Kamniški (jBČAN
St. 20
Obisk ministra Milana Zvera v Kamniku
Za prenovo ZUIM-a bo država namenila 3,7 milijarde tolarjev
Dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, je 5. oktobra v spremstvu kamniškega poslanca Rudija Veršnika obiskal našo občino in se seznanil z razmerami v kamniškem šolstvu. Čeprav je peti oktober svetovni dan učiteljev, obisk ni bil nič kaj prazničen, saj je bilo največ govora o problemih, ki trenutno pestijo naše vrtce in šole. Kapacitete vrtcev so premajhne, osnovne šole (razen redkih izjem) bo treba obnoviti in jih povečati s prizidki, povsem drugače pa je stanje v Šolskem centru Rudolfa Maistra, ki mu je precej dijakov speljala domžalska gimnazija in ima vedno manjši vpis. Čeprav je župan Anton Tone Smolnikar poudaril, da že ves čas svojega županovanja več ali manj gradi in obnavlja samo šole, mu tovrstnega dela očitno še nekaj let ne bo zmanjkalo.
Več na 2. strani
44. leto
Kamnik, 20. oktobra 2005
Župan Anton Tone Smolnikar, direktorica ZLIM Zdravka Slavec, naš poslanec v državnem zboru Rudi Veršnik in minister dr. Milan Zver (od leve proti desni) v pogovoru o prenovi Zavoda za usposabljanje invalidne mladine ZORAN JEREB
50 LET KAMNIŠKE GASILSKE DRUŽINE
Petdeset let delovanja Gasilske zveze Kamnik je spoštljiv jubilej s spoštovanjem do ljudi, ki so skozi desetletja s prostovoljnim delom in veliko voljo do gasilstva darovali del samega sebe in svoj prosti čas za razvoj in uspešno delovanje gasilske zveze. Zaslužnim posameznikom in institucijam se je GZ Kamnik na slovesnosti v Domu kulture Kamnik v petek, 14. oktobra, zahvalila s plaketami, ki jih je podelil predsednik zveze Marjan Semprimožnik. Več na 5. strani SAŠA MEJAČ
Naši
lOVOri na 4. strani
Z Rudijem Veršnikom, kamniškim poslancem v državnem zboru
Z Jožetom Homarjem, direktorjem podjetja Me-nina, o razmerah v lesno-predelovalni dejavnosti
Biser Zgornjega Tuhinja
Si predstavljate, kaj bi Kamnik brez Malega gradu? Kamnik ne bi bil Kamnik. Nekaj podobnega kot za Kamnik pomeni Mali grad, za Zgornji Tuhinj po meni dvorec, ki stoji na vzpetini nad vasjo. Omenjeni dvorec je arhitekturni biser, ki s svojo lego enostavno navdušuje vsakogar. Zaradi izredno slabega gospodarjenja je dvorec v zadnjih dvajsetih letih neusmiljeno propadal, danes pa ga lahko ponovno opazujemo v vsem njegovem sijaju.
Več na 7. strani
Velikoplaninski bajtarji praznovali
Bajtarstvo na Veliki planini se je kot poseb nost, ki jo občuduje vsa Evropa, začelo leta 1930, ko je ob koncu paše eno od bajt najel mestni človek za zimsko bivanje. Med lastniki koč in zimskimi najemniki se je razvilo zgledno sodelovanje. Svoj železni jubilej so bajtarji slovesno proslavili 1. oktobra ko so se /brali v pastirskem naselju na Veliki planini
ob velikem kotlu z bajtarskim golažem in plesišču z živo glasbo, pred tem pa je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz l Iran v kapeli Marije Snežne daroval mašo za bajtarje.
Več o praznovanju in zgodovini bajtarstva na 11. strani
VERA MEJAČ
Obisk v Andechsu ob podpisu listine o sodelovanju
Zadnji dan septembra, 1. in 2. oktobra je bila delegacija kamniških svetnikov in delavcev občinske uprave na čelu z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem na obisku v bavarski občini An-dechs, kjer so praznovali 550-letnico benediktinskega samostana in 250-letnico rokokoizacije njegove božjepotne cerkve. V počastitev teh praznovanj sta župan občine Andechs Kari Roth in župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar podpisala listino o sodelovanju Andechsa in Kamnika (na fotografiji).
Več na 3. strani
V mesecu oktobru: SERVIS PRANJA IN LIKANJA SRAJCI PETO SRAJCO (4+1) VAM OPEREMO IN ZLIKAMO BREZPLAČNO!
(' Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 10. novembra.
Članke oddajte najpozneje do petka, 4. novembra; oglase in zahvale pa do srede, 9. novembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 2.i (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91311 in 041/662 450, faks: 01/8319-860, e.naslov: sasa.meiac@sioLnet
Uradne ure uredništva ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. ob\tetkih od 8. do 12. ure.
ČEsmjmm m ifimjimkoa
Terme Snovik v družbi najboljših kopališč
Akcija Slovensko naj kopališče 2005, ki je tudi letos potekala v okviru oddaje »Dobro jutro, Slovenija« in pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing, je Termam Snovik prinesla prvo mesto v kategoriji malih in srednje velikih termalnih kopališč.
Več na 3. strani
Prava rešitev zame in za mojo družino.
SALON POHIŠTVA (clabor
Kranjska 3a, Kamnik
tel.:051/399-577, 01/831-04-81
VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM
Za hladne dni akcija prešitih odej lastne proizvodnje in jogi vzmetnic!
TRGOM in SERVIS SPORME OPREhlE
3S SPORI d.o.o, Peron 25 (no kamniški obvoznici), I24D Kamnik
Do4D%znimnEtEnismuo *mmu*M
ELRtt Id FISIHEB IZ PRETEKU SHODE       * °3l 328-999
20% jesenskega popusta
za serufc koles hi montirane dele
Kvaliteten servis športne opreme z dolgoletno tradicijo servis smuči koles, pohodnih palic, rolarjev ri ostale športne opreme!
mico
VELIKA KASAŠKA PRIREDITEV NA HIPODROMU V KOMENDI V NEDELJO, 23. 10., ob 14. uri.
NOVO: revijalno promocijska dirka štirivpreg Ben Hur spektakel bojnih voz_ Vabljeni, vstopnine ni!
Obisk ministra Milana Zvera v Kamniku
Za prenovo ZUIM-a bo država namenila 3,7 milijarde tolarjev
15 LET MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE
Dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, je 5. oktobra v spremstvu kamniškega poslanca Rudija Veršnika obiskal našo občino in se seznanil z razmerami v kamniškem šolstvu. Čeprav je peti oktober svetovni dan učiteljev, obisk ni bil nič kaj prazničen, saj je bilo največ govora o problemih, ki trenutno pestijo naše vrtce in šole. Kapacitete vrtcev so premajhne, osnovne šole (razen redkih izjem) bo treba obnoviti in jih povečati s prizidki, povsem drugače pa je stanje v Šolskem centru Rudolfa Maistra, ki mu je precej dijakov speljala domžalska gimnazija in ima vedno manjši vpis. Čeprav je župan Anton Tone Smolnikar poudaril, da že ves čas svojega županovanja več al i manj gradi in obnavlja samo šole, mu tovrstnega dela očitno še nekaj let ne bo zmanjkalo.
Minister se je najprej na občini sestal z županom Tonetom Smolnikarjem, direktorjem občinske uprave Ivanom Pristov-nikom ter Antonom Kaminom, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Predstavniki naše občine so ministra in njegovo delegacijo seznanili s trenutnim potekom prenove OŠ Stranje, s pripravami na gradnjo novega vrtca in povečanje OŠ Toma Brejca. »Vse te investicije bodo finančno zelo zahtevne, saj bo prenova šole v Stranjah stala dobrih 700 milijonov to larjev, ravno toliko bi občina potrebovala tudi za vrtce, prizidek OŠ Toma Brejca pa bo občino stal med 200 in 300 milijoni tolarjev,« je finančno težo investicij v šolstvo gostom predstavil Anton Kamin. Minister Zver je v zvezi s tem povedal, da prihodnje leto naša občina ne more računati na finančno pomoč pri gradnji vrtca, zato bo celotno breme po vsej verjetnosti padlo na občino, saj z gradnjo ni več mogoče odlašati.
Tudi povečanje OŠ Toma Brejca bo za občino velik finančni zalogaj, saj bo država k temu projektu prispevala samo petino, ostalo bo morala zagotoviti občina. Pa tudi po zaključku te investicije si občina še ne bo mogla oddahniti, ker se bo morala lotiti še temeljite prenove matične OŠ Frana Albrehta, kjer je problem predvsem nezadostna potresna varnost stavbe.
Zamuda pri obnavljanju osnovnih šol je po Kaminovih besedah nastala že v preteklosti, ko so druge občine gradile osnovne šole, naša pa je veliko denarja vložila v gradnjo Srednješolskega centra Rudolfa Maistra (SŠCRM), ki je sedaj državna ustanova in od odprtja domžalske gimnazije tudi vse bolj prazna.
Denarja za prenovo ZUIM-a ne bo zmanjkalo
Drugi del ministrovega obiska v Kamniku je potekal v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (ZUIM), ki se prav tako sooča z veliko prostorsko utesnjenostjo, kar
ŽALNE SVEČANOSTI 03 DNEVU MRTVIH
Območno združenj« borcev In udeležencev NOB Kamnik vabi občane, i« posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih In talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SVEČANOSTI:
V PETEK, 28. OKTOBRA:
- Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB;
- Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB;
- Rudnik ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB:
- Srednja vas in Sela ob 11. uri pri spominskih ploščah padlim v NOB
pri šoli Sela:
- Motnik ob 11. pri spomeniku padlih v NOB na
pokopališču;
- Špitalič ob 11.30 pri spomeniku padlih v NOB na
pokopališču;
- Kamniška Bistrica   ob 10.30 pri grobišču padlih v NOB v Zg.
Stranjah;
- Črna ob 11.30 pri spomeniku padlih v NOB, pri »Jami«,
- Komenda ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB v Mostah;
- Nevlje ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri
OŠ Nevlje;
- Mali Rakitovec      ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB v Rakitovcu;
V SOBOTO, 29. OKTOBRA:
- Šmartno v Tuhinju ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB v Gradišču;
- Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na
kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni;
V NEDEUO, 30. OKTOBRA:
- Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, na
Prevojah v Zg. Tuhinju.
kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ikon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, (.lavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/8391 311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail:
»as.i.incjai« siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure. sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d.. 20. 10. 2005.
je ob ogledu v spremstvu župana in vodstva zavoda ugotovil tudi minister Zver. Prostorsko širitev potrebujejo vsi deli zavoda - od kuhinje do učilnic, telovadnice in prostorov za terapije vseh vrst. Ker je ZUIM največja tovrstna ustanova v državi, ji bo država za obnovo in širitev v prihodnjih dveh ali treh letih namenila 3,7 milijarde tolarjev, denar pa bosta prispevali dve ministrstvi - poleg ministrstva za šolstvo in šport tudi ministrstvo za zdravje. Veliko zaslug za to, da bo zavod deležen tolikšne pomoči države, je po ministrovih besedah treba pripisati tudi prizadevanjem Rudija Veršnika, kamniškega poslanca v državnem zboru.
Direktorica zavoda Zdravka Slavec je po ogledu prostorov povedala, da je projekt za prenovo pripravljen, edino, česar se bojijo, pa so zastoji pri dotoku denarja, ki bi upočasnili gradnjo, ki bo morala večinoma potekati med počitnicami. »Pa tudi pomen našega zavoda bi morala vlada bolj natančno določiti,« je ob tej priložnosti opozorila Slavčeva. Po zagotovilih ministra se za reden pritok denarja ni bati, saj je vlada potrebam otrok in zavodom, kakršen je ZUIM, zelo naklonjena.
Šolski sistem bo treba racionalizirati
Obisk v naši občini pa je minister Milan Zver zaključil v OŠ Marije Vere na Duplici, kjer se srečal z ravnatelji vseh kamniških šol in vzgojno - izobraževalnih ustanov. Ravnatelji so ga najprej seznanili vsak s »svojimi« problemi, nato pa še s skupnimi. Predstavniki osnovnih šol so ga tako opozorili na nekatere težave pri izvajanju devet-letke, še posebej zanimivo pa je bilo vprašanje o prihodnosti šol s prilagojenim programom. Vpis nanje se namreč že nekaj let zmanjšuje, strokovno usposobljenega kadra v njih pa je še dovolj. Minister je v zvezi s tem povedal, da je naš šolski sistem zelo drag in da ga bo nujno treba racionalizirati »Z ukrepi v tej smeri se zaenkrat sicer še ne mudi, se bo pa treba nanje pripraviti,« je dejal minister.
Ravnateljici ekonomske šole in gimnazije sta ministra opozorili na premajhno zaledje Šolskega centra Rudolfa Maistra in na posledice slabo premišljene ustanovitve gimnazije v Domžalah. Ker se zaradi te poteze države vpis na SŠCRM iz leta v leto zmanjšuje, si vodstvo centra prizadeva za uvedbo dveh novih programov (računalniški tehnik in predšolska vzgoja) ter omejitev širjenja domžalske gimnazije. Minister je težave ŠCRM vzel zelo resno in obljubil, da bo sedanja vlada pri posegih v šolsko mrežo bolj previdna od stare.
ZORANJEREB
Predsedstvo območne zveze je v začetku letošnjega leta sprejelo odločitev, da na posameznih območjih občine, kjer so se v letu 1990 in v letu 1991 odvijale aktivnosti, ki so pripeljale do osamosvojitve Slovenije, postavimo obeležja, ki nas bodo spominjala na te dogodke.
V soboto, 8. oktobra, je bila v Golicah pod Kozjakom slovesnost ob otvoritvi spominskega obeležja delovanju narodne zaščite v Tuhinjski dolini.
Dan je ravno v sredini med dvema pomembnima datuma in sicer 26. oktobrom, ki se ga spominjamo kot dan, ko je leta 1991 ozemlje Slovenije zapustil zadnji vojak JA, in 28. septembrom, dnevom, ko je leta 1990 Predsedstvo imenovalo Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika RŠTO in s tem zaključilo eno izmed izredno pomembnih obdobij v Slovenski zgodovini - »čas delovanja Manevrske strukture Narodne zaščite«.
Z odhodom zadnjega vojaka JA z ozemlja Republike Slovenje je naša država postala dejansko suverena, tedanja slovenska teritorialna obramba pa je v svoje roke vzela obrambo nove države.
To dejstvo je bilo takrat toliko bolj pomembno zato, ker se je zgodilo v občutljivem in sorazmerno negotovem obdobju prizadevanj za mednarodno priznanje, ki ni bilo povsem samoumevno, saj sta bili zadržanost evropske in negotovost svetovne politike v tistem času še vedno zelo živi.
Popolna notranja suverenost in efektivno izvrševanje oblasti sta bila med odločilnimi pogoji za uveljavitev in mednarodno priznanje nove države. 26. oktobra 1991 je Slovenija ta pogoja izpolnila. To ji je bilo omogočeno tudi z ravnanjem mož, ki so pred petnajstimi leti pričeli ustanavljati Manevrsko strukturo Narodne zaščite.
Iz spontanega odpora proti odvzemu orožja slovenske TO je tedaj nastala ena od najbolje organiziranih in konspirativnih akcij v Sloveniji v novejšem obdobju. Rezultat je bila organizirana in oborožena vojaška formacija enot in štabov MSNZ, ki bi lahko že prej kot v treh mesecih po odvzemu orožja slovenski TO branila Slovenijo pred oboroženim napadom. To vojaško organizacijo so pozneje imenovali Manevrska struktura Narodne zaščite. Vanjo je bilo razporejenih približno 22.000 pripadnikov rezervne sestave slovenske teritorialne obrambe. Glavni vzrok oblikovanja MSNZ je bilo zavarovanje ukrepov nastajajoče slovenske države, ki jo je takrat in
pozneje najbolj ogrožala JA.
V kolikor bi prišlo do oboroženega spopada je bilo načrtovano, da MSNZ zavaruje ključne objekte, blokira vojašnice in s hitrimi napadi pride do skladišč orožja JA. Pripravljena so bila številna skrivna skladišča orožja in opreme. MSNZ je imela posebno organiziranost od republiškega vodstva navzdol. V vseh takratnih pokrajinah so bili imenovani pokrajinski načelniki, ki so imenovali občinske načelnike, le ti pa operativne skupine v posameznih občinah. Na območju občine Kamnik je aktivnosti Manevrske strukture Narodne zaščite vodil načelnik Boris Zakrajšek. Pod njegovim vod-
stvom so bile uspešno izvedene številne akcije tako na območju občine kot tudi izven nje.
Na slovesnosti v (iolicah v Tuhinjski dolini so ob 15. obletnici Manevrske Strukture Narodne zaščite dobili posebno priznanje naslednji pripadniki Manevrske strukture Narodne zaščite: Jože Arko, Rudolf Ba-loh, Igor Brozovič, Jožef Fron-tini, Janez Končan, Ciril Kri želj, Igor Kvas, Danijel Kuz-ma, Srečko Pestotnik, Marjan Poljanšek, Tomaž Rajgelj, Janez Šimenc, Janez Urankar, Rudolf Zore, Božo Zupančič, Stanislav Žavbi, Filip Zibert.
ZVONKO CVEK
Na delovanje narodne zaščite v Tuhinjski dolini v času osamosvojitvene vojne 1991 spominja novo obeležje v Golicah, (foto: Franc Modrijan)
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK
Turizem je v občini Kamnik ena izmed prioritetnih dejavnosti, ki mora v prihodnje še učinkoviteje izkoristiti naravne danosti in kulturno zgodovinsko izročilo za ponudbo kakovostnih in okolju prijaznih turističnih storitev.
Gospodarski razvoj, vstop Slovenije v Evropsko unijo, nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Strategija slovenskega turizma ter iz leta v leto večje število obiskovalcev so dejstva, ki narekujejo potrebo po prenovi Strategije razvoja turizma v občini Kamnik. Z željo, da bodo v prenovo strategije vključeni projekti, ki bodo narekovali razvoj turizma v občini Kamnik ter čim večje število nosilcev turističnega razvoja, vas vabimo na delavnici, in sicer:
1. delavnica bo v četrtek, 27.10.2005, ob 18. uri v sejni sobi Občine Kamnik
- tema delavnice bo uskladitev pripravljene strategije, upoštevanje predlogov in komentarjev;
2. delavnica bo v četrtek, 10.11.2005, ob 18. uri v sejni sobi Občine Kamnik
- tema delavnice bo usklajevanje projektnih predlogov za njihovo vključitev v strategijo razvoja turizma v občini Kamnik.
Na delavnico so vabljeni vsi nosilci turističnega razvoja v občini Kamnik ter zainteresirana javnost, ki želi aktivno sodelovati pri prenovi stra-
tegije Vljudno vabljeni!
Občina Kamnik
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom (Uradni list RS, št. 74/2004, 17/2005 in 88/2005) župan Obćinc Kamnik objavlja
JAVNI POZIV za dodelitev finančne pomoči za študij
1. Iz proračunskih sredstev se bodo dodeljevale naslednje finančne pomoči:
a/ enkratna finančna pomoč za dodiplomski in podiplomski študij v Sloveniji (povečane stroške, povezane z obveznim studijskim programom, izdelavo zahtevnih diplomskih in podiplomskih del in povečane stroške, povezane s študijskim programom na terenu) b/ enkratna finančna pomoč za študij v tujini, c/ delna subvencija prevozov za študente in dijake, ki bivajo v domovih.
2. Obseg razpoložljivih sredstev v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 je 904.536,10 Sil.
3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevali kandidati (Studenti, dijaki) pod točko I a/ in 1 b/.:
• da so državljani Republike Slovenije
• da imajo stalno bivališče v občini Kamnik
• da imajo status rednega študenta in na dan oddaje vloge niso starejši od 28 let,
• da so v rednem študijskem roku končali najmanj 1. letnik visokošolskega zavoda,
• da imajo povprečno oceno zadnjega opravljenega lelnika najmanj 8,
• vsaj eno priporočilo visokošolskega zavoda, kjer študirajo,
• da je študijski program v interesu Občine Kamnik,
• vsaj eno priporočilo drugih pravnih oseb, ki so v prijavljenem programu prepoznale lasten interes (podjetja, kulturne in druge institucije)
• v zvezi s točko I c/ se upoštevajo pogoji le iz pivih treh alinej.
4. Za subvencijo povečanih stroškov študija lahko v imenu Studentov zaprosi tudi visokošolski zavod, pri čemer izpolnjevanje pogoja povprečne ocene ni potrebno.
Občina sofinancira do največ 50% zaprošenih povečanih stroškov študija.
5. Vlogi za dodelitev sredstev pod točko 1 a/ in 1 b/ je potrebno priložiti:
- vlogo z življenjepisom in referencami
- fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno stalno bivališče in državljanstvo,
- potrdilo o vpisu,
- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami,
- dokazilo o stroških, povezanih s študijem,
- potrdilo o prejetih dohodkih v preteklem letu,
- priporočilo visokošolskega zavoda,
- vsaj eno priporočilo s strani drugih subjektov.
- v zvezi s točko 1 c/ se vlogi priložita potrdili le iz druge in tretje alineje. Dodatno pa potrdilo o bivanju v domu.
6. Obravnavane bodo vloge kandidatov, ki bodo prispele najkasneje do 15. 11. 2005. Finančne pomoči bodo razdeljene največ do višine razpoložljivih sredstev občinskega proračuna za leto 2005 (iz točke 2).
7. Vloge bodo ovrednotene v skladu z merili iz Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom.
8. Z izbranimi kandidati bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju.
9. Vloge je potrebno predložiti na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zaprti kuverti s pripisom: »javni poziv za dodelitev finančne pomoči za študij«. Na kuverto obvezno napišite tudi naslov pošiljatelja.
10. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po predložitvi vloge.
11. Dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri Katarini Sčetinin Sever (tel.: 8318-139).
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar, l.r.
Obisk v Andechsu ob podpisu listine o sodelovanju
Zadnji dan septembra, 1. in 2. oktobra je bila delegacija kamniških svetnikov in delavcev občinske uprave na čelu z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem na obisku v bavarski občini Andechs, kjer so praznovali 550-letnico benediktinskega samostana in 250-letnico rokokoizacije njegove božjepotne cerkve. V počastitev teh praznovanj sta župana podpisala listino o sodelovanju Andechsa in Kamnika.
Avstrijski občini Trofaiach, nizozemskemu Gendringenu, s katerima občina Kamnik že dlje goji prijateljske stike, se je v zadnjem času pridružila tudi bavarska občina Andechs. Zanimivo je, kako pride do navezave stikov. Prijateljevanje z Gcndringenom je utemeljilo prvo slovensko pevsko društvo Lira. Stike je navezal in jih vzdrževal njen predsednik dr. Albert Cebulj. S Trofaiachom nas je povezalo odkritje, da so kamniško smodnišnico zaradi prevelike bližine soške fronte v času prve svetovne vojne preselili v to avstrijsko mesto. Zdaj navezujemo prijateljstvo z Andechsom, od koder izhajajo grofje, davni lastniki Starega in Malega gradu. Zvezo je pravzaprav vzpostavila ljubiteljska raziskovalka Andeških grofov, ki je pred nekaj leti prišla v Kamnik, ne da bi natančno vedela, da so tu resnično prebivali Andeški. Njene bolj slutnje kot pravo vedenje je potrdil dr. Niko Sadnikar. Vedenje o Andeških in njihovi vlogi v zgodovini je poglobil mednarodni simpozij, ki ga je v Kamniku leta 2000 organizirala mag. Andreja Krzen. Andreja je tudi naprej ostala resnični ambasador Kamnika v Andechsu in Andechsa v Kamniku.
vplivnih kraljev (Francija, Ogrska). Iz andeškega rodu izhaja več svetnic in svetnikov. Sodelovali so tudi v križarskih vojnah. Andeški grofje so prišli v slovenske dežele z ženitvijo Bertolda I. (umrl leta 1151) z Zofijo iz rodu kranjskih in istrskih mejnih grofov Waimar-Or-lamunde. Po izumrtju te družine je Bcrtold I. prevzel polovico njenih gospostev na Gorenjskem in Notranjskem. Bcrtold I. se imenuje tudi po Kamniku (comes de Stain). V njegovem času je bil Kamnik pomembno središče večjega območja s svojo kovnico denarja na Malem gradu. Vpliv in posest Andeških sta se zlasti z ženitvami širila na Kranjskem, v Istri. Leta 1208 je bil grof Henrik osumljen sodelovanja pri umoru kralja Filipa Staufovske-ga, zato je izgubil vse državne fevde in funkcije. Njegova moč na Kranjskem, kjer je imel dedna posestva, prosta vseh obveznosti (alodij), pa je ostala neomajana. Henrik je umrl brez potomcev, večino dediščine je dobila njegova nečakinja Neža, ki je bivala v Kamniku in je bila zelo vplivna zaradi svojih imenitnih možitev (Friderik Babenberžan, Ilirik II. Spanheim-ski). Ker tudi Neža ni imela otrok, je z njeno smrtjo leta 1262 dmžina propadla. Tako je zapisal o Andeš-
Župan Kamnika Tone Smolnikarje v imenu občine Kamnik samostanu daroval sredstva za obnovo orgel. V zahvalo pa mu je pater Valentin, vodja samostana, izročil listino o botrstvu piščali. (foto: Ivo Kokalj)
Sveti gori sredi Andechsa. V njegovih prostorih potekajo koncerti, seminarji, duhovne vaje, gledališke predstave. V njegovi pivovarni in drugih živilskih obratih je zaposlenih več kot 200 ljudi. Izdelujejo sedem vrst odličnega piva, ki je znano po vsej Nemčiji. Veliko ga skupaj s svinjskimi kračami, belimi klobasami in prestami prodajo v lastni pivnici, ki jo sestavlja več dvoran. Ob dobrem obisku menda gostijo tudi do milijon ljudi na dan.
