http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac,si tednik 1207 ČETRTEK, 15.JUNIJ 2017 / ŠTEVILKA 1207, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 7896 I 2"44067 111 't ■......... T □ P LE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com M/U¥0>M/M2 NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 4* ' w. 1 ; r , - '--X I / > v. 'i- v K X a v--x v X' V..' • 'r- :■ >s I ■ ' A v A v v > ■‘I X s S tžo 1 Medgeneracijsko sodelovanje un tubo Pri medgeneracijskem povezovanju gre za povezovanja med generacijami, predvsem gre za medčloveški odnos in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjih družbenih razmerah, (iz glasila Zveze društev upokojencev Slovenije) (Mef) Medgeneracijskemu sodelovanju so se zavezale vse generacije. Slovenci se radi pohvalimo s številnimi projekti, ki imajo medgeneracijsko sodelovanje za cilj svojega obstoja in tudi mednarodnega financiranja, podobno je tudi v Izoli. Imamo cel kup prireditev, ki so namenjene takšnemu sodelovanju, od Srečanja generacij do različnih obiskov starejših v domovih. Medgeneracijsko sodelovanje imajo v svojem programu vsi vrtci in šole, tretja in ljudska univerza, novood-prti večgeneracijski centri, celo Primorsko pravno središče in še kdo. Preprosto rečeno, gre za idejo, ki jo v Zvezi društev upokojencev razumejo tako-le:. »V mislih imamo sožitje med mladimi, srednje starimi in starimi. Medgeneracijsko povezovanje razumemo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter ohranjanje materialne varnost in kulturne dediščine. Dejstvo je, da se svet spreminja in da so vse generacije primorane, da stopijo v korak s spremembami in se jim znajo ustrezno prilagoditi.« Razumejo jo v organizaciji upokojencev, vprašanje pa je, če jo tako razumejo tudi upokojenci, oziroma njihovi člani. Tudi naši, Izolski. Vedno bolj se zdi, da starejši medgeneracijsko sodelovanje razumejo zgolj kot pomoč, ki jim jo mlajše generacije lahko ponudijo in dajejo, sami pa tem istim generacijam ne bi vrnili ničesar, razen udeležbe na protokolarnih prireditvah, kjer je medgeneracijsko sodelovanje zgolj v naslovu, v resnici pa si o njem vsak misli svoje. Še posebej slabo mnenje imajo o tovrstnem sodelovanju mladi najboljših let. Kako naj razumejo medgeneracijsko sodelovanje v našem mestu, če zaradi te generacije ne morejo več pripraviti normalnega koncerta, kakršnih je bilo v Izoli pred desetletji nebroj, zdaj pa so moteči prav vsi, od tistih v Hangarju do onih v Simonovem zalivu, do hotelske glasbe na Svetilniku in letnega kina Arrigoni, ki je obstajal celo prej kot so se sedanji varuhi popolne tišine rodili. Mnogi med njimi so preživeli večere in noči »na krogu«, danes zahtevajo tišino zase in svoje goste. Medgeneracijsko sodelovanje se bo sprevrglo v medgeneracijski spopad. nnn 1NTES4 SNNB401D BANK " MVUTOM/Mi OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. 0 Guernici in Hemingwayu (se nadaljuje s prejšnjega tedna) O Guernici ni niti besedice napisal Ernest Hemingway, čeprav je bil takrat v Španiji in je bil v času španske državljanske vojne najbolj znan med vsemi pisatelji, ki so bili tam in pisali v angleškem jeziku. Sodeloval je pri snemanju propagandnega filma »Španija v plamenih« in že je obljubil, da bo pomagal narediti še enega, »Špansko deželo«, ko mu je časnikarska zveza Amerike (NANA) ponudila službo vojnega dopisnika. Videl je številne bitke in se seznanil z mnogimi republikanskimi voditelji in z njihovimi privrženci. Pa vendar se je kot vojni dopisnik izkazal nenavadno slabo. Njegovi opisi bitk so enolični; nenehno poudarja kako blizu je bil prizorišču bojev, in to diši po širokoustenju; pripovedi o krvi, o ranah in odsekanih nogah so značilni za njegovo željo, da bi vzbujal grozo, njegovi dialogi so tako »hemingwayevski«, da bi bralec skoraj moral podvomiti o njihovi pristnosti. NANA ga je prosila, naj piše bolj humano, a ker tudi to ni nič zaleglo, so ga prosili, naj poroča samo o najbolj pomembnih dogodkih. »Njegovo oko za podrobnosti in značajske poteze še zdaleč ni bilo tako ostro, kakor oko Dos Passosa,« je ugotovil Hemingwayev življenjepisec Carlos Baker, »in le malokdaj se je dvignil do analitične natančnosti in popolnosti, ki sta značilni za najboljša dela Mathewsa in Delmerja.« Drži, da je Hemingvvaj politično odrasel v Španiji. Bil je prepričan, da bi bilo treba tam ustaviti fašizem, preden bi Hitlerjevi rjavosrajčniki in Mussolinijevi črnosrajčniki pahnili svet v drugo svetovno vojno. Tu je imel prav. Veliko bolj žalostno je, da sploh ni poročal o pregonih, aretacijah in naglih sodbah, s katerimi so sovjetski inštruktorji na republikanski strani kaznovali »nezanesljive elemente« - četudi je vedel, da se to dogaja in bi s svojimi članki morda lahko preprečil to grozljivo početje. Glavni krvnik je bil Andre Marty, ki je priznal, da je obsodil na smrt kakšnih petsto ljudi. Vsakogar, ki se mu je zdel sumljiv, je brez odlašanja dal usmrtiti, da bi obvaroval republiko pred tistim, čemur je pravil »malomeščanska neodločnost«. Gustav Regler, politik mednarodnih brigad, je vedel za Mar-tyjevo vohunsko manijo za usmrtitve. Vse, kar je vedel, je tudi povedal He-mingwayu, a ta ni o tem nikoli napisal niti besedice. Imamo še več dokazov, da je Hemingway vedel za ekzekucije. John Dos Passos se je zaklel, da bo ugotovil, kaj se je zgodilo Joseju Roblesu Pazosu. Bil je njegov dolgoletni prijatelj in prevajalec njegovih del v španščino. Pred vojno je predaval na univerzi Johna Hopkinsa. Robles se je pridružil republikanski vojski, dobil je čin polkovnika, decembra 1936 pa so ga nepričakovano aretirali. Hemingway je obljubil Dos Passosu, da mu bo pomagal. Med svoje prijatelje je štel ne le Andre Martyja, ampak tudi Mihaila Kolcova, dopisnika Pravde, ki mu je bil glavni vir informacij. Kmalu mu je sporočil, da mu je sam vodja republikanske protiobveščevalne službe zagotovil, da bodo Roblesu sodili pošteno. V resnici pa so Roblesa že pred tem usmrtili - po hitrem postopku. Carlos Baker pravi, da je Hemingway ob tem preprosto sklepal, da je bil Robles kriv. Takrat tudi ni pokazal nobenega razumevanja do Dos Passosa, ki ga je ta novica pretresla in razjezila. Pozneje je v levičarski reviji Ken celo objavil članek, v katerem je očital Dos Passosu, da je naiven in da se vede kot »tipičen ameriški liberalec.