61. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 8. julija 1924. Letnik VI Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST Ijnblianske in mariborske oblasti. V s n pile,ontologije s pravicami uradlnilka 3. skupine b kategorije dr. Marijjan Salopek, dosedanji iz-recini profesor iste fakultete; pri eitiniograifsikem mu-'teju v Ljubljani za upravnika * pravicami uraidnika skupine I. kategorije dr. Niko Zupan Ufi, mini-sler na razpoloženju. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. maja 1924., ,s katerim se postavljajo po členili 135. in 239. uradniškega zakona v stanje pokoja: Fran Č r n a -S' 0 k nadučitelj na Barju; Josip S a b a t, i, nadučit^lllj v Gorenji Poljska,vi; Ivan Krajnik nadučitelj v Breznu. I I ka« Njegoivega Veliča,nstvttu kralja z dne 28. maja 1914., s katerim se postavljajo: za rodnega profesorja, za trgovsko m meniffo pravo na pravni fakulteti ljubljanske univerze « pravicami uradnika 2. skupne I. kategorije dir. Milan Škerlj, šef oddelka ministrstva pravde v Ljubljani; za direktorja državne gimnazije v Kranju s pravicami uradnika 3. skupine I. kategorije Ivan Koš ni k. profesor "doga zavoda; za direktorja, 1. državne gimnazij© v Ljubljani s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije dir. Janko Lokar, inspektor ministrstva za prosveto,; za direktorja nepopolne državne realne gimnazije v Murski Soboti s pravicami uradnika b. skupine I. kategorije Ljudevit V a g a j a, profesor državne gimnazije v Colju; za profesorja, državne realne gimnazije v Ljubljani s pravicami uradnika lupine I. kategorije Josip Marn, doslej ,s pra-''cami uradnika B. skupine I. kategorije; za admini-s 11 utor ju narO'dnega gledališča v Ljubljaini s pravi-'u'rni uradnika 1. skupine II. kategorije Karel M a h -' 01 a,, doslej uradnik 2. skupine II. kategorije. številka 151 z dne, 5. julija 1924.: 'kar. Njegovega Veličanstva kralja z dne 28ega 4. skupino 1. kategorije Srečko B o n e d e k, dosedanji vod,ja prometnega oddelka. Objava ministrstva za finance z dne 28. februarja 1924.: Postavljena sta,: za carinika III. razreda Miloš R. R a d o s a v 1 j o v i č, carinik istega razreda glavne carinarnice L vrste v Ljubljani; za carinika TV. razreda Stojan Baltič, carinik istega razreda glavne j carinarnice II. vrste v Kastavu,. 0,b,java ministrstva: za finance z dne 12. marca 1924.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo Fran Primožič, carinik IV. razreda sporedno carinarnice na Jezerskemu Objava, ministrstva za finance z dne 31. marca 1924.: Sprejeta je ostavka:, ki jo ji": podal na državno službo Milan M r a v 1 j e, geometer in vodja, evidenčnega katastra v Kamniku. Uredbe osrednje vlade. 199. Navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov za proračunsko leto 1925./1926.* Da se doseže pri: sestavi posebnih predlogov proračuna za- leto 1925./1926. poedinih miinktirstev in naprav potrebna enotnost in s tem olajša in uprosti izdelava občega, predloga proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1925./1926., predpisujem na [Koidstavi odredb členov 9. do 25. zakona, o državnem računovodstvu kakor tudi v zvezi s členom 113. ustave in s prvim ,odstavkom člena 290. finančnega zakona za leto 1924./1925. nastopna navodila, kako naj vse izdela predlog proračuna za leto 1925./1926. I. Obče pripombe. S členom 290. finančnega zakona za leto, 1924./ /1925. ,se je izvršil odstopek od člena 2. zakona o državnem računovodstvu in se je ustanovilo načelo, da ,so prične proračunsko leto dne 1. aprila, enega in „se konča dne 31, marca prihodnjega leta. Na podstavi tega ,zakonskega člena mora obsezatl tudi predlog proračuna razhodkov im dohodkov zal leto 1925. /1926. potrebne kredite in domnevne dohodke za čas od dne 1. aprila 1925. do dne 31. marca 1926. Ker pa mora biti po, členih 113. in 75. ustave obči predlog proračuna razhodkov in dohodkov pred liOfženi narobni .skupščini najkesneje do dne 20. novembra im ker mora po drugi strani minister za finance predhodno proučiti in urediti vse posebne predlogo in skladno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu izvesti ravnotežje med, dohodki in razhodlki ter potem priobčiti predlog min istrskemu svetu v pregled, morajo biti posebni predlogi proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1925. 