Prvi dan obiska smo se nastanili v hotelu ob jezeru Starnberg v kraju Bernried, oddaljenem od Andechsa okoli 20 kilometrov. V Andechsu zaradi slavnega Okto-berfesta ni bilo prostora. Večerjali smo v restavraciji, ki je bila bodisi nova ali obnovljena v starem stilu. Močno pa nas je spominjala na kamniške »nunske štale«.
Naslednji dan smo si dopoldne ogledali samostan. Razkazal nam ga je Toni Aigncr, podpredsednik Kroga prijateljev samostana Andechs. Eno od sob krasi tudi slika
V atriju samostana na sveti gori Andechs sta Toni Aigncr in Andreja Eržen predstavila drobce zgodovine, ki Andechs povezujejo s Kamnikom, med njimi so svete žene Andeške, katerim v spomin so po drugi svetovni vojni na pročelje cerkve postavili spominsko ploščo, (foto: Gordan Ambrožič)
Začetnik andeškega grofovske-ga rodu je bil grof Rasso, ki je umrl leta 945. Iz Svete dežele je prinesel Kristusove relikvije, ki so v Svetem zakladu, ki ga še zdaj hranijo v Andechsu. Andeški so bili evropsko pomemben rod na političnem in cerkvenem področju. Bcrtold IV. je bil npr. oglejski patriarh (1218-1251), hčere Andeških grofov so bile opatinje pomembnih   samostanov, žene
kih v Enciklopediji Slovenije zgodovinar Bogo Grafenauer.
Današnja občina Andechs It/i okoli 45 kilometrov zahodno od Miinchna. Ima nekaj več kot 3000 prebivalcev, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, s pivovar-stvom, gostinstvom, nekateri pa se z vlakom vozijo na delo zlasti v Munchen. Duhovno, kulturno in gospodarsko središče občine je že 550 let benediktinski samostan na
Tudi vaša kri lahko rešuje ljudi
KRVODAJALSKA AKCIJA PONOVNO V KAMNIKU
Dejstvo je, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsakdo med nami potencialni prejemnik krvi. Pomagamo si lahko le ljudje med
seboj.
Z uveljavljanjem prakse približevanja krvodajalskih akcij krvodajalcem smo se tudi v Kamniku odločili, da v mesecu oktobru izvedemo krvodajalsko akcijo v Domu kulture Kamnik, Fužine 10 in sicer 24., 25. in 26. oktobra. Odvzemi krvi bodo potekali od 7. do 13. ure.
Mogoče se marsikateri krvodajalec v preteklosti akcije ni udeležil prav zaradi poti v Ljubljano, mogoče mu ni uspelo dobiti dopusta, v teh treh dneh pa bo to verjetno storil, marsikdo tudi kar med malico, ali pa si bo vzel kako uro prosto.
Pomembno je le, da pred odvzemom ne zaužijemo nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne, lahko pa zaužijemo čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno.
Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let, težji od 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri mesece Pred odvzemom je krvodajalec zdravniško pregledan.
sv. Elizabete iz rodu Andeških, ki jo je naslikal Kamničan Dušan Sterle.
Ta dan nas je povabil na kosilo podžupan Kurt Schoelderle. Popoldne pa smo si ogledali zelo lepo obnovljeno in vzdrževano ro-kokojsko cerkev v bližnjem Dic-ssnu. Cerkev je posebna po svoji svedosti, ki jo ustvarjajo okna z navadnimi stekli in zlato-bele stropne štukature. Posebnost te cerkve je tudi t. i. Andeško nebo - stropna freska, ki prikazuje andeško gro-fovsko rodbino. Zelo zanimiva je kapela, v kateri so obredi pozimi, saj je predelana iz hleva, o čemer pričajo opečnati oboki.
Proti večeru smo se v prostorih občine Andechs zbrali na slovesnosti, na kateri sta župana Kari Rodi in Anton Tone Smolnikar ob prisotnosti obeh podžupanov Kurta Schoeldcrla in Dimitrija Perčiča, vodje benediktinskega samostana p. Valentina, andeških in kamniških svetnikov in sodelavcev obeh občinskih uprav slo vesno podpisala listino o prijateljstvu. S tem sta željo in namero po sodelovanju potrdila tudi v Andechsu. Listina je bila že prej podpisana v Kamniku. Na prijazne stike med obema občinama kažejo tudi slike kamniških slikarjev, Dušana Stcrleta in Ceneta Grilca, ki krasijo občinske prostore.
Zvečer smo s predstavniki občine in drugimi ljudmi posedeli na večerji, ki so nam jo pripravili v avli šole.
V nedeljo, 2. oktobra, je kamniška delegacija prisostvovala slovesni maši ob 550-letnici benediktinskega samostana in 250-letnici rokoko izacijc samostanske cerkve, pri kateri so somaševali opat p. Jo-hannes Eckert, vodja bavarskih benediktincev, apostolski nuncij v Nemčiji nadškof Erwin Josef En-der in vsi patri samostana (10). Po maši je kamniški župan Anton Tone Smolnikar ob prisotnosti andeškega župana izročili p. Valentinu 500 evrov za obnovo orgel. Tako smo Kamničani lastniki ene od piščali. Občina Kamnik bo zapisana med darovalci na spominski plošči na dvorišču samostana.
Z belimi klobasami in pivom se je naš obisk zaključil. Treba se je bilo vrniti domov.
(clotna občina Andechs daje vtis urejenosti. Njeni predstavniki z županom, podžupanom, zlasti pa Toni Aigner so nas ves čas obiska nevsiljivo spremljali in skrbeli za naše dobro počutje. Naužili smo se njihovega piva. Spoznali smo pokrajino, način življenja v tem delu Bavarske, nove ljudi. Gotovo imamo toliko skupnega, da bomo lahko sodelovali na različnih področjih.
Na koncu pa je treba reči, da nam je ta del Evrope, njegovo preteklost in sedanjost, odprla mag. Andreja Eržen s svojim zgodovinskim znanjem, odličnim poznavanjem nem.šCine, teli krajev in ljudi.
MARJETA Ht MAR
Vi sprašujete, župan odgovarja
J. M. z Duplice sprašuje, če je Občina Kamnik ukrepala v zvezi s problemom občasnega smradu in muh v naseljih Duplica in Podgorje.
Na Občino Kamnik se že dalj časa obračajo občani, ki opozarjajo na okoljske probleme, ki izhajajo iz poslovnih prostorov Jata Emona d.d. na Koreni>vi poti 2. Iz jarme občasno prihaja neznosen smrad, ki se širi po K S Duplica, pa tudi na območje KS Podgorje in KS Zaprice, kar je za prebivalce zelo neprijetno, nekaterim pa povzroča slabosti in podobne zdravstvene težave. Na območju farme se v poletnih mesecih izredno poveča število muh, ki se prav tako širijo na območja navedenih KS.
S pritožbami je Občina Kamnik seznanila republiške inšpekcijske službe in sicer Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter Inšpektorat RS za okolje in prostor ter zahtevala, da hitro ukrepajo, Občino Kamnik pa o izvedenih ukrepih obvestijo.
Inšpekcijske službe v navedeni zadevi niso ukrej>ale. Inšpektorat RS za okolje in prostor tudi ni poslal nobenega odgovora. Zdravstveni inšpektorat RS je pisno odgovoril, da nima pristojnosti nadzora nad smradom v okolju in nadzora nad prisotnostjo in uničevanjem muh Zakon o nalezljivih boleznih, katerega nadzor izvaja Zdravstveni inšpektorat RS, ureja preventivno uničevanje inseklov, vendar le komarjev in to v primeru, ko obstaja nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo komarji. Tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je odgovoril, da nima zakonskih pooblastil za ukrepanje zaradi smradu in muh oziroma mrčesa.
Občinska uprava je v začetku oktobra s predmetno zadevo seznanila Ministrstvo za javno upravo ter zaprosila, da ji posreduje naslov institucije, ki ima ustrezne pri stojnosH za ukrepanje v zvezi z navedeno problematiko s področja varovanja okolja.
Kot je razbrati, župan in občinska uj>rava nimata nikakršnih vzvodov za ukrepanje; torej lahko le čakamo in čakamo in skupaj z občani neuspešno opozarjamo na jjroblem. Smrad pa naj se širi, dokler... dokler ne bo prepozno.
župan TONE SMOLNIKAR
Terme Snovik v družbi najboljših kopališč
Akcija Slovensko naj kopališče 2005, ki je tudi letos potekala v okviru oddaje »Dobro jutro, Slovenija« in pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing, je Termam Snovik prinesla prvo mesto v kategoriji malih in srednje velikih termalnih kopališč.
Na zaključni prireditvi v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini so predstavniki najboljših kopališč v, letos po novem, šestih različnih kategorijah, prejeli priznanja in kristalne Neptu-ne, unikatna dela izolskega umetnika Matjaža Bornška.
to v absolutni razvrstitvi in v najmočnejši kategoriji velikih termalnih kopališč je tokrat pripadlo večkratnemu zmagovalcu kategorije srednjih in manjših termalnih kopališč, med katera so sodili pred naložbami v nove zunanje vodne površine, Termalnemu parku Terme Ptuj. Tretje mesto je pripadlo Termam Olimia z Aqualuno.
Terme Snovik so prejele 736 glasov, kar je skupno pomenilo osmo mesto, v svoji kategoriji malih in srednjih termalnih kopališč pa 1. mesto, po predlanskem in lanskem drugem
Predstavniki najboljših kopališč s priznanji - kristalnimi Neptuni. V njihovi družbi je tretji z leve Ivan Hribar, direktor Term Snovik, ki so v kategoriji malih in srednje velikih termalnih kopališč osvojile prvo mesto.
V letošnji akciji je bilo zbranih nekoliko manj glasov (28.895) kot lansko leto, kar gre pripisati vremensko nenaklonjenemu poletju. Poslušalci devetih različnih radijskih postaj, obiskovalci spletnega portala SIOL www.si-ol.net, turistično informativnih spletnih strani www.aa-mm.si, portala www.slovensko-morje.net, iskalnika Mat'kurja www.matkur-ja.com ter spletnega sistema med.over.net so glasove namenili kar 96 različnim kopališčem.
Največ glasov je, tako kot lansko leto, prejela Termalna riviera Term Čatež. Drugo mes-
mestu. Za eno mesto so se povzpele tudi Terme Topolšica, tretje mesto pa je pripadlo Rogaški rivieri Term Rogaška.
Zagnan kolektiv Term Snovik je prepričan, da je osvojeno prvo mesto tudi plod akcij, ki so se vrstile od junija do septembra. Med od-mevnejšimi so bila javljanja z bazena na slovenske radijske postaje, javljanje z Internavti-ke, z dnevov narodnih noš v Kamniku in druge aktivnosti. Posebno zahvalo pa namenjajo zvestim obiskovalcem, ki so s svojimi glasovi pokazali, da so Terme Snovik na pravi poti.
Pogovor z Rudijem Veršnikom, poslancem v državnem zboru
»Delo v parlamentu je naporno, vendar sem se mu že privadil«
Rudi Veršnik je bil na lanskoletnih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca v državnem zboru. Za njim je torej že skoraj eno leto parlamentarnega dela, zato nas je zanimalo, kako ga ocenjuje. Pravi, da se je na delo v državnem zboru kljub velikim spremembam, ki so nastale v njegovem življenju, že privadil. »Najlepše pri tem delu je to, da lahko pomagam ljudem pri reševanju njihovih problemov, tako na občinskem, kot tudi na državnem nivoju. Najhuje pri mojem delu pa je to, da nimam več prostega časa, saj se moj delavnik začne ob sedmih zjutraj in konča največkrat po enaindvajseti uri,« pravi in dodaja, da je do septembra uspel rešiti že več kot deset problemov, s katerimi so se nanj obrnili občani naše občine, pa tudi na podjetje Meso Kamnik ni pozabil. Pomagal mu je vse do nedavnega odprtja novih proizvodnih prostorov.
no) razvitost naše občine -nekateri pravijo, da se naš zaostanek za regionalnim povprečjem povečuje, podatki o poslovanju kamniškega gospodarstva kot celote pa tega ne podpirajo?
Kamnik je iz nekoč industrijskega mesta prešel v spalno naselje Ljubljane. Strinjam se, da težka industrija ne sodi v mesto, ki pomeni biser pod Kamniško - Savinjskimi Alpami. Prestrukturiranje, ki se je zgodilo v preteklem desetlet-
Ravno v teh dneh mineva eno leto od volitev in začetka vašega mandata v državnem zboru. Čemu je v prvem letu dela vlada posvečala največ pozornosti?
V preteklem letu smo si skupaj z vlado najbolj prizadevali, da bi bila država prijaznejša in predvsem cenejša za državljane. S tem ciljem je bila sprejeta cela vrsta sprememb zakonov. Najodmevnejša je bila prav gotovo odprava nalepk za registracijo vozila in znižanje cen notarskih storitev ter možnost urejanja različnih upravnih zadev na vseh upravnih enotah v državi. Pred nami pa je sprememba davčne zakonodaje in usklajevanje socialnih transferov. Te spremembe bodo zahtevale veliko usklajevanja in naporov celotne zakonodajne oblasti, da bomo imeli pravičnejše davčne obremenitve in socialne transfere.
Kako pa ste se privadili novi vsebini dela, saj prihajate iz gospodarstva, tu pa imate opravka predvsem z zakonodajo?
Res je, delo v gospodarski družbi in zakonodajnem telesu se močno razlikuje. Iz prvotno operativnega dela, povezanega z vsakdanjimi problemi podjetja, se sedaj srečujem s postopki, poslovniki, usklajevanji, razlaganji in sprejemanjem novih zakonov. Vsem tem spremembam sem se kar hitro privadil.
V katerih odborih sodelujete in s kakšnimi problemi so se ti odbori ukvarjali prvo leto svojega mandata?
Sodelujem v dveh komisijah in enem odboru. V komisiji za
nadzor proračuna in drugih javnih financ obravnavamo poročila Računskega sodišča, ki opravlja kontrolo porabnikov javnih financ. Če ta komisija ugotovi kakšne sistemske kršitve zakonodaje, je njena naloga, da predlaga spremembe zakonov, ki urejajo to področje. V komisiji po zakonu o preprečevanju korupcije obravnavamo navzkrižje interesov, ki lahko privedejo do korupcije tako na nivoju občine kot tudi države. Trenutno se ukvarjamo s spremembo zakona o njenem delovanju z namenom boljše učinkovitosti in pocenitve. Prvo polovico leta sem bil vključen v Odbor za kmetijstvo, ker pa se je pojavila večja potreba za delo v Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, sem postal član omenjenega odbora.
V odboru za kmetijstvo sem z dobrim poznavanjem stanja v mesno - predelovalni industriji pomagal pri sestavi novega Zakona o veterinarstvu in pri zagonu novega obrata Meso Kamnik. V Komisiji za delo, družino in socialne zadeve in invalide pa obravnavamo zakone s področja raznih socialnih pomoči, ki jih pripravlja ministrstvo za delo.
Kako iz Ljubljane ocenjujete (gospodarsko in sploš-
Rudi Veršnik, kamniški poslanec v državnem zboru
ju, je pomenilo veliko izgubljenih delovnih mest, ki pa so se dokaj uspešno reševala z ekspanzijo obrti, malega gospodarstva in trgovine. Obsežna gradnja stanovanjskih kom-
oblasti, da del te migracije preusmeri v naš prelep kamniški konec.
Pojavljajo se tudi pobude, da bi se občina Kamnik iz Ljubljanske (osrednje slovenske) regije »preselila« v Gorenjsko regijo. Kaj vi menite o tem - je to mogoče in sploh smiselno, glede na to, da bo država po novem razdeljena na največ dve kohezijski regiji?
V primeru delitve na dve kohezijski regiji »preselitev« iz Osrednjeslovenske v Gorenjsko regijo ni smiselna, ker bo tudi Gorenjska regija spadala med razvitejše. Sicer pa zagovarjam vsako »preseljevanje« naše občine, če je le podkrepljeno z večjimi finančnimi prilivi iz Evropske unije.
S kakšnimi problemi in težavami so se v iztekajočem letu na vas oziroma vašo poslansko pisarno najpogosteje obračali občani in občanke? Ste kakšen njihov problem že uspeli rešiti, ali so bili problemi tako zapleteni, da ste jih lahko samo posredovali v prave roke?
V času od januarja do konca septembra sem obravnaval preko dvajset primerov - od denacionalizacije, stanovanjskih problemov, žrtev vojnega nasilja, dogajanj v različnih podjetjih in pobud za spremembo zakonov, pa vse do problemov, ki jih imajo občani v svojih lokalnih skupnostih. Če so problemi bolj kompleksni, jih rešujem skupaj s strokovnimi sodelavci v državnem zboru, nekaj pa sem jih uspel rešiti tudi sam. Nekateri občani so potrebovali le na-
»Občanke in občane vabim na pogovor, ne glede na temo, v mojo poslansko pisarno, ki je odprta vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v prostorih Občine Kamnik. V času zasedanja v državnem zboru me nadomešča gospa Mateja Zupin, ki vas bo ravno tako prijazno sprejela.«
ktober
05
sobota, 22. oktober ob 10.00 - lutkovna predstava Katarina Srna: KOKOŠKA PETUNIJA <£o
Lutkovna skupina Sirova luknjica
24., 27. in 28. oktober ter 8. november
ob 20.00 - tragikomedija Evald Flisar: NORA NORA
Prešernovo gledališče Kranj
sobota, 5. november ob 10.00 - lutkovna predstava
Charles Perrault: OBUTI MAČEK.
Mini teater, Ljubljana
četrtek, 10. november ob 20.00 - koncert Koncert za ACIJA BERTONCLJA
Recital njegovih študentov
torek, 15. november ob 20.00 - klavirski recital DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTN.JAK
sreda, 16. november ob 20.00 - tibetanski misterij ČRIMEKUNDAN ali BREZMADEŽNI
SNG Drama Ljubljana
INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
/O 1 banka domžale
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
pleksov pomeni velik dotok prebivalcev, kar samo po sebi ni nič spornega, če bi vzporedno sledila tudi pospešena gradnja infrastrukture. Vsem je znano, da se srečujemo z velikim problemom dnevne migracije v Ljubljano in nazaj. Kamnik je postal težko prehoden še zlasti zjutraj in popoldne. Že kar kronični problem Kamnika so tudi nezadostne kapacitete za otroško varstvo, ki so prav tako posledica večjega dotoka priseljencev. Tudi šole bi lahko v prihodnosti postale občinski problem, saj vemo, da se priseljujejo pretežno mladi. Kmetijstvo in živinoreja izgubljata pomen, ki sta ga v preteklosti imela v Kamniku. Kamnik je z odprtjem trojanskega tunela in celotne avtocestne povezave med vzhodom in zahodom postal odmaknjen od glavne prometne žile, zato postaja obveznost sedanje generacije občinske
svet ali napotitev na pravi naslov, drugi pa le pozoren prisluh in resno obravnavanje njihovih problemov. V največje zadovoljstvo mi je, če sem obveščen o uspešnem zaključku obravnavanega problema. Lahko rečem, da je doslej uspešno rešenih nekaj več kot polovica vseh obravnavanih primerov.
Kako vam je delo v državnem zboru spremenilo zasebno življenje?
Delo v državnem zboru zahteva celodnevno aktivnost. Vseskozi je treba študirati gradiva, ki so v proceduri, hoditi na seje odborov in komisij, usklajevanja, pripravljati obrazložitve in govore za seje. Za družino mi ostane le nedelja in morda tudi kakšna sobota, med tednom pa le kakšna urica za sprehod in utrjevanje kondicije.
ZORAN JEREB
ALKAM d.0.0. Kamnik
išče nove sodelavce za delo
izdelovalec kovinskega pohištva
Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja.
Prošnje pošljite na naslov: ALKAM d.0.0., Kamnik, Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik
do 29. 10. 2005
Jože Homar: »Bolj fleksibilen trg dela bi bil za naše podjetje izjemno velika pridobitev, saj nam potrebe po delovni sili čez leto precej nihajo. V prvi polovici leta imamo običajno veliko več dela kot v drugi.«
Kamniška podjetja: Menina, industrija pogrebne opreme, d.d.
Ves čas na preži
za novimi tržnimi nišami
Čeprav je lesno-predelovalna dejavnost v času tranzicije plačala enega največjih davkov, je Menina to obdobje preživela brez odpuščanja zaposlenih. Največ zaslug za to je nedvomno treba pripisati Jožetu Homarju, ki podjetje uspešno vodi zadnjih deset let, in njegovim predhodnikom. Ker cena dela in vedno višji transportni stroški tudi za Menino predstavljajo vedno večje breme, so nekatere proizvodne faze že prenesli v države, kjer se nahaja osnovna surovina in je delo cenejše, svoje proizvodne kapacitete pa so zapolnili z dopolnilnimi programi.
»Glavna dejavnost našega podjetja je še vedno proizvodnja pogrebne opreme, za dopolnilne programe pa smo se odločili zaradi presežka delovne sile, ki ga je povzročila preselitev proizvodnje lepljenih plošč v Srbijo,« pojasnjuje Homar. »Prvi dopolnilni program predstavlja proizvodnja lesenih ohišij za igralne avtomate ter drugih lesenih izdelkov po naročilu, drugega pa sušenje in prodaja rezanega lesa mizarjem. Za to storitev smo se odločili zaradi zadostnih kapacitet v naših sušilnicah za les, kar je prav tako posledica selitve dela proizvodnje v tujino. Dopolnilna programa smo uvedli pred dvema letoma, njun trenutni prispevek k celotnim prihodkom podjetja pa znaša približno petnajst odstotkov.«
Lanskoletni poslovni rezultati podjetja so bili nekoliko slabši od načrtovanih. Vzrok za to pa je podražitev energentov, ki je povzročila tudi višje cene surovin in transporta. »Zaradi tega se vrednost realizacije sicer ni znižala, je bil pa zato dobiček nižji kot smo pričakovali. Letošnje leto bo po vsej verjetnosti podobno lanskemu in pričakujemo med 20 in 30 milijonov tolarjev čistega dobička.«
Upepeljevanje izpodriva klasične pokope
V zadnjih letih je podjetje za investicije in prilagoditve proizvodnje namenilo dobrega pol milijona evrov. S tem denarjem so že pred tremi leti kupili robotizirano lakirnico ter povezali montažni oddelek in lakirnico. V letošnjem letu so kupili še stroj za avtomatsko brušenje izdelkov med fazami lakiranja.
»Z vsem tem smo zaposlenim izboljšali pogoje za delo, delo je sedaj manj naporno, manipulacije z izdelki in poškodb izdelkov pa je manj kot prej. Poleg tega je kakovost brušenja bolj enakomerna, prihranili pa smo tudi na času, ki je potreben za brušenje izdelkov,« je rezultate investicij pojasnil direktor in dodal, da se pripravljajo še na povezavo strojev v strojnem oddelku, s čimer se bo pretočnost izdelkov v proizvodnji še povečala. »Vrednost te investicije ne bo pretirano visoka, saj jo bomo izvedli sami. Pri tem bo najpomembnejše, kako inovativno se bomo tega lotili.« Avtomatizacija proizvodnje običajno pomeni manjše potrebe po delovni sili, toda v Menini poskušajo zmanjševanje števila zaposlenih doseči zgolj po naravni poti - z upokojevanjem.