« Tega mu Dos Passos ni nikoli odpustil. Naposled, oktobra 1938. leta, je Hemingway le priznal svojemu založniku Maxwellu Perkinsu tisto, česar kot dopisnik ni povedal nikoli: da je na obeh straneh potekal »pravi karneval izdajstev, zahrbtnosti in podlosti«. Pozneje je Hemingway sicer vse to zapisal v romanu »Komu zvoni«. Toda bralci upravičeno pričakujejo od vojnega dopisnika, da jih bo z vsem, kar mu je znano, seznanjal sproti - ne pa, da bo dejstva vstavil v domišljijsko romantiko in jih objavil šele po koncu vojne. Resnica je v tem, da je Hemin-gway - kljub sočustvovanju s Španci in kljub vsem svojim prizadevanjem za stvar republike -izrabil vojno za to, da se je uveljavil kot pisatelj. Kot pravi Baker: »Najboljšega gradiva ni hotel tratiti za časopisne članke... in tako je zbral in shranil kopico podatkov, o katerih je zaupal Perkinsu, da so »brezmejno dragoceni«. Za romanopisca je to razumljivo. Za vojnega dopisnika pa nedopustno. Priznanje programu Starejši za starejše Evropski parlament je na predlog evropskega poslanca Iva Vajgla (DeSUS/ Alde) programu Starejši za starejše, ki poteka v koordinaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kot edinemu iz Slovenije podelil nagrado Državljan Evrope - za posebne dosežke za leto 2017. Vajgl je, ob podpori evropskega poslanca Igorja Šoltesa (Zeleni/ ESZ), pred meseci predlagal, da nagrado Državljan Evrope prejme program Starejši za starejše. Kot je zapisal v utemeljitvi, gre za ..izjemen primer dobre prakse prostovoljstva na področju podpore neodvisnemu življenju starejših ljudi, ki želijo čim dlje ostati v svojih domovih in živeti neodvisno oziroma ob pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih opravil." Po podatkih ZDUS so prostovoljci v 11 letih opravili okoli 6,5 milijona ur prostovoljnega dela ali več kot 700.000 obiskov starejših oz. so pomagali skoraj 160.000 ljudem, starejšim od 69 let. Program je zasnovan tako, da strokovno usposobljeni prostovoljci skupaj z različnimi strokovnimi službami v lokalnem okolju izvajajo pomoč tistim starejšim, ki jo najbolj potrebujejo. Vajgl, ki je program Starejši za Starejše ob obisku prostovoljcev iz Slovenije že leta 2015 predstavil tudi na posebni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju, ki je požela veliko zanimanja in občudovanja, je prepričan, da ..program Starejši za starejše poglablja razumevanje in sodelovanje med generacijami ter spodbuja razvoj sodelovalne kulture." Program sicer aktivno izvajajo tudi prostovoljci iz obeh društev upokojencev v izolski občini, zato je priznanje v določenem delu tudi njihovo. _______________________________________________________________ur OBVESTILO Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. obvešča, da bo podjetje GVO d.o.o. v sredo 14.6.2017 pričelo z gradbenimi deli na občinski cesti »Plinarna - podvoz 111 in Ruda - vzporedna z 111« , in sicer: izvedba TK kabelske kanalizacije. V času izvajanja del bo potekala popolna zapora ceste po faznih zaporah. Gradbena dela bodo trajala predvidoma do 30.6.2017. Vse udeležence v prometu in občane prosimo za razumevanje. Hvala in lep pozdrav. v k' komunala rrota - šota OBVESTILO Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. obvešča, da bo v četrtek 15.6.2017 pričela z gradbenimi deli v Aškerčevi ulici 12 v Izoli in sicer »izvedba fekalne in meteorne kanalizacije«. V času izvajanja del bo potekala popolna zapora ceste. Gradbena dela bodo trajala predvidoma 1 teden. Vse udeležence v prometu in občane prosimo za razumevanje. Hvala in lep pozdrav. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. MANDIIAE 3 |Z0LA v______ Ali bo zdaj občina vrnila denar na Šared? Občinski svet Občine Izola se je v četrtek zbral za 19. redno sejo. Še pred začetkom je župan umaknil iz dnevnega reda prvo obravnavo Predloga Odloka o tržnem oglaševanju na območju Občine Izola, a materiala za razpravo je bilo več kot dovolj. Seja se je začela z letnimi poročili in finančnimi načrti javnih vzgojno izobraževalnih zavodov Glasbena šola Koper, Vrtec Mavrica Izola, Osnovna šola Dante Alighieri Izola, Osnovna šola Livade Izola in Osnovna šola Vojke Šmuc. Svetniki so nato sprejeli tudi spremembe in dopolnitve Odlokov o ustanovitvi javnih zavodov OŠ Vojke Šmuc, OŠ Dante Alighieri, OŠ Livade, Mestne knjižnice Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve. Spremembe so vezane na odločitev občinske uprave, da lahko upravlja z razliko dohodkov nad odhodki javnih zavodov, katerih je ustanoviteljica. Sledilo je Letno poročilo o delu javnega podjetja Komunala Izola d.o.o za lansko leto. Direktor Komunale Denis Bele je predstavil številke za lansko in načrte za naslednje leto, med drugim tudi možnost, da bi uvedli čipirane kontejnerje za smeti. Breda Pečan (SD) je v razpravi povedala, da bi morali najprej razmisliti o spremembi načina obračunavanja odvoza odpadkov, saj »obračun na kvadraturo stanovanje je nepravičen in tudi v nasprotju z evropsko direktivo.« Obalna cesta namesto Šareda? Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli Predlog Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti na območju Občine Izola, zataknilo pa se je pri sprejemanju rebalansa proračuna Občina Izola za leto 2017. Rebalans je predvidel, da bi 100.000 eur, ki so namenjeni komunalnemu opremljanju Šareda, začasno namenili ureditvi obalne ceste. Treba je poudariti, da so se svetniki pred časom s sklepom zavezali, da bodo vsa sredstva, ki bodo pridobljena s prodajo zemljišč na Šaredu, rezervirana izključno za ureditev samega Šareda. A ker se urejanje Šareda, zaradi počasnega pogajanja z nekaterimi lastniki tamkajšnjih zemljišč, ne bo začelo pred naslednjim letom, si je župan Igor Kolenc s koalicijo prizadeval, da bi si del teh sredstev »izposodil« do naslednjega leta. Svetniki opozicije so ostro kritizirali odločitev občinske uprave, da bi sredstva odvzeli s postavke za Šared, saj so se takorekoč zavezali, da jih ne bodo pod nobenim pogojem. Danilo Markočič (DeSUS) je povedal, da se strinja z ureditvijo obalne ceste, ampak ima pomisleke glede vira, od kod se ta sredstva črpajo. »Sveto smo se zaobljubili, da sredstva, ki bodo namenjena Šaredu, pustimo nedotaknjena. Ko smo pred leti sredstva za asfaltiranje ceste za Korte vzeli iz stanovanjskega fonda, smo si prav tako zaobljubili, da bo denar vrnjen. Pa ga še danes nismo. Naj se ta sredstva zagotovi iz drugih virov.« Markočič je predlagal tudi aneks, po katerem bi se sredstva prerazporedila iz postavke za načrtovanje prostorskih aktov in OPN-ja, s čimer se župan Igor Kolenc ni strinjal, saj pravi, da predlog ni racionalen in »jasno smo pokazali na dinamiko porabe sredstev. Nimamo namena teh sredstev koristiti in ne vrniti. Zavezali se bomo s sprejemom posebnega sklepa.« Igor Kolenc je tudi povedal, da svetniki nimajo vpogleda koliko sredstev za prej omenjene proračunske postavke je v čakalni fazi. »Mi potrebujemo ta sredstva. Tukaj pa imamo denar, katerega dinamika porabe kaže, da bo še nekaj časa miroval« Bogdan Gerk (IJN) je podobnega mnenja kot Danilo Markočič in pravi, da ne govorimo o nepredstavljivo visokem znesku, ki bi ga lahko prerazporedili tudi z drugih virov. »Poskušajte me razumeti. Ko smo se zavezali, da denarja iz Šareda ne bomo uporabljali, smo bili vsi uglašeni. To je bila zaveza. Kršiti načelo ni spodobno in beseda bi morala veljati in držati. Zagotovo ljudje, ne samo Šaredini, nad tem ravnanjem ne bodo navdušeni«, na kar je župan repliciral, da bodo sredstva pridobljena za Šared tudi porabljena za Šared. »600.000 evrov smo pridobili s prodajo, 400.000 evrov smo že porabili za nakupe, denar vlagamo v Šared. Želimo pa še nekaj dodatno narediti.