1926. vročeni ministrstvu za finance (proračunskemu odseku za, izdelavo proračuna) naijkec- ja 1924., s katerim se postavljajo pri direkciji dr-tevnjh železnic v Ljubljani: v 2. skupini L katego | "je za direktorjevega pomočnika Ignacij Šega, do-: oddelku '‘‘dunji direktorjev uameistnik; v 3. skupini, L kate-I- ri,jH> za načl Inika Mato, S c h n e 11 e r, doisedanji šef H: Razglašen ni' v «Služben ili Novimah kraljevine gradbenega oddelka,, in dr. Aleksander F a t u r. do- Srha Hrvata i Slovenaca * št, 142, izdanih dne sedanji šef administrativno - pravnega oddelka; r 25. junija 1924. (Prilog XXXI,- i()24.) neje do dne 10. avgusta t. 1. (člen 9. zakona o državnem računovodstvu). Predlogi, ki bi se poslali po tem .skrajnem roku, se me morejo v,poštovati; predlog proračuna dotičme * naprave za leto 1925./1926. pa mora biti zaključen v tem primeru samo na podstavi onih podatkov, s katerimi razpolaga, ministrstvo za finance. II. Razhotlki. S členom 12. zakona o državnem računovodst vu je ustanovl jeno osnovno načelo, rte, se mora v proračunu izvesti ravnotežje med raizhodki in dohodki. Zatto je v prvi vrsti posebno važno, da predlagani razih,odiki, im dohodki, čim bolj je mogočo, ustrezajo dejanskemu stanju. Z drugimi besedami: predlog proračuna bodi realen ter se opiraj na skrbno urejene in kontrolirane podatke. Glede rednih razhodkov je treba uvaževati predpis drugega odstavka člena 11. zakona, o državnem računo,vodstvu, ki izrečno prepoveduje predlagati, da bi so kakorkoli zvišali raizhodki, če nimajo opore v 'spec.iailmiih zakonih ali v dejanski potrebi, pojasnjeni s podatki iiz zaključnih računov prejšnjih pro-račinudrih let, ali ,s posebnimi razlogi in podatki. Tajko n. pr. morajo biti krediti za plače (osnovno in položajno im zakonsko stanarino), predlagani v rednih osebnih raizhoidkih civilnih uradnikov in uslužbencev, znatno večji od dosedanjih kreditov za, šfetemiizirane pteče; prvič zato, ker ao se plače jako občutno zvišale z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih drž‘a\rniih uslužbencih, drugič, pa zato, ker no ho predlog .proračuna za leto 1925./1926.. razliiko-vs^je ise od proračuna za leto 1924./1925.. obsezail nobenega specialnega" okroglega kredita za uveljavitev tega zakona. V navedenem primeru je potreba za zvišbo kreditov očita in osnovana v lOibčeznanem zakonu; zato je tudi ni treba posebe poudarjati ali pojasnjevati. Toda ipraivillioma mora biti v vseh primerih, kjer ,se kredit zviša, izkazana ne samo zakonska pod-istajva,, nego tudi precizno in izčrpno navedena in obratzloržena potreba, ki zahteva, da se ustrezni Ure dit, zvišaj. Da pa se doseže čim pravilnejša in plodnejša po-raizdcilitev kredita,, si je treba, prizadevati, da se kreiilt zniža v vseh primierih, kjer to 'dovoljujejo službenii iimteresi. Predlagane znižbe kreditov, kolikor bi jih bilo, morajo biti fototeko kar najt očne,je utemeljene. Noben raizhodok se ne sme predlagati samo zato, ker je že obstojal v dosedanjih proračunih. To načelo se mora, kar najstnožje uporabljati specialno za izredne in nenadne raizhodke, ki, so občasnega ali začasnega značaja. Vsi predlagani krediti, ki ne bi izpolnjevali razloženih .pogojev, se morajo črtati ali znižati, na potrebni znesek; šefi uradov in šefi računovodstev dio-tičinih naprav, ki so ))o členu 9. zakona o državnem računovodstvu odgovorni za točnost dejanskega: stanja,, pa se eventualno pokličejo na odgovor. A. Ose b n i r a z h o d k i. j Osnovni 'prejentki državnih uradnikov in "'In j bencev se mm,rajo vpisati v predlog preračuna na , |)odhtn,vi odredb o stopnjevanju zvanj v specialnih I zakonih (zakon o civilnih uradnikih in ostalih držav- :nih ustažlbenoiih, zakon o ustnoju vojske im mormiar-nice, zakom o prometneim oseljju). Za asnovme pre-jemkie se smatojo osnovna in potažajim plam in ziijkionskai iStomarima. Krediti naj se postavijo v predlog tako, da se označi poleg zvanja seštevek osnovne im položajne plače kakor tudi kategorija, skupina im stopnja razvrstitve; redna stanarina pa naj se izkaže skupno za vso dotično partijo in naj se izloči v posebno pozicijo. Pr" Part. L, poz. 1. Načelnik (I./III.)................... 36.000— Din 2 šefa (I./1V, —6. in I./V. —4.) . 37.200— » M. poz. 7. Redna stanarina...................... 184.300— Din Kjer je več istih zvanj razne stopnje, je treba izvršiti grupacijo v besedilu pozicije po tem-le zgledu: 17 direktorjev I./III............. 532.000-— Din 14 » I./IV. —7. . . . 310.000— » 8 » l./IV. —6. . . . 168.000— » 121 profesorjev I./IV. — 7. . . . 2,686.200— » 375 » I./IV. —6. . . . 