna uprava je že pred več meseci ukazala podreti stari takoimenovani zeleni most. Govora je bilo o novem modernem širokem mostu. Toda kot kaže šeni dokončnega sklepa Vprašanje kanala je še vedno odprto . .. Razen najvažnejših podružniških «središč» v Frankfurtu ob Maini, v Carigradu in v Berlinu, obstajajo tudi «manjše podružnice» po raznih drugih strateških predelih. Podružnica v Carigradu, ima nalogo nabiranja informacij ter pridobivanja drugih agentov ne samo v Turčiji in na Bližnjem vzhodu, temveč tudi v Grčiji, Bolgariji in Romuniji. To podružnico vodita dve osebi, ki sta dalj časa bili najožja sodelavca Donovana, načelnika OSS. Delovanje na «sovražnikovem področju», t. j. v ljudskih demokracijah, so izvajali s pomočjo višjih ameriških osebnosti ter ameriških uradnih funkcionarjev, ki so kot diplomati v teh državah izrabljali svoje položaje v ta namen. Sovjetska revija «Novi časi» je tudi objavila nekatera imena važnejših ameriških diplomatov, ki so bili glavni voditelji vohunstva in sabotiranja v državah, kjer so bili nameščeni. V Romuniji je špijonska služba bila pod vodstvom Burtona Barryja, političnega predstavnika ZDA v Bukarešti. Njemu pa je vsestransko pomagal Melbourne, sve- tovalec ameriške družbe. Na Poljskem je bil voditelj špijonaže poslanik Lane, kateremu sta nudila pomoč podpolkovnik York ter polkovnik Jassy. Na Madžarskem pa sta špijonažno delovanje vodila kapetan Mc Clemens, glavni tajnik a-meriške družbe ter kapetan Mac Čitajte širite podpirajte «DELO» TUDI V CONI B SE NAGLO SIRI NEZADOVOLJSTVO LJUDSTVA Kmetje nočejo plačevati krivično odmerjenih davkov V Izoli so kmetje na sestanku javno razkrinkali sleparskega "odbornika,, - Kako odmerjajo davke - Pri Sv. Antonu (Koper) so titofašisti pretepli kmeta, ker ni plačal davkov - Vojaštvo minira mostove 2e večkrat smo v najem listu pisali o naraščajočem odporu prebivalstva cone B proti fašistični kliki beograjskih biričev in krvnikov. Dejstvo je, da ljudstvo ne more več mirno in ravnodušno gledati na titovska ropanja in plenitve, ki jih izvajajo na vse mogoče načine na škodo, bodisi delavca v tovarni kot kmeta na vasi. Ce je fašistični sistem Titove klike dosegel v pogledu prisilne oddaje poljskih pridelkov ie višek roparstva, ni ta sistem v pogledu obdavčenja, posebno malega in srednjega kmeta nič boljši. Kjer titofašisti ne morejo kmetu do živega z raznimi prisilnimi oddajami, tam ga pa prav gotovo zadenejo z neprimerno visoko obremenitvijo davkov. Toda kmetje cone B se tudi temu roparskemu sistemu vse bolj odločno in javno upirajo. Dejstvo je, da je tito- fašistom uspelo pobrati do sedaj le del davkov, ki jih povsem samovoljno in brez vsakega upoštevanja dejanskih razmer poedinih davkoplačevalcev, določajo tatinski titovski odbori, ki so v bistvu že izgubili vsak, tudi najmanjši videz ljudskega značaja. Ce sedijo v teh odborih razni ko ristolovci, bivši črnosrajčniki, kolaboracionisti in slična sodrga, si lahko predstavljamo kako se davki dejansko odmerjajo in v čigave žepe gre izterjani denar. Zaradi tega so titofašisti prisiljeni sklicati posebne sestanke davkoplačevalcev, kjer Jih skušajo prepričevati o potrebi rednega plačevanja davkov, kar naj bi bilo — kot pravijo titojašlsti — dejansko v korist ljudske oblasti. Toda tudi ti sestanki ne obrodijo z a ti-tofašiste zaželenega izida. Ravno na- MeuiemTfo zapadni imperialisti izdelujejo neskončne puščave v rodovitna polja. Tam predvsem vojne naprave, izpreminja Sovjetska zveza k-ler Je tisočletja vladala suša. in kjer so stepski vetrovi brez prestanka prenašali oblake suhega peska, nastajajo nova udobna inprijazna naselja in nove industrije. J. Tarber IBUJRNA N€€ b0 J^Nkoč je oče sklenil, da bo spal v podstrešni sobi zato, da ga ne jya • ®e mutil v premišljevanju. Mati je temu zelo nasprotovala. Delt^ ^e' da je postelja slaba. Bala se je, da se zlomi, da težka zgornja Ca pade nani in ga ubije. Vendar pa ji ni uspelo, da bi ga odvr-°d svojega sklepa. Pfi nas je tedaj bil v gostih zelo živčno bolan bratranec Brigs Bil vedno bal da bo ponoči nehal dihati, zato se je vsako uro pre-it 11 tz spanja. Po navadi je postavil budilko na nočno omarico in ta “Voniia vsako uro vse do jutra. SjVAtelo mi je, da sem nekega dne Bila pregovoril. Dejal sem mu, da ttj/" zelo budno in da ga bom vsako uro zbudil. Zato je spal pozneje v s°bt- Razen Brigsa so bili v naši družim še drugi ljudje z raznimi Umi' Teta Sara Sout°va se ie bala, da se bo ponoči vtihotapil >5^ r Vl hišo in, da bo skozi cevko pričel spuščati kloroform v njeno >VQ?' Da bi preprečila to nesrečo in nakano, je skrbno polagala ves denar, srebro in druge dragocenosti pred vrata svoje spalnice, Cn Pa listek z napisom: «To je vse, kar premorem. Prosim vze-• Ne vpihavajte kloroforma, kajti to je resnično vse premoženje!» b^g Udi tetka Gracy Soufova se je bala roparjev, toda vseeno je bila V° k°*i odločna. Prepričana je bila, da zahajajo roparji v njeno •li^ vsako noč. Vendar pa se ni mogla prepričati, kako to, da ji ni fy'eri1 ničesar izginilo. Zagotavljala nam je, da sama preplaši roparje, se jim posreči, da bi jo oropali. To pa prepreči s tem, da meče Po hodniku. Preden je šla spat je namreč vselej pobrala vse bi|s'Je v hiši in jih nesla k svoji postelji. Pet minut za tem, ko je ugasla ti'SVe^°’ rekla: «Cuj!» Njen mož, ki se je že navadil tega, se opozorila ni več brigal. Čvrsto je spal, ali pa se vsaj delal, in ni ji odgovarjal, pa če ga je še tako tresla. ''8I3 to pa ie stopicala v copatah k vratom, jih zlahka odpirala in yen čevelj na levo in enega na desno po hodniku. Sobi pod očetovo jjodstrešno sobo sta spala mati in bratec 11(6 *ti j® v snu večkrat prepeval vojaške marše in celo ljubezen-bji Popevke. Jaz in že omenjeni bratranec Brigs pa sva spala v sosed-^ zv ' M®11* je služilo za posteljo popotno ležišče z železnim ogrodjem. 