Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552. Posamezna številka Din 1.—• ŠTEV 198 v LJUBLJANI, pondeljek, 28. kcptenibra 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO Li Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamkg za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Pisca po vrednosti dela. Preprost gorenjski kmet nam je pcslal zanimiv članek, v katerem razpravlja o praktični uresničitvi socializira. V ta namen predlaga, da se uvede akordna plača od večje vrednosti ustvarjenih dobrin. Z natančnim knjigovodstvom naj se koncem leta ugotovi, koliko so doprinesli, uslužbenci podjetja k njegovi večji donosnosti in od tega viška čistega dobička naj participirajo tudi uslužbenci. Z drugimi besedami: delavec naj ve, da se mu izplača delati več in bolj vestno, kakor pa je njegova predpisana dolžnost. On se naj zaveda, da ne dela samo za delodajalca, temveč da dela za sebe, ker bo tudi on deležen na čistem dobičku podjetja. Brez dvoma je, da bi na ta način produkcija silno narasla in se njena vrednost dvignila in zato je ta način plačevanja tudi v številnih ameriških podjetjih upeljan in zato je tudi Amerika dežela največje produkcije. Ford, gotovo v vsakem pogledu največji ameriški vele-industrijalec, je ta socialen princip plačevanja uslužbencev v svojih podjetjih večinoma že uvedel in velikanski uspehi njegovih tovarn dokazujejo pravilnost tega sistema. Nekateri ameriški podjetniki so ali še dalje in nikakor ni danes r§dek pojav, da zapusti podjetnik, ko se -umakne v pokoj, hvojo tovarno delavcem ali najbolj zaslužnemu inženirju. Da je tako postopanje socialno pravično, je brez dvorna. Tisti, ki so podjetje ustvarili, naj bodo tudi lastniki podjetja. V prvi vrsti seveda podjetnik, ki je dal -denar, iniciativo, ki je tvegal svoje prihranke in ki j« vodil podjetje. Njegova pravica stoji na vsak način na prvem mestu in zato je tudi prav, da je on lastnik podjetja. Toda brez pomoči drugih tudi •ajbolj&i podjetnik ne more izhajati. On rabi ljudi, ki ne delajo samo zato, ker so plačani, temveč, ki delajo iz ljubezni do dela, do stvari. Ti so oni pomagači, ki -so soustvaritelji podjetja, ki so z njim čisto zrasli in ki ne poznajo nobene utrujenosti in nobenega izgovora, kadar gTe za procvit podjetja. Ti ljudje so si dejansko prislužili nekaj solastninske pravice na podjetju, ker dali so zanj več, kakor pa so bili obvezani po plači. Običaj je, da podjetnik, pravi ustvari-_ * prislužene pravice svojih nameščencev-upošteva in da ne tr- lati! 111 a^?S«vi zvesti delavci na tudi nriix»ra^6Sti' ^0<^a velikokrat se pa £ kf nSi ne verdrdUi&i0 je, 1 n ne vedo, kje to podjetje obstoji, ki ne poznajo niti enega delavca in ki se zato niti ne zavedajo, da imajo delavci tudi še druge pravice ko 14 dnevno odpovedno dobo. Ce postanejo taki ljudje lastniki podjetja, potem navadno ugasnejo vse njihove prislužene pravice in »godi se socialni zločin, ki pa je nekaz-mv, ker ga zakon ne pozmt, * aeg®t0V08t delavca, ki je starostno zavarovanj« n« odpravi, to neplačilo njegove ambicioznosti, ta brezizgleden položaj, da s* tudi delavec dokoplje do viš-jegn mesta, rse to je glavni vzrok, da delavec dostikrat svoje delo sovraži, ker mori zavest, da dela vedno le za druge, nikdar pa za sebe. Odtod vsa ona mržnja, ki izhaja iz komunizma in ki je tein večja, čim manj je socialna dežela, v kateri s« poraja. Kakor hitro pa delavec participira na tistem dobižku, v tistem hipu mora tudi »»ljubiti svoj« delo, ker v«, da dela tudi ** sebe, da se mu vsak trud izplača. Tedaj Pa tudi izgine pri njem ona mržnja, ki grozi že leta in leta, da zruši s svetovno revolucijo vse evropsko gospodarstvo. Pri nas, kjer nima socializem dosti Ministri sh vračajo v Beograd. Beograd, 28. septembra. Politična situacija v Beogradu se nahaja v poijol-j nem zatišju. Politični krogi pričakujejo ! povratka ministrov. Danes se vrnejo mi-! nistri: Miša Trifunovič, Velja Vukiče-; vič, dr. Stojadinovič in minister za šu-| me in rude dr. Nikič. Vlada mera rešiti mnogo važnih poli- tičnih in resornih vprašanj. Poljedelski minister Krsta Miletič je sinoči prispel v Beograd. Danes prispe tudi minister /a javna dela Uzunovič, tako da se bo v Beogradu nahajalo okrog 10 ministrov. Ako bo potrebni kvorum na razpolago, pričakujejo politični krogi, da se sestane še danes ministrski svet, ki bo razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih. Triumfalen sprejem kralleve dvojice v Dubrovniku KRALJEVO POTOVANJE PO DALMACIJI SE PREDČASNO PREKINE. Dubrovnik, 28. septembra. Predsinoč-njim je bila na čast visokim gostom prirejena beneška noč. Pred ladjo je bil postavljen kordon vojske. Vj. Vel. kralj je izrazil željo, da se kordon razpusti. Ljudstvo je vse veselo hitelo k ladji ter pozdravljalo kralja in kraljico. Včeraj ob 10.30 je odplula ladja »Karadjordje« iz zaliva. Pri odhodu kraljevske dvojice je narod priredil kralju navdušene ovacije. Okoli poldne je prispel parnik z visokimi gosti v Dubrovnik, ki je priredil veličasten sprejem. Kraljev prihod so oznanjali topovski streli. Nad mestom je krožilo 10 hidroplanov. Popoldne je kraljevska dvojica poselila v motornem čolnu izvir dubrovniške Reke in ostale znamenitosti dubrovniške okolice. Kraljevska dvojica je obiskala muzej in selo Metro vič. Seljaki so klicali kralju: >Živio dobri hrvatski kralj!« Sinoči ob 20.30 se je vršil v hotelu Imperial banket. Kralj se ga je udeležil v. generalski uniformi. Nj. Vel. kralj je imel zdravico, v kateri je nazdravljal dubrovniški slavi. Odgovoril mu je advokat Mihajlo Krvaste. Ob 22.30 se je kraljevska dvojica vrnila na parnik, ki je odplul malo dalje k pečinam, kjer je prenočil. Kraljevska dvojica je bila zelo vesela nad veličastnim sprejemom. Iz Dubrovnika potujejo visoki gosti na Hvar in v Split, nakar se vrnejo naravnost v Beograd preko Zagreba. Nagli povratek kraljevske dvojice je baje v zvezi z zunanjimi dogodki, posebno z dogodki v Albaniji. Otvoritev novinarskega kongresa. i Skoplje, 28. septembra. Včeraj ob 10. dopoldne je bil otvorjen novinarski kongres. Otvoritvi so prisostvovali komandant 3. armije, veliki župan, upravnik mesta in predsednik občine. Otvoritveni govor je imel predsednik Kovačič o historijski in kulturni preteklosti m o veliki prihodnjosti novinarstva. Nj. Vel. kralju je bila poslana sledeča brzojavka: »S. N. U., ki zboruje na kongresu v Skoplju, v mestu naše najslavnejše historije in kulture, iskreno pozdravlja N j. Veličanstva kralja in kraljico. Živio ves kraljevski dom!« Nato je bila poslana pozdravna brzojavka češkoslovaškemu in rumunskemu 1 ODNOSA JI Z MADŽARSKO SE BOLJŠAJO. Ženeva, 28. septembra. Dopisniku madžarskega lista »Pesti Naplo« je izjavil zunanji minister dr. Ninčič o odno-• šajih z Madžarsko sledeče: »Mislim, da j se stalno zboljšujejo odnošaji med Ma-j džarsko in Malo antanto. Nezaupanje na j obeh straneh gineva od leta do leta in v enaki meri se poglabljajo odnošaji med našo kraljevino in Madžarsko. '1 a razvoj je za nas uspešen in ugoden. Mislim, da bi vsakdo škodoval svoji zemlji, ako ne bi pospeševal tega razvoja. Kljub nasprotnim interesom, ki obstoje še danes, nisem mogel ugotoviti, ako obstoji sovraštvo med srbsko-hrvatskim in madžarskim narodom.