Evropski trg pogrebne opreme v zadnjih letih zaznamuje predvsem povečevanje deleža upepelitev, zato se struktura povpraševanja spreminja v smeri vedno večje prodaje cenejših izdelkov. To pa za Menino niso posebno ugodni obeti, saj nizke cene izdelkov ne prenesejo dragega dela. Zato so investicije v avtomatizacijo proizvodnje nujne. Podjetje je že sedaj s svojimi izdelki prisotno na tako rekoč vseh trgih v zahodni, vzhodni in jugovzhodni Evropi, kam dlje pa izdelkov ne morejo prodajati, ker tega cenovno ne prenesejo. Izjema so le izdelki iz najvišjega cenovnega razreda. »Priložnosti za nadaljnjo rast prodaje tako vidimo predvsem v povečevanju tržnih deležev na trgih, kjer smo že prisotni, ter v prodoru v skandinavske države.«
V prihodnjih letih se velikost podjetja, po direktorjevih besedah, ne bo bistveno spreminjala, se bo pa temeljito spremenila tehnologija, saj se bodo morali proizvodni stroški na enoto še znižati. Kadrovske presežke, ki se bodo ob tem pojavljali, bodo poskušali preusmerjati v nove programe. »Nove tržne niše oziroma možnosti za dodatne programe ves čas intenzivno iščemo, kakšnih poslovnih povezav z drugimi podjetji pa zaenkrat ne načrtujemo,« je ob koncu poudaril Jože Homar.
ZORAN JEREB
Zaradi širitve dejavnosti oz. novih programov razpisujemo
prosto delovno mesto
MIZARJA
Razpisni pogoji:
- vsaj 3-letna poklicna šola
- 2 leti delovnih izkušenj
- znanje slovenskega jezika
- vozniški izpit B kategorije
- nekaznovanost Nudimo:
- redno zaposlitev
- dopoldanski delovni čas
- redno plačilo
Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od datuma objave na naslov: DOLLAR d.0.0., Ljubljanska 45, 1241 Kamnik.
50 LET KAMNIŠKE GASILSKE DRUŽINE
Gasilska zveza Kamnik praznuje v letošnjem letu pol stoletja aktivnega, neprekinjenega delovanja in združevanja prostovoljnih gasilskih in industrijskih društev na območju občine Kamnik. Poslanstvo gasilca je pomagati sočloveku v nesreči. Naj bodo naravne nesreče, požari, poplave, nesreče na cesti, vselej so gasilci prvi, ki priskočijo na pomoč.
Usposobljenost kamniških gasil- vrstah, ki so z. zagnanostjo, zanosom cev je na visokem nivoju, kar tloka- in pozornostjo ob vsakem trenutku zujejo mnoge uspešno zaključene    pripravljeni pomagati tam, kjer je to
intervencije. Gasilska zveza Kamnik, ki danes uspešno povezuje 13 prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko prostovoljno gasilsko društvo, je skozi obdobje svojega delovanja veliko pozornosti posvečala sodobnemu opremljanju, izobraževanju, strokovni vzgoji, kadrovanju v gasilske vrste s poudarkom na gasilski mladini kot poroku za nadaljevanje gasilske de-
Zlati jubilej je GZ Kamnik počastila tudi z novim praporom, ki bo v ponos na vseh prihodnjih slovesnostih. Razvil ga je boter prapora župan Tone Smolnikar in ga predal Marjanu Semprimožniku, predsedniku GZ Kamnik. »Prevzemam prapor in obljubljam, da bo naše članstvo z nesebičnim delom vedno in povsod dokazovalo, da je vredno hiti član gasilske organizacije in da bo pod tem praporom enotno in složno«, je obljubil predsednik.
javnosti. V svoje vrste ji je uspelo pritegniti veliko sposobnih članov, ki so s svojim znanjem in sposobnostmi kos zahtevnim nalogam reševanja. Danes ima v prostovoljnih gasilskih društvih preko tristo operativnih članov, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku.
Pol stoletja v človeškem življenju ni kratka doba in tudi za Gasilsko zvezo Kamnik je pomemben jubilej, ki so ga s slovesnostjo v Domu kulture Kamnik v petek, 14. oktobra, počastili številni gasilci iz domačih in sosednjih društev in zvez ter gostje.
Tudi gasilci poznajo slogan »Kdor poje, zlo nc misli«, zato je slovesnost začela Gasilska himna, ki jo je napisal Edvard Roessncr, uglasbil Ivan Krpač st., zapel pa jo je Moški pevski zbor PGD Smarca. V programu, ki ga je simpatično in spretno povezovala Vladka Bučcvcc, so gasilci zapeli več pesmi, pridružili so sc jim stran jski godbeniki, večer pa so prepletali spomini na prehojeno pol in velik pomen gasilstva.
Od ustanovitve gasilske zveze, pa do danes, sc je zgodilo marsikaj, kar pomnijo le najstarejši gasilci, eden od njih je Jože Berlec, ustanovni član gasilske zveze, ki je bil 37 let njen poveljnik, 13 let je že častni poveljnik, kar nekaj let pa tudi častni občan občine Kamnik. Poskrbel je, tla dogodki preteklih let ne bodo šli v pozabo in ob jubileju napisal kroniko (iZ Kamnik, v kateri so nanizani dogodki 50-letnega delo-vanja-
Ttidi v svojem slavnostnem govoru je spomnil na razvoj gasilstva in pomembnost gasilske zveze pri združevanju gasilskih društev, pomoči pri organizaciji, strokovnem usposabljanju, nabavi potrebne opreme in financiranju. »Močgasilstva je v njegovi množičnosti, hitri pripravljenosti nuditi takojšnjo pomoč ljudem oh velikih požarih, poplavah in potresih, kjer ene gasilsko društvo ne zmore vsega dela. To so pokazale tudi letošnje t v-like poplave v Sloveniji in po sve-tU,* je izpostavil Jože Berlec.
Zbrano gasilsko družino je pozdravil župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, ki ves eas svojega županovanja podpira gasilsko dejavnost, in ob zlatem jubileju namenil čestitke začetnikom in vsem v kamniških gasilskih
potrebno. To je podprl z novico, da so kamniški gasilci Še uro pred slovesno prireditvijo hiteli na pomoč v Tunji.ce. Spomnil je tudi na neprecenljivo pomoč gasilcev ob letošnjih poplavah, ko so rešili življenja, lastnino kmetov in tudi državno lastnino. »To je dokaz, da skupaj s civilno zaščito uspešno delujete in lahko rečem, tla vam mnogi zavidajo. V občini tvorno sodelujemo in skušamo nameniti čimveč denarja za vaše delovanje. Ugotavljamo pa, da gaje vedno premalo. In vendar sem zadovoljen, da s svojo vnemo in pozornostjo dobro uporabljate vse tisto, kar je naše skupno, torej opremo, ki je med najsodobnejšimi,* je poudaril župan in izpostavil še vprašanje prihodnosti gasilstva, saj zakonodaja prinaša mnogo novosti na tem področju, pa tudi lastniki in direktorji podjetij nimajo posluha za poslanstvo ljudi, ki ob gasilski sireni hitijo na pomoč.
Marjan Semprimožnik, ki je letošnje leto prevzel funkcijo predsednika GZ Kamnik, je spomnil na prvo združenje gasilskih društev, ki je na Kamniškem delovalo že v začetku 20. stoletja in
tivno sodelovati v boju proti požarom in drugimi nesrečami,« je poudaril predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik.
Čestitke predsednika GZS Er-nesta Eorva je zbranim prenesla Vladka Bučevec, v imenu zveze pa je spregovoril Jože Berlec ml., član predsedstva in podpo-veljnik GZS.
Podeljene plakete v znaK spoštovanja
Pri gasilstvu nasploh in pri delovanju zveze je izrednega pomena, da njeni člani delujejo enotno, v korist gasilstva in za gasilstvo. Petdeset let delovanja GZ Kamnik je spoštljiv jubilej s spoštovanjem do ljudi, ki so skozi desetletja s prostovoljnim delom in veliko voljo do gasilstva darovali del samega sebe in svoj prosti čas za razvoj in uspešno delovanje gasilske zveze. Zaslužnim posameznikom in institucijam se je GZ Kamnik ob jubileju zahvalila s plaketami, ki jih je podelil predsednik GZ Marjan Semprimožnik. Plakete so prejeli:
Občina Kamnik - za financiranje gasilstva in korekten odnos ur sodelovanje vsa leta,
Republiška uprava za zaščito in reševanje - za dobro sodelovanje, usmerjanje, strokovno podporo,
GZ Slovenija - za zgledno sodelovanje in usposabljanje,
Jože Berlec - vsestranski gasilec, nosilec Matevža Haceta, poveljnik brigade za bivši okraj Kamnik od 1952 do 1955, poveljnik OGZ Kamnik od 1955 do 1992, strokovni sodelavec v pisarni GZK do leta 1999, častni poveljnik,
Jože Osenar-dolgoletni tajnik OGZKod 1979 do 1992,
Jože Berlec ml. - poveljnik GZK od 1992 tlo 1998, dolga leta član poveljstva (>GZk,
Jože Oblak ml. - poveljnik (i/.K od 1998 do 2003, več let član poveljstva GZK,
»Moč gasilstva je v njegovi množičnosti, hitri pripravljenosti nuditi takojšnjo pomoč ljudem ob velikih požarih, poplavah in potresih, kjer eno gasilsko društvo ne zmore vsega dela. To so pokazale tudi letošnje velike poplave v Sloveniji in po svetu«, je izpostavil Jože Berlec, častni občan občine Kamnik, ustanovni član Gasilske zveze Kamnik, 37 let je bil njen poveljnik, 13 let pa je že častni poveljnik. V programu slovesnosti, ki ga je spretno povezovala Vladka Bučevec, so zapeli pevci Moškega pevskega zbora PGD Smarca.
se pozneje razvilo v gasilsko župo Kamnik. Ta je delovala do okupacije leta 1941, po drugi svetovni vojni pa je pričela delovati okrajna gasilska zveza, ki je delovala do leta 1952. Ljubitelji gasilstva, ki so se za vedali, da povezovanje prinaša rezultate in uspehe, so si prizadevali ustanoviti samostojno Gasilsko zvezo Kamnik, kar se je zgodilo 17. julija 1955. Povezovala je 18 gasilskih društev. Članstvo se je skozi leta menjalo, z delovanjem so prenehala prostovoljna industrijska društva, naslajala pa so nova gasilska društva. Z nastankom nove občine Komenda se so odcepila trt društva, vendar še vedno tesno sodelujejo v ( rZ Kamnik. »Veliko truda je bilo vloženega na področju vpisovanja novih članov v gasilske vrste, še posebej gasilske mladine. Skozi leta seje članstvo večalo, gasilska zveza pa je vseskozi igrala aktivno vlogo na področju združevanja gasilstva tako v občini Kamnik, kot tudi širom Slovenije. Poseben poudarek v zvezi je bil namenjen Izobraževanju in opremljanju, saj se je zavedalo, da brez sodobne ojireme in znanja ni mogoče ak-
Da dogodki preteklih let ne bodo šli v pozabo je Jože Berlec ob jubileju napisal kroniko GZ Kamnik, v kateri so nanizani dogodki 50-letnega delovanja. Na slovesnosti je zapisal tudi posvetila.
Janez Kune - predsednik GZK od 2003 do 2005, nekaj let član predsedstva GZK,
Marjan Semprimožnik - predsednik GZK od 2005 dalje,
Vladka Bučevec - tajnica GZK od 1992 dalje, predsednica komisije za članice pri GZK, vsestransko aktivna v GZK,
Jože Kladnik - dolgoletni poveljnik sektorja Kamnik,
Tomaž Berlec - sedanji poveljnik sektorja Kamnik,
Franc Bernot - dolgoletni poveljnik sektorja Kamniška Bistrica,
Milan Gradišek - sedanji poveljnik sektorja Kamniška Bistrita,
Franc Poljanšek - dolgoletni poveljnik sektorja Tuhinjska dolina,
Stane Hribar - sedanji poveljnik sektorja Tuhinjska dolina,
Ivan Dolenc - dolgoletni predsednik PGD Smarca in član organov OGZK,
Ivan Hribar - dolgoletni in tudi Še sedanji podpoveljnik GZK,
Tone Šuštar ml. - dolgoletni in tudi se sedanji predsednik mladinske komisije pri GZK,
Janez Trebušak - dolgoletni predsednik PGD Motnik in član organov OGZK,
Anton Šuštar - dolgoletni in tudi še sedanji predsednik nadzornega odbora GZK,
Jože Oblak - dolgoletni član organov GZK in sedanji predsednik častnega razsodišča GZK,
Marjan Burja - dolgoletni predsednik PGD Smarca in član organov OGZK,
Ciril Rems - dolgoletni član organov OGZK in tehnični sekretar poveljstva,
Marjan Koncilija - dolgoletni poveljnik sektorja Komenda,
Ivan Hlade - dolgoletni podpredsednik GZK,
Darko Galjot - večletni član predsedstva (iZK, podpredsednik GZK in predsednik komisije za odlikovanja GZK,
Alojzij Konda - večletni predsednik komisije za veterane GZK.
Sledilo je razvitje novega prapora, na katerega so donatorji pripeli spominske trakove. Da se prapor tako lepo sveti, so poskr-beli vsi tisti, ki so darovali za zlate žebljičke. Vsem darovalcem se
Po končanem blagoslovu novega prapora je praporščak z dotikom plamenice izvedel pozdrav z vsemi prapori.
Janez Repanšek - poveljnik (iZK od 2003 dalje, več let član poveljstva (iZK,
Franc Resnik - predsednik (iZK od 1992 do 2000, več let član predsedstva GZK, predsednik komisije za odlikovanja pri (iZK,
Anton Prelesnik- predsednik GZK od 2000 do 2003, več let član
predsedstva GZK,
je predsednik GZ Kamnik toplo zahvalil. Pater Boris pa je novemu praporu in gasilcem podelil božji blagoslov.
S pozdravi in toplimi čestitkami gostov in predstavnikov mnogih gasilskih društev, s katerimi sodeluje zveza, se je strnila slovesnost.
SAŠA MEJAČ
MD KID na stežaj odpira svoje okno v kamniškem kulturnem prostoru
MD KID (Mladinsko društvo za kulturo in informacijsko dejavnost) smo ustanovili novembra 2003 predvsem zaradi skupnih nemirnih idej, ki so nam še pred ustanovitvijo jemale občutek za čas. Tako smo se o njih veliko pogovarjali, jih pretresali, razmišljali o njih ... Potem pa smo ugotovili, da bo najbolje, če te ideje poskušamo uresničiti.
Pa smo se znašli v velikem kamniškem kulturnem prostoru s svojim malim oknom, skozi katerega smo sprva le previdno opazovali dogajanje. Obrazi so bili sicer poznani, saj smo jih poznali še od prej. Kar nekaj naših članov je namreč sodelovalo in še sodeluje v gledališki skupini Rudolfi pod mentorstvom prof. Marje Kodra Od tod tudi izhaja veselje do odrskega ustvarjanja.
Svoje okno smo prvič zares odprli, ko smo pripravili literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku v Domu kulture Kamnik. Prej smo bolj sodelovali, in sicer na Srednjeveških dnevih v Kamniku s K D Priden možic, na tridnevnem zimskem festivalu Pogrejmo Šutno z lastno kratko predstavo, ki smo jo poimenovali Sanje.
Tako smo tipali po velikem kamniškem kulturnem prostoru in se odločili, da svoje okno odpremo na stežaj. Odločili smo se, da bomo pripravili pravi odrski spektakel. Pri tem nas je podprla Občina Kamnik, veliko podporo pa nam nudi KD Priden možic, še posebej (»oran Završnik, ki potrpežljivo odgovarja na naša vprašanja in nam velikodušno pomaga pri celotnem projektu.
Pripravljamo avtorski muzikal»()b petih pri vodnjaku«, s katerim se bomo Kamniku predstavili 19 novembra v Domu kulture Kamnik. V tem trenutku potekajo glasbene vaje. K sodelovanju smo povabili glasbenike iz širše okolice Kamnika, tako da tvorijo pravi mali orkester. Ob strani nam stoji tudi saksofonist in klarinetist ter znani dirigent Kamniške godbe Rok Spruk. Za plesno koreografijo skrbi plesalec Slavko Trivkovič in našim igralcem povzroča precejšnjo fizično utrujenost
MD KID želi povezati najrazličnejše medije umetniškega izražanja med seboj: igro, ples, glasbo in scensko podobo v obliki video projekcij na platnu. Gre za velik ustvarjalni izziv, ki ga želimo uresničiti in ga pokazati širši okolici. 19. november se približuje in pripravljalna napetost narašča Deki počasi že nakazujejo celoto
MD KID odpira okno na stežaj! Vsi vljudno vabljeni na mu zikal OB PETIH PRI VODNJAKU 19. novembra v Doni kulture Kamnik.
MD KID
1. svetovno prvenstvo v sedeči odbojki za mlade bo v Kamniku
Kamnik bo po uspešno izvedenem svetovnem prvenstvu za ženske pred dvema letoma, od 28. oktobra do 1. novem bra letos gostil 1. svetovno prvenstvo v sedeči odbojki za mlade.
Kot je bilo ugotovljeno na ponedeljkovi prvi seji častnega odbora, ki mu predseduje kamniški župan Anton Tone Smolnikar, so priprave v polnem teku. Častni pokrovitelj prvenstva je Rudi Veršnik, posla nec Državnega zbora. Organizacijo tekmovanja je prevzela Zveza za šport invalidov Slovenije, izvedbo pa Invalidsko športno društvo Samo-rastnik Ravne na Koroškem Sedemčlanski organizacijski komite, ki ga
votli Peter Ozbec, je že pripravil podroben potek tekmovanja, ki bo po tekalo v športni dvorani OS Prana Albrehta. Tekmovalo bo šest mladinskih državnih reprezentanc iz Brazilije, Irana, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Poljske in Slovenije ()krog sto udeležencev bo v času tekmovanja nastanjenih v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, ki zagotavlja dobre pogoje Kot je povedal župan, je Občina poskrbela tudi za prepotrebno ureditev sanitarij v športni hali, eno je prilagojeno invalidom.
Na svetovnem prvenstvu v Kamniku bo odigranih 13 tekem. Otvoritev SP bo v soboto, 29. oktobra, ob 11. uri, otvoritveni tekmi med Slovenijo in Iranom ter med Braziliji) in Nemčijo pa bosta odigrani ob 930. Tekme, ki se bodo odvijale med 9 in 16. uro, se bodo za ključile 31. oktobra, ko bo ob 14. uri tekma za bronasto odličje, ob 16. uri pa tekma za zlato odličje.
V času tekmovanja si bodo udeleženci, ki jih bodo vse dni spremljali in jim skušali življenje popestriti dijaki SCRM, ogledali tudi kamniških turističnih in zgodovinskih znamenitosti
SAŠA MEJAČ
h torbe Krištofovega Pepeta II
Valvazor : Kamnik je deželno knežji...
AT aprej v boj za mestno ■i V občino, so na zadnji seji sklenili naši občinski možje in žene. Kar prav imajo, saj je bil Kamnik že v srednjem veku med najpomembnejšimi mesti na Kranjskem. O tem priča tudi gornja izjava J. V. Val-vazorja. Desetletje po drugi vojni pa je bil celo sedež okraja, kije segal od Mot-nika do Trzina in od Vodic do Moravč, ponašal se je z okrajno pekarno, okrajno mesarijo in gostilno. Bogata zgodovinska tradicija je najboljša podlaga, da mesto pod istoimenskimi alpa-mi in ob istoimenski Bistrici (p)ostane center regije med planinami in Savo. Seveda nam mestne občine nihče ne bo ponujal na krožniku.
Zato bi se morali bolj zavzeti naši predstavniki in v beli Ljubljani bolj »pucati kljuke« raznih kabinetov, kjer se o tem odloča.
Poglejmo samo, kaj počne naša sosednja županja. Potem, ko ni uspela umetniških faksov prenesti v nekdanje fabrike v Sto-bu, se je sedaj lotila gradnje, ne čisto navadne bolnice (tako smo imeli nekoč tudi pri nas v Špitaliču), ki je med pogoji za mestno občino, pač pa kar prave klinike. Hotela je postaviti tudi rekreacijsko os Kamniška Bistrica, pa pravi, da ji sosedje ( na koga pri tem misli se ve, Tonti pa nič) pri tem nič ne pomagajo, sama pa ne zmore vsega. Javnost je tudi že seznanila z izjavo, da je njena bodoča mestna občina najprimernejša za bodoče središče regije. Toliko, da boste vedeli. V mestu pod planinami, nekdanjemu središču dežele Kranjske in sedežu nekdanjega okraja pa vse tiho je bilo...
A7 o, končno pa je tudi iy Matevžu, direktorju nekoč   tudi okrajnega
kamnoloma Kamniška Bistrica, šinila v glavo pametna misel. Naveličan številnih prepirov in godrnjanj o tem, ali v Calcitu, kot se sedaj imenuje, preveč poka in se kadije na stežaj odprl svoja vrata krajanom in jim razkazal vse svoje najnovejše avtomatske mašine za drobljenje. kamna, poleg tega pa jih je še pošteno pogostil in odžejal. Za povrh pa je svojim obdarovancem podelil še zelene plakete, ker se naši Zeleni niso spomnili, da bi jo podelili Matevžu. Menda pa se sedaj spet ne bo našel kdo, ki bo, denimo, zahteval, naj na tone svojega kalcitnega prahu namesto s težkimi tovornjaki po slavni Cankarjevi cesti prevaža kar s helikopterji. Tudi to se še lahko zgodi, saj je pri nas vse mogoče, kot se je nedavno zgodilo, da je v avtomatiziranem 21. stoletju počilo v pulferfabriki, kjer naj bi bil smodnik le še
obrobna dejavnost. Ali bo res treba vse skupaj še enkrat preseliti v Trofaj, kjer so našo pulfrarijo zaradi nevarnega pokanja zaprli že pred osmimi desetletji...
Tyr edavno se je sredi 11 kamniške Šutne zvelikim pompom in reklamo, večjo od narodnih noš, začela 1. bučarijada. Buče so namreč letos kar bogato obrodile. Manjkal je samo še simpozij o zgodovini, uporabi in zdravilni moči buč. Upajmo, da bo prireditev prišla v koledar naših turističnih prireditev in bo postala tradicionalna. Popestriti pa bi jo morali še s parado naših bučmanov, kijih tudi pri nas ne manjka. Menda pa s tem v Tunjicah niso najbolj zadovoljni in bodo kot tradicionalni gojitelji tunških kumar, ki so nekoč slovele na kamniški tržnici, kmalu pripravili tekmovanje oziroma kar olimpiado za najdaljšo in najbolj zdravilno kumaro. Za glavnega sponzorja se je menda že ponudil Drago, šef tunškega zdravilnega gaja...
Krištofov Pepe II.
*%#e fui4 čevelj fodć?
Pisma, mnenja, odmevi
4. odprto pismo kamniškemu županu
Spet se oglaša skupina meščanov in lastnikov lokalov, ki že četrtič zapored v Kamniškem občanu moleduje za sprejem in besedo pri županu. Ne moremo se namreč sprijazniti, da na naša odprta pisma, ki jih vedno znova pred objavo vestno posredujemo tudi na kamniško občino, ni nobenega odziva. Izborili smo si sicer sestanek pri predsedniku občinske uprave, ki razen nejasnega razumevanja ni pokazal nič več. Menimo, da župan in njegovi sodelavci povsem mirno čakajo, da se bomo prizadeti meščani in lastniki lokalov morda utrudili in prevzeli vsiljeni režim parkiranja. Stara in preizkušena taktična poteza!
Po dobrem mesecu uvedbe parkirnega režima že lahko vidimo pričakovane rezultate. Plačljiva parkirišča so prazna in nihče ne more zanikati, da na njih podnevi ni dovolj prostora tudi za stanovalce, lastnike ali najemnike lokalov. In še vedno ostane več kot dovolj prostora za tiste, »ki bi želeli priti v mesto, kaj opraviti, urediti, si ogledati mesto ali kulturno prireditev«, če povzamemo županove besede iz medijev. Plačljiva parkirišča torej samevajo, nasprotno pa so sedaj polni avtomobilov okoliški pločniki, zelenice, trgi. Vsa ostala parkirišča in količkaj proste površine so namreč sedaj polne avtomobilov in tako so prebivalci mesta in njegovi obiskovalci ponovno prizadeti in oškodovani. Ne moremo ali ne upamo verjeti, da tega občinska oblast predhodno ni mogla predvideti. Sedaj je namreč na plačljivih parkiriščih red, na vseh ostalih površinah, tudi kjer je parkiranje neposredno ali posredno prepovedano, pa vlada popoln kaos. Najbrž bo tako tudi ostalo, saj redarji pobirajo kazni samo tistim, ki ne plačajo parkirnine na plačljivih parkiriščih. Zmeda je torej popolna!