1 m je bilo mogoče ležati le tedaj, če se ga je podprlo v sredini ^ bta oporama. Kadar sta bili obe opori postavljeni pa je bilo ne-\ji se vleči ali sesti na rob, kajti tedaj se je postelja zelo rada pre-Vh ‘n strašno zaropotala. In prav to se je zgodilo nekoč meni ob 'Msjj.P0 Polnoči. Tedaj sem spal čudovito lepo. Seveda nisem niti malo V jj, na Brigsa in na njegove navade. Postelja se je prevrnila tako, da ’ nič udario iti spal sem nadalje, kot v šotoru. Zato se nisem niti * tttisn' ^oda ropot je prebudil mojo mamo v sosednji sobi. In že a’ da se je zgodila njena prerokba in da se je težka hrastova J* stria ter padla na očeta ... S strašnim glasom je vpila: «Pojdimo k očetu!» Ob njenem vzkliku, ne pa od ropota železne postelje, se je zbudil tudi bratec Herman. Prepričan je bil, da je mati dobila živčni napad. «Pomiri se, mama!» je zavpil iti se trudil, da bi jo potolažil. Toda zaman. Oba sta vpila kakih deset minut drug na drugega. «Pojdimo k očetu!» je vpila mama. Brat pa se je drl na vse grlo: «Pomiri se mama!» Kričanje je prebudilo tudi Brigsa/ Tačas sem se tudi jaz začel polagoma prebujati. Brigs pa je bil prepričan, da ne diha več, in da bi ga z močnim vpitjem radi obudili k življenju. Tiho je zaječal in naglo zgrabil stekleničico špirita s kafro, ki jo je imel vedno na noči omarici, in namesto, da bi jo le povonjal jo je v zmedenosti vlil nase. Nato je zgrabil stekleničico špirita s kafro, ki joje imel vedno na nočni omarici, mesto da bi šel k odprtemu oknu je šel k onemu, ki je bilo zaprto. S pestjo je razbil šipo. Slišal sem drobce, ki so se razleteli po sobi. Sele tedaj sem se bridko zavedel, da v resnici ne ležim jaz na postelji, temveč, da leži postelja na meni. In mislil sem, da je nastal ves hrušč zato, ker bi me radi rešili iz nezaslišane nevarnosti — izpod postelje ... . j «Rešite me!» sem zarjul. Medtem sta mama in brat Herman z velikim vreščanjem tekla že po hodniku proti podstrešni sobi, da rešita očeta izpod težke postelje. Naletela pa sta na zaklenjena vrata. Mama jih je z vso močjo tresla in ropot je še povečal ves hrušč in trušč. Tudi pes, ki je spal na hodniku, se je prebudil in začel na ves glas lajati. Po dolgem času je očeta prebudilo divje razbijanje po vratih podstrešne sobe. Prepričan je bil, da je v hiši nastal požar. «Ze grem, moj bog, saj že grem!» je zaječal s slabotnim sanjavim glasom, kajti vselej se je zelo steška prebudil. Mama, ki je še vedno razbijala po vratih, pa je mislila, da ga je postelja zadušila in da so besede «že grem, moj bog» vdana odpoved človeka, ki odhaja na oni svet . . . «Umira!» je zatarnala. «Ne živ sem!» je zakričal Brigs. «Ziv!» Brigs je bil namreč prepričan, da je mama v skrbeh za njegovo dragoceno življenje ... - Naposled sem zlezel izpod postelje. Tipaje sem našel ključ, odklenil vrata in oba z Brigsom sva stekla k ostalim. Slišali smo, da je tudi oče zlezel iz postelje cel in nepoškodovan. Mama se je razjokala, ko ga je zagledala Konec koncev je bilo spet vse v redu, le oče je nalezel nahod, ker je hodil bos. Kakšnih drugih posledic pa ni bilo. sprotno. Davkoplačevalci se vse bolj odločno in odkrito protivijo plačevanju krivično in samovoljno odmerjenih dajatev. Sličen primer Javnega odpora se je dogodil v Izoli, kjer so titofašisti sklicali 15. septembra poseben sestanek kmetov. Na dnevnem redu je bila ena sama točka in sicer vprašanje davkov. Sestanek je vodil znani titojašist Ivan Knez, predsednik krajevnega odbora, ki je še posebno poudaril, da nihče noče plačevati davkov, kar povzroča «ljudski oblasti» veliko škodo. Ko Je titojašist Knez končal svoje jadikovanje se je oglasil k besedi neki kmet, ki je dal javno duška ogorčenju zaradi visoke odmere davkov. Razkrinkal je obenem znanega fašističnega varpta Josipa Briana, ki so ga tito-lašisti postavili kot odgovornega za finance. Posegli so v diskusijo še drugi kmetovalci. Eden izmed teh Je v jedrnatih besedah opisal obupni položaj kmetovalcev in razgalil titovsko zločinsko politiko. Prisotni kmetje so mu navdušeno ploskali, kar je spravilo v vidno zadrego titovske priganjače in njihove udbovce, ki so bili kot običajno prisotni v dvorani. Odločen nastop prvega kmeta je še bolj opogumil tudi ostale, ki so javno razkrinkali zločinsko in samopašho delovanje titofašista Bržana. Slednji se pri odmerjanju davkov opira pač edino le na osebne simpatije ter gleda Izrecno na svoje koristi. Zgodilo se je celo, da je nekaterim revnim kmetom naložil davke v višini do 60.000 din. Njegova funkcija pa je že toliko «pomagala», da si je kupil motorno kolo in celo oiio. Razen tega so vsem znane njegove tatvine, oz, sleparije v kavarni «Alla Loggia» v Kopru in v «Turist» hotelu v Portorožu. Kljub vsem tatvinam in goljufijam pa ima ta titovski slepar in legalizirani tat še vedno popolnoma proste roke. To so kmetje povedali Bržanu in Knezu v obraz. Cim ga je skušal Knez opravičevati, so nekateri ogorčeno zapustili dvorano. Sicer ne vemo kakšne posledice je imel ta odločen nastop za prisotne, ker ni nikaka skrivnost, da je Rankovičeva l'DBa zmožna vsakega zločina. Temu Je dokaz naslednji dogodek. Neko jutro so prišli h kmetu Puku, ki biva v Sv. Antonu pri Kopru štirje neznanci, ki so ga napadli, mu zvezali roke na hrbtu, ga odvedli z doma ter zvezanega vrgli v bližnji potok. Se prej pa so ga seveda pretepli, ter mu obenem zaplenili vola. Vzrok zločinskega napada je bil namreč, da o-menjeni ni plačal davkov. Ta dogodek je prebivalstvo seveda zelo ogorčil, v znak prolesta sta dva kmeta iz Cežarjev zahtevala pri krajevnem odboru, naj se prizadetemu takoj vrne ukradeni vol. Odločno sta izjavila, da bosta v nasprotnem primeru takoj izstopila iz zadruge. In v resnici je imel njihov odločen nastop tudi uspeh, ker so titofašisti vrnili ukradenega vola. Toda batin pa mu ne bo mogel nihče zbrisati. Toda to niso edini razlogi ljudske nevolje in naraščajočega odpora. Titofašisti se v svoji zločinski in proti-Ijudski politiki niso ustavili pri teh ukrepih. Njihovo delovanje na škodo prebivalstva cone B je šlo še mnogo dlje. Kot blisk se je namreč raznesla med prebivalstvom vest, da je vojaštvo miniralo skoro vse mostove cone