« besede, seveda ni govora o tem, da bi podjetniki že v kratkem priznali delavcem udeležbo na čistem dobičku. Toda nekoč se bo moralo to zgoditi tudi pri nas, ker vsled tega principa je drugod produkcija večja in boljša in že s konkurenčnih ozirov bomo morali sprejeti tudi pri nas princip, ki je dvignil Ameriko. In čim preje se zgodi to, tem bolje bo za nas vse in zato naj bi bil predlog gorenjskega kmeta upoštevan. i novinarskemu udruženju. Prečitane so i bile pozdravne brzojavke. Kongres je pozdravil v imenu Češkoslovaške vlade češki konzul. Nato so prešli na prvo točko dnevnega reda: volitve posameznih sekcij za obdelavo raznih tem. Popoldne se je seja nadaljevala. Prečitano je bilo poročilo o delu centralne uprave J. N. U. v preteklem letu. Zatem se je razvila živahna diskusija in razgovori o novinarskem klubu in njegovi upravi. Seja je bila zato proglašena za tajno. Po daljši de-bati je bila seja zaključena in se nadaljuje daues ob 9. dopoldne. Občinske volitve v Karlovcih. ZMAGA HSS. — TEPENI ZA.TEDNI-CAHJI. Beograd, 28. septembra. Včeraj so se vršile v Karlovcih občinske volitve. Agitacija je bila živahna. Zajedničarji so pričakovali boljših uspehov. Volitve so izpadle sledeče: HSS je dobila 15 mandatov, Zajednica 4, SDS 3, radikali 2, : Davidovič 2, komunisti 2, socijalisti 1. Posebno je presenetil Davidovič, o ka-: terem so trdili, da nima niti -toliko pristašev, da bi podpisali kandidatno listo. PONESREČENA INTRIGA NASPROTNIKOV SPORAZUMA. Beograd, 28. septembra. Današnja j »Pravda« piše, da so izjavo St. Radiča dopisniku nekega dunajskega lista skušali nasprotniki sporazuma izkoristiti v posebne svrhe, kar se pa ni posrečilo. V Beogradu ni bilo nobenih važnih političnih dogodkov. Vsi napeto pričakujejo povratka ministrov. OTVORITEV REDNEGA PROMETA NA PROGI PANCEVO-BUDIMPEŠTA. Segedin, 28. septembra. Po sporazumu med našo državo in Madžarsko se otvori dne 15. oktobra promet med Budimpešto in Pančevom preko Segedina, .Vel. Beč-kereka in Vel. Kikinde. Skozi Jugoslavijo bedo vozili v tej smeri meš. vlaki. Madžarska bo sprejemala v svoje tovorne brzovlake tudi živino, ki se izvaža v Avstrijo. IZ ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Beograd, 28. septembra. Včeraj sta posetila pomočnika zunanjega ministra g. Markoviča francoski poslanik Renard in češkoslovaški poslanik šeba. Renard je kcnferiral o vzrokih odloka ministra : socialne politike, da se nekateri uradniki francosko-srbske banke premeste iz naše države. Razgovor posl. šebe z g. Markovičem je bil čisto diplomatičnega značaja. SIJAJEN GOVOR ST. RADIČA 0 MA-CEDONIJI. Beagrkd, 28. septembra. Stjepan Radič je imel v Ženevi sijajen govor. Zlasti zanimiv je oni del, njegovega govora, ki se tiče Makedonije. V političnih krogih je izzval ta govor veliko zanimanje. Krožilo je nekoliko verzij; po stenografskih zapiskih je St. Radič o Makedoncih rekel, da so naša beda. Šef presbiroja je dal nekoliko popravkov, da je St. Radič dejal: So, ki pravijo o Makedoncih, da se niso opredelili. Brez dvoma pa so oni naši naravni bratje po krvi, jeziku in tradicijah, predvsem pa po trpljenju. Makedonci imajo vse pravice, je dejal St. Radič. 2 njimi se postopa kakor z brati. ANTISEMITSKO GIBANJE V ZAGREBU. Beograd, 28. septembra. Društvo »Va-tra« je sklicalo včeraj v Zagrebu antisemitsko. skupščino. Policija je zborovanje prepovedala. Manifestatnti so se mirno razšli. CICERIN V VARŠAVI Varšava, 28. septembra. Poljski tisk pripisuje posetu Cičerina velik pomeji. Cičerin ostane v Varžavi do četrtka in bo stanoval v varšavskem sovjetskem poslaništvu. • UVODNA POGAJANJA ZA ARBITRAŽNO POGODBO MED NEMČIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Praga, 28. septembra. »Tribuna« poroča, da je češkoslovaški poslanik dr. Krof-ta posetil ministra dr. Stresemanna in se ž njim razgovarjal o arbitražni pogodbi. Dr. Stresemann je izjavil, da se bo kmalu sestal z dr. Benešom v Ženevi. POGAJANJA MED FRANCIJO IN AMERIKO POTEKAJO UGODNO. London, 18. septembra Reuterjev urad poroča o velikem napredku wa-shingtonske konference. Amerika upa na spremenljivost francoskih zahtev. Državni sekretar Kelogg misli, da eventualne težave niso nepremagljive. PRED NOVO ŠPANSKO AKCIJO PRI ALHUTSEMAS. | Pariš, 28. septembra. Iz Madrida poročajo, da se je Primo de Rivera z nekoliko oficirji španskega generalhega štaba vkrcal v Suensi, odkoder namerava odpluti v alhusematske vode. Njemu ,se bodo pridružili tudi italijanski in angleški vojni ataše ter 3 francoski oficirji. R0i NSKI DEMANTI. Bukarešta, A septembra. »Vitoruk demantira vs esti o kaki zvezi med Madjarsko in .iomunijo, ki bi bila naperjena proti Rudiji. Problem našega delavstva. Splošne socijalno-gospodarske razmere v bivši Avstriji so bile precej drugačne kakor pa so v današnji Jugoslaviji. V Avstriji se je komaj 48% prebivalstva bavilo s poljedelstvom, a 52% z obrtnijo, industrijo, trgovino in svobodnimi poklici. V Jugoslaviji pa živi gotovo do 80% prebivalstva od poljedelstva. Zato je bilo v Avstriji delavstvo samo pomembnejši socijalni in politični faktor kakor pa more biti v današnji naši izrazito agrarni državi. Predpogoji za moderni so-cijalisflčni delavski pokret so bili v bivši Avstriji ugodnejši in bistveno drugačni kakor pa so danes pri nas. Pred vojno je delavski pokret pri nas in skoro po vsej srednji in zapadni Evropi temeljil na ideologiji in miselnosti, h kateri so največ prispevali Nemci kot najmočnejša skupina socijalističnega delavskega pokreta. Ta ideologija, ki se je med ljudstvom izražala navadno z močnimi političnimi in so-cijalnimi gesli, je bila liudo dogmatična in prav dostikrat nasprotujoča delu in hotenju v praktičnem vsakodnevnem življenju. Za-drugarji, strokovničarji in podobni praktični ljudje so se morali skoro neprestano boriti s političnimi socijalno-gospodarski mi dogmami lastne stranke. Le polagoma in s težavo se je uveljavljal nek praktični socijalni re-iorinizem, ki je končno s svojo praktično miselnostjo bclj in bolj upiival tudi na poli-tične sklepe delavskega pokreta. Vojna in njene posledice so to notranje nasprotje silno poglobile, V Rusiji so zmagali boljševiki, smrtni sovražniki vsakega reforntizma. Odtod se je začela ofenziva čistega komunizma na zapad. V Nemčiji, v j Angliji, v Italiji, na Francoskem, a tudi pri ; nas se je razvnel boj med pripadniki komunizma in pripadniki socijalnih reform. Ta boj je trajal z nezmanjšano silo vse do danes. Ponekod se vrši še vedno ljuto. toda danes že lahko pregledamo rezultatu. te prve uničevalne bitke. Tam, kjer je bil soei-jalističen pokret že pred vojno dobro organiziran in je tudi dejansko temeljil na socijalnih in gospodarskih prilikah dežele, v okviru katere je razvijal svojo delavnost, boljševiki ruskega' vzora nimajo zaznamovati vspebov. Tam pa, kjer je mednarodni socijalistični pokret bil gospodarsko in idejno navezan na enak pokret drugega naroda, ki je izpadel iz, novih državnih tvorb ter tudi idejno in miselno ni bil v zadostnem skladu z domačo, prirodno socijnlno-prole-tarsko skupino prebivalstva — je boj med komunisti in socijalnimi reformisti uničil še to, kar je bilo poprej zgrajenega in dovršenega. Tako se je zgodilo na priliko