7,875.000— » M. P,o takem označevanju pomeni prva rimska številka kate gori jo, druga rimska številka skupimo, odnosno položajno plačo, arabska številka pa stopnjo osnovne plače. Zvaničniko in sluržitelje je treba, feMSti v posebne pozicije ustrezne partije. Krediti za periodične zviške se morajo izkazati v posebnih partijah. Ko se kalkulira višina teh kreditov, se je treba ozirati na odredbo člena 262. finančnega zakona za leto 1924./1925. Skladno s členom 22. zakona o državnem računovodstvu se morajo krediti za plače postaviti v predlog proračuna po dejanskem številu osebja in po višini prejemkov ob času, ko se predlog sestavlja. Zategadelj je treba vzeti v tem .konkretnem primeru istajnje z dme 1. junija t. 1. Kolikor ibi se morallo to število po določeni formaciji poedimih naprav popoln iti z obstoječimi ztvanji v proračunskem letu 1925./1926., »e morajo taka zvan,ja, označiti v oklepaju kot «mesta prazina». Ce pa »e naprava, katere uredite v je predpisana s .speicialnimii zakoni, šele formira ali če se mora razširiti in deliti, je treba imeti v mislih dva primera: Prvič da »e zahteva zaradi noodloižme potrebe pomnožiitev uslužbencev Obstoječih zvanj, drugič, da ise morajo na podstavi specialnih zakonov uvesti nova zvanja, ki doslej niso figurirala v proračunu dotočne naprave. V prvem teh ,primerov je treba izrečno poudariti: «novi uslužbencii*; v drugem primem pa mora, biti v predlogu označeno: «nova z,vonja*. Pomnožitev uslužbencev se mora omejiti samo na one izjemne primere, kjer to nalagajo imperativni, službeni, interesi, Ker ,so oselbni razhodki ž.e sedaj ,jafco težko breme za naše državne finapoe, .je neizogibno treba ,stremiti za tem, da se z vede število osebja na striktni minimum za pravilno in uspešno izvrševanje službe in da se s tem ustvarijo pogoji in možnost za eventualno nadaljnjo izboljšavo materialnega stanja državnih uradnikov. Ker pa je današnjo število uradnikov pri večini državnih uradov večje, nego jih je dejansko treba, se mora redukcija uradnikov izkazati tudi v predlogu proračuna. Pri nobenem ministrstvu se ne bo dovolilo, da bi se skupno število uradnikov pomnožilo, nego minister za finance bo posebno pazil na to, da se nijih število zniža po stanju iz proračuna zal loto 1924./1925. Krediti za draginjske doklade morajo biti iz-računjeni kar najvostneje po sedanji višini, številu in vrstah uslužbencev;, navedenih v predlogu proračuna. Ti krediti morajo biti razčlenjeni v pozicijah na ‘kredite: a) za osebne doklade; b) za rodbinske doklade; c) za specialne doklade, kjer take obstoje, kakor n, pr. doklade v južnih krajinah, sodniške doklade. Za rodbinske dragim jske id oklade je treba vzeti seštevek osnovnih zakonskih doklad ,za otroke in rodbinskih 'dragimjskih doklad v ožjem zmislu besede, kakor se je to storilo n, p-, tudi v odločbi ministrskega sveta D R br. 42.300 z din e 17. aprila 1.1. (gillej člen 8. te odločbe). Skladno z dosedanjo prakso naj se izkažejo dragonjske doklade v posebnih ipartijah za vse ustrezno proračunsko poglavje, ne uvrščajo pa naj se več v izredne, nego v redne razhodke. Predlogu proračuna morajo biti priloženi saznam-ki uradnikov in uslužbencev, izdelani po proračunskih poglavjih, ipartijah in pozicijah. Ti seznamki mo|rajo iimeti stolpec, v katerem se označi zvanja, stolpec, v katerem se izkaže razvrstitev, in stolpec, 'ki navaja število rodbinskih članov, katerim gre pravica do rodbinske dragim jske doklade. Seznamki naj obsezajo še občo rekapitulacijo po priloženem obraz cu št, 7. B. M a t e r i a 1 n i ra z h o d k 1. Višina kreditov za redne materialne razhodke mora biti izračun jena kar na j,skrbne je; pri tem je trelia strogo vpoštevaiti sedanje cene poedinih predmetov in dajatev na tržiišflu, prav tako pa tudi do-sedlainje gibanje cen, tako da se predlaga kredit, k utegne kar najverjetneje striktno zadoščati, da se pokrije ustrezna potrebščina. V posebnem ekspozeju morata biti izkazana dlotični predlog in način kalkulacije, s katero se potrjuje točnost predlagan* proračunov. Ministrstvo za vojsko in mornar n ko naj predloži poleg takega proračuna tudi podatke o dohodkih z njiv, travnikov, vrtov itd., ki jih obdelujejo poedime vojaške komande za svoje potrebe, kakor tudi podatke o živalih (malih in velikih), ki stožijo istemu namenu. Skladno s členom 21. zakona o državnem računovodstvu naj se -postavijo krediti za gradbena dela in investicije vobče v predlog proračuna šefe, ko se predhodno v podrobnostih izdelajo načrti in se usvoji popolni,račun .stroškov. V podrobni obrazložitvi mora biti, točno označeno, da je za vsak posebni predlagani kredit ta zakonski pogloj izpolnjen. Kolikor bi ise morali projektirani razhodki ali kakršnikoli drugi investicijski razhodki porazdeliti, ,na, več let. je treba postopati tafeo-fe: V predlog proračuna, naj se posta,vi kredit samo v onem znesku, kolikršnega je treba, da ,se potroši v proračunskem letu 1925./ /1926.; toda v besedilu mora biti označen ves znesek projektiranega, potmška, N. pr.: Part. 1., poz. 3. Gradnja železnega mostu na Mena v L pri X................... 18,650.000 Din; oni tega iprvi obrok ■ • • 