B. Tako so voiaki minirali most pri Kopru, Rižani, Salari in Marezigah. Slična zlikovska dela so v teku tudi v drugih krajih cone B. Da bi stvar prikrili pred ljudstvom se titofašisti poslužujejo pri teh delih izključno vojaštva. Razen tega so bili v bližini reke Mirne, to je na meji med cono B in Jugoslavijo zadnje dni septembra znatni premiki številnih vojaških edtmc. Dela na novi cesti, ki pelje iz Dekanov v Jugoslavijo se nadaljujejo z vso naglico. Takozvanim «prostovoljnim» brigadam so poslali na pomoč celo vojaštvo. Te ceste, ki je široka 12 m brez dvoma ne gradijo v korist ljudstvu, temveč je to izrazito vojaški objekt, ki bi izborno služil ameriškim edinicam v primeru napada na dežele ljudske demokracije. Učividno je torej, da se po nalogu anglo-ameriških imperialistov tudi cona B spreminja postopno v vojaško oporišče. Iz tega je tudi razumljivo zakaj si titofašisti in imperialisti želijo trojne uprave cone A in B. Dopisnik BAČAN Carger. V Albaniji je bil voditelj neki Fults, bivši agent Gestapa. V Jugoslaviji jih je bilo mnogo, toda danes jih je še več. Ce bi hoteli navesti njih imena, bi nam polovica vsega časopisa gotoyo ne zadostovala. O «podružnici» v Berlinu je dal več podatkov neki pristaš socialdemokratske stranke, ki je bil tudi _____________ član uprave, je pa zapustil svoje ' terega je Poljska gospodarje ter se zatekel v sovjetsko cono Berlina. Begunec je William Lohrcnzea, bivši politični sekretar social-demokratične stranke v Berlina, .Ven izmed najožjih sodelavcev Schumacherja, Olbenlia-uerja in Schmidta. Nekaj časa po svojem pobegu v vzhodno področje Berlina, je Lohrenzen izdal knjigo pod naslovom «Hinter d en Kul-lissen des SPD — Fuehrung (kaj se dogaja v vodstvu nemške socialdemokratske stranke), ki je v Nemčiji vzbudila veliko pozornost, do-čim v inozemstvu še ni tako znana. V svoji knjigi Lohrenzen citira celotne odlomke izjav Schumacherja, govore raznih ameriških visokih osebnosti, ki so bili podani na sestankih vodstva stranke z navodili za špijonažno delovanje v vzhodni Nemčiji in na Poljskem. Objavil je veliko število imen socialdemokratskih voditeljev, ki so bili in so an-glo-ameriški špijoni. Lohrenzen v svoji knjigi navaja tudi, da so številni voditelji sociai-demokratske stranke prejemali od Anglo-američa-nov visoke vsote denarja kot plačilo za razne informacije. Med drugim Lohrenzen piše, da je tajnik stranke Schumacher na nekem sestanku vodstva sociai-demokratske stranke, ki je bil 10. a-prila leta 1946. izjavil: «Izkazalo se je, da je potrebno ustvariti v sovjetski okupacijski coni Nemčije tajno, široko obsegajočo ter močno organizacijo... Obveščati nas morajo o vseh političnih, gospodarskih in kulturnih dogodkih sovjetske okupacijske cone. Te informacije bodo nato odposlane zahodnim okupacijskim silam. To delo je eno izmed osnovnih nalog naše stranke». Žalostna je taka social-demokracija ki z visokodonečimi frazami o «socialni borbi proti kapitalizmu» vohuni z» svetovni kapitalizem. Velike važnosti je knjiga Lohren-zena v kolikor navaja imena številnih važnejših ameriških in angleških špijonov. Na primer je eden izmed voditeljev takoimenovane «zahodne sekcije», ki se je posebno zavzemal za špijonažo, Otto Heike, vodja arhivne sekcije, t. j. najvažnejše špijonažne sekcije. Heike je star agent Gestapa, človek, ki so ga proglasili za vojnega zločinca in ka-po osvoboditvi zahtevala, da bi ga ljudsko sodišče sodilo. «Nadzorovanje» sekcije je dodeljeno Miji Schareiner, bivši voditeljici «Zveze nemške mladine» (Hitlerjugend). Seznam špijonov «vzhodne sekcije» (z imeni špijonov, ki delujejo na sovjetskem področju) pa je zaupan Hermannu Richterju, ki se skriva pod imenom Hermann Witterborn, ker je kot Richter preveč znan kot vnet nacist in poveljnik Hitlerjeve letalske eskadrilje «Condor», ki se je udeležila naj?a-da na špansko republiko. «Zahodna sekcija» v Berlinu ima še druge «zahodne podsekcije», kot so na primer one v Hannoverju, Hamburgu, itd. Angloameriška vlada izdaja o-gromne vsote denarja za vzdrževanje teh špijonskih organov. Ti izdatki, kakor izdatki za oborožitev imajo isti cilj: pripraviti teren za vojno proti vzhodni Evropi ter poskus za ponovno vzpostavitev kapitalizma v državah. Naj ljudstvo ve kdo so «branilci zahodne kulture» KONEC Ali je tudi to "informbirojevska ------laž„ ?---- MANJ BIROKRACIJE PRI REŠEVANJU STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Poleg pomanjkljivosti v preskrbi Je danes še vedno najpogostejši predmet kritike reševanje stanovanjskega vprašanja. Ta kritika zadeva le poslovanje stanovanjskih komisij. Bolezen poedinih ustanov in podjetij je, da hočejo razširiti svoje pisarniške prostore na račun stanovanjskih prostorov. Po stannovanjskem zakonu Je možno preurediti stanovanjske prostore v poslovne le v skrajnem primeru. V zadnjih letih je bilo takih skrajnih nujnih primerov že toliko, da bi bilo v nekaj letih v industrijskih centrih več pisarn kot stanovanj. Sedaj mnogo govorimo o potrebi zmanjšanja števtla administrativnega osebja. Pameten človek bi pričakoval, da se bo istočasno zmanjšala tudi potreba po pisarnah. Pričakoval bi št več: da bodo nekatere ustanove Izpraznile nekaj prostorov, zlasti stanovanj skih in Jih dale na razpolago stano. valcemT Vidimo pa ravrio nasprotno: izprazniti nočejo nikjer nobenega prostora, pač pa se še vedno ponavljajo težnje po razširitvi — po preureditvi stanovanj v poslovne prostore. V hiši bivše zadružne banke v Mari-borur PaTtižanska ul~6~je~ 23 druTln skih stanvanj, ki so vsa zasedena Kljub velikemu pomanjkanju stanovanj v Mariboru, je mariborska višja stanovanjska komisija pristala na to. da se izprazni vseh 23 stanovanj v korist okrajnega ljudskega odbora Mari-bor-okolica, čeprav le-ta že zaseda zgradbo na Glavnem trgu, v kateri Je okrog 60 prostorov. Ta zgradba menda ni dovolj reprezentančna. To je zelo karakteristični primer nepravilnega In birokratskega gledanja na reševanje stanovanjskega vprašanja. (Iz «Ljudske pravice» 