pri nas. Ta boj je najpoprej skoro čisto uničil ali pa temeljito spremenil predvojno občno so-cijalistično ideologijo. Danes jih je več, ki se po svojem jedru močno razlikujejo, tako tla je tu vsako kompromisarenje odveč. Zadnji zbor največje nemške delavske stranke, socijalne ‘demokracije, v Heidelbergu — ■»Narodni Dnevnik je že objavil novi njen program — je krenil močno na desno. Ta stranka se je oprijela odkrito in naravnost soeijalnega reformizma in se izrekla za praktično sodelovanje na vseh poljih da- našnje meščanske družbe. Postala je soci-jalno - evolucijska stranka delavskega sloja ter je vrgla nekdanje revolucijske dogme med staro saro. Z ruskimi boljševiki jo veže le še popolnoma materijalistično gledanje na svet, kar pa še dolgo dolgo ne zadošča za pomirjenje med obema ideologijama. Na Angleškem se je vsidrala med delavstvom »Angleška delavska stranka«. Tudi ta je doslej zmagovito odbijala rusko ofenzivo. Kakor današnja nemška socijalna demokracija. je tudi angleška delavska stranka izrazito reformistična, toda njena ideologija se od nemške razlikuje po socijalno-eličnih, recimo krščanskih pogledih na svet in ljudi. Na Francoskem so imeli boljševiki še največ izgleda na uspeh, toda tam so že na umiku in so pri zadnji svoji nadi: maroški vojni, v kateri pričakujejo francosko-španskega vojaškega poraza. V Italiji je borba med boljševiki in socijalnimi reformisti prinesla vseobči kaos v delavskem pokretu in zmago fašizma. Tudi na Češkem boljševiki nimajo izgleda na večje uspehe in bodo pri p red stoječ ih državnih volitvah najbrže nazadovali. V zapadni in srednji Evropi se je komunizem pokazal nezmožnega ustvariti' večje in kompaktnejše socijalno gibanje. Danes se vrača skoro povsod nazaj v svoje bisivo: podzemlje; tam bo čakal ugodnejših prilik novih mednarodnih polomov, ki jih predvideva marksizem. Tako je tudi pri nas. Kaj hoče pri nas storiti delavstvo v tem položaju? Do odločilne politične moči v agrarni državi priti je nemogoče. V moderno zgrajenih agrarnih državah je nosilec socijalno - gospodarskega pokreta predvsem kmečko, to je podeželsko ljudstvo. To ljudstvo ima in imeti mora le kmečko ideologijo. to je takšno, ki ima svoj izvor v tistem gospodarskem delu. od katerega živi. To ni miselnost velemesta in njegovega življenja, temveč miselnost vasi s krščanskim gledanjem na svet in primitivnimi atributi Moz.e-sove kmečke demokracije. Našemu obrtnemu in industrijskemu delavstvu v danih prilikah ne preostaja drugega, kakor da se pridruži temu kmečko-delavskemu pekrefu, ki bi ga znatno ojačalo, a sebi'' zagotovilo tisti socijalni in politični upliv, ki mu gre vsled prevažnih socijalnih funkcij njegovega dela. Vsaka dimgačna akcija obrtniškega in industrijskega delavstvo mora vsled zaprek, ki so podane in katere ni mogoče odstranili z nobeno rečjo, ostati brezvspešna. Smisel delavstva za svoje praktične vsakdanje potrebe, za napredek od stopnje do stopnje — že zaradi tega, ker so današnje socijalne prilike tako žalostne — kaže delavstvu pot P°* sKusai; — 1 oliko v opozorilo amaterjem se bližamo časom, ko bomo iahko sprejemali ciste glasove. A q Zagrebško pismo. Pravkar se vrše v Medjimurju občinske volitve in rezultati so za samostojne demokrate, kakor za hrvatsko pučko stranko naravnost katastrofalni. Eni in drugi niso priborili niti 2 odstotka odborniških sedežev, dočim je HSS odnesla doslej že 140 mandatov. Tisti, ki so zidali na »razočaranje« hr-vatskega Seljaka, že uvidevajo svojo zmoto. Politika sporazuma je našla v hrvatskih vaseh — kljub strastnim hujskarijam združenih nasprotnikov in deloma priznani neod-. ločnosti vlade v vprašanju moralnih reparacij — tako simpatičen odmev, da se za na-’ daljno usodo zapečetega kurza res ni treba bati. i Te volitve pa imajo še drug pomen. Kakor znano, je slonela vsa politična moč samostojnih demokratov na občinskih komisarija-■ lih, žandarmeriji, skratka na batinah in grožnjah. Te metode so rodile novo politično terminologijo in na Hrvatskem je ni besede, ki . bi bita tako karakteristična, kakor je označ-i ba »balinaš«; val »batinaštva«, kakor se je i izrazil Stjepan Radič o priliki proslave tisočletnice na balkonu Seljačkega doma, je pričel padati, in te občinske volitve bodo kot nekak preludij k eventualnim skupščinskim volitvam zabrisale žalostne sledove iz Zagreba diktirane komisarske nadutosti. Hrvatski seljak že uvideva, da se krivice popravljajo, vendar ni tako nestrpen, da ne bi mogel dočakati dneva, ko mu bo prava narodna poLi-tika dala popolno zadoščenje. Zmotili so se. kakor vidimo, tudi tisti, ki so špekulirali na nestrpnost seljaštva, ki hoče pri tej priliki pokazati, da se ne da zavesti v rušenje discipline. In med seljaki prevladuje zdravo prepričanje, da je treba stati v sklenjenih vrstah, ker je to edino in najboljše jamstvo aa politične uspehe hrvatskega kmetskega ljudstva. Polomu samostojnih demokratov, ki upajo zadržati svoje sanse še kvečjemu v Liki, se ni čuditi, ker je bila njihova politika bazirana na sili. Pribičevičeva stranka je bila žalosten ostanek madžarske prakse, saj je smatrala sel jaka za inferiorno bitje, ki ima na dan volitev glasovati za vladno stranko in — molčati. Odtod njihovo krčevito oklepanje oblasti, tisti sadizem, s katerim so uživali v strahovanju »seljačke mar ve-. Če je samostojna demokratska stranka izšla iz medjimurskih občinskih volitev poražena, je to povsem razumljivo in Je tudi v — redu. Zanimiv in za slovenske čitaf-elje v marsičem poučen pa je poraz Hrvatske pučke stranke, instrumenta, s katerim je hotel g. dr. Korošec leta 1919. po časovnih etapah osvojiti hrvatska tla. Pučka stranka je dobila isto šlevilo mandatov kakor SDS. Člo- Dunajsko pismo. SEJEM IZNAJDITELJEV. — IZPOPOLNJEN BROADCASTING. Na Dunaju 24. sept. 1925. Ta mesec imamo v Postgasse št. 7 sejem iznajditeljev (Ertindermesse). Ogledal sem si ga. — Kakih velikih iznajdb bi tu zaman t iskal, ali drobiža je vse polno in iznajdi te- . lji so po večini docela priprosti rokodelci, ki so često desetletja tuhtali, kako bi to ali , ono pripravo, orodje itd. izpopolnili ali iz- 1 našli kaj novega za vsakdanje potrebe. Pri raznih iznajdbah se človek malce namuzne in — gre dalje. Marsikaj je vredno, da bi našlo pot v praktično življenje. Tako n. pr. sem videl praktično ključavnico za — obešanje sukenj v javnih lokalih, kjer tatovi pridno kradejo. Tudi meni je bii pred nosom v kavami Beethoven ukraden kožuh iz dobrih predvojnih časov, kakoršnega ne bom imel menda nikoli več! Ako bi bil tedaj imel to ključavnico »Ibicus« (iznajditelj Alois Sengseis, Dunaj XIII., Wittegasse 10), bi imel svojo lepo zimsko suknjo še danes. — Pri suknji moraš imeti za obešanje bodisi kovinsko verižico ali znani mehaniški železni gumb; tam pripneš ključavnico, obeseš gornji konec na obešalo, stisneš jo 'in potegneš mal ključek ven. Suknje ni več mogoče sneti, ako nimaš ključka. Zanijniv je docela priprost svinčnik na mine, 'Muta« se imenuje. Stvarca je podobna mnogim drugim svinčnikom te vrste, toda s to razliko, da se grafitna mina ne kleče, marveč je prav trdno vklenjena v lesu; mal gumbič sredi drialca potiska mino po poirebi ven ali se zopet skrije, ko svinčnika ne rabiš. (Iznajditelj: Franz Ta-jovsky, Wien I., Elisabethstrasse 9. On je na-čelstveni član Avstr, zveze iznajditeljev.) »Rebalb je aparatek, ki začne takoj ^zvoniti, ako v stanovanju plinove cevi puščajo. Zadošča najmanjša količina plina v zraku, — Veliko nesreč se lahko prepreči! (Ing. Ferd. Prokoch, W. XVI., Wattg. 