4,500.000 Din. Prvi obrok pomeni, da je treba| gradnjo šele začeti. Ce se je že začela v letu 1924./1925.. se vpiše v proračun 1925./1926. »drugi obrok*; če se je1 začela gradnja leta, 1923./1924., pride v proračun za leto 1925./1926. «tretji obrok* itd. Glede na to, da se načeloma gradbena in investicijska dela ne morejo pokrivati z rednimi proračunskimi viri. bo ministrstvo za finance skrbno revidiralo vse predlagane kredite za taka dela, ravnaje ise v prvi vrsti po odredbi člena 12. zakona o državnem računiOvodistvu, ter jiili bo usvojilo samo, kolikor ne bi njih postavitev v predlog proračuna, ogrožala proračunskega iravnotežja ali kolikor bi bilo mogoče najti specialno kritje. V vsakem primeru moraijo predlagani krediti ustrezati realnim potrebam; zakaj če bi ise moralo zaradi nezadostnega kredita ustaviti delo in bi se s tem prizadela škoda državi1, zadane onega, po čigar krivdi ise je to zgodilo, materialna odgovornost, V predlog proračuna se ne smejo postavljati nikakršni krediti za tranizitome stroške za material, ki ,se dobiva na račun reparacij, ker obremenjajo ti stroški skladno s členom 24. finančnega zakona za leto 1924./1925. roparacijiski fond. Za novo naprave se ne smejo predlagati krediti. 'Če mi njih ustanovitev določena z veljavnimi zakoni. Krediti za izplačevanje kurznih razlik se morajo vkljub dosedanji praksi postaviti ne v izredne, nego v r e d ne ra z h o d k e; biti morajo preč i z n o r a z č 1 en jeni na kredite za kurzno razliko, za osebne razhodke in isto kredite za materialne raz-hiodfce ter kot taki izkazani v posebnih partijah na ustreznem mestu. Pomoči, podpore, štipendije, darila, razne subvencije ib temu podobni razhodki, ki niso' osnovani na preciznih zakonskih ali pogodbenih obvezali držav, moraljo biti predmet posebne varčnosti in se morajo zvesti na najnižje zneske. Kolikor bi ministrstvo za finance raizvidefe, da niso predlagani razhod,ki te vrste dovolj opravičeni in obrazloženi, jih bo izpustilo iz predloga proračuna. Ministrstvo za prosveto naj priloži predlogu us voj,ega, proračuna poimenski seznamek državnih štipendistov v inozemstvu tjer naj označi predmet njih študij, dobo študirali ja in velikost, štipendije. Ker mora proračun, dosledno pa tudi predlog proračuna, podajati verno sliko vsega državnega življenjai in potrebščin za dotično leto, je neizogibno treba, da ni v prvi vrsti v predlogu nikakršnih vndeli in da m po drugi strani predlagani krediti fiksirani z zneski, ki docela ustrezajo dotičnim potrebam; pri tem je treba uvaže vati, da, je z zakonom prepovedano, prekoračiti kredite, odobrene s proračunom, itn trošiti vsote brez odobrenih kreditov, in da ima to za posledico materialno in kazensko odgovornost nakaizovailcev in računodajmikov. Razen tega, je treba posebno uvaže vati, da je odrejen s členom 113. ustave skrajni rok, v katerem mora biti obče predlog proračuna državnih narzhod-fcov in dohodkov predložen narodni skupščini. Zato se je treba, vsekakor izogibati, da bi se po posebnih predlogih, zaključen Mi v zmislu teh navodil. naknadno pošiljale ministrstvu za, finance nove, ipoedinske zahteve za, dopolnitev ali občut-nejšo izpremembo teh predlogov. Vsaka tako predlagana izprememba ima za posledico velike tehnične teižajve, provzroča motitev v poslu in vrhu tega se z njo znatno otežuje m ovira izdelava predloga proračuna, državnih razhodfeov in dohodkov. Zato je čestokrat materialno nemogoče, vpoštovati take naknadne zahteve. Ker je predlog proračuna ne samo delo ministra za finance, nogo vsega ministrskega sveta, iki ga usvoji, preden se predloži narodni skupščini, ne bo minister za finance načeloma vpo-števal nikakršnega naknadnega predloga,, dokler o njem poseibe ne odloči ministrski svet. m. Dohodki. Po odredbi člena 14. zakona o državnem računovodstvu se morajo razhodki kakor tudi vsi dohodki, najsi obstoje- na kakršnikoli podstavi, postaviti v državni proračun. iKo se 'kalkulira verjetna višina dohodkov, je treba v prvi vrsti vpoštevati člen 10. zakona o državnem računovodstvu s to pripombo, da se je ob sedanjih razmerah dopustno ravnati specialno po odredbi dragega in tretjega odstavka tega člena. Potemtakem mora služiti za obče pravilo, da je treba vzeti za podstavo kalkulaciji verjetne višine poedinih dohodkov leta 1925./1926. rezultate, dosežene v proračunskem letu 1922./1923.. in tako dobljeno številke korigirati, kolikor je to mogoče, na podstavi zakonskih ali drugih vzrokov, ki vplivajo na njih gibanje. Sistem izračunavanja, izvzemiši samo one dohodke, katerih višina je odrejena pogodbom«, mora biti točno izkazan, dokumentirata in pojasnjen. Vsote dohodkov naj ise postavijo v predlog proračuna