254. številka. Ljubljana, v petek 6. novembra. XXIV. leto, 1891 Iihftja vsak dan aveeer, ucimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prej era an za avstro-ose rake dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 i;\<\ . za {eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 3u kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po r» kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki niti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah št. 1*2. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Velecenjenim p. n. volilcem volilne skupine: Lož, Postojina in Vrhnika! Dne 9. novembra t. U voliti Vam bode poslanca v deželni zbor namesto odstopi vsega gospoda Josipa G o rupa. Gotovo si želite za novega poslanca moža, kateri bode, kakor prejšnji Vaš* velezaslužni poslanec, razumno zastopal Vaše in deželne koristi in v političnem oziru vedel se kot zuačajen in odličen narodni Slovenec. Tega si želi tudi narodnonapredna stranka in „Slovensko društvo" se je v ta namen zavzelo za moža iz Vaše srede, kateri ima um i dobro voljo, kateri je nezavisen in značajen, da bode on, v najboljši dobi moških let, lahko vesten zagovornik Vaš in narodov v deželnem zboru. Ta mož je gospod Josip LenarčiOp posestnik in trgovec na Vrhniki. Slavni občinski odbor Vrhniški je naprosil gospoda Lenarčiča, naj se da voliti, iz Loža in Postojine pa so prišli „Slov. društvu" mnogi glasovi, da si uprav gospoda Lenarčiča žele svojim poslancem. Odbor „Slov. društva", ki sam pozna in ceni gospoda Lenarčiča, rad ustreza obči želji, da ga proglaša sedaj kandidatom za prihodnjo deželno-zborsko volitev. Velecenjeni volilci! Pridite dne 9. novembra t. 1. vsi na volišče in ne oddajte za nikogar drugega svojih glasov, kakor le za gospoda Josipa Lenarčiča. Naše priporočilo Vam bodi odločivno, ker izvira iz poštenega rodoljubja in prave vneme za narodni napredek. Držite se naše zastave, složni bodimo ! V Ljubljani dne 26. oktobra 1891. Odbor „Slovenskega društva". Razmere na Srbskem. Radikalna stranka srbska, ki se je o svojuo. Času tako uspešno ustavljala pogubouosnemu za deželo počenjanju razkralja Milanu, začela se je cepiti, odkar je dobila krmilo v roke Ko je uatopil v ministerstvo najpopularnejši in najsposobnejši mož cole stranke, Nikola PaBič, tedaj je zavladalo v vseh krogih mnenje, da so prišli za Srbijo zlati časi. Pričakovalo se je od Pasič«, da bode uredil zmedeno razmerje mej Srbijo in sosednimi jej državami, zlasti z Avstrijo, in da bode dogual ravnotežje v državnem gospodarstvu. V to pa ni zadoščala niti Pasičeva sposobnost, niti njega dobra volja. Cun je bil prevzel Pasič vlado, spoznal je takoj, da je skoro nemogoče očistiti Avgijev hlev, ki ga je bil ostavil kralj Milan, ko bo je odpravil po svetu, in da sebe in stranko svojo ne kornpro-mituje politično, lotil se je težavnegu tega dela, dobro vedoč, da ga ne bode rešil. Kmalu potem, ko je prišlo radikalno mini-Bterstvo Pasičevo do oblasti, začel se je v stranki sami razpor. Vlada ni mogla kraj najbolše volje ugoditi vsem terjatvam in oživotvoriti vse točke radikalnega programa in to je bilo nekaterim Katunom mej radikale:, imenoma Hajku Taj&iču, in Katici« dovolj, da so dvignili proti Pasiću obtožbo in ga začeli dolžiti, da je izdal radikalni program. To hujskanje posamezuib voditeljev stranke rodilo je Blabih posledic in nastal je jelo v ministerstvu samem razpor, ki je bas* sedaj dozorel do krize. Vedelo se je že zdavno, da je mej posnmez-nimi ministri nastal razpor, a sodilo Be je obče, da bode ostalo ministerstvo intaktno vsaj do prihodnjega zasedanja narodne skupščine, katero je bilo napovedano za meseca novembra prvo polovico. Niti to se ni posrečilo Pasiču, in tiste diferencije mej posameznimi ministri, ki so se že pojavile ob zadnjem shodu zaupnih mož radikalne stranke v Zajčarju, poostrile so se tako, da jih ni bilo več odpraviti, in tako moral je Pasič žrtvovati dva od- | lična talenta, dve izborni moči — svoji popularnosti. — Finančni minister Vuf«j in naučni minister Nikolič, ki mej radlkalci skrajne observancije nista bila nikdar posebno v čislih, odložila sta svoje portfelje in to malo dnij pred začetkom nove sesije narodne Hkupščine, a da sta to Rtorila, v to ju niso prisilile samo diferencije z drugimi tovariši, v to ju je prisilila nezadovoljnost v stranki, ki je terjala žrtev. Alt tudi uzroki, kateri se oticijozno priznavajo kot povod odstopu Vuiča in Nikoliča bo sami ob dosti zanimivi, da jih navedemo. Naučni minister Nikolič zameril Be je srbskemu metropolitu Mihajlu, ker ni maral pobirati stopinje za njim nego hodil svoja pota. Metropolit Mihajl je zelo uplivna oseba, in ugonobiti kakega ministra, kateri mu je zopern, je njemu lahka stvar; saj celo kralj Milan ni mogel ž njim opraviti nič posebnega. Minister Nikolič protivil se je bil imenovanju nekega privrženca Mihajlovega za škofa Zajčarskega in to je bilo dovolj, da je Mihajl delal proti ministru in mu končno izpodkopal Btališče. Finančni miuiBter Vuič odstopil je iz teht-nejših uzrokov, zakaj diferenci j, katere so nastale mej njim in trgovinskim miniKtrom Tavšunovieem, ni smeti jemeti preveč resno. Vuič imel je težak položaj. Financijelno stRnje Srbije je zelo