11.) »Himi« je izveste« smetiščničar v hiši; izključuje sleherno prašenje v hiši in pri izpraznjevanju v mestne posode za smeti. Karl Prowaznik, W. XIV., Feldberg. 36 je razstavil čedno omaro, ki jo imaš čez. dan v sobi, ponoči pa jo odpreš in v hipu imaš posteljo za dve osebi in celo — dve nočni mizici poleg. Za majhna stanovanja jako pripravno 1 »Gallyon« prežene vsake vrste mrčesov z dreves, cvetlic, zelenjave. (L. Griindl & Co, W. XIII., Laingerstr. 166.) Prav praktična je naprava v varstvo človeka pri krožnih žagah za les, drva. Kakor hitro začne žaga teči, je tudi ta naprava že onemogočila, da pridejo kake roke v dotiko z žago. (Joh. Reixenartner, W. XIII., Lin- zerstrasse. 272.) »Rado« je angelj varuh hišnih vrat, ki napravi strašen kraval, ako hoče kdo vdreti v stanovanje. Obenem je za redne obiske običajen glasnik. (Karl Adatnek, W. XIV., Kanerhof 105.) »Carbustor« ti zažiga oglje ali koks v peči. Nezgorljivo tvorino (menda azbest) v posodici z daljšim ročem namočiš s petrolejem, bencinom ali oljem, in vanj namečeš oglja. Ko dobro gori, potegneš »Carbustor« iz peči in oglje gori lepo dalje. (Pongracz & Co., W. X, Schleiergasse 17). — Isti je iznašel tudi nov pepelnik za kadilee. Vržeš goreč ostanek v pepelnik, a dim se ne prikaže iz njega. Konec pade vedno celo na kraj dna; obrobek luknjo je podaljšan za par centimetrov in tako m duši nadaljno tlenje. »Frigo« je pečatnik, ki ne potrebuje ognja in pečatnega voska. Že tako pripravljene oblate na mrzlo in suho tako pritisne na pismo, paket itd., da drži bolje nego po današnjem načinu. (WilheJm Guiard & Cc., VIL, Schottenfeldg. 65.) Zanimiv je žepni nož, ki ima poleg vseh možnih običajnih rezil tudi praveato pištoleo, ki pa naredi s slepo patrono močan strel, kakor bi šlo »zares«. (Otto Neugebauer, VIL, Stuckg. 5.) Tomas Čsavifs, W. XV., Gallgasse 26, je iznašel izvrstno rezilo za steklo. Pred tako-zvanim dijamantom namaže vrvica steklo s petrolejem, na' to pa reže tako globoko, da gladko odlomiš tudi najdebelejše običajno steklo. In tako bi lahko nadaljeval z naštevanjem takih drobnih iznajdb, — pa nočem utruditi svojih čitateljev. * Tovarna »Broadcasting« (Wien V., Hrau-hausg. 6) me je iznenadila na jesenskem vzorčnem sejmu prav — neprijetno. Neprijetno zategadel, ker bi bil imel, ako bi malce počakal, svoj trocevkasti radio-aparat (ki ga čitatelji poznajo), jako lepo izpopolnjen. Na mesto mojega R R 3 izdeluje zdaj aparat N R 3, pri katerem so: lampice čez polovico skrite v globinah, samoindnkcije (špule) pa so sploh že za vse potrebe notri v aparatu. Ni jih treba menjati za razne valovne dolžine, kakor je to običajno pri aparatih od 4 cevk dalje. Za uglašenje aparata, t. j. za iskanje pošiljalnih postaj so trije kondenzatorji, mesto dveh, da moreš toliko bolje izločiti domačo postajo. Ta namreč na- vek bi mislil da je Hrvatska pučka stranka ali kratko HPb predestiniraoa, da radi s v o-jega nateega avtonomizma in konsekvent-nega priznavanja monarhistične državne oblike prevzame Radičevo dedščino v tistih krajih, kjer je zaupanje v kmetskega voditelja eventualno »uzdrmano;. Ali temu ni tako kljub strahoviti blamaži radičevskih disidentov in impotentne Hrvatske zajednice. Neuspeh HPS je sad njene notranje slabosti. Nekaj časa so .še veljale ljubljanske simpatije hrvatski »posestrimii, pozneje so pa videli, da »s Hrvati ni nič... Kapiolska politika je vseskozi sterilna. Deloma zato, ker v visokem kleru nima potrebne znslombe, pa tudi pasivnost podeželskih župnikov in kaplanov, ki so večinoma porazdeljeni po obstoječa političnih strankah, je mnogo doprinesla k neuspehu, ki ga mora beležiti sicer nadarjeni politik g. dr. šimrak. HPS še samo vegetira. Nedavni sestanek njenih zaupnikov v Vinkovcih je bil le odmev treh, štirih omizij in ni izzval v političnih krogih napovedane pozornosti. Hrvatsko kmelsko ljudstvo se je s klerikalizmom temeljito skregalo in vabi duhovščino h kooperaciji, dočim odklanja vsako svečeniško vodstvo v vprašanju dnevne politike. Občinske volitve v Medjimurju so merilo, nekak termometer, s katerim že lahko merimo razpoloženje hrvatskega kmetskega ljudstva. To je važno zlasti za slovensko politiko, ki mora računati z dejstvi in se ne sme razblinjati v ugibanjih. Zdi se, da mladini in klerikalci povsem napačno tolmačijo hrvatska znamenja. Kdor pričakuje, da bo hrvatsko kmetsko ljudstvo spregledalo svojo »zmoto«, se bridko moti. Na Hrvatskem je danes samo ena popularna narodna politika, to je politika Hrvatske seljačke stranke. Vsi znaki govore za to. da HSS za dolgo dobo ne pride iz vladne kombinacije, kajti volilni uspehi na deželi njene pozicije v vladi le ojačujejo. Gonja Svetozarja Pribičeviča je brez, pomena, saj se ji upirajo že celo radikali, senilna Hrvatska zajednica s peščico radičevskih mal-kontentov pa je tako onemogla v svojih naskokih na ljudsko trdnjavo, da ne bo skalila mirne vode hrvatske narodne politike. To si naj zapomnijo v Ljubljani vsi, ki pričakuje,jo čudeže pestrega društva, v katerem se nahajajo Trumbic, Lorkovič, dr. Buč, Uroič, J a pa tič in končno Se dr. čširarak. Neuspeh jih čaka z vso gotovostjo. Le tisti, ki psihe hrvatskega kmeta in njegove mlade volilne pravice ne pozna, more pričakovali poloma politike, ki jo je v sporazumu z radikali in-avgurirala Hrvatska seljačlca stranka. Illyrieus Vi at or. Politične vesti. = Nemški program za ministrska konferenco obsega v glavnem štiri točke. 1. Skle-uitfev /apafinega pakta Smatra se, da tu ne bo nobenih težav, ker zadovoljuje tozadeven načrt juristov tako Nemce ko zapadne velesile. To tem bolj, ker sloni načrt na recipro-citeti in bi Anglija jamčila nedotakljivost mej tako Franciji ko tudi Nemčiji. Pakt določa tudi odpovedno možnost. 2. Vstop Nemčije v Zvezo narodov. Tu bodo nastale najbrže precejšnje teikoče. Treba je urediti vprašunje j vojne krivde in zediniti se glede inlerpreta-; cije čl. IG. Zveze narodov. Mogoče je, da bo 1 vsled dolgotrajnih pogajanj o teh točkah razprava o vzhodnem arbitražnem dogovoru odložena na poznejšo konferenco. 3. Politične posledice garancijskega pakta. Tu treba v prvi vrsti rešiti vprašanje skrajšanja okupacijske dobe v Porenju in glasovanja v Saarski kotlini. Tudi evakuaeijo kolnske cone bi bilo pospešiti. Končno žele Nemci, da se revidirajo zadnje zahteve zaveznikov glede razorožitve. 