samo v celih dinarjih, in sicer v kosmatit zneskih (člen 18. zakona o državnem računovodstvu), z drugimi besedami: Dohodki naj ,se izkažejo v višini prejemkov, ne da bi se kakorkoli odbijali stroški za zbiranje, režijo itd. Vsa izdatki, ki so v zvezi z zbiranjem dohodkov, naj se izkažejo v računu razhod-kov kot krediti. IV. Finančni zakon. S členom 44. zakona o državnem računovodstvu je odrejeno, kakšne odredbe mora Ohsezati finančni izakjon. Po svoji naravi se mora ta zakon kot sestavni del državnega proračuna omejiti isamo na to, 'da, ,se z njim bliže regulira izvrševanje proračuna v zmislu in duhu zakona o državnem računovodstvu. V praksi se je zlasti po vojni to načelo opuščalo, tako da so se čestokrat s finančnim zakonom reševala vprašanja, ki bi bubi morala biti predmet specialnih zakonov. Vsekakor je treba stremiti za tem, da se ta praksa čimprej odpravi, in zato se je treba na vsak način izogibati vpisovanju takih naredb, ki bi spadale prav za prav samo v specialne zakone. Vselej ]»a, kadar .se poda predlog, da bi se postavile poedine odredbe v finančni zakon, se morajo te odredbe redigirati kot zakonski členi. Obenem se mora izčrpno in precizno obrazložiti potreba, ki Opravičuje podani predlog- V. Pojasnila o predlogu proračuna. Skladno is členom 11. zakona o državnem računovodstvu morajo podati vsi ministri obči e k s p o z e s pismenim pojasnilom o vsaki povečani vsoti rar/.-bodlkov. Zato mora biti vsak predlog proračuna, popoln jen: a) ,s podrobnimi izkazi in pojasnili razhod-kov poedinih partij in pozicij; b) z občim ekspozojein, v 'katerem mora biti pregledno obsežen ves predlog proračuna dotičnoga ministrstva,; ta mora biti dopolnjen s posebnim ekspozeijem za vsako širšo skupimo razhiodkov ali dohodkov, ki jo zase posebna, logična celota, kakor n. pr.: tvornice -svile, srednji tehniški pouk, nižje poljedelske -šolo, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorsko brodarstvo, telefon itd; c) eventualno tudi z drugimi prilogami, o katerih govore ta .navodila ali o katerih spozna diotičlni r-esort, da jih je treba .predložiti, da bolj*' utemelji potrebo kreditov ali gibanje dohodkov. Ekspoze obsezaj torej vsa potrebna pojasnila o predlogu proračuna. Samo kratka pojasnila, formu- Uratrui fcot priuKMnibc (u. pr. j>ozijvanje na ipioediine za-'konisk© odredbe, naredbe im oillo&be; označba con im količine materiala in temu podobno) se smejo postavljati v stolpec za pripombe. Obči ekspoze mora olrezati vsa poglavja dotič-nega resorta ali dotične stroke. Obsoza obči pregled potrebščin in dohodkov te stroke, kakor so postavljeni v predlog proračuna za leto 1925./1936. V njem se namjajo iosniovmi momenti politike dotičnoga re-sortai ter ,se razlagajo in komemtiirajo v velikih potezah predlogi s finančnega, ekonomskega, uprav-aega in strokovnega stališča; v njem se podajajo koncizan historiat in i>og-pji že doseženih uispoliov, iz česar se vidi evolucija dotične stroke. Zato bodi predlog za leto 1925./1926. tak, da ga je mogoče na široko primerjati s prejšnjimi proračuni, specialno pa s iproračunom za leto 1924./1925. Za poedina državna podjetja je treba jasno izkazati donosnost; pojasnijo in posebno poudarijo naj se momenti, ki vplivajo na zviišbo ali znižbo produkcije, režijskih stroškov, oibčo aktivnost ali .pasivnost podjetja. Plosebni Okspozeji za poedine službene grane naj strokovneje in podrobneje navedejo stanje dotične grane; dopolnjeni morajo biti s podrobnimi izkazi, iz katerih se da pregledno im jasno razvidati gibanje razhiodbov in dohodko v, poleg tega pa oceniti umestnost in preeizmoist predlaganih kreditov. Izdelavi tek ekapozejev je treba posvetiti posebno pozornost, uvaže vaje. da je material, ki ga obsezajo, pomajveč odločilnega pomena za končno fiksiranje kreditnih zneskov. Naglasa se, da so bili v prejšnjih predlogih okspozeji čestokrat jako po-v r^ri\ 'jn nezadiotitni; v izvestnih primerih pa niso dajali niti na.jbolj površne slike o dejanskem stanju, laka nepazljivost je nedopustna in je velike škode za posel sam. VI. Konec. V tehničnem pogledu naj se predlogi proračuna za leto 1925./1926. razlikujejo od sedanjega proračuna v tem,, da morajo hiti predvsem osebni raz-hodki postavljeni \ramje po novem zakonu o uradnikih ali po zakonu o ustroju vojske ali |w> zakonu o prometnem osebju. Razen tega je treba glede vseh razhodfcov — to velja zlasti za ministrstva., 'katerih proračuni so bili doslej decentralizirani — strogo vpoštevati Lzpremembe, izvrše.ne v organizaciji državne upraive v pokrajinah izvun Srbije. Črne gore im Vojvodine zato, ker sta se uporabila zakon o Obči upravi in zakon ,o razdelitvi države na oblasti, tako