Zdi se, da občinska oblast ni najbolj vešča pri ekonomskih izračunih, čeprav je bilo to morda vodilo pri njenih rešitvah mirujočega prometa v starem mestnem jedru. Število parkiranih avtomobilov na plačljivih parkiriščih je tako skromno, da je finančni dohodek od parkirnin zanemarljiv, izrednih prihodkov od kazni zaradi napačnih parkiranj v okolici pa si očitno ne upa pobirati. Morda bi bilo pametneje, če bi »modra« občinska oblast namesto drage uvedbe parkirnega režima uvedla več parkirnih površin in predvsem že obstoječe površine v samem jedru mesta opredelila kot »modre cone«, na katerih bi lahko vsi »na hitro uredili opravke« in se »takoj nato odpeljali«.
Še vedno se nadejamo, da je to samo »obdobje, ko občinska oblast analizira stanje in potrebe po mirujočem prometu v Kamniku«. Zato še bolj kot prej pričakujemo, da nas župan vendarle sprejme, skuša razumeti naše potrebe in pojasni kdaj bo tudi nam, meščanov iz kamniškega starega mesta, končno prisluhnil. Bolje pozno kot nikoli!
Skupina meščanov in lastnikov ter najemnikov lokalov centra mesta Kamnik
POJASNILO
V Kamniškem Občanu z dne 6. oktobra 2005 je bilo v rubriki SVETNIKI SPRAŠUJEJO na vprašanje »Platana na Trgu svobode odstranjena« s strani Občinske uprave pojasnjeno, da je Ar-boretum Volčji Potok podal strokovno oceno o platani.
Arboretum Volčji Potok pojasnjuje, da ni bil seznanjen s tem vprašanjem, zato tudi ni podal strokovne ocene o platani na Trgu svobode.
ARBORETUM Volčji Potok
Aktivna Slovenija ni SMS
00 AS Kamnik ima predstavnika v občinskem svetu
Na zadnji seji občinskega sveta občine Kamnik je bil na mesto občinskega svetnika potrjen Robert Prosen, ki je nadomestil na prejšnji seji razrešenega Aleša Zobavnika. Tako Robert in Aleš, kot tudi spodaj podpisani in še nekateri, smo leta 2002 skupaj kandidirali na lokalnih volitvah za Stranko mladih Slovenije in dosegli rezultat, ki nam je prinesel dva mandata. Na žalost smo dokaj kmalu spoznali, da je to stranka, kjer se pred interese mladih postavlja osebne interese posameznikov z vrha stranke. Kljub naši želji, da spremenimo stranko v pravo demokratično stranko, nam to ni uspelo in edina rešitev za nas je bila ustanovitev nove stranke. Na zadnji takratni seji LO SMS Kamnik smo soglasno sprejeli sklep, da se sredstva, ki jih prejema LO Kamnik in se stekajo na račun SMS, namenijo v dobrodelne namene posameznikom s področja naše občine. Vodstvo SMS našega sklepa seveda ni upoštevalo, kljub temu, da so bila ta sredstva namenjena takratnim članom LO Kamnik in je po izstopu velike večine članov LO SMS Kamnik praktično razpadel oziroma prenehal delovati. Večina članov in še veliko novih se je takrat pridružila novo ustanovljenemu Občinskemu odboru Aktivne Slovenije v Kamniku. Za ta korak se ni odločil nobeden od takratnih svetnikov in zato smo v naši stranki veseli, da se nam je sedaj ponudila priložnost, da preko Roberta Prosena v občinskem svetu predstavljamo stališča naše stranke in opozarjamo na probleme občanov naše občine.
Zgoraj namenjene besede niso naš obračun z SMS, ampak pojasnilo vsem občankam in občanom, predvsem spoštovanemu gospodu Robinu Majniku, ki seje med nalivanjem čistega vina v 13/14 številki Kamniškega občana dotaknil tudi naše stranke. Namigovanja o povezavi med nami in glasovanjem svetnika SMS v tem članku se nam zdijo smešna in zato še enkrat poudarjamo, da Aktivna Slovenija ni SMS. Namigovanja so verjetno posledica tega, da so svetniki in člani SDS sami sebe našli v stavku članka Matica Romšaka o otroškem varstvu in bili zaradi tega užaljeni. Za obrazložitev naj še enkrat navedem stavek iz članka: »V Kamniku cene otroškega varstva, po zadnji podražitvi, ki so jo verjetno podprli občinski svetniki, ki tega varstva ne potrebujejo več ali pa so jim v zadnjem letu plače zrasle za več kot 6%, kolikor znaša zadnja podražitev, spadajo v najvišji nivo na državni ravni.« V celem članku nismo omenili nobene stranke in ne svetnika, kajti iz uradnega zapisnika ni razvidno kdo od 26 prisotnih svetnikov je bil za (14) in kdo proti (10). Kljub temu se vsem svetnikom, ki smo jih s tem užalili, opravičujemo in hkrati obljubljamo, da bomo v bodoče pri svojih izjavah bolj natančni, če nam bodo seveda na voljo ustrezni podatki, obenem pa si želimo, da bodo bolj natančni pri svojem pisanju tudi drugi.
V 00 AS Kamnik opažamo, da se je v Kamniku volilna kampanja namesto en mesec pred volitvami začela že kar dobro leto prej. Kljub temu, da to nihče javno ne prizna, nam ustanavljanja strokovnih svetov, iskanja vizij in strategij, iskanja koalicije in krivcev za slabe sklepe občinskega sveta, potrjujejo prezgodnji začetek kampanje. V naši stranki upamo, da vse te aktivnosti ne bodo vplivale na delo občinskega sveta in da bo le ta sprejemal takšne odločitve, da se bo naša občina razvijala tako, da bo to v veselje, ne pa v breme občanom.
Aleksander Uršič OO AS Kamnik
TEK ČEZ VISOKE OVIRE ZA VOZIČKE
Pred trgovino Spar so ob zapornicah parkirišča postavili oviro na javnem pločniku tik pred znižanim robom za olajšano vožnjo vozičkov. Z vozičkom se ne da iti več po pločniku, zavoziti je potrebno v travo. Na oviro smo pred časom že opozorili, pa se nihče ne zgane, tudi ne občinarji, ki hodijo v trgovino po malice. Starši in vozički, napravite ovinek!
PONOVNO JAVNI WC V KAMNIKU
V soseski Mali grad je pred Sparom nasproti mesarskega mosta na zelo uglednem mestu zraven spomenika premični WC. Gre za varčevalno oblika javnega WCja: ni v marmorju in keramiki, ne rabi vode, luč ima s ceste, pa še popolnoma zastonj je za uporabnike! ČC ga želite za domov, je na njem telefonska številka, kjer ga lahko naročite. Morda pa ga ob klicu na isto številko tudi odpeljejo?
DS
TOŽBA RAZDRAPANEGA PLOČNIKA
Naj se najprej predstavim. Sem eden najstarejših in najbolj po-hojenih pločnikov v Kamniku, sicer pa spadam v krajevno skupnost Zaprice. Moja geografska lega je potekala do nedavnega od železniške postaje Kamnik do Korobača. Sedaj so mi pri urejanju novega križišča, pri čemer so osnovni šoli vzeli še nekaj življenjskega prostora, tudi meni odrezali glavo, moje nekdanje truplo delno asfaltirali do pekarne Žito, ostanek mene pa pustili takega, kot je že nekaj deset let. Lokalni »župan« je že lani spomladi v Kamniškem občanu obljubljal, da mi bodo nadeli novo obleko. Sedaj bo že kmalu druga pomlad po vseh obljubah, jaz sem pa še vedno ves razcapan in niti ne pokrpan.
Po meni se dnevno sprehodi kar nekaj sto osnovnošolcev, sedaj devetletkarjev in nekaj sto dijakov Šolskega centra Rudolfa Maistra. Seveda pa po meni hodijo tudi krajani Podgorja, Zapric in še kdo. Nikoli nisem pričakoval, da me bodo odeli v obleko Versacea, Dio-rja ali katerega drugega poznanega modnega kreatorja, tudi Mu-rinih »gvantov« nisem pričakoval. Pričakoval sem spodoben »lajbič« za spomladi in skromno zimsko suknjo za pozimi.
Želje so eno, dejstva pa drugo. Nič od pričakovanja se ni uresničilo. Še vedno ostajam razdrapan, niti ne več pokrpan, saj se na stare krpe betona, asfalta in makadama ne da več kaj prišiti. Jasno mi je, da po meni hodijo šolarji, ob dežju tudi malo plavajo, pozimi »tolčejo« snežno brozgo, starejši in mlajši krajani iz okoliških naselij pa tako rekreacijo prenašajo in doživljajo že dolga leta. Pa kaj to koga zanima. Za »Krištofovo torbo« sem malo predolg in bi mu jo lahko raztrgal. Po meni se ne sprehajajo in ne hodijo občinski svetniki, pa tudi drugi veljaki ne. Ko prihaja v deželo zimsko obdobje, upam, da mi bo vsaj zima naklonila za dan ali dva lepo belo suknjo, potem pa bomo tako ali tako »uživali« v snežni brozgi in blatu.
Kaj, ko bi si odgovorni za moje stanje in počutje ter varnost, predvsem otrok, privoščili peš ekskurzijo po moji razdrapani površini in to takrat, ko bom najbolj moker in brozgast. V »Vagončku« vam postrežem s čajem, mimogrede si lahko v pekarni Žito nabavijo sveže žemljice, pri prodajalcu zelenjave kupijo nekaj za ozimnico, v Tušu še nekaj za zraven in rekreacija bo popolna. Seveda si morajo po končanem sprehodu rezervirati pri Puclju čiščenje svoje garderobe, pa ne na moje stroške.
Pri vsem tem sem jaz najmanj kriv. Za popravilo poškodovane obutve naj se oglasijo pri mojstru na Bakovniku, saj so v mestu na področju te dejavnosti že nekaj let deficitarni. Ne mislim delati reklame za podjetnike in d.o.o. ob moji legi, niti ne za čistilnico in čevljarstvo, želim pa vse najboljše uporabnikom moje razdrapane garderobe. Ubogi otroci in tisti že malo v letih. Iz avta se mojih zaplat, kotanj in drugega sploh ne vidi.
Bolj zares, kot za šalo, čaka na novo moderno podobo vaš pozabljeni pločnik. maj
Kamniški OBČAN
KULTURA-ZANIMIVOSTI
20. oktobra 2005 7
Biser
Zgornjega Tuhinja
Si predstavljate kaj bi Kamnik brez Malega gradu? Kamnik ne bi bil Kamnik. Nekaj podobnega kot za Kamnik pomeni Mali grad, za Zgornji Tuhinj pomeni dvorec, ki stoji na vzpetini nad vasjo. Omenjeni dvorec je arhitekturni biser, ki s svojo lego enostavno navdušuje vsakogar. Zaradi izredno slabega gospodarjenja je dvorec v zadnjih dvajsetih letih neusmiljeno propadal, danes pa ga lahko ponovno opazujemo v vsem svojem sijaju.
Vas Zgornji Tuhinj je prvič omenjena leta 1213. Dvorec naj bi na mestu, kjer stoji danes, zrasel konec 14. in začetek 15. stoletja, kar |e nekako v obdobju vzpona Celjskih grofov, zato ni čudno, da se iz roda v rod prenaša ustno izročilo, da naj bi bil to lovski dvorec Celjskih grofov. Vas Zgornji Tuhinj je nekoliko odmaknjena od nekoč ključne prometne povezave med Štajersko in Ljubljano. Prav ta nekoliko odmaknjena lega in lega ob vznožju Menine planine je bila odlično izhodišče za oddih in lovsko dejavnost takratnega plemstva. V vsej svoji zgodovini je dvorec zamenjal številne lastnike, zadnjih sto petdeset let pa se uporablja kot župnišče.
Lovski dvorec (župnišče) ima izredno zanimivo lego, leži na izbočenem skalnatem grebenu, ki se nekoliko dviga nad vasjo, pod njim teče Tuhinjščica, nad njim pa se vzpenja Menina planina. Kot objekt je nadvse vpad-Ijiv in kdorkoli pride v Zgornji Tuhinj ga ne more spregledati.
Ko se je bivši župnik preselil v novo zgrajeno župnišče, je bilo staro župnišče (nekdanji lovski dvorec) prepuščeno zobu časa, ki bi ga skoraj dokončno uničil. Grmičevje in drevesa so prerasla griček, na katerem je stal dvorec (župnišče) in ga tako zakrila pred vsemi radovednimi očmi. Objekt je neusmiljeno propadal, v nekaj letih bi se porušil.
S prihodom novega župnika
C*
preti obnovi) pa je vrsto let propadal in kazal žalostno pododbo.
Dvojčka v Kamniku
Prva predstava Maistrovega in abonmaja Rudolf je za nami. Čeprav je odrski mojster Mestnega gledališča ljubljanskega teden dni prej rahlo zmajeval z glavo glede velikosti odra, sc je v sredo, ko smo predstavo dejansko postavljali na oder, izkazalo, da lahko naš Dom kulture prebavi tudi največje scenografije letošnje gledališke produkcije. Predstava je odlično uspela, Gregor Cušin je blestel v dvojni vlogi in gledalci so več kot zadovoljni odšli domov. Še posebej veseli smo, da je, razen nekaterih posameznikov v zadnjih vrstah, ki so imeli nekaj nujnih telefonskih pogovorov, predstavo mirno prebavilo tudi dijaško občinstvo, ki mu letos do dobrih gledaliških predstav pomaga tudi Študentski klub Kamnik.
V teh dneh Dom kulture Kamnik poka od ustvarjalnosti. MPZ Lira, MePZ Odmev, kamniške mažoretke, folklora, balet, plesna šola Miki, orientalska plesna skupina Havani, Ml) Kid, MSKA in Priden možic smo začeli s pripravami na novo sezono.
Na velikem odru nastajata dve predstavi: zagnani kidovci so k sodelovanju pritegnili številne mlade kamniške ustvarjalec, tako tla vas sredi novembra vabimo k ogledu mjuzikla z (navidezno?) romantičnim naslovom Ob petih pri vodnjaku.
Glasbeni ustvarjalci KI) Priden možic pa v začetku novembra napovedujejo premiero glasbene predstave za otroke To je to, v kateri bodo predvsem mlajšim pokazali, kaj vse je lahko inštrument.
Vabljeni torej v največji kamniški kulturni hram, varen pred teroristi, separatisti in politiki, ki daje streho mladi ustvarjalnosti, zrelim umetnikom, gasilcem, čebelarjem in krvodajalcem!
za Priden možic, GORAN ZAVRŠNIK
Dvorec v Zgornjem Tuhinju je po obnovi pravi arhitekturni biser...
je med vaščani dozorela misel o nujni in čim prejšnji obnovi lovskega gradiča. Župnik in gospodarski svet so prišli do spoznanja, da bi bilo neodgovorno prepustiti takšen zgodovinski objekt zobu časa. Večinsko mnenje v vasi je bilo kljub številnim skeptikom naklonjeno obnovi. Tako se je sredi leta 2004 začela temeljita obnova: obnovljeni so bili temelji, fasada, ostrešje, okna, električna napeljava ... Dosedanja obnova je stala 20 milijonov tolarjev. Celoten znesek so zbrali krajani sami, poleg tega pa so opravili še več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Trenutno je dokončana samo zunanjost, obnova notranjost! je še pred nami. Da lahko danes s ponosom gledamo na prekrasen dvorec gre zahvala
predvsem tuhinjskemu župniku (Jože Tomšič), ki je spodbudil želje in misli o obnovi. Celotno organizacijo obnove je vodil Župnijski gospodarski svet (T. Berlec, J. Kodra, F. Koncilja, V. Tonin), največ zaslug pa imajo vsi krajani KS Tuhinj, ki so nesebično darovali denar za obnovo in opravili stotine prostovoljnih ur.
Da ni bilo škoda vsega porabljenega denarja, da ni bila niti ena ura prostovoljnega dela zaman lahko vidimo samo z bežnim pogledom na tuhinjski zgodovinski in arhitekturni biser. Tuhinjci so z obnovo ohranili pričujoč zgodovinski in kulturni spomenik, ki bo v ponos vsem tuhinjskim rodovom.
MATEJ TONIN
Človek kot podoba in vrednota duha
V Galeriji Veronika je do konca meseca na ogled med-območna tematska razstava v sklopu Podobe Gorenjske 2005, osredotočena na figuralno tematiko. Razstava prinaša več kot šestdeset del sedeminštiridesetih avtorjev iz vseh sedmih območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Jesenice, Domžale in Kamnik. Iz kamniške območne izpostave na razstavi sodelujejo Boris Bratuž, Miha Kač, Bogdan Potnik, Mira Res-nik in Dušan Sterle.
Razstava je zanimiva, saj se ustvarjalci različno lotevajoJH-guralike v slikarskem ali kiparskem izzivu. V.M.
O prvem letu delovanja Turističnega društva Kamn'k
Vse več se govori o kamniškem turizmu
Meseca novembra mineva eno leto od ustanovitve novega Turističnega društva Kamn'k. Rezultati prvega leta delovanja se že kažejo, saj smo pričeli in izpeljali kar nekaj projektov. Najbolj pomembno pa je, da se o kamniškem turizmu sedaj še več govori.
Eden izmed prvih projektov je bilo sodelovanje na lanski decembrski prireditvi »Pogrejmo Šutno«, katere glavni organizator je Mladinski svet Kamnik. Turistično društvo je pripravilo srečolov, skrbelo za promocijski material ter naredilo zgibanko o kamniški ulici Šutni.
Primeri dobrih praks izbranih turističnih ponudnikov v občini Kamnik ter delovanje največjih turističnih podjetij so bili predstavljeni na okrogli mizi meseca maja. S tem smo vsi udeleženci prišli do spoznanja, da je povezovanje in sodelovanje turističnih
DOM KULTURE KAMNIK ■ Fužine 10, Kamnik *1      01 / 839 76 06 JSk    041 360 399 !■# info@domkulture.org
četrtek, 3. november ob 19.30 uri; MALOMEŠČANSKA SVATBA jledaiiška komedij
četrtek, 27. oktobra ob 17.00 uri OBUTI MAČEK
predstava za otroke od 3. leta dalje
za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500 SIT
za abonma Karrinček in izveVi vstopnina 900 SIT
abonma Kamnček vpisujemo do 27, oktobra
ponudnikov nujno za boljši razvoj turizma v občini.
V pomladanskih mesecih smo se lotili dveh večjih projektov: Natečaj za kamniški spominek in Anketa o kamniškem turizmu. K natečaju smo povabili vse učence kamniških osnovnih šol ter strokovno komisijo. Razstavo več kot 60 izbranih del smo pripravili maja v Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah. Prizadevamo si, da bi izbrane motive videlo čimveč ljudi, zato jih bomo skušali razstaviti tudi v drugih razstavnih prostorih. Naslednji korak, ki ga že izvajamo, je izbrati motiv, ki ga bomo natisnili na majico.
Poleti smo izvajali anketo o kamniškem turizmu. Razdelili smo jih vsem večjim in manjših turističnim ponudnikom v občini. Vprašanja so temeljila na zadovoljstvu domačih in tujih turistov, ki so obiskali občino Kamnik. Izpolnjenih je bilo nad 200 anket, ki smo jih že dali v obdelavo, rezultate pa pričakujemo v kratkem.
Omembe vredno je tudi to, da Turistično društvo Kamn'k sodeluje s krovno občinsko turistično organizacijo-Agencijo za turizem in podjetništvo. Sodelovali smo pri junijski prireditvi Srednjeveški dnevi, pripravili tekst za letošnji nov turistični prospekt in prevzeli organizacijo udeležbe povorke kamniških narodnih noš v Beljaku.
Ustanovni člani Turističnega društva Kamn'k smo s prvini letom delovanja zadovoljni. Načrtov in idej nam še ni zmanjkalo.
Dosedanje delovanje ter načrte za prihodnost bomo podrobneje predstavili na občnem zboru v soboto, 22. novembra, ob 15. uri, na Starem gradu.
Za TD Kamn'k ALENKA HRIBAR IN PETRA POTOČNIK
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-iniormacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik
tel: +386 1 839 14 70
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: infocenter. kamnik@siol. net
http://turizem.kamnik.si
J
KamniK
KOLEDAR PRIREDITEV
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava KAMNIK Japljeva 2, Kamnik
tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@iskd.si Sobota. 22. oktobra, ob 19. uri
Šolski center R. Maistra, Kamnik 27. letni koncert
Mešanega pevskega zbora Cantemus Kamnik
Zborovodja: Sebastjan Vrhovnik Asistentka: Marjeta Kočar
Vstopnina: predprodaja (člani MePZ Cantemus in pisarna JSKD) 1.200 SIT, na dan koncerta 1.500 SIT.
fy»
Sreda. 26. oktobra, ob 20. uri
Galerija Veronika, Kamnik Predavanje
Alpinistična odprava Kun (7086)
Predavata: Matjaž Šerkezi in Aleš Holc Vstop s prostovoljnimi prispevki
Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.org: info@domkulture.org 041/360-399
01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) Ponedeljek, torek in sreda. 24.. 25. in 26. oktobra.od 7. do 13. ure
Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA Četrtek. 27. oktobra, ob 17. uri Mini teater: OBUTI MAČEK
za abonma Kam'nček in izven vstopnina: 900 SIT
Četrtek. 3. novembra, ob 19.30
Prešernovo gledališče Kranj
MALOMEŠČANSKA SVATBA - gledališka komedija
za Maistrov abonma in izven vstopnina: 2500 SIT
*•
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17
E-mail: maja.rajh@kam.sik.si
http://www.kam.sik.si
Petek. 21. oktobra, ob 19. uri v dvorani knjižnice:
Ob tednu vseživljenjskega učenja: prireditev Dozorevanje
ustvarjalnosti.
Razstava kipov Cirila Repanška, slik Olge Gregori, srečanje s pesmimi Mire Resnik in Jelke Dolinšek; predstavitev študijskega krožka Beseda v barvi in obliki (mentorica prof. Rosana Kleindienst Premk). Petek. 21. oktobra, ob 19. uri v čitalnici MKK: filmska šola Vzgajanje pogleda; predava Mitja Reichenberg. Sreda. 26. oktobra., ob 19. uri v dvorani knjižnice: POTOPISNO PREDAVANJE. Z Romano Lap bomo potovali po ARGENTINI
Vsak ponedeljek: pravljične urice od 18. do 19. ure v Veroni-kini sobi.
Vodi pravljičarka Ema Vidic.
Vsako sredo: igralne ure z Bibami od 10. do 11 ure v Veroni-kini sobi.
Igralne urice so namenjene otrokom od 3. leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vodi Helena Sterle.
Vsak četrtek: Vila Čira-Čara od 16.30 do 18.30 v Veronikini sobi.
Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita ... Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk.
Vsak četrtek: pravljične urice od 18.00 do 19.00 v šoli Komenda.
Otroci naj prinesejo copate. Vodi jih Barbara Zlobko.
Vsak drugi četrtek: umetnost sproščanja od 19. do 22. ure v
dvorani
Vodi Vera Prelovšek.
t*
Mladinski center Kamnik Šutna 38, Kamnik, Tel.: 041 957 609 Ponedeljek. 31. oktobra, ob 16. -189. ure. Šutna 38 NOČ ČAROVNIC - Vabimo na carovniški žur male in velike čarovnike in čarovnice, Duhce, vampirčke itd., (ustvarjalne delavnice, ples, čaranje, buče ...) Prireditev je na prostem!
DRUGE PRIREDITVE
Petek. 21. oktobra, ob 19. uri
Frančiškanski samostan Kamnik Odprtje razstave
Evharistija - daritev in čaščenje (avtor p. Fashal Gorjup s sodelavci) Slovesnost se bo pričela s srebrno mašo p. Francija Pivca, po maši koncert evharističnih pesmi in nato odprtje razstave
8       20. oktobra 2005
KAMNIČANI PO EVROPI
Kamniški OBČAN
Kamničani v Evropskem parlamentu
Povabilu Kamničanke Mojce Drčar-Murko, poslanke v Evropskem parlamentu, da spoznamo Bruselj, Evropski parlament, Nato in prisostvujemo odprtju razstave ZZB NOV »Taboriščni tarok«, smo se odzvali tudi na našem časopisu. Tako sem se 12. oktobra pridružila skupini novinarjev, članov in simpatizer jev LDS ter članov kamniškega MLD na dvodnevni poti po prestolnici Evrope, ki jo je evropska poslanka organizirala v okviru rednih ogledov, ki jih vsi evropski poslanci za omejeno število obiskovalcev lahko pripravijo dvakrat letno.