slabo, a od finančnega ministra se jo zahtevalo, da uredi finančno ravnovesje, ne da bi nalagal novih davkov, niti da bi izterjeval stare zaostanke, ker bi strogo izterjavanje davkov, tekočih in zaostalih, utegnilo biti na Akodo popularnosti sedanje vlade in cele radikalne stranke. Da je to povsem nemogoče delo, kateremu nihče na svetu ni kos, pač ni treba še posebe poudarjati. Vuič izprevidel je, da ne bode mogel realizovati te želje 6Voje stranke in Bvojih tovarišev in hotel se je že večkrat odpovedati svojemu dostojanstvu, da ga niso pregovorili minister-ski kolegi, ki bi bili težko pogrešali izredno nadarjenega in delavnega moža. Težavam Vuiče-vega posla pridružila se je pa zdaj Še neopravičljiva LISTEK. Kneginja Ligovska. (Oiiioimk romana M. J. Le nn on tova, poslov, v rbanov.) Dalje.) — Tam bode niodemoiselle Negourotl! . . . rekla je Burbkn z ironičnim glasom. — Še včeraj mo je vprašala po tebi . . . Kake oči ima! . . . Kaka lepota 1 . ... „Kakor žareč ogolj . . ." — Vender priznaj, da so njene oči čudovite! „Ko hvalijo oči, to pomenja, da drugo ni dosti vredno." . . . — Smeješ se ... pa ne ravnodušno. „Tako meniš.** —; Tudi to povem Verici. »li.tvno kar si rekla, da Veri jaz neseni nič mari.u — Jaz že vem kaj govorim, — jaz neseni zavodna gospodična. »01 Nikakor ne! Jako daleč proč ..." Ona jo zarudela in ušla. Pa jaz vam moram povedati, da je to bil za nju slab dan; navadno sta jako prijateljski živela, in posebno Žorž ljubil je seatro z bratsko ljubeznijo. lladi poslednjega namigljeja na mademoiselle Negourcft (tako je bodemo imenovali v prihodnje) ae je Pečorin zamislil. Naposled mu je prišla v glavo prav nepričakovana misel. Primaknil je črnd-nico k sebi, vzel polo papirja in jel nekaj piBati. Ko je pisal, se je veselo smehljal in oči so se mu iskrile. Z jedno besedo, bil je jako vesel, kakor človek, ki si je izmislil kaj nenavadnega. Ko je spisal, dat je papir v zavitek in naredil napis: .Milostljivi gospici Elizabeti Levovni Negurovvnje lastne roke". Potem je poklical Fedko in ukazal mu ju sini) odnesti na mestno pošto, — in to tako, da ga nu bodo nobeden videl. Mali Merkurij, ki se jo mogel ponašati z veliko zaupljivostjo svojega gospoda, je kakor strela odletel. PeČorin je ukazal pripraviti saui in čez pol ure se je odpeljal v gledališče. Na tem potu se mu vender ni posrečilo, da bi bil povozil kakega uradnika. II. Poglavje. Predstavljali so „Fenellu" (4. predstavo). Po ozkem hodniku, vedočein k blagajnici, prerivala se je velika tolpa ljudij. Pečorin, ki še ni imel ustop-nice in je bil nepotrpežljiv, ae je obrnil k gledališkemu služabniku, prodajajočemu plakate. Za 15 rubljev mu je preskrbel sedež v drugi vrsti na levi strani ua kraju; važna prednost za tiste, ki hočejo varovati svoje noge in piti čaj pri Feniksu. Ko je Pečorin ustopil, se predstava Se ni bila začela in lože še niso bile polne. Mej drugim je v prvem nudstropju prav nad njim bila prazna ložo, zraven prazne lože Bedeli so pa Negurovi, oče, mati in hčer. Deklica bi bila lepa, ko bi bledust in suhost, skoro občni nedostatak Peterburfikifa devojk, ne bila za-temnevala dveh velikih ofiij, in razruševala .soglasja mej precej pravilnimi potezami in bistrim izrazom« Poklonila se je Pečorinu dovolj laskavo in bo nasmejala. Pismo št* ni prišlo na svojo adreso, kakor se vidi,'mislil je on in začel obračati lorgnet na druge lože. V njih je spoznal mnogo plesnih znancev, nekaterim se je poklanjal, drugim pa ne, ravnajoč se po tem, so ga li opazili ali ne. Žalilo ga ni ravno-dušje sveta k njemu, kajti cenil je svet po pravi vrednosti. Vedel je, da jo lahko pripraviti ljudi, da govore o kom, vedel je pa tudi, da se svet ne zanima rad dvakrat zaporedoma zu jedno in isto osebo. Potrebni so mu novi maliki, nove mode in novi romani Veterani svetne slave bo, kakor VHi drugi veterani, obžalovauja vredne prikazni. V zaujini diužbi, kjer umni, različni razgovor zamenjuje plese (sijajne družbe pustimo na strani), kjer se mora govoriti ob vsem, ue bojo so cenzure starih tetk, in kjer ni prestrogih in nepristopnih devic, bil bi on mogel bliščuti in tudi ugajati, zakaj v takih družbah pokaže Be um in srce, črto dobo življenje, in pozabi se njih nedostatnost. Tacih družb je pa v Rusiji malo, v Peterburgu še manj, vzlic temu, da ga imenujejo evropsko mesto in vladalca dobrega tona. Opomnim uaj mimo grede, da dobri ton vlada le tam, kjer ue ališite ničesar nepotrebnega. (Dalje prib.) popustnost trgovinskega ministra TavŠanoviča, ki je iz osebne ljubeznivosti in v interesu obljubljenosti stranke marsikaj storil in dovolil, česar ni bilo spraviti v soglasje s finančnimi interesi države. Vuić se je temu delovanju upiral kar najbolj mogoče, a ker je Tavšanović v radikalni stranki jako obljubljen in visoko čislan, primoran je bil Pasič odpustiti Vuiea, desno svojo roko, in prevzeti sam finančno ministerstvo. Te spremembe v radikalnem ministerstvu bodo — tako upajo vladni krogi—pomirili stranko vsaj toliko, da bo bode novo zasedanje narodne skupščine vršilo in končalo brez posebnega hrupa. S tem pa Še ni podprto težavno stališče Paaičevo, kateri je zastavil ves svoj ugled in svoj upliv, da se vzdrži na površji. Narodova volja, ki jo zastopa sedaj radikalna