4. Vzhodni arbitražni dogovori, ki so manj aktualni, ker je dosedaj edino Češkoslovaška izrazila tozadevno željo. — Mussolini s« ministrske konlerence no udeleži. S tem bo delo konference znatno olajšano, ker je hotel Mussolini razgrniti vprašanje zasiguranja italijanske posesti na Bren-neru. Na tozadevno vprašanje v Berlinu pa je dobil Mussolini odgovor, da se Nemčija v tej stvari ne more izjaviti, ker ne meji na Italijo in na Brenner. Tudi o priključitvi Avstrije k Nemčiji še berlinska vlada ni hotela izjaviti. — Angleške nevolje i Društvom narodov. Kakor znano, je angleški kolonijalni minister Amery s svojim nastopom v Ženevi v vprašanju Mosula zelo razburil angleške opozicijske duhove, ker je njegov govor pred svetom Društva narodov izzval turško borbenost na vsej črti. Zanimivo je, kako sodijo o vlogi Društva narodov po znanem »pravo-reku« razni angleški listi. »Daily Telegraph« sluti v ozadju Turčije vpliv Moskve. Intrige petrolejskih interesentov, da so igrale v Ženevi veliko vlogo. Anglija je Ameriki, Italiji in Franciji obljubila dalekosežno udeležbo pri eksploataciji mosulskih vrelcev, toda zdi se — piše >D. T.« — da je borba za akcijske deleže nekim vladam dala povod za jačenje turške hrbtenice. — »Times« ponavljajo svojo obtožbo proti »impotentni« ženevski instituciji in sklepajo: »Ni sedaj prvikrat, da skuša Društvo narodov odgovornost, ki bi jo moralo prevzeti nase, zvaliti na druge. Svetovni aeropag ne bo užival glaau o hrabrosti, ki mu je ravno tako potreben, kakor glas o nepristranosti in znanja, kadarkoli je v vprašanju njegova jurisdikeija ali kompetenca pri razsodbi v zelo težkih vprašanjih.« — i (»Timesc bi storila prav, če bi preiskala krivdo Anglije, da je Društvo narodov tako, kakor ga slikajo na Themzi.) — Pretipredlogi Amerike Caillaus-u. Državni podtajnik Mellon je izročil Caillaux-u ameriške protipredloge glede odplačevanja francoskih dolgov. Francija naj bi letno odplačevala 125 milijonov dolarjev. Za pn» dobo bi Amerikanci nekoliko popustili. V ostalem se pr-edlogi Amerike zelo krijejo s francoskimi. Splošno se misli, da bo Amerika še nekoliko popustila. Mellon je izdelal svoje predloge v soglasju s Coolidgejem. = Komunistična nevarnost na Madžarskem. Ruski komunisti so storili Horlhyju veliko uslugo. Poslali so na Madžarsko ljudskega komisarja Matijo Rakosija in sedaj ima Horthy priliko, da kriči v svet o komunistični nevarnosti in da v zvezi s tem prične preganjati madžarske socialiste. Da bi stvar še bolj držala, pišejo madžarski listi, da -je bil istočasno poslan na Dunaj Bela Kun in vzdržujejo to vest, čeprav dunajska policija njen* resničnost odločno zanika. — Po Madžarskem se sedaj pridno vrše aretacije in pričakovati je. da se bodo madžarskih vesti-o komunistični nevarnosti poslužili tudi Rumuni in utrdili svoje reakcionarne manire. Tako pomagajo ruski boljševiki s svojimi nespametnimi hujskarijnmi reakcionarjem. = Snojdn osvojen* od Francozov. Pod poveljstvom generala Gamelina so francoske čete po hudem boju premagale pred mestom Suejda Druze. 48 dni od D ruto v obkoljena trdnjava je bila s tem osvobojena. Izgube DrU7,ov so bile zelo težke in se smatra, da je s to bitko vstaja Druzov likvidirana. Francoske čete so bile v veliki premoči in niso imele skoraj nobenih izgub. V bitki proti Druzom so uporabili Francozi 43 tankov in 30 oklopnih avtomobilov ter 140 letal. = Apel sultana Druzov na Zvezo narodov. Po porazu Druzov je poslal sultan Druzov na Zvezo narodov posebno spomenico, v kateri zahteva, da intervenira Zveza narodov v korist Druzov. Sirija ni francoska kolonija m zato tudi ne gre, da bi ostala Zveza narodov pasivua, ko je vendar ona podelila 1‘ranciji mandat, da upravlja Sirijo. APpl Druzov seveda ne bo zalegel, kei pi i Zvezi narodov so velesile odločilne- x = Španski !*««■»* T MarokH. Španske čele so pod vodstvom generalov Sarro in Perau pričele pohod na Ajdir. Cele generala Sarr* ao napredovale, dočim so se morale čete generala Pereza vsled protiofenzive Rifanov umakniti. Spanci so imeli 9d0 mrtvih, ozir*, ma ranjenih. = Dve španski bojni ladji postali nerabni. Po poročilu angleškega dopisnega urada sta bili obe moderni španski bojni ladji Alfons XIII. in »Ja im a« od bomb zadeti ter »ta za boj uerabni. Dnevne vesti. DESETI OKTOBER Skoraj bo petletnica izgubljenega plebiscita. Vsled priključitvenega gibanja v Avstriji in Nemčiji ima letošnji 10. oktober poseben i>omen, ker je jasno, da sledi nujno priključitvi Avstrije k Nemčiji razgrnitev koroškega vprašanja. Zato je prav, če se letošnji obletnici koroškega plebiscita posveča posebna pažnja in Se se hoče na ta dan obnoviti propagand i z:i Koroško. V tem vprašanju je še zlasti treba Ubiti apatijo ljudstva. Toda še bolj nujno je, da bomo ob petletnici plebiscita šli v se ter resno in brez sentimentalnih fantazij prevdarili koroško vprašanje. Je to velevažno politično vprašanje, ki sega globoko v zunanjo politiko in ki ga vsled tega ni mogoče brez šHfede razpravljati javno v vseh njegovih delih. Tudi se ne^ sme pozabiti, da ni nobeno nacionalno vprašanje samo sebi namen, temveč da ima vsako le relativno važnost z ozirom na celoten položaj naroda. V tem oziru opozarjamo na jutrajšnji članek našega dunajskega dopisnika g. A. G., 3ti presoja koroško vprašanje s čisto novega, pa pravilnega stališča. Mislimo, da se ne bi mogli petletnice koroškega plebiscita spominjati lepše, kakor z ustanovitvijo Narodnega sveta. Bilo bi to pozitivno dejanje, s katerim bi bil dosežen prvi pogoj za uspešno rešitev coroskega vprašanja: enotnost naroda. Temu prvemu uspehu pa bi sledil drugi za petami in ta bi bil v tem, da bi bilo tudi naše delo za rešitev koroškega vprašanja enotno. Iskreno želimo, da bi bil naš nasvet vpo-Stevan. — Na naslov poštnega ravnateljska. Stalno •dobivamo pritožbe, da se naš list neredno, oziroma kasno dostavlja. Dasi je naš list pre-;e na pošti ko neki drug List, ga dobe naši naročniki pozneje. Upamo, da bo teh par vrstic pomagalo in da bo poštno ravnaieljstvo napravilo red. — »Napreju« svetujemo, da bolj pazno čita aas list, da ne bo po nepotrebnem doživljal V/ojo P°^en}>ko blamaže. Nikdar nismo odobravali nasilja in če smo poročali o ne-jspehu radicevskih disidentov v Sarajevem '*r 0 razbitem shodu, potem move iz te »esti samo »Naprejc skonstruirati trditev, da imo pričeli posnemati Pribičeviceve meto- Mislimo, da nima »Naprej« vzroka bili sa to fabrikacijo ponosen. — Za našega delegata na kongresa met * Parmi je imenovan podpredsednik beograjske občine g. Bobič. — Naš« delegata ia kongres »Rdečega kri-Na mednarodnem kongresu »Rdečega irifaK bosta zastopala našo državo general ir. Čeda Gjorgjevič in vojaški r.dravnik dr. tarko Rubičič. . —t Kora mcteornlogičua po .taia -.o V'/j)0- a»‘ Mostu x Bosni. >L ra/Jni list< £t. 90 r dne 26. septembra prinaša: »Pravila o študijah državnih stipen-iistov v inozemstvu« in »natečaj za državne Štipendiste«. — Promet na progi S»egedin—Vel. Be*ke-rek. Prometno ministrstvo [e odredila, da se z ozirom na to, da je dosežen glede otvoritve progo S7«gedin—Veliki Bečkerek med tta&imi in madžarskimi delegati popolen sporazum — otvori na omenjeui progi promet že v začetku prihodnjega meseca. — Vozne olajšave za bogoslovce. Prometno ministrstvo je priznalo bogoslovcem iste voz-4ol ola^šave’ kakor jih uživajo dijaki srednjih ^vajo glasom nove nared- Tlede vožnje^ .ugodn°S,i — čuvajnice ob ■ metno ministrstvo je odredilo, da^sVfiiv-ii- . ne hišice na vseh železniških prodih virajo, prostor okrog njih oči-tii ogradi *er z?sadr vrtovi, tako da bodo čuvajnice »rogam v okras. — Mednarodna kouteifma za povzdig« "»čnega prometa. Danes se vrši v Parizu o>ednarcdna konferenca za povzdigo zračne-^ prometa. Jugoslavijo zastopa dr. Milorad ^ ^nicki, profesor