Do Bruslja, centra Evrope, potrebujemo z letalom le uro in pol. Ko smo bili na trdnih belgijskih tleli smo si najprej ogledali prijetno flamsko univerzitetno mesto Leuven s približno 88.000 prebivalci. Mesto je v srednjem veku
Bogato okrašene stavbe, samostani in cerkve v prijetnem Damskom univerzitetnem mestu Leuven pričajo, da je bilo mesto v srednjem veku pomembno trgovsko središče.
kot pomembno trgovsko središče za tkanine veljalo za eno najpomembnejših središč Evrope. Mnogi samostani in cerkve ter bogato okrašeno mesto kažejo na veliko bogastvo, ki ga je mesto nakopičilo v tistem času. Znano je tudi po univerzi z okoli 25.000 študenti in izjemno tradicijo. Njeni začetki segajo v leto 1425, ko je bila ustanovljena po papeževem ukazu. V
nu se ni mogla izogniti sporom med flamsko in francosko govorečimi študenti, ki so trajali vse do leta 1962, ko so univerzo razdelili na flamski del in na francoski del, ki so ga s polovico vseh knjig preselili dobrih deset kilometrov stran. Še danes tako najdemo v flamskem delu univerzitetne knjižnice le knjige od A do L, v francoskem delu pa od M-Z.
VNATUza zaprtimi vrati
Na poti proti starem delu Bruslja, smo se ustavili pred sedežem NATA. Po strogem varnostnem pregledu (prepovedali so nam vzeti s seboj fotoaparate in telefone, zato fotografij nimamo, uspeli pa smo jih potem posneti z avtobusa) nas je sprejel g. Šinkovec, veleposlanik Misije RS pri NATU. Podučeni smo bili, da vse povedano ostane za zapitimi vrati, in tega se držimo, zato kaj več morda ob prihodnjem obisku.
Bruselj, mesto, ki očara s tlakovanimi ulicami, gotskimi, renesančnimi in baročnimi pročelji znamenitih stavb
Bruselj je upravno, gospodarsko in s številnimi muzeji kulturno središče Belgije. Prijazen voznik našega avtobusa nas je popeljal mimo večjih znamenitosti
Grand Place, glavni trg Bruslja, se ponaša s čudovitimi stavbami in trgi, z bleščečimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi pročelji palač.
času obeh vojn je doživela močno uničenje, prizadeli pa so jo tudi spori zaradi jezika. Jezikovna delitev Belgije (60% Belgijcev iz severnih dežel govori flamsko, južni del Belgije francosko, ob meji z Nemčijo je močna nemška manjšina) je namreč sprožala v preteklosti mnoge spore in tudi fizična obračunavanja. Tudi univerza v Leuve-
Atomium je spomenik iz leta 1958 in je postal Bruseljski »Eifflov stolp«. Sestavljen je iz devetih krogel, ki predstavljajo atome, ki so razporejeni kot v molekuli železa. Načrt zanj je naredil arhitekt Andre Waterkeyn. Spomenik tehta 2400 ton, visok pa je 120 metrov. Premer vsake krogle je 18 m.
mesta, ki pa smo si jih naslednje dopoldne ogledali še peš.
Mesto s približno milijonom prebivalcev (zaradi mnogih mednarodnih institucij je večina tujcev), očara obiskovalce.
Srednjeveško mestno jedro se ponaša z Velikim trgom, mestno hišo, cehovskimi hišami iz 17. stoletja, s čudovitimi stavbami in trgi, z bleščečimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi pročelji palač, z ozkimi skrbno tlakovanimi ulicami in številnimi starinarnami, ki spominjajo na delavski Bruselj. Na poti proti čudovitemu glavnemu bruseljskemu trgu Grand Place je že kar obvezen postanek pri mestni maskoti Le petit Julien (Manneken Pis), ki pa je bil ravno v obnovi. Fantek, ki »lula« je najstarejši prebivalec mesta, redno ga oskrbujejo z najrazličnejšimi oblačili, ki jih hrani mestni muzej.
Mesto je posuto z mnogimi kavarnami, kjer je prijetno posedeti (za naše žepe tudi izredno drago) in čokoladnicami, saj so Belgijci znani tudi bo slastnih čokoladah, ročno izdela-
nih pralinejih in čokoladnih bonbonih. Pri njihovi pripravi strogo uporabljajo samo kakavovo maslo, zato je njihov okus tako poln, izjemen. Seveda pa je mnogo pivnic, lokalov, tudi pivovarne še najdemo, saj so v Belgiji, ki se ponaša z več kot 400 različnih vrst piva, doma pravi poznavalci piva.
V stavbi Evropskega parlamenta
Bruselj je sedež dveh od treh glavnih institucij Evropske unije -Evropske komisije in Sveta Evropske unije. Evropski parlament ima sicer sedež v Strassbourgu, kjer po tekajo plenarna zasedanja, medtem ko zasedanja odborov potekajo v Bruslju. Zanimivo je, da Evropski parlament deluje tudi v Luksemburgu, kjer so službe generalnega sekretariata Evropskega parlamenta.
Evropski parlament, ki mu od julija 2004 predseduje Jo-sep Borrell Fontelles, je s 732 poslanci, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah junija 2004 v vseh 25 državah članicah, največji mednarodni parlament na svetu. Predstavniki 457 milijonov državljanov, kolikor jih šteje Evropska unija, se trudijo graditi naš skupen dom.
Padec berlinskega zidu je končal tisto, kar je Milan Kundera poimenoval »ugrabitev polovice Za-
Kamniška delegacija z Mojco Drčar Murko, poslanko v Evropskem parlamentu, ob odprtju razstave Taboriščni tarok v prostorih parlamenta v Bruslju.
Razstava Taboriščni tarok v EU parlamentu
Naš obisk Evropskega parlamenta pa je bil povezan tudi z odprtjem zanimive razstave z našlo vom Taboriščni tarok, ki jo je pripravila ZZB NOV v sodelovanju s Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Gre za razstavo fotografskih reprodukcij - povečav spominskega taroka z razlago Kobetovega sotrpina Antona Ježa kot priče clogod-
Pred stavbo Evropskega parlamenta v Bruslju med 25 zastavami držav članic vihra tudi slovenska zastava.
Pokukali smo v veliko dvorano Evropskega parlamenta, kjer je ravno v času našega obiska potekalo zasedanje. Poslanci v sejni dvorani niso razporejeni glede na svojo nacionalno pripadnost, temveč glede na pripadnost politični skupini. Danes je v Evropskem parlamentu sedem političnih skupin in skupina samostojnih poslancev.
hoda«. Evropska ljudstva so prvič v stoletni zgodovini zaživela v miru. Danes se evropski poslanci učijo živeti in delati skupaj, se medsebojno spoznati, se soočiti s svojimi kulturami in dojeti razlike, ki vladajo med njimi. Tudi Evropska unija se sooča s težavami pri svoji integraciji, vendarle pa se vsi zavedajo, da so razlike med narodi tudi bogastvo. Dolžnost poslancev EU pa je, da te razlike povežejo v celoto, okrepijo kohezijo Unije ter ji dajo smisel.
Evropski parlament si skupaj s Svetom ministrov, ki predstavlja 25 vlad, prizadeva sprejemati zakonodajo na področjih, ki so v pristojnosti Evropske unije in ki neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje: varstvo okolja in po trošnikov, izboljšanje delovnih pogojev, varstvo pravic otrok, spodbujanje dejanske enakosti spolov, izboljšan dostop do znanj o novih tehnologijah itd.
Sedanje mandatno obdobje prinaša sporočilo Evropske ustave, ki jo mora ratificirati vseh 25 držav članic, in bo obstajala vzporedno ob nacionalnih ustavah.
Poslanci Evropskega parlamenta v sejni dvorani niso razporejeni na svojo nacionalno pripadnost, temveč glede na pripadnost politični skupini. Danes je v Evropskem parlamentu sedem političnih skupin in skupina samostojnih poslancev. Poslanci so dejavni v delegacijah in parlamentarnih odborih, trenutno jih je dvajset in pripravljajo plenarna zasedanja Evropskega parlamenta.
Zaradi številnih prevajalcev in tolmačev poteka delo Evropskega parlamenta v vseh uradnih jezikih Unije: angleščini, češčini, danščini, estonščini, finščini, francoščini, grščini, italijanščini, litovščini, latvijščini, madžarščini, maltešči-ni, nemščini, nizozemščini, poljščini, portugalščini, slovenščini, slovaščini, španščini in švedščini.
kov, ki jih tarok prikazuje. Že pokojni umetnik Boris Kobe in Anton Jež sta bila Dachavska interni-ranca. Nacistično nasilje, 12-urno garanje pri kopanju rovov, delovne nesreče, stradanje, kužne bolezni in drugo je Boris Kobe prenesel na papir in nastalo je vrhunsko umetniško delo: 54 miniaturnih tarok kart velikosti 9x6 cm. Anton Jež je ena zadnjih še živečih prič prizorov Kobetovega taboriščnega taroka in skupaj s sinom Dušanom je poskrbel za razstavo kronološko razvrščenih povečanih reprodukcij z natančnimi opi-
si. Kot sta poudarila, pomeni postavitev razstave v stavbi Evropskega parlamenta simbolično dejanje pri gradnji trdnega skupnega evropskega doma.
Pomembnost predstavitve razstave v središču Evrope sta v svojih govorih ob odprtju poudarila tudi Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko.
»Lepo je videti toliko
Slovencev v Bruslju«
S temi besedami nas jc toplo nagovoril komisar za znanstvene raziskave EU Janez Potočnik, ki nam je skupaj s poslancema Evropskega parlamenta Mojco Drčar-Murko in Jelkom Kacinom predstavil delo Evropskega parlamenta. Pridružil se jim je predsednik poslanske skupine ALDE v evropskem parlamentu Škot Graham Watson. Mojca Drčar Murko, ki deluje v Odboru za regionalni razvoj in v ()dhoru za okolje, javno zdravje in varno prehrano, je opozorila na pomembnost predlo-
ga uredbe lil 1 o registraciji, ovreči notenju kemikalij.
Na podlagi vprašanj obiskovalcev se je razvila zanimiva razprava, predvsem glede nadaljnje širitve EU. Pogovori so se vrteli okrog treh največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo: nenormalna rast svetovnega prebivalstva, velike klimatske spremembe in njihove posledice ter mednarodni kriminal v različnih oblikah (droge, trgovina z ljudmi, z orožjem in terorizem). Evropski komisar je bil še posebej izčrpen in zanimiv. Po udaril je, da je razvitost Slovenije hkrati sreča in smola, kar zadeva črpanje evropskih sredstev, vendar pa moramo biti sami bolj aktivni že v času priprave razpisov. Dodal je, da članstvo v EU ni pomembno samo zaradi finančnih prilivov, pač pa so prednosti v skupnem tehnološkem razvoju, ustvarjalnosti, raziskavah in skupnem nastopu na trgu.
SAŠA MEJAČ
»PWANINCI«NA BAVARSKEM
Po lanskem zelo uspelem obisku slovenskih krajev na avstrijskem Koroškem, se je pašna skupnost Velike planine letos odločila, da bo svoje člane popeljala še malo dlje. Tokrat na senčno stran Alp, na Bavarsko. Tako je v soboto, 8. oktobra, poln avtobus »pwanincev« (pastirjev), med njimi je bilo tudi nekaj gospodarjev - lastnikov stanov in živine, že ob peti uri zjutraj odpeljal s Stahovice. Pot jih je vodila skozi karavanški predor in po turski avtocesti skozi »kačberški« in turski predor vse do Halleina, kjer so prestopili avstrijskonemško mejo. Kmalu za njo jih je poseben avtobus odpeljal proti Kehlsteinu.
Zadnjih 100 višinskih metrov so premagali z dvigalom, da so prišli do »Orlovega gnezda« na višini
1837 m, kot se imenuje nekdanje občasno Hitlerjevo bivališče, od koder jc čudovit razgled na okoliške hribe - od 2713 m visokega Watzmana (na katerega vrh je avgusta leta 1800 prvi priplezal Slovenec Valentin Stanič v času, ko jc študiral za duhovnika v Salzburgu), llochkalterja, do Hochthrona in Hoher Golla. Nato so se spustili v Bcrchtcsgadcn, kjer so si ogledali delno zaprt, delno pa še delujoč rudnik soli, kjerst) med drugim preizkusili posebno rudarsko drčo in se vozili z. ladjico po slanem jezeru. Po vrnitvi na zemeljsko površje so obiskali še znamenito, med visoke, strme stene »položeno« Kraljevo jezero - Konigssee in se nato v poznih večernih urah vrnili domov, polni vtisov nepozabnega doživetja,
Udeleženci izleta na ploščadi pod Orlovim gnezdom.
BOJAN POLLAK
ZAJTRK NA ŠUTNI
Zanimiva razstava slik na prostem na prvi oktobrski dan, ki jo je organizator Kulturno umetniško društvo Pika poimenovalo Zajtrk na Štit-ni, je zbudila veliko pozornosti in pohval Kamničanov in obiskovalcev, ki se sobotnega dopoldneva radi odpravijo v mestno jedro Kamnika, saj se le takrat naseli živahen utrip. Tokrat pa je bilo še živahnejše in prijetno, pa ne le zaradi toplih jesenskih žarkov.
Na Šutni je bilo postavljenih šestdeset dvojnih slikarskih stojal, na katerih se je na eni strani s svojimi deli predstavljal Ncjc Slapar, na drugi strani pa so bile razstavljene slike slikarjev, ki so sodelovali na likovnih prireditvah v Kamniku - na Ex tempom Mekinje, na likovnem srečanju Pod Skalo in Ex temporu Kamnik 2005.
Po besedah Igorja Pokorna iz KI II) Pika je bil namen razstave nekoliko drugačen zaključek uspešnega likovnega dogajanja v poletnih mesecih, ki bi prinesel več utripa na osrednjo kamniško ulico, in počastitev jubileja (60 let) slikarja Nejca Slaparja.
PISANA JESEN TUDI V MERCATOJtfU
Letošnjo jesen zaznamuje Utdi vrsta zanimivih prireditev za otroke, ki jih pripravljajo v Mercator centru Kamnik. Že kar običajno je, da so petkovi popoldnevi namenjeni mlajšim, seveda tudi njihovim staršem, babicam in dedkom, ki pridejo z njimi. Tako so v začetku meseca otroci prepevali vesele pesmice o tetki jeseni na prireditvi Kostanjček zaspanček in izdelovali lutke. Pojutrišnjem jih v goste vabi Lumpi na čisto pravo Lumpijado.
Ker pa je pred vrati tudi pri nas vedno bolj opevana noč čarovnic, pripravljajo v Mercator centru Kamnik s sodelovanjem Mladinskega centra Kamnik prihodnji petek, 28. oktobra, od 17. do 19. ure, ustvarjalno delavnico rezljanja in okraševanja buč. Prav gotovo bo zanimivo videti, kaj vse bodo ustvarile spretne roke.
Zanimive in izvirne podobe iz buč, znanilk jeseni, so ustvarili otroci iz oddelka podaljšanega bivanja osnovne šole Stranje, in jih postavili na ogled na jesensko opremljen voz v Mercator centru Kamnik.
PLAMENICA TEKA SVETOVNE HARMONIJE V KAMNIKU
Minuli petek, 14. oktobra, je v Kamnik na Glavni trg prispela mednarodna ekipa tekačev Teka svetovne harmonije s plamenico na čelu. Na delu poti skozi Tuhinjsko dolino proti Kamniku in naprej do Domžal so tekače iz različnih držav sveta spremljali mladi člani Nogometnega kluba Kamnik. Dobrodošlico je vsem skupaj izrekel župan Kamnika Anton Tone Smolnikar. ,
Tek Svetovne Harmonije je tek s plamenico po vsem svetu, ki zeli spodbujati prijateljstvo, sporazumevanje med različnimi narodi, verskimi skupnostmi in posamezniki. Smisel Teka Svetovne Harmonije je vzpodbujati prizadevanje in mišljenje ljudi v smeri prijaznega sobiva-nja in osebnega samoizpopolnjevanja.
Mednarodna ekipa tekačev nosi gorečo plamenico kot znamenj prijateljstva skozi več kot 70 držav na vseh celinah, vselej pa jih spremljalo tekači Iz države gostiteljice.
Na tisoče rok bo držalo plamenico in s tem izrazilo svo]e hrepenenje
^TekSoSarmonije se je pričel 4. marca letos v Lisbonii na\'or-lugalskcnt, končal pa se bo 28. oktobra v Budimpešti na Madžar kem. Mednarodna ekipa tekačev je v Sloven.p prispela 2. oktobra na mc,-ni prehod Šentilj pot nadaljevala do Maribora, naslednja dne do Vran-
žnike in košarice. Bližnja soseda Budnarce Novakova Francka je dobila v dar novo omelo iz ličja za ometanje peči pred peko kruha.
Prijetno kmečko opravilo so spremljali zvoki harmonike in ubrano ljudsko prepevanje zbranih, med katerimi je bilo veliko otrok, ki so si ogreli dlani tudi ob peki kostanjev in se seveda posladkali z njimi.
Redna obiskovalca Budnarjeve hiše in priznana strokovnjaka s področja ohranjanja kulturne dediščine Majda in Peter Fister, oba profesorja, se tokratnega dogajanja nista mogla udeležiti, sta pa Ivi Šubelj po slal prijazno sporočilo: »Odkodjemlješ vso energijo:'Danes lickaš koruzo - bogve s koliko pomočniki, kijih vse čudovito pogostiš. Saj ne gre toliko za to, koliko stokov bo kdo oluščil, gre za to, da ljudi sjjra-viš skupaj in med vse vlivaš neizmerno dobro voljo in veselje nad življenjem, vsakemu privoščiš tvoj topel smehljaj in toplo besedo. To je posebna danost«
Za nedeljo, 30. oktobra, pa upraviteljica Iva Šubelj Kramar v sodelovanju s KUD iz Krašnje že pripravlja novo zanimivo prireditev - likovno razstavo z naslovom Za vsak mesec nov šopek.
skega, 14. oktobra iz Vranskega preko Kamnika in Domžal do Ljubljane, 15. oktobra so tekači s plamenico pretekli pot od Ljubljane do Metlike, kjer so 16. oktobra zapustili Slovenijo.
PRIJETNA DRUŽENJA V BUDNARCI
Še to nedeljo si lahko v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah ogledamo zanimivo razstavo obcestnih znamenj slikarjev Marjana Lautarja in Poldke Rab ne, ki nadaljujeta tradicijo ljudskih slikarjev v Dolu pri Ljubljani.
Znamenja na začetku, sredi vasi, ob križpotju, ob poti in travniku, ki so jih postavili naši predniki, so nekako posvečeni kraji, ki zaznamujejo pokrajino, popotnika nagovorijo in predramijo, da nehote postoji ob njih. Ponujajo mu sporočilo ali opozorilo! Vanje je vtkana misel čiste ljubezni, ki jo je na takšen način zapisal in ohranil človek, morda v stiski ali bolečini, v spomin ali opozorilo.
Ob odprtju razstave prvo oktobrsko nedeljo je upraviteljica Budnarce Iva Šubelj Kramar številnim obiskovalcem predstavila zgodovino te znamenite slovenske hiše s črno kuhinjo in pomen njenega sedemletnega trdega dela pri ohranjanju dediščine v Zgornjih Palovčah. Njen mož Miro pa je predstavil avtorja in pomen njunega dela.
Marjan Lautar svoja čutenja izraža kot pesnik in kot slikar. Njego va dela v olju pripovedujejo zgodbo starih vasi, zgradb, kmetij in ljudi. Prijazni domači dolini Dol pri Ljubljani, ki jo ima rad, daje lepšo
VERIGA VEUyiNIH PRODAJALN 2A DOM SE ŠIRI
Trgovska družba Vele iz Domžal uspešno zaključuje prestrukturiranje in širitev svoje dejavnosti na področje neživilskih dejavnosti Skladno z novo strategijo razvoja neživilskih programov, zastavljeno v lanskem letu, je na družbo Engrotuš in franšizerje prenesla živilske enote in zaposlene v njih, kot sklepno dejanje prehoda pa je na družbo I b grotuš prešla tudi dejavnost Cash&Carrv Jarše s približno 50 zaposle-
Razstavo obcestnih znamenj kot dediščine, ki ji v svetu ni enake in na katero smo lahko resnično ponosni, si je v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah ogledalo že veliko obiskovalcev. Ob odprtju razstave so prijeten prostor napolnili mili zvoki citer. Spretno jih je izvabljala Martina Močnik, ki šesto leto obiskuje Glasbeno šolo Kamnik, njen mentor je znan citrar Tomaž Plahutnik.
Andrej Andoljšek, predsednik uprave družbe Vele d.d., je zadovoljen z razvojem novih programov, med drugim tudi nove blagovne znamke Moj dom, ki je z oktobrom prisotna v Kamniku na Ljubljanski cesti.
Tako se družba Vele v celoti posveča razvoju štirih neživilskih pro gramov: papirnic, drogerij, hišnega dekorja in tekstila, katerih živahno ekspanzijo beležijo od konca marca naprej, ko je bila v Kamniku odprta prva prenovljena papirnica Tempera Potem, ko je družba Vele premierno predstavila novo blagovno znamko Moj dom in tn / prodajni koncept 14. septembra v Grosupljem, je v začetku oktobra v Kamniku na Ljubljanski cesti odprla že drugo prodajalno s hišnim dekorjem Moj dom, ki je prava zakladnica idej za prijetnejše bivanje V prodajalni v Kamniku so zaposleni 4 prodajalci in svetovalci, ki poleg prijazne storitve in zanimivih dodatkov za dom na 130 m' ponujajo prijazen nasvet in praktične ideje za ureditev doma. Pridobitev v Kamniku se je naselila v lokalu, ki je imel pred tem drugačno ponudbo, predvsem pa drugačen, že kar nekoliko neurejen izgled. V dober mesec trajajoči prenovi pa so lokal prenovili tako po izgledu kot ponudbi in načinu ponujanja blaga.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAĆ
podobo, poslika kapelico, obcestno znamenje in jo na tak način ohranja v spominu prihajajočim rodovom. Lautarjeve slike so namenjene vsemu, kar živi s sli-karjevim vsakdanjikom, pa naj bodo to letni časi ali stene, ki se podirajo.
Slikarka Poldka Rahne na svoj način nadaljuje in sooblikuje tradicijo ljudskih slikarjev v Dolu pri Ljubljani. Motivno raznoliko slikarstvo se dotika narave, človeka in preteklosti. Posli-kave dela po predlogah, fotografijah in celo po pripovedi. Ob tem se ji sprošča domišljija, oplojena z ljubeznijo do starega, tistega, kar je spremljalo življenje naših prednikov. Obnovila in tudi na novo je poslikala nekaj kapelic.
Ohranjanje prijetnega Običaja ličkanja koruze
V Budnarjevi hiši pa je vselej priložnost za prijetno druženje, pogovor in tako je bilo tudi minulo nedeljo, 16. oktobra, ko so številni ljubitelji že skoraj pozabljenih ljudskih običajev pod gankom Budnarce ličkali koruzo.
Njive so obrodile in čas je za pospravilo; tudi koruze. Novakova mama Francka in sin Roman sta koruzo na njivi obtrgala, kar jo je še ostalo in je niso pojedli divji prašiči in jazbeci, ter jo zno sila pod gank Budnarce. Prijetna druščina je ličkala koruzo, ličje nacufala, ga pripravila za sušenje in tako poskrbela za novo cehto v špampetu. Oličkano koruzo so zvezali po dva storža skupaj in obesili na rante, postavljene pred hišo, da se osuši. Iz koruznega ličja so izdelovali predpra-
izpolnjuje svoje obljube vsem, ki cenijo kvaliteto
Ko smo vstopili v trgovino anja na Perovem 26 ob kamniški obvoznici, kije svoja vrata odprla v soboto, 15. oktobra, smo se lahko prepričali, da izpolnjuje vse tisto, karje obljubljala. Resnično je trgovina, ki se s pestro izbiro kvalitetne konfekcije zanjo in zanj ter vsega, kar potrebujemo za posteljo in v posteljo, v prijetnem, prostornem ambientu razlikuje od drugih trgovinic.
Ob odprtju je bila sila živahno, kar dokazuje, da smo v Kamniku takšno ponudbo že težko pričakovali
V pritličju smo v desnem kotičku opazili moške in fante, ki najdejo tu udobna in modna oblačila za prosti čas ali kot radi rečemo športna oblačila. Levi del pritličja pa je namenjen dekletom, ženskam vseh starosti in stilov oblačenja, saj tu najdejo prav gotovo kakšen kos garderobe za svoj okus, v katerem se bodo dobro počutile: pa naj bodo to elegantna, svečana oblačila, tudi kak kos visoke italijanske mode ali unikatno oblačilo kdaj potrebujemo, pa udobna oblačila za prosti čas. Lastnika trgovine namreč skrbita za kvalitetno ponudbo po zelo konkurenčnih cenah. Pogosto je slišati stranke, kako ugotavljajo, da bi za isti kos garderobe v beli Ljubljani plačale kar precej več.