stranka na Srbskem, je premenljiva in ako Pasić si ne bode vedel drugače pomagati, nego si je pomagal doslej, odzvonilo bode skoro tudi njemu in to gotovo ne bode v korist Srbije. Državni zbor. Na Dunaj i 4. novembra. Odkar se je Liechtensteinov predlog o verski šoli pokopal iu ne straši več po naši zbornici, ponehalo je zanimanje za obravnavo o proračunu na-učnega ministerstva. O ljudski šoli se ne govori več ali pa prav malo — saj se z vsemi narodi ravna praviČOO in vsi imajo dostojno število dobro upravljenih narodnih sol. Ljudska šola je premalenkostua stvar, govori se rajši o srednjih in visokih šolah, ter se tako postavljajo in pobijajo učni problemi, kar je jako hvaležen predmet. Vsi so složni v tem, da se ima prvi pouk pričati na podlagi versko-urnvuostuih načel, a o vsem ostalem je mnenje različno iu poteklo bode še nekaj časa, predno se r az me E n o preustroje Bredoje- in visokošolske študije. Trinajsti seji predsedoval je dr. Smolka. Zbornica bila je precej slabo obiskana. Ministri so se kmalu zbrali, mej njimi tudi redki gost, minister deželue brambe grof VVelserBheimb, slednji tjeveda zaradi predloga o dovoljenji števila novincev za leto 1802. Na dnevnem redu stalo je nadaljevanje razprave o proračunu naučnoga ministerstva. Prvi je govoril že iz prejšnje seje contra oglašeni štajerski konservativec Kal tene gger, kateri pravi, da imajo vse stranke dve skupni točki programa, namreč zagutovljenje obstanka in težnjo, po moči skrbeti za dušni i u materi jeiui blagostan potomcev. Z ozirom na prvo teb točk ne vidi se govorniku današnji ljudsko-uolski red umesten kakor mu je tudi neumestna dolžuoat obiskavati šolo 8 let. V drugi točki pa zahteva verskega pouka, upoštevanje nravnosti in razmerje mej inteneijami verskih učiteljev, oziroma podrejeuje drugih pod prve. Gjvornik kvasil je nadalje nekaj o umetnosti in dokazoval, da je ljudska šola kvarna dobremu gospodarstvu, ker posestniki nimajo zadosti hlajioev. (Bnš na nemškem Štajerskem je ta pritožba povsem neosnovana.) Sicer je pa zbornica potdušula besedičeuje tega možaka z ostenta-tivnim zaničevanjem. Minister Gautsch poudarja, odgovarjajoč temu poštenjaku, da stoji glede osnovnih točk na istem stališči, kakor poslanec, a da se mu izvajanja ne vidijo prava, kajti olikanec razločuje dela umetnosti od nizke pohotuoati — in to ravno je dokaz visoke njegovo oliko in nravuosti. Oblastvo pa bode že skrbelo, da se meja nravnosti ne prekorači. Minister nadalje odgovarja poal. Masarvku in pravi, da bo glede preustroja srednjih šol ne strinja povsem ž njim, ker ae snov uka skoro po njegovem mnenji ne bode mogla zmanjšati, pač pa Be bodo skrbelo za boljo nadzorstvo in boljšo vzgoio uči-teljatva. Prvo 8 pomuoženjein nadzornikov, drugo z ustanovitvijo desetih štipendij za potovanje učiteljev na klasično ozemlje. Telovadba uvedla se bode s časom po vseh zavodih obvezuo. Glede ženskega pouka mu je uzor Šolskega UBpeba, da se ženska vzgoji za vzgojevateljico svojih otrok — iu to seveda kolikor možno popolno. Vso ostale stroke, katerim so ženstvu v novejših časdi posveti, ne vidijo se mu prave, in sosebno z ozirom na narodno gospodarstvo ue. Sledeči govornik L u z z a 11 o toži o zanemarjanju italijanskih £ol, posl. G a m p i pa želi boljše podpiranje umetnostnih iu arheologičnib namenov. Dotacija v to Bvrho zdi so mu premajhna, postavno oščišeuje umotvorov pa preslabo. Tudi želi odpravo podpore za nemško šolstvo v južnih Tiroltih Poal. Bareuther dokazuje, da cela vrsta novih državnih poslopij ni do cela dodelana in da je na njih dela še dosti. Opozarja na to, da bi se podpora za dirkanje bolje uporabljala, ko bi se dajala v podporo ubožnim umetnikom. Poal. Bar-vvinaki toži, da se premalo skrbi za gališke Šole, Ada mek pa navaja isto za Češko. O čeških umotvorih se v zbornici nikdar ne govori in nikdar se ne podeli češkim umetnostnim podjetjem podpora. Govornik terja, da se podeli Češki šoli društva Ko-meuskega na Dunaji javnoBt in da ae kaj stori za češke šote v nemških mestih na Češkem. Slednjič želi, da vlada na polji pouka mir mej vsemi in da se podeli vsem narodom v tej zadevi pristoječe jim pravo. PobI. Sueas polemizuje s Kalteneggerjem, zaključuje pa ugovor s sklepom, da i on želi versko-nravnosten pouk, sosebno v nižjih učilnicah. Na to preskakujoč od jednega predmeta na drugi govori o pouku na srednjih in velikih šolah in se upira izvajanju Masafvkovem. Po njegovih mislih bi bo morda mesto grščine bolje ustavilo poučevanje kakega deželnega (seveda nemškega!) jezika v učni načrt za srednje šole. Glede pouka ženstva je nazora, da ni lepšega in vzvišenejšega poklica, nego je poklic skrbne matere. Od velikih šol zahteva, da svoj upliv bolj razširijo mej ljudstvo in ga izrabijo narodu v koriat. Sedanje stoletje je politično, prihodnje bode socijalno in imelo veliko in vzvišeno nalogo rešiti nezdrave sedanje socijalne razmere. PobI. Masafvk odgovarja predgovorniku z ozirom na žensko odgojo, da je države dolžnost, da nadzoruje pouk ženstva in ga povzdigne toliko, da bodo ženske, ki imajo nalogo vzgojevati, vzgo-jevale bolje, kakor doslej. Poročevalec P i ninski omenja, da bo zadnji razglasi učnega ministerstva bili prepotrebni, zelo važni, in tudi koristni