18. sep. 1950) MAMIN (»AN, 'Pionirka «Gianna Beromel, ki je ob priliki velikega praznika demokratičnega tiska pri Sv. Alojziju nabrala pad 100 podpisov za Stockholmski poziv. Ta povest, ki jo bomo začeli objavljati čez par tednov v našem listu, ni le največja mojstrovina Frana Levstika, temveč pomenja vrhunec slovenskega pripovedništva sploh. Od vsega njegovega leposlovnega dela Je povest o Martinu Krpanu z Vrha pri Sv. Trojici nedvomno največja umetnina, ki Ji v vsej kasnejši slovenski literaturi ni primere. Pred njo Slovenci še sploh nismo Imeli izvirne pripovedne literature, temveč le plahe poskuse pripovedništva po tujih vzorih. Zato upravičeno imenujemo Levstika očeta slovenske povesti. Ustvaril jo je v najplodovitejši dobi svojega umetniškega ustvarjanja, ko mu je bilo 27 let. Objavljena je bila leta 1858. v leposlovni reviji «Slovenski glasnik», kjer je istega leta objavil tudi «Popotovanje od Litije do Čateža», ki je najvažnejša Levstikova leposlovna študija in kritika. Snov za svojega «Krpana» Je dobil Iz ljudskega izročila, v katerem je bil še živ spomin na dobo turških vpadov na slovensko ozemlje. Po svoji vsebini je najbolj podobna slovenski narodni pesmi o Pegamu in Lombergar Ju; toda o boju slovenskega junaka proti sa-mopašnemu Turku je krožilo tedaj le mnogo drugih pripovedk med slovenskim ljudstvom. Levstik je hotel v tem spisu dati predvsem poudarka velikanski vlogi slovenskega naroda, ki Je s svojim Junaštvom branil zahodni svet, zlasti še dunajsko nemško gospodo, pred turško nevarnostjo, katero prikaže v razbojniku Brdavsu. Ostro biča vso mehkužnost tedanjega dvora in ve- like gospode med katero ni dobiti junaka, ki bi mogel ukrotiti krvoločnega velikana. Zato mora cesarski dvor na Dunaju poklicati na pomoč Martina Krpana» pol kmeta pol tihotapca, ki ga je cesar spoznal na svoji poti v Trst, ko je prenesel svojo kobilo, da bi napravil prostor cesarjevi kočiji. V Martinu Krpanu je pisatelj poosebit slovenski narod, ki je bil za vse svoje zasluge v boju proti tujim vpadom v tedanji Avstriji še zaničevan in zapostavljen. Da bi čim bolj poudaril vlogo slovenskega ljudstva pri obrambi zahodne civilizacije, položi temu preprostemu slooenskemu kmetu — posebno v prepiru s cesarico in ministrom Gregorjem — v usta ostre besede tn očitke nehvaležnosti dvora do slovenskega Ljudstva. Vse to pa v pristnem In trdem kmečkem jeziku, z preprosto tn Jasno logiko, pred katero mora sam cesar kloniti ter dati Krpanu listino, da sme odtlej brez kazni tovoriti sol iz Trsta. Povest Je pisana zelo preprosto lit umljivo, obenem pa nad vse duhovito in šaljivo, tako da pritegne vsakogar, mladino in odrasle, delavca, kmeta ter intelektualca. Zaradi svoje globoke politične zamisli je «Martin Krpan» še danes zelo pomemben in poučen. Prav zato smo jo izbrali kot eno najprimernejših za naše razmere, ko nam tuji gospodarji odrekajo pravico do narodne enakopravnosti, čeprav bi se morali zavedati, da smo tu dl v njihovo obrambo prispevali v borbi proti novemu «Turku» — nactfailzmu. V=I=G=0=R=E=L=L=I Šivalni stroji, največje jamstvo, dovoljena vsakršna preizkušnja Šiva — veze — krpa Prodaja na obroke do 20 mesecev Edini zastopnik ■. DELPONTE Irst, ul. *. T Incus 12 - til. J027I RAZOČARANI KLJUKCI — Ljudje okrog «Demokracije» so zelo «kunstm». Prišli so namreč do «zanimivih» zaključkov, ki jih trtaSki Slovenci te pet let poznajo. Pravijo, torej, da smo Slovenci zapostavljeni ir. se «diplomatično» pritožujejo na anglo-ameriiko vojaško upra-eo. «Anglo-ameriška oblastva — piše «Demokracija» — pač dokaj ljubeznivo sprejemajo naše prošnje in pritožbe... Poslušajo torej naše pritožbe, ali Jih tudi samo poslušajo... Odgovor se glasi, da oni pač niso nič drugega kot zasedbena oblast, in da niso pozvani, da bi se vtikali v notranje zadeve podrejenega jim o-zemlja». Ko so ugotovili to dejstvo, ki ga že dalj časa poznamo, se «Demokracija» spušča v donkihotski napad na consko predsedstvo, češ da le krivo vseh krivic proti Slovencem. In v lem trenutku je «Demografija» stopila v protislovje s svojimi prejšnjimi besedami. Najprej ugotavlja, da si okupatorji skušajo u-mivatt roke v vsaki zamotani zadevici in jo zvaliti na consko predsedstvo. Nato pa se zaganja proti conskemu predsedstvu. Zamenjati hoče — kakor je nabada vseh hlapčtčev —vzrok s posledico in obratno, o-prati skuša VU pred prebivalstvom in zvaliti vso krivdo na consko predsedstvo. Toda KOGA predstavlja consko predsedstvo? KDO ga je Imenoval? Kdo mu je podelil oblast? KDO je med tržaškimi osebnostmi izbral za ta oblastveni organ najbolj zakrknjene Italijanske šoviniste? V prav VU, ki jo «Demokracija» tako nespretno skuša ščititi. Consko predsedstvo je izraz VU in to pomeni, da je VU neposredno odgovorna za vse odloke, odredbe in ukrepe tega njej podrejenega foruma. Zato ni treba slepomišiti. Zahtevati moramo od VU, naj spoštuje načelo enakopravnosti slovenskega naroda z italijanskim in naj ustavi šovinistično roko conskega predsedstva. «Demokracija» pa mora pokazati svoje klečeplazenje pred Amert-kanct, ki prav dobro poznajo in izvajajo rtmljansko geslo «divide et impera». Kar se pa tiče zaključnega napada na komuniste, naj sl « Demokracija» prej obriše z ustnic hlapčevstvo in šovinistične Izbruhe, potem bo mogla napadati komuniste, ki jih obtožuje šovinističnega hujskanja. «Da quale pulpito», pravi itali Janški jezik. JASNO, ZELO JASNO — Vsako leto organizirajo titojašlsti zagrebški velesejem. Kaj pa razstavljajo? Vsega. Zgleda pač, da se bodo tito-fašisti kaj kmalu mogli kosati z a-meriško industrilo Toda prav dobro vemo, kako uspevajo taki titovski velesejmi. Pred velesejmom romajo Iz vseh jugoslovanskih mest in tovarn stroji, proizvodi, lesni izdelki Itd. Ako se zgodi, da gre kdo v dneh zagrebškega velesejma v kako drugo Jugoslovansko mesto ali po tovarnah, bo opazil, da so titofašlstične oblasti «mobilizirale» celo stroje za to razstavo, da so Jih zelo spretno pobarvali in Jih poslali kot poslušno vojsko v Zagreb. Potem