K izbranemu oblačilu bomo prav gotovo našle ustrezno torbico ali kakšen modni dodatek kot piko na L
Ampak to še ni vse. Stopnice nas popeljejo v zgornje nadstropje, kjer se nam oko takoj ustavi na postelji, odeti s čudovitim posteljnim perilom. Izberemo še pižamo zanjo in zanj, pa spod nje perilo, izdelke izfrotir programa... Trgovina resnično sledi svojemu sloganu:
VSE ZA POSTELJO IN V POSTELJO
Ob odprtju trgovine pa niso pozabili na svoje stranke, saj nas ob nakupu do konca oktobra razveselijo kar z 20% otvoritvenim popustom. Kot sla nam zaupala lastnika trgovine Karin in Janez bo zvestoba strank nagrajena z darilnimi boni skozi vse leto, hkrati pa so darilni boni tudi lepo darilo, vkolikor sami težko izberemo kakšno pozornost za svoje najdražje.
Vstopite v prijetno trgovino anja ob kamniški obvoznici, natančneje nasproti lokala Alrium caffe, kjer vas pričakujejo vsak dan med tednom med 9. in 20. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro!
INOVATORJI V DELOVNEM RAZMERJU
Pravice inovatorjev v gospodarskih družbah urejata Zakon o pravicah industrijske lastnine -IL iz delovnega razmerja Ur.list 45/95 in Pravilnik o nagradah za inovacije ustvarjene v delovnem razmerju Ur. list 31/98.
Zakon kot inovacije opredeljuje izume, modele in vzorce in tehnično tehnološke izboljšave. Pri tem opredeljuje službene izume, ki jih ločuje na:
- neposredne službene izume, ki so ustvarjeni pri izpolnjevanju delovnih nalog, na izrecno zahtevo delodajalca ali na osnovi posebne pogodbe,
- posredne službene izume, ki nastajajo pri opravljanju poklica na osnovi izkušenj in ob uporabi delovnih sredstev,
- proste izume, ki niso vezani na nobene obveznosti in pogoje.
Nagrade se določijo s pogodbo med delodajalcem in inovatorjem, pravilnik pa predpisuje le najnižjo nagrado in se uporablja le v primeru, da je ta ugodnejša od pogodbene.
Najnižja nagrada za posredni izum je tri povprečne bruto plače v družbi v povprečju zadnji treh mesecev pred sklenitvijo pogodbe, za neposredni izum pa dve povprečni plači, za modele ene povprečne plače in prav tako za tehnične izboljšave. Za proste inovacije velja dogovorjen pogodbeni znesek.
Inovatorju se izplača 30% nagrade ob podelitvi zaščite, ostalo pa po izdaji odločbe.
Če delodajalec inovacije ne zaščiti, mora inovatorju nagrado izplačati v 30 dneh po prevzemu inovacije.
V primeru, da med strankama ni doseženo soglasje, se inovator pa tudi delodajalec lahko pritožita na poravnalni svet pri UVIL- Uradu v Ljubljani.
Kakšne so dolžnosti in pravice inovatorja v delovnem razmerju?
Dolžnost inovatorja je, da vsako inovacijo, razvito v podjetju, pisno prijavi z opisom, rešitvijo naloge ter risbami, podatki o inovatorju in sodelavcih pri ustvarjanju in predlogu za vrsto izuma.
Če delodajalec v roku enega meseca ne zahteva dopolnitve, je prijava pravilna, drugače jo mora inovator dopolniti. V roku treh mesecev mora delodajalec obvestiti inovatorja kakšno pravico bo uveljavljal in če se strinja s predlogom opredelitve inovacije.
Če delodajalec ne prijavi zaščite, inovacija pa izpolnjuje pogoje zanjo, jo inovator lahko sam prijavi na stroške delodajalca, če se je ta odločil za popolni prevzem inovacije.
Vse spore rešuje poravnalni svet.
V primeru stečaja ali likvidacije delodajalca ima inovator prednostno pravico do odkupa polno prevzete inovacije, neizplačane nagrade pa so stroški stečajnega postopka.
Delodajalec ima prednostno pravico do informiranje in odločitve o popolnem prevzemu ali odstopu vseh oblik inovacij. Odločitev mora sprejeti v roku 3 mesecev.
Njegova dolžnost je zaščititi inovacijo, če ta izpolnjuje pogoje. Vse odločitve mora inovatorju sporočiti pisno. Če ni soglasja, pa pritožbe uveljavlja preko poravnalnega sveta, tožbe pa preko delovnih sodišč.
Nagrade določa delodajalec na osnovi lastnega Pravilnika in v okviru kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi.
Zakon predvideva tudi denarne kazni za delodajalca, če nima urejenih aktov, ne varuje izuma, ne obvesti pisno o odločitvah v rokih, ne prenese pravic ali ne zaščiti inovacije.
Vsi inovatorji v podjetjih lahko dobijo strokovno pomoč na telefonu 83 11925.
Družbe lahko naročijo osnutek Pravilnika o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti pri delu, program spodbujanja kreativnosti, predlog za interne razpise in program spodbujanja inovativnega podjetništva, ki omogoča strokovno pomoč pri razvijanju idej v inovacije po e pošti: izvir.zalec@siol.net.
Mednarodni posrednik novosti Marijan Štele dipl. uni. pat. ing.
KAMNIČANKA MARJANA PREZELJ NA NAJVIŠJEM VRHU EVROPE
Evropa ni samo na našem zahodu, ampak sega tudi daleč na vzhod - do Urala in Kavkaza. In prav na Kavkazu, mejnem gorstvu med Evropo in Azijo, stoji ugasli vulkan, ki s svojimi 5642 m za več kot 830 m prekaša Mont Blanc, najvišji vrh Alp, osrednjega evropskega gorstva. Zaradi mejne lege nekateri Elbrusu sicer ne priznavajo »evropskosti«, vendar to »diši« že zelo po »evropo-centričnosti«. Medtem, ko je vzpon na Mont Blanc v zadnjih nekaj letih zaradi odprtih mej, dobrih cestnih povezav in višjega standarda logistično postal relativno enostaven, pa je osvajanje Elbrusa še vedno precej zahtevnejše. Iz Kamnika so po doslej znanih podatkih na ta vrh stopile samo tri Kamničanke - Darja Jenko, Barbara Drnovšek in letos še Marjana Prezelj.
Marjana se je pridružila »odpravi«, ki jo je organiziral AO Kranj. Poleg nje so bili v njej Miha Andol-šek, Vanja Eržen, Marjan Friškovec, Aleš Govekar, Gregor Piskar, Andrej Rozman in Žiga Šter (organizator potovanja), vsi iz AO Kranj in še Miha Jazbec iz AO Tržič. Pri vzponu na Elbrus zahtevajo »formalno« prisotnost lokalnega vodnika oziroma je potrebno plačati nekakšno »varščino«. Toda tokrat to ni bilo potrebno, ker so bili zgodnji in zato tudi med prvimi letos na vrhu. Prava sezona se namreč začne šele maja in takrat je vzpon brez plačila pristojbine običajno dražji. Pa preberimo, kako se Marjana spominja svojega podviga:
»Na pot smo se odpravili 31. marca ob 11. uri z Brnika, od koder smo leteli v Moskvo. Žal smo imeli slabe povezave, tako smo morali v Moskvi čakati 26 ur na naslednji let naprej v Mineralne Vode (to je ime kraja). Tam smo skupaj z 11 Rusi, ki so šli smučat na pobočja Čegeta, najeli kombi (za 12 oseb - vseh nas pa je bilo 20 - gneča, ampak poceni) in se skupaj odpeljali proti Ter-skolu. Vožnje je bilo za 4 ure. VTer-skolu smo si najeli apartma, ki je bil zelo poceni (1400 SIT/osebo na dan).
Naslednji dan (2.4.2005) smo vstali ob šestih in se odpravili na aklimatizacijski vzpon na Čeget (približno 3600 m visok vrh). Ves čas vzpona nas je spremljalo sneženje in megla. Ko smo prišli na vrh, smo posedeli samo nekaj minut, potem pa po isti poti, saj zaradi
megle nismo hoteli tvegati, da se izgubimo, odsmučali nazaj v dolino. Snežilo je le prva dva dneva, tako da je zapadlo ravno prav novega snega za smučati, vse ostale dni pa je bilo več ali manj brez oblačka!
Naslednjo aklimatizacijo smo opravili 3. aprila. Po zajtrku smo se počasi odpravili v Azau, kjer pelje gondolska žičnica na pobočje Elbrusa - do »sodčkov« - bivakov v ob liki velikih sodov, na višini 3800 m. Od tam naprej smo šli za boljšo aklimatizacijo še malo višje. Eni smo prišli do višine 4600 m, drugi pa do 4200 m. Ker je bila ura že šest zvečer, smo se obrnili in odsmučali nazaj do »sodčkov«, kjer smo prespali. Nekateri so imeli kar nekaj težav z višino, predvsem glavobole in bruhanje. Jaz k sreči nisem imela teh težav. Naslednje jutro nas je pričakalo sončno vreme brez oblačka in veselo smo po celem snegu odsmučali v dolino. Sledil je dan za počitek in za priprave za vzpon na vrh.
5. aprila smo se ob 12. uri zopet vrnili na »sodčke«. Tisti, ki so prvič prišli le do višine 4200 m, so se odpravili še malo višje za boljšo aklimatizacijo, ostali pa smo poležava-li na soncu, poslušali U2 in nekaj slovenske glasbe, reševali križanke in uživali 100 na uro v soncu in snegu.
Naslednji dan smo vstali že ob treh in začeli ob štirih vzpon proti vrh Elbrusa. Temperatura je bila -22°C. S smučmi smo se vzpeli le do višine 4600 m. Od tam naprej do višine 5200 m pa je sledila hoja po
ledu, saj je veter odpihnil ves sneg. Tako nam je bilo takoj jasno, da s smučanjem z vrha Elbrusa ne bo nič. Zato smo pustili smuči tam, si nataknili dereze in jo mahnili naprej. Vanja in Aleš sta še imela nekaj težav z višino in zdravjem, zato sta se odločila, da se vrneta nazaj, ostali pa smo nadaljevali. Prišli smo do glavne težave Elbrusa, 500 višinskih metrov čistega ledu, nagiba med 30-40". Tu se je obrnil tudi Andrej, saj sc je obj>ogledu na led takoj spomnil na Spanca, ki je teden dni pred našim prihodom tukaj umrl, ker mu jc zdrsnilo in ni imel možnosti, da bi sc ustavil. Druge poti ni, saj so povsod okoli Icdcniš-ke razpoke. Še 6 nas je vztrajno nadaljevalo naprej. Srečno smo priplezali čez led in čakalo nas je še 3 do 4 km prečke na višini 5200 m. Tu se je poznalo, da smo se bolj na hitro aklimatizirali in zato smo dihali kot nori. Obrnil se je še Miha iz Kranja. Ostalih 5 pa nas je še naprej štelo korake in dihalo »na škrge«. Jaz sem imela kar srečo z višino, saj me do 5300 m še ni nič bolela glava. Vendar se na tej višini že kar dobro čuti pritisk v glavi, zato sem vzela aspirin, ki mi je prijel ravno na poti nazaj.
Po dolgih 8 urah hoje nas jc končno vseh pet (Grega, Marjan, Miha, Žiga in jaz) sedelo na vrhu. Dihamo, se slikamo, si čestitamo... Veseli, da nam je uspelo, pa vendar se zavedamo, da bo konec šele, ko bomo zopet lahko Elbrus gledali
od spodaj navzgor. Počasi smo začeli sestopati. Po treh urah naporne hoje le prispemo do smučk, ko si končno lahko snamemo dereze, pripnemo smuči in se veselo od-smučamo nazaj do »sodčkov«. Z Žigom sva se odločila, da bova od-smučala kar naravnost v dolino na zasluženo pivo. Pridružil se nama je še Grega. Marjan in Miha pa sta se odločila, da bosta še eno noč prespala v »sodčkih« in zjutraj od* smučala nazaj.
Rusi zaradi ledu niso upali voditi svojih klientov na vrh, ko pa so videli, da smo se mi vsi srečno vrnili, so takoj peljali 11 Nemcev in pozneje še Madžare na vrh. Nc vem pa, kolikim je uspelo tudi resnično priti na vrh.
Naslednji dan sta sc Andrej in Miha iz Kranja odločila, da bosta še enkrat poskusila priti navrh in uspelo jima je. ()stali smo pa do našega odhoda vsak dan smučali s Čegeta, ki jc obdarjen z neskončnim številom grap, ki so raj za turno oziroma alpinistično smučanje. Tako smo Aleš, Grega Žiga in jaz presmučali še dve grapi nagiba 40-50". Aleš pa je ostal tam še teden dni in pre-bordal še vse ostalo, kar se je dalo.
10. aprila smo sc odpravili nazaj proti domu. Zopet vožnja s kombijem do Mineralnih vod, let z avionom v Moskvo, kjer smo prestopili in 11. aprila ob 18. uri prileteli na Brnik. Pričakala nas je harmonika, trobenta, bariton in prijatelji! Od-
BOJAN POLLAK
Slovenska zastava na vrhu Elbrusa
Nevarni odpadki iz gospodinjstev pri nas niso več problem
Kaj so nevarni odpadki iz gospodinjstev?
V vsakdanjem življenju nas spremljajo najrazličnejše snovi, za katere sploh ne pomislimo,
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV
PUBLICUS
11 uir:
Čas zbiranja in razpored lokacij, na katerih bomo v letu 2005 lahko oddajali nevarne odpadke nastale v gospodinjstvih, je naslednji:
Datum	Lokacija	Čas zbiranja
Sobota 22.10.05	MOTNIK-pred trgovino v Motniku	8.00-9.00
	ŠPITALIČ-pred gasilskim domom	9.15-10.15
	ŠMARTNO-pri čistilni napravi, pred ekološkim otokom	10.30-11.30
	SREDNJA VAS-pred trgovino v Srednji vasi	11.45-12.45
	KAMNIK center-pri kulturnem domu na Fužinah	13.00-14.00
	KAMNIK center-pri zdravstvenem domu Novi trg	14.15-15.15
		
Sobota 2910.05	KAMNIK Duplica-parkirni prostor pred Stolom	8.00-9.00
	ŠMARCA-pred gasilskim domom, pred ekološkim otokom	9.15-10.15
	VOLČJI POTOK- pred domom krajevne skupnosti	10.30-11.30
	PODGORJE-pred domom krajevne skupnosti	11.45-12.45
Kje lahko oddamo nevarne odpadke iz gospodinjstev?
Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka enkrat letno s premično zbiralnico (tovornjakom), na kateri je usposobljeno osebje podjetja, ki ima dovoljenje za zbiranje tovrstnih odpadkov, sprejemalo odpadke
Nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob izvajanju ra-zih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, gostinstvo, trgovina, obrt in storitve) se ne sprejema brezplačno ampak le proti plačilu. Na mestu zbiranja pa lahko predstavniki podjetij dobijo več informacij v zvezi z ravnanjem z nevarnimi odpadki, ki nastajajo ob izvajanju njihove dejavnosti.
Nevarne odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih hranite na primernem mestu, dokler jih ne oddate v akciji zbiranja nevarnih odpadkov.
PUBLICUS,d.o.o., Vodovodna cesta 97 1000 IJUBIJANA
da vsebujejo nevarne snovi. Sredstva, pripomočki ali snovi, ki jih uporabljamo vsak dan, lahko po uporabi postanejo nevaren odpadek. Z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja se v razvitem svetu zbira tovrstne odpadke ločeno že več kot desetletje, pri nas pa je pred nekaj leti pričela veljati odredba, ki ureja to področje. Nevarni odpadki so vse snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Označevanje izdelkov ali snovi z znaki nevarnosti na ovojni embalaži je zakonsko predpisano, tako da lahko za izdelek še pred nakupom izvemo ali je nevaren ali ne.
Kaj spada k nevarnim
odpadkom
iz gospodinjstev?
Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri raznih opravilih v našem domu. Najbolj tipične vrste nevarnih odpadkov so:
• BARVE in barvam sorodne snovi: premazi za les in kovine, lepila, črnila, kartuše, tonerji,...
• ČISTILA: jedka čistila, odstranjevalci madežev,...
• ZDRAVILA tablete, sinipi, mazila, kapsule,...
• JEDILNA OLJA IN MAŠČOBE: jedilna olja, masti,...
• KEMIKALIJE: organska topila, kisline, baze, fotokemikalije,...
• PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zaje-davcem,...
• KOZMETIKA laki, barve za lase, spreji (prazne in polne tlačne posode), odstranjevalci laka,...
• BATERIJE in AKUMULATORJI: gumbne, navadne, alkalne, Ni-Cd,...
• FLUORESCENTNE CEVI IN ODPADKI, KI VSEBUJEJEO ŽIVO SREBRO: varčne žarnice, toplomeri,...
• EMBALAŽA   ki vsebuje ostanke nevarnih snovi:
plastična, kovinska, lesena, steklena,.
Kako prepoznamo nevaren odpadek?
Nevarni odpadek ima eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Znaki
i.4
lahko pride do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Doma jih hranimo tako, da niso dostopni otrokom in domačim živalim. Nevarnih odpadkov nikoli ne odstra-njujmo ali uničujmo na kakršenkoli drugačen način, kot tla jih oddajamo v organiziranih akcijah zbiranja ali na zbirnem centru.
zdravju eksplozivno škodljivo
jedko
okolju nksidativno strupeno vnetljivo nevarno
za nevarnost, ki označujejo nevarnost posameznih snovi ali odpadkov pa so naslednji:
Z izdelkom, ki ima na embalaži eno ali več oznak, ki pove nevarnost, je potrebno po uporabi ravnati skladno z določili o ravnanju z nevarnimi odpadki. Ne smemo ga odložiti v zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov ampak ga moramo oddati ločeno.
Kako hranimo in oddajamo odpadke v odstranjevanje?
Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju nevarnih odpadkov je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem prime-ni pa lahko kvarno vpliva na zdravje ljudi in okolje in zato je pomembno kitko hranimo in oddajamo odpadke v nadaljnje ravnanje. (kllaganje nevarnih odpadkov med preostanek komunalnih odpadkov lahko ogrozi tudi zdravje delavcev na smetarskem vozilu, v vsakem primeru pa nevarni odpadki odloženi med preostanek komunalnih odpadkov končajo na odlagališču nenevarnih odpadkov.
Nevarne odpadke hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da nc bi prišlo do razlitja ali razsutja med prevozom na zbirno mesto. Pomembno je tudi, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj
Kaj se /god i z nevarnimi odpadki, kojih oddamo na mestu zbiranja?
Odpadki pripeljani na zbirno mesto se na mestu zbiranja sortirajo in ustrezno shranijo za prevoz na predelovalni center podjetja, ki zbira tovrstne odpadke. Za različne vrste odpadkov se uporablja različne načine odstranjevanja ali predelave. Najprej se odpadke, v kolikor je možno, skuša snovno predelati (reciklirati) in tako ponovno uporabiti. Sicer pa sc odpadke odstranjuje po postopku izrabe energijske vrednosti (kot sekundarno gorivo v cementarnah), sežig v sežigalnicah (brez izrabe energijske vrednosti) ali fizikalno kemična ob delava (s fizikalno-kemičnimi postopki se nevarne odpadke pretvori v manj nevarne ali nenevarne).
Za konec!
Z nepravilnim odlaganjem ali zlivanjem nevarnih odpadkov v okolje povzročamo škodo sami sebi, saj se nevarne snovi iz. okolja vračajo v naše življenje skozi pil no vodo, zrak ali hrano. Zato ločeno zbiranje in oddajanje nevarnih odpadkov v organiziranih akcijah zbiranja ali zbirnem centru ni stvar kulture posameznika, temveč skrb za zdravje.
MOJCA POŽAR ŠTUNF
Kamniški OBČAN
IZ ZAKLADNICE NAŠE DEDIŠČINE
20. oktobra 2005 11
NEKAJ DROBTINIC IZ ZG<f>LD | Yli\ BAJTARSTVA NA VELIKI V%Ai■ I
Letos praznuje PD »BAJTAR« 75 let svojega obstoja, zato je prav, da utrgamo pozabi nekaj utrinkov iz zgodovine njihovega nastanka.
Velika planina, največja planina pri nas, se ponaša z dolgo pastirsko tradicijo. Njena posebnost so vsekakor pastirska selišča na Veliki, Mali in Gojški planini, torej pastirske bajte, v katerih pastirji v poletnih mesecih pasejo živino na planini. Nekoč ovalne bajte so danes večino zamenjale oglate, a planina kljub temu deluje svojstveno, saj so bajte še vedno tradicionalno krite s skodlami. Tako se v pastirskem selišču čuti pridih stare arhitekturne dediščine.
Poleg številnih naravnih znamenitosti je planina znana še po eni zanimivi posebnosti, ki ji v širšem slovenskem etnološkem prostoru ni para, to je izdelovanje trničev. Omenjene posebnosti so že v obdobju pred drugo svetovno vojno privabljale turiste, ki so radi zahajali na Veliko planino. To je bil verjetno tudi povod, da je dr. Schmidingcr podaril Slovenskemu planinskemu društvu svojo lovsko kočo nad Vovkovo jamo, ki jo je Slovensko planinsko društvo preuredilo v turistovsko kočo (turistično kočo). Vse do leta 1921 je bila potem koča oskrbovana le v poletnem času. S pojavom zimske turistike in prvih smučarjev (prvi smučarji na Veliki planini so bili »Drenovci«) pa je bila koča v zimi leta 1921 -22 odprta tudi pozimi. V tem obdobju je bil oskrbnik Peter Žmitek, že naslednje leto pa je postal
Bajtar si privezuje smuči pred bajto na planini leta 1931
oskrbnik Andrejko Šlebir, ki je bil potem skupaj z materjo Manco oskrbnik vse do leta 1945. Ker je bila poslej koča oskrbovana tudi pozimi, se je povečal tudi zimski obisk planine, prihajali so zlasti mladi iz vrst navdušenih smučarjev. Njim so velikoplaniska in bela prostranstva ponujala enkratno smuko. Povečana turistična koča je kmalu postala pretesna za vse obiskovalec planine, željne smučanja. Zato so nekateri med njimi začeli leta 1930 najemati prazne pastirske bajte za daljše bivanje ha planini med zimsko in pomladno smuko. Med prvimi takšnimi najemniki je bil Kaniničan Rajko Gregorc, ki je najel Havtežcvo bajto nad Vovkovo jamo za bivanje čez zimo. Tako so najemniki v obdobju treh let zasedli skoraj vse bajte. Ker SO bili med najemniki večinoma mladi študentje so jih domačini sprva
Bajtarji na planini
imenovali »polentarji«, šele pozneje pa se jih je prijelo ime »bajtarji«. Najemniki so za majhno najemnino najete bajte urejali, da je bilo bivanje v njih pozimi bolj prijetno. Tako so notranjost oblepi-Ii s kartoni in lepenko, postavili dimnike in zamenjali odprta ognjišča s štedilniki. Spali so v posteljah, pokriti s koci. Nekatere bajte so dobile tudi prva okna, ki jih prej niso imele.
Običajno so jeseni, ko so pastirji od-gnali živino v dolino, bajtarji prišli na planino in si pripravili drva, s katerimi so kurili v zimskem času. Ko pa je zapadel prvi sneg, so bajte na planini oživele. Tako je bila planina v času zimske sezone prepredena s smučinami, saj tak-
rat ni bilo vlečnic in je bilo treba na vsako vzpetino štamfati, šele potem je sledil spust.
Bajtarji so na planino najbolj pogosto prihajali iz smeri Stahovice mimo Svetega Primoža, kjer so se pri mežnarju pogosto ustavljali, ali pa so se ustavili šele na Sušavah »pri Micki«, kjer so se v koči pogreli si privoščili pijačo in enolončnico. Mnogi med njimi pa so imeli pri njej shranjene tudi smuči. Od koče so
1J-i.		"""Ti
l-SIHiMiPME -	'.-A	
Smučanje na Veliki planini v mesecu maju leta 1925
Vrh Njivice (Velika planina)
Bela prostranstva na Veliki planini (fotografija iz časa pred 2. svetovno vojno)
Velikoplaninski bajtarji praznovali
Bajtarstvo na Veliki planini se je kot posebnost, ki jo občuduje vsa Evropa, začelo leta 1930, ko je ob koncu paše eno od bajt najel mestni človek za zimsko bivanje. Med lastniki koč in zimskimi najemniki se je razvilo zgledno sodelovanje. Zimski turisti so leta 1989 ustanovili Planinsko društvo Bajtar, ki danes šteje 130 članov, njihova županja pa je Helena Plahuta. Vsako leto organizirajo mnoge aktivnosti, tudi veliko čistilno akcijo planine, pomagali so pri obnovi Zoisove koče na Kokrskem sedlu, pri ureditvi Preskarjeve bajte na Veliki planini (ki so jo pred kratkim razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, v njej ježe nekaj let urejen muzej kot primer edinstvene kulturne dediščine) Bajtarji so dejavni tudi pri postavitvi kažipotov na Veliki, Mali in (iojški planini, pri urejanju poti in markacij na planini, organizirajo pastirčkovc igre, pustovanje, bajtarski kres...