« Nasprotniki rebalansa so si bili enotni Svetniki opozicije so si bili enotni glede potrebe po ureditvi obalne ceste in nikakor se niso strinjali s tem, da bi ta sredstva pobrali iz fonda za Šared. Zanimalo pa jih je tudi, kakšna sploh bo ureditev obalne ceste, saj poleg tega, kar je strogo količinsko zapisano v gradivu, nikomur izven županovega kroga ni znano, kako se bo območje uredilo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je s temi sredstvi predvidena ureditev dodatnih parkirnih mest pod deteljico na Rudi, posameznih dostopov do morja in postavitev dodatne opreme, kot so sanitarije, tuši, pitniki, klopi in stojala za kolesa. »Na dodatno urejenih parkirnih mestih na območju pod nadvozom pri Rudi je predvidenih več kot 80 parkirnih mest. V skladu z razpoložljivimi sredstvi in pridobljenimi soglasji bo Občina poskušala urediti nekaj dostopov do morja s premostitvijo višinske razlike med pešpotjo in skalometom. Na območju obalne ceste bo tudi urejen plato s sanitarnim zabojnikom za ženske, moške in gibalno ovirane osebe. Na platoju bosta postavljena tudi tuš in pitnik, dve lokaciji s tušem in pi-tnikom bosta še na začetku in koncu izolskega dela odseka obalne ceste. Uporaba sanitarij in tuša bo plačljiva, v ta namen bo nameščen avtomat za nakup žetonov. Vzdolž obalne ceste bo postavljenih še 10 klopi in 5 stojal za kolesa.« Ureditev naj bi bila začasna in naj ne bi prejudicirala morebitnih prihodnjih dokončnih rešitev, je še bilo slišati na seji. Enaki pogoji povsod Aljoza Zorka (IJN) je zanimalo, kako bo urejeno s čiščenjem obalne ceste. »Posege v krajinskem parku Strunjan ste prepustili ljudem. Lahko postavite tablo tudi pred obalno cesto: smeti odnesite s seboj, vodo in hrano pripeljite s seboj, za kužke pa prinesite vrečke, tako kot je to zapisano v krajinskem parku. Tam je bilo nekoč vse lepo urejeno, a ni več denarja za redno čiščenje obale.« tlAVillKAC 4 Med razpravo se je oglasil tudi Edi Grbec (Združeni za Izolo), sicer tudi predsednik krajevne skupnosti Korte, ki je povedal, da bi morala Občina Izola usmeriti energijo v to, da bi se na Šaredu čim prej začelo graditi. »Ne skrbi me, da si izposojamo ta denar, ki bo leta 2018 povrnjen. Skrbi me, da je potrebno več energije s strani občinskih služb, da se na Šaredu čim prej začne nekaj realizirati.« Prišlo je do obstrukcije Po skoraj dvourni razpravi so svetniki DeSUS-a predlagali amandma, po kateri naj bi ta sredstva odvzeli iz prej omenjenih postavk, a je občinski svet predlog zavrnil z osmimi glasovi za in enajstimi proti. Enako razmerje, le obratno, je bilo ob sprejemanju rebalansa proračuna. Večina občinskega sveta je tudi zavrnila možnost poimenskega glasovanja, svetniki opozicije pa so izkoristili možnost svojega glasu. Po sprejetju rebalansa so svetniki glasovali še za sklep, po katerem bodo ta sredstva vrnjena Šaredu, a osem svetnikov opozicije ni glasovalo in tako je bilo 11 glasov koalicije (občinski svet ni bil popoln) premalo za sklepčnost seje in sklep ni bil sprejet. Podobno glasovanje se je ponovilo pri naslednji točki, Predlogu sprememb in dopolnitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2017, in župan Igor Kolenc je zaradi očitne obstrukcije prekinil sejo. Kot je po seji povedala Manca Vadnjal (IJN), obstrukcija sploh ni bila načrtovana, saj v opoziciji ne vlada enoumje in te možnosti na predhodnem posvetu sploh niso omenili. »Obstrukcija je bila povsem spontana. Pač, nismo želeli sodelovati v glasovanju. Ne razumem pa, kako nas lahko obtožujejo, da zaradi nas ni bil sprejet sklep za vrnitev teh sredstev Šaredu potem, ko smo dve uri razpravljali o tem, da ta sredstva sploh ne bi smeli Šaredu odvzeti in seveda tudi podprli amandma«, pravi Vadnjalova. seja jc Lilz "'•“Vinjena še preden bi občinski svetniki lankc odločali in razpravljali o prenosu nepremičnin iz območja Arga na Občino. AM PtSBOHU) SGfl® Zakaj z glavo skozi zid V Listi Izolanov oporekamo trditvam iz izjave za javnost, ki so jo podale občinske službe po prekinjeni seji Občinskega sveta. Namreč, ni res, da smo z našo zavrnitvijo prisotnosti na seji onemogočili sprejem sklepa o kasnejšem vračilu denarja za komunalno opremljanje Šareda. Res je, da smo skušali skozi razpravo na seji prepričati predlagatelja, naj preveri tudi druge možnosti financiranja del na zaprti obalni cesti in naj sredstva ne zagotovi s prerazporeditvijo iz proračunske postavke » OPPN Šared«, vendar so bili vsi pozivi zaman. Tako preprosto ne gre, saj smo bili z deli, ki naj bi jih izvajalci (najverjetneje Komunala Izola) opravili za omenjenih 100 tisočakov iz naslova rebalansa proračuna, seznanjeni v zgolj nekaj stavkih. Poleg tega se bojimo (ne razpolagamo z ažurnimi podatki glede zapadlih neplačanih obveznosti Občine Izola), da tako porabljenih sredstev ne bo enostavno nadomestiti. Takšnega načina demokratičnega odločanja, kjer koalicija s svojo večino lahko sprejme karkoli, opozicija pa je le v funkciji folklore, ne sprejemamo. Zato smo z neprisotnostjo zavrnili nadaljnje sodelovanje pri takem sprejemanju odločitev. Enako pa so ravnali tudi v strankah, ki niso del županove koalicije, zato seja pač ni bila več sklepčna. Škoda, kajti na dnevnem redu je bilo še nekaj zanimivih točk dnevnega reda, pripravili smo tudi pobude in vprašanja svetnikov, ki bodo zdaj čakale na nadaljevanje seje. Upamo, da smo se vsi skupaj iz tega dogodka tudi kaj naučili. Najmanj to, da smo občinski svetniki v službi ljudi in ne zgolj nekih političnih ali poslovnih interesov. Bili smo prevarani Izolski občinski svetniki smo s sprejemom prostorskega dokumenta za Šared omogočili ureditev tega območja. Podprli smo predlog, da se s kupninami in drugimi prodajami zemljišč na tem delu Izole, pokrije investicija v komunalno opremo na tem območju. Pri sprejemanju proračuna Občine Izola za leti 2017 in 2018 smo si bili enotni, da se sredstva od kupnin za zemljišča na Šaredu namenijo izključno za urejanje komunalne infrastrukture na tem območju. Na junijski seji občinskega sveta pa se je zgodil nepojmljiv preobrat, ki ga svetniki DeSUS ocenjujemo kot zlorabo zaupanja tako svetnikov, ki smo glasovali za sprejem prostorskega akta, predvsem pa krajanov Šareda, ki so verjeli v iskrenost lokalne skupnosti, da bo zbrani denar namenila izključno za urejanje prostora Šareda. Prevara brez primere se je zgodila na zadnji seji občinskega sveta s preglasovanjem t.i. opozicije in sredstva iz Šareda bo zdaj županova ekipa namenila preureditvi obalne ceste. Dogajanje na junijski seji občinskega sveta občine Izola ni prineslo zmagovalca. Ostal je le grenak priokus po prevari. Lahko bi rekli, da smo zgubili vsi, tako svetniki (kot jih župan imenuje »opozicije«), ki smo glasovali proti predlogu rebalansa proračuna, s katerim je županova »koalicija« potrdila sklep, da se 100.000 eur prerazporedi iz »Šareda« na ureditev »obalne ceste«, kot tudi Šare-dini, ki so verjeli v iskrenost občine-župana, da bo zbran denar iz prodaje zemljišč na Šaredu, namenil izključno za urejanje Šareda. »Svetniška skupina DeSUS je ob razpravi predloga rebalansa proračuna občine Izola podprla predlog, da je potrebno območje »obalne ceste« urediti. Pri tem pa smo jasno poudarili našo zaveze, da je potrebno vire za investicije v ta del prostora zagotoviti na drugih p, ura^unskih postavkah,« pove Danilo Markočič, svetnik DeSUS in doda: »Šc več, predlagali smo amandma v katerem smo predvideli prerazporeditev iz postavk, ki imajo na razpolago znatno višino neizkoriščenih sredstev. S tem smo želeli, da se sredstva iz prodaje zemljišč Šareda ohrani za ureditev tega območja, kot smo to tudi predvideli s sprejemom prostorskega akta. In to pričakujejo tudi Šaredini, ki so nam zaupali in zdaj čakajo na začetek urejanja območja, na katerem živijo.