in umestni. Sicer pa se bodo srednje šole mogle urediti tako, da bode pouk v spodnjih razredih humanističen — jednak, ua gornjih pa se bode delil na dve stroki, na humanistično in realistično. Točke, ki bo se obravnavale, bq vaprejmo in Be razprava na to prekine. Predsednik naznani mej živahnim odobravanjem zbornice cesarjev sklep, da se nedolžno kaznovanemu Petru Pabstu, ki je bil 2 leti v zaporu, odloči 3000 gld. v odškodnino, na kar se seja ob 33 4. uri popoludne zatvori. Politični razgled. V Ljubljani, 6. novembra. Iz državnega zbora, „Agrarna zaveza", prosta združitev nekaterih poslancev, imela je predvčeranjim sejo, v kateri so ae razpravljali neki predlogi, ki se bodo v kratkem izročili zbornici. Posl. Tekly predlagal bode, da je znižati zemljiški davek in sploh spremeniti zakon o zemljiškem davku, poal. Lienbacher pa bode predlagal obdačenje obrestij rent in delnih zadolžnih pisem. Češke vamnere. Vlada se trudi na vse mogoče načine, da bi vzdržala staročeške poslance v deželnem zboru, toda kakor se kaže, je to počeujauje jiopolnoma brezuspešno, zakaj dr. Hiegerja in jedra staročeške stranke ni več mogočo pregovoriti. Tista frakcija staročeške stranke, katero vodita dr. Skarda in poslanec Kvičala, ostala bode tudi nadalje v deželnem zboru iu skušala posredovati mej veleposestniki in Mladočehi. Dunajske punktacije so pa vz.bc temu pokopane, kajti frakcija Škarde in Kvičale bila je že jirej punktacijam protivna in se le udala disciplini. — Na prigovarjanje „Politike" glede sporazumljenja mej Mladočehi in veleposestniki pravijo „Nar. L'8ty", da bi to toliko zaželeno in priporočano sporuzum-ljenje nastalo, ako bi plemstvo storilo vsaj to, kar terja od njega gotovo zelo zmerna „Politika** Dr. Steimrender o političnem položaji. Vodja nemško-nacijonalne stranke, dr. Stein-vveoder govoril je te dni na Dunaji o sedanjem položaji in izpovedal, da za njegovo stranko ni ugoden, da pa ž njim vender ni tako uezadovoljen, kakor so nekatere druge strauke. Očitat je liberalni iu konservativni stranki, da zanemarja nemško-na-rodne težnje vladi na ljubo in rekel, da je vsaka stranka ali vladna ali pa ni. Ali pri nas, čim ustopi kdo v ministerstvo, ostavi svoj plašč pred vratmi. Kakor s posamniki tako jo tudi s celimi strankami in v nas še bolj nego drugod. Mislim, da se bode sčasoma ukoreniuilo prepričanje, da je za Avstrijo najboljši oni konstitucijonalizem, ki daje vladi moč delovati brez strank in strankam mogočnost uplivati na sistem brez ozirn kdo je na vladi. — Potem se bodo pa tudi stranke razvrstile po socijalnopolitičuih načelih in ne več po narodnostih in deželah in to bi bilo gotovo bolje, kakor da bi prišla na krmilo nemško-liberalna stranka. V u nuje države. Situvactja na Francoskem. Odkar se je vodja radikalne stranke v narodni zbornici francoski izrekel tako odločno proti sedanji vladi, nastala je v francoskih političnih krogih tolika zmedenost, kakor Se nikdar poprej. Vlada bi se gotovo ne menila dosti za to odpoved radikalcev, da niso oziri mej narodne važnosti, kateri jo silijo, da se pobota z radikalci. Carnotovo glasilo „Tempa" pravi o sedanji situaciji: Ako ae odcepijo nekateri radikalci, razdvojila bi ae večina in nestabilnost vlade oškodila bi ugled Francije tako, da bolj ni mogoče. Mlnisterska. leni »a na Hamnnskem. Ko je zadnjič rumunski kralj Karol tako naglo in nenadoma odpotoval iz Berolina ne da bi se bil ustavil tudi na Dunaji, kjer bi se prav za prav odločila usodo tiste kombinacije glede Rumunije in trojne zveze, bil je ves svet presenečen, ker si tega nihče ni vedel tolmačiti. Pravi uzrok bržemu povratku v Humuuijo bila je ministerska kriza, ki je nastala hipoma v romunskem kabinetu. In kriza ae je v toliko razvila, da je minister Vnanjih rečij Esarca odstopil in da bode bržkone prišel na njegovo mesto Aleksander Lehovnrv, sovražnik Rusije. Mogoče je pa tudi, da odstopi vse mininiaterstvo in da je bode nadomestili radikalci. Srbska skupščina sklicana je v novo zasedanje na dan 10. novembra. Novi finančni minister Pašič predložil bode skupščini proračun šele za nekaj dnij, ker ne mara predložiti po Vuiču izdelanega načrta nego hoče tirjatve znižati za skoro 8 milijonov dinarjev. lir az Ulja se vzlic lepemu pisanju po naročenih novinarjih še vedno ni umirila. Zdaj se zopet Čuje, da se je proglasil preki sod, razpustil kongres in da je general Fonseca zopet diktator. Jeli so nastali že kaki nemiri, o tem te ne ve še nič gotovega. Dopisi. Iz Celja 5. novembra. [Izv. dop ] (O popravku dr. Neckerman a.) Celjski župan doktor Neckerman poslal je popravek telegrama o obsodbi odbornikov „Celjskega Sokolu1*, češ, da ni res, da je Celjski mestni urad tožil odbor „Celjakega Sokola" zavoljo razžaljenja urada in da ni res, da bi bil mestni urad odstopil od katerega Članka obtožbe. V pojasnilo te zadeve konstatujemo, da je mestni urad z dopisom od 10. novembra 1800, št. 188 praes. zahteval od državnega pravdništva, naj toži podpisatelje pritožba. S predlogom z dne 3. decembra 1890 predlagal je v zmialu člena V. zak. od 17. decembra 1862, št. 8 drž. zak. de 1863 državnega pravdništva funkcionar, naj se odborniki „CelJBkega Sokola" : Doktor Job. Vrečko, dr. Ivan Dečko, dr. Drag. Treo, drd. Jos. Georg, Milau