xagreb5'-'e univerze in Tov nnSle dele^aciie Pri 7i'rp7,i nar0" Rasstavji avionov. Meseca oktobra priredi glavni odbor > Aerokluba v Beogradu JT?,aV° avionov- Razstavljenih bo rV ^ najstnrejših do nain.o-ternejših tipov. Z razstavo bodo združene velike slavnosti. /.a obiskovalce bo dovoljena znizana vožnja po železnici. — čistost na privatnih parnikih je bila 4oslej v mnogih slučajih precej pomanjkljiva. Zato je pohvalo ministrstvo za narodno firavje paroplovni sindikat, da naj skrbi zn to, da bodo njegovi organi vršili v tem oziru kontrolo. Sporazumno s sindikatom bo dajo ministrstvo za narodno zdravje afiširati •i-jEsa, ““jrs* *»*■ par mesecev občutna brezposelnost. Bre? *la je okrog 70 organiziranih brivcev. — Mariborski peki in pobijanje draginj«., ^•akor znano, so uvedene v Mariboru zaiža-®ftseene za kruh. Nekateri peki skušajo namestili dobiček, ki so ga pri tem izsrubUi, ®n ta način, da so »regulirali : težo žemelj. Seveda občinstvo s tem ni zadovoljno. — Meso iz Slovenijo za Maroko. Na zadnji ^ettienj v Mariboru so prignali kmetje izp'd-*»t> veliko živine. Tudi kupcev je bilo Jo-*f»lj, posebno iz Italije in Avstrije. Največ «ivine so pokupili inozemski lastuiki konzervnih lovarn, ki pošiljajo svoje proizvode ■ipnnski in francoski armadi v Maroko. . Klub amaterskih fotografov se usUno- v r’^ni Njegov delokrog bo obsegal vso >lovf>nijo |me| iastMi laboratorij ter bo prrntrrbo^Bi dvojim članom fotografski materija! po čim najnižjih cenah. — Kanalizacija v Sarajevu bo tekom prihodnjega leta gotova. Polovica del bo izvršenih še letos. — Usposobljenostni izpiti za osnovne šol pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 3. novembra t. 1. zjutraj ob osmih. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k uspo-sobljenostnemu izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno »rezkemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. Predsednik. — Društvo kmetijskih strokovnjakov ra Slovenijo je imelo svoj redni letni občni zbor v prvi polovici meseca septembra t. I. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Zbor je bil v primeri osmimi prejšnjimi leti mnogobrojno obiskan; od 148 članov se ga je udeležilo preko 70 tovarišev iz vseh 0 * t ON OBISKUJETA REDMO . \ i'A' i * c I ; »ClMO MATICA : o LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNATOVIČ. delov Slovenije. Zborovanje je vodil društveni predsednik, tovariš Žmavc, deloma podpredsednik, tovariš inž. Zidanšek; prvi je zastopal tudi »Društvo gospodarskih i gumarskih činovnika kraljevine SHS v Osijeku. Razprave so trajale polnih 7 ur; šele ob 9. uri zvečer je bil obsežni dnevni red dojela izčrpan. Poročilo odbora o delovanju društva je bilo čisto stanovskega in stro kovnega značaja, vendar skoz in skoz aktualno in stvarno, storjeni sklepi se izvajajo. Stanovska emancipacija, zaščita in boljše priznanje našega dela, orgauizatorični dvig naših vrst ter stremljenje, da se kmetijska stroka kar najbolj unapredi, to bi bil v glavnih potezah odsev letošnjega, gotovo uspešnega dela naše skupščine. — yj_ soki cilj in namen društva bo mogoče doseči seve !e tedaj, če bo vsak absolvent kmetijske šole, bodisi nižje, srednje ali visoke, v naših vrstah. Za to govore i moralni i materijelni razlogi. Pa tudi prijatelji na- šega stanu so dobrodošli kot podporni čla- ni' Članarina znaša Din 25.— za redne, Din 10.— za podporne in Din 250.— (enkratno) za ustanovne člane. Društvo ima svoj to-časni sedež v Mariboru (srednja vinarska in sadjarska šola). Pristopne prijave (opremljene s potrebnimi osebnimi podatki. — tudi o državljanstvu in narodnosti!) ter članarino sprejema. odbor, ki razpošilja na zahtevo tudi položnice. Spremenjena pravila se bodo mogla dobiti šele po natisku. Tovariši, kj se obračajo na društvo v raznih zadevah m zele odgovora, naj prilagajo vselej porto v znamkah. — Izgredi radi lakote v Perziji. V Teheranu je oplenila razburjena množica radi pomanjkanja kruha parlament. Več članov parlamenta je bilo ranjenih. Poslopje je bilo precej poškodovano. Več važnih dokumentov je bilo uničenih. — Velik političen proces na Poljskem. V kratkem se začne v Varšavi velik političen proces zoper člane nekdanjega tajnega društva poljskih patriotov (P. P. P.). Zaslišanih bo okrog 300 prič, med njimi več generalov, poslancev in senatorjev.. — Ponovna redukcija bančnih uradnikov na Dunaju. Kakor poroča >Vyiener Allge-meine Zeilung se izvede s 1. oktobrom pri vseh dunajskih bankah ponovna redukcija ustužbem-ev. Obenem bo ukinjenih več bai’čni}i filijalk, ki se ne morejo vzdrževati 'z lastnih dohodkov. „ Samomori r Budimpešti se vedno bolj iuiomi. i^a jogo, je biio 983 slučajev, leta leta 18^4 lnlvf 1922' ^ leta 1923' 936- dpkra^i^r-l-“Sšif je piis»lo na 1000 moških samomorov 78 ženskih, dočim jih pride sedaj tl2. Vzrok samomorov je večinoma materielna beda. — Radio-postaje i nemških mestih. Kakor poroča ^Berliner Tageblat . je glasom naj-novejše statistike v Berlinu 370.0()0.radii>-slu-Saleev, v Hamburgu 112.000, v Leipzigu 102 tisoč, v Monakovem pa 86.000. — Iz zdravniške sluibe. Dr, Franc Šoštarič je imenovan za zdravnika pripravnika v državni bolnici v Ljubljani,, dr. Ljubislav Petrovič, pomožni zdravnik pri hig-i jenskem zavodu v Ljubljani je premeščen k stalni bakteriološki postaji .v Celju. — I* finančne službe. Imenovani so: za inšpektorja 1. skupine, II. kategorije ,pri oblastnem inšpektoratu v Ljubljani Fran« Habjan in Martin Kovač; za okrajne upravnike: Ivan Banuc v Brežicah, Miha Aman v Ljubljani, Alojzij Armelini na Jesenicah >n Miroslav Ribanj v Mariboru; za inšpektorja Smar!uUSriieIlLhateg<>riie P°g0reV'' V lian^liB* sluib«. V področju ljub- \nton Sedp*”!? direkc‘i« »o upokojeni: fran(‘ Brinovec, Ivan liirflch,. Alojzij Očko, Josip Loger, Ivan Gros Fran rej? ’ an Lipovšek, Josip Ooapodarič Matevž šeme, Anton šuler, .Josip Krfin. Adolf Zor, Miha Pepevnjak, tJakob Me,lcej peter Kresnik, Aloizij Mkora, Fortunat Kurnik in Peter Zelexnik, vsi uradailri III. kategorije. — Izpit za bonnega senzal* sta položila na ljubljanski borzi Pavel Cvenkel in Albert Knea. To sta bila prva senzaJska izpita na I ljubljanski borzi. — Huda toča v dalmatinskem Primorju Kakor poročajo iz Dubrovnika, je padala te dni na otoku Havru debela toča, ki je povzročila po vinogradih in vrtovih ogromno škodo. V Zrilovu in Njumbordih cenijo škodo, ki jo je povzročila toča tam, na 300.000 dinarjev. — Zažigalna epidemija v Berlinu traja dalje. V petek je izbruhnil zopet v podstrešjih dveh hiš požar, o katerem je ugotovljeno, da je bil podtaknjen. Aretovanih je bilo že več oseb, ki pa so bile zopet izpuščene, ker se je izkazalo, da so nedolžne. Policija je razpisala na izsleditev požigalcev nagrado 10.000 mark. — Velika nesreča med pridigo. Protestanti v Cosenzi (Italija) opravljajo svoje pobožnosti v dvorani neke stare hiše. Te dni •so se vdrla med propovedjo tla in vsi prisotni so padli v globočino. Od 200 oseb je bila ena ubita, 70 pa težje ali lažje ranjenih. — Nesrečni manevri. Ob priliki estonskih vojaških vaj je prišlo te dni do karambola-ze dveh oklopnih vlakov. Pet oseb je bilo ubitih, osem težko ranjenih. Železniška nesreča. Na Bavarskem blizu češkoslovaške meje se je pripetila