« Občinski svetniki stranke DeSUS obrazložitve , da se sredstva predvidena v proračunu Občine Izola za leto 2017 nikakor ne morejo letos porabiti za urejanje komunalne infrastrukture na Šaredu, nismo sprejeli. Tako župan kot nekateri svetniki županove koalicije so zatrjevali, da se z odkupom zemljišč za komunalno infrastrukturo zamuja. Branko Simonovič je nekaj krat pozval župana naj poiščejo vire za ureditev Obalne ceste iz drugih virov. Menil je tudi, da obstaja dvom, da smo s sprejemom odkupne cene za zemljišča za komunalno infrastrukturo na Šaredu (le ta je za 50% nižja kot Občina prodaja svoja zemljišča in znatno nižja od cen po katerih prodaja zemljišča Sklad kmetijskih zemljišč RS) želeli doseči to, da se lastniki zemljišč ne odločajo za prodajo zemljišč po taki ceni. In seveda krog je zaključen, ni odkupa zemljišč, ni gradnje komunalne infrastrukture in obstaja možnost, da se likvidna sredstva od prodaje parcel na Šaredu namenijo za druge namene. Župan s svojo koalicijo ima dovolj glasov, da to lahko vedno doseže. Da je zaupanje v županovo koalicijo izgubljeno kaže tudi obstrukcija t.i. opozicije, ki ni glasovala o sklepu, s katerim bi zavezali župana, da v proračunu za leto 2018 zagotovi vrnitev (100.000 eur) sredstev na postavko za ureditev Šareda. Takšen sklep je samo nov sklep, saj praktično ne verjamemo in ne zaupamo več v to, da je na strani občinske oblasti resnična volja in želja da bi se to tudi zgodilo. Svetniška skupina DeSus Danilo Markočič, Marjetka Popovski. Vlado Marič, Branko Simonovič Lista Izolani MAMIltVC 5 Turizem in ne----------------------------------- Cii tudi uradno odprt Včeraj so na terasi restavracije Kamin slovesno odprli hotel Cliff na tekta Eda Mihevca. Otvoritev novega hotela Cliff je na teraso restavracije Kamin privabila veliko število gostov. Voditeljica Nataša Benčič je na govorniški oder povabila vodjo recepcije Barbaro Zorko, direktorja hotela Branka Seljaka, vodjo kuhinje Jerneja Podpečana in podžupana Občine Izola Gregorja Periča. Za kulturni program je poskrbela Marina Martens- son (ki je menda dobila ime po hotelu Marina), ob koncu pa je v izjemnem duetu zapela s sestro, Emilio Martensson. Investicija je vredna 3 milijone evrov, omogoča pa hotelom Bel-vedere podaljšanje zimske sezone za pet mesecev. Poseben poudarek bo na gostih iz poslovnega sveta ter na gostih z večjo kupno močjo. ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN Za tri države Zahodnega Balkana je bilo v sredo glasovanje o poročilih o njihovem napredku proti članstvu v Evropski Uniji uspešno opravljen izpit, nov korak proti želenemu cilju. V času, ko se v Evropi čedalje bolj glasno in odločno prijavljajo k besedi tisti, ki si širitve Unije ne želijo in bi vse postopke najraje ustavili, smo zagovorniki miru in stabilnosti v jugovzhodnem delu naše celine z večino glasov prižgali zeleno luč Srbiji, Makedoniji in Kosovu. Vožnja se nadaljuje, čeprav so tračnice nekoliko razmaknjene, lokomotiva upešana in strojevodja brez smisla za orientacijo. Igro za zagotovitev podpore Makedoniji sem kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta vodil sam, pri Srbiji sem bil poročevalec v senci za liberalno-demokratsko stranko ALDE, pri Kosovu sem podal svoje mnenje. Kot nikoli doslej so poročila o treh balkanskih državah, ki smo jih zaradi različnih razlogov (kriza in brezvladje v Makedoniji, predsedniške volitve v Srbiji, parlamentarne volitve na Kosovu) kar za nekaj mesecev odložili in celo večkrat prelagali, izzvale doslej nikdar doseženo stopnjo angažirane razprave. Vtis je, da se med Nemčijo in Francijo, ki bosta v prihodnjem obdobju »direktorici« EU, oblikuje soglasje o upočasnitvi širitvenih načrtov. Svojevrsten paradoks v tem položaju predstavlja dejstvo, da postaja nepregledno zaostrovanje razmer na Zahodnem Balkanu, med-sosedsko obmetavanje s trdimi do sovražnimi parolami pravzaprav edini razlog, da si evropski politiki ne upajo gledati vstran in prepuščati Balkana njegovi nevarni usodi. Srbija gre na živce s svojim igranjem na rusko karto in predvsem z vojaškim sodelovanjem z veliko vzhodno sosedo, na Kosovu ima mafija različnih orientacij premočno besedo, Makedonija ima tudi potem, ko je nova vlada prevzela posle, težave z oblikovanjem nacionalnega soglasja o državnih prioritetah in nujnem konstruktivnem sodelovanju opozicije v vseh procesih, povezanih s članstvom v EU in NATO. Mediji so v Srbiji plen vladajočih, razumljeni predvsem kot trobila vladne politike in častilec tistega na vrhu. Sodstvo je povsod pod pritiskom politike, korupcija cvete. V Srbiji in v Makedoniji - tudi Črna Gora ni izjema, projicirajo na stene podobe »Velike Albanije«, v Bosni in Hercegovini imajo po črki ustave iz Daytona nekaj sto ministrov, ki ne morejo najti skupnega jezika za upravljanje države. Vsemu navkljub smo iz Evropskega parlamenta v balkanske prestolnice poslali sporočilo vzpodbude. Srečno, naporov polno pot! Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. Pripis: Vzpodbudno sporočilo smo ta teden iz Bruslja poslali tudi slovenski starejši generaciji. Programu Starejši za starejše v okviru ZDUS-a je žirija EP podelila nagrado »Državljan Evrope«. Poklon slovenskemu prostovoljstvu! Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Kljub vsemu ostaja najbolj izolski praznik Čeprav je letošnji preaznik olja, vina in rib spremljalo veliko, predvsem finančnih težav, pa je treba priznati, da smo ga Izolani vzeli za svojega in še enkrat več se je pokazalo, da smo najboljši gostje. Tudi letošnji praznik oljk, vina in rib je bil vreden svoje tradicije. Bil je prijazen, živahen, domač in zabaven. Morda je bila ponudba skromnejša kot v prvih letih, saj so umanjkali predvsem oljkarji, zato pa je bil program res skrbno izbran, lepo vreme pa je dodalo svoje. Oljkarji so ocenili, da jim praznik ne prinaša toliko kolikor morajo odšteti za najem stojnice, kar je po svoje res, saj je to predvsem fešta Izolanov ob začetku poletne turistične sezone in takrat ni posebne pripravljenosti kupovati domače olje. Dejansko bi bili le dopolnitev osnovne ponudbe, čeprav je res, da so bili štirje prisotni oljkarji še kar zadovoljni. Tako kot Šparžinke, ki so letos ponudile na fešti v Ankaranu nagrajeno brusketo in bile z izkupičkom zadovoljne. Osrednje prizorišče je bil zagotovo Manziolijev trg, ki je bil oba dneva povsem zapolnjen in prav prijetno razpoložen. Slavko Ivančič in Trio Turn so tam poskrbeli za veselo razpoloženje in skupinsko prepevanje uspešnic. Podobno je bilo tam, kjer so zabavali ansambel Mužika, Duo Nice Priče, Casablanca, Vokalna skupina Tamariska, Društvo harmonikarjev Izola, Moški pevski zbor Izola, KD Šavrinke in Primorski trobilni ansambel. Zupanovo vino iz kleti Franka Markoviča V sklopu tradicionalnega, letos že 15. Praznika oljk, vina in rib, se je na Manziolijevem trgu zaključila razglasitev Županovega vina 2017. Izolo in njene enogastronomske značilnosti bo v letošnjem letu zastopal refošk letnik 2016 iz vinske kleti Franka Markoviča. Prvi spremljevalec Županovega vina je cabernet sauvignon 2013 iz kleti Robija in Dorjana Korenike, drugi spremljevalec pa refošk 2015 iz kleti Vina Žaro. Na natečaju za izbor Županovega vina je tako kot lani tudi letos sodelovalo sedem izolskih vinarjev (Slavec s Kocine, Robi & Dorjano Korenika, Žaro, Kmetija Kranjci, Franko Markovič, Vinska klet Gregorič ter Mitja in Iztok Vatovec), s petnajstimi vzorci belih in rdečih vin. Ocenjevalna komisija v sestavi Iztoka Klenarja, Ingrid Mahnič, Barbi Vrčon Močivnik, Tamare