K oče var, drd. Andrej Dominkuš in Franc Lončar preganjajo zaradi 24 (štiriindvajset) točk pritožbe na nameBtništvo. Vsebino te pritožbo priobčil je „Slovenski Narodu v št. 240 od 31. oktobra t. 1. Z dopisom od 19. oktobra 1891 odstopil je pa obtožitelj odnemanj k o t 2 0 (dvajset) točk obtožbe, vsled Čeaar je c. kr. okr. sodišče v Celji s sklepom od 29. oktobra 1891 zaradi 20 točk kazensko postopa nje ustavilo, t. j. glede vseh v obtožbi navedenih fakt, ter je obravnava bila samo zaradi Btorjenih zaključkov, da so uamreč odborniki „Celjakega Sokola" prepričani, daje mestna policija Celjska nezmožna vzdržavati red in varnost in da tudi niso opazili, da je imela za to resno voljo. Taka jo ta zadeva, ter konstatujemo le, da se ni upalo tožiti zarad nobenega fakta in da se je 8 tem priznala njih resničnost, ker bi jih drugače obtoženi odborniki dokazali, kar so itak storiti ponudili. Takov dokaz resnice pa ni bil nekim gospodom ljub, in zato se ni zaradi nobouega fakta ne to že val o, ne obravnavalo. Iz 1'iviškt* doline 4. novembra. [Izv. dop.J No pri nas bo še katera zakroži. Temu se pa ni čuditi. Tam, kjer je več političnih strauk, je vedno kaj jednakoga mogoče. Čudno pri nas je le to, da bo nekateri izmej naših mož spreminjajo v politični barvi, kakor nekatere živali, da dobe od narave ob svojem času druge barve dlako. Neumestno je primerjati žival človeku, toda primer se sme vzeti za uekatere naše volilne može, kateri so pretekle dni kar v trenutku spremenili svoje politično mišljenje. Pri pomladanskih državnozborskih volitvah bilo je njih mišljenje „liberalno", a zdaj jih je neki tele- gram v „Slov. Narodu" na mah spravil s prve poti, nastopili so drugo, menda samo dotlej, da se znebijo nadležnosti v Šenpetru še mladega kurata; potem jim pride že zopet drugo mnenje, saj vsak lahko po svoje misli, ker to je čisto naravno, toda moško pa nikakor ni, to si Pivški možje dobro zapomnite 1 Žalostno res, da se dado nekateri po vetru obračati, kakor „mož vrh strehe* ter bo drže pregovora: „kdor prej pride, ta prej melje", ali pa imajo princip, kakor slabo orgije, da jim vse druge ideje meša. Ali naj je to napredek za našo No traujsko? Omenjam naj še, da Šenpeteraki kurat naj si nič kaj preveč ne prizadeva imeti v jednakih zadevah opraviti, spreobrnil itak nikogar ne bo, temveč le zbegal, posebno tiste, kateri politiko po „zajčje z bobnom" razumejo. Naj se gospod ozira na svoje prednike, v tej zadevi gotovo bolj izsku-šene, da nobeden ni s tekanjem od hiše do hiše ničesar opravil, šđ celo plevela na „svojem" polji mu ni bilo mogoče uničiti. Naj torej omenjeni gospod skuša v prvo ta plevel ukoučati, potem ima dela izven službe obilno v svojem krogu. S tem prideš do spoštovauja in zaupanja, nikakor pa ne s puhlim politikovaujem. Domače stvari. — („Slovensko društvo") vabi tem potom na svoj shod, katerega napravi v nedeljo d ne 8. t. m. v Pos to j i n i ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne gospoda Friderika V i čiča z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. K izgovor o bodoči deželnozborski volitvi za mesta Lož, Postoj ino iu Vrhniko. 3. Razgovor o položaji. Ljubljanski udeležuiki odpeljejo se na ta shod s popoludanskim poštnim vlakom. — (Narodno gospodarstvo in Ho-henvvartov klub.) „Slovenec" in za njim „Laib. Zeitung" priznala sta zadnje dni slovesno, da naši poslanci kot člani Hohenvvartovega kluba re8 ne morejo uapešno zastopati slovenskega narodno-političnega programa, — da pa se vsaj lahko poteza jo za naše koristi na drugem t. j. gospodarskem polji dokler so v tem vladnem klubu. Odkar sta izstopila predarlska poslanca iz Hohenvvartovega kluba, izvedeli amo že nekaj podrobnosti izza kulis, to pa, kar so nam je zdaj povedalo v „Vulksblattu" je posebno pikantno, kajti bivša člana Hohenvvartovega kluba in tovariša naših polancev izpovedala sta, da so člani Hohenvvartovega kluba glasovali za predlogo o Llovdu, ki je eminentne narodno-gospodarske važnosti in ki bo požrl veliko milijonov, da so glasovali, ue da bi se bili sploh o njem kaj posvetovali v klubu. Glejte slovenski davkoplačevalci, ki nosite krvavo zaslužene svoje groše, „radostno" v davkarije, to vam je tista narodno-gos-podarska brižuost, katere Kluaov tabor ue more prebvaliti! — (Nesreča na železnici.) ll Jesenic se nam piše: Včeraj zvečer t. j. 4. nov. čakal jo tukajšnji postilijou, ob jednem tudi pismonoša Janez Logar na vlak, da bi oddal poštno vrečo dotičnemu uraduiku. V zamišljenosti hotel je iti čez železniški tir (kar bi pa uo bilo potreba) pa stroj vlaka ga že zagrabi ter na nečuven način povije in razmečka mej posameznimi kolesi, tako, da so le težko izvlekli posamezne dele, bolje rečeno kosce trupla izmej koles. Glava in zgornje oprsje se drži Se skupaj, tako, da ga je lahko spoznati. Ranjki ponesrečenec bil jo doma v Bašlji, fare Pudvorske. Obiskal jo sedem gimnazijaluih razredov v Ljubljani. Nekateri sošolci 80 ga bodo gotovo še spominjali. Bil je že kot dijak na obeh nogah j>ovožen, ter moral zaradi tega opustiti daljno Šolanje. Z laj bil je že tretjič in zadnjič povožeu. ZvrŠeval je jako zanesljivo iu vestno svoj posel, ter bil sploli tu jako priljubljen. V službi g. A. Schreva bil je nad 