Največji bajtarski praznik je bajtarski golaž v pastirskem naselju na Veliki planini. Letos so se ob velikem kotlu in plesišču z živo glasbo zbrali v soboto, 1. oktobra, ob 11. uri. Pred tem pa je ljubljanski nadškof in metropolit msgr Alojz I Iran v kapeli Marije Snežne daroval mašo za bajtarje, saj so želeli še posebej Slovesno obeležiti 75-letnico bajtarstva.
Mickina bajta na Sušavah, kjer so se smučarji in bajtarji na poti na planino radi ustavili, si privoščili kaj krepkega. Mnogi so pot čez Pasje peči nadaljevali šele naslednji dan, saj je bila v topli koči vselej vesela družba.
pot čez Pasje peči nadaljevali še isti dan, mnogokrat pa šele naslednji dan, saj je marsikaterega premamila vesela družba v topli koči. Sprva so bili med bajtarji predvsem mladi fantje, kdaj pa kdaj pa so se /našla med njimi tudi dekleta, ki so rada smučala. Tako so »drušne« s preprosto opremo in na lesenih smučeh čez dan ubirale smučine na belih prostranstvih planine, ob večerih pa so se pogosto zbirale v toplih bajtah in vescljačile.
Danes je planina glede bajtarstva izgubila nekaj čara, saj le redki kmetje še dajejo v najem svoje bajte, vendar so se bajtarji povezali v planinsko društvo »PD BAJTAR«, ki je na Veliki, Mali in Gojški planini prisotno z raznimi akcijami, družabnimi srečanji in prireditvami z namenom obujanja tradicije njihovih predhodnikov.
VILKO RIFEL
Turistična koča na Veliki planini v maju leta 1925
Planinske in druge slovenske ljudske pesmi živijo tudi po zaslugi velikoplaninske legende »Stegna«, ki zna na šegav način razveseljevati, zaigrati na kitaro in orglice, zapeti, s tem pa lepša življenje na planini.
Bajtarji so kot velika družina, I tako pri družabnosti kot takrat, koje treba poprijeti za delo.
VERA MEJAČ
Delovno na seminarju,ustanovitev
dija*ke sfkcije -
O tem, da je Studentski klub Kamnik /^¥0*MU'j(S!Mk\
www.Mudanlalil-hlub.Mm
resna neprofitna organizacija, najbrž ni treba govoriti. In pri vsakem resnem delu je potrebno narediti pregled delovanja za prejšnje leto. Ravno to se je zgodilo pretekli vikend, 15. in 16. oktobra. Seminarja, ki ga je vodil organizator dela, seje udeležilo osem aktivnih članov, ki na ŠKK skrbijo za dobro študentov v kamniški občini. Vsa stvar se morda sliši zabavno, ampak verjemite, bijo je precej naporno.
Delovni vikend se je začel že v zgodnjih sobotnih jutranjih urah in trajal do poznega popoldneva ter celo nedeljsko dopoldne.
In najbrž si ne predstavljate, kaj bi lahko počeli in o čem bi se pogovarjali toliko časa?
Ker je bilo vsega skupaj res ogromno, lahko preletimo le glavne točke in povzamemo, kakšne novosti in spremembe se nam obetajo in kaj vse skupaj pomeni za naše člane. Za začetek smo pregledali finančno poslovanje za preteklo leto in prve mesece letošnjega leta, sledil je pregled vseh projektov - od športnih do kulturnih, a obvezno par besed o popularnih bonih za prehrano - mimogrede -ponudba se je razširila, vredno je poskusiti...
Seveda nismo mogli mimo nove internetne strani, ki se bo pojavila v bližnji prihodnosti - osnutki so tako vsebinsko kot estetsko dovršeni in več kot zadovoljivi.
Nikakor ne smemo pozabiti še na letošnjo novost, na ustanovitev Dijaške sekcije študentskega kluba. O tem se je kar precej časa govorilo in končno se je zgodilo. Dijaško sekcijo bodo sestavljali izključno dijaki, saj le oni resnično vedo, kakšni so njihovi problemi in na kakšen način bi se jih lahko rešilo. Več o tem pa v kakšnem od naslednjih prispevkov.
In še hiter pregled projektov za vse okuse: suho sankanje na blejski Straži, bovvling, dve potopisni predavanji, zaključek foto natečaja ter konec meseca že vsem dobro znani cikel Štu-dent&muzika.
Uživajte v pričakovanju novih ugodnosti in presenečenj, ki jih pripravljamo za vas!
Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com
Teden otroka in teden prometne varnosti
Prvonagrajena fotka z naslovom Anavrin, ki jo je ustvaril Bojan Težak.
Od 3. do 7. oktobra je potekal leden otroka. Na Mladinskem cen-tru-Kluhu staršev smo pripravili program za otroke iz kamniških VTtCCV in šol. Pa ti naši sončki (in vsi ostali) nismo imeli sreče z vremenom. Ves teden je deževalo, da smo se vsi čudili kakšne zaloge imajo tam zgoraj.
No, vreme ni bilo edini vzrok za slabo udeležbo, saj sta bili okrogli mizi za otroke in za pedagoške delavce v zaprtih prostorih, pa tudi prireditev ob svetovnem dnevu varstva živali je bila pod streho...
Ker smo predvideli tudi nekaj nagradnih natečajev vabimo, da se jih udeležite tudi ostali posamezniki. Prispevke pošljite na Mladinski center- Klub staršev, Zikova J, 1240 Kamnik, ali jih vrzite v naš nabiralnik, na Šutni 38 (nasproti cerkve).
Rok za vse prispevke je 28. oktobra, ne pozabite pripisati sovjih podatkov!
Zbiramo pisne prispevke na temo O DRUGAČNOSTI (kaj to je, kako jo občutiš, o revščini ...), v dntgem pisnem prispevku pa razmislite o temi ALI ŽIVIMO V VARNEM IN ZDRAVEM OKOLJU? Na likovnih prispevkih upodobite
policiste in gasilce. Z risbicami o HIŠNIH LJUBLJENCIH pa lahko obiščete trgovino Gardeno, na Steletovi ulici. Za risbico dobite bonbon.
Pa še nekaj za družine. Zveza družin pri ZPMS razpisuje natečaj fotografij na temo »SREČA V DRUŽINI«. Najpozneje do 14. novembra odpošlji-le prijavnico za sodelovanje in največ tri fotografije v velikosti 13x18 cm.Prijavnice dobite v Matični knjižnici Kamnik in pri Heleni 041/957-609!
Poslanica letošnjega tedna otroka je bila VSAK OTROK IMA PRAVICO DO DRUGAČNOSTI, kar je zapisano tudi v drugem členu Konvencije o otrokovih pravicah . Otrok ima pravico, da vsi, ki delajo z njim ali zanj, jamčijo te pravice, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega zastopnika. Otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki.
HELENA STERLE
NAŠA USTVARJALNOST NIMA MEJA...
Prvi oktobrski dan je zaznamoval DAN ODPRTIH VRAT ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK. Svoja vrata smo odprli staršem, tetam, stricem, mlajšim bratom in sestram (morda bodočim dijakom našega šolskega centra) ... Obiskovalcem smo želeli pokazati delo, ki poteka na šoli, se pohvaliti z uspehi, ki smo jih dosegli ter nenazadnje tudi pritegniti potencialne dijake. To je priložnost, da drugim pokažemo svojo ustvarjalnost in prekinemo niz dolgočasnega učenja.
Od devetih do enih so se odvijale razne dejavnosti, od predstavitev raziskovalnih nalog, ki so nastale v lanskem šolskem letu in bile zelo uspešne na tekmovanjih, do športnih aktivnosti, predvajanja filmov, pa celo filožur, bralni maraton... Za radovedne in znanja željne se je torej našlo mnogo zanimivega.
Predstavitev raziskovalnih nalog Plavajoče kapljice
V učilnici št. 32 je bila predstavljena raziskovalna naloga avtorjev Ro-bija Markiča in Tadeja Kodermana pod vodstvom mentorja prof. Vran-karja. Raziskovalna naloga je na državnem tekmovanju osvojila zlato plaketo. Raziskovala sta pojav, ki nastane ob trku kapljice neke snovi ob gladino kapljevine iste snovi. Predstavitev je bila zelo zanimiva, gledalci pa so se še posebej vživeli, ker so pojav lahko preizkusili tudi sami.
Jame na Veliki planini
Trije člani Jamarskega kluba, brata Ambrož in Klemen Kregar ter Tadej Uršič, so pod mentorstvom prof. Sonje Trškan izdelali že več odmevnih raziskovalnih nalog, ki so bile večkrat tudi nagrajene na državni ravni. Z raziskovalno nalogo o jamah so želeli najti čimveč novih, še neodkritih jam in jih popisati. V ta namen so se v lanskem šolskem letu približno enkrat mesečno podali na razburljivo raziskovanje podzemnega sveta.
Raziskovalci so bili na predstavitvi zelo gostobesedni in radovednim gledalcem na zanimiv in jedrnat način predstavili svoje delo, originalno jamarsko opremo in pokazali mnogo zanimivih slik novoodkritih jam.
Ovidijeve Metamorfoze: Ključ za razumevanje simbolike v antični poeziji
V učilnici 18 je Nana Škrjanc predstavila svojo raziskovalno nalogo, ki je na državnem tekmovanju osvojila zlato plaketo. Z nalogo je dokazala, da cvetice v književnosti niso le dekorativni motiv, ampak imajo tudi globlji pomen. Razložila je kakšen pomen ima na primer narcisa (pomeni prebujanje, novo rojstvo, tudi plodnost in smrt - odvisno od konteksta), lovor (pomeni pesništvo, preroštvo, zmagoslavje, večnost, nesmrtnost...), topol (predstavlja objokovanje, tarnanje....), meta ( nežnost, čistost), mak ( smrt, pozaba, plodnost), lilija (predstavlja lepoto, dostojanstvo, je sveta rastlina)...
Poleg predstavitve je potekala tudi delavnica, kjer so na steklo risali cvetje in različne rastline in tako so nastali čudoviti izdelki.
Kemijsko eksperimentiranje
Predstavljeni sta bili dve raziskovalni nalogi: Barvila v živilih in Srednjeveški novci v Kamniku. Kdo bi si mislil, da so potlačene kovinske ploščice včasih predstavljale denar in današnji slovenski kovančki lahko postanejo unikatni. S pomočjo elektrolize smo jih prevlekli z nik-Ijevo plastjo in namesto zlatega so dobili srebrn sijaj.
Pri barvilih pa smo ugotovili kako »zdravi« so bonbončki z zapeljivimi barvami in čudovitim vonjem. Sestavine barvil mogoče res pripomorejo k lepšemu videzu vseh sladkih stvari, vendar so v resnici pravi uničevalci našega organizma.
Avba na glav' pa nagel' v rok'
Z raziskovalno nalogo sta dijakinji iz 4. letnika želeli predstaviti gorenjsko narodno nošo in obrti, povezane z njenim nastankom od srednjega veka pa vse do danes in opozoriti na pomembnost takšne kulturne dediščine.
()sem mesecev trdega raziskovalnega dela se jima je obrestovalo, saj sta na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev navdušili vse prisotne. Oblečeni v pravo gorenjsko narodno nošo sta osvojili zlato plaketo. Sicer pa to ni njuna prva raziskovalna naloga; tudi lanska, povezana z arhitekturnimi najdbami iz njunega domačega kraja, Mengša, jima je na državni ravni prinesla zlato plaketo.
V svojo raziskovanje sta vključili tudi dve izdelovalki gorenjske narodne noše; ena izmed njiju, ga. Cirila Ules iz Loke pri Mengšu, ki se je tudi udeležila predstavitve ob dnevu odprtih vrat, zato smo izkoristili priložnost in ji postavili nekaj vprašanj.
Prvošolci iz O.Š. F. Albrehta so prisluhnili gorskemu reševalcu Jerneju in preizkusili nosila. S pomočjo škripca in gasilcev iz PGD Kamnik sta Jernej in Genedij nekaj otrok dvignila višje od gasilnega avtomobila.
HONDA
l-HFR-U^ 4VVĐ
Ponudba volja za model Grande od 1.9. do 1.12, 2006, oziroma do razprodaje zalog.
CAR-LINE AMBHOŽ d.o.o.
Protetnova 12, Radoml|«. tel 01 /22 75 34, wwwhonda■nmbfCM.com
H m
v ti      pofaba-kombmifan mtm vainfe: 7.8-10 4 1/100 km, «1)1*1« 002: 204 g/km
Koliko časa se že ukvarjate z izdelovanjem gorenjske narodne noše?
Z izdelovanjem se ukvarjam že več kot 40 let, navdušila pa sem se sama, doma. Najprej sem naredila nošo za dve leti staro hčerko; tudi izdelovanje sem sprva samo opazovala, nato pa sem si sama začela izmišljati vzorce...
Kje pa noše predstavljate?
Vsako leto se udeležim kamniških Dncvov narodnih noš, odpravimo pa se tudi v tujino. Bila sem že v Villachu, kjer je na cerkveni praznik Kir-chentag potekal že 34. sprevod narodnih noš, udeležujem pa se tudi razstave ročno izdelanih narodnih noš v Varšavi, ki poteka vsaki dve leti; leta '99 sem prejela srebrno medaljo, leta 2001 pa nagrado občinstva.Drtt-gače hodim v tujino tudi po material, saj se kvalitetnega v Sloveniji ne da dobiti, odpravim se predvsem v Munchcn, pa v Avstrijo in Italijo.
Multijezični bralni maraton
Branju Malega princa Antoineja Sainta d'Exuperieja, ki ga pozna vsakdo, smo prisluhnili v nekoliko zatemnjeni učilnici, saj ni bil cilj poslušalcev gledati bralec, ali se učiti, temveč zgolj uživati v poslušanju in sozvočju jezikov, ki jih je v Evropi toliko različnih, a je vsak zase najlepši in pomemben za medsebojni dialog. Niomi Rosec, Matija Štirn in
Aljoša Kimovec so namreč brali vsak eno poglavje v drugem jeziku. Ideja za to je bil evropski dan jezikov, ki je bil nekaj dni nazaj, 26. septembra. Ob tej priložnosti pa smo se lahko spomnili tudi na trenutke, ko so nam zgodbe brali drugi. Dandanes, ko imamo ljudje vse manj časa, na žalost tudi manj beremo drug drugemu.
Filožur
Veliko hrane iz čokolade, glasba, ljudje in odprti duh so nepogrešljivi elementi dobrega filožura. Vse skupaj sc je začelo s čokofilozajtrkom že ob rani uri, torej ob desetih, ko so naši možgančki že bili primerni za prekipevanje, kar se zgodi po dolgem filožtiriranju. Po obilnem zajtrku za želodec in um je sledilo predavanje Vasjc Štuklja o strahu in dojemanju tega v vzhodni filozofiji. Sledila je še hrana za ušesa-glasba. Naš nekdanji dijak Matic Rozman, član jazzovske glasbene skupine, je predstavil jazzovske ritme, Vasja, ki se prav tako ukvarja z glasbo, in sicer je bobnar, pa je pokazal nekaj primerov afrolatino ritmov. Odziv poslušalcev je bil odličen. Tudi ob prisluškovanju pogovorom po žuru, kar novinarji včasih počnemo, namreč ni bilo zaslediti kritik.
Košarkarska tekma
Zunaj na šolskem igrišču je potekalo med razredno tekmovanje v košarki. Tekmovanje je spodbujala glasna glasba in navijanje publike. Vre-
me nam je bilo naklonjeno. Razgreli in prepoteni igralci so imeli pred seboj le en cilj - zmago. Tekmovanja se je udeležilo okoli 70 tekmovalcev. Igranje je bilo zelo napeto, potekalo pa je brez sodnikov. Igralci so bili vseeno zelo pošteni, čeprav je prišlo tudi do manjših nesporazumov. Na koncu zmaga sploh ni bila tako pomembna. Saj veste - pomembno je sodelovati, ne zmagati.
RODEXd.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 011722 8131, 722 7798, 722 88 68
53
Kamniški OBČAN
ŠPORT-PLANINSTVO
20. oktobra 2005 13
Iz tabora Calcit Kamnika
NAPOREN TEDEN ZA CALCIT KAMNIK
PLANINSKI KOTIČEK
Kamniški oclbojkarji so v zadnjih dveh kolih obdržali visoko tretje mesto, ki ga bodo morali potrditi v naslednjem tednu, ko bodo igrali kar tri tekme. Kam-ničani bodo tako v štirinajstih dneh odigrali kar pet tekem.
V tretjem krogu so igralci Cal-cita gostovali v Ljubljani, kjer jih je pričakala letos oslabljena Olimpija. Tekme med Calcitom in Olimpijo so bile vedno pravi derbiji in tako je bilo tudi tokrat. Kar nekaj rekordov je bilo podrtih, na koncu pa so zasluženo slavili Kamničani. Že drugi set je nakazal, da bo tekma rekordna, saj SO ga Kamničani dobili s 47:45, po vodstvu z 2:1 v setih pa so Kamničani izpustili priložnost v četrtem, ki so ga i/, gubili s 32:30. V petem setu so
ši Turk, Kamničane sedaj čaka tekma z interligašem Šoštanjem, v soboto pa bodo gostili ekipo Salonita, kjer se bo že videla dejanska moč letošnje ekipe. V sredo, 26. oktobra, bodo Kamničani v osmini Pokala OZS gostili ekipo Mežice.
Kamničanke
z odličnim startom
v vrhu druge lige
S prijetnim presenečenjem pa so v drugo ligo štartale Kamničanke. Igralke Broline Kamnika SO v prvem krogu doma premagale visoko leteče gostje iz Maribora s 3:2. Veliko zmago ob vrnitvi v drugo ligo pa so potrdile še na gostovanju v Šempetru,
bili Kamničani veliko boljši in iz Ljubljane odnesli dve točki. Tekma je trajala kar dve uri in petinštiridest minut.
V četrtem krogu so Kamničani gostovali v Novem mestu in tekmo izgubili s 3:1. Po dveh setih je še kazalo, da Kamnita ni lahko upajo na uspeh, vse pa se je nato podrlo v tretjem setu. Kljub temu so imeli v končnici četrtega seta priložnost za preobrat, a SO ga z nekaj napakami zapravili. Pri domačih je bil najboljši nekdanji kamniški igralec Bezdrob, medtem ko je bil pri Kamničanih najučinkovitej-
kjer so zmagale s 3:1. Tako so Kamničanke nepričakovano v vrhu druge lige, kamor so jih uvrščali le največji optimisti.
Sicer pa se v soboto, 22. oktobra, obeta pravi odbojkarski dan.
Dan bodo začeli tretjeligaši. Igralci Calcit Kamnika 2 bodo ob 15. uri v telovadnici Športne zveze gostili ekipo Portoroža. Dekleta Broline Kamnika bodo ob 17.30 uri v Športni dvorani gostile ekipo Braslovč, igralci Calcit Kamnika pa bodo ob 20. uri gostili ekipo Salonita.
Cicol.
PNEUMATIC CENTER
Vaš partner s profilom Perovo 27, Kamnik, Tel.: 01 / 83 08 350
YOKOHAMA
"VSTSNN
COOPER P TIRES
SS 5S51
ALU PLATIŠČA - POSEZONSKI AKCIJSKI POPUST 25%!
LETNE PNEVMATIKE IZ ZALOGE
Dunlop, Yokohama, Cooper, Ooodyear, Fulda, Sava,...
±J.
POPUST 30%!
PBEDSEZONSKI POPUST NA ZIMSKE PNEVMATIKE samo v mesecu oktobru - NE ZAMUDITE!
»Auta« ni bilo in vratarji niso smeli uporabljati rok.
NOGOMETNA TEKMA NA NAJVIŠJI RAVNI
Tudi letos je bila prvo nedeljo v oktobru z začetkom točno opoldne nogometna tekma med Kranjci in Štajerci na Koroški, na nadmorski višini okoli 1800 m. Ker je bilo pravih Štajercev (Mariborčanov) manj kot Kranjcev, so jim slednji »posodili« nekaj igralcev, tako da sta bili moštvi številčno izenačeni. Odlično je sodil »Fuj sudja« (Franc Pohlin z Duplice). Končni izid tekme je bil 2:0 v korist Štajercev, kar je prva njihova zmaga po več letih.
In so Kranjci komentirali: »Saj je že zadnji čas, da zmagajo, če ne jih ne bo več na tekmo«. Naslednja tekma bo prvo nedeljo v oktobru, to je prvega oktobra 2006, ponovno na Koroški, z začetkom točno opoldne.
ZAPRTE PLANINSKE KOČE
V nedeljo, 2. oktobra, so zaprli Kamniško kočo na Kamniškem sedlo in Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu. Zaprt je Kocbekov dom na Koroški in do smučarske sezone tudi Planinski dom na Gospin-ci. Tako v visokogorju ni več stalno odprtih oskrbovanih planinskih koč. Ostale planinske postojanke so odprte stalno oziroma občasno (ob sobotah in nedeljah), odvisno od razmer. Zato je priporočljivo, da se prej pozanimamo, če bo koča, ki jo nameravamo obiskati, takrat tudi odprta. Zato bode naslednje telefonske številke še kako prav prišle: Češka koča na Spodnjih Ravneh 040/ 673-449, Črnuški dom na Mali planini 0411621-732, Dom na Merilni planini 0411783-668, Domžalski dom na Mali planini 0511340-730, Dom planincev v Logarski dolini 03/5847-006, Frischaufov dom na Okrešlju 03/8389-070, Jarška koča na Mali planini 0411 676-254, Koča na Klemenči jami pod Ojstrico 0411417-951 in Kranjska koča na Ledinah 0501643-423.
Seveda pa je stalno odprt Dom v Kamniški Bistrici.
Od zaprtih koč imata zimsko sobo, ki je dostopna vsem obiskovalcem, samo Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Kocbekov dom ima odprto samo predsobo zimske sobe, za vstop v zimsko sobo je potreben ključ, ki se ga da običajno dobiti pri kmetu Planinsku na Planici. Stalno sta
HYUriOFII
Obrtniška ul. 8, Domžale V 72 16 221, 72 44 234
Močnejši bencinski
in dizelski motorji.
Trendovske zunanje linije. Živahna notranjost. Ogromno prostora.
Zdaj je čas, da vaš avto dobi novo obutev!
Za to poskrbi vaš specialist ^T^/TTTk za pnevmatike (—^.^
Zavbi Janez s.p., Avtovleka, vulkanizerstvo, Šmartno 21, Laze v Tuhinju Tel.: 01/8347-293,041/627-235
GOODfVEAR
SOJLKl
^DEBICA
I4UFULDA
odprta tudi bivaka, eden na Malih in drugi na Velikih podih. Zimske sobe in bivaka so opremljeni zelo skromno, zato niso namenjeni normalnemu bivanju, ampak predvsem kot izhod v sili, če nas kaj preseneti in ne moremo sestopiti. Za udobnejše bivanje pa moramo prinesti s seboj vsaj spalko in kuhalnik.
Ker so zimske sobe namenjene javni rabi, je odvisno od uporabnikov, v kakšen stanju bodo. Zato prosim vse obiskovalce in uporabnike zimskih sob, da z njimi ravnajo skrbno: pospravijo, počistijo, smeti odnesejo s seboj v dolino in skrbno zaprejo vrata, da ne bodo zimski viharji nanosili vanje snega.
NEPALCI IN PLANINSKE VEŠČINE
Zadnjo nedeljo v septembru so se iz Nepala vrnili domov slovenski inštruktorji, ki so tam pomagali učiti domačine varnejšega gibanja in vodenja po planinah. Tečaj je vodil Bojan Pollak, iz Slovenije sta mu pomagala še zdravnik Damijan Meško in inštruktor v Slovenski vojski, Tadej Pušavec, poleg njiju pa še sedem nepalskih inštruktorjev. Tečajnikov je bilo kar 37. Ti so imeli različne planinske izkušnje - od dveh, ki sta bila že štirikrat na vrhu Mount Everesta, do takih, ki še nikoli v svojem življenju niso bili v planinah. Polovica jih je kolikor toliko razumela angleščino, kije bila poleg nepalščine uradni jezik tečaja, da so lahko pomagali drugim.