te dni velika železniška nesreča. Ker je bila kretnica prehitro prestavljena, je skočilo zadnjih pet vozov nekega tovornega vlaka s tira. Pri tem je bil raztrgan neki zavirač na kose. Tudi materijelna škoda je velika. Ko je kretnik, — ki je imel že 30 službenih let za seboj — videl, kaj je zakrivil, se je vrgel pod vlak, ki ga je prerezal na dvoje. — Smrtna nesreča pri sekanju drevesa. V gozdu pri Sudnjem (Bosna) je sekal kmet Malo Jozič veliko smreko. Nenadoma je drevo ppdlo, podrlo kmeta na tla ter mu glavo dobesedno z.mečkalo. — Preprečena katastrofa. Po progi Pariz— Orlean ie nesla te dni skupina delavcev težko tračnico. Nenadoma je pridrvel za njo D-vlak. Ker ni bilo več časa za beg, so vrgli delavci na uk n z delovodje tračnice na tla in legli na trebuhe. Vlak je peljal preko njih, ne da bi bil kdo poškodovan. — C* svinjski pastir ne »na plavati. Nikola Stojanovič je pasel že dalje časa svinje svojega očeta. Navadno jih je gnal v bližino •Save, kjer imajo dosti prostora in trave in tudi do vode ni daleč. Pred par dnevi je gnal mkola svinje zopet na običajno mesto, »ve-čer jih je pa hotel napojiti in okopati. V tem namenu jih je prignal ob 4. popoldne k Savi. Ker je solnee tega dne hudo pripekalo, mu je prišlo nii misel, da bi bilo dobro, če bi se tudi sam kopal. Slekel se je ter poignal svinje v vodo. Ker ni znal plavati se je prijel enostavno za rep ene od svinj. Svinja je drla od strahu proti sredini Save. Deček je ncgubil pričujočnost duha: ter izpustil rep. Ker na bregu ni bilo nikogar, ki bi mu bil mogel pomagati, je kmalu izginil v valovih. iNa bre^u je bil namreč samo njegov mlajfci brat, ki je tekel domov po stariše, ki so prišli seveda prepozno. — Misterijozen umor otroka, *Excetsior« poroča i* Perpignana: Neki kmet iz okolice je šel na polje, otroke, od katerih je bilo najstarejšemu 14 let pa je pustil same doma. Ko se je vrnil, je našel 6-letno hčerko ustreljeno. Baje je ustrelil nenadoma in brez povoda neznan individij skozi okno ter pobegnit. O storilcu ni nobenega sledu. — Sin in sinaha umorila očeta. V vasi sapcih pri Garčinu se je odigrala te dni kr- tr?gedVa' 's'ed neprestanih prepirov *' vih' d n !1Spi?mi Clani j® prišlo pri Luketi-v ivivvr.° .ft posesti, ki je bila izvršena t» arlJcVi .1 °hčinskega redarja. Komaj je nom in’ S-6 Je ra7v'l 111 ed očetom na eni, si-nrenir L-jUJie^,ov°, ž>*n° mi dingi strani hud staree’i i n)e.. ?nttl1 s tem> da sta slednja dva čo Jbita , ,tlea /- udarci z ^»‘^0 in gorja- zu Niša^?Pie*i Ur,,or V Tas’ Gabrovki bli-letno hčerko V n&l,eni hlevu mrtvo 12-poškodbe !„ s111«® Markoviča. Iz cf nnsiln, ^V' "ledi- (1;« i« umrla dekli- * *•» Senzacionalno ugrabljenje. Te dni v inof-Jeupelia,;/-n!lni ehikaški milijonar in športnik Hany Belford v svojo soor^o v avtomobilu na izprehod. šofiral je L^i Sm -T1' Jt\P,ridrpl drU“ avtomobil, v ka-orisiliIf p!« !1 dva nezriana moška, ki sta k ',,'i Z ‘'evolverji v rokah, da i- "akar s*a povabila Belfordovo ^^progo aljudno toda resolutno, da izstopi, . presede v avtomobil v katerem sta se pripeljala ler »e kar najhitreje odpelje, sama pa sta sedla k Fordu ter ga prisilila, da »e je odpeljal žnjima neznano kam. Ker Forda dmgi dan ni bilo domov, je prijavila njegova soproga utvar policiji. Izpovedala je tudi, “J?, j« imel Fant kakor običajno, v suknji vbitih 100.000 dolarjev. Dva dni po ugrab-lienju je bila Foidova soproga telefonično obveščena, da gre za pomoto ter sp Forda z-attieajuii z. neko drugo osebo. Kljub temu t I»a Forda še ni domov. — Mednarodni pustolovec ukradel avtomobil. V neki hiši v Gradcu se je pripravljal te dni neki gospod, da se pelje v svojem avtomobilu na izprehod. Avtomobil je čakal nanj pred hišo. Medtem se je podal šofer v bližnji bufet na vrček piva. Nenadoma se ustavi pred avtomobilom eleganten parček, ki sede v avtomobil ter se odpelje a. največjo braino. Ko je čul šofer brnenje, je prihitel i vrčkom v roki na cesto. Izprva je mislil, da se je odpeljal njegov gospodar, ki mu je danes pač damska dražba ljubša kakor pa njegova. Medtem je stopil njegov gospodar nenadoma iz hiše ter se začudeno oziral na vse strani. To je šoferja tako presenetilo, da mu je padel vrček iz roke. Tekel je, čim najhitreje je mogel, na policijo, ki je odredila nemudoma vse potrebno, da je zastražilo moštvo vse izhode iz mesta. Kmalu nato je bil avtomobil ustavljen in parček se je peljal mesto iz mosta na policijsko prefekturo. Dama se je legitimirala kot Marija Lederer iz Berlina, po poklicu prostitutka. Povedala je, da se je seznanila s svojim prijateljem na Dunaju na cesti. Predstavil.se ji je kot borzijanee ter imel veliko denarja pri sebi. Par dni sta živela skupaj, nato ji je predlagal »borzijanee«, da naj ostane trajno pri njem. Bila je pripravljena, zato ji je kupil elegantno toaleto. Pred kratkim jo je povabil seboj v Gradec, češ da ima tam krasno palačo in avtomobil. Ko sta prišla pred hišo, kjer je stal avtomohil, je dejal, da sta hiša in avtomobil njegova ter jo povabil, da se ž njim odpelje. Z »borzijan-cem« pa ima policija več posla. Našla je pri njem dokumente, glaseče se na 10 različnih j imen, na vseh pa je njegova prava slika. Tu-j di njegovega državljanstva še ni bilo mogo-j če ugotoviti. Na enem dokumentu je Avstri-] jec, na drugem Nemec itd. Zanimivo je, da je živel >borzijanec« dalje čas« tudi v Beogradu, kjer se je izdajal za Jovana Lebla, trgovskega zastopnika iz Dunaja. Priznal je, da je v Beogradu razpečaval ponarejene akcije dunajskih bank. — Rodbinska drama. V Šmarjah pri Ljubljani se je zastrupila delavčeva žena Marija Puš. Med transportom v bolnico je umrle. Vzrok samomora je dejstvo, da so odpeljali njenega moža ▼ zapor. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke. Samo 150 Din (600 K) stane: volneno blago (3 m) za ženski plašč sukno (3 m) za moške obleke double sukno (TX m) za moški suknjič lini velour. 140 cm, čista volna, vse barve Din 120. Ostanki vseh vrst blaga a 10 Din m. A. POTOKAR, Ljubljana, poleg trga, pri Zmajskem mostu. — Aretacija tihotapske rodbine. Te dni so izslediti finančni organi v bližini Sarajeva rodbino, ki se je preživljala s tihotapstvom tobaka. Poslali so v Sarajevo po pomoč, nakar so hišo obkolili ter zaplenili nad 70 kg tobaka in vse priprave za predelavo tobaka, tihotapce pa aretirali in gnali v Sarajevo. — 440 obtožencev se zagovarja te dni pred hamburškim kazenskim senatom, ker so kradli leto dni en masse eksportno blago na železnicah. Tatovi so imeli nad 60 skrivališč. Da jih lažje sodijo, so jih razdelili t na skupine po 15 do 20 oseb. — Kolesarsko in motociklistično društva »S a v ac v Ljubljani vljudno sporoča, da je izžrebano sf. 3978 zadel g. Franc Aniur, strugar, Zg. Kašelj, izžrebano št. 1579 je ae- : del g. Peter Stupar, delavec. Gmajna pri Crnuiah, izžrebano št. 3927 je zadel g. Ante j* Viktor, delavec, Vevče, Obenem se zahvaljn-| jemo vsem poročevalcem ljubljanskih dnev-I nikov, ki so dirki prisostvovali, g. zdravnika j Rajkotu Basin in g. Besedniku, ki je dal \ brezplačno na razpolago avto kakor tudi cenjeni juryji in gg. motociklistom Briceljnut; Šubertii, Sirniku in Kahmu za nadzorovanje [iTOge. Iskrena hvala vsem kolesarjem in kolesarkam, ki so »e udeležili sprevoda e 62 parih. Odbor. - Ljubljana. 