14 let. Lansko leto napravil je skušnjo za poštnega opravitelja. — (Ubijalec svojega sina.) Pretekli teden ubil jo kajžar Jože R. v (i rad mali v Novomeškem okraji svojega 40 let starega sina. Sprla 8ta ae bila, kakor že večkiat poprej iu oče udaril jo b cepcem sina po glavi, da bo je zgrudil in drugi dan umrl. Ubijalca odvedli bo v zapor v Novo-mesto. — (Nov odvetnik.) Kakor javlja „Slov. Gospodar", naseli se gosp. dr. Adolf Marti nek za odvetnika na Ptuji. — (Nesreča na železnici.) Sprevodnik J. Jerančič rojen Ljubljančan zdrsnil je preteklo nedeljo blizu Hrastnika s hodilue desko vagona na Železniški tir, ter padel tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. — (AkademiČno društvo „Triglav") v Gradci priredi dne 7. t. m. svoje drugo redno zborovanje v zimskem tečaju 1891/2. a sledečim vsporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo od-borovo q) tajnikove, b) blagajnikovo, c) knjižničar-jevo. 3.) Volitev predBednika. 4 ) Volitev odbornikov. 5.) Volitev preglednikov, a) blagajne, b) knjižnice. 6) Pogovor o Prešernovi slavnosti. 7.) Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Lokal: „Kuopfs Restauration zur Weinhecke, Klostervviesgasse 5." — (Podporno društvo za slov. velikošolce na Dunaji) ima v soboto 14. t. m. svoj letošnji občni zbor v dvorani „zur gold. Kugel", L, Am Hof, mezzanin, ob osmih zvečer. Vsi Dunajski Slovenci vabijo se, da se udeleže tega večera. — (Zagrebška „uspinjača",) ki je zuradi potrebuih temeljitih poprav počivala skoro šest tednov, pričela bode to dni zopet svoje redne vožnje. — (S a m o m o r v ce rk v i.) V Spletu ustrelil so jo v cerkvi av. Domenika na etopnjicab velikega ultarja neki ladjedelec iz Solina na vseh svetih dan. Bil jo oženjen iu oče štirih otrok. Izpred sodišča. Danes se jo vršila druga obravnava proti Lu-doviku K rž i š u i k u, po domačo Bacinu. Kržišuik je 40 let star, pravi, da je agent in je dovršil dva gimnazijska razreda, od svojo žene je soduijsko ločen. Od vojakov jo šel v službo k dr. vitezu Stdckelnu kot pisar, pri društ vu Ljubljanskih Btreleev bil je osem let, potem pa, ko se je zgodila znana tatvina pri dr. Stoekelnu, odpuščen je bil Kržšnik iz službe. Kolik rat je bil kaznovan, se Kižišuik ne ve spominjati. Predsednik g. Saitz: „No. priskočil bodem Vašemu spominu na pomoč". Iz čitanega zapisnika se vidi, da je bil Kržišnik zaradi tatvino, iznever-jenja in razžaljenja časti ža j e d na j s t k rat kaznovan. Prebere se zatožba, katera dolžl Kržišnika, da je izsleparil optiku Goldsteinu gledališko gledalo, vredno 12 gld., češ, da ga podari neki dami. Kržišnik pravi, da gledala ni izsleparil, nego da mu ga je dal Goldstein na upanje, katero je imel labku vanj, ker je bil kupil že prej zlat „zwicker* in ga tudi plačal z 10 goldinarji. Priča Goldstein pravi, da jo Kržišnik vzel gledalo domov, češ, da ga poskusi, ako mu prija, pa da ga več ni bilo bliz >. Priča pravi, da je Kržišnika terjal v jednomer, a da ni bilo dobiti denarja. Goldstein moral bode kot voditelj trgovine plačati gledalo iz svojega. Antonu Miculiniču zastavil je Kržišnik nič vredni prospekt na srečko rudečega križa zu 18 gld. Kržišnik ugovarja temu, a predsednik sodišča konstatira, da je Miculiuič izpovedal, da mu je dal denar na „los". Kržišnik pravi, da je pri preiskovalnem sodniku prosil, da bi se konfrontiral z Miculiničem, a da se to ni zgodilo. Predsednik g. Saitz: „Miculinič jo tedaj mrtev." Kržišnik: „Saj bom tudi jaz kmalu mrtev." Zagovornik dr. Štor nasvetuje, naj se povabi preiskovalni Bvetnik g, Piiuer, da pove, kako se je spisal zapisnik z ranjkim Miculiničem. Državni pravdnik g. Pajk so temu odločno protivi. Sodišče sklene, da bodo odločilo o tem pozneje. Iz prebranega zapisnika, narejenega o izjiovedi ranjkega Mi-culiniča, je razvidno, da je ta posodil Kržišniku 18 gld. na „loau, kakor je KržiSnik irneuoval svoj nič vredui prospekt. Ko je Miculinič pozneje terjal Kržišnika, rekel je ta: „Le počakaj, saj imaš „los"." Kržišnik vse to zanikava iu trdi, da mu je Miculiuič posodil denar ne da bi mu dal „prospekt". Priča 11 -lena Miculinič, hčer ranjkega Antona Miculiniču, izpove, da je nekega jutra ranjki oče pokazal „pro-spekt" in rekel, da je Kržišniku na ta ,,los" posodil 17 gld. Tudi ona je mislila, da jo nič vredni prospekt ,,los". Kržišnik pravi, da mu ni bilo treba Miculiniča a prospektom stepariti, saj mu jo večkrat posoi.il denar, pa on da ga je vsakokrat vrnil. Državni pravduik g. Pajk: „No, če ste tako pošteno vse plačali, zakaj pa teh 17 gld. niste plačali V" Kržišuik: „Ni mi bilo mogoče 1" Sodišča jo sklenilo, da se preiskovalni sodnik g. Piiuer, kakor je nu-avetovul zagovornik dr. Štor, no zasliši pred sodiščem. Kržišuik zahteva, naj se prečita zapisnik prvega zaslišanja Heleue Miculinič, ker ni v su-glasji z današnjo nje izpovedjo. Državni pravdnik g. Pajk so protivi temu predlogu, ker jo v nasprotji s kazensko pravdnim redom. Da pa s«» bode videlo, da ni bistvenega razločka mej izpovedbami Helene Miculinič, predlaga on sam, naj so prebere dotični zapisnik. Prebere se zapisnik, v katerem izpovo Helena Miculinič ravno tuko, ko danes. Državni pravdnik g. Pajk: „No, kakšen je razloček moj izpovedbami. Tako sumničenje prič zavračam