pa kričijo na vse grlo o svojih «prvovrstnih!» proizvodih. Jugoslovansko ljudstvo se jim smeje, ker dobro pozna take metode. Tuji industrijcl In predstavniki kapitalističnih vlad pa se temu velesejmu globoko klanjajo in mu izrekajo visoke hvalnice. Saj ni nič čudnega, da so se tako vedli predsednik Tržaškega velesejma inž. Sospisto, predstavnik štajerske trgovske zbornice in Se drugi. Predstavnik «zahodne kulture» bo vedno hvalil delo svojih miljencev, ne bo pa šel po Jugoslaviji, da si ogleda kako živi ljudstvo, «zahvaljujoč se» titovskim «socialističnim In dolarskim naporom». LEVA ROKA UMIVA DESNO — Tlto/ašlstlčna «Ljudska pravica» je po nesramni izjavi Kardelja o Koreji obljavlla članek o njenem «odmevu». TitojaStstičnt list se zelo baha, da so «vsi listi razen komln-formtsttčnih» ugodno In nepristransko komentirali besede Kardelja. Ljubljansko glasilo navaja znani francoski reakcionarni list «Le Figaro», znani kapitalistični list «New York Times», itd. Kako pa naj ne bi reakcionarni listi hvalili Kardeljevih izjav, ki so povsem na liniji a-meriškega imperializma? In prav dejstvo, da so ti listi pohvalili Kardelja za njegovo nesramno vojnohujs-kaško natolcevanje, nam docela dokazuje vlogo, ki jo titofašistl igrajo v načrtih imperialistov. In naj se nikar ne bahajo s slavospevi reakcionarnega tiska, ker Je to za njih najboljši pečat. Za miroljubne množice pa najboljše opozorilo, da so ilio ašisti navadni stekli psi. 4UVE «ZVEZDE» — Nek dr. Fortunai Mikuletič je v «Primorskem» napisal naslednje: «... da Je ogorčenje (P oli aretaciji dr. Sfiligoja, op. ur.J delilo z nami prav mnogo treznih Italijanov, katerim pa je, z malimi izjemami, žal manjkal tudi potrebni čas ali poštena srčnost, da bi lo svoje ogorčenje tudi Javno izrazili». Nova «zvezda» Mikuletič je torej Jasno povedal, da je šovinist najslabše vrste in da podpihuje sovraštvo med Slovenci in Italijani. Le kar tako naprej. Kmalu bodo Mikuletiči proglasili «križarsko vojno» proti Italijanom, kar s hrepenjem pričakujejo naši okupatorji. Saj so ttto-fašlsti Javno povedali, da smatrajo italijanski narod za «glavnega krivca 25letnega fašističnega režima». Vse to v znamenju «dosledne revolucionarnosti» In ogabnega fašističnega šovinizma, ki Je zajel vodilne kroge Jugoslavije. SMRT OČETA treh padlih borcev V nedeljo I. t. m. je preminul Valerij Simčič, oče tov. Danila in treh padlih partizanov v NOB. Ob lep priliki se spominjamo treh mladih Junakov, bratov našega tovariša in sinov pokojnika: Badata, LJJuba In VUlia. ki so žrtvovali svoja mlada žlvljneja za zmago nad nacifaštzmom in boljšo bodočnost vsega človeštva. Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta izrekano so v Danilu iskrena sožalje, ki se mu pridružujejo vsi člani Zveze partizanov STO. Trdovratno stališče ENAL-a glede prostorov v ulici Conti Protidelavski krogi nočejo da bi prišlo do demokratične rešitve S SESTANKA VDOV PADLIH V tem tednu so KS prejeli odgovor ENAL-a, ki zavreča predlog za skupni sestanek, kjer naj bi prišlo do mirne in demokratične poravnave spora glede prostorov v ul. Con. ti 11; EN AL namreč trdovratno vztraja na stališču, da se morajo ES pismeno obvezati ria izpraznitev sedeča do 15. t. m. Sele na to bi bili eventuelna pripravljeni začeti pogajanja. VU, ki bi morala dejansko zastaviti ves svoj vpliv za po vol j no rešitev tega vprašanja, pa je odgovorila ES, da smatra zadevo kot zaključeno ter da je postopanje ENAL-a povsem korektno. O stanju, ki je nastalo zaradi trdovratnega stališča ENAL-a, so zastopniki vseh delavskih strok obširno obravnavali na izrednem sestanku, ki je bil pretekli torek na sedežu DSZ v ul. Conti. Zborovalci so enoglasno odobrili vse dosedanje korake in predloge ki so jih ES povzeli v svrho mirne rešitve tega perečega vprašanja. Stališče ENAL-a in neomejena podpora, ki mu jo dejansko nudi VU, nam dokazujeta, da v tej zadevi ni bistveno ali EN AL v resnici potrebuje prostore za svoje člane. Saj so ES postavili take predloge, ki bi brez nadaljnega ustrezali tudi tej potrebi. Bistvo je nam- reč v tem, da se hoče v okviru poostrene gonje proti delavskemu raz. redu, oropati vseh sedežev edina tukajšnja razredna organizacija, v kateri je včlanjena večina delavstva. S takimi sredstvi bi hoteli onemogočiti ES redno delovanje in bobro za pravice delovnega ljudstva, Toda taki sovražni ukrepi in postopki ne strašijo delovnega ljudstva. V obrambi svojih sedežev se bo posl užilo vseh legalnih sredstev borbe, da prepreči novo mahinacijo, ki jo hočejo reakcionarni in protidelavski krogi izvesti na škodo pretežne večine tržaškega delavstva. I*pvi sejem v i\ubrežini V torek je bil prvi redni sejem v Nabrežini. Lahko rečemo, da bo odslej to edini sejem v coni A, ki bo povsem lahko nadomeščal nekdanje velike sejme v Sežani. Nabrežina je zato posebno primerna, saj je na-nekakem mejniku med Krasom in Furlanijo. Občinska uprava je uredila sejmišče na zelo primernem kraju ob pokopališču v bližini vaškega cen- ZASEDANJE NABREŽINSKEGA OBČ. SVETA Prihodnji ponedeljek zaključek pomladanskih sej V ponedeljek ob 16. uri je bila seja občinskega sveta občine Devin Nabrežina. Najprej so prečitali zapisnik, nakar je občinski svet na predlog tov. Marizza v kratkem poudaril pomen živinskega sejma čigar otvoritev je bila v torek ob 9.30 uri. Nato so prešli na tretjo točko dnevnega reda; t. j. na odobritev prošenj za nakup občinskih zemljišč. Odobreno je: Ivanu Pernarčiču iz Sesljana nakup 534 kv. m po 100 lir, Avgustu Colji *iz Sesljana 408 kv. m po 100 lir, Edvardu Antoniču iz Tržiča 518 kv. m po 100 iir, Edvardu Vodopivcu iz Tržiča 450 kv. m po 100 lir, Alojziju Gia corau 800 kv. m po 100 lir, Josipu Vogriču iz Nabrežine 250 kv. m po 60 lir, Stefanu Perloku iz Nabrežine 450 kv. m po 60 lir, Fuksu iz Nabrežine 240 kv. m po 200 lir Edvardu Legiši, ki je naprosil 1566 kv. m za gradnjo stanovanjske hiše s tremi stanovanji, je občinski svet odobril le 1000 kv. m po 100 lir Josip Košuta iz Sv. Križa je prosil za zamenjavo