Rusjan in Majde Brdnik kot predsednice komisije je izbrala zmagovalno Županovo vino 2017 ter prvo in drugo spremljevalno vino. Svečana razglasitev zmagovalcev je potekala na petkovem Prazniku oljk, vina in rib. Hitro postrežemo, pazljivo pripravljamo Če bi ocenjevali hitrost postrežbe ali dostave, potem smo res “fast”, ko pa gre za kvaliteto naših jedi ste očitno zadovoljni, sicer nam ne bi ostajali zvesti. Naš jedilnik je bogat in raznovrsten, najraje pa imate menda naše enolončnice, ob ponedeljkih in četrtkih pa znane “tripe”. Vsak dan lahko preverite ponudbo na naši Facebook strani oziroma www.fastfoodveni.com, nas obiščete v prijetno urejenem lokalu ali pa si naročilo odnesete domov. Naročila oddate na tel.: 041 684 333 ali 05 6416 333. Od ponedeljka, 19. junija smo odprti vsak dan do 22. ure, le ob nedeljah in praznikih počivamo. E3 www.FASTFOODUENI.com Izola Bo 50 letnica Faraonov v Kopru? čeprav so želeli pripraviti koncert v Simonovem zalivu. Toda, nasprotniki »hrupa« so bili spet močnejši. Človek bi pomislil, da nekdo pač ne mara Faraonov oziroma ne mara ozvočene glasbe, če to ne bi bil le eden od primerov, ko se skuša utišati vse, kar se glasbenega dogaja tudi sredi turistične sezone v tem našem, menda turističnem, kraju. V zadnjih dneh so informacije o odpovedih prireditev kar deževale. Najprej smo izvedeli, da bodo Faraoni, namesto na svojem tradicionalnem prizorišču, v Simonovem zalivu, nastopili v sklopu Ribiškega praznika na Velikem trgu. Seveda ni treba posebej pojasnjevati, da je koncert eno, igranje na prazniku pa nekaj čisto drugega, vendar zdaj je kar je. Vsaj tako se zdi. Potem smo izvedeli, da so odpovedali tudi tradicionalni festival Bunker fest, ki ga organizirajo mladi, ki imajo sicer “bazo” v zaklonišču v Jagodju, od koder tudi prihajajo grožnje in prijave ob vsaki glasnejši prireditvi. Seveda je sledila odpoved, prav tako tradicionalnega, Izola mju-zik festa, nato se je organiziranju prireditev v letnem kinu Arrigo-ni, med temi je bil tudi nastop Massima Saviča, odpovedal tudi Center za kulturo, šport in prireditve. Seznam letošnjih poletnih glasbenih prireditev v naši občini je tako neverjetno skromen, v primerjavi z drugimi istrskimi občinami pa skoraj ponižujoč. Naj to ponazorimo s številkami: V Ankaranu imajo v sklopu poletnih prireditev, samo od 16.6. do 3.7. kar pet velikih koncertov, vključno s Kataleno, Hamom & Tribu-te to love, Demolition group in kvintetom Borisa Cavazze. V Kopru bodo poleti imeli okrog 30 velikih glasbenih prireditev, od Caprisovega koncerta do Du-bioza kolektiva, od koncertov v sklopu festivala JEFF in serije Poletnih koncertov do Oživele ulice in Eksplozije rocka. V Piranu pripravljajo glasnejše koncerte na Tartinijevem trgu in pri kavarni Tartini, predvsem pa imajo vrsto folklornih nastopov in koncertov klasične glasbe. Pogajanja o hrupu Da ne gre zgolj za nekakšne anonimne prijavitelje smo posumili takrat, ko smo izvedeli, da se predstavniki nekaterih krajanov Jagodja srečujejo s predstavniki organizatorjev, Centra in Občine Izola, ter se pogajajo o pogojih organiziranja prireditev. Rezultat teh pogajanj zagotovo ni bil v prid organizatorjev, saj so sledile odpovedi prireditev, oziroma zavrnitev nekaterih že izdanih soglasij. Slišati je bilo tudi, da posamezniki iz Jagodja tožijo Občino Izola zaradi izdanih soglasij in da natančno pregledujejo vsako izdano soglasje ter napovedujejo tožbe proti uradnikom, ki izdajajo ta soglasja. Da bi potrdili takšne navedbe smo Kabinetu župana naslovili vprašanje ali je tožba s tako vsebino res obstajala in kakšna je bila obrazložitev oziroma kakšen je bil njen izid. Tožbe ni bilo Odgovorili so nam, da je bila Občina seznanjena s pritožbami oziroma z nezadovoljstvom posameznikov zgolj v primerih, ko gre za postopke izdajanja dovoljenj za prekomerno obremenitev okolja s hrupom. Pri tem zaznavajo, da bi nekateri posamezniki resnično radi dosegli, da dogajanja v našem mestu sploh ne bi bilo. Občina je sicer res prejela številne grožnje posameznikov v zvezi s sodnimi postopki, nikoli pa ji ni bila vročena nobena tožba v zvezi z navedeno tematiko, so še sporočili iz kabineta župana. Hangar jim je trn v peti Zagotovo ima največ izkušenj s tistimi, ki jih ozvočena glasba najbolj moti, Matic Horvat, najemnik Hangar bara v neposredni soseščini hotela Delfin. Seveda vemo, da v hotelu letujejo predvsem člani slovenskih društev upokojencev oziroma upokojenci nasploh, vendar z njimi doslej ni bilo nesporazumov. Še več. Hangar bar in Hotel Delfin celo skupaj pripravljata prireditev Beer fest na kateri nastopajo blu-es skupine. Pripombe prihajajo s povsem druge strani, od stanovalcev Jagodja, ki imajo hiše okrog 500 metrov oddaljene od kluba. O tem pripoveduje Matic Horvat tako-le: »Pred tremi leti, ko sem prevzel vodenje kluba, sem se z Vojkom Vojvodo in Slobodanom Radujkom dogovoril o pogojih oganiziranja koncertov in res ni bilo nobenih pripomb. Potem pa smo pri zadnjem koncertu Blues festivala končali petnajst minut po polnoči in takrat se je začelo prijavljanje policiji. Od takrat naprej smo imeli policiste skoraj na vsakem koncertu, tudi takrat, ko smo koncert odpovedali, saj so nas očitno prijavljali kar po našem programu. Policisti so bili sicer korektni in nas, razen v nekaj primerih, niso kaznovali, res pa je, da mi skrbimo za red na prizorišču in v vsem tem času in ob več kot 200 koncertih nismo imeli niti enega nereda ali pretepa, tudi zato, ker prihajajo k nam ljudje različnih generacij.« Elaborate hrupu »Da bi zadostil vsem zakonskim zahtevam v zvezi z organizacijo prireditev, ki zahtevajo ozvočenje glasbenikov, sem plačal izdelavo Elaborata o emisiji hrupa v okolju iz katerega izhaja, da hrup pri tistih stanovalcih Jagodja, ki so nas največkrat prijavili policiji, niti slučajno ne dosega dovoljene meje glasnosti. Tak elaborat je zelo podroben dokument, saj točno določa kakšne vrste zvočnikov uporabljamo, kakšen je mikser, kako so razporejeni zvočniki in kakšna so razmerja med njimi. Prav tako določa, da na tistem delu Jagodja glasnost ne sme presegati 70 decibelov in ko smo opravljali meritve, celo takrat, ko je veter pihal v tisto smer, smo namerili vsega 40 decibelov. Ampak oni so nam odgovarjali z nekakšnimi meritvami s pametnim telefonom in vsa naša dokazovanja so bila zaman.« Rešitve? »Če bi mi bilo zgolj do denarja bi že imel zgolj bife v katerem bi sam delal od desete do desete in bi bil mir. Ker pa se zavedam, da tak kraj kot je Izola mora ponuditi tudi prireditve, oziroma koncertne dogodke in ker dejansko generacijam med 20-tim in 40-tim letom ne nudimo nobenih koncertnih dogodkov, se mi zdi prav, da to počnemo. Hangar bar ni nek underground klub, ampak pravi glasbeni prostor, v katerem se zbirajo ljudje različnih generacij in v katerem se številni Izo-lani, tudi tisti iz Arrigoni generacije, dobro počutijo, zato se ne bomo kar tako pustili ustrahovati skupini ljudi, ki nam to počne zgolj zato, da nam nagaja. Kako naj drugače razumem to, da nas prijavljajo tudi, ko nam prireditev odpade.