Na ledeniku pod Najakango
Po dvanajstih dneh tečaja v Katmanduju, kjer so obdelali predvsem teorijo in kopno plezanje, so odšli v Langtang, kjer so večino časa prebili na višini 5000 m. Tam so obdelali predvsem ledno in snežno plezanje, reševanje in ostale, za varnejše gibanje potrebne reči. Povzpeli so se tudi na neimenovan vrh, visok 5297 m.
Že med samim tečajem, predvsem pa na koncu, so morali vsi opraviti izpite iz posameznih tem, kar je na koncu vsem uspelo. Tako so pridobili toliko osnovnega planinskega znanja, da se bodo lahko varneje gibali na odpravah in trekingih in s tem imeli več možnosti za preživetje.
USPEŠEN ZAČETEK ALPINISTIČNE ŠOLE
Letošnja alpinistična šola AO PD Kamnik, ki se je začela 27. septembra, je že v polnem zamahu. V nedeljo, 2. oktobra, je bila tura čez Skok in Šraj pesek na Koroško, ki se je je udeležilo 7 udeležencev šole, 4. oktobra je bilo že prvo uvodno predavanje, v soboto, 8. oktobra, pa vaje v plezalnem vrtcu na Pero-vem, ki jim je v nedeljo sledil obisk doline Glinščice. Tu je 15 tečajnikov pod vodstvom petih inštruktorjev opravilo svoje prve alpinistične vzpone v okviru šole.
Aleš Miha in Tadej v SZ grebenu Malega Krasa.
Strelski uspehi Bojane Bombač
Tudi za kamniške strelce se začenja sezona ligaških tekmovanj. Nastopajo v 2. slovenski ligi jug v postavi: Bombač Bojana, Znidaršič Sebastijan, llgovšek Jure, rezervi pa sta Kepic Kaja in Burja Damjan. Zastavili so si ambiciozen cilj -ponovni preboj v 1. slovensko ligo.
Se pa kamniško strelstvo lahko pohvali z izjemnimi uspehi v letošnjem letu, tudi z nedavno končanega evropskega prvenstva v samostrelu 10 in 30 metrov v Franciji. Bojan Bombač, članica SD Kamnik, je med članicami posamezno dosegla odlično 10. mesto, slovenska ekipa v postavi Bojana Bombač, Stol nik Zdenka-evropska prvakinja, Renata Oražem Vršič) pa je z novim državnim rekordom dosegla tretje mesto.
Bojana Bombač, članica SD Kamnik, strelja že 16 let, dvakrat je bila proglašena za najboljšo mladinko Slovenije in je večkratna državna prvakinja z zračno in malokalibrsko puško v mladinski in članski konkurenci. V zadnjih letih se preizkuša tudi v streljanju s samostrelom Tako je letos maja nastopila s samostrelom na svetovnem pokalu v Innv bruckti, kjer je z 9. mestom dosegla normo za nastop na evropskem prvenstvu.
Poletje in jesen sta bila za Bojano izredno »delovna« Julija je zmagala na DP malokalibrska puška 60 strelov leže. Septembra je nastopila na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu in s 3. mestom samo še potrdila normo za EP, prav tako teden dni teden pozneje s tretjim mesiom na državnem prvenstvu.
MATIČNI PODATKI ZA SEPTEMBER
POROKE
- GEDRIHJURE, Domžale, Ul. Matije Tomca 2, upravljalecpremoženja, star 30 let, in ŽIVIC ALENKA, Domžale, Ul. Matije Tomca 2, upravljalka premoženja, stara 34 let
- BORŠTNAR ROBERT, Vrhovlje l, lesarski tehnik, star 30 let,
in VESEL BRIGITA, Preserjepri Radomljah, Bistriška ul. 6, stara 25 let
- IUĆMIROSLAV, Draževnik 14, komercialist, star36let, in KLADNIK MAJA Draževnik, 14, komercialist, stara 35 let
- PLANKAR TOMAŽ, Kamnik, Ljubljanska c. 3A, prodajalec, star 29 let, in SROVIN TINA, Kamnik, Ljubljanska c. 3B, zdravnica, stara 29 let
■ KOČAR JANEZ, Laniše 6, referent za geoddela, star 26 let,
in ZOBAVNIK PETRA Tunjice 24E, vrtnar<vetličar, stara 23 let
- BOKAL MARKO, Čemšenik 42, razvojni tehnolog, star 25 let,
in KEMPERL METKA, Županje Njive 5B, referentka, stara 26 let
- WALKERJOHN ARTHUR, Melbourne, Avstralija, trgovec, star 43 let,
in KOSMAČ KRISTINA NOIA, Melbourne, Avstralija, uslužbenka, stara 33 let
■ PLEVEL ANDREJ, Moste 81, tesar, star 33 let,
in CEVKA ALEKSANDRA, Moste 89D, administrator, stara 24 let
MESTNE LEKARNE
LEKARNA KAMNIK LEKARNA NOVI TRG
OKREPIMO IMUNSKI SISTEM PRED PREHLADI
Jesenje čas prehlada, kašlja,... in kaj hitro zavijemo v lekarno po vitamine in pripravke za krepitev imunskega sistema. Imunski sistem ščiti naš organizejn pred vdorom tujih celic (virusov, bakterij) v naše telo. Vsaka sprememba, kije lahko hud telesni napor, duševna obremenitev, poškodba, bolezen, stradanje oz. hujša-nje, spremenjen življenjski ritem, neprespana noč,... slabi našo odpornost, naš obrambni zid lahko popusti in bolezen je tu!
Učinkovitemu odzivu našega imunskega sistema škodi tudi uživanje alkohola, kajenje, pretirana uporaba antibiotikov, onesnaženo okolje,... Me smemo pozabiti, da na nas vplivajo tudi letni časi. Hitre temperaturne spremembe, alergije na cvetni prah, pretirano sončenje, driske, dehidracije poleti, prehladi jeseni,., vse to slabi našo odpornost.
Kako krepimo imunski sistem?
Živimo zdravo in skrbimo za svojo psiho-fizično kondicijo. Privoščimo si dovolj sprostitve, dobro razpoloženi in sproščeni se lažje upremo bolezni. Temelj odpornosti je redna telesna vadba, ki nas ne izčrpa. Pomemben je tudi počitek in dovolj spanja.
Z zdravo, pestro in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, bomo imunskemu sistemu omogočili boljše delovanje. Ker to vedno ni mogoče, vse pogosteje uporabljamo prehranska dopolnila. Lahko so v obliki napitkov, sokov, tablet, šumečih tablet.
Prijemanju prehranskih dopolnil je potrebno upoštevati navodila zdravnika ali farmacevta in navodila na embalaži saj so preveliki odmerki lahko škodljivi.
Za krepitev obrambne sposobnosti organizma lahko uporabljamo tudi ameriški slamnik. Rastlina izvira iz Amerike in sojo uporabljali že Indijanci. Sodobne raziskave so potrdile njeno učinkovitost pri preprečevanju in zdravljenju prehladnih obolenj in gripe. Zelo pomembno je, da pripravek (v obliki kapljic ali tablet) vzamemo takoj, ko začutimo prve znake prehlada, gripe,... Učinek je opazen že po 1 tednu. Brez prekinitve jih lahko jemljemo največ 8 tednov.
Z nasveti vam bomo z veseljem pomagali v naših lekarnah. Ob hujših težavah pa se obrnite na svojega zdravnika.
LEKARNA NOVI TRG je odprta od 7.30 do 19.00, ob sobotah zaprta. LEKARNA KAMNIK na Šutni je odprta od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 13.00, dežurna pa ob sobotah, nedeljah in praznikih od 17. do 20. ure.
- VREZEC MARKO, Ljubljana, Ul. 28. maja 5 /, policist, star 34 let,
in BORŠTNAR DANIJEIA, Ljubljana, Ul. 28. maja 51, vodja hotela, stara 31 let
- PEST0TNIK PETER, Hruševka 2, voznik tov. vozila, star 29 let, in HRIBERN1KZDRAVKA, Zgornji Tuhinj 4B, prodajalec, stara 25 let
■ BALANTIČ FRANC, Stahovica 6, elektrikar, star 32 let,
in CERER AJDA, Vrhpoljepri Kamniku 66, davčni kontrolor, stara 29 let
- MA TEJ BOJAN, Kamnik, Ljubljanska c. 9Q gradbeni tehnik, star 28 let, in ZUPAN POLONCA, Kamnik, Ljubljanska c. 9C, vrtnarski tehnik, stara 27 let
- REMS BORIS, Kamnik, Žale 13A, gasilec, star 29 let,
in PETEK MANUELA, Borejci 34, zdravstveni tehnik, stara 23 let
■ STRAŽIŠARJOŽE, Loke v Tuhinju 22A, operater, star 35 let, in DROLEC VERONIKA, Loke v Tuhinju 22A, kuharica, stara 24 let
- KALIGAR0 JOŽE, Velenje, Uriskova ul. 14, izvršni direktor, star 40 let, in BRADEŠKO MAJA, Kranj, Pot v Bitnje 38, spec. na kad.področju, stara 32 let
- L0BE HINK0 MARKO, Ljubljana, Trnovska ul. 10, vodja službe.star 53 let in ŠTUPAR ALEKSANDRA, Komenda, Kranjska pot 7, stara 39 let
V Kamniški Bistrici maša za vojne in povojne žrtve
V ponedeljek, 31. oktobra, ob 14.30 bo v kapelici v Kamniški Bistrici tudi letos spominska maša. Somaševanje bo vodil dr. Janez Juhant, univ. prof. teološke fakultete v Ljubljani.
Molitve, prošnje ob tej, ob šestdesetletnici konca druge svetovne vojne, še posebej svečani maši, bodo tudi tokrat namenjene vsem žrtvam te vojne in po njej. Torej vsem 1160 padlim ljudem, ki so bili doma s področja kamniške in ko-mendske občine. To bo maša za vse padle v partizanih, padle, prisilno mobilizirane v nemško vojsko, žrtve nacističnih taborišč, ustreljene talce in druge civilne žrtve, pobite domobrance in seveda tudi za več tisoč žrtev, usmrčenih v povojnih pobojih na področju naše dekanije.
Dobre pol ure po končani maši se bomo udeleženci zbrali še ob enem največjih množičnih grobišč, v nekdanji drevesnici na Kopiščih, in molili za duše tam in drugod pokopanih žrtev.
Na letošnjih dveh spominskih mašah na Kopiščih, najprej srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji (8. maja) in nato še čr-nogorsko-primorsko pravoslavne cerkve (16. junija), so ta velika grobišča prvič bolj številno obiskali tudi svojci žrtev. Ob tej priložnosti (16. 6.) smo prvič tudi izvedeli za imena mnogih tam zakopanih njihovih očetov, stricev, bratov, tudi mater in sester - samo iz Črne gore jih tam in v Dolskem placu leži okrog 3000.
Da ne bi bili vsi ti množični grobovi ob Vseh svetih zapuščeni, vas vabimo, da jih obiščete, tam pomolite, morda celo prižgete svečko ali položite skromen jesenski cvet za duše vseh, ki ležijo v grobiščih: v Smovcu pri Žejah, v Kuharjevem borštu pri Mostah, v Sveščevi Jelši blizu Komende, na treh grobiščih (označenimi z železnimi križi) v Podgorju, ob železnem križu na Cuzakovem travniku (v tovarni Trival), v Jevni-ku pod Sidolom, na Macenovcu, blizu Kraljevega hriba, na Kopiščih, v Dolskem placu in drugod.
Organizacijski odbor
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, UGODNE CENE
KORUZA - ugodno!
PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg
JABOLKA za mošt in ozimnico! VSE ZA KOLINE na zalogi!
Redno ali honorarno zaposlimo kuharico (kuharja) ali osebo z veseljem do dela v kuhinji.
tel.: 041/356-710.
Repanšek Andrej s.p. Homec, Bolkova 42, 1235 Radomlje,
RAČUNOVODSKE
STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
IM I BO/ <j0 o.
Kamnik, Zlkova al. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
4*» ■ fm^M ^H%#  Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale,
^| mM X    „        ..    tel. 01 724 H, 56, taks 01 7SM 26 91
Kamnik L|ub,jamtec.21A,TPc Duplica) www.simax-slo.corn tei cA asi 1796, tak01 831 17m
AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL
NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI
h
IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
UGODNE CENE PNEVMATIK Mara
SjOUDCL
MONTAŽA IN SERVIS
Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
Pp!Al| 01/721 57 17,01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
min u svoj pm* kupovah hajcchmv
TEHNIČNA TRGOVINA JpM?#VKrr'
gorenja CEN I Ihfffifar-       ruciovnjE £P'
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA
20.10.- 10.11.2005
ZAMRZOVALNE OMARE •10% GOTOVINSKI POPUST
• ELEKTRIČNO ORODJE-10%
•SVETILA
•10%
•VODOVODNE 1 ARMATURE-10% 1
•MALI GOSPODINJSKI APARATI 4--12%
www.pernecom.si
UGODEN NAKUP RAČUNALNIKOV, MONITORJEV na obroke do 24 mesecev
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT [NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
GOSTILNA
Sprejemamo rezervacije za MARTINOVANJE
ob živi glasbi v soboto, 12. novembra
V prenovljeni gostinski sobi pogostimo do 100 ljudi. Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila.
PRI
rti
Nc pozabile na rezervacije za DECEMBRSKE DDEDNOVOLKTNE ZADAVE
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
Brezplačni preventivni pregled avtomobila pred zimo!
Do 40% popusta pri servisiranju, delu in
materialih vozil Chevrolet in Daevvoo.
Čas in količina omejena!
Priprava avtomobila za zimo
AHAC&CO., d.o.o.r Domžale
Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si
Kamri ij mObčan s"!'839,1.3'.'-
., ,„ „ 041/662 450
Kamnik, Glavni trg 23,
e-mail: sasa.mtjacf« siol.net I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
Kako je prazen di>m. tlvoriŠče, naše oko zaman te išče, ni veČ tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 74. letu življenja nas je prezgodaj zapustila naSa draga mama, babica, sestra, teta in tašča
TONČKA HRIBAR
iz Srednje vasi pri Kamniku
Prisrčna hvala dobrim sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob sirani, nam izrazili sožalja ter našo mamo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Mavrice za zapete žalostinke in ga. Mariji Bučcvec za besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, oktober 2005
Ni smrt tlStO, kot nos loti in '.ivljrnje ni, kar druli nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
21 septembra je zaprl svojo knjigo življenja dragi mož, ati, ata in praded
ANTON ROMŠAK
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kakor tudi zdravniškemu osebju za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete mase ter za vso sočutno podporo in skrb. Hvala tudi vsem, ki sle ga z mislijo, pesmijo in besedo pospremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoči: žena Ivanka, hči Majda in sin Miro z družinama
Mekinje, Zgornji Brnik, september 2005
Skrb, tlelo in trpljenji bilo tvoje je Življenje. Mnogo, mnogo bolečin si prestal, a sedaj l><>\ v grobu mimo spol.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 74. letu življenja zapustil nas dragi mož, oCe in stari ata
FRANC TROBEVŠEK
iz Bistričice I O/a
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svece in sv. mase ter spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala tudi sodelavcem Minervo d.d. Ljubljana in sodelavcem SGP Graditelj d.d. Kamnik. Iskreno se zahvaljujemo dr. PlavOevi, sestrama Emi in Darki za dolgoletno zdravljenje in palronažni sestri Miji za obiske na domu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje
Žalujoči: žena Angela, sin Franci z družino, hčerkaŠtcfi s sinom Marjanom.
Bistrieica, Zagoriea, oktober 2005
Zaman je i>il tvoj boj,
ZOman vsi dnevi upanju, trpljenja.
BoUtzenje bilo močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas jc v 67. letu življenja zapustil nas dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in stric
IVAN BLAŽINČIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, .še posebej sostanovalcem Jakopičeve 24, za pomoč v težkih trenutkih, izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Hvala dr Logarju in patronažni sestri Romani za skrbno zdravniško pomoč, pevcem Krt za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in Jožetu Resniku za besede slovesa. I Ivala dupliškim balinarjem, DU Kamnik, Društvu invalidov Kamnik in društvu [XiM.
Žalujoči: vsi njegovi
Oktober 2005
Ko duša vsa je žalostna,
KOS misel note bola . . .
ZAHVALA
Tiho jc odšla od nas naša mama, orna in praoma
SILVA JANEŽIČ
iz Kamnika
Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem Za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja, besede slovesa ler spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, vsem, ki sle jo imeli radi in ji kakorkoli polepšali njeno življenje.
Hčerki Breda in Majda z družinama
September 2005
MALI OGLASI:
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483.
Uležan hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/330-900.
Podarim mlade črne kužke, mešančke. Tel.: 031/345-329.
mm m
Prazen jc dom. iščemo te povsod. Vemo, da si odšla, a z nami vedno Uvela boš.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
MARIJA URANKAR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bogdanu Logarju, osebju ZD Kamnik in onkološkega inštituta.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, Veliki Rakilovcc, oktober 2005
ZAHVALA
28. septembra nas je v 88. letu zapustila naša draga babica in prababica
ANA OCEPEK
iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vso pozornost, ki ste jo kakorkoli izkazali.
Žalujoči: vsi njeni
	
D • ■ n •	ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas
	jc mnogo prezgodaj v tragični nesreči zapustil nas
LJUAN AHMETAJ	
	(1978-2005)
Od njega smo sc poslovili v torek, 11. 10. 2005, v njegovem rojstnem kraju Koriši pri Prizrenu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja in za tolažbo v tem težkem času.	
	Žalujoči: vsi njegovi
	Kamnik, Koriša
Trud in trpljenje tvoje bilo je &vljenje, Zdaj pa k počitku leglo je telo,
a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric
MAKS PETROVČIČ
Iskreno sc zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom s Perovcga in Stranj ter znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdrav-slvenega doma Kamnik za zdravniško pomoč in nego na domu, gospodu župniku Matiju Selanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za ganljivo petje. Hvala tudi DU Kamnik za pomoč, ZB Šlandrove brigade za venec in g. Božu Ma-tičiču za poslovilni govor.
Žalujoči: žena Marija, hči Milena z možem Ghassanom, vnukinji Leila in Sheila ter vnuk Samo z družinami
Pcrovo, Stranje, Pšajnovica, oktober 2005
		ZAHVALA
		
		V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica
		LJUDMILA VAVPETIČ (roj. Repnik) iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebej hvala sorodnici Milici Debeve, ki nam je pomagala v zadnjih težkih tednih skrbeli za mamo. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za opravljen obred.		
		Žalujoči: vsi njeni
		Oktober 2005
I) I)
II
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam
kompletne
pogrebne
storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
II II II
Vsak prehodi svojo pot. s cvetjem in trnjem posuto. Tam na koncu ga čaka plačilo, večen, blaten mir.
ZAHVALA
V 86. letu se je poslovila naša draga mama
MARIJA GLADEK
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pospremili našo mamo na zadnjo pot. Se posebna zahvala velja sosedom Streliške ulice, stanovalcem bloka Tunjiške 2 b, osebju Doma starejših občanov Kamnik, g. župniku in pevcem. Za vedno bo ostala v našem spominu. Vsi njeni Oktober 2005
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za večno bo Uvel.
ZAHVALA
V 99. letu je za vedno odšla naša draga mami
URŠKA AJDOVEC
roj. Mejač iz Oševka
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala g. župniku VINKU PODBEVŠKU za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Oktober 2005
Škrlat neba -tožba odsevov gladine. Neznani koraki -odmevi brezupne praznine.
(A. Lune)
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča
IDA BERLEC
z Bazoviške 1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavkam, prijateljem, znancem, uslužbencem KPK Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Vso zahvalo izražamo pogrebni službi KPK Kamnik za organizacijo in pomoč pri poslednjem slovesu. Zahvaljujemo se g župniku za lepo opravljeno pogrebno slovo s sv. mašo, pevcem, trobentaču in praporščakoma. Za vso pomoč med njeno težko boleznijo se zahvaljujemo ga. Angeli, zdravstvenemu osebju v Kamniku in KC v Ljubljani. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, oktober 2005
Ni večje bolečine kot v dneh ialosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Kruta usoda je iz naše sredine iztrgala našega sina, brata, strica in svaka
FRANCIJA ZAVOLOVSKA
p. d. Županov iz Nove Štifte
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, cvetje, podarjene sveče in darove za maše. Najlepša hvala: gasilcem, g. govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku Alojzu Ternarju za lep mašni obred. Hvala lepa tudi pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi tako prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: mami Marica in sestri Andreja in Mojca z družinama
September 2005
Kamniški OBČAN
Kamnik, Glavni trg 23,
1. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
^ 01/83 91 311 041/662 450
e-mail: sasa.mejac@siol.net
Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2
P0S10VN0 STANOVANISKA OBIfKTA V DUPUCI PRI KAMNIKU
11 I /1 U2 <NZENIRING <* A., vur nlkova 2. LJubljana,
t«l.:0l 234 40 62, wwwJta4iw»»Mn*il
LffiNttNMNGd.d..
Vurnlkova 3. Izubijani l,S<; X ;<%   HJCTAintontrlngd^>«. Mm***      MMtnl t«) I, UuWj*vw
prodaj ni center   m 839 45 33 ARBORETUMA VOLČJI POTOK		
* 1 »1	VSE ZA VRTOVE IN lIRFniTFV GROBOV UlVLiJL/l 1 JU V \Jl\v/JLIV/V S, L	: 1 *JkkiAL Jl« J ^mrCTlrrtt iT"
www.liiz-
si UK KAMKTANIA - ambnntj 4o.o.
Sat
DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.-12., 15.30-19., sobota 8.-12.
NAJVEČJA PONUDBA KUHINJ SVETOVNEGA PROIZVAJALCA
NAJBOLJE PRODAJAN MODEL V EVROPI KUHINJA ^ 4^" PROVENZALE **""
BOSCH SIEMENS SAR1STON BLANCO
430 NOVIH ELEMENTOV BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA POPOLNA PRILAGODITEV VAŠIM MERAM POPOLNI RAČUNALNIŠKI |JjjlZRIS
• zdravju neškodljivi materiali
• kratki dobavni roki
s f I jT\ ENKRATNO PRILOŽNOST .
K t:* \   3r~. rt       ~fiaafc    Pultl kerrock po Izredno
/T     §%\      ug'"'nih cenah!
ISlkit.....'Siki • Pri nakupu kuhinje vam
JVe^'lo razprodaje zalog
matu wwtrmb!ii»*ri« uarartnk KO »nfMttl o. o.» vtfi«t«j«» ruta ustavnim cnwm DnnU&io «l|o o« Milu đfuBl. M volw* tomW> In pri w«t> oo»<xltMH»n »f(n»r|IK. Ki ipf»|»Mk> prHUmnt ta)«« k pr«vi(om uprnttanfl itUmnm «WMov. pMM rw!e In ooijodMni pirti»r|i » oDtmijjni na Ipftinln Krtmn •»•».»»-»/oup.ii, k)*t "> * •nrttrooju osilai (foBoiml tudi poUttno w i,
n	MiMi			oc
	i			
0 Kamniške kumarice 1000g 0 Rdeča pesa looog 0 Kislo zelje 1000 g 0 Kisla repa lOOOg 0 Mešana solata 530g © Paprika fileti beli 530g ffi Paprika fileti rdeči 530g i?Ajvar 540 g Ajvar pol pekoči 540 g Chili con carne 415 g
Paket za mrzle dni
Kamniške kumarice 6x1000g
Rdeča pesa6xiooog Kislo zelje 6xiooog Kisla repa6xiooog
VARUJE ZDRAVJE
Veliko prehransklh vlaknin
M Mercator Center Kamnik
vabi z veselimi dogodki in odlično ponudbo
v petek. 21. oktobra, ob 18. uri
Otroška prireditev Lumpijada
v soboto, 22. oktobra, od 10. do 12. ure
Zabavna prireditev S PODOKNIČARJEM IN ANSAMBLOM AJDA
v petek, 28. oktobra, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica - NOČ ČAROVNIC
Dobra ideja!
Brez dvoma najboljša cena
Lesni kove napolitanke Bono,
Žito, Ljubljana
4 +1 BREZPLAČNO
ODPIRALNI ČAS: Od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, Ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure, 31. OKTOBRA OD 8. DO 13. URE, 1. NOVEMBRA ZAPRTO.
Čokolada Milka
x 100 g t 100 g
660r
mlečna, 4 x 100 g , 100 g BREZPLAČNO KmfFmdi
•»i •-i
H