lastnega zemljišča pašnika, ki meri 4.792 kv. m z ob. činskim pustim zemljiščem, ki meri 3.337, ter v svoji prošnji navedel, da želi to zamenjavo zato, ker je njegovo zemljišče izpostavljeno predvsem javnosti in bi z zamenjavo imel svoje posestvo v skupni celoti. Sklenilo se je, da se naprošeno zemljišče podrobneje pregleda in ugotovi njegova vrednost. Občinski svet je moral predati v last IACP (Istituto case popolari) zemljišča, na katerih so bile zgrajene zadnje stanovanjske hiše. Zaradi dodelitve občinskih zemljišč prosilcem, ki so po večini de lavci in ki si želijo zgraditi le stanovanje, se je občinski svetovalec Legiša (SDZ) razburjal, češ da občina prodaja zemljišča, ki so last jusarjev v Vižovljah. Se vedno se g, Legiša ne more sprijazniti z dejstvom, da je občino treba uprav- ljati v korist vseh občanov In ne posameznikov. Morda pa se g. Legiša razburja tudi zaradi tega kei smatra, da je cena za kv. meter pre nizka in bi se vsekakor sprijaznil z dejstvom, če bi se cena prodaji zemljišč zvišala. Občinski svet je razpravljal tudi o lovu v občini. Smatra za potreb no čimprej urediti to zadevo, ker je domačim lovcem, kljub temu da plačujejo članarino, lov omejen. Zaradi tega je občinski svet sklenil, da pošlje svoje predstavnike do merodajnih oblasti, da se o zadevi pozanimajo in da se po možnosti vprašanje čim ugodneje reši. Občinska seja se je zaključila ob 19. uri. Prihodnja seja pa bo v ponedeljek 9. t. m. ob 16. uri. IZ TREBČ Tudi letos smo se oddolžili padlim junakom V nedeljo so Trebenci počastili spomin številnih vaščanov, ki so padli v osvobodilni vojni. Kot običajno so ob tej priliki razstavili slike vseh padlih partizanov v dvorani ljudskega doma. Ob 10. uri je imel domači župnik žalni obred, kateremu je sledila proslava ob spomeniku in nato še na pokopališču. Pred spomenikom je spregovorila nekaj besed bivša partizanka Kristina Malalan. Apelirala je zlasti na žene in matere, naj se borijo za mir. V imenu ZP STO je govoril tov. Mario Pahor. Domači pevski zbor pa je skujmo z godbo zapel «Žrtvam». Daši je bila prireditev skromna, je vendar pomenljiva zlasti v teh časih, ko vojni hujskači na vso moč rožljajo z orožjem, želeč za vsako ceno sprožiti novo svetovno klanje, novo žalost in novo gorje. tra ter v enakomerni razdalji med obema železniškima postajama. Daši je bil včerajšnji sejem prvi — in prav za prav nekaka poskuš. nja sejma — je bila na njem dokajšnja udeležba. Iz podatkov, ki nam jih je dal občinski uslužbenec je razvidno da je bilo na sejmu 88 glav goveje živline (večinoma iz kraških vasi) in okrog 100 mladih prašičkov. Cena je bila dokaj visoka. Molzna ali breja krava je stala od 120.000 do 140.000 lir, prašički pa od 8 do 12.000 lir. Ob tej priliki moramo ugotoviti, da smo na sejmu pogrešali tako-imenovani «agrarni inšpektorat», ki se baha kot edini monopolist na področju živinoreje. Ce bi mu bila stvar naših živinorejcev vsaj malo pri srcu, bi se bil vsaj na prvem sejmu pokazal s tem, da bi razstavil vsaj nekaj glav plemenske živine švicarske pasme, katero kupuje na račun naših kmetov v Boznu. Zelo primemo bi bilo tudi, če bi bila na včerajšnjem sejmu zastopana tudi Kmečka zadruga, kar pa upamo, da bo prihodnjič Iz pogovora z nekaterimi trgovci smo povzeli, da se jim zdi potrebno, da bi v bodoče spremenili datum sejma Poiskati bi morali dan, ko ni nobenega velikega sejma v bližnji Furlaniji. Tako je bil tokrat en dan pred nabrežinskim sejmom veliki živinski sejem v Palmanovi, isti dan pa sejem v Codroipu. Daši je Nabrežina v prometnem oziru razmeroma dobro povezana z okolico je vendar potrebno, da bi občinska uprava poskrbela, da bi ob sejmih vozil že v jutranjih urah avtobus iz Trsta po avtocesti (po isti cesti vozijo avtobusi tvrdke Seat toda komaj v opoldanskih urah). PROCES PROTI TIHOTAPCEM llAZNODISA ki ne prepričuje V sredo opolnoči se je pred tržaškim okrožnim sodiščem zaključil proces proti skupini tihotapcev, ki je pretihotapila iz cone B prilično 50 kvintalov amerlkansklh cigaret. Obsojeni so bili: Pietro Alsido na 5 let zapora in denarno globo v znesku 102 milijona in 999 tisoč lir, Inšpektor CP Alfredo Riosa na 5 let zapora in globo 78 milijonov in 24 tisoč lir, narednika CP Marino Lunardelli In Domenico Ariano, vsak na 3 leta in 4 mesece zapora in globo 52 milijonov in 16 tisoč lir, Dario Antoni, agent CP in Alberto Bello, vsak na denarno globo v znesku 24 milijonov in 475 tisoč lir, Rodolfo Opplani na 106 milijonov globe, Domenico Pieri na 78 ml-lljionov lir globe. Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo višjega Inšpektorja finančnih straž Barbara in zasebnika Rudolfa Alsido. S tem se- je torej zaključila ena izmed največjih tihotapskih pustolovščin, tržaškega življenja. Njen sodni zaključek pa nikakor ne more prepričati splošnega javnega mnenja. Javnost se namreč še vedno in to povsem upravičeno sprašuje, kdo je dejansko vodil glavne niti te tihotapske afere. Roka pravice se je verjetno ustavila na neki določeni točki in ni šla ali pa ni bila v stanju iti stvari do dna. Brez dvoma pa bodo z «zaključkom» tihotapske afere najbolj zadovoljni tl-tofašlstični firerji tu in onstran demarkacijske črte, oz meje, Tltofaš1-stičnim «gospodarstvenikom» se je pač odvalil s srda velik kamen In se bodo lahko mirne duše vrnili na svoja topla mesteca. Trst, središče prostitutk, mednarodnih vohunov In tihotapcev je za take elemente brez dvoma najbolj varno In udobno gnezdo. RAZKRINKANE tltovfthe ipphulndje V sredo popoldne je bil v Trstu sestanek invalidov in svojcev padlih v osvodobilni vojni, ki ne prejemajo nobene pokojnine ali pa jo prejemajo zelo neredno. Sestanka se je udeležilo 130 ljudi. To je ponoven dokaz, kako zlorablja titovska tolpa celo jugoslovanske zakone, ki določajo podporo tudi borcem, ki nimajo jugoslovanskega državljanstva, a so se borili v sklopu jugoslovanske vojske. Marsikaj so povedali prizadeti starši, vdove in Invalidi. Povedali so, kako jih titovski banditi zaradi politične opredelitve