1— »Ljubljanski SokoU priredi v svojih čitalniških prostorih v Narodnem domu V soboto dne 10. oktobra ob pol 9. uri zvečer j ob priliki petletnice nesrečnega izida koroškega plebiscita predavanje. Predava najboljši poznavalec Koroških Slovencev brat dr. Josip Oblak. — Članstvo vabimo na to zanimivo predavanje. Zdravo. — Odbor. 1— Informativni sestanek alywlemik«v-ahstineptov se vrši v »Akademskem kolegiju« v Kolodvorski iglici v tofek. 29. t septembra ob 20. uri zvečer V svrho osnovanja akademskega abstinentnega društva »Treznosti« v Ljubljani. Prosim gg. akademike-abstinen-te, da pridejo na imenovani sestanek. — Dr. Fedor Mikič. Dopisi. Trbovlje. — Tajnik podružnice Jugoslovansko Maticev, v Trbovljah, učitelj g. Jože Velkavrh je bil s 1. septembrom t. 1. premeščen iz Trbovelj v Reko nad Laškem. Podružnica mu je minulo soboto, t. j. 19. t. m. priredila poslovilni večer, kjer so vdeležen-ci na inicijativo bivšega tajnika g. Velkavrha in pod utLsora ‘Dr. Dimnikovega govora, katerega jedro je bilo: Ne osebo, ampak stvar, moramo imeti vedno v mislih, kadar gre za (Jugoslovensko Matico« in po tej za na»e bnite onkraj Karavank in Snežnika — nabrani dar »Jugoslovanski Matici« v znesku ji? iČ00--’ ^ater*b ie daroval g. Dr. Dim- nik čez 100 dinarjev. Iskrena hvala vsem! Posnemajte. V modnem salonu M- SEDEJ-STRNAD LJUBLJANA., PreSernova ulica St. 3 so doSle In j e novosti v klobučevinastih (filcasiih) in najmodernejših klobukih. £Vse naslikam, kar vidim.« je dejal diletant samozavestno. »Škoda, da tudi ne vidite kar naslikate,« je odgovoril, ironični umetnik. (93) V oklopnjaku okoli svete. Spisal Robert K raft Avtomobil zapelje na dvorišče. Georg prinese one-svesčeno Leonor s svojimi močnimi rokami iz voza,, bilo je, kakor da so jih že pričakovali, ali pa so bili za slične slučaje vedno pripravljeni. Že prihajata dva kulija z nosilnico, že stoji star častitljiv mož; bel trak krog čela kaže, da je višji bramanec. Niti z očesom ne pogleda avtomobila, temveč preiskuje onesveščeno, pregibi je ji roke in prste, dvigne jL očesni mreni. »Pičena je bila pred dvajsetimi minutami?« »Da. Približno.« >Si kaj storil zoper?« >Vlili smo ji pol steklenioe ruma.« »Dobro! Nesite jo proč!« Georg položi Leonor na nosilnico, mišičasta kulija jo dvigneta in neseta. »Ali bo rešena?« »Kakor hoče Brama.« Višji bramanec stopa za nosilnico in Georg se mu seveda priključi. »Počakaj tu!« »Jaz grem zraven.« je njegov izraz, v življenju prost vseh zemeljskih vezi — če laže ta obraz, potem je laž, da se imamo zahvaliti solncu za vso toploto in za vse naše življenje — Georg ostane. »Ali bo rešena?« vpraša le še enkrat in njegov glas izraža še več. »Povem ti, ko ti bom mogel povedati. Sedaj pa moli k onemu, ki ga ti imenuješ Boga in mi Brama.< »In kdaj mi boš to povedal?« sili še vedno Georg. »V četrt ure.« Vrata se zapro za bramanom. Bila je to najdaljša četrt ure, ki jo je Georg kdaj prebil. Brez miru hodi gor in dol. Da si skrajša čas, si hoče malo ogledati, to tudi stori — a ne vidi nič. Njegove duševne oči vidijo le onesveščeno deklico. Tedaj stopi višji bramanec zopet iz onih vrat in gre Georgu naproti. Ta duhoven zavzema knežje mesto in pametni Angleži spoštujejo verske običaje, ki jih ima indijsko ljudstvo, ki jim daje toliko zaslužka, 'la beli trak okrog čela pozdravi straža še dandanes, in pri dvornih svečanostih je uvrščen bramanec pred evropskimi knezi; kakor po domačih, tako tudi po angleških zakonih ne smejo soditi bramauca; če kdo obdolži bramanca, da je izvršil umor, se mu ni treba zagovarjati — »kdor udari bramanca le s travno bilko, zapade smrti« tako govori indijski zakon Vedov — in vseeno se je vedel ta višji bramanec, gospodar bogatega samostana in najbrže pravljičnih tempeljskih 1 “s*dov’boli ******»'!»*».«<-• ga, bela brada — tako plemenit, tako čist, tako jasen 5 imel ni nobenega sluge, ki bi bil pozval tujejt k njemu. MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din V—, vsaka nadel;na beseda 50 par. Gospodična srednjih M, *™tna •tvn, perfektna * ^haniM.želime-sta h geepodu, samcu ah vdovcu z 1—* otroki. Verzirana je tudi * »teh delih šivanja. Gre tudi k« vigojiteljics. — Cenjene ponudbe xi uprav« ped »Dobra in varčna gospodinja«. Samostojna knjigovodkinjs la korsapondentinjs ■ vedeta* prakso IH* stala* mest* ■a talni v večjem kraj« na Gorenjskem. Ponudbo * navedbo plače na ^rav* lista pod »Energična moč«. Strojepisec amoien vseh pisaniilkih poslov * selo d*bro kvalifikacijo iS6e primem« službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se pofilj*jo na •prav* lista pod mačko »Pridnost«. Harmoniko prodam prav fino, 4 vrstno, trojno ogta&eno, Se novo, firme Lubirs. Glaa je: Fis, H. E, A, so lahko z drugimi inštrumenti zraven igra. Glaa harmonike je prav izboren. — Cesta v Rožno dolino 84, pri Stefanu, Ljubljana. Uradnica s večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deioli. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«.________ inštrukcije •prejme oamofioleo. — Ponudbe na upravo lista pod »oamoSolecc. Posojilo 1600 Din Kle se kupi? le pri tvrdki Ljubljana BUZU PRE§ER*0VW» J« olHtao Mjboljii Šivalni stroj «< r°S,bl".°k olH"’• lito"Sm poiamente d.l. J ««'«». Igle, olje, nvHcUal •ju M str o) bfMpkrf«' veuauia gara« Ja Na veli ko I __________ ",l0 1 nnjno^iU* uradnik prot^raesoSn^ ^ odpis idiom. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča 'J'” " opekarna \,EM0Nfl“ 0. D. * Ljubljani — Tovarna na Vlč» .(Brdo) — P v Pratakovi u Icl 3. p- Hičje. prišel je sam, služeč mu, a vseeno je bil siluo dostojanstven. »Ona spi.« >;Je>-li rešena?« »To ve le Brama.« . Ali kdaj pa vendar izvem, če je rešena?« >Ko se zbudi.« Georg je slišal v glasu še nekaj drugega. • Prestraši se. >Ali pa se bo tudi prebudila?< »To ve le Brama.« »Govori, prosim te!« »Če se zbudi, je rešena. Ali pa mirno, zaspi v Sansavo.« »V smrt!« »Izgovoril si. Potem noče Branja, da ji sredstvo kaj pomaga.« Grozno, uničujoče izvest je! Preostane mu torej' le upanje. sin če se prebudi — ne bo imel kačji pik nobenih, posledic?« »Ne. Zbudila se bo bolj zdrava, kot je bila preje.« »In kdaj se bo zbudila?« »Čez eno uro — morda šele čez deset dni. Ne vem. Le to morem reči, da še ni nihče dalje časa spal, ko deset dni in deset noči, če se je še prebudil. Sicer se je zbudil šele v Sansaro.« »Pa ni nobenega znaka, da bi bilo mogoče določiti, kdaj približno se bo zbudila?« »Nobenega.« (Dalje prih.) »Milil »♦>»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦*- GMUFOVO umetno vrnili® za-recUice. Je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rabini do izredno-bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intcnzm.ejso n anso barve.. Cena zavoičku Din 3-. RazPosll'a drU!i"or ^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna saloga: Her*man*ky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič^H**«10- TISKARNA. Tra. - lnd. d. d. LJUBLJANA Telefon M. 55» SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Casoploe* hnjlge, posetnice, broSure, letake, cenilce, pravila itd. Itd. Lastna knjigo-vennlca Iadajatalj In odgovorni urednik: ZfiLEHdKAR ALEKSANDER. - ti*ka0i0 »M«rkOT< y Anflroj Sorsr