« Posvet o organiziranju prireditev, ki so ga tudi letos pripravili pred turistično sezono, je očitno zgrešil cilj. Dogovora o tem, kako delati, da bo Izola lahko »mesto doživetij« ne da bi krnila življenje stanovalcev, očitno ni bilo. Pa bi ga zelo potrebovali. mi / D Sini SP** JK Izola ekipni državni prvak Za nami so tekme članske, mladinske in kadetske selekcije v sezoni 2016/2017. Sezono ocenjujemo kot delno uspešno, določeni rezultati bi gotovo lahko bili boljši saj so vse tri selekcije prvenstvo zaključile v spodnjem delu lestvice. Čas je za analizo dogajanja ter pripravo na naslednjo sezono. Mladinci so prvenstvo zaključili na 9. mestu, kadeti so bili 6. Na skupni lestvici so mladinci in kadeti dosegli 7. mesto, kar je zadostovalo za obstanek v 2. ligi. Kadeti so v drugem delu nanizali nekaj tekem brez poraza, mladinci pa so postopoma popravljali slab vtis iz prvega dela. Veliko razočaranje v letošnji sezoni je člansko moštvo. Kljub raznim motivacijam, menjavi trenerja, možnosti rednih treningov tako zjutraj kot popoldan in ustreznih pogojih ekipa ni uspela prikazati želenih predstav. Nekateri fantje so kljub temu, da je klub izpolnjeval svoje dolžnosti, predčasno zapustili ekipo še pred koncem sezone. Svetla točka v letošnji sezoni je selekcija U-15, ki bo v juniju odigrala dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo. V prvenstvih so uspešno nastopale tudi mlajše kategorije, U13, Ull, U9 in nogometni krožek. Vsi so se redno udeleževali tudi turnirjev tako pri nas, kot v tujini. Veliko je prostora za popravke, saj menimo, da naš klub spada višje v vseh tekmovalnih razredih in se s trenutnimi rezultati ne smemo zadovoljiti. Več posluha pričakujemo tudi s strani občine, saj naše selekcije še vedno nimajo optimalnih pogojev in infrastrukture. Predvsem je pereč problem osvetljava, saj je osvetljena le polovica igrišča, kar je pozimi premalo za kvaliteten trening. Prav tako so dotrajana pomožna igrišča ob stadionu, ki sicer imajo reflektorje, a so v neuporabnem stanju. Posledično je glavno igrišče preobremenjeno in na eni polovici igrišča trenira včasih več selekcij hkrati. Za resne ambicije pa je nujno potrebna tudi možnost treniranja na naravni travi, ki je trenutno v Izoli ne premoremo. Če povzamemo, imamo torej deloma urejene razmere, ki bi z malce več posluha lahko bile optimalne. Iskreno upamo, da bomo v bodoče tudi na tem področju deležni napredka, saj bi s tem lahko klub drastično napredoval in dvignil svoje ambicije. mnkizola.si U-15 uspešni na prvi tekmi Fantje ekipe Elta Izola U-15 trenerja Simona Gregoriča in pomočnika Aljoše Čotarja so zmagali prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v 1. državno ligo U-15 zahod proti ekipi Škofja Loka z 2-0. Strelec obeh zadetkov je bil Al en Čavševič. Vabljeni vsi v čim večjem številu na povratno tekmo, stadion Izola dne 16.06.2017 ob 19h. JK Izola ekipni državni prvak Ta konec tedna je med 9. in 11. junijem na Ptujskem jezeru v organizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj potekalo Ekipno državno prvenstvo za razred optimist, na katerem se je pomerilo 11 ekip: JK Burja 1, JK Burja 2, JK Izola, JK Jadro 1, JK Jadro 2, JK Jadro 3, JK Ljubljana 1, JK Ljubljana 2, JK Olimpic, JK Pirat 1, JK Pirat 2. Prvi dan, v petek, so odpeljali celoten round rabin, to je 56 ekipnih dvobojev, nato so v soboto najprej čakali na veter, nato pa odpeljali še 31 dvobojev drugega round rabina. Po napetih nedeljskih finalnih dvobojih so državni prvaki postali JK Izola, podprvaki JK Jadro 1, tretje mesto pa je osvojila še ena koprska ekipa JK Jadro 2, ki je v malem finalu premagala ekipo JK Burje 1. Ekipa JK Olimpica se je uvrstila na končno 7. mesto, ekipa JK Burje 2 pa na 9. mesto. WB3mfls 62. mednarodna regata Bled VK Bled je letošnjo sezono, v sodelovanju z VZS, gostil in pripravil že drugo večje veslaško tekmovanje. V soboto 10. in v nedeljo 11. junija, se je na vodni gladini ledeniškega jezera med seboj pomerilo okoli 490 veslačic in veslačev iz 70 različnih veslaških kolektivov v Albaniji, Avstriji, Bolgariji, Hrvaški, Češki, Grčiji, Madžarski, Moldaviji, Nemčiji, Slovaški, Srbiji, Švici, Turčiji in Sloveniji. Barve obeh izolskih veslaških klubov VK ARGO in VK IZOLA ter reprezentance Slovenije, so v soboto 10. 6. 2017 zastopali: Rajko Hrvat - prvo mesto, enojec lahki člani lx LM; Nina Kostanjšek - drugo mesto, enojec lahke članice lxLW; llaria Mačehi - drugo mesto, enojec mlajše mladinke lxJW; Marko Bolha (VK Argo) in Aleš Jalen (VK Bled) - prvo mesto, dvojni dvojec lahki člani 2xLM; Andreja Kekič (VK Argo) - osmo mesto, članice enojec lxW. V nedeljo 11. 6. 2017 pa: llaria Mačehi (VK Argo) - prvo mesto, enojec mlajše mladinke lxJW; Nina Kostanjšek (VK Argo) - prvo mesto, enojec lahke članice lxLW; Nejc Donaval (VK Argo), Matej Čuk (VKBled), Tevž Koselj (VK Bled) in Jaka Malešič (VK Ljubljanica) - četrto mesto, dvojni četverec člani 4xM; Alja Škrlj (VK Izola) Valentina Alicia Miklavčič (VK Dravske ele.) - tretje mesto, dvojni dvojec članice 2xW; Andreja Kekič (VK Argo) - sedmo mesto, enojec članice lxW. Kljub na prvi pogled ugodnem razpletu za naše izolsko veslanje, saj so se člani VK Argo najbolje odre- zali izmed vseh slovenskih klubov, pa njihov glavni in hkrati reprezentančni trener Iztok Butinar ni preveč optimističen glede stanja v slovenskem veslanju. Zaskrbljen je namreč predvsem zaradi manj zavzetega pristopa vseh akterjev v tem lepem in hkrati garaškem športu v naravnem okolju. Naslednje večje tekmovanje, kjer se bo Rajko Hrvat trudil za visoko uvrstitev, bo ta konec tedna, ko bo v Poznanu na Poljskem 2. tekma za svetovni pokal! D A V soboto 10.6. je bil na Reki (HR) mednarodni kadetski turnir U-15 Sv. Vid Rijeka v balinanju. Na turnirju je sodelovalo 16 dvojic deklic in dečkov iz Slovenije (reprezentanca SLO in Š.B. Kor-te-Izola), ostali udeleženci so bili iz Hrvaške (reprezentanca deklic in dečkov HR, Dubrovnik, Komi-ža, Crikvenica, Rijeka, Buzet, Pazin, Poreč in Labin...). V odlični organizaciji turnirja so bili najuspešnejši reprezentanti Hrvaške pred Rijeko in reprezentanco Slovenije. Miran Hleva 'utocs V ponedeljek 12.6.2017 je bil odigran 20. turnir v taroku za posameznike za prvenstvo občine Izola. S tem so se tekmovanja prevesila v drugo polovico letošnjih tekmovanj, kar so tarokaši proslavili s piknikom na vikendu Veronike Jakopič. Odigrana so bila 3 kola po 15 iger. Ves izkupiček je pobral Ivica Gr-dič z 9 točkami in odlično razliko +1198. S to zmago je obdržal prvo mesto v skupnem seštevku in še povečal prednost pred zasledovalci. Sledijo 3 igralci s 7 točkami. O uvrstitvi je odločala zbrana razlika. Najuspešnejši je bil Boris Debeljak z razliko +452, sledita Cveto Ličen z razliko +300 in Vladimir Šetina z razliko -43. Po 6 točk so zbrali štirje igralci med katerimi je bil najuspešnejši Zvonko Glušič z zbrano razliko +520, s čimer je zasedel peto mesto v skupni uvrstitvi. Tarokaši so namenili del Startnine za pomoč družini tarokaša Marjana Šinka, ki je resno zbolel. Zbrali so 200 eur iz Startnine 2 eur na vsakem turnirju. Soigralcu Marjanu želijo uspešno okrevanje in povratek med tarokaše Izole. Naslednji turnir bo v ponedeljek 19.6. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. rih Dogajalnica Še vedno smo dobri krvodajalci V petek, 9. junija je bilo na Belvederju tradicionalno srečanje krvodajalcev jubilantov, ki so v letu 2016 darovali kri zaokroženo od 25 do 150-krat. Takih krvodajalcev je bilo kar 56. Na prireditvi so krvodajalke in krvodajalce pozdravili podpredsednica RKS OZ Vanda Zajc in podžupan občine Izola Gregor Perič, strokovni sodelavec za krvodajalstvo iz RKS Ljubljana Mirje Boštjan Novak, predstavnica CTD Izola Mojca Mezgec, predsednica RK Koper Irena Sirotič Dobrila ter gostje iz Italije. Vsi so poudarili pomen krvodajalstva v Sloveniji, zato so se ob tej priložnosti še posebej zahvalili vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljcem Rdečega križa Izola, sodelavcem, strokovnjakom, organizatorjem in delodajalcem, ki Rdečemu križu s svojim predanim delom in posluhom za sočloveka omogočajo uspešno izvajanje krvodajalskih akcij. Srečanje je vodila prostovoljka Ne-vija Božič. V kulturnem programu so sodelovali prostovoljci Mark Fe-der in Elvio Grzentič, ki sta zapela in zaigrala na kitaro, ter mlajše plesalke iz Studia Petra s čarobnim plesom metuljev in pajkov. Našim jubilantom smo podelili plakete in priznanja ter oljčno olje, ki nam ga je podaril Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre. G. Markočiču se iskreno zahvaljujemo za dragoceno darilo. Posebno nagrado zavarovalne hiše Adriatic Slovenica, d.d., je podelil direktor poslovne enote v Kopru Borut Širca. Tokrat jo je prejel krvodajalec Boris Bolčič za 120-krat darovano kri. Društvo prijateljev mladine Izola Zvezdnate novičke POLETNO VARSTVO - ŠOLA NA POČITNICAH Potekalo bo od 26.6. do 31.8. vse delavnike od 7. do 16. ure, namenjeno pa je osnovnošolcem od 1. do 5. razreda OŠ. Program bo potekal po tematskih sklopih (mozaiki, grafika, skrb za živali, novinarstvo, gledališče, film, itd). Vse informacije in prijave na e-mail dpm.zvezdice@gmail.com ali na tel. 030 313906. DELAVNICA ROBOTIKE IN LEGO IZZIVOV Delavnica bo potekala v petek, 16.6. od 16. do 19. ure, namenjena je otrokom od 7. do 12. let. Prispevek za delavnico je 11 EUR, prijava je obvezna (glej mail in tel. zgoraj). TABORJENJE NA DRAGONJI Naše tradicionalno taborjenje na Dragonji bo letos od 23. do 25.6. Za vse prijave in informacije nam pišite na mail dpm.zvezdice® gmail.com ali na tel. 030 313 906. Tamariske nazdravile z izolskim rosejem Vokalna skupina Tamariska iz Izole je ob svojem petem jubileju 18. 5. 2017 v Manziolijevi palači postregla s predstavo »NONINA DOTA«, ki je združevala pesem, glasbo, ples in igro. Obiskovalce so popeljale skozi zgodovino Izole na prav poseben način - skozi ženske oči, preko katerih so iskale rdečo nit ali bolje rečeno: najbolj dragocen kos dote, ki so nam ga zapustile prednice, naše none, mame. Preko pisem in pesmi so odstirale skrivnost, ki pravi, da ljubezen izkazujemo skozi dajanje in da nas dajanje napolni z življenjsko energijo. Da je predstava uspela, so prispevali: Iztok Cergol, Peter Samotorčan in Katja Dadič, ki so poskrbeli za glasbeno spremljavo, Darij Šomen je pripravil predstavitev na platnu, Maja Maša Šomen je prireditev popestrila z izraznim plesom, Vika Viktorija Starman in Nina Verbič Pacek sta povezovali dogodek z igro. Ob tej priložnosti so članice prejele Gallusove značke za dolgoletno prepevanje. Priznanja je podelila Nika Pegan, predstavnica JSKD Izola. Zahvaljujemo se soorganizatorjem CKŠP Izola, JSKD OE Izola in Italijanski samoupravni narodni skupnosti Izola/FPAC Isola, CCSM Isola, Comunit autogestita della naziolnalit - Isola, ter posebnim gostom, ki so zapeli z nami: Aleksander Novak, Mef, Rudi Bučar ter sponzorjem Gostilna Sonja Izola, Kantina Rikardo Portorož, OŠ Livade Izola, Agraria Koper in vinarjem Kantina Ivančič Šared, Vinarstvo in oljkarstvo Slavec Šared, Vina Žaro Izola in Vina Božič Izola, ki so prispevali rose, s katerim so gosti nazdravili Tamariskam in jim zaželeli srečno pot. Še ena pevska zahvala Moški pesvski zbor Delfin se zahvaljuje zahvaljuje organizatorjem za povabilo na 18. srečanje vojnih invalidov, ki je bilo v športni dvorani Osnovne šole Koper. Bil je izjemno lep dogodek in veseli smo, da smo bili tam. V Izoli je veliko krvodajalcev dalo kri več kot 100-krat in vsem se moramo zahvaliti za njihovo humanost, saj so s tem dejanjem »podarili del sebe« tistim, ki so potrebovali pomoč. Letošnji jubilanti, ki so kri darovali 100-krat in več, so ANTON FABI-JANČIČ in DUŠAN NOVAK, ki sta kri darovala stokrat, EDI DANIJEL MIKAC, CARMELO LENCI, JOŽE NOVAK, BORIS POŽAR in SER-GIO MARANCIN, ki so to dragoceno življenjsko tekočino darovali sto desetkrat, BORIS BOLČIČ, ki se je sto dvajsetkrat udeležil darovanja krvi, LAURA TONČETIČ, kije med ženkami največkrat darovala kri - sto tridesetkrat, in RAJKO UB1-PARIPOVIČ ter VOJTEH DOVČ, ki sta največkrat darovala kri med moškimi - sto petdesetkrat. Vsem krvodajalcem se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in spodbujanje solidarnosti. Rdeči križ Izola PPF BO LETOS POVEZOVAL Od Jesus Christa do Baruf in Devetsto V soboto, 17, junija se začenja letošnji zve 25 po vrsti Primorski poletni festival, ki letos združuje še bolj kot doslej, Pridružujejo se mu namreč nova prizorišča in tudi nova gledališča, Največ zanimanja je za premierne Barufe, 24. po vrsti Primorski poletni festival, bo letos med 17. junijem in 2. julijem potekal z motom Povezujemo. V 11 programskih dneh bo povezal sedem krajev na Primorskem ter v sosednji Italiji in Hrvaški. Vrhunca festivala bosta gostovanje gledališča iz Brna z rock opero Jesus Christ Superstar in premierna uprizoritev Goldonijevih Baruf. Mestno gledališče iz češkega Brna bo 28. junija gostovalo v portoroškem Avditoriju z rock opero Andrevva Lloyd Webbra in Tima Ricea Jesus Christ Superstar. Predstavo so premierno uprizorili leta 2005, do danes pa se je zvrstilo že prek 200 predstav. Drugi festivalski vrhunec bo predstava Barufe Carla Goldonija, v adaptaciji Predraga Lu-cičaBarufe. Gre za koprodukcijo Gledališča Koper, SNG Nova Gorica, Istrskega narodnega gledališča iz Pulja in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Komedijo bodo odigrali na treh različnih prizoriščih, in sicer 21. junija v Kopru, 23. junija v Pulju ter 25. junija v Kromberku pri Gorici. Kot je na tiskovni konferenci povedal režiser Vito Taufer, je tema predstave zelo aktualna. Ribiške zdrahe so v Lucičevi adaptaciji prenesli iz Beneške lagune v Istro v času Avstro-Ogrske, ki predstavlja neke vrste metaforo Evropske unije, beneško narečje pa sta nadomestili “istrska hrvaščina” in “istrska slovenščina”. Izola bo prisotna v letošnji ponudbi Primorskega poletnega festivala s predstavo Compagnie deile Arti iz Rima, ki bo v Manzi-olijevi palači, v petek 30. junija, odigrala znano Devetsto, Ales-sandra Baricca in Totalno katastrofalno večerjo Gledališča Koper, 1. julija v parku Arrigoni. Klasične ribiške barufe Igra se dobesedno sicer ne nanaša na dnevnopolitično situacijo, je pa metafora multietničnega in multikulturnega sveta, “kjer oblast izkorišča malega človeka, se pravi na rob odrinjenega, mar-ginaliziranega, pavperiziranega ribiča za to, da z njim manipulira, da ga ima kot kmeta na svoji politični šahovnici”, je dodal Taufer. Oziroma, kot je povedal Iztok Mlakar, ki v predstavi tudi nastopa, gre za neverjetno mešanico jezikov, dialektov in celo slengov, ki pa vendarle deluje zelo razumljiva, saj je pomembna interpretacija misli in ne zgolj jezik govora. Festival bo gostoval v Kopru, Izoli, Piranu, Ankaranu, Novi Gorici, Miljah in Pulju. Festival bo 17. junija odprl koncert Marka Hatlaka in Funtanga v koprski dvorani sv. Frančiška, 2. julija pa ga bosta zaključila koncert