odstavljajo iz uradov, kamor hodijo prosit za podporo. Na nekaterih uradih pa jim pravijo, da nimajo denarja ter da VU še ni zblokirala sklada za penzije. Zato je bila izvoljena posebna delegacija, ki je šla naslednji dan k VU s prošnjo, da intervenira v zadevi. Na vojaški upravi je delegaciji bilo naročeno, naj zbere vse potrebne podatke o invalidnih in svojcih, ki ne prejemajjo podpore v svrho pospešitvi intervencije. O zadevi bomo v najkrajšem času ponovno obširneje poročali. Pobude za “Mesec tiska,, se še vedno pomnožujejo Kampanja «Meseca tiska» prehaja v zadnjo fazo. Vendar pa ne moremo še govoriti o njenem zakljiičku, ker so v poedinih sektorjih in okrajih še vedno v stalnem razmahu ljudske pobude za podporo našemu tisku. Isto-tako narašča od tedna do tedna razprodaja demokratičnih Ititov. Nekatere sekcile so že pred par tedni presegle zadane naloge in izpolnile prevzete obveznosti, posebno v pogledu Urjenja našega časopisja. V drugih pa se trudijo, da bi se v pravem insù izpolnili vse začrtane naloge.. Kjer so tovariši množično poprijeli za delo, Cjim so bili načrti preseženi že v prvih tednih. Nekoliko težje pa je, kjer le. bilo vse delo, bodisi širjenje tiska kakor ludi nabiranje prispevkov prepuščeno le nekaterim tovarišem. Nedvomno pa imamo še vedno široke i možnosti, predvsem v širjenju naših listov. Ni dvoma, da bodo znali tova-| riši te možnosti pravilno in načrtno izkoristiti. Pri tem jim bodo v Izdatno pomoč vse. dosedanje izkušnje in uspehi. Za tiskovni sklad «DELA» Za tiskovni sklad «Dela» so darovali tov. Wilhelm Rudi z Opčin 600 lir in neimenovani 1.000 lir. Kot vzgled požrtvovalnosti in visoke politične zavesti naj navedemo sekcijo Podlonjerja, kjer biva 200 družin. Marljivi tovariši in tovarišice pa razprodajo na tem področju vsako nedeljo 230 listov. Se enkrat moramo o-meniti celico «Paoli» pri Daciju, kjei razprodajo tedensko 100 izvodov «De- TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Ali bosta ukaza 180 in 181 zajezila ladjedelniško krizo? V zadnjem uradnem listu VU sta objavljena ukaza št. 180 in 181 na pot-lagi katerih je razširjen na STO znani Saragatov zakon o davčnih in drugih olajšavah ter državnih prispevkih gru diteljem in lastnikom trgovskega bro-dovja. Kakor (zgleda bi se, z razširitvijo tega zakona vsaj delno rešila težka kriza, ki je zajela vso našo la-djedelniško industrijo, posebno pa male ladjedelnice. Na podlagi navedenih ukazov bi bila vsaj do neke mere zajančena našim ladjedelnicam nova naročila, ki bi se morala sorazmerno razdeliti tudi med manjše la-djedelniske objekte. Vsekakor pa bomo v bližnji bodočnosti lahko videli ali je razširitev Sa-ragatovega zakona prinesla našim ladjedelnicam v resnici kake koristi. Vprašanje je tudi ,kako in v kakšni meri se bo ta zakon v praksi izvajal na STO. Delavci, posebno še tisti, ki so zaposleni v ladjedelniškl Industriji povsem upravičeno pričakujejo, da bo1 uveljavitev ukazov št. 180 in 181 v res-i niči pripomogla k zajezitvi naraščajoče krize. V ponedeljek se je zaključil kongres tukajšnje Delavske zbornice, ki je bil sklican šele po petih letih njenega obstoja in še to na pritisk iz ba-.c Kot vsaka manifestacija, ki prihaja iz nasprotnega tabora, tako se je tudi ta Kongres vršil v vzdušju protikomunistične gonje in napadov na ES. Naša sindikalna organizacija je namreč predlagala kongresu, naj bi razpravljal tudi o sindikalni enotnosti, kar so voditelji DZ seveda takoj odbili, čeprav s pretvezo, da bi v primeru sindikalne združitve hoteli ES prevladovati na sindikalnem polju. V pomanjkanju konkretnih argumentov so se morali voditelji DZ pač poslužltl tega lažnivega geslv ker bi se v nasprotnem primeru pred člani še bolj razkrinkali kot razbijači delavskih vrst in hlapci delodajalcev. Čeprav so zbrali za delegate svoje najzvestej? še pristaše in to pretežno iz vrst urad- »ELO V GORIŠKI POKRAJINI Predlog za dokončno ureditev občin na Goriškem V Steverjanu in v Sovodnjah bodo ustanovili samostojni občini GORICA — Komunistični poslanci so že pred časom predložili poslanski zbornici v odobritev predloge, po katerih bi bila dokončno urejena občinska pripadnost obmejnih vasi goriške pokrajine, ki so pred vojno pripadale občinam, ki so po mirovni pogodbi pripadle Jugoslaviji. Obenem so predlagali ustanovitev, oz. obnovitev občin v Steverjanu in v Sovodnjah, ki sta bili ukinjeni za časa fašizma. To je vsekakor zelo posrečena zamisel, kajti po teh predlogih, bi slovenske vasi goriške pokrajine v veliki večini bile vključene v slovenske občine. V obnovljeno občino v Steverjanu bi po predlogu naših poslancev pripadali tudi kraji Sčedno, Uklanci, Valeris in Gisbana, ki so svojčas pripadali občini v Kojskem. Obnovljena občina v Sovodnjah bi obsegala vasi bivše občine v Mirnu in v Opatjem selu in sicer: Rupo, Peč, Rubije, Gornje in Spodnje Gabrije, Vrh Sv. Mihaela, ter Gornje in Spodnje Cotiče. Briški vasi Plešivca in Medana, ki sta svojčas pripadali občini v Dobrovem, bi pripadli občini v Kr-mimi. Tudi doberdobska občina bi dokončno dobila nekaj naselij pod svojo jurisdikcijo in sicer Devetake, Mikoliče, Ferletiče in Bonetiče. CGIL ZMAGALA na volitvah v Romansu ROMANS — Pretekli torek so bile v podjetju «Laterizzi» volitve za nov tovarniški odbor. Od 100 zaposlenih delavcev se je volitev udeležilo 97. Ob tej priliki je Delavska zbornica (CGIL) dobila 74 glasov, takoimenovani «svobodni» sindikati pa 20. TITOVCI SO DALI na razpolago m i si no m športno igrišče v Sovodnjah GORICA — Preteklo nedeljo so imeli goriški pristaši MSI neko zborovanje, na katerem je govoril tudi njih glavni tajnik Giorgio Al-mirante. Na zborovanju, kot obi. čajno, ni manjkalo najrazličnejših žaljivk na račun Slovencev in komunistov. Po končani konferenci se je Al-mirante v spremstvu njemu vredne druščine peljal na športno igrišče v Sovodnjah, kjer se je odigrala prijateljska nogometna tekma med raprezentancama titovcev in misi-novcev. Omeniti je treba, da so lastniki omenjenega igrišča titovci