odločno." Sedaj pride na vrsto zadeva Lil lega, umi-rovljenega železniškega uradnika, kateremu je Kržišnik 70 gld izsleparil, češ, da dobi pri finančnem uradu, kjer je ovadil neko hišno poaestnico, da je premalo oglasila uajemuiue, GOO gld. Kržišnik pravi, da mu jo Lilleg dal 70 gld. brez da mu jo kaj pravil o douuucijautovski nagradi. Na uprašanje, od kod je vedel, da dobi denar za denuncijacijo, pravi, da mu je povedal to finančni svetnik gospod Verderber, katerega je bil šel uprašat. Priča Josip Lilleg je Kržišniku rekel, naj mu preskrbi posojila 200 gld. Obljubil je, da to stori, a zgodilo se ni. Pozneje je rekel Kržišnik, da bo sam dobil nekaj ovadnino in mu pokazal neko baje županovo pismo, v katerem je bilo čitati, da naj pride 3. mala t. 1. h pobotnico k županu v pisarno, da dobi denar. Pozneje, 31. maja, preskrbel je Kržišnik Lillegu posojila 400 gld. iu pripovedoval, da je Marija Brus že sodniško se zavarovala na ovadnino in da bo tedaj on dobil denar. Govoril je zmirom, da bo dobil 600 gld., ali bilo je baje le 168 gld. 30 kr. Priča umirovljeni finančni svetnik Verderber izjavi, da on ni Kržišniku nikdar povedal ali bode dobil kaj in koliko ga svoje ovadbe, ker on prin-cipijolno nobenemu denuncijantu tega ni povedal. Kržišnik pa trdi, da mu ju I. 1883 povedal to Verderber koliko bode dobil. Priča Verderber pravi, da je Kržišnik že prej ovadil nekega trgovca tu in hodil popraševut, a nič dobil. Čevljarju Avgustu Mateju rekel ju Kržišnik, da potrebujeta dva uradnika denar in dobil 43 gld. in po vrhu je še jeden par čevljev, vrednih 7 gld., i/slejtaril. Kržišuik pravi, da jo vzel denar le na svoje ime. Priča A. Matej izpove, da jo Kržišnik prišel k njemu in rekši, da potrebuje denar za nekega uradnika, dobil najprej 35 gld. in pozneje, ko jo zojiet prišel, dobil tudi ostali del vsoto, ker je Matej mislil, da bode Kržišnik dal denar tema uradnikoma, tembolj, ker se mu je Kržišuik predstavil za privatnega uradnika. Kržišnik trdi, da jo Matej posodil denar njemu, ne za uradnika, a da jo čevlje hotel plačati ter za to položil 10 gld na mizo, da je pa prosil Mateja potrpljenja, kor potrebuje denar za nekoga drugega. Priča Matej potrdi, da jo Kržišnik j>ač nekaj o jdučilu govoril, a denarja ni pokazal. Predsednik g. Saitz potem obravnavo ob Val- uri prekine in napove nadaljevanje na 4 uri popoludne. (Kopea prili.) Telegrami ..Slovenskemu Narodu': Dunaj 5. novembra. Neki poljski list javlja, da je za druzega predsednika najvišjega sodišča namenjen dr. Pra/.ak. Dunaj 5. novembra. Škofovskih konferenci j, ki so se pričele danes, udeležujejo se tudi škofje dr. Zvverger, Missia in dr. Napo t n i k. Poznansko 5. novembra. V dobro poučenih krogih se govori, da bode Rusija v kratkem prepovedala izvažanje konj iu prašičev. Pariz 5. novembra. Giers bode došel okolu 10. t. m. in imel pogovor z Ribotom 15. t. m. Dunaj t>. novembra. Jutranji buletin o zdravji nadvojvodinje Margarete: Noč precej mirna, a malo spanja. Juranja temperatura 38 D, trip 106. Splošno stanje ugodno. LVOV (>. novembra. Deputacija članov mestnega zastopa in deželnega odbora podala se na Dunaj, da se zahvali cesarju za dovoljeno ustanovitev medocinske fakultete. Ateno (>. novembra. Avstro-ogerska oklopna fregata „R*decky" pod poveljstvom podadmirala Rohrscheidta dospela včeraj zvečer. Ostalo brodovjo pričakuje se v nekaterih dneh. Razne vesti. * (Češka narodopisna razstava) V Pragi sestavil se jo, kakor smo žo o svojem času poročali, komite da priredi I 1892 v Pragi češko narodopisno razstavo, v katero se bodo vsprejelo vse, kar so dostaje prošlosti iu sedanjosti naroda češkega na Č'škem, na Moravi, v Sioziji in na Ogerskem. It ustava razdeljena bole ni 14 odsekev: l. odsek ti antropologijo iu demografijo, 2. za zemljepisno atatistiko, 3. za javne naprave, 4. za jezikoslovje in tradicijoualuo literaturo, 5. za bi-blijogrntijo, 6. za BtanovališČa, 7. za pripravo in pohišje, 8. za kostume, 9. za narodno običaja, 10. za hrano, 11. za dekorativno umetnosti, 12. za glasbo in ples, 13. za pregled, 14. za novinarstvo. — Pojasnila dajeta ug. dr. Ludor Niederlo (Ječaa ul. 29) in E. Kovaf (SouJni ul. 3), oba v Pragi. * (liri pa) razaaja tudi v Bukureštu in v raznih krajih Rumunije. Poleg navadnih prikazni pridružuje se poHebno rado neko vnetje k.>.': \ kar le pomnožuje strah, ki ga ima prebivalstvo pred to, aicor no nevaruo, a nadležno boleznijo. * (R o p a r s k u m o r.) Losnega trgovca Apfelbauma in njegovo rodbino napadli in umorili so razbojniki v Oaovicah v GrodniSki gu>»eruiji. Razbojniki so oropali vse in potem hiš) zužgili. Šest šumnih oseb so žo zaprli. * (Dinamit v železniškem tunelu.) V tunelu ni"! Nizzo in Riijuicne našli so malo [»redno je došel vlak tri velike diniimitnu uabojo na tiru. Preiskava so jo pričela, da so poizvu zločin ce in njih namen. * (Roparski napadi na železnicah.) Mej Ilavrona in Parizom napadel je v kupeju dru-zega razreda neki zločinec trgovca Sch., ki se mu jo pa ubranil. Pri dohodu vlaka v Pariz prijeli ao napadalca, ki je izjavil, da j« Amerikanec, druzega pa ni hotel povedati. * (Grozen umor.) Župnika občine Notre-dame ai-tois in njegovo oskrbnico našli so noč pred VBemi svetimi na grozen način umorjene. Lopovi