da se poda tudi » proračunom dejamsko stanje upravne državne organizacije. Tako naj n. pr. tniiriifatrstvo za notranje posle ne postavi v svoj predlog proračuna razhodkov za pokrajinske uprave, ki ■so ukinjene, kakor tudi ne za one, ki so sedaj v likvidaciji, če se dokonča ta likvidacija do roka. ko toora stopiti v veljavo proračun za leto 192o./192(S. Ido velja za druga ministrstva, katerih oddelki pri 'pokrajinskih upravah so ukinjeni ali pa se bodo ukimaili. Namesto razhodkov teh oddelkov se morajo postaviti razhodfci za referente ali za instance, ki so prevzele pristojnost ukinjenih oddelkov. Pri. ministirstvih z decentraliziram,imi krediti se morajo preHmimirati krediti za vse državne institu-eije na ozemljm sremske oblasti skupno s krediti za uma , ačko in Ra ram jo, me ,]«i s krediti za Hrvat-.-•ii m . nvoiiiijo, ker je Srem po odločbi ministra za tance D Rhr. 78.098 z dne 23. junija 1923. fi-mnčmo centraliziraj) t. j prtinižen teritorialni pristojnosti oblastne finančne direkcije v Novem Sa!du. Sistem koncentracije kreditov (glede točnega pomena terminologije glej navodila za izvrševanje proračuna letal 1924./1925. D Rbr. 48.000 v »Službenih Novinah* št. 10f>/XXIII. z dne 12. ma ra 1924 naj pridržo v svojem predlogu proračuna ministrstva, katerih sedanji proračun je sestavljen po tem sistemu. Ostala ministrstva ipa (seveda razen ministrstev, ‘katerih proračuni so oentralizirami ter kažejo najirreivostejši in zato najbolj dovršeni tip proračuna) naj stremijo za tem, da prilagodijo svoje 'PredLoge proračuna, čim bolj je mogoče, enemu iz- nastopnih d veh sistemov: 1.) sistemu koncentra-c'je kreditov; 2.) sistemu popoJme centralizacije kre-' itev, da bo dajati novi obči predlog proračuna čim |M polnejšo sliko eniotnosti in tehničnega edinstva. rbo postopanje tima še to prednost, da postane pri koncentraciji im eentralilzaciji kreditov njiju uporaba 'pkaj iprožnejjša in plodovitejša, ker daje možnost, ^bi se doseže maksimalni efekt; zakaj vsi eventualni lokalni prihranki, ki hi se pojavili sistemu decentralizacijo, se dado koristno uporabiti tam, kjer bi drugače krediti ne zadoščali. Po členu 1 !>. zakotna o državnem računovodstvu 'e morajo v predlogu poleg kreditov in prelimi- niranih dohodkov za leto 1925./1926. v posebnih stolpcih izkazati zaradi primerjanja: a) vsote odo-hrenih razhodkov in dohodkov za leto 1924./1925.; b) vsote iizvršenih raziiodkov in ostvarjenih dohodkov za leto 1922./1923. PlredLogi razhodkov in dohodkov morajo biti izdelani po obrazcu št. 2, ki se obenem pošilja vsem prizadetim uradom. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. Razglasi osrednje vlade, Razglas o uporabljanju minimalne tarife na blago iz Madžarske.* Ministrstvo za zunanje posle je obvestilo z dopisom U br. 4722 z dne 30. m. m. generalno direkcijo carin, dat so se ztmadžarsko vlado izmenjale note o odločbi ministrskega svetai, ki se jo izdala na predlog gospoda ministra ,za trgovino in industrijo broj 5835/IV z fine 23. maja 1924. in ki se glasi: Na uvoz hlaga iz Madžarske se pobirajo minimalne carine; uživati pa mora tudi naš izvoz v Madžarsko ob uvozu iste postavke madžarske minimalne tarife. Iz pisarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu, dne 3. julija 1924.; C br. 32.240. S t e k 1 o s t. Brežice: Zakot 1:1. Kranj: Selce 1:1. Ljubljana, okolica: Horjul j 1:1. Svinjska kuga, Brežice: Sevnica 1:2. Črnomelj: Lokvica 1:1, Metlika 1:1. Kočevje: Banjaloka 2:9. Logatec: Cerknica 5:16, Lož 1:3, Planina 3:4, Rakek 3:12, Stari trg 9:26. Ljubljana, okolica: Vič 1:1. Ljubljana, mesto 1. Svinjska rdečica.. Kamnik: Trzin 1:1. Krško: Št. Rupert 1:2. Ljubljana, okolica; Brezovim 1:1, Dobrova 2: 2, Dol 1:1, Grosuplje 1:1, Šmartno pod Šmarno goro 2:2. Logatec: Bloke 1:1. Novo mesto: Mirna peč 1:1, Prečna 1:1. Radovljica: Ovšiše 1:1, Kamna gorica 1:1. V Ljubljani, dne 5. julija, 1924. Za velikega župa,na ljubljanske oblasti. Paulin s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Št. 1493/prcds. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo v likvidaciji. Opr. št. I 14.222/24. Preklic. Franc Svoljšak,, rojen dne 18. avgusta 1902. v Škofji Loki, tja pristojen, je delomrzen, že šestkrat kaznovan zaradi tatvine ter izvablja podpore na račun domovne občine. Oblastva, se opozarjajo, naj mu ne dajo podpor. V Ljubljani, dne 26. junija 1924. Za pokrajinsko upravo v likvidaciji načelnik oddelka za socialno politiko: dr. Goršič s. r. Razpis. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. * Uradni list pod št. 147. K št. 1988. Razglas. Gospod minister za notranje posle je z odlokom z dne 30. junija 1924., Pov. Slov. br. 191, ukinU sedanje predsedništvo pokrajinske uprave ter poveril likvidacijo pokrajinske uprave za Slovenijo, kolikor še ni izvršena, velikemu županu v Ljubljani. Posle predsedništva pokrajinske uprave in likvidacije te uprave vrši v okviru svojo službene lastnosti veliki župan ljubljanske oblasti. V Ljubljani, dne 3. .julija 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Št. 15.586. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 5. julija 1924. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Garje konj. Črnomelj; Črnomelj 1:1, Stari trg- 1:1. Litija: Bukovica 1:1. * Priobčen ' v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» št. 151, izdani!) dne 5. julija 1924. Razpisuje se službeno mesto za zvaničinika pri oblastni upravi v Mariboru. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože najkes-neje do vštetega dne 2 0. julija 1924. pri predsedništvu mariborske oblasti. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke, ki jih določa člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Pripominja se, da se zahteva za to zvaniško službo jtoleg kvalifikacije po členu 10. navedenega zakona, t. j. najmanj dveh razredov srednje ali njej sorodno šole, še šoferska preizkušnja. iPloleg službenih prejemkov, ki jih določa za zva-ničnike IV. poglavje zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, je združena s tem službenim mestom še doklada, katere višina se določa dogovorno. V Mariboru, dne 3. julija 1924. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Št. 674/vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 5. julija 1924. Opazka: Imena sreskih pogla varstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. M e h u r č a s t i izpuščaj: a) konj: Ptuj: Cvetkovci 1:2, Mezgovci 1:2. Šmarje: Sv. Peter pod Svetimi gorami 1:1. b) goved: Maribor, levi breg: Krčevina 1:1. Rošpoh 1:1. Garje konj. Maribor, levi breg: Janževska gora 1:1. Pasja steklin a. Dolnja Lendava: Melinci 1:1. Svinjska kuga. Celje: Polzela 1: 1. Maribor, desni breg: Zrkovci 1:1. Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Sv. Jamž na Dravskem polju 1:7, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1:1. Svinjska rdečica. Dolnja Lendava: Dobrovnik 1:2. Konjice: Konjice,, trg- 1; 2, Loče 1:2, Tepanje 1:1. Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica 1:1. Ptuj: Cvetkovci 1:2, Hemmnci 1:2, Središče 1:1, Sardin je 1:1. Šmarje: Dren,»ko rebro 1:1, Koaje 1:2, Prevorje 1:1, Ro-fra.ška Slatina. 1:1„ Šmarje, okolica 1:1. V Mari b o r u, ,dne 5. julija 1924. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, Št. 3913/24. ' 969 Razglas. Podpisani urad je potrdil na podstavi ipombla-stitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 6. junija 1924., VI. št. 1496, izprememibo § 1. pra vil za «In;duis», delniško družbo za industrijo usnja, in usnjat,ih izdelkov v Ljubljani, po, sklepu oib&nega, zbora z dne 1. marca 1924. Firma družbe se .glasi odslej: «lnidu&»-trija usnja in usnjatih izdelkov Carl Pollak, d. d., Ljubljana. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 30. junija 1924. Naflelnik: dr. Marn s. r. Št. 4101/24. 968 Razglas. Podpisani urad je potrdil na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. junija 1924., VI. št. 2962, sklep občnega zbora «Drave». lesne industrijske delniške družbe v Mariboru, z dne 12. aprila 1924. o izpremembi § 29, družbenih pravil. Ta izprememba se tiče izvrševal-nega odbora upravnega sveta. Ministrstvo za trgovino in industrijo, rsidelek v Ljubljani, dne 30. junija, 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 4600. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju ljubljanske in mariborske oblasti. (Od dne 8. do dne 14. junija 1924.) ! Okraj Ostalih .. Na novo j obolelih Ozdravljenih j Umrlih i i ' Ostalih v nadaljnji oskrbi M a 1 a r i a. Kranj 1 | • 1 1 • Ošpice (Morbilli). Kastav 3 . 1 . 3 Ljubljana, mesto . 1 . • 1 1 Novo mesto . . . 1 • 1 1 Ptuj 5 . 5 Radovljica .... 5 • 5 • 1 • P e r t u s s i s. Brežice 3 . • 1 • 3 Ljubljana, mesto . . 2 • 2 Radovljica .... 6 2 I . 4 Paroti tis e p i d e m i c a. Radovljica .... 6 • 1 6 Trebušni tifus (Typhus a b d o m i n a 1 i s). Brežice 1 1 Celje 2 . 2 Kamnik 1 . 1 Kranj i 2 . 3 Krško 2 2 Litija 2 i , 1 j Ljubljana, mesto . 2 . 2 1 Novo mesto . . . 1 1 2 Radovljica .... 3 • 3 ; Paratyphus. Celje 2 • 1 • 2 Slovcnjgradcc. . . 6 • 1 • 6 1 Okra) Ostalih 1 Na novo obolelih Ozdravljenih Umrlih | Ostalih v na-' daljnji oskrbi Griža (D y se n ter i a). Litija 1 . . 1 Ljubljana, mesto . 1 1 . ^ 4 Ljutomer 3 . 3 Prevalje 1 . ♦ • 1 škrlatinka (S c a r 1 a t i n a). Brežice 3 3 Celje 40 40 Celje, mesto . . , 10 . 10 Kamnik 1 1 Kastav 1 2 3 Kranj 1 1 ! Konjice 8 8 Litija 1 i 2 Ljubljana, okolica . 