in da je bil pred tremi tedni na njem tudi njihov «tabor». Odveč bi bil na tem mestu kakršen koli komentar. Sodbo o dogodku pa naj si ustvarijo čitatelji sami, kajti to je ponoven in nad vse jasen dokaz, da «svoji gredo k svojim ... ». Zaradi pomanjkanja prostora smo odgodili za prihodnjo številko članek o «prosti coni». Goriška kvestura pod p ira titofašiste Kot je znano je obmejna policija v Gorici našla v luksuznem avtomobilu tltofašista Alojza Co-dermazzl-ja (Kodermaca) štiri milijone italijanskih lir, katere je hotel vtihotapiti iz Jugoslavije v Italijo par dni pred prireditvijo titovskega «tabora» v Sovodnjah. Nekaj dni za tem Je gorlška federacija KPI izdala letak, v katerem razkrinkuje titofašiste in njih podlo delovanje. Toda to ni bilo po volji goriški kvesturi. Zato je lepak enostavno prepovedala. Federacija KPI je na to vložila priziv na Državno pravd-ništvo, ki ga je pa dovolilo Iz tega je sklepati, da je gorlška kvestura zelo dobrodušna s titovci In hoče akrili njihove sleparije. Da bo zadeva Jasnejša, objavljamo na tem mestu tudi besedilo letaka. . . . Naj Janja in njeni tovariši odgovorijo na naslednja vprašanja: Kako vzdržujejo številne funkcionarje Iz Svetogorske ulice št. 427 Koliko je stala prireditev «tabo. ra» v Sovodnjah in od kod so dobili potrebni denar? Za kaj bi bili porabili one štiri milijone tir, ki so bili ukradeni delavcem Jugoslavije in cone B7 Medtem, ko titovci trosijo milijone za svojo propagando v inozemstvu, je moralo 5000 Jugoslovanov vdreti v Gorico za to, da so si nabavili nekaj vsakdanjih potrebščin. Ali je res, da so omenjeni Jugoslovani po povratku na svoje domove morali plačati na desettisoče dinarjev globe in da so bili obsojeni na mesece prisilnega dela? Medtem ko titovski agenti varajo matere in vdove padlih partizanov s tem, da jim obljubljajo podporo in se nato izgovarjajo, da je ne morejo izplačati, ker nimajo italijanskih lir, potrosijo milijone za tiskanje slovenskih in italijanskih časopisov, ki jih brezplačno dostavljajo tisočem ljudi. Zakaj molčita o vsem tem «Soče» in «Primorski dnevnik»? Naj odgovorijo tudi titovski «Corriere di Trieste» «Giornale di Trieste», «Gazzettino» in «Messaggero Veneto»: Zakaj so v svojih časopisih prika. zovali titovskega agenta Codermaz-zija kot «znanega goriškega trgovca» medtem, ko je vsem znano, da je Codermazzi eden izmed funkcio,-narjev titovske centrale v Sveto-gorski ulici št. 42? Ce na vsa ta vprašanja ne bo jasnega odgovora, potem bo ponovno dokazano kakšna sredstva uporabljajo titofašisti, ki jih podpira takoimenovani italijanski «neodvisni» tisk v skupni protikomunistični gonji v službi vojnih hujskačev onstran oceana. Federacija KPI za Goriško Pokrajino GORICA — Goriški župan je odredil, da se na podlagi obstoječih zakonov ne sme do 15. t. m. prodajati koncentriranega ali navadnega mošta. Kršilci te zakonske odredbe bodo kaznovani po zakonu. ništva, je prišlo v teku kongresa večkrat do ostrih nasprotstev, posebno pri predložitvi dveh kandidatnih list. Tovariši* posnemajte 2 Med številnimi čestitkami in pobudami, ki so jih povzeli komunisti in demokrati ob 50-letnici tov-Vidalija je posebne omembe vredna pobuda komunistov celice železničarjev «A. Oronle». Tovariši navedene celice so se namreč obvezali, da bodo prispevali za gradnjo novega Ljudskega doma vsak mesec najmanj 2.500 lir. Obenem pa so se navedeni tovariši obvezali, da bodo že sedaj sestavili brigade, ki se bodo udeležile prostovoljnega dela pri gradnji nove ljudske stavbe. Ta pobuda zasluži brez dvoma vse priznanje in bo nedvomno služila za vzgled ostalim tovarišem. la». Pri Daciju kupuje torej vsaka družina naš list, kar je nedvomna zasluga naših tovarišev. Znaten napredek v Sirjenju «Dela» zaznamujemo tudi pri Sv. Jakobu, kjer se je razprodaja dvignila v primeri s prvim tednom za 195 odst. Na Greti pa se je razprodaja dvignila za 120 odst., v zadnjem tednu pa celo za 140 odst. Na prvih mestih posameznih raznašalcev demokratičnega tfska so naslednji tovariši in tovarišice: Giovanni Gallo - Langer Frantisek: ISKRA V LU nato pestra glasba. PETEK: 13. Glasba po željah Pogovor z ženo - 20.30 Tržaški Kuhu ni razgledi - 21 Mojstri besede. PEI* tl- Jutri se začnejo nogometne -za prvenstvo STU. Nogometno Prv‘n t]l vo ima v športni sezoni 1950-51 pi oznejsi organizacijski sestav. ■ ,, namreč v tej sezoni 0 sivo se uu namreč v lej sezon- - j() jalo v dveh kategorijah, od katerih ^j tekme prve kategorije razdeljene dve ligi. Ta reorganizacija je bile nebna, da s'e odpravi znatno saV ■ vanje poteka prvenstva. Spored jutrišnjih tekem: ^ I. liga: Rozandra - Pristaniščnlh'1 igrišču v Boljuncu ob 15; Sv. Roianese, istotam ob 13; Primorje , Costalunga, na igrišču v Nabrc ob 10.30. Počiva Magdalena. ,, II. liga: Nabrežina - Inter, na ** šču v Nabr.ežjni ob 15.15; Tov» ^ strojev (FMSA)"- Dreher, na igr^Vjj. irebčah ob 10.30. Nadalje bodo grane tekme med Krausinom in |D00" nalom ter Skednjem in Sv. Ja^^ne' za katere pa nismo prejeli pravi ga obvestila o kraju in uri tekem- v II. kategorija: Trebče - Union- ^ irebčah ob 15.15; Corale - Casi» istotam ob 13.30; Opčine - Skoljet-tam ob 8.45; Vesna - Partizani, v brežini ob 13.30. Počiva Kolonja- Ali so titofašistl « v resnici taki rev****', Tržaški tito/ašistični propagandi51 pravi mojstri v širjenju svojegd P. nograjskega tiska. Znano je na,n t Znano je n0jb_ da v Trstu tiskajo svoje časoPis .c izredno visokih nakladah, dastr * imajo zelo malo bralcev na Tria* p Večinoma jih pošiljajo v cono B ^ Jugoslavijo. Mnogo pa jih poštlJdJ0 „< tjavendan poedintm naslovljencem* oziraje se na to, če Jih marajo Tako se dogaja že nekaj let na nah, kjer pošiljajo Ltudskl /ednl* so vllntm mladincem, daslravno ’tio- odpovedali že koj po zgodovinski luctji IU. Ker pa ni takratna oit>0ct\o nič zalegla so se zglasili nekateri ^ upravi v ulici R. Manna, kjer u upravi u ulici R. Manna, ^ le sprejel neki Gorazd Vesel. pa Jim so list še nadalje dostoP^g, danes pa so nekaterim dostavili ra