oropali bo za 5000 frankov gotovega denarja in 8000 frankov v vrednostnih papirjih. * (Na železniški progi) Ypres-Dix-mundo napadel |e uecega živinskega trgovca neznan zločinec in ga udaril večkrat po glavi. Ko ae jo napadenec branil, skočil je napadalec iz vagona. Napadeni trgovec imel je nad 30.000 frankov v gotovem denarji pri sebi. Ztft \ ■■ nujo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatično bolezni in vsakovrstna vnetja ae a gotovim uspehom ozdravijo /. Moli-o v! m „ Francoskim njem". Steklenica Btane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-1)v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. t» (4 14) Minul M ■ ■ a ■ ■ mi i Meteorologično poročilo. S p Čas opazovanja Stanj« barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v < mm. 5. nov. 7. zjatraj '2. popol. 9. zvečer 740-1 mm. 7416 mm. 744-2 mm. 7 —10° C 44° C 0 4" C brezv. si. jvz. brezv. 1 oM. obl. obl. I-. 1 L»V 1 OOmm. 1 snega. ! Srednja temperatura 1*3", za -is pod normalom. ZOtaiiLSLjsl^st "borza, dne" 6. novembra L 1. (Imvirrio t«legrafiono poročilo.) „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Listnica uredništvu: Gg. volilci iz fr^učiSkanake župnijo v Ljubljani — gg. kmetski volilci okolico Bolta ujake, —gospt d J. N. in tovariši v sv. Ivanu pri T ratu. Z zadoščenjem vzeli amo na znanje izjave Vaše iu Vaših somišljenikov ter priznanje in .soglasje s člankom ,,Slo*\ državni poslanci". Veoddr za st-ihtj ne mislimo dalje priglafiati tacih iijav doslovno, da so nam ne bode podtikal namen, da hočemo bujakati. ftosp. —u— na H a k i. Pride jutri, danes nam nedostaje prostora. (iosp. dopisniku iz No ve ga mesta. Za danes prepozno. Umrli ko v 9Ljii3>ljatoi: 4. novembra: Miluel (Jižuian, mestni ubog, 82 let, Kurlovska cesta št. 7, carcinoma. V deželni bolnici: 4. novembra: Morilka Seru, gostija, 50 let, rak. včeraj — dano* i gld. 91-40 — * M 91 45 , f)0 — n 277 25 n 117 70 — , 117-70 — 9 8« — 9 3fi , 6 60 — 5-60 . , 5782«/, — 5780 Zahvala. Za mnogo dokaze prearčnega iz dobrohotnega sočutja ob nagli Bmttl nase iskreno ljubljene matere, oziroma siare matere, tete i u tašče, gospe Marije Eberl roj. Sedmak zasebnieo za darovano krasne vence in za izredno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem udeležili kom najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dno 5. novembra 15:91. (960) Žalujoča obitelj. Zanesljiv trgovsk pomočnik izurjen manufaktariat, vesel prodajalec, vešč obeh deželnih jezikov, vMprejm«* «e tako) inyso mu zagotavlja prav dobra plača pri .losipu tšlrci v 2alcl9 v savinjski dolini. (958—1) "\7sem prijateljem in znancem kličem, od-▼ hajajoč mej napredne in zavedne No-tranj ce v prijazno Kosano, srčni i [ „2£ Bogom!" f • Crmosnjice, dne 4. listopada 1891. & ^ Davorin Judnic, 3 fL* (959) nadučitelj. .»^j Veletrgovina z vinom v Pnlji. Fodpisanec prodaja iz svoje zaloge Izvrntna črna iflf.ran»ka vina znamenitih kletarjev, zlasti vrderska, MmolJauHka in sanvlncenska po (nizkih cenah in v vsaki meri, a ne izpod 56 litrov. Konkurencije se ni bati! Blagovoljna naročila pošljejo raj so .889-8) Vekoslavn De jaku voletririi b vinom v 1'uljf. Iš6em koncipijenta z večletno legalno prakso, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, pod ugodnimi pogoji. UHtop 1. faiiuvarja 1S92. (954—1) odvetnik na Ptuji. Pri Karolu TiO-uj v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. I Vse (456—40) šolske potrebščine j j vse sole po naročilu gg. profesorjev. !j Velika izbera S risalnih skladnikov, risal itd. ^ Bt 19.023. (886-8) mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1892. leta, naznanja mostni magistrat Ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1871., 1870. in 1869. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos pri mestnem magistratu. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domo.instva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. d. Oni, ki si nindjo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti j, imajo ali v mesecih jan livarji in februvarji 1892. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje. 5, Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domaČega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnost ij. »i. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve* in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka §. 35 vojnega zakona iu za; ade globi od 5 do 100 gld., eventueluo zaporni kazni od jednoga do dvajset dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane v 3. dan oktobra 1891. L Luser-jev obliž za turiste. liioluio in hitro npJi vaji če Srodstvo proti kurjim d«'CNOUl, Žili i «11» 1 u i platili, petah in rfr drugim trdim ^} prstkom >r -v - Veliko pri/.riiilu ili pisem je na na ogled v •davni razpniiljaluiri; L, Schwenk-a lekarna Meldllng-Dnnaj. Dobiva sti v 11)le Ar ■ ^Cv^ ^ n"b. VoT^SvT^^ Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, '■» VV*!x ^' tu xraven,i torej naj Be pazi \r 0 lir., po pošti Ur. CHOCOLAT MENIER Izdajatelj in odgovorni urednik: Jusi p Nolli. ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan Be proda: (902 8) 50.000 kilo. Dobiva se v vseb špecerijskih, dollkatea-prodajalnlcah in konditorijah. Lastnina in tisk nNdrodue Tiskarne".