1 1 Ljubljana, mesto . 4 3 3 4 Maribor 3 3 Prevalje 1 1 Ptuj 4 4 Ptuj, mesto. . . . 1 1 Radovljica .... 2 . • 2 Slovenjgradec. . . 38 • • 38 D a vica (Diphteria e t c r o u p). Celje 2 2 Konjice 2 2 Kranj 2 2 Krško 1 i • Ljubljana, mesto . 2 2 , 4 ; Maribor 5 . 5 . Novo mesto . . . 1 • • 1 * ! 1 9 2 4., da »e izognejo posledicam § 42. poravnalnega postopanja. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 28. junija 1924. j Sa 14/24- 1. 976 Poravnalni oklic. Uvedba pravnalnega postopanja o imovini dolž-nice Marije R o ž i 6 e v e, trgovke v Št. Petru. Poravnalni sodnik: višjesodni svetnik Kozina okrožnega sodišča v Novem mestu. Poravnalni upravnik: Ivan Smolifc, sodni oficial v p. v Novem mestu. Narok za poravnalno razpravo mod dolžnioo in , njenimii upniki pri podpisanem sodišču v sobi št. 58 dne 2 9. julija 1924. ob devetih. Terjatve upnikov je oglasiti pri tem sodišču, tudi I če o njih teče pravda, najkasneje tri dni pred porav-j nalno razpravo, sicer nastopijo posledice § 42. porav-; nalnega postopanja. Pravna veljavnost uvedbe poravnalnega posto-, panja se prične z dnem 5. julija 1924. kot dnem, ko ! so nabije oklic na sodno desko tega sodišča. Poravnalni predlog ponuja upnikom 30 %, plačljivih v dveh obrokih v treh, oziroma v šestih mesecih. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek II., dno 28. junija 1924. •E 215/24—7. 938 Dražbeni oklic. V L ju bi jam L, dne 21. junija 1924. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: Št. 4902. dr. Katičič s. r. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Ime bolnice Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico).......................... Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani Zavod za umobolne v Ljubljani . . Zavod za umobolne na Studencu. . Splošna bolnica v Mariboru.... Javna bolnica v Celju............... Javna bolnica v Brežicali . . . . Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . Javna bolnica v Murski Soboti. . . Javna bolnica v Ptuju............... Hiralnica v Pluju................... Hiralnica v Vojniku................. Število oskrbo- Dne vancev III. raz- reda — 340 51 243 315 . junija 130 127 1924. 53 44 65 27 124 167 . . I 1686 V Ljubljani, dne 30. junija 1924. Dne 1 5. ju 1 ija 1 92-1. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga Ramddja, vi. št, 34. Cenilna vrednost: 58.440 Din; najmanjši ponu-dek: 29.220 Din. Pravico, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču oajpotzmeje pri dražibemem naroku pred začetkonn dražbe, sicer bi »e ne Mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo z dražit e Ija. ki je ravnal v dobri veri. Drugače ipa se. opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 5. juniju 1924. Razne objave. 973 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 30. junija 1924. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št, 2314/24. 3—3 Razpis. V moški kaznilnici v Mariboru je popokati več mest pazniškega osebja ,s prejemki zmničmikov. Prosilci naj vlože pravilno opremljene in kol-kovane, svojeročno spisa,ne prošnje po službeni poti najkesneje do dne 2 0. j u 1 i j a 1 9 2 4. pri podpisanem ravnateljstvu. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 59. Ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru, dne 27. junija 1924. Sa 2/24—48. ........ 975 Sklep. V poravnalni, stvari Juriju Mihelič a, trgovca v Starem trgu, se, določa n o v p o r a vn a 1 n i n a - Aktiva: Dinarjev Metalna podloga. .... 436,279.080 55 Posojila...................... 1.331,467.399'16 Račun za odkup kronskih nov- čanic ...................... 1.208,2 J 6.353 16 Račun začasne zamene . . 389,944 805 ’ 24 Dolg države................... 2.966,355.034 — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163’ — Saldo raznih računov . . . 36,939 885 09 Pasiva: 8.507,579.720-50 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 25,360600 — Rezervni fond........ 5,695.164 36 Novčanice v tečaju. 5.433,951.900 — Državni račun začasne zamene. 389,944 805 24 Terjatve države po raznih računih 3,622.243'72 Razne obveznosti.............. 447,613.750-18 Terjatve države za založene domene ..................... 2.138,377.163* — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde , . . . 63,014 094 — 8.507,579.720*50 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank rok na dam 1 9. j u 1 i, j a 19 2 4. ob devetih pri tem sodišču v sobi št,. 58. Kolikor upniki še niso prijavili svojih terjatev, jih morajo prijaviti najkesneje do dne 16. julija za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskoutu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.