Obalnega komornega orkestra, ki bo prav tako v dvorani sv. Frančiška, in predstava Gašperja Tiča Trio v produkciji koprskega gledališča na plaži v Valdoltri. Tri ponovno zasajene “avtohtone” palme (visoke žumare) pred staro občinsko palačo so včeraj dobile tudi zaščito. Delavci Komunale so namreč zaščitili vrhove palm s posebnim zaščitnim sredstvom (lepilom), ki deluje na principu preprečevanja ličinkam, da se zavrtajo v drevo. Anja Mugerli na zelenem fotelju 9. junija smo v Mestni knjižnici Izola gostili mlado pisateljico Anjo Mugerli. V pogovoru, ki ga je z občutljivostjo poznavalke vodila Diana Pungeršič, nam je avtorica predstavila svoj knjižni prvenec Zeleni fotelj, ki je izšel leta 2015 v zbirki Piramida pri založbi Litera. Leta 2015 je bila nominirana za Nagrado za najboljši literarni prvenec (podeljujeta ZKZK in DSP). Anja Mugerli, ki smo jo ta večer res posadili v zeleni fotelj, se je rodila leta 1984 v Šempetru pri Gorici. Zaključila je študij slovenistike in podiplomski študij kreativnega pisanja. Je lektorica, moderatorka, voditeljica, rada bere, predvsem pa rada piše. Nekaj njenih zgodb je prevedenih v srbščino in makedonščino. Za svoji dramski besedili je pred leti prejela drugo nagrado na mednarodnem natečaju Castello di Duino. Anja Mugerli je sprva želela študirati psihologijo. Občutek za ljudi in njihove usode je pokazala v zbirki kratkih zgodb Zeleni fotelj. V njih z empatijo in globokim uvidom rahločutno, izvirno in spretno spregovori o različnih notranjih stiskah in bolečih izkušnjah, ki usodno zaznamujejo življenjske zgodbe vsakdanjih ljudi. Njeni protagonisti se soočajo z različnimi izgubami, boleznijo, neplodnostjo, napadi tesnobe, depresijo, zapletenimi družinskimi odnosi, izključenostjo, razpadom družine, naveličanostjo, odtujenostjo, plehkostjo, brezbrižnostjo, banalnostjo; na te situacije odgovorijo različno, ustvarjalno ali pa s pasivnostjo in sprijaznjenjem. Vendar pisateljica nikogar ne obsodi, saj ve, da življenje lahko nekaterim prizanese, drugim pa ne. Knjiga je zanimivo branje tudi zaradi prvoosebnega pripovedovanja, odprtih koncev, simbolizma in elementov fantastike, ki jih vnaša v zgodbe. Literarni večer se je zgodil v okviru Bralnega kluba KIRA KNJIGA oziroma KI RA KNJIGA V ŽIVO, ki je nastal na pobudo Ksenije Orel, knjižničarke in profesorice italijanskega jezika, vodi pa ga literarna kritičarka in prevajalka Diana Pungeršič. Člani kluba se v želji po izmenjavi mnenj o prebranih knjigah srečujejo že dve leti. Pozimi v pravljični sobi knjižnice, v poletnih mesecih v Arheološkem parku Simonov zaliv. Tu v senci starih oljk odkrivajo svet antične književnosti. Namen druženja v bralnem klubu je sicer spoznavanje slovenskih avtorjev leposlovja, pogovor o tem, kako doživljamo knjige, soočanje različnih mnenj in nenazadnje tudi širjenje kroga aktivnih bralcev. O knjigi Zeleni fotelj so se v bralnem klubu pogovarjali februarja, tokrat pa so avtorico Anjo Mugerli spoznali v živo. RENAULT Passion forlife Novi Renault CAPTUR Izberi drugačno pot. . _ CAPTUR 09 5 let podaljšanega jamstva tf 5 let brezplačnega rednega servisa 1 leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja i iy € na mesec *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje S let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. ** Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in informativni izračun mesečnega obroka je na voljo na www.renault.si Poraba pri mešanem ciklu 3,6 - 5,61/100 km. Emisija C02:95 -127 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0144 - 0,0407 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00006-0,0021 g/km. Število delcev (kIO11): 0,02 - 39,97. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 g ter dušikovih oksidov. Renault priporoča GlFr' D D H © B renault.si TigoABC • PE KOPER, Istrska cesta 12, 05/663 61 18 ■ PE TOLMIN, Poljubinj 89f, 05/388 47 00 • PE NOVA GORICA, Industrijska cesta 2a, 05/335 44 00 www.trgoabc.si 15.6. četrtek 16.30 Manziolijeva palača Zaključni nazstop skupine violin ob zaključku šolskega leta 20.30 Ljubljanska ulica - Pri špini koncert Poletje pri špini Les Amis & gosti Thomas Diarra - bas, Issiaka Sanou - tolkala, Miran Pečenik - harmonika / Ivo Tul / Giulio Roselli 17.6. sobota 16.00 Kulturni dom Izola Plesna predstava Kud Balerima Letna produkcija 19.30 različne lokacije Poletna Muzejska Noč otvoritev skupinske razstave IZ(S)OLANI. Moški pevski zbor Izola bo glasbeno povezoval prireditev. Pri projektu bo sodelovala večina galerijskih prostorov in umetniških ateljejev v Izoli. Razstavljajo: SONČNA DVORANA Aljoša Križ / Damjan Lakošeljac / Sanja Tošič / Rok Zelenko / Rok Kleva Ivančič / Jadran Posinkovič / Marlene Zorjan / Oskar Jogan GALERIJA INSULA Jadranka Adrijašič / Martin Zelenko / Kocijančič Simon / Davorin Marc / Dušan Ambrož / Fulvia Grbac / Milan Obradovič Karp / Katja Smerdu MANZIOLIJEVA PALAČA Milenka Arsenov/ Eduard Belsky/Lea Bernetič / Remigio Grižonič/ Predrag Žvab / Primož Mislej GALERIJA SALSAVERDE Paride di Stefano/Marko Zelenko/Barbara Jurkovšek GALERIJA PLAČ Barbara Kastelec / Katerina Burlina / Zorko Dežjot GALERIJA ALGA Skupinska razstava LIK Vsakoletni pregled del nas prepričuje, da imamo v Izoli bogato delovanje na likovno vizualnem področju, ki zajema pomemben delež našega kulturnega vsakdana. Tako je tudi letos. Razstava pred nami je raznolika, vendar čeprav gre za pisan izbor del, ki so nastala na podlagi individualnih likovnih izpovedi in izvedb imamo ob razstavi občutek enotnega izročila. Naša likovnost je živa, svetla, razgibana skratka Mediteranska. 21.00 Hangar koncert Jardier 18.6. nedelja 19.00 Kulturni dom Izola piesna predstava Kud Balerima Letna produkcija 20.30 park Pietro Coppo Koncert Pojemo Z3 VS6 ljudi Nastopa: Moški pevski zbor Izola 19.6. ponedeljek 17.00 Mestna knjižnica Izola srečanje Pozor, otrok prihaja Igra in igrače - pomen igre in igrač lutkovna predstava in zaključek študijskega krožka V srečanju bomo osvetlili pomen igre in igrače za otroka, pogledali si bomo stalno razstavo starih igrač v knjižnici in si za zaključek ogledali kratko lutkovno predstavo Muca copatarica. 18.00 Kulturni dom Izola pk Titty dance Izola Mavrica pripoveduje Zaključno srečanje plesalcev PK Titty Dance 20.6. torek 18.00 Manziolijeva palača predstava Komični trio ki ga sestavljajo Maxino, Flavio Furian in Elisa Bombacigno, se bo predstavil s programom, ki vsebuje več zabavnih skečev in glasbenih točk. 22.6. četrtek 23.00 Ljubljanska ulica - Pri špini koncert Poletje pri špini Anbot Aldo Kumar in ekipa Ekskluzivni nastop skupine kot jih ni pri nas 18.00 Mestna knjižnica Izola srečanje bralnega kluba Toni Morrison: Najbolj modre oči Tudi zato, ker živimo v časih, ko se nestrpnost v svetu stopnjuje, je pomembno brati knjige, ki nas opozarjajo na posledice slehernega ozkogledega razmišljanja in delovanja. Afroameriška pisateljica, nobelova nagrajenka, Toni Morrison (1931), je ena tistih, ki usodne posledice rasnega zatiranja (v njenem primeru ameriških črncev) razgalja v vseh svojih knjigah. Najbolj modre oči (Mladinska knjiga, 2003) je njen prvenec iz leta 1970, v njem pa spremljamo tragično zgodbo črnske deklice, ki si od vsega želi le modrih oči... Